Edini slovenski dnevnik -2 v Zedinjenih državah. :- Velja za vse l<°to.. • $3.00 Ima 10.000 fe&ročnikov -11-lf=aag==r]B[77 GLM NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki, The only Slovenian da... in the United States Issued every day except Sundays and Holidaysfjl TILZFON FISAKNX: 4687 COKTLANDT. Entered m Second-Claw Matter, September II, 1901, at the Fort Office at New York, X. T, ui«r the Aet of Congress of March S, 187», TILETON PISAXinE: «87 COE.TLATO* NO. 164. — štev. 164. NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 14, 1915. — SREDA, 14. JULIJA, 1915. VOLUM* XXTTT. LETNIK TYTTlt GENERAL MACKENSEN JE DOBIL 0JAČENJA, RUSIJA SE PRIPRAVLJA NA NOVO VOJNO, POLOŽAJ NA VZHODNEM BOJIŠČU JE NEIZPREMENJEN. — RUSIJA JE ZAČELA UTRJEVATI SVOJE MEJE PROTI RU~ MUNSKI. — AVSTRIJA JE OBLJUBILA RUMUNSKI BESA-RABIJO. — BIVŠI BOLGARSKI NOTRANJI MINISTER OBSOJEN NA SMRT. — TURČIJA NE BO MOGLA VEČ DOLGO VZDR-ZATI. — TURŠKI JUSTIČNI MINISTER JE POTOVAL SKOZI SOFIJO. — POROwiLO, DA JE SKLENILA SRBIJA Z AVSTRIJO SEPARATEN MIR, SE DEMENTIRA. -o- Položaj na vzhodnem bojišču, i vojakov koplje strelne jarke in de-London, Anglija, 13. julija. — la ^uatc ograje. Delo hitro na-Tukajšnjemu časopisu "Times Mi sporočili iz Petrograda: Porodilo, da se je umaknila armada nemškega generala Macken-srna fronto, ki leži zapadno od Varšave, ni resnično, iz zanesljivega vira se je doznalo, da je dobila armada precejšnja ojaeenja, preduje. Ruska Besarabija leži ob vzhodni meji Rumunske. Avstrija je baje obljubila zavzeti Besarabijo in jo izročiti Romunski v slučaju, da bi stopila Rumunska na njeno stran. Rusija je že takoj v začetku vojne ponujala Rumimski Bu- t. r da bo v najkrajšem Času sto- kovino, če bi napovedala Avstriji pila v ofenzivo. Rusi so vprizorili par izpadov iz Osovca, toda tega skoraj ni bilo treba storiti, ker se trdnjave faktično ne oblejra. Položaj neizpremenjen. Berlin, Nemčija, 13. julija. — Nemški veliki generalni štab poroča : Na vzhodnem iti na jugovzhodnem bojišču je položaj neizpreme- Dunaj, Avstrija, 13. julija. — Danes j«' bilo sledeče uradno razglašeno : Splošna situacija na ruskem bojišču se ni zadnje dni čisto nič iz-premenila. t Mir pred viharjem. London, Anglija, 13. julija. — Vojaški strokovnjaki so mnenja, d;i se bo v kratkem začela na vzhodnem bojišču vroča bitka, na katero se nasprotnika že par tednov pripravljata. Ruske čete so deloma v ofenzivi, deloma v de-IVnzivi. V dolini reke Skrode so se vršili manjši artilerijski spopadi. — Na drugih frontah se ni ničesar posebnega pripetilo. Izpred Dardanel. Berlin, Nemčija, 13. julija. — (ieueralui štab turške armade naznanja : Pri Avi Burnu se vrše neprestano artilerijski spopadi. Neka so-vm/niška križarka je obstreljevala naše desno krilo, toda naše baterije so jo prisilile, da se je u-maknila. Auatolske baterije so u-spešuo bombardirale sovražniške zakope. Pariz, Francija, 13. julija. — Atenski dopisnik nekega tukajšnjega časopisa zatrjuje, da se je po vročem boju pomaknilo desno krilo zavezniške armade za 200 čevljev naprej. Angleško brodovje uspešno operira ob maloazijski o-bali. Sueški prekop zaprt. London, Anglija, 13. julija. — Veliko senzacijo je povzročila tukaj vest, da se je Trkom posrečilo zapreti Sueški prekop. Poročilo je le malo vrjetno in še ni potrjeno. Najnovejša poročila. London, Anglija, 13. julija. — Neki tukajšni brzojavni agenturi so sporočili, tla se je peljal turški justični minister v spremstvu par drugih delegatov skozi Bukarešt in Sofijo. Kam je delagaeija namenjena, ni nikomur znano. Keuterjeva pisarna je dobila iz zanesljivega vira vest, da so odpotovali vsi nemški častniki iz Sinje v svojo domovino. Vojaki so odpovedali nemškim častnikom pokorščino. V nekaterih mestih je i/bruhnila ustaja. Turčija ne more več nadaljevati z vojno. Vzdrži se lahko kvečjem še par tednov, potem bo pa prisiljena skleniti mir. Rusija proti Rumunski. Berlin, Nemčija. 13. julija — Dopisnik "Berliner Tageblatta" je poslal iz Cernovie sledečo brzojavko : Rusi so začeli utrjevati svojo itiejo proti Rumunski. Na tisoče K vojno. Senzacija v Sofiji. Berlin, Nemčija, 13. julija. — V Sofiji so aretirali bivšega bolgarskega zunanjega ministra Ke-nadijeva in Heleno Anastazijevo, soprogo nekega anarhista. Obdol-žena sta bila. tla sta uprizorila atentat na bolgarskega kralja. — Pred vojnim sodiščem sta bila obsojena na smrt. Ta dogodek je povzročil v glavnem mestu veliko senzacijo. 14. februarja se je vršil v kazini velik ples, na katerem sta bila navzoča tudi obtoženca. Bivši minister je postavil v bližini kraljevega sedeža bombo, ki je kmalo eksplodirala. Mrtvih je bilo deset o-seh. dočlm se kralju nTnicesar prigod i I o. Štiri smrtne obsodbe. London, Anglija, 13. julija. — Tukajšnjemu časopisu "Daily Mail"' so sporoči/i iz Sofije, da so aretirali še štiri osebe, ki so se u-deležile atentata na kralja. Med njimi je tudi neki anarhist z imenom Pop. Izjavil je, da ga je bivši zunanji minister podkupil s *2000. Položaj v Srbiji. Berlin, Nemčija. 13. julija. — Vest, tla sta Avstrija in Nemčija sklenili s Srbijo separaten mir, se tukaj dementira. Zadnji čas vlada ob srbskih mejah popoleu mir. Avstrija in Nemčija hočeta baje Bolgarsko na škodo Srbije povečati. Poslanica predsednika. Predsednik Wilson posveča situaciji glede Nemčije največjo pozornost. — Še nobenega sklepa. Washington, I). C.. 13. julija. Predsednik Wilson je avtoriziral danes objavo, da posveča situaciji jrlede Nemčije največjo pozornost in da se bo ameriški narod informiralo glede namenov vlade, kakor hitro se bo prišlo do pozitivnega sklepa. Predsednik pravi, da bo prišel v Washington, kjer se bo posvetoval z državnim tajnikom Lan-singom in kabinetom. Iz objave predsednika se sklepa tukaj, tla deli pr slsednik naziranje svojih svetovalcev. prlasoin katerega spravlja nemški odsrovor ameriško vlado v resen položaj. Windsor, Vt.. 13. julija. — Tz vseh delov Združenih 'držav so došle predsedniku izjave organizacij in znanih oseb, deloma pismeno, tleloma brzojavno, v katerih se daje izraza različnim na-ziranjem glede situacije, ki je nastala v sled odgovora Nemčije. V vseh teh izjavah pa se svetuje predsedniku, naj ohrani mirno kri ter korenito premisli celo zadevo. Predsedniku se zagotavlja, da mu narod popolnoma zaupa in da bo gotovo zadel pravo. Z državnim tajnikom je bil predsednik večkrat v zvezi ter izdeluje sedaj načrt odgovora, katerega se bo poslalo v Nemčijo. Vojna v zraku, 10,00p aeroplanov« Angleži so pričeli agitirati, da bi se zgradilo 10,000 aeroplanov ter razdejalo nemške naprave. CILJ AEROPLANOV. S pomočjo teh številnih aeroplanov se hoče razde jati mostove preko Rena in Kruppove naprave. London, Anglija, 13. julija. — Tukaj se je pričelo gibanje, koje-ga cilj je ustanovitev zrakoplov-nega ministrstva, Nemce naj bi se premagalo z uporabo številnih aeroplanov. Na čelu celega gibanja stoji I i. Blin Desbleds, učitelj zra-koplovstva v kraljevi vojaški akademiji v Woolwich. Njegove ideje podpira veliko zrakoploveev in izvedencev. Voditelji gibanja priporočajo zgradbo 10.000 aeroplanov, kojih naloga bi bila obsipati z bombami nemške tovarne za municijo in dovozne poti za nemške čete. V pozivu. izdanem v ta namen, se glasi : "Razdenite mostove preko Rena z dnevnimi napadi iz zraka in končana bo vojna v zakopih v Franeiji. Pošljite tisoč aeroplanov s požigalnimi bombami proti Krup-povim napravam in nemška armada je brez pomoči." Zavarovanje proti napadom iz zraka. Angleška vlada je izdelala načrt za zavarovanje proti napadom iz zraka ter 0.000 krojačev. V New Yorku se je vršilo že več zborovanj, na katerih so se navzoči zelo zavzemali za stavko. Oe bo napovedana generalna stavka, bo samo v Newark u, N. J. zastavkalo 6000 krojačev. Organizatorji zatrjujejo, da so zastavkali vsi izdelovalci hlač, dočim pravijo zastopniki raznih tovarn, da se obr-vtu je s polno paro, ter da se stavke sploh ne občuti. Tovarnarji dol/e unijo, da je prekršila pogodbo, češ. da ni imela niti najman.išega povoda napovedati stavke. Organizatorji izjavljaj", da je bil ta korak popolnoma upravičen, ker so izdelovalci hlač zaslužili pred enim letom do $30 na teden, dočim znaša njihov zaslužek seuaj komaj $10 do $15. Z avtoritativne strani se je danes zagotovilo, da ni prišel predsednik še do nobenega definitiv-nega sklepa. Z zapadnih bojišč. Nemci napredujejo. 2"avzeli so francoske postojanke južno cd Souchez, za katere so se že dolgo vršili boji. NOVA OFENZIVA. Armada nemškega prestolonaslednika je vprizorila v Ar g onih velik naskok, a bila vržena nazaj. Berlin, Nemčija, 13. julija. — V današnjem oficijelnem poročilu glede situacije v Franciji se glasi: "Odbilo se je neki naskok Francozov, ki so bili oboroženi z ročnimi, granatami, na cukramo v Souchez. V zvezi z zavzetjem pokopališča smo pomaknili svoje črte za 600 metrov naprej preko pokopališča in istotako smo zavzeli gostilno "Cabaret Rouge" na cesti, vodeči preko Arras. Med rekama Maas in Mosel je bila francoska artilerija kaj aktivna. Francozi so naskočili tekom večera naše postojanke in tekom noči še štirikrat. Vsi ti naskoki ?o se izjalovili ter so imeli Francozi velike izgube." Pariško poročilo. Pariz, Francija, 13. julija. — V današnjem popoldanskem poročilu francoskega vojnega ministrstva se glasi, da se je odbilo nemške naskoke na "Labirint". Nemci so imeli velike izgube ter se jih je vrglo nazaj na njih prvotne pozicije. V gozdovih Apremont in Le Pretre so se vršila obstreljevanja in boji z ročnimi granatami. V Vogezih so odbili Francozi neki naskok Nemcev na levi breg reke Fecht, pri Condernach. Brodovje 35 aeroplanov je obstreljevalo od Nemcev zgrajeno strategično železniško postajo v V i gne irlles-1 es-Ha tt oneha tel. Postaja služi kot municijski depot za čete pri Calonne in v gozdu Apremont. Letalci so vrgli 171 bomb, kojih vsaka je težka po !>0 kilogramov in izbruhnilo je več požarov. Vsi aeroplani so se vrnili nepoškodovani, dasiravno so bili izpostavljeni ostremu ognju iz nemških baterij. V večernem poročilu se glasi, da je pričela armada nemškega prestolonaslednika v Argorrih z ofenzivo, in sicer od ceste Binar-ville pa do Haute Chevauches. Po ostrem obstreljevanju, pri katerem se je uporabljalo dušeče bombe, so vprizorili Nemci na-skok. Francoske linije so bile za trenutek potisnjene nazaj, vendar pa so energični protinaskoki ustavili nadaljno prodiranje Nemcev in konečno se jih je vrglo nazaj. Nemška ofenziva v okolici Ver-duna. Pariz, Francija, 13. julija. — Francoski vojaški izvedenci pravijo, da je sicer obžalovati izgubo pokopališča in sosednih zakopov pri Souchez, da pa vsled tega ne bodo trpele glavne utrdbe v do-tični okolici. Ta izguba pa tvori svarilo, katero se ne sme pozabiti. Najbrž so napeli Nemci vse sile, da zavzamejo francosko trdnjavo Verdun. Redni naskoki v Woevre distriktu imajo namen spraviti tam v pozicije baterije, s katerimi bi se laliko obstreljevalo utrdbe in mesto samo. V nekem današnjem oficijelnem poročilu se glasi, da so Nemci od 27. junija naprej sistematično obstreljevali mesto Arras, in sicer s topovi različnega kalibra. Canada obljubila pomoč. London, Andglija. 13. julija. — Ob priliki nekega banketa je izjavil canadski ministrski predsednik, sir Borden, da je Canada pripravljena stati na strani Anglije in naj traja vojna še toliko časa. Italijanom manjka že sedaj municije. Carranza je odredil splošno amnestijo. V vseh tvornicah, privatnih in dr- Villa bo prepustil vrhovno povelj -žavnih, se bo pričelo izdelovati mu-; stvo nad konvenčno armado svo- nicijo m orožje. Z BOJIŠČ. Italijanska konjenica je baje prodrla do razdalje treh milj od Trsta, a se umaknila. j emu generalu Roblesu. ZAPATA. Rim, Italija, 13. julija. — Vprašanje dobave municije je eno najbolj poglavitnih in vladne in privatne tvornice tekmujejo v produkciji orožja in municije, katero se potrebuje na fronti. Italija je imela deset mesecev časa, da se pripravi na vojno, a komaj sta potekla dva meseca po napovedi vojne in že uvidi vlada potrebo, da se pospeši izdelovanje municije in sicer raditega, ker se je porabilo že velikanske množine. (A brez vsakega uspeha! Opom. ured.). Vse tvornice, velike in male, se je na hitro preuredilo ter se bo izdelovalo sedaj v njih municijo. Na koroški fronti. Rim, Italija, 13. julija. — Potem ko so odbile številne naskoke Avstrijcev na koroški fronti, so pričele italijanske čete z ofenzivo ter zadale Avstrijcem velik udarec (?). Prvo uspešno prodiranje Italijanov je bilo na višinah ob Val Piccolo in na južnem bregu hudournika Anger. Oster naskok Italijanov je tako presenetil Avstrijce, da so se umaknili iz pozicij, a preje razdejali zakope. Vsled zadnjih uspehov se je Avstrijce popolnoma pregnalo z levega obronka Monte Croce. ki so bili prisiljeni zapustiti večino pozicij na višini Ploeken. London, Anglija, 13. julija. — Italijani se bližajo Trstu. V neki brzojavki iz Ljubljane se glasi, da je vprizoril oddelek italijanske kavalerije drzen pohod, pri kate-•em je dospel do razdalje treh milj od mesta, a se nato umaknil nazaj. Odbilo se je poskus Avstrijcev, da udrejo pri Kreuzberg v italijansko zemlje. Avstrijci so bili u-spešni v Kellerwald ter vrgli Italijane nazaj. Pri Organu so hoteli Avstrijci pognati Italijane v »Sočo, a niso imeli pri tem uspeha. Iztočno otl Tržiča se vrše vsaki dan ostri boji. V oficijelnem poročilu z Dunaja se glasi: "Na fronti ob obali so se vršili včeraj na različnih točkah ostri artilerijski boji. V bližini Redipuglia se je odbilo naskok več italijanskih polkov. Na Karnski in tirolski fronti je položaj neizpremenjen." Italija zlorablja zastave. Washington, D. C.. 13. julija. — Avstro-ogrsko poslaništvo je izdalo danes sledečo brzojavko, katero