PoStnina plačana v gotovini.
POSTNI GLASNIK
Stanovsko in strokovno slasilo Oblastne organizacije ptt uslužbencev v Ljubljani-
Izhaja l. in 15. v mesecu. Naročnina 24 Din na leto ozir. 12 Din za pol leta. Naročnina se plačuje naprej. Oglasi po dogo\oru.
RokooKe in vprašanja za pojasnila je pošiljali uredništvu „Poštnega glasnika11 v Ljubi anl, Pred Prulami 1. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravništvo lista Sv. Jakoba trg 3. Rokopisi se ne vraćajo.
Letnik VII.	V Ljubljani, dne 1. junija 1927.	11. številka.
Redni občni zbor
leljske krajevne skupine Sekcije ptt mM ov
se bo vršil
v nedeljo 12. junija 1927 ob pol Iti. url v hotelu „Celjski dom“ v Celju.
Dnevni red:
1.	Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika.
2.	Poročilo pregledoval ev računov.
3.	Volitev novega odbora in pregledovalcev
4.	Slučajnosti.
Ce občni zbor ob napovedani ud ne bo sklepčen, se otvori ob 4. uri popoldne ob vsaki udeležbi članov. ' Pozivamo vse članstvo, ki spada k celjski krajevni skupini, da pride na ta občni zbor.
ODBOR.
Redni občni zbor
matiPohke kra evne skupina sekcija ptt. uradnikov
se bi> 'ršd
dne 12. junija 1927 ob 14. uri v mali dvorani Narodnega doma v Mariooru.
Dnevni red:
1.	Poročilo predsednica, tainika in blagajnika.
2.	Volitev novega odbora.
3.	Slučajnosti.
Če občni zbor ob napovedanem času ne bo sklepčen, se otvori pol ure pozneje ob vsaki udeležbi članov. Po občnem zboru bo v ist h lokalih družabni večer članstva. Dolžnost vsakega člana je, da se udeleži tega občnega /.bora.
Zvaničniki in služitelji-dnev-ničarji.
Finančni zakon za leto 1927-28 je prizadel s čl. 306 zvaničnikom in služiteljem, ki niso imeli 31. marca t. 1. treh let efektivne državne službe, velik udarec. Z enim samim členom jim je vzel vse pravice, ki jim jih je nudil uradniški zakon, dočim so ostale dolžnosti iste kakor prej. Zvaničniki in služitelji, ki niso dovršil na dan uzakonjenja finančnega zakona 3 let državne službe, so danes dnevničarji. Kot taki nimajo pravice do osebnih in rodbinskih draginjskih doklad, so torej pogodbeni uslužbenci, ki jim uprava lahko vsak čas odpove službo. Polovica takin uslužbencev je oženjenih in so zato v Materialnem oziru tako prizadeti, da ;? njih obstoj skoraj nemogoč. So celo taki, ki imajo do sedemčlansko rodbino in ki dobivajo z novo prevedbo do 1000 Din manj prejemkov, nego so jih dobivali preje. Samski us'užbcnci pa pridobe na prejemkih 150—200 Din mesečno.
Direkcija gre tem uslužbencem, ko'ikor ji je po zakonu mogoče, na roko in bo skušala izposlovati od ministrstva, da se urede nagrade za te dnevničarje tako, da bi ostali r,JJ
hov prejemki neizpremenjeni, t. i. da bi bila njihova dnevničarska nagrada — prejšnji prejemki.
Usodni čl. 306 fin. zak. jasno določa, da se prevedejo za dnevničarje tisti zvaničniki in služitelji, ki 31. marca 1927 niso dopolnili treh let efektivne drž. službe (s tem dnevom je stopil v veljavo finančni zakon). Kljub temu jasnemu določilu je poštno ministrstvo dalo direkciji odlok, da naj bo za to prevedbo rrodlaga stalnost, katere pa fin. zakon ne omenja. S to odločbo so prizadeti tudi taki zvaničniki in služitelji, ki so sicer imeli z vojaškimi ali đnevničarskimi leti (z leti brzojavnega delavca itd.) že več ko 3 leta vštevne službe, a niso bili potrjeni za stalne.
V pretežni večini je 'bila namreč tem uslužbencem priznana prejšnja službena doba (voj. leta, dnev. služba itd.) z rešenjem ministrstva oziroma direkcije in so zato imeli usodnega dne v resnici več ko tri leta vštevne državne službe. Po čl. 24 uradn. zakona pa bi bili morali biti poprej potrjeni za stalne in šele tedaj bi se jim lahko priznala prejšnja služba. Postavitev teh uslužbencev za dnevničarje je torej sporna in bi moral to vprašanje razčistiti državni svet, ki bi na pritožbo kakega prizadetega uslužbenca izdal avtoritativno razsodbo.
Ravnokar je prejela organizacija od Saveza ptt. nameščencev v Beogradu sledeči dopis:
»Obl. organizaciji sporočamo sledeče: Naši služitelji in zvaničniki, ki so postavljeni za dnevničarje, naj se radi tega ne vznemirjajo in naj ne dajejo ostavk na državno službo. Savez je pravočasno podvzel potrebne korake, da se njihovi dosedanji mesečni prejemki ne morejo in ne smejo izpremeniti, še manj pa zmanjšati. Poštno ministrstvo je storilo na merodajnem mestu potrebne korake, da se njihovi dosedanji prejemki ne izpreme-ne in da se ti dnevničarji postavijo v najkrajšem času v njihova prejšnja (zvaničniška odnosno služiteljska) zvanja«.
Zato naj prizadeti uslužbenci ne obupavajo, marveč naj potrpe v upanju, da jim organizazacija izgubljene pravice nazaj pribori.
Dopisi-
NAGRADA ZA PREVZEMANJE POŠILJK PREKO URADNIH UR.
O tej zadevi je že pred časom bil priobčen dopis v «Poštnem glasniku*, h kateremu je uredništvo napravilo oix>mbo, naj se prizadeti obrnejo na organizacijo. To se je tudi zgodilo. Društvo je prizadeti pošti odgovorilo, da je posredovalo pri poštnem ravnateljstvu, ki je ugotovilo, da je tisto nagrado pomotoma nakazovalo neki drugi pošti s podobnim imenom. Samo ob sebi umevno je ravnateljstvo izjavilo, da bo to pomoto takoj popravilo. To se pa še do danes — po prete-
ku treh mesecev — ni zgodilo! Prosimo uredništvo, da prizadeti pošti svetinje, kam se naj sedaj še obrne, da dobi to, kar ji po pravilniku pripada. Seveda tudi zaostanke, ki jih dolguje direkcija že od lanskega leta. Čudno je to, da kdo pomoto napravi, jo pripozna, popra v i je panel
Odgovor uredništva: To so ostre besede, mi jim jra pridenemo še ostrejše, kajti mera je polna. Stvar je taka-le: Neka pošta bi morala dobivati po čl. 7 pravilnika o pogodbenih poštah 182 Din letne nagrade za sprejem pošte po uradnih urah. Dočim druge v to upravičene pošte to nagrado v redu prejemajo, je ta pošta ne dobiva. Zato je dvakrat prosila ravnateljstvo z uradnim poročilom, in sicer prvič 29. maja 1926 in drugič 26. avgusta 1926, toda ravnateljstvo ni dalo niti odgovora. Ko je pošta uvidela, da po službeni poti niti do odgovora ne pride, se je obrnila na organizacijo. Tej je referent priznal, da se je zmotil, da je namreč to nagrado ves čas nakazoval pomotoma neki drugi pošti s podobnim imenom In da bo storjeno pomoto takoj popravil. Ta intervencija se je izvršila in pomota ugotovila v sredi februarja t. L, danes smo pa sredi maja, pa prizadeta pošta še vedno nima ne odgovora ne denarja. Zadevo ima referent, o katerem je znano, da sedi na aktu po pol leta in več. Na tem spisu sedi torej še sedaj, jx) ugotovljeni in priznani pomoti.
Prosimo ravnateljstvo, da zadevo preišče, odredi takojšnje nakazilo pripadajoče nagrade prizadeti pošti od 1. maja 1926 dalje in da odgovornega uradnika razreši službe.
Organizacijsko gibanje.
(Nadaljevamje.)
3. Poročilo blagajnika. Blagajnik tovariš Martinšek izvaja: Leto 1920. je bilo za Zvezo precej kritično. Izstopili sta Društvo pošt-nih konceiptniJi uradnikov s 17 in Društvo prometnih uradnikov z 41 Člani. Tudi Društvo upravnikov je nekako omahovalo ter se ni aktivno udeleževalo Zvezinega organizacijskega življenja. Vzlic temu je vodstvo Zveze oziroma sedanje Oblastne organizacije srečno prebrodilo vse tež-koče ter pritegnilo ogromno večino ptt. uslužbencev Slovenije v svojo organizacijo. Tako je vkljub izstopu nekaterih društev narastlo število članstva od IS?« v začetku leta 1926. na 1404 v začetku leta 1927. Ker je ravnokar likvidiralo društvo upravnikov, čigar bivši člani se sigurno včlanijo v ODO, smemo upati, da bo v začetku leta 19i28. štela naša organizacija 1500 članov. Društvi, ki tvorita članstvo Oblastne organizacije, sta članske prispevke v redu plačevali, zia-st! gre pohvala društvu nižjih uslužbencev in njegovemu blagajnik us ki je z doslednim delom dvignil število 'članstva za eno četrtino. Zveza si je poiskala poleg članarine še druge vire dohodkov, iz katerih si je nabavila potreben inventar za društveno pisarno, vzdržuje pisarno in velik pisarniški obrat 'ter je krite vse izdatke. Vzlic temp ni pozabila na naš »Poštni dom« ter podpisala 20 deležev za to zadrugo. V preteklem po-
slovnem letu je imela organizacija Din 49.0i88.80 dohodkov in Din 36.472.04 izdatkov, tako da znaša ipremoženje v gotovini Dim 12.616.76. Denar je naložen po večini v Gospodarski zadrugi poštnih nameščencev, malenkost v Hranilnem* 1 * 3 konzorciju, ostalo pa v deležih za »(Poštni dom«.
(Blagajnikovo poročilo sprejme skupščina z odobrenjem in brez debate.
4.	Poročilo nadzorne komisi j ej. Tov. 13 a n poda v imenu nadzorne komisije izjavo, da je 'komisija pregledala blagajniško poslovanje in račune ter našla vse v najlepšem redu. Zato predlaga skupščini, da podeli blagajniku tov. MartimŠku za njegovo vestno in vzorno poslovanje zahvalo. Predlog z odobravanjem in soglasno sprejet.
5.	(I z p r e m e m b a p r a v i 1. Predsednik razloži usodo novih pravil, s katerimi se je preustrojila prejšnja Zveza poštnih organizacij v sedanjo Oblastno organizacijo. Prvib pravil, ki smo jih bili sprejeli na izrednem občnem zboru Zveze
2.	novembra 1926, oblast ni odobrila. Ni namreč dovoljeno, da bi imela organizacija direktno in indirektno članstvo. Ako mora imeti za člane 'Samo društva, s čimer postane zveza, ali pa naravnost posamezne usllužbence. Širši odbor je na osnovi Starih pravil Zveze izpromenil pravila v smislu zahltev oblastva ter sprejel na zadnji seji nova pravila za Oblastno organizacijo. iKer so torej ta pravila že sprejeta in odobrena, zato skupščina o njih ne more glasovati, nego naj jih vzame samo v vednost.
Nato prečita (predsednik vsa pravila. Tovariš Martinšek predlaga, dla ne Sme biti nihče sprejet kot član (OPO, kdor ni včlanjen v uradniški sck-dljd ali v društvu mižiilh uslužbencev. O tem se vpamife živahna debata, v katero posežejo tov. Čeh, Čampa in Šetinc. Po predesdhiikovem .pojasnilu osvoji Skupščina predlog, da naj se ravnokar sprejeta pravila din dapremimjiajo takoj, marveč naj se počaka vsaj eno leto, da pokaže praksa, če in kaj bo potrebno izprcmeniti. Pred morebitnimi izmeraadenjii se lahko zavaruj e mo na drug način. Po členu 4, točka 1 novih pravil odloča o sprejemu člana odbor, če smatra skupščina za potrebno, maj da novemu odboru nalog, da ne sme sprejeti v bodočem poslovnem letu inobemega Člana, ki bi ne bil včlanjen v Sekciji ptt. uradnikov ali v Osrednjem društvu nižjih poštnih uslužbencev. Skupščina ta predlog scgllasnio sprejme.
6. Določitev članarine. O tem vprašanju se je razvila dolgotrajna debata, v kateri so ponovno govorili tov. .Martinšek, Čampa, Gruden in Božičev im ki se je razvijala v treh smereh: 1. Ali naj ■se zviša osnovna članarina ali maj ostane pri sedanji članarina 1 Din? 2. Ali naj plačujeta člamari-
Ljubljanska pošta.
(Nadaljevanje).
Iz vestibula vodijo vijjusraste stopnice v prvo in drugo nadstropje. Razdelitev uradnih prostorov v obeh nadstropjih je danes nekoliko drugačna od nekdanje. V prvem so bili z vselitvijo nastanjeni pisemska ekspedicija, pismonoški oddelek, blagajnica, ambulantno predstojništvo ter pisarna in stanovanje nadupravitelja, v drugem pa brzojav, telefon, tehnična sekcija, stanovanje za hišnega nadzornika in ostale so še 4 rezervne sobe. V teku let so z naraščujočim prometom postali za večino oddelkov prostori premajhni, zato so zasegli najprej stanovanje hišnega nadzornika, ki se je moral izseliti, prostore je moralo zapustiti tudi ambulančno predstojništvo, ki se je prestavilo na kolodvorsko pošto. Nadupravitelj se je nato s pisarno in stanovanjem umaknil v drugo nadstropje, a prostore, ki jih je ostavil, so adaptirali za tehnično sekcijo, ki se je morala preseliti iz drugega nadstropja ter za blagajnice, ki je prepustila svoje prejšnje prostore pismono-škemu oddelku. (Pisemska ekspedicija se je povečala za prostore, ki jih je pismonoški oddelek imel poprej.
Po prevratu se je tehnična sekcija jprese-lila iz prvega nadstropja v dvoriščno stavbo in napravila prostor novemu amerikansko-pisemskemu oddelku, a 1. 1925., ko so začeli
mo Zvezd drž. nameščencev društvi (.sekciji), ali ipa mi se članarina za en dinar zviša, pa bo OPO plačevala aa vse Člane članarino tudii (Zvezi? 3. Ali maj ise uvede lohvezma naročnina za »Poštni glasniki« zia vse člane 'OPO, (kakor je sedaj -obvezna za njene člame-uradnike, in ali naj se v izvezi s tem poviiša članarina za 'dva dinarja na imeesc, kodiikor znaša naročnina za list?
(Dalje prihodnjič.)
Izdelovanje	<•
damske in moške konfekcije
ELITE
i •
družba z o. z.	;;
LJUBLJANA, Prešernova ul. 9.
< >
Prodaja damske, moške in deške
konfekcije
* >
na debelo in drobno.	j;
< >
Prvovrstno Izvrševanje po meri.
ZAPISNIK
1. odborove seje OPO od 21. aprila 1927.
Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Konstituiranje odbora. 3. Dopisi. 4. Določitev nagrad. 5. Predlogi in vprašanja.
1. Predsednik otvori sejo, določi za overova-■telllla zapisnika 'tov. Bizovičarja in Gasparija ter pozdravi navzoče odbornike. Glede na to, da je 'število odbornikov 'majhno, poziva člane odbora, da se 'točno udeležujejo sej in da brez tehtnega vzroka nihče ne izostane. Predsedstvo bo le 'tedaj lahko uspešno delalo, če ga bo odbor podpiral. Vsi važmi pokreiM in akcije naj se izvajajo (le po-itom OPO, ki jih bo po svoji možnosti izvedla, če bodo v korist članstvu in v okviru zakona.
Po kratki debati se odbor konisltituira tako: (tov. Joško Čampa podpredsednik, 'tov. Anitom Boh podtajnik, in tov. Karel Jerkič podlblagajmik.
3.	Tajnik čita došle dopise. Ponudbe Okrož. urada za zavarovanje delavcev glede znižane kopelji odbor ne vzame v poštev, ker so cene višje, kakor pri Slomu. Dopis iministrstva pošte glede aspiramtskih let, ki je to zadevo negativno rešilo, in pišimo g. minfetra za socialno politiko, ki 'obvešča organizacijo, da ise je za vštetite aispi-ramitiskih 'let zavzel na merodaijmeim miesitu, se vza-
pripravljati prostore za novo avtomatsko telefonsko centralo, se je moral izseliti iz pošt-neganega poslopja tudi upravnik.
Notranji poštni prostori so bili v 30. letih nekolikokrat preslikani, letos pa temeljito osnaženi in pobeljeni; zunanja fasada bo letos prvič prenovljena.
Poslopje ima dvorišče, ki meri 570 m" in je namenjeno za nakladanje in razkladanje pošte. Del dvorišča zavzema posebna enonadstropna stavba; v pritličju so bile dolgo časa remize za vozove* s konjsko vptego; danes, ko prevažajo pošto le avtomobili, so jih spremenili v skladišča. Zgoraj je bilo spočetka skladišče za tiskovine, pozneje pa pisarne raznih oddelkov; danes posluje tu te-legrafsko-telefonskd terenska sekcija.
Pri obeli stranskih vhodih vodijo v nadstropja posebne ravne stopnice k notranjim uradnim prostorom. Stopnice v Prešernovi ulici so morale uporabljati tudi stranke, ki so oddajale brzojavke ponoči, danes se oddajajo v pritličju kakor podnevi. V tem koncu je dvigalo z ročnim obratom do prvega nadstropja za pisemske vreče in pnevmatično dvigalo za brzojavke od pritličja do brzojavne dvorane v drugem nadstropju. Dvigalo za pisemske vreče že dolgo časa ne deluje, napravili bodo novo z električnim obratom; pnevmatično dvigalo za brzojavke je ostalo, le prestavili so ga.
me v vediuiosrt. —• Prečita se zahvala kabinetne ipfeanne (Nj. (Veli. Iknailijia za bnzajiavnie pozdrave z glavne skupščine in dopis Zveze drