Stanovati v Centru da ali ne
Zanimiv in specifičen nadalnjnjih razvojnih možnosti še vedno velikega stanovanjskega predela v mestnem središču
Večjih perspektiv za gradnjo večjega števlla stanovanjskih obfek-tov v centru mesta skoraj ni. Stanovanjska območja Prul, Vrtače in Poljan, južno od Poljanske ceste, so več ali manj zaključena in dokončno oblikovana. Urbanistično in stanovanjskoje nekoliko bolj perspektivno območje med Povšetovo in vojašnico ter železniško progo, kjer se je izoblikoval pro/ekt t. i. soseske SB 6, ki bo zagotovila stanovanja okrog 3500 občanom.
PišeArturBoroje
Za našo občino pa je zelo zani-miv problem nadaljnih razvojnih možnosti še vedno velikega obsto-ječega stanovanjskega predela v mestnem središču. V tem območ-ju, ki ima predvsem v višjih nad-stropjih stavb veliko število prebi-valcev, smo bili in smo še priče postopnemu odseljevanju prebi-valcev in preurejanju stanovanj-skih površin v nestanovanjske na-mene. Mnenja strokovnjakov ka-kor tudi sociologov so glede tega pojava dokaj deljena. Tisti, ki za-govarjajo odseljevanje prebival-stva iz centra ter preurejanju povr-šin v poslovne namene zagovarja-jo svoje misli kot logično posledi-co rasti in preobrazbe mesta. Ne-mir v mestnem središču, promet, hrup, slab zrak, pomanjkanje zele-nih površin in garažnih prostorov, otroških igrišč in zelenja ter vedno večja vrednost zemljišC mora pov-zročiti preseljevanje in umikanje prebivalstva v moderna stano-vanjska naselja izven mestnega središča. Tega procesa ne gre zani-katijVendar je potrebno prebival-cem omogočiti, da svoje želje ure-sničijo na human in socialno spre-jemljiv način.
Drugi, ki nasprotujejo izseljeva-nju iz središča, opirajo svoje trdi-tve na to, da je že sedaj prekorače-na določena stopnja, ter bi vsako nadaljnje izseljevanje in urbani-stično spreminjanje občine Cen-ter, ki predstavlja v bistvu ožje mestno jedro, pomenilo, da bi ta del ostal ponoči mrtev, kakor tudi to, da velikost našega mesta ne bo nikdar taka, da bi bilo treba ustva-riti čisto nestanovanjske površi-ne.
Naslednje zanimivo vprašanje, ki so ga odprli pred nekaj leti štu-dentje fakultete za arhitekturo, je preurejanje nekaterih starih ob-jektov, zlasti podstrešnih površin v starih predelih mesta v korist-nejše površine, zlasti študentske sobe in umetniške delovne pro-store-ateljeje. Zivahna iavna raz-prava, v katero so krepko posegali tudi slovenski mediji javnega ob-veščanja je sčasoma zamrla in pro-jekt, ki je doživel veliko odobrava-nja, do danes še ni rodil večjih, organiziranih pristopov uresniče-vanja.
Promet kot okostnica urbanističnega razvoja
Morda bi ob kaki drugi priložno-sti kazalo posvetiti več prostora
vprašanju zasnov vertikalnega ga-barita v mestnem središču, kakor tudi vprašanju spomeniškega var-stva ter zaščiti obeležij, ki pričajo o razgibani zgodovini mesta ter vprašanjem, ki se odpirajo ob tem. Vendar tokrat le nekaj o prometu kot okostnici urbanističnega ra-zvoja, saj smo se s tem vprašanjem v naših razmišljanjih že večkrat srečali pa tudi občani Ljubljane so promet in rešitve v zvezi z njim postavili na prvo mesto v anketni študiji, ki jo je pripravila FSPN.
Glede na to, da so preteklo leto potekale v javnosti intenzivne jav-ne razprave in je bilo prelitega nič koliko črnila ob obravnavi predlo-ga novega prometnega režima ka-kor tudi pohval in kritik ob njego-vi uveljavitvi, ter da se danes veči-na nagiba k misli, da lahko le iz-gradnja obvoznic okrog Ljubljane zadovoljivo reši nekatere proble-me, bi se v tem zapisu dotaknili le vprašanja pešcev. Namreč očit-no je, da so bile tudi ob pripravi in uveljavitvi novega prometnega re-žima v Ljubljani vse težnje usmer-jene (po zgledu vseh večjih evrop-skih mest) v to, da se poveča pro-met pešcev in javni prevoz na ra-čun tranzitnega in osebnega pro-meta.
Promet pešcev je tista osnovna oblika prometa, ki je tesno pove-zana z utripom mesta. Promet peš-cev je ustvaril mesta, jih vzdrževal in vzpodbujal v njihovem razvoju, dokler ni v 20. stoletju prišlo do krize zaradi motornega prometa.
(zaključek prihodnjič)