je dobilo od avstrijskega zunanjega urada na Dunaju: "Krog prvega julija je zapazila neka grška bojna ladija pri o-toku Taros neki majhen parnik, ki je imel razvito grško zastavo. Ker pa se je parnik sumljivo vedel, se ga je ustavilo. Za slepilo je imel navidezen tovor sena. pod katerim pa je bil skrit bencin. Ljudje na parniku so izjavili, da pripadajo italijanski mornarici ter so nato razobesili italijansko bojno zastavo mesto grške, katere so se posluževali preje. S tem se je hotelo slepiti avstrijske in nemške podmorske čolne." Predsednik sladkornega trusta. Na zborovanju ravnateljev American Sugar Refining Company je bil izvoljen Earl D. Bapst za pred-' sednika sladkornega trusta. Prej je bil podpredsednik National Bi-j seuit Company. Požar na bojni ladiji "New Jersey". Boston, Mass., 13. julija. — V sprednjem delu bojne ladije'New Jersey', le nekako deset črevljev od mesta, kjer leži 9000 funtov smodnika, je izbruhnil danes požar, katerega je pa moštvo hitro pogasilo. Bojna ladija leži v suhem doku v Charlestown Navy Yard ter je nastal ogenj najbrž vsled kratkega stika. Takoj po razkritju požara se je prerezalo žice ter stavilo smodnišnico pod vodo. Prebivalstvu v glavnem mestu Mehike primanjkuje vode. — General Robles je Carranzov prijatelj. Washington, D. C.. 13. julija. — B raziljski poslanik v glavnem mestu Mehike, je sporočil državnemu department!!, tla je zavladal v mestu mir. General Carranza je pro-klamiral amnestijo, kar je vsekakor znamenje. Prebivalcem primanjkuje vode, ker vodovod še vedno ni popravljen. Ljudem bi se zelo pomagalo, če bi jim poslala ameriška družba Rdečega križa že vsaj 10.000 bu-šljev koruze. Brzojavna in železniška zveza je zopet ureieua. Vlaki vozijo redno med glavnim mestom in Vera Cruzom. El Paso, Tex., 13. julija. — Iz zanesljivega vira se je doznalo, da namerava prepustiti general Villa vrhovno poveljstvo konvenčne armade generalu Roblesu. Robles je bil svoj čas vojni tajnik provizo-ričnega predsednika Gutierreza. V slučaju, da bi se to res zgodilo, bo kmalo nastal v Mehiki mir, ker je Robles baje dober prijatelj generala Carranze. Villa se bo začel kmalo posvetovati potom Roblesu z generalom Obregonom. El Paso, Tex., 13. julija. — Raise tiče Zapate, prevladuje mnenje, 0 75____ 12.00 80. CO 80.... 12. H> R0O.... 90.00 85.... 13.60 700.... 112 00 90.... 14.40 800.... 128.00 ioo..„ 16.00 «00,... 144.00 110.... 17.60 1000____ 160.00 Ker se cene sedaj jako spreml- njajo, naj rojaki vedno gledajo na naš osrlas. TVRDKA FRANE SAKSER, 82 Cortlanat St., New York, N( Yj GLAS NARODA, 14. JUT J J A, 191-5. "9US NARODA" Daily.) C'lm-sd Mid published by tfc« Itottouc Publishing Co. (* corporation.) SAKSER. President. w I.OTJI3 BENEDIK. Treasurer. & IT-mcm of Business of the corporation and •ddresees of above officers : 0 Corti&ndt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. ItMo leto velja list za Ameriko in Canado........................$3.00 * »a leta....................... 1.50 "" I« to za meh to New York........ 4.00 e»l leta za mesto New York ... 2.00 _ vTopo za vse leto...........4.60 44 " pol leta.............2.65 M " Četrt leta............ 1.70 XrLAC NARODA" izhaja vsak dan icvzemii nedelj in praznikov. "glas naroda" ("Voice of the People") every day except Sundays an i Holidays. t £ Subscription yearly $3.00. Kampanja v Galiciji je bila terimi so hoteli zadovoljiti Itali- Sluga. Doma, milostiva! | Jablanski. Tvoja sestriena je boj vročekrvnega junaka trajredi- vprizorjena z velikim aparatom 'jane, in kljub mogočnemu vplivu Milivoj. Tu. oddajte mojo po-j sitna, razvajena, svojeglava in je. On se obrne in skuša herojičen ter je podaljšala vojno za naj-'irredente imajo Slovenci na Go-jsetmco. (Mu da posetnico, sede.),tako dalje. tnapad, a preslab je on sam proti manj eno leto Navdala je Av-^iškem od 29 deželnozborskih! Sluga. Takoj. Prosim, izvolite j Milivoj. No, prav! 1 ljudskemu glasu. Poginiti bo mo- strijo z novim pogumom in izvo-' mandatov 14 in od 5 deželnood- j malo počakati; precej pridejo go- j Jablanski. Tvoja sestricna hoče ral. jevalo se je slavne zmage. Kon- borniških mest 2 in v Trstu od 80 spodicna. (Se pokloni, odide na imeti vselej zadnjo besedo! Moja "Ga-ga-ga!" čala se je z nič [vendarle že 12 mest. Slovenci in i levi.) I hči je lepo pisan šopek ženskih -Junak boži in kokoš zgine za Če odidejo nemško-avstrijske' Hrvati imajo že svoje gimnazije ( Milivoj (vstane; z možkim gla- napak! plotom. A gosf še malo post o je, in od •efce na zapad, bodo Rusi takoj m učiteljišča in vse to so si pri- som). Ta Lavoslav je pa res oc 'opet v CJaliciji borili v eni človeški dobi in proti] samega zlomka ! (Si odpne oble _ _ ^ i italijanski univerzi so se uspešno ko, da se vidi njegova črna mož njihov glasni klic odmeva po va- Dopisi, brea podpisa in osobno«ti te ne pnobčujejo. — » jlagovoh pošiljat? po .— Money Order. M j»ir«inemb3 kraja naročnikov pro-i ti, da se nam tudi prejšnja «Jiiče naznani, da hitrej« najdemo naslovnika. Dopisom in podil j at vam naredite ta naslov: TXAS NARODA" . 131 Cortlaiidt St., New York City. Telefon 4687.Cortland t. Konec nemškega prodiranja, Z Dunaja je prišlo poročilo, da je ^a tiska kampanja končana. Sedaj jt* čas, da se premotri to dni-veliko kampanjo sedanje vojne. 1*1 va je bila prodiranje zaveznikov pri Mame. (J lede vsake teh operacij je treba priznati, da niso iskali Avstrijci in Nemci le lokalnih uspehov ter osvojiti toliko in toliko ozemlja. Iskali so uspeha, vsled katerega bi bil eden nasprotnikov stavljen izven boja, če ne za vedno, pa vsaj za par mesecev. V obeh slučajih je bilo to mogoče doseči le z uničenjem glavne sile nasprotnika. Obs operaciji sta se tudi otvo-riii na isti način. Zapadno od Na-murja so bile francosko-angleške čete poražene in prisiljene bežati. Mo se je zgodilo ob Dunajcu v prvih dneh maja meseca. Po tem prvem porazu jo bil beor Rusov istotako zvezan z velikimi žrtvami in možnost popolnega poraza je bila z vsakim dnem večja. Na iztoku kot na zapadu je o-p iziti isto stvar. Ruske armade niso bile uničeno kot niso bile francosko-angleške. Reorganizirale so se v ozadju, a niso bile v >tanu držati Przemysl in pozneje Lvov. Pri tem pa je bilo opaziti, da je postajal ruski odpor vedno močnejši, mesto slabejši, kot seje prir-akovalo. Prav kot so držale francoske armade. Vogeze, so držali K us i črto ob Dnjestru in vsi napori Nemcev in Avstrijcev so ostali brezuspešni. Sedaj, po šestih mesecih, pa naznanja Dunaj, da je gališka kampanja končana. Nahaja se pa v resnici na istem stališču kot je bilo ono francoske armade, predli o s.^ je bilo bitko ob reki Marne. Od Varšave do Pinska je dospela ruska fronta do skrajne točke u-mikanja in morda do glavnega sistema ruske obrambe. Iz izjave Avstrije je razvidno, da so visoki vojaški krogi v Avstriji in Nemčiji popolnoma opustili misel, da bi mogli doseči odločitev v bitki. Ruske armade se ni uničilo ter je malo upanja, da bi se jo sploh kedaj. Vsled tega je jasno, da se je druga velika nemška kampanja i/jalovila kot se je prva. Nemci in Avstrijci so imeli uspehe s tem, da so osvojili ozemlje, ki pa ni bilo rusko, temveč avstrijsko. T jelo se je veliko ruskih vojakov terprepreČilo vsako nevarnost ruske invazije v Ogrsko. Vse to pa je zgolj defenzivnega značaja in glavna sila ruske armade je o-atala nedotaknjena. Ruska armada se nahaja sedaj na isti črti, kamor jo je postavilo rusko armadno vodstvo pred pri-četkoni vojne. Niti ena utrdb ^ celem obrambnem sistemu ni že padla. Ozemlje v zapadni Poljski je bilo težko braniti ter se ga je opustilo. , , . *J Cleveland, Ohio. — Nimam na-'poslane vade pisati dopisov, ker je poro-j čevalcev iz te naselbine takoali-: tako dovolj. Posebno delavske' razmere poročevalci kaj radi opi-j sujejo, ker jih je lahko opisati z dvema besedama: slabe so, straS-i no slabe. — Pred kratkim je u-l mrl tukaj nagle smrti naš rojak Jože Jeraj. Kot marsikateri, je tudi on odlašal od dne do dne in! ni hotel takoj stopiti v to ali ono j podporno društvo. Rojaki, to vam je dober vzgled, da vsak dela napačno, kdor ni član podpornega društva. Ker pokojni ni zapustil' zadostnih sredstev, so dobrosrčni rojaki darovali za pogreb. Nabrali so precejšnjo svoto, tako da je še 24 dolarjev in 40 centov preostalo. To svoto bomo poslali njegovi ženi in trem osirotelim otrokom. Rojaki, ne ogibajte se društev! Društva naj bodo Aaša prva skrb. — Anton Gubane. Milivoj. No, prav! Jablanski (ga gleda začudeno).'si: — j Olga! (Pri levih vratih.) Olga!) "Ga-ga-ga! Škandal, škandal!" uprli. Veliko zaslug za vse to ima ka obleka.) Pu, kako mi je vro- Qlga! I Tedaj pa se prikaže gosjak na po- dne 24. maja umrli Matko Man- če! — Hm! (Si zapenja obleko.) j PETI PRIZOR jzorišču in premeri delujoče ose- die, ki je kot duhovnik, profesor (Da le ne bi ničesar pozabil orne-j _ . * j be. Široko odpre kljun, da bi pe- naravoslovja, časnikar, urednik niti, kar me je naučil prijatelj! rejsnja. Uiga. in konečno kot deželni in državni Nekdo prihaja. Ona je! Olga! | 01 (z leve)- Prosim, papa? zelo vneto deloval. No, prav! — Humoreska s petimi prizori. Spisal Rado Murnik. val sveti morali glasen slavospev. _ A ne reče nič; menda se je nasme- Olga (z leve). Dober dan, go-l Jablanski (jezno). Olga, ali res jal spodična! t ljubiš tega-le čudnega adutat j Občinstvo zgine od okna, in dra- I Milivoj (z ženskim glasom). Ljubim ga. papa! (Se o- inatski poročevalec sedi pri mizi Klanjam se. Dovolite, da se vam klene Jablanskega.) |jn piše 7cbe „a ne kcr grcba vre! 'predstavim: Mici Zabregar. Jablanski (prijazneje). Ali mi- čaj, in ga zmaga morale kaj pri- Olga (se prikloni). Olga Jab- t* ne bo nikdar žal, ako jetno greje v prsih. i _j lanska. Prosim, sedite! (Sedeta.) se vzameta? Milivoj. Oprostite, da vas nad-j Olga. O nikdar, nikdar ne, lju- legujem. Pripeljala sem se zaradi bi papa! OSEBE: Ivan Jablanski, graščak. Olga, njegova hči. Dr. Milivoj Dolinar, notarski ; avtomobila. Pravzaprav bi bil moral priti moj brat, pa ni utegnil. Koliko cenite avtomobil? 1 Olga (začudeno). Avtomobil? _ . „ , i Saj sploh ne vem, če je na prodaj, kandidat, Jablanskega neeak Prosi potrpite nekoliko, papa Dr. Lavoslav Radnik, odvetni-j 1 ški koncipient. Sluga. PRVI PRIZOR. pride kmalu. Popoldne rad malo ! podremlje. — Kako ste se pa kaj ■zabavali to zimo v Ljubljani, gospodična Mici? Jablanski. Torej, Milivoj, glej, da ti kmalu zopet zrastejo brki! (Združi njiju roke.) In kaj naj vama rečem zdaj? Milivoj. No, prav! Olga. No, prav! Jablanski. No, prav! Italija in načelo narodnosti Ljubljanski ''Slovenec" je priobčil sledeči članek: Italija pravi, da je narodnost- — Lavoslavova soba. — Milivoj. Lavoslav. Milivoj (s klobukom in palico). Pomagaj mi. ljubi Lavoslav! . . Lavoslav. Kje? Kaj? Kako?, ;.a;lveci Zakaj ? (Mu ponudi stol.) Milivoj (sede, vzdihne). Lavoslav. Ali si zopet žiriral, 1" ill — ' i. id Milivoj. O — izborno! Hvala lepa, gospodična Olga. Olga. Ste mnogo plesali? Milivoj. Skoro več nego dosti, z gospodom doktorjem [Milivojein Dolinarjem. Olga. To je vaš častilec, gospo- Škandal, Spisal Ferdo Plemič. Milivoj. Nikakor ne! Doktor Dolinar ljubi neko sestrično. To Milivoj- A. kaj neki se! . . . , . „ , , , \r • • „„!,„ lin povedal sam. 1 oda na no- Lavoslav. Kaj pa ti je vendar,! J .. ;i. jben nacm ji ne bi mogel razodeti svoje ljubezni. Pa to ostani med Milivoj 1 Milivoj (vzdihne). Lavoslav. Vzdihuješ, samo vzdi- no načelo sveto in zato ga nihče]liuješ. Stoj! Pa menda vendar nine sme kršiti. V imenu narodnost- si —? (Si trka z desnico na nega načela se je Italija združila, j srce.) vimenu "narodnostnega načela" sedaj Italija odrešuje svoje neod-rešence; z eno besedo: italijansko narodnostno načelo je tako sveta stvar, da razun italijanskega narodnostnega načela ni ničičen). O jej! Ti ubogi svetega. Zato Italija v imenu na- Katero pa ljubiš? Milivoj (kima). Lavoslav. Zaljubljen si, Milivoj ? Milivoj (kima močneje). Lavoslav (zažvižga presene-j grešnik! rodnostnega načela zahteva nemška mesta Bozen, Meran, Brixen, furlanski mesteci Tržič in Gradi-ško, slovensko Nabrežino in celo slovansko Dalmacijo, ške otoke Dodekaneza in kos Male Azije, kjer prebivajo večinoma Turki in deloma Grki. Milivoj. Svojo sestrieno. Lavoslav (zaploska z rokama). O-o-jej-jej! V svojo kuzino se greš zaljubit! Bratranke in se-Primorje, hrvatsko strične so vendar zato, da. jim na-albansko Valono, gr-|gajamo! Kako se more človek zaljubiti v kuzino? Milivoj (stane). Čisto lahko. Sicer pa, Lavoslav, tvoj sarkazem je jako poceni! Lavoslav. Vozite počasi! (Ga potisne na stol.) Ne bodi siten, Milivoj! Kako ji je pa ime? Milivoj. Olga. Olga Jablanska. Lavoslav. A, to pa poznam! Prištevajo jo krasotieam. No, malo preveč je ponosna. Milivoj. Proti meni je tudi tako čudno hladna. Lavoslav. Katera punca se bo pa brigala za bratranca? Milivoj (vstane). Lavoslav! Lavoslav (ga potisne zopet na stol). Le še malo posedi, da mi ne odnese« spanja! Povej še kaj o gospodični Olgi! Milivoj. Da je tako hladna proti meni, tega sem sam kriv. V počitnicah med peto in. šesto šolo sem bil nekaj tednov na stričevi graščini. Ko sem se poslavljal, sem poklonil Olgi lep šopek. Sama hudoba me je zmotila, da sem vtaknil sredi med najbolj dehteče rože — kopriv! Odslej se me je ogibala. Občevala sva le malo. Lavoslav. Lep kavalir, haha! S koprivami se ni še nihče prikupil damam. O Milivoj ! Milivoj. Takrat mi ni bilo nič do tega. Olga se mi je zdela čisto navadno dekle. Kdo bi si bil mislil, da se razvije kdaj v tako zanimivo lepotico! Lavoslav. Zdaj ti je žal zaradi kopriv. Hm! Pojdi k njej in ji razodeni, kar so razodel meni! Napovej ji ljubezen na življenje in smrt! Milivoj. Tega ne bi mogel za ves svet ne! Lavoslav. Sestrični se vendar najlaglje izpove človek, ne? Milivoj. O ne! Če izpodleti, se smeje vsa žlalita. Pomagaj mi, Lavoslav! Izmisli si kaj! Lavoslav. Nekaj mi prihaja na misel. Samo svoje brke boš moral žrtvovati. Pridi jutri zopet, Milivoj ! Milivoj. Z veseljem. Lavoslav! Hvala, prijatelj, hvala! (Se rokuje z Lavoslavom.) Slovensko Primorje. Veseli nas, da sedaj tudi nemško časopisje tu in tam zapiše, da živimo ob morju Slovenci in Hrvati. Zlasti nemško časopisje iz rajha"' je tukaj bolj odkrito in jasno izpove, da so ti kraji naši, do katerih Italija nima pravic. So glasovi, ki jih navadno ni bilo slišati in jih deloma tudi še ni slišati. Toda, če celo Italija spoznava. da je na tej zemlji nekaj živega, kar se bo branilo do zadnjega, potem bo to spoznal še kdo drugi. Tudi naši severni bratje so se začeli bolj pečati z nami. Razumljivo.' V boju z Italijo se rešuje vprašanje Avstrije kot velesile in pa jugoslovansko vprašanje. Ta stvar je dozorela in treba jo je rešiti. Napravijala se je Italija. da reši to vprašanje. Mi smo odklonili njeno "odrešenje". R-e-šitve bo iskati v drugem smislu. Razvoj zadnjih desetletij je pokazal smer. Odlični poljski list "Glos Narodu" piše v obširnem članku: "Pomen italijanstva je padel. Obličje Istre, Goriške, Gradiške in celo Trsta se je v teh časih znatno izpremenilo. Pred 30. leti so tamkaj poznali samo italijansko zemljo in italijansko življenje, poznali so samo Castel-nuovo, Abbazia, Lussinpiecolo. Danes pa vidiš na uradnih tablah tudi zapisano Opatija, namesto Castelnuovo Podgrad in poleg Lussinpiecolo tudi Lošinj mali. Pa naj imajo mesta še danes italijansko obličje, obrežje ni itali jansko, ampak slovansko, in sicer na zapadu slovensko, na vzhodu hrvatsko ali celo srbohrvatsko. Na Goriškem je uradni jezik slovenski in italijanski, ravnotako zakonodaja. Med 180.000 prebivalci Trsta je že danes 70,000 Slovanov. V dveh predmestnih kuri-jah imajo že danes Slovenci vsa mesta za občinske volitve in v eni štirih mestnih kurij, v četrti, so bili Slovenci zadnjič v ožji volit-vi. To vse dokazuje, da se slovenski element množi in pa da tega ozemlja ne smemo več smatrati za italijansko. V Istri je že I. 1900 dognala uradna statistika, ki so jo vodili Italijani sami, da je poleg 136,191 Italijanov? 47,717 Slovencev in 143,057 Hrvatov. Kljnb vsem volilnim umetnostim, s ka-' nama! Olga. Ne upa se! Taki junaki so možki! j Milivoj. Prav nobene korajže nimajo! — Ali ste tudi vi že lju- I bili ? J Olga (se nasmehne). Sem Iju- i bila in še ljubim. ' Milivoj. Koga? Olga. Zakaj vam ne bi povedala tega, gospodična Alici! Svojega bratranca ljubim! Milivoj. To je res zanimivo. Čakajte — morebiti je pa vaš bratranec — oni bratranec ! Ali imate njegovo fotografijo? Olga. (mu pokaže sliko v albumu). Ta-le je! •Milivoj (vrže klobuk s tančico in kito od sebe; z možkim glasom). Olga. ljubim te! (Jo poljubi.) TRETJI PRI Z O H. Prejšnja. Jablanski. Jablanski (skozi desna vrata, obstane zadaj, roke ob bokih). Olj No. prav! DRUGI PRIZOR. — Salon v vili Jablanskega. Vrata na desni in levi zadaj. — Sluga. Milivoj. Pozneje Olga. Milivoj (obrit, preoblečen v damo z dolgo reformsko obleko, s pajčolanom in solnčnikom; z ženskim glasom). Gospoda so doma? Milivoj. Kako si pa mogla tako hitro izdati srčno skrivnost Mici Zabregarjevi, tujki? Olga. Ilahaha! Saj sem te spoznala prvi trenutek, Milivoj! Milivoj. O ti porednica! Zdaj poljubi pa ti mene, zlata moja Olga! Olga. No, prav! (Ga poljubi.) Jablanski (prekriža roke na prsih). Milivoj. Zakaj pa praviš vedno "no, prav!", Olgica? Olga. Zato, ker pravi papa vedno tako. Milivoj. No, prav! Zdaj se pa poljubiva še oba, sladka moja ljubica! (Se poljubita.) Jablanski (stopi bliže, razkačen). No, prav! Milivoj (skoči od Olge). Dober dan, ljubi stric! , Jablanski. Olga, potrudi se, da boš za par minut kolikor mogoče podobna kafri! Olga (si briše solze, odide na levi). ČETRTI PRIZOR. Jablanski. Milivoj. Jablanski. Fant, ali si ti lep! (Pomoli kito in klobuk s kopreno pred Milivoja). Kaj pa naj pomeni vsa t- komedija? Govori, ti biser vseh prismojenih nečakov, ti junak v kikljah! (Oponaša sladko.) Zlata Olgica! Sladka ljubica ! (Jezno.) Kaj naj bo to, Mili-voj ? Miiivoj. Kakor ste menda že videli, se ljubiva Olga in jaz. Jablanski (razjarjen). No, prav! Milivoj. Ljubi stric! Brez Olge ne bi mogel živeti! Jablanski. No, prav! Milivoj. Ako mi ne daste Olge, bom večno nesrečen! Jablanski. No, prav! Milivoj. In Olga pojde v samostan. Jablanski. No, prav! Čakaj, zdaj bom pa jaz govoril, Milivoj! Milivoj (mirno). No, prav! Jablanski. Ti poznaš Olgo še vse premalo, lahkomiselni nečak! Milivoj. No, prav! V oknu sem slonel in mraz mi je bilo. V oknu sem slonel, ker je moja postrežkinja pometala po moji sobici: mraz pa mi je bilo. ker na sebi nisem imel drugega, nego bele platnene hlače in debelo volneno srajco, in je vrlnitega brila kaj občutno jutranja sapa od Obirja sem, ter se je vlačila gosta ponoč-na megla iznad Labudnice. Vas je bila še tiha. le v mlinu j< že ropotalo. Pravzaprav me je to ropotanje pravkar prebudilo iz težkih sanj. v katerih sem lazil trideset milj in več vkreber. a ko sem ravno hotel uživati rajsko za dovoljstvo vrniti se navzdol, sem se prebudil. Tedaj v oknu sem slonel, mraz mi je bilo in dol sem gledal na vaško ulico. A tam se je godila drama, vsakdanja, a nič manj zanimiva drama. Pozorišče: plot. dolg in polpo-trgan plot, dvajset let ne več posuta cesta, in prodajalniea s pravkar odprtim izložbenim oknom nespremenjenim kakor pred meseci. Delujoče osebe: petelin, mlad, o-skubljen petelin: kokoš, stara in kaj obširna kokoš; tri sedeče gosi. Razsvetljava: prva zarja ranih solnčnih žarkov. Občinstvo in zastopniki časnikarstva: jaz sam v platnenih hlačah, volneni srajci, razmršen in bos. Dejanje: Kokoš zoba nekaj: jeli to zrnje, ali so mali kamenčki, ne morem razločevati, ker mi je okno previ soko in imam vneto oko. Petelii hodi okoli nje v velikih krogih, a ne zoba, temveč ima oko obrnjeno nji. rujavi kokoški, nasproti. Gosi mirujejo. Ali kaj kmalu se spremeni prizor toliko glede občinstva, kolikor glede igralcev. Občinstvo je udarila metla v nogo. in zato se je o brnilo najprej proti svoji peti. potem proti nerodni ženski ter je pri tem zgubilo pogled iz višine na vse pozerišče. Vendar je kmalo ustanovljeno ravnotežje, telesno z ozironi na skelečo peto, duševno z ozirom na pravo razsodnost napram igralcem. Ti so sedaj že v drugačnem položaju, zapletek ga imenujejo dramatski kritiki. Kokoš še zoba, a ne več tako marljivo, tudi njej utriplje nekaj pod pernato kožo. Petelin še opi suje kroge okoli primadone, a že bolj ozke in perutnici sta se mu povesili. Gosi stegujejo radovedno vratove. Bliža se katastrofa, nagla, a uso-depolna. Petel inu porudi greben, in čuden glas se mu izvije iz junaških prs. V premem polurnem se oddalji od oboda dosedanjih krogov in.... Kokoš sluti bližajočo se nevarnost. prihuli se k tlem in____ Ni se zgodilo, kar je petelin sklenil v svoji brezbožni duši. Ni se mu izpolnila dolgogojena peklenska želja. Jedva je bil še za dve stopinji od svoje izvoljenke, ko se dvignejo gosi — varuhinje javne morale — iz svojih ležišč. "Ga-ga-ga!" zapode se v guga-jočem teku proti dvojici. "Ga-ga-ga!" že so tam. "Ga-ga-ga!" že stegujejo kačje vratove in široke kljune nizko ob tleh proti zaljubljencema. "Ga-ga-ga!" že pode pred se- DALJA — SREČA. O dalja sinja, nedogledna, kraljestvo tvoje kje meji.' Po tebi duša radovedna if. temne sobe hrepeni. Pa naj bi z naglico goloba vesal svoj živi dan naprej, nikdar bi ne prišel do roba, nikjer do stanovitnih mej. Razmikalo bi se obzorje, kot bi bežalo pred menoj, in hrepenenje vedno gorje grenilo bi počitek moj. O dalja, verna si podoba nedosegljive sreče ti, jaz — obstreljenega goloba, ki nem na skali krvavi. Anton Medved. Angleški parnik nasedel. Pariz, Francija, 12. julija. — Angleški parnik "Penlee", ki je odplul dne 12. junija iz Phila-delphije v Bordeaux, je nasedel v zadnje imenovanem pristanišču. 4900 nemških učiteljev padlo v vojni. London, Angilja. 12. julija. — Iz nemških seznamov izgub j»> razvidno, da je padlo izmed 40 tisoč, ki se nahajajo v vojni, nekako 4900 nemških učitelev. Aretacija angleškega častnika. Los Angeles, Gal., 12. julija. — Kenneth Crost. ki je glasom nje- gove izpovedi poročnik v angleški konjenici, je bil danes tukaj aretiran ter se ga bo prevedlo v San Francisco, kjer se bo moral zagovarjati na obtožbo, tla je hotel nabirati vojake za angleško vlado. Pričakuje se nadaljnih aretacij vsled preiskave vlade radi kršenja nevtralnosti te dežele. Zvišanje francoskega posojila. Pariz, Francija, 32. julija. — Finančni minister Ribot je predložil danes poslanski zborniei načrt zakona, vsled katerega se zviša najnovejše vojno posojilo za preko $200,000.000. Kad bi izvedel za svojega brata ALBINA RAZ POT XI K, doma iz Briž, fare Kolovrat. Pred enim letom in pol se je nahajal v Clevelandu, Ohio. Prosim cenjene rojake sirom Amerike, če. kdo ve za njegov naslov, da mi da blagovoli poročati, za kar nm bodem hvaležen, ali se naj mi sam javi. — John Razpot-nilc. 805 Wheeler St.. Saginaw, Mich. (13-15—7) SLOVENKA! Ali si že čitala knjigo: K-žipot amer. Slovenkam ali: Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka, Še i danes jo naroči. Odprla Ti bo v marsi-j rem oči. Cena «10 centov, dva izvoda | 1.00. Naroča <*e pri: Poučna Biblioteka, ;Box 80S M lwaukee, Wit. NAZNANILO. Rojakom v državah Illinois in Wisconsin naznanjamo, da jih bode obiskal naš zastopnik Mr. FRANK MEH kateri je opravičen pobirati naročnino za list 4'Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Np.roda'. Dr. Josip V. Graiiek. J«! EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. 3t Zdravim v»e bolezni možke, ženske in otročje. »41 Ea»t Ohio St., [Allepbeny] K. S. PfiUb«rE, P», 'NatproU ; Hotelo Pavllnca - Krt Sle*. 1. 2. 3 In 4 Tt^lfc naravno do moishiše dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvsemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaža dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije. S S in s ifi s m s s s s s s £ S s ffi K K tfi S ffi S S m S s s s s s s « s s s IE w ffi 5fi ifi S »i S K S m Kako pomagati starišem, bratom, sestram in znancem v teh groznih časih, ki jih imajo v stari domovini? Znana najstarejša tvrdka FRANK JURJOVEC in največja slovenska trgovina z grocerijo in vinom v Cfiicagi razpošilja v stari kraj RIŽ in KAVO, katere tam zelo primanjkuje ter je v večjih krajih sploh ne morejo kupiti za drag denar. — gjr Mi pošiljamo najboljše vrste kave in riža v zabojih in sicer: Štev. 1. 5 funtov RIŽA in 5 funtov KAVE s poštnino vred . . Štev. 2. 10 funtov žgane KAVE fine s poštnino vred..... Štev, 3. 10 funtov RIŽA najfinejšega s poštnino vred..... Denar nam pošljite po Domestic Postal Money Order ter priložite natančen naslov, kateremu je blago namenjeno, kakor tudi Vaš naslov. g&T Tudi DENAR pošiljamo točno in zanesljivo že več let. Sedaj je cena lOO Kron $16.00. Priložite Domestic Postal Money Order. Tvrdka Frank Jurjovec 1801 W. 22nd Street, Chicago, Illinois. S3.50 S4.60 $2,59 S in Ln tK S iS Ifi s LR ifi ifi ifi S W ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi !fi ifi ifi ifi !fi ifi ifi ifi ifi ifi S ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi ifi !fi ifi ifi ifi ifi Mrtvi, ranjeni in ujeti slovenski vojaki. K ral ice : m. = mrtev; r. = ranjen; u. ujet; p. = polk; pp. = peš-polk ; st. = stotuija. Kralj Josip, 126. dom. p., 8. st., ranjen. K ran je Rudolf, 26. dom. p., 8. stot., ranjen. Krašovee Ivan, ."i. drag, p., Stari trg. mrtev (februar 1915). Križmau Franc, 17. pp., 2. stot.. Mlaka, mrtev (marca 1915). Krvina Franc, 97. pp., 12. stot., ranjen. Kuralt Franc, 26. dom. p., 2. stot.. ranjen. K urnik Vinko, 26. dom. p. 10. 10. stot., mrtev (13. marca 1915). Legiša Franc, 26. dom. p., 7. stot., ranjen. Lučič Ivan, 97 .pp., 10. stot., r. Lukač .Jwsip, 26. dom. p., 11. st. ujet. M a pri n Anton, 97. pešp., 7. st. ranjen. Maraš Josip, 97. pešp., 7. stot., ranjen. Mare Maks. 97. pp., 7. stot., mrtev (marca 1915). Mcdvejšck Karel, 26. dom. p., 7. stot., ranjen. Miklavčie Anton, 97. pešp., 8. stot., ujet . Moser Bogomir, 26. dom. p., D. stot., ranjen. M rek Franc, 26. dom. p., 7. st, ranjen. Mueller Josip, 26. dom. p., 10. stot., ranjen. Kadet Ambrož Franc, ranjen. Nadporoenik Gerbiu Hugo, r. Pešec Ablak (Oblak) Tomaž, ranjen in ujet. A1 brce her Ivan, 10. st., mrtev 27. j&n. 1915.) Aršešnik Leopold, 10. stot., r. Auer Erhar, 2. stot.. ujet. Baldaš Anton, 10. stot., ranjen. Brenser Ignacij, 12. stot., mrtev (27. jan. 1915). Bresočnik Jakob, 12. stot., mrtev (27. jan. 1915). ('afuta Ivan, 2. stot., u. Čeh Feliks, 11. st., u. t odej Frane, 8. stot., r. Cokan Josip, 2. stot., r. Deleja Anton, 10. stot., mrtev, (5. febr. 1915). Divjak Franc. 1. stot., r. Dobaj Edvard, 2. stot., r. Dolbelo Anton, r. 1) rev en še k Franc, 2. stot., r. Ehra Edvard, 10. stot., r. Flis Ferdinand. 7. stot., mrtev (3. febr. 1915). Freiding Ivan, 2. stot.. ranjen. Fuchs Frane, 10. stot., r. Gaish Franc, 9. stot., r. Gangl Josip. 10. stot., ranjen. Garšak Karel, 7. stot., r. Gastan Anton, 2. stot., ranjen. Guzej Martin, 7. stot., r. Haas Alojzij, 12. stot,, r Hartner Anton, 31 stot., u. llehal Karel. 12. stot., r. Held Franc, 8. stot., r. Juh n Oton, 7. stot., r. J an k Josip, 12. stot., m. (27. januarja 1915). Kanci«"' Anton, 10. stot., mrtev (27. jan. 1915). Klobasa Josip, 5. stot., Maribor, ranjen. Kobanc Mihael. 11. stot., u. Kodrie Jernej, 12. stot., r. Korošec Josip, 2. stot., mrtev (4. febr. 1915.) Korošec Karel, 1. stot., r. Kostomaj Ivan. 7. stot., Blanca, mrtev (4. febr. 1915). Kovaeie Jakob. 10. stot., r. K rajne Ivan, 7. stot., mrtev (3. febr. 1915). Kramberger Frane, 10. stot., m. (27. jan. 1915). KrastiČ Franc, 11. stot., u. K roj s Alojzij, 10. st., r. Krošl Franc. polk. štab, r. Lah Franc, 12. stot., r. I .a m pel Enest, 10. st., mrtev (5. febr. 1915). Lapuh Franc, 12. stot., mrtev (27. jan. 1915). Laubič Anton, 7. stot., mrtev (7. febr. 1915). Lene Ivan, 1. stot., r. Lešnik Ivan, 2. stot., r. Lorger Štefan, 2. stot., u. Loščar Alojzij, 6. stot., m. Lešnik Josip, 3. stot., Maribor, ranjen. Malex Martin, 11. stot., u. Mali i Franc, 10. stot., r. Markeš Josip, 2. stot., mrtev. Markovič Ivan, 12. stot., r. Marx Josip, 1. stot., mrtev (6. febr. 1915). Mešner Ignacij, 10. stot., r. Modric Josip, 2. stot., r. Nemvirth Vinko, 12. stot., mrtev (27. jan. 1015). Omersu Franc, 8. stot., r. in u. Oswald Avgust, 9. stot., mrtev, (febr. 1915). Otter Rudolf, 12. stot., mrtev (27. 1. 1915). Perko Matej, 2. stot., r. Pfeiffer Josip. 2. stot., u. Pil ko Jurij, polk. štab, r. Pilko Štefan. 11. stot., u. Plavčak Ivan, 2. stot., r. Polanič Ivan, 10. stot., mrtev (27. jan. 1915). Polic Franc, 10. stot., r. Polak Anton, 10. stot., r. Pratter Ivan, 12. stot., r. Prattes Ivan, 10. stot.. r. Puncer Julij, 12. stot., r. Radič Josip, 1. stot., r. Rauscher Anton. 12. stot. r. Rebol Ivan, 2. stot., r. Reich Anton, 2. stot.. r. Reich Rihard, 12. stot., r. Rep Jakob. 2. stot., r. Resell Josip, 2. stot., Ribič Simon, 2. stot., u. Rob i a Franc, 12. stot., mrtev (27. jan. 1915). Rodošek Franc, 12. stot., mrtev (27. jan. 1915). Rumes Josip, 2. stot., r. Rus Ivan, 11. stot., u. Sabedič Ivan, 26. pp., r. Schicho Leopold, 11. stot., r. Šmerc Josip, 2. stot., u. Sehoelnast Ivan, 12. stot., mrtev (27. jan. 1915). Schubert Henrik, polk. štab, r. Sehunkovitz Ivan, 12. stot., r. Nclnveizer Rudolf, 10. stot., r. Schwindsakl Vilibad, 12. stot., ranjen. Senekovič Anton, 12. stot.. r. Siter Martin, 12. stot., mrtev (27. 1. 1915). Sitzwohl Rudolf, 11. stot., u. Skafer Vinko, 11. stot., u. SI odo Alojzij, 2. stot., r. Sok Ivan, 7. stot., r. Studegger Mihael, 2. stot., r. Steiubauer Alojzij. 11. stot., r. Steleer Alojzij, 9. stot., r. Stergar Karel, 12. stot., mrtev (4. febr. 1915). Sternad Anton, 1. stot., r. Straus Franc, 10. stot., r. Tepanek Jurij, 11. stot., u. Troiuer Alojzij, 8. stot., r. Trstenjak Anton, 2. stot., r. Turner Franc, 11. stot., r. Turušek Gregor, 2. stot., r. Verbenjak Josip, 11. stot., u. Višnik Karel, 10. stot., r. Vodušek Martin, 11. stot., u. Vogrinc Ivan, 12. stot., mrtev (27. jan. 1915). Walter Franc, 11. stot., u. AValtl Vinko, 10. stot., r. Vehovar Andrej, 12. stot., r. \V itzler Norbert, 3. stot., r. Wolkinger Franc, 12. stot., m. (27. jan. 1915.) Wonish Matija, 12. stot., r. Wrabel Miroslav, 12. stot., m., (27. jan. 1915). Zagode Josip. 11. stot., u. Zavee Franc. 1. stot., mrtev (2. febr. 1915). Žitnik Franc, 12, stot.. r. Zumbar Franc, 1. stot., mrtev (7. febr. 1915). Zupane Mihael, 7. stot., r. Na begu pred sovražnikom Poročevalec 44Edinosti" javlja svojemu listu: V nedeljo, 6. junija sem imel priliko zopet enkrat videti našo kraško metropolo, Sežano, ki se je precej izpreraenila odtedaj, kar sem bil zadnjikrat tam gori. Sežana je postala imenitna. Že takoj na kolodvoru sem videl, da piha vse drug veter po Sežani kot pa prej, Prva oseba, ki sem jo zagledal na kolodvoru, je bil tržaški namestnik Baron Fries-Skene. Da daje vojaštvo ne ravno šumni in bučni Sežani prav posebno obeležje, je lahko umljivo. Kaj posebnega se pa o Sežani tudi danes ne more reči, kvečjemu to, da po gostilnah ni dobiti kruha .— Italijanščine se čuje zelo veliko okoli kolodvora, kjer se ob križišču glavne ceste in ceste, ki vodi na kolodvor, nahaja celo kolonija — izseljencev. Vse polno voz, na njih raznovrst- no pohištvo najubožnejše vrste, cele kopice umazanih in razcapanih otrok, ženske bose, v rokah kotliče, s katerimi hodijo okoli vojaških kuhinj prosit 'minestre'. Vse te družine so italijanske, najbrž iz Istre. — Hodil sem potem peš iz Sežane na Opčine. Poleg vojaških avtomobilov, ki drče z vso hitrostja po cesti, dvigajoči velikanske oblake prahu, ti počasi prihaja nasproti cela karavana. V majhen vozič je upreženo mršavo kljuse. Poleg njega stopa star oča-nec, skrivljenega hrbta, in po licu mu teče znoj. Vroče je, da bi človek poginil. Saj je ura komaj dve popoldne. Na vozičku leži vsevprek : ženske obleke, otroci, posoda, žimnice itd. Za tem vozičkom večji voz. Upreženi ste dve kravi. Na vozu sedi najmanj deset oseb. Tretji voz je četverouprežen: dve kravi, dva vola in za voz je pripet koleselj. Oboje zopet naloženo kupoma. Rok in bosih nog je toliko, da jih ne moreš prešteti. Tu spi ženska z dojenčkom v naročju, tam zopet starka, otroci itd. Potem pa prihajajo peš. Ženske in moški bosi, noseči majhne otroke in cule. Tako je vso pot od Opčin do Sežane in od Opčin tja doli proti ravni Furlaniji. .. Fur-lanijo izpraznujejo. — Tam. kjer grme topovi, kjer se razpokavajo z gromom in treskom granate mogočnih topov in havbic, ni več prostora za ubogega kmetica, ki je naložil na svoj vozič vse svoje živo in mrtvo imetje in potuje v tuji svet, da si ohrani vsaj ono. kar mu je najdražje. — V soboto je prisopihal zadnji vlak iz Tržiča te pripeljal železničarje. Sovražne granate so brenčale okoli njega, kakor velikanski sršeni. Na kolodvor v Tržiču so začele padati že prej in bil je zadnji čas, da se umaknejo železničarji in razdro za seboj železniške naprave. Od čuvajnice do čuvajnice je vozil vlak ter pobiral ljudi in aparate, in granate so treskale okoli njega. Prišel je srečno v Nebrežino, ne da bi se mu zgodilo kaj. Izselili so se torej tisti, ki so vzdrževali promet, kakor so se tudi izselili iz Gorice, kjer so laški topničarji vzeli na muho državni kolodvor in ko-stanjeviški predor. Razun par razbitih voz ni bilo hujše nasreče. Vlaki na državni železnici vozijo odslej samo do Prvačine. — Tako se sedaj ljudje izseljujejo pred sovražnikom. Najbrž je njihov strah veliko prevelik, kajti uradna poročila pravijo, da se sovražnik zastonj trudi, da bi prišel čez Sočo. Toda stvar je pač taka. da se ljudje boje tudi tedaj ko ni treba. Naj bi torej vsak, kdor ima kaj vpliva med ljudstvom, storil svojo sveto dolžnost ter pomirjeval narod, ki, prepuščen sam sebi. res ne ve, kaj bi storil. Kako je v Gorici. O tem poroča "Novi Čas": Da smo v neposredni bližini bojne črte, se pozna povsod. Že od binkoštnega ponedeljka dalje se ne zvoni nikjer po Goriškem, ne slišimo ne opoldanskega zvone-nja, ne zvonenja k sveti maši, ne zvonenja pri pogrebih. Vse je tiho, kakor na Veliki petek. Celo ure ne bijejo več, ustavile so se tam. kjer so listale binkoštni ponedeljek. V mestu ne gre tramvaj že deset dni, zato je promet po u-licali toliko večji. Tudi pošta je bila za teden dni popolnoma prekinjena; bili smo kakor odrezani od celega sveta; sedaj je drugače. Pisma se zopet dostavljajo in odpošiljajo. V mesto dohajajo celo najnovejši časopisi. Šole so od bin-koštnih praznikov sem vse zaprte. Posojilnice ni hranilnice so zvečine vse ustavile svoje poslovanje. Mont pa še vedno posluje. Goriška zveza ravno tako; Centralna posojilnica pa prične menda zopet po-Jslovati. Življenje v mestu je po-• stalo v pot o vi h ozirili čudovito ceno, ker ni prav nobenega izvoza ; zato so prodajali te dni špar-glje po 12 v kg, črešnje po 16 v. Seveda pa so druge reči toliko bolj drage, kot 11. pr. moka. mast, olje itd. Nekaj posebnega je bilo to, da je začetkom tega tedna zmanjkal po celi Gorici tobak; zato so nekatere trafike svoje prostore zaprle. Menda se kaj takega ni v Gorici še nikdar zgodilo. _ Mestna uprava je prešla v vladne roke, zato vidimo v svoje veliko zadoščenje razglase mestnega magistrata tudi v domačem jeziku; prej so bili samo laški; sedaj jih izdajajo v slovenskem in nemškem jeziku. Da se izdajajo tudi v slovenščini. to odgovarja samo načelu pravičnosti. Iz Brd in Furlani-je prihaja v mesto in naprej premnogo beguncev, ki so morali svo-jed omove zapustiti na višje povelje; v naglici niso mogli vzeti s seboj ne živeža ne dovolj perila; zato se nahajajo v prav mučnem položaju. Okrajni glavar Rebek je izdal na meščane prav prisrčen poziv. kjer se prebivalstvo vabi in prosi, da prihaja beguncem na pomoč z darovi vsake vrste perila. Darovi se sprejmajo v prostorih deželnega odbora v Gorici. Naše ljudstvo v okolici gre silno rado vojakom na roko. Kar gin-ljivo je, kako naš človek da vojaku vse, s čemur ga more razveseliti; zato vlada med vojaštvom in našim ljudstvom prav prisrčno razmerje. Ljudstvo se zaveda, kaj vojaki žrtvujejo za njegov dom in jim je hvaležno, pa tudi vojaki vedo, da jih ljudje radi imajo in se čutijo pri nas kot domače. Po Solkanu n. pr. so nabirale dekleta po vasi različne vrste okrepil, s katerimi so stregle ranjenim vojakom. ki so jih nosili čez Sočo na obvezovališče. Crešnje dajejo vojakom kolikor mogoče po ceni, ali I jih delijo zastonj, ravno tako so pojavila sovražna letala, umakne jim tudi drugače v vsakem oziru j v hiše. — V evakuiranem mestu je nau slugo. . ostalo silno mnogo psov in mačk. Iz mesta je sicer odpotovalo ze- ki so brez gospodarja. Policija je lo mnogo družin, vendar se to pri odredila, da naj se te živali, kate-življenju v mestu skoro prav nič rili nikdo ne hrani, pokončajo. ne pozna. Ljudje prihajajo v me- Pokazalo se je, da je ostalo v mesto kot po navadi in prodajajo tu- stu premalo gostiln odprtih, tako, kaj črešnje, zelenjavo ter druge da je težko dobiti hrano. "Polaer pridelke, ravnotako se vse to ku- Tagblatt" poživlja oblasti, da naj puje kot drugače. Od šeste ure do tej kalamiteti odpomorejo ter devete, desete so vse ulice polne istočasno predpišejo gostilnam na- okoličanov, dasi nedaleč od Gorice grme topovi. Naše ljudstvo živi v zavesti, da Lah ne prodre nikdar do Gorice, zato mir in hladnokrvnost v njegovem vede- nju. Vojaki in častniki sami iz- še največje pomorske trdnjave, ki javljajo, tla jim je nekaj čisto no- je pač za vsakega sovražnika ne-vega, nikjer niso vdobili v tako premagljiva. Trgi, vasi in mesta iz- neposredni bližini bojne črte po mestih toliko prometa in toliko hladnokrvnosti med ljudmi in tako normalnega žvljenja kot v Gorici. To jih veseli, ker kaže, da jim ljudstvo popolnoma zaupa. Seveda se pri teh razmerah za praznik sv. Rešnjega Telesa 3. junija niso mogle slavnostne procesije razvijati ne v mestu ne drugod kakor druga leta. Dan je bil sicer krasen, tudi razmeroma miren. toda neka veličastna resnost je sijala iz njega. Procesija v Gorici se je vršila med zidovi stolne cerkve ob navadni uri. V bolj oddaljenih vaseh je šla krog cerkve, a povsod brez slavnostnega pritrkavanja zvonov. Slišali so se sicer streli iz topov, a ti streli niso bili znanitelji miru iu sprave med ljudmi.... Na naši jadranski obali. Izbruh vojne z Italijo je izzval na celi jadranskil obali, od Trsta do Kotora, občutek, da se začenjajo tudi za naše primorske kraje resni časi. Od lanskega septemrba sem je naše sinje morje precej zapuščeno, le tu pa tam se pojavi kak parnik, ki oprezno pluje ob obrežju, krilate bele jadrnice na obzorju so izginile skoro popolno-ma, saj je ribolovstvo le ponekod dovoljeno, v lukali, iu sicer tako živahnih pristaniščih vlada mir in tišina, v lenobni nedelavnosti se razprostirajo naša cvetoča istrska, hrvatska, dalmatinska mesta. Dokler je bil sosed onkraj vode še "prijatelj", je sledilo naše Primorje vojnim dogodkom lc "od daleč", in če se je pokazala tu in tam kaka francoska vojna ladija, je bil to lc interesanten dogodek, ki je dobrodošlo prerušil monotonost vsakdanjega življenja. - Položaj se je spremenil. Cela nasprotna obal je sovražna dežela in naše jadransko primorje je neposredno izpostavljeno morebitnim pomorskim operacijam najnovejšega sovražnika. Reči se sme, da so naši primorski kraji na vse pripravljeni in da pričakujejo bodoče dogodke mir no in brez strahu. Trst je tih in miren. Oblasti so izdale te dni dve naredbi. Prva se tiče omejitve razsvetljave. Okna na vseh poslopjih in napravah, ki so obrnjena proti morju, da ne prodre nobeden svetlobni žarek. Tud javna razsvetljava se je zelo orne jila. — Druga naredba uvaja posebne legitimacije za vse v okrožju tržaškega policijskega ravnateljstva bivajoče osebe. Prestopki se bodo ostro kaznovali. — Na štirih tržaških tramvajskih progah so vpostavili zopet promet in sicer vozijo stari s konji vpreženi tramvajski vozički. Cene so previsoke ter znašajo 22 do 32 v. — V tržaškem pristanišču se je pojavil morski pes. Priplaval je tik do pomola Sv. Karla. Dolg je 1 in pol metra. Oblasti svare pred kopanjem v morju. — Zbor javne pomoči, ki so ga organizirali tloven-ski in italijanski voditelji, že deluje. Prijavilo se je nad 2000 prostovoljnih sotrudnikov. — Aprovi-zaeijski odbor prodaja razna potrebna živila, zlasti moko. v javnih prodajalnah. — Časopisi izhajajo v reduciranem obsegu. "Edinost" le enkrat na dan. Ob istrski obali so storile oblasti vse, kar je potrebno, da se obvaruje prebivalstvo škode na premoženju ali življenju. Kdor ni moral ostati, je odšel. Pulj je prazen. Velik del prebivalstva se je odselil. Dne 26. ma ja so pokopali na pokopališču junake, ki so žrtvova tančne cenike. V Kvarnerskem zalivu in na hrvatskem Primorju se čuti prebivalstvo varno in se zaupno ozira tja proti mogočnim utrdbam na- gledajo seveda opuščeni, ker je pomorski promet prenehal; številne trgovine, gostilne so zaprte; kopališčni gosti so letos izostali, oziroma zopet odšli. Tiha in zapuščena je tudi dalmatinska prestolnica Zader. Oblasti so se preselile v notranjost dežele. ž njimi je odšlo mnogo premožnejših rodbin. Celo uradni list je odpotoval s tiskarno vred v mali Knin, daleč gori ob izlivu Krke. Mesto njega izdaja vlada v Zadru vsak večer kratek buletin, ki prinaša najnovejša uradna poročila z bojišč. Se bolj tih je Šibenik, ki je po svojem značaju predvsem izpo stavljen sovražnim akcijam. Mest ne oblasti so organizirale posebno varnostno službo in razglasile v mestnem časopisju natančne predpise, kako se naj občinstvo obnaša. Naše največje dalmatinsko pri s tan išče Split, ki se je v zadnjih letih tako sijajno razvijalo, je bilo tako prenapolnjeno šumnega trgovskega življenja, je kakor tr njulčica. — Splitu se vojna naj bolj pozna. V pristanišču ni videti nobenega parnika, pestra množica otočanov, ki so prihajali v inesto. je izostala, trgovci so svoje prodajalne deloma zaprli, na u-licah srečaš komaj človeka, "samo ženske in otroci so nam ostali". toži neki dalmatinski list. Ko zatone solnce, leži morje temno in skrivnostno — nikjer ne svetijo prijazne lučice svetilnikov, od nikoder ne prihaja votel in vendar prijeten pisk parobrada.... Kmečkega prebivalstva v split ski okolici se je lotila velika apa-tija. Cim je izbruhnila vojna z lta lijo so prenehali kmeti z delom na polju in v vinogradih, češ, saj itak ne bodemo želi. Oblasti imajo mno go dela, da prepričajo kmečko prebivalstvo o škodljivosti take malomarnosti. Zato je bil Dubrovnik do zadnjega časa živahen, in akoravno so letos izostali oni tisoči, ki pri hajajo vsako leto napajat svoje duše z lepotami staroslavne oblasti "svetega Vlaha", je vendai bližina važnega gruškega pristanišča ohranila mestu precej starega veselega značaja. Tudi temu je sedaj konec. Dubrovački mestu komisar opozarja prebivalstvo, da je Dubrobnik sicer neutrjeno m« sto. da pa je vendar boljše, da odide kdor more. In tako so se začel tudi Dubrovčani seliti.... Brez šuma je praznoval Dubrov :iik dne 27. maja stoletnico, od car se nahaja pod habsburškim Žezlom. Dne 27. maja 1815. je namreč prisodil dunajski kon gres tedanjo Dubrovačko republi ko definitivno naši moanrhiji. Tiha in zapuščena leži naša ja dranska obal. Naš narod jo zapu še a. kakor v protestu proti naka nam soseda z onkraj morja. Za pušča jo v trdni nadeji, da se zo pet vrne svoboden na svobodno svojo zemljo, po kateri steza svoje roke dedič onih benečanskih gospodarjev, katerih močne roke se je morala naša obal oprostiti da je pričela živeti in cvesti. "S. N." JAZ HOČEM... -Jaz hočem skrivnosti, jaz hočem moči, ki tajnosti večne odkriva, kjer misel iz večnosti v večnost se zliva in pesem brez konca in duše kipi k Daljav nedoglednili, opojnili dišav, - draguljev in solnčnega bleska, mornariškem svetlobe, prostosti brezmejnih ii so žrtvova- planjav, li svoje življenje pri prvi operaci- j udarcev in groma in treska... ji našega brodovja ob italijanski I obali. Pogreb se je izvršil nad vse' Vse> kar je veliko, jaz ljubim slovesno ob prisotnosti mornari-' močno, škega poveljnika admirala Hausa. življenje in smrt brez izbire — Ob sviranju cesarske pesmi in gro- skrivnostno deželo, kjer solze menju topov so položili krste v teko častne grobove. — Oblasti opozar- z drhteče, r-azplakane lire! jajo prebivalstvo, naj se, čim bi se G. Koritnik. CENIK KNJIG, katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. MOLITVENIH: Duhovni boj f—.60 Evangeljska zakladnica i—.50 Gospod usliši mojo molitev z posebno velikimi črkami $1.00 Ključ nebeških vrat —.50 Jezus in Marija e—.40 Marija Varhinja —.60 Marija Kraljica —.60 Marija Kraljica, elegantno vezana $1.20 Pot k Bogu, v šagrin vezano $1.20 Rajski Glasovi —.50 Rajski Glasovi, elegantno vezano —.90 Rajski Glasovi, v slonovo kost vezano $1.20 Sv. Ura, elegantno vezano $1.20 Sv. Ura, v slonovo kost vezano $.1.20 Skrbi za dušo —.60 Skrbi za dušo, elegantno vezano $1.20 Nebesa naš dom, elegantno vezano $1.20 Vrtec nebeški —.40 POUČNE KM JI »M: Abecednik alovenski, v* tan —.29 Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan ,—.60 Angleško-slovenski in slo- vensko-angieški slovar —.40 Berilo prvo, vezano —.30 Berilo drugo, vezano —.40 Berilo tretje, vezano —.40 Cerkvena zgodovina —.70 Dobra kuharica, vezano $3.00 Domači zdravnik, vezan —.75 Domači živinozdravnik —.50 Evangelij —.50 Fizika 1. in 2. del —.45 Hitri računar, vezano —.40 Nenaščina brez učitelja, 1. aa 2. del po .—.SO nemščina brez učitelja, 1. in 2. del, vezano $1.20 Občna zgodovina $4.00 Pesmarica, nagrobnih $1.00 Poljedelstvo —.50 Popolni nauk • čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 Prva nemška vadnica >—.35 Sadjereja v pogovorih —.25 Schimpffov nemžko-sloven- ski slovar $1.20 Schimpffov slovensko-nem- ški slovar $1.20 Slovenski pravnik $2.00 Slovar nemško-sl oven ski (Janežič-Bartel), vez. $2.50 Slovenska kuharica, vez. $3.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.25 Slovenska pesmarica 1. in 2. zvezek po .—.SO Slovensko- angleška slovnica, vez. $1.00 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Spretna kuharica, brošir. •—.80 Trtna uš in trtoreja •—.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Zirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Baron Trenk »—.20 Belgrajski biser —.20 Beneška vedeževaika —.20 Bitka pri Visu ■_.30 Bodi svoje sreče kovač —.30 Boj za pravico ._.40 Boj s prirodo __.15 Božični darovi _.15 Burska vojska ,_.25 Cerkvica na skali i_.15 Cesar Jožef n. ._.20 Ciganova osveta _.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Človek in pol (Cankar) $1.00 Cvetke —.20 Don Kižot ■_.20 Dobrota in hvaležnost —.60 Ev8tahija dobra hči >—.20 Fabiola —.35 George Stephenson, oče železnic __.JO Grizelda s—.10 Grof Radecky —.20 Hedvika, banditova nevesta —.20 Hirlanda, ,_.20 Hlapec Jernej ,—.60 Hubad, pripovedke, 1. in i. zvezek po .80 Hustrovani vodnik po Gorenjskem 1—.20 Izlet v Carigrad i—.20 Ivan Resnicoljub »—.20 Izanami, mala Japonka —.20 Izidor, pobožni kmet 1—.20 Jama nad Dobrnio >—.20 Jaromil ,— 20 Jeruzalemski romar Kristusovo življenje in Bmrt vezano Krištof Kolumb Križani umiljenost Kaj se je ilakaru Banjalol Lažnjivi Kljuke« Leban, 100 beril Maksimilijan 1. Marija, hči polkova Mati, locijalen roman. Malomestne tradicije Mir Božji Miklova Zala Mirko Poštenjakovii Na divjem zapadu, ve*. Na indijskih otokih Najdenček Na jutrovem Na krivih potih Na različnih potih Narodne pripovesti, 1., I. in 3. zvezek po Naseljenci NTa valovih južnega morja Nezgodan a Palavanu Nikolaj Zrinski O jetiki Odkritje Amerike, ve*. Pasjeglavci Prihajač Pregovori, prilike, reki Pri Vrbčevem Grogi Prst božji Randevouz Revolucija na Portugalskem Senila Simon Gregorčiča poezije Stanley v Afriki Sherlock Holmes, 3., 4., 5. in 6. zvezek po Sveta noč Srečolovec Strah na Sokolskem gradn, 100 zvezkov Strelec Sanjska knjiga, velika Štiri povesti Tegetthof Turki pred Dunajem Trije rodovi Vojna na Balkanu, 13 zvez. Zlate fagode, vez. Življenjepis Simon Gregorčiča Življenja trnjeva pot Znamenje štirih Za kruhom Življenje na avstr. dvt.rn ali Smrt cesarjeviča Rudolfa —.30 >-.29 —M —.98 —.1» 1—.28 —.ii $1.0« —.88 —.2i —.28 —M —.M —.28 r—.1« —.49 —.88 •—.28 —.38 $5.06 —.18 .—.98 —.18 —.38 —.08 $1.89 —.98 —.88 —.38 —.38 r-M .T« 8PILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite hvoje sovražnike — 2. zv. Maron, krščanski deček <— 4. zv. Praški judek — 6. z v. Arumugan, gin indijskega kneza ,— 7. zv. Sultanovi sužnji — 8. zv. Tri indijanske povesti _ 9. z v. Kraljičin nečak — 10. zv. Zvesti sin — 11. zv. Rdeča in bela vrtnica — 12. zv. Korejska brata 13. zv. Boj in zmaga — 14. zv. Prisega huronskega glavarja -- 15. zv. Angelj sužnjev — 16. zv. Zlatokopi s— 17. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev — 18. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev — 19. zv. Mlada mornarja i— TALIJA 5 i Zbirka tfredaliakih 1f«r. Brat sokol ^ Cigani f__ Dobro doili Doktor Hribar Dve tašči Pri puščavnikm Putifarka Raztresenca Starinarica V medenih dneh Županova Micka EAZGLEDNICE: NeTT/orške, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočno, komad po ducat po Z slikami mesta New Yorka po Album mest New Yorka ■ krasnimi slikami, mali veliki ts M M .29 .98 .38 .38 .9® .8* .38 .98 .38 .9« -.48 -.Ml M -.28 -J8 ITi .89 -.98 -.ffl Opomba: Naročilom je prilož iti denarno vrednost, bodisi v tovini, postni nakaznici, ali poštnih znamkah. Poitnina je pri v»e* •nah le vračunana. ____ . t J Jugaslovanska SE B Katol. Jednota a Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. •LAVNI URADKTEj PredJseaniK: J. A. GErM, 607 Cherry W*T or bos iT, Jfcrad dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Bat berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minm, Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Bex 583, Salida, C«l«, VEHO Vin ZDRAVNIK: Dr. MABTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HI, NADZORNIKI: MIKE ZUNTCH, 421-7th St., Calumet, Mick. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Sails, 111. JOHN AUSEC, 5427 Homer Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. JOHN KRZlSNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6. St., Rock Springs, Wyot G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOiEPH MERTEL, od društva »v. Cirila in Metoda, Itr. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva a v. Srca Jezma, ttv. I, Ely Minn. JOHN GRAIIBK, »t., od društva »lovene«, štv, 114, Ely Minn. V«i dopisi tikajoči Be uradnih zadev kakor tudi denarne poli Ijatve naj se pošiljajc na glavnega tajnika Jednote, vae pritožbe pa na predsednika porotnega porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisme od strani članov i« ne bode Ioadralo DruStveno glasilo: "GLAS NARODA". ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV V NAZNANJE! Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne ■tvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU. Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote. Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno. Uredništvo Gr. N. Smrekova vejica= Črti Spisal Ivo Česnik. Hočem vam povedati zgodbo iz dijaškega življenja. Take zgodbe i so večinoma sentimentalne kot pe-j srni zaljubljenega petošolea. Ne bojte so eeujeni bralci in dražest-l ne bralke, sentimentalna ne bo t;i J povest. Vso dolgočasno seutimen-! talno.st sem oddal vragu, da jo zapre v _neh in posuši na vipavskem solncu ali raztrosi v najljutejši burji nad Nanosom. Gotovo je ste-j kla iz njega že zadnja solza, in če ga vrag rez leto in dan odpre, se j začudi, ko najde v njem mesto jokavih vzdihov rešto pristnih vi-1 pa viških dovtipov. A čemu govorim nepotrebne' stvari! Pripovedujem naj rajši os Konradu Pavliču ! /nabiti ne bo za-f dovoljen z odlomkom svojega življenja, ztiabiti ^e bo jezil, da po nepotrebnem trosim njega in njemu drage osebe med svet. Upam. da ne obsenei oblak neprijetnih misli njegovega čela, ker me pozna. Vsaka poteza mojega peresa je utrip čuteče duše. Tudi Vipavci so nevoljni name: nekatere nedolžne idile so jim preodkrite. par dogodil izmišljenih. Ne zmenim se za neprebavljive in neotesane puščice; pišem, kakor mi veleva srce. Rehniea je božji pečat — in več-j krat zastrta s temnim zagrinjalom. za katerim se skriva veličastna svetloba. Vidijo jo le ljudje, ki hrepene po njej kot žejni jelen po hladni btudeiienici. * Tisti dan pred Božičem se je prebudil Konrad Pavlic iz globokega spanja. Pomel si je zaspane-trepalnice in pogledal na staro, napol rjavo in zaprašeno budilko,! ki je enakomerno tiktakala svojo j monotono melodijo že leta in leta v preprostem, malem kabinetu. — Gospodinja ji je odlomila večji kazalec ravno lani o Veliki noči. ko jo je snažila z veliko, nerodno cunjo. Pavlic je vendar ločil na njej vsaj približno četrti, tudi po manjšem kazalcu. "Pol devetih! Prej se ne zbudim, naj bo po zimi ali poleti. — Še malo poležim iu počakam pošte. A, pošta pošta! Včasih sem se je veselil, danes sem jezen nanjo. Nobene vesele novice mi ne prinese. Same terjatve prihajajo, in redko se me spomni duša. ki mi je bila naklonjena v preteklih dneh," Odprl je predal spalne mizice, vzel iz nje Goethejevega 'Fausta' in začel citati besede moža, ki je živel v dvomih in si je že hotel pretrgati nit življenja. lVebiT.l je par it run i in odložil knjigo 41 Ne ljubi se mi. Vrag vzemi Fausta, njegova pustolovstva in vso mizerijo.. Zdajle bi šel v ka-varno, si naročil fino belo kavo, prečital časnike in igral parkrat bilijard. Tako pa čepim - svoji sobi kot samotar Robinzon na tistem otoku. Nobenega vinarja nimam, prav nobenega." Odel se je tesneje in obrnil v zid. Nad glavo mu je visela zaprašena pokrajinska slika. Dekle je gnalo čredo z gora, v ozadju se je razprostiral gozd z vitkimi smrekami. v ospredju je plulo jezero, v katerem se je napajala trudna živina, ob jezeru je vodila steza. Na nasprotni steni je gledal iz velikega okvirja droben, bled obrazek mladega dekleta. Bogve čigav je bil tisti fini, prozorni obrazek, čigave globoke, črne oči in kostanjevi kodri. Gospodinja je kupila sliko na starini od od pohabljenega. nosljajočega juda. Morda j<> je prodal nesrečen fant. morda dekle v stiski in bedi, da pomore bolni materi, morda jo je prodala žalostna mati. da za hip uteši lakoto gladile dece. Pod sliko je visel?! fotografija našega junaka v drobnem, črnem okvirju: mlade-liiški obraz, sanjave oči, mala lista. rumenkaste brke iu dolgi lasje iste barve. Konrad Pavlic je bil ponosen na svojo nežno lepoto. Kot mesten otrok je bil navajen sladkih poljubov in objemov. Na njem ni bilo ničesar moškega, ne obraz, ne vitka postava, ne šibke noge, ne taki prsti na rokah. Pred petimi leti je prišel v Gradec študirat pravo, ki naj bi ga pripravilo najprej do kruha. Namen je imel dober, a volja je bila slaba. Čutil je v sebi poklic opernega pevca. Zato je negoval svoj ;rlas. drago plačeval nekaj mesecev učitelja, da ga je učil klavirja in petja, hodil v mestno gledišče, slišal vse Wagncrjeve, Mozartove, Webrove in Verdijeve opere. Seznanil se je z umetniki, spoznal je njih visoka pota in zahre-penel po slavi in sreči. Njegov glas je bil prešibak in Konrad Pavi ič ni mogel na Parnas, prepevat hvalo večnim bogovom in umrlji-vemu človeštvu. Na pravo ni pozabil, pogosto je mi&JLil nanj in vsako leto je sklenil, da začne študirati za prvi izpit. Prebral je deset strani Institucij in par poglavij Pandektov, pa se je odpočil za štirinajst dni. Tako so hiteli tečaji in minevala leta. Pozabil je naposled na cilj življenja in obupal nad bodočnostjo. Gloriola, ki naj bi obkrožala pevčevo glavo, je bila le fata morgana. Mamila je njegovo sebičnost in bujno fantazijo. Pozvoni. Zastor se dvigne. Nov pevec se prikaže občinstvu, prvič nastopa Konrad Pavlic. Njegov mogočni tenor zadoni z odra in se razlega do zadnjega kotička na galeriji, v srca vseh poslušalcev sega njegov glas, igra se. poskakuje, veseli se, joka kot otrok, orjaška moč naznanja Periklejevo jezo, ki je nosil na jeziku Zevsove bliske in strele, zdaj je ljubezniv kot Tobijev spremljevalec Rafael, j mehke besede govori, medenih listen se dotikajo njegove ustnice, nato je ponosen in neizprosen, kot Napoleon, ko je sklepal pogodbe s sovražniki. Dospel je prvo arijo. Velikanski aplavz, burni pozdravi, nepopisno navdušenje, dame sipajo cvetke na oder, migajo mu z robci, vzklikajo v veselju in jokajo, ganjene do solz. — Čez malo časa se je razpršila iluzija kot megla, če posije nanjo jutranje solnce. . v* Povedati vam tudi moram, da Konrad Pavlic ni imel doma. Ko je bil še majhno dete, mu je umrl oče. Kot v sanjah se ga je spominjal v poznejših letih: dolga, valujoča brada, prepletena s sivimi vlakenci, mu je segala do pasa. obličje je bilo vedno resno in strogo, hoja počasna in odločna, kot lii tolkel kovač po nakovalu. Živeli so tedaj v Kranju in imeli neznatno prodajalno. Po moževi smrti se je preselila mati z malim imetjem v Ljubljano. Ljubila je veselo zabavo in družbo in v par letih zapravila vse premoženje, kar ga je pridobila skrbna roka pokojnega soproga. Lotila se je šiviljstva, da je preživljala sebe in sina. Dovolila je Konradu vse, ni ga znala vzgajati, bimčkala ga je in božala, poljubljala in objemala, če ga je zapodil sosed, ker mu je trgal na vrtu cvetje ali natepel malo hčerko, nakradel zrelih h ruše k ali privezal zvestega psička za nogo k plotu. Tako je ostal Konrad človek brez energije in odločne volje, cvetka, ki je skrivala v svoji časi mnogo prijetnega vonja, a manjkalo je skrbne roke, ki bi ji prilivala. Mati ga je poslala v gimnazijo, ga negovala še bolj, lepo oblačila in mu preskrbela domačega učitelja. Ni čuda, če je ostal nesamostojen celo življenje. Potreboval je vedno rame, nz. katero bi se o-piral kot starec na palico, če hoče prekoračiti količkaj strm grič. V osmi šoli mu je umrla mati in zapustila komaj za pogrebne stroške. Konrad je bil od tedaj navezan sam nase kot potnik sredi puščave. Čudite se morda, kje je dobil toliko poguma, da je šel na vseučilišče. Imel je prijatelja, ki je študiral zadnje leto niodroslovje. Srečko Rakal je bil človek dinamične sile in krepkega duha. Že njegove plamteče oči so očarale vsakogar, njegova korenjaška gorenjska postava je spominjala na tipe. ki jih srečujemo vsak dan, a njegov obraz je bil nekaj posebnega. Nad visokim čelom so rasli živočrni lasje, nad orlovim nosom so se črtale tri krepke poteze in okrog usten je igral vedno ironičen nasmeh, ki so mu dajale mogočne brke in brada izreden izraz. Srečko Rakar je preskrbel našemu junaku v vseučiliškem mestu prvo instrukcijo, od poučevanja in dobrih ljudi je živel po beraško že pet let. Imel je nesrečo, da se je večkrat zaljubil v sestrico svojega učenca. Bila je to njegova bole zen. ki jo je pa hitro prebolel. Posebno če se ni nežna gospiea zmenila za njegove goreče poglede in sladke besede, je svojo taktiko v trenotku izpremenil in postal ravnodušen. Bil je včasih tudi ljubezniv kot malokatero žensko bitje. Cul sem. da je pomagal kot deček prenašati mački mlade. Za plačilo ga je opraskala. Nekoč je opazil v Tivoliju čebelo, ki je dolgo sedela na rdeči cvetki. "Čemu bi tratila čas?" si je mislil in jo prijazno prijel v roko ter prenesel na drugo rožo. Viri molče o tem. če ga je pičila ali mu ostala hvaležna za vse življenje. Ko je malo dorastel. je zlasti rad spremljal stare, bo lehne dame. Zato so ga spoštovale in mu poklanjale razne darove. Tako je torej ležal onega jutra nevoljen sam nad seboj in sit prijetnosti in neprijenosti ter ealal pošte. Spomnil se jo da bi bilo prijetno zapaliti cigareto. "Smola, smola! Tafco življenje ni vredno življenja. Večen vaga- bond! Pet let! Vse je pokopano, prav vse, sanje in lepota, estetika, kultura, umetnost! Naj gredo k vragu vse čenčarije, kar si jih je izmislilo človeštvo od Adama do danes. Kaj mi koristijo Wagner. Verdi in Strauss, če sem lačen in nimam cigarete, da bi kadil! Kadil bi rad. kadil. Do grla sem sit mizerije. Včasih me prime, da bi skočil v vodo. Čemu bi se trudil na tej pusti zemlji? Živimo, da živimo, a življenje ni vredno življenja. Fej!" j Pozvonilo je. Gospodinja se je oglasila iz kuhinje in šla odpirat. Konrad Pavlič je začul tenak glas, j ki je imenoval njegovo ime. V skoku je bil iz postelje, oblekel je hlače in nataknil copate ter hitel v vežo. "Dobro jutro!" "Dobro jutro!" "Gospod Pavlič, dobili ste za Božič majhen zabojček. Prosim, podpišite poštno spremnieo!" je nosljal prijazno dolgi, suhi poštni uslužbenec. "Precej, precej!" Podpisal je v kuhinji in odtrgal odrezek. "Deset vinarjev prosim", je o-pomnil poštni uslužbenec. Pavlič ga je pogledal in brskal po žepih. Nato se je obrnil h gospodinji in jo naprosil "Gospa Wolf, bodite tako prijazni in mi posodite dvajset vinarjev. Vrnem vam takoj." Pogledala ga je debela, priletna gospodinja z velikimi, skoro belimi punčicami. "Naj bo!" Segla je v žep in mu dala dese-tieo, ki je izginila v torbi poštnega uslužbenca. "Hvala lepa. Moj poklon!" Dve stopnji in vrata so se zaprla za njim. Gospa Wolf in Konrad Pavlič z zabojčkom v desnici sta si stala nasproti. Mala žena je prekrižala svoje tolste roke na prsih in na ustnicah se ji je pojavil sarkastičen nasmeh: "Gospod Pavlič, kdaj mi mislite plačati stanarino? Navadno plačujejo gospodje prvega, in od tedaj je že čez dvajset dni. Noče se mi več čakati. In potem ste še tako predrzni, da me prosite na posodo. Premeteni ste. Z menoj ne boste pometali. V treli dneh plačajte ali vam odpovem stanovanje. Za kabinet dobim gospodov, ki bodo plačevali točno. Tako. zdaj sem vam povedala, kar mi je bilo na srcu." "Prosim, gospa Wolf!" "Kar sem rekla, sem rekla. In to je odrezano, kot amen v oee-našu!" Obrnila je hrbet, stopila v kuhinjo ter zaloputnila vrata. "Presneta babniea! Vsak dan me obira. Človek nima celo leto miru." Zaklel je in odšel z zabojem v svoj kabinet. Pogledal je na odrezek iu se začudil. Veselje in ob enem tiha bolest je spreletela njegovo dušo. "Olga Medenova!" Sedel je na stol in naslonil glavo na mizo a le za hip. Zabojček je ležal pred njim in radovednost mu ni dala miru. Pogledati mora. kaj mu pošilja dekle, ki ga je ljubilo najbolj na svetu, bolj kot samo sebe. Drobno vrv je prerezal s p i pee m in odvil debel, rjav papir. Dvignil je pokrov malega zaboja, nalahno ga je dvignil, kot bi se bal oskruniti spomin na nežne roke. ki so ga zapirale. Na belem papirju je ležala smrekova vejica in na njej so bili privezani na svitlih nitih cu-kreni piškoti, rdeči srčki, drobni kolački in pozlačeni orehi iu jabolka. In na dnu se je skrivala tanka zelena kuverta. Počasi jo je odprl Konrad Pavlič in bral pisino med solzami: "Dragi Konrad! Oprosti mi, tiči te še vedno imenujem tako. Ne morem drugače, ne morem te pozabiti, Konrad. -— Trudila sem se, Boga sem prosila, tla mi preustvari srce. Ne morem. Ko pride noč, se mi prikažeš v sanjali. Proseč je tvoj pogled in žalostno povešaš glavo. Vem, da ti je tujina mrzla. Srečna bi bila, ko bi vedela, da si zadovoljen, da živiš udobno iu imaš pred seboj jasno bodočnost. Zvedela sein, da si v stiskah. Zato te ljubim tembolj, bolj kakor pred štirimi leti, ko sva se srečala prvič. Vsak dan prosim Marijo, da bi bila tvoja pot posejana z rožami in da bi ti bile odvzete krvave kaplje težkega boja. Oprosti mojim vrsticami! Morda boš mislil, da se ti vsiljujem. Ne, Konrad, nočem in ne morem tega. A vedno si še mojemu srcu najdražja duša. Koliko jokam, koliko trpim, ker vem, da si nesrečen. Mnogo boja me je stalo, da sem se odločila do tega koraka. Po treh letih ti zopet pišem. Pre več sem molčala in trpela. Tudi ti si molčal in trpel. I Pošiljam ti to božično darilce.' 'Prosim te. sprejmi ga. Napravi si' malo možično drevesce, prižgi na njem svečiee! Razdeli slaščice med j prijatelje, le orehov ne dajaj ni-:komur! Vesel Božič in zdravstvuj, ' dragec! Vedno tvoja Olga. V Dolini, dne 21. decembra 1906. Konrad je prebral in debele solze so mu lile po licih. "Kako me ljubi to dekle! Še vedno me ljubi. In jaz sem zapravil njeno ljubezen kot izgubljeni sin svoje premoženje, nisem vreden, da bi me pogledala. Pa se me spominja, v stiski se me spominja. Kakor klic iz tujega sveta se mi zdi njen spomin. Tri leta je molčala in trpela. Odpovedal sem ji svojo ljubezen, zavrgel njeno srce, globoko ranil njeno dušo. Lahko bi bilo vse dobro. A meni se noče dela in trpljenja. Moje živ-1 j en je je uničeno, ničvreden človek sem. ki gazi po biserih in jih meče v blato. Igral sem se z njeno dušo, moj Bog!" Dolgo je jokal in med solzami poljubljal pismo. Naposled se je umiril in začel ogledovati smrekovo vejico in slaščice in oko mu je ostalo na orehih. '— le orehov ne daja j nikomur!" To je rekla namenoma, si je mislil Konrad in nalahno odprl lupino prvemu orehu. V tenak papir je bil zavit zlat za deset kron. Tudi v štirih drugih orehih je našel zlate. "Hranila je, in zame, ki sem o-troval njeno dušo. Moj Bog, izgubil sem vero v svet, danes sem jo zopet dobil v tem preprostem dekletu. Utrgala si je od ust pri svoji skromni učiteljski plači, da mi je skazala toliko ljubezen. — Kako naj se ji zahvalim, ker sem jo ako razžalil. Ali naj jo prosim odpuščanja? Pasti bi moral pred njo na kolena, objeti njene noge in jih močiti s solzami!" Tako je mislil Konrad, se umil in oblekel. Obleka je bila že pono-šena. a po zimi ne pazi nihče na to. suknja mora biti lepa, pa je vsak čevljar eleganten gospod. A Kon-adova je bila že stara tri leta in si to spoznal takoj na rokavih in ovratniku. Vagabund se privadi vsemu iu ne pazi kod hodi iu kakšen hodi. "Denar imam. Zdaj jo lahko mahnem v kavarno. Potreben sem kave in cigaret." In napotil se je v kavarno "Dunaj". Dopoldne je bilo notri malo življenja, le par visokošolcev je bilijardiralo, pri oknih so sedeli penzionisti in z učenimi obrazi štu-lirali novice iz časopisov. V zadnjem kotu je sedel velik in krepak človek z dolgimi brki, črno brado iu zlatim ščipalnikom. Nanj se je obrnil Konradov pogled in o-braz se mu je razjasnil. Hitel je k mizi starega znanca in ga pozdravljal z vidno radostjo: "Zdravo, dr. Rakar! Kako sem /esel. da te zopet vidim. Kaj te je napotilo v ta prokleti Gradec?" Pogledal je dr. Srečko Rakar izpod ščipalnika na prišleea iu se sarkastično nasmehnil. "Dobro jutro, Pavlic! — Sedi! — Ali si vstal takp zgodaj?" To je lepo, to je lepo. Kakor vidim. >i pristnejši kot svoje dni. Kateri semester študiraš pravo? Ali imaš Že prvi izpit? "Ne norčuj se, doktor, prosim tc."^ "Če ti ni prav, pa pojdi! Poznaš me kot slab denar, veš moje navade in muhe, zato se ne je- u!" "Vem, da si včasih neznosen." "Povej mi, Pavlič, ali si prišel ua slepo srečo v kavarno? Ali imaš kakšen vinar za sladko vodo? Danes sva po dolgem času skupaj in ti rad postrežem." "Hvala, ni potreba. Če rabiš, sem ti na razpolago. Tudi jaz nisem vsak dan berač. Marker, belo kavo. prosim!" "To je nekaj novega. Kar čez noč si obogatel. Morebiti nastopaš v gledišču! Ali si že pel Lohengri-na ali Večnega mornarja, Truba-druja ali Don Juana?" "Prosim te, ne norčuj se! Danes sem resen. Zakaj, izveš takoj. Rad bi se pogovoril veliko. Ti si mi bil vedno dober svetovalec." "Le mojih nasvetov nisi poslušal." "Kar je bilo, je minilo. Zdaj me poslušaj ! — Naveličal sem se pustolovcev in želim si dela. Svoj čas sem pel arije, tu J i v tvojo čast sem zapel včasih Mornarja in Nezakonsko mater. Upal sem, da mi bodo suli rože na pot iu ploskali mojemu talentu. Danes sem obupal sam nad seboj. Bil sem vedno človek brez energije. Čudil sem se ljudem, ki so se pogumno vrgli v vrtinec življenja in niso gledali ne na desno ne na levo. Z lahkoto so študirali, s Cezarjevo odloč-tnostjo so odbijali udarce. Jkeni so se dozdevali čuda sveta. Najbolj sem se čudil tvoji krepki naravi. Preštudiral si filozofijo, koncem četrtega leta postal doktor in v enem letu boš profesor." "Profesor ne ostanem, če me tudi imenujejo. Prepričal sem se prvi dan. ko sem stopil v šolo. da ni- j sem rojen za mirno življenje. Po-j trebujem razburjenja, gibanja. Za-1 to sem se vpisal na pravni fakul-j teti. Letos študiram ali pravzaprav sem vpisan v tretji tečaj. Po Veliki noči delam prvi izpit. Zdaj sem prišel par dni na oglede, da se seznanim s pedelom in profesorji." "Zmerom sem trdil, da si rojen jurist in advokat." "Pavlič, govori o sebi! — Sveta iščeš pri meni, kakor sem raz videl. Poznati moram vse premise, r.n mi je mogoče sklepati in dati nravi svet." "Kje se m ost al ? — A da, že vem. Bil sem vedno človek brez energije in vsi dobri sklepi so bili bob ob steno. Zmerom si trdil, da nima ni nikake vzgoje. To je res, po polnoma res. Tudi doma nimam doma. da bi se opiral nanj kot vinska mladika na kolee. doma nisem imel nikoli, kamor bi hitele moje misli od jutra do večera. Očeta skoro poznal nisem, mati mi je u mrla v osmi šoli. Nimam prijatelja. nimam ljubeče duše. Pač! Moram ti povedati skrivnost svojega 3v:;i. Danes zjutraj sem preklinjal ves svet. ker sem bil berač brez vinarja. Čakal sem pošte in se je zil nad življenjem in mizerije. Pozvonilo je, v skoku sem bil iz postelje, oblekel hlače in hitel v ve-/.o. Dobil sem zaboj. Kdo bi si mislil, doktor, zaboj ! Božično darilo sem dobil. Kdo je mislil na Božič in darila! Smrekovo vejico s pi skoti, jabolki in pozlačenimi ore hi mi je poslala Olga na katere sem že davne pohabil. Vedela je da sem v stiski in mi je zavila a orehove lupine zlate, pet desel kronskih zlatov. Doktor, tako dekle je vredno življenja iu boja. -Štiri leta je od tega. ko sem jo videl v Ljubljani, tedaj je hodila v pripravnico, dane? je učiteljica \ Dolini. Hitro znanstvo. hitro po zabljeno, kakor je navada pri lju deh moje vrste. Poslal sem ji pai razglednic, pisal tri pisma in vrge1 spomin med staro ropotijo. Olga je jokala, mi pisala in me rotila vse zaman. Naposled je utihnila in molčala do danes. Prijatelj, uničen sem, premagala me je, pa m ■; sovraštvom, z ljubeznijo Tako maščevanje, tako maščevanje! Če je plemenitost na svetu, tedaj je Olga plemenita. Svetuj mi. Kako naj ji odpišem, kaj naj odgovorim." "Dragi moj, zaljubljenih pisem še nisem študiral in ne znam jih pisati. Svetoval ti bom vendar, pa ne zdaj. Danes bo sveti večer. Kj? ga preživiš?" "Doma. Boži"no drevesce napravim, prižgem sveče, zakurim v peč in mislim le na Olgo." "Dobro, zvečer pridem k tebi. Stanuješ?" Imenoval mu je ulico, številko in nadstropje. "Se nekaj, Pavlič! — Tu imaš peta k. Na zapravljaj denarja, ki ti ga je poslalo dekle. Zvečer govoriva dalje. Kupi samovar, čaja. sladkorja iu kar je treba. Pri čaju nama bo prijetnejše kramljati. — Oprosti, oditi moram, da ob-iščem nekaj mojih starih znancev." "Kdaj prideš?" "Ob sedmih zvečer bom pri tebi. Na svidenje!" Dr. Rakar je ph.čal. oblekel suknjo, vzel dežnik in odšel urnih korakov. Točno ob sedmih zvečer je potrkal dr. Rakar na Pavličeva vrata. — "Naprej!" Vstopil je .pozdravil starega znanca, odložil dežnik in suknjo ter sedel na stol poleg peči. Pavlič je ravno prižigal sveče na smrekovi vejici, ki je visela na dveh vrvicah od stropa. Na mizi je gorela svetilka in metala medlo s\etlobo po kabinetu Za trenotek sta prijatelja molčala. Prvi je izpregovoril dr. linker: "Okusno si obesil vejico. Olga razume, kaj je okus. Fant. lep sveti večer boš preživel. Tudi jaz sem vesel, da sem te dobil. Prijetno je človeku v tujini, če pride v dotiko z domačinom, da preživita skup no sveto noč. Gorje mu, kdor je v takih irenovkih sam!" "Tako zadovoljen kot nocoj že nistm bil od mladih dni!" Dr. Rakar je segel v žep in položil na mizo male jaslice iz papirja. Postavil jih je na sredo, prižgal pred njimi tri tanke sveče, da je bleda svetloba trepetala na 'malem Jezuščku, Mariji, sivolasem Jožefu in pastirjih,___________ "Sveti večer mi je bil \ednq najlepši iu najprijetneje v letu. V mestu nima tiste poezije kot na kmetih, kjer kleči vsa družina pred jaslicami, mati škropi vse shrambe z blagoslovljeno vodo. o-če pa kadi z dišečim kadilom. Najlepša je pa pot k polnočnici pod jasnim nebom, posejanim z zvezdami. z velikimi bakljami iu med zvonenjem in pritrkavanjem zagorskih zvonov." (Konec prihodnjič). PEVSKA DRUŠTVA, PRIJATELJI SLOVENSKE NAR. PESMI: POZOR! Slovenci gojimo svojo pesem iz prepričanja, iz ljubezni do pesmi. Slovenska pevska društva v stari in novi domovini streme po popolnosti v predavanju umetne pesmi in to visoko stališče zavzema pri vseli tudi naša narodna pesem. Iu da moremo svoje narodno blago, v narodni pesmici, v kateri odkriva slovenski rod svoje čustvovanje, svojo dušo, o-hraniti iu gojiti, jo samoposebi umevno; z uarodno pesmijo dokazujemo tujcu, da Slovenec, četudi maloštevilen in skromen, ve cediti melodije, ki so se v teku časa pojavile po poljih gorskih naših vasi. Izšel je drugi zvezek izbranih narodnih pesmi in prepričan sem, da ustreženi z izdajo tega zvezka vsem slovenskim pe.veem in prijateljem domačega lepega petja. — Pesmarica obsega 32 narodnih pesmi, in sicer: 20 možkih, 7 mešanih in 5 ženskih zborov. Pesmi, so sledeče: 1. Dekle, podaj mi glažek vode; 2. Delaj, delaj pu-šelje; 3. Dve let' in pol sva se midva ljubila; 4. Fantje se zbirajo; 5. Fantje po polj' gredo; 6 Jaz pa za eno deklico vem; 7. Je pa davi slanea pala; 8. Kako bom ljubila; 9. Le noeoj še luna mila; 10. Na Gorenjskem je fletno; 11. Naš maček je ljubco imel; 12. Oj, leklica, povej mi to: 13. Odpiraj, lekle, kamrico; 14. Oj. kod bova vandrala; 15. Oh, žena me krega; IG. Pa bom šel na planince; 17. Rože je na vrtu plela: IS. Se davno mrači; 19. Soča voda je šumela ; 20. Vsi so prihajali. Za mešau zbor: 21. En hribček boni kupil; '22. Imenitna je zemlja in okraj; 23. Jagar mi jaga; 24. Laudon; 25. Slavec; 26. Tam, kjer teče bistra Zilja; 27. Večerna. Za ženski zbor: 28. Jaz pa vrtec bom kopala ; 29. Kako bom ljubila; 30. Ko ptičiea ta mala; 31. Ko sem jaz še mlada bila; 32. Lahko noč. Evo vam torej 32 slovenskih narodnih biserov! Da si jo lahko vsakdo naroči, posamezni pevci in pevke, društva, sem določil ceno eni pesmarici samo $1-50. Društvom pri večjem naročilu 25T?» popusta. — Pesmaric 1. zvezka imam le še par v zalogi in ako želi se kdo 1. zvezek, naj se z naročbo požuri; cena sedaj tudi $1.50. Naročilu je priložiti dotičuo svoto v gotovini, poštnem Money Orderu tli v znamkah. Vsako naročilo se izvrši z obratno pošto. Razen tega jo pri meni dobiti mnzikalije kakršnekoli vrste, par-titnre ali poedini glasovi katerekoli pesmi, solo, dvospevi, fin papir za kopiranje not, kemična črnila in instrumente za orkestre, ,'itre, violine itd. Pišite! Ivan M. Adamič, pevovodja slov. pevskega društva "Slavec", 133G Lincoln PL, Brooklyn, N. Y. NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v Penn-svlvaniji sporočamo, da jih bo ▼ kratkem obiskal naš potovalni zastopnik 1 L. Mr. zvONKO JAKJBSZ, ki je pooblaščen pobirati BaroS-nino in izdajati tozadevna potrdila. Sedaj se mudi t Pittsburgh", Pa., in okolici. Upravništvo Naroda" / IZTBSEVALNI ODBOB: moi Sakser, predsednik. 82 Cortlandt SC., New York, H. X, Tajniki x Edward Kalish, «5119 St Clair Ave., Cleveland, Oblo. Bodolf Trošt, 393 W. Central Park, New York, N. I. J*hn Jacer, blagajnik, 5241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn. Dollar, kolikor »m podružnica sama ne potrebuje, naj blagovolijo poslati glavnemu tajniku. Vsaka vplačana svota bode potrjena po tajniku in raz-piišona po slovenskih listih. Istočasno naj tudi obvesti gl. blagajnika, koliko denarja so poslaiL Pozor! — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige! Tem potom so prošeni vsi tajniki podružnic SI. Lige, da nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča poročila: število članov, ime in naslov predsednika, tajnika in blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve. Blagajnike podružnic pa, prosim, da o poslanem denarju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in pošljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. tajnika, da tem potom lahko vedno izkažemo natančen račun in stanje Slov. Lige. Za vsa nadaljna pojasnila tičoča se Slov. Lige, naj se cen j. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige. EDWARD KALISH, glavni tajnik. 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Vse iztise Pravil Slovenske Lige smo poslali glavnemu tajniku Slovenske Lige, Mr. Edvardu Kališu, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O. — Oni, ki nimajo Pravil, naj se obrnejo naravnost nanj. — Vse potrebne informacije daje glavni tajnik. Uredništvo G N. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Pisma iz ruskega ujetništva. Anton Miklič se je oglasil iz Promzina v simbirski guberaiji. riše očetu Martinu Mikliču, ki biva v Gratlcncu št. M pri Žužem ■ ulici št. 5 v Ljubljani: "...Sem i vojni ujetnik v Rusiji. Delam pri enem ali drugem kmetu, da si zaslužim za tobak." — Dr. To-lazi piše iz Kokanda v Turkestanu: "Zdaj je tukaj vse v najbujnej- berku na Dolenjskem. — Viljem ^.n cvetju in zelenju. Učnn se ru-Pajx /. i/. Zagrodca na Dolenjskem £» ■'• " Vopismca, datirana dne «e je ogi»D is Oriova, ki leži na) 30' snsea' lmš>a pocetkom ju-lvki Vjatki v vjatski guberniji v|niJa v Ljubljano. — Jožef Skr-ev,op>ki Rusiji. — Ivan Rotar se Janc I>iže 12 ^ižneg* Novgoroda j i • oglasil iz Patarska, kjer živi P^Jatelju v Potoeah pri Tupali- kakor vojni ujetnik. Brat j anov Anton Rotar v Podpeči pri Dobre-puljah s«' je jako razveselil, ko je call, da se nahaja na Ruskem v vojnem ujetništvu. — Stanko Svetek pošilja iz Taškenta v Tur- pivjel bratovo pisanje iz daljnje j kestaim prisrčne pozdrave materi dežele. — Ivan Lenarčič, doma iz I v Ljubljani. — Ljubljančan, Nove vasi na Blokah, ki je služil I častnik, pise 24. susea (po pravo- pri "J7. dom. pešpolku, je pisal ženi .Mariji, da so ga Rusi ujeli iu oilvt m daleč čez neizmerne rusk«' ravnine, preko Urala v Sibirijo v mesto Tomsk, kjer živi več Slovencev-ujetnikov. — Martin Turk iz Topi le ila Dolenjskem se je oglasil iz Skoheleva v vročem slavnem koledarju, po našem 6. aprila) svoji materi iz Kokanda: "...Ob velikonočni procesiji se j<* zbralo vse rusko prebivalstvo Kokanda pred edino cerkvijo o-koli 12. ure ponoči. In ob 12. uri so topovi zagrmeli in naznanili vstajenje. Na tisoči luči, zlati or- urkestanu. — Anton Zavnik ~iz!nati- vse v bandfirih in ustavah, li .rovniee se je oglasil iz Samare,1 krasno P^N ubraM1 ponovi, to ki le/i na veličastni plovni reki'vemo rusko M®"*®. kako glo-Vol-i v saniiirski guberniji v ev-|bok vtisk 1,11 -le napravilo na dno ropski Kusiji. — Jakob Zakraj- M"5" ^ nočni temini Pred cerkvi-ficefc je pisal svojcem, ki žive na!-10 sa P<>s'"vlh velike kola- Iludi-iu vrhu na "ilokah, da so ga jce 1,1 psal svoji ženi sr' trgovine zaprte. VS««g smo K,mlini Mobar, živeči v Šega vi 11In,>11 vrt» p™čst*vo. Prisrčen vasi pri Travniku na Dolenjskem, P^rav! ' — Rudolt Hereon pise 14. suše a iz Marinske v tomski guberniji: " . . .Od 6. decembra 1. da se sedaj nahaja v Sainarkandu \ vroči turkest.inski deželi. — Urala U an in Andrej Dolničar \ sem ™ske.n ujetništvu. Tu je st., s,- oglasila iz < »bojana v kur- ^ ®,al (14" 1,U(la Zima" ki guberniji v evropski Rusiji.! vftke cveto P° wpahj toplomer 'išeia sestri Mariji, omoženi P,ol-'ka^ 30 meio. p« vse tuvi v Obrijah št. na Posavju.—!enkrat Tne' m'lula bo tudl1an,a Fr:..i Oraže.n s, je oglasil iz vo.|in mraz in vse drugo pa se bomo jaške bolnišnice na Ruskem. Piše ^ vldeJ1' <"' ~ žalostni ženi Angeli Oražmovi, ki *linaTr- V"??™*? Tr i - - S. v Liubliani: ...vozili smo se stanuj" na Ivtiuski cesti stev. o v , ! , J . , . . --m t - »i- j i ! n - semkai dvanajst dni in noci. lu- Ljubljani, da je bil na velikonoc-i, . ' , . . . . kai ne poznajo ne snega, ne mra- no snboto ranjen in ujet. — Ivan * . J v . ® , v t , , za. Ze zda i v suscu je vse lepo ze- Novak je pisal svojim ljudem v , , • v , , ....... leno, kakor pri nas v veliki no- «-arm Ijnih, da so ga Rusi ujeli in ' 1 11 vedli v vojno ujetništvo. Sedaj či." — Jakob Malovrh piše iz nahaja v sibirskem selu IJoI- ]\Iosk ve ...Na stai-ega leta ve- ;aja Kosul v tomski guberniji. —! j Čer so nas Rusi zajeli in odpeljali i . , •, m i strašno daleč, na koncu ruske me- l i. i: i Sust.-rsie s* ■ ie oglasil v/. Da- ... _ ' . ^ , , . „ , i-, 'i-'. — Jernej ( utidrc iz Kamni- i a 11ula. ki lezi na reki Kami v gu- , . , .. . ... .... , . . /\i« ,■ .-i i - f U (i V»f«i 1 t i . > T C? 1 ka se je oglasil iz Karsuna v sim-bir^ki guberniji. — Jožef Rudolf, beruiji Vjatka. Piše: j." ni s,- v ruskem ujetništvu. Z lrav sem in se počutim dobro, samo toži se mi po dragi domovini in zlati svobodi. Ko človek izgubi prostost, potem šele ve, kaj je izgubil. Tukaj je sicer več Slo- . . , . , • . „ se je oglasil iz Bnska. kjer se na- \ e j 11 ■ i • v, ;t! i ah nie znancev... Z . . , . .. .. . . ,r doma '/. Velikih Dlok na Notranjskem. je prišel Rusom v roke, ki »UlT* vcajEto »ollja, k*r km Ha sia.fi 45 »t tsluj T tan >oti» lu T cr» am liststm Iran. V T>cjr&vasr matn krmafsk« kakor tm tog; karats!!:« •c p* «ai«k iC«i:crfao fcta OB- tto7» Inc JOHN WENZEL n* K 83. feS.. Slsveland, K&dair Je kako dra^tvo namenjeno kupiti bandaro, sastavo, legalje zodbene i/ifctiurazntu, kape itd., ali pa kadsr potrebujete uro, v»rišico, pri»«sk« r.rstan itd., ne kupite prej nikjer, da tndi mene saccce vpiieate. Upis»f.rnje Vas stazio le "c. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrst coailiam brezplačno. Pišite ponj. S V AN FAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box 328 "GLAS NARODA" JE EDINI SLO^NSKI DNEVNIK ^ ZDR. DRŽAVAH. NAROČITE SE NANJ! Zdravje Kažipot k zdravju. Ta knjižica pove enostavno, kako se nekatere bolezni, kakor je sifilis ali zastruplje-nje krvi, mozolji, kožne bolezni, stare rane, kapavica, živčna slabost, moška onemoglost, semeno-tok, mehurne in ledvične teškoče, nalesljive in druge moške ter ženske bolezni na spolno-urinarnib organih, vspešno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroški. Pove tudi o našem vspešnem zdravljenju drugih bolezni, kakor so nerednesti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmatize-m, katar, nadulia in slienc teškoče. ALI TEPITE na "kntorom izmotl slodočili simptomov: bolečine v križa, bolečine v zgibili. glavobol, izguba npetita, kisloba v žclodcu, povruraujo trano, bljuvanje, žolč no riganjo, neeist jezik, smrdeča sapa, izguba spanja, slabe sanje, slabost in nagla razburjenost, nervoznost in razdražen ost, onemoglost ob jutrili. črni kolobarji pod očmi, sramežljivost in izogibanje družbe, nc-marnost, br.jazon iu srčna tucra? — Ti simptomi .-•o znamenje, da vaš telesni sistem ni v redu in da potrebujete zdravniških etov in pomoči. Xa5a "brezplačna knjižica vim pove dejstva glodo teli simptomov in teškoč; pove vam tudi o na-k-m zdravljenju, ki pomaga moškim do zdravja, moči in svežesti, da so zopet možje. Zaloga znanosti je in vsebuje nasvete in podatke, kiitere bi moral znati vsak moški in vsaka žfnska, posebno ;>a tisti, ki se nameravajo ženiti. Iz nje lahko spoznate vzroke svojega trpljenja in kako bi se vaše teškoče obvladale, čitajte to knjižico, kažipot k zdravju, in okoristite se z njo. Posilite la kupon še danes. DR. J. RUSSELI. PRICE CO.. S 1000. 208 iN. 5th Ave., Chicago, III. Cenjeni doktorji:—Fo5!jite mi takoj vašo zdravniško knjižico popolnoma zastonj in poštnine prosto. Ime.................. Stev. in ulica ali Box No. Mesto..............................Država Največ denarja iz Amerike se nalaga v Rad bi izvedel za naslov svojega brata JURIJA KLANCER. Doma je iz vasi Podgozd, fara Ig pri Ljubljani. Pred enim letom je bival v Indianapolis, Ind. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve za njegov naslov, naj ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi.— John Klaneer, Čamp 30, Box 3, Cheat Bridge, W. Va. r 13-15—7) v Ljubljani v Prešernovi ulici št. 3, Kranjsko. Denarni promet koncem leta 1914 je znašal nad - IXlllijoOOV kfOn. Hranilnih vlog nad Rezervnega zaklada nad 44*5 milijonov kron. 1,330.000 kron. Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po O 2 O t^ FOZOS! -^S čitateljem in naročnikom naznanjamo, da nam je pošla zaloga Slovensko - Amerikanskega Koledarja za leto 1915. Namesto Koledarja, dobi vsak nov naročnik eno izmed letošnjih Mohorjevih knjig'. Uredništvo Glas Naroda, brez odbitka. Nevzlignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem. Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišča cerkven in občine občinski denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja v to hranilnico. Naš dopisnik v Zjed. državah je že več let F* RAIN K SAKSER, 82 Cortland t St., NEW YORK. B104 St. Clair Ave., N. E. CLEVELAND, 0. m 60 (Nadaljevanje.) Vsak trenutek je bil dragocen. Prijel je za vesli ter brzo odve-felal v smeri proti bregu. Prišel je primeroma lahko naprej, dokler ni prišel do mesta, kjer sta se spajali povodenj in plima. Tam je voda tako silno vrela in bila pokrita s tako številnimi predmeti, da je bil vsaki trenutek v nevarnosti, da se potopi. Napeti je moral vse svoje sile, da je prišel skozi strehe koč in od tam v glavni tok, prihajajoč iz glavnega dela vasi. Enkrat pa je jvrglo nazaj proti strehi neke koče. On pa je hitro skočil na streho, Nagrabil čoln, ga preobrnil ter stem preprečil, da se ni potopil. Na srečo je postajala v tem času povodenj manj silovita in je že prevladovala plima, a še vedno je bilo videti brezumno početje spustiti se v boj z razjarjenim elementom. Glavna uliea v vasi je bila izpremenjena v deročo reko in skoro nemogoče je bilo veslati proti toku. Kadar je poskusil to, ga je vrglo nazaj in malo je manjkalo, da se ni čoln razbil. * ^ Vsak drugi človek bi se vrnil in bežal, če tudi, bi imel dosti poguma priti do tega mesta. Roban pa je napel vse svoje sile. Morda je storil to raditega, ker je bilo njegovo življenje zaigrano in brez vrednosti, morda raditega, ker je njegova moč rasla z opozicijo ali pa konečno raditega, ker je njegova moč rasla z opozicijo ali sati " bojazljivec". doeim si ne upajo pogumni možje ničesar. Ori-Veslal je s čolnom na kraj deroče reke. vrgel vesla v čoln ter se pričel z rokama oprijemati podstreškov hiš. Tako je vlekel sebe in Čoln ob zidu ter hitro prišel naprej za kakih petnajst ali dvajset jardov. Ponovil je svoje napore ter vlekel čoln naprej. Počasi je dospel prav na sredino vasi. Tu je bil na srečo tok vode manj hiter dn uspešnejše in hitrejše je lahko nadaljeval svojo pot. Pri vsakem }toraku pa je j>ostajalo razdejanje večje in obsežnejše. Nižje hiše so bile popolnoma pod vodo in veliko se jih je že porušilo. Na nekaterih strehah so bile zbrane skupine človeških bitij, ki so klecala ter dvigala roke k nebu. — Na pomoč! Na pomoč! — so pričeli kričati, ko so zagledali [Robana. Slednji pa je le zamahnil z roko ter nadaljeval svojo pot. — Konečno je dospel v ozko ulico, v kateri je stala hiša korporala in ves vesel je bil, ko je videl, da je hiša še cela. Voda je v •tej uliei hitro drla in malo je manjkalo, da ga ni odneslo. Grozno pa se je prestrašil, ko je videl plavati po vodi par človeških trupelj skoro popolnoma razgaljenih. Nasproti hiše korporala se je sesul velik skedenj in razbiti kosi so ga zelo ovirali, ko se je bližal hiši. Korporalova hiša je imela eno nadstropje in voda je segala Itako visoko, obe, je skočila na noge, prestrašena do smrti. Presenečna v spanju, je že popolnoma izgubila vsako nado na rešitev, a v svoji navzočnosti duha se je vendar vsaj deloma oblekla. Bila je bosa in |asjc so si- ji usipali po ramenih. — Jaz sem. — Rohan ! Prišel sem te rešit in niti trenutka ne sme v a zamuditi. Pojdi! Dočim je govoril te besede, se je hiša stresla. Marcela je zrla v svojega ljubimca kot odrevenela, kajti njegova navzočnost je bila za njo nekaj nadnaravnega, nepojmljivega. On pa je stopil par korakov naprej, jo dvignil s tal ter vlekel k oknu. — Ne boj se! — je rekel z votlim glasom. — Rešena boš, iMarcela! Pojdi! Ni mu prišlo na misel, da bi jo nežnejše pozdravil. Celo njegovo obnašanje je bilo ono moža, katerega teži vsa nevarnost trenutka. Marcela, ki je postala vsled dogodkov zadnjega časa nekoliko histerična, pa se ga je divje oklenila ter dvignila k njemu svoj bledi obraz. — Ali si res ti?! Ko je prišla povodenj, sem sanjala o tebi in ko sem šla k oknu ter videla vodovje ter slišala kričanje ljudi, fcem pokleknila na tla ter pričela moliti! Rohan! Rohan! — Pojdiva hitro! Niti trenutka ne sineva zamuditi! Potegnil jo je k oknu ter ji pokazal čoln, ki je bil pirvezan spodaj. Nato jo je prosil, naj se ravna po njegovih navodilih ter liapne vse svoje sile. da bo mogoče rešiti njeno življenje. Potegnil je za vrv. katero je držal v levici ter spravil čoln prav pod okno. Nato ji je pomagal zlesti skc^i okno in v čoln. Ona ga je ubogala in dasiravno vsa prestrašena, je bila kmalu na varnem v čolnu. On je skočil za njo in kmalu je plove! čoln po deroči reki navzdol. Bilo je vse kot bloden sen. Med plavajočim drevjem, poginjeno živino ter predmeti vsake vrste je videla Marcela poplavljene hiše ter slišala krike ljudi, ki so klicali na pomoč. Rolian pa je z vso opreznostjo ravnal z vesli ter skrbel, da se ni čoln prehitro pomikal naprej. Večkrat stabila v nevarnosti, da se zadene čoln v kak plavajoči predmet in čim dalje sta prišla, tem bolj se je polnil čoln z vodo. Pod vodstvom Rohana pa je Marcela metala iz čolna vodo in tako ni bilo neposredne nevarnosti, da se potopi. Konečno sta dospela na odprto morje, preko mesta, kjer sta We spajali povodenj in plima. Močno je udarjal Roban z vesli, v smeri proti bregu, proti mestu, odkoder je bil odšel s plavom. Tam je stala množica možkih in žensk, opremljena s plamenicami in svetilkami in pripravljena, da ju sprejme. Roban se je trenutek pomišljal, nato pa pognal čoln proti bregu. — — Skoči ven! — je zaklical svoji spremljevalki. Marcela je skočila na breg in v istem trenutku se je nahajala v objemu svoje matere, ki je s solzami v očeh zahvaljevala Boga za čudovito rešitev. Presenečen in ves izven sebe, je stal korporal poleg svojih nečakov ter zrl na temno postavo Rohana. Predno je mogel kdo izreči kako besedo, je Rohan že odrinil od brega. — Stoj, Rohan Gwenfern! — je zaklical neki glas. Rohan se je vzravnal v čolnu. Ali ni med vami nobenega možat — je zakričal. _ da stojite tam prestrašeni in onemogli! Tam zunaj je še veliko žensk in otrok, ki umirajo počasne smrti. Jan Goron. — Tu! — je odvrnil glas iz skupine. — Povodenj pada, a hiše se še vedno podirajo. Pojdi z menoj in našla bova čolne. — Takoj ! — je rekel Jan Goron. Pričel je bresti po vodi ter zlezel v Robanov čoln. Marcela je nalahno zakriknila, ko sta oba odveslala v smeri proti vasi. * — Bog mi odpusti! — je zamrmral korporal. — Pogumen človek je! — Plima se je pričela hitro umikati oseki. Dasiravno je bila vasica še vedno pod vodo, se vendar valovje ni več dvigalo. Kljub temu pa se je nadaljevalo razdejanje in oni, ki so ostali še živi v vasi. so bili vsaki trenutek v nevarnosti. S pomočjo Jan Gorona je Rohan kmalu našel par ribiških čolnov. Skočila sta v enega ter pustila prvega. S pomočjo vesel sta se kmalu vrnila na breg ter vlekla za seboj drugi čoln. Vse ju je navdušeno pozdravljalo, ko sta prišla k bregu. Ne oziraje se na svoj položaj, je prevzel sedaj Rolian poveljstvo. Našlo se je vesla in kmalu sta bila oba čolna polna mož, ki so veslali v smeri proti vasi. V sprednjem delu enega teh čolnov je sedel Rolian ter navduševal in vodil svoje ljudi. Kar je sledilo sedaj, je bila le ponovitev tega, kar je bil doživel Roban preje sam. Poplava je izgubila sedaj veliko na moči in možem ni bilo posebno težko veslati po ulicah vasi. Kmalu sta bila čolna polna žensk in otrok, ki so bili vsi onemogli. Spravilo se jih je na breg in rešilci so se vrnili v vas. da nadaljujejo z delom. — (Nadaljuje se). ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov (1ZREŽITE TA KUPON) Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako M ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki na fiih HASSAN PBEMIJSKIH POSTAJ ali pri THE AMERICAN TOBACCO CO, Premium Dept. 490 Broome St., New York, N. I. ITs ponudba agasne 31. decembra 1915.) Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost Je 21 pri palcih. Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka držara, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Jiemčlje, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite nat£ Slovenic Publishing Company,1 62 Cortlandt Street, New York, N. Y. NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v Michi-ganu, "Wisconsinu in Minnesota sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik. Najmodernejša. TISKARNA "GLAS NARODA'* izvršuje vsakovrstne tiskovin« po nizkih eeamfc, Delo ekusio. iirrivje prevoda v 4nfi linijsko organlzlramu Posebnost« fciftreaa pravih, okrotaks^ punflefi, casikf M, Vsa naročila pcrfljiUtug Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, NewYoi^N.Y. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS- NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNE VNIX. Mr. OTO PEZDIR, ki je pooblaščen pobirati naročni no in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda". Prosti nasvet in informacije priseljencem. "TM Bureau of I»duatritt tmmigration" ea državo New Fork varuje in pomaga priieljem-cem, ki co bili oaleparjeai, oropa-ai all a katerimi se je slabo rav-aalo. Brezplačno »e daje Bas vete pri »eljencem, kateri bo bili oaleparjeai od bankirjev, odvetnikov, trgovcev i zemljišči, prodajalcev parobrodnih liitkov, spremljevalcev, kažipotov in po»e«tnikoY go-rtilm. Daj« ne informacij« v m*tnrall-zaeijikih sadevah: kako postati državljan, kjer se oglasiti u žavljanske listine. Sorodniki naj bi se seat,ali s pri »eljeoaei na Elli« Ialudu ali pri Bar g c Office. DRŽAVNI DELAVKO DEPARTMENT (Stat« Department of Dabo®7 BUREAU OF INDUSTRIE! AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorkui M fiast 29th St., odprt vsaki dam od ar« ijntraj do popoldne ls * zvečer od 8. do 18. 1H, Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh velesil. Obsega I 1 robnih zemljevidov. sa fOtih straneh in vsaka stran je 10£ pri 134 palca velika. Cena s&mo 25 centov. Manjši vojni atlas Obsega devet racnih zomljevidor . aa 8 straneh, vsaka stran S pri 14 palcev, Cena samo IS centov. Tsl seznljevidi so narejeni v raznih barvah, da se Tsak lahko spozna. Označena bo vBa večja meBta, število prebivalcev držav in posameznih meBt. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamesn« države. Pošljite 25c. ali pa 15c. ▼ znamkah in natančen naslov I la mi yam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjyi i odjema damo popusta ! Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Ye <$> ® ® NAJBOLJŠA <»> <*) <*) ® SLOVENSKO-flNGLESKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, 8 sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cena v platna vezani $1.00. Rojaki t Cleveland, 0. dobe 1 isto v podružnici Fr. Sakser, 1604 St. Gair Ave., N. E. I iFrancoska parobrodna družba.}] Direktna trti do Havre, Pariza, Švice, tassta Id Ljubljane »AiraovencE* mm 4tm vlltfca 1A SAVOR • i mb 4rm rijiia LALGSBASBim •Irjafe« iMlStlrfltriiftk. POZOR ROJAKI! Najbolj n-■pešno IM- z.lu za i> n-ske in moške lase, kakor tudi za moške J brke in brado. Ako se rabi to mazilo, zrastejo v 6 tednih krasni, gosti in dolgi lasie. kakor tudi moškim krasne brke iti brada in nebo-do odpadali in ne osiveli. Revmatizem. kostibol ali trganje v rokah. nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim. rane. opekline, bule. ture. kraste in Kri n te. potne noge. kurje oči, hradovice, ozebline v par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Pišite takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj. JAKOB WAHčlC, IW2 E. «4tb St., Cleveland, Olil«. ROJAKI NAROČAJTE SE NA 'GIiAS NARODA' \ NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB DRŽAVAH. "Orieago", "It f onrame", "Bcehamfeeaa" h "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORE corner Pearl St., 3k* Mbrongk Bmlldix^. 7«Ctal parallel odpluje j o r*d*© ok sredah la prtrtaatlK «t, *. a, Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem časa 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino, 100 K velja sedaj $16.00 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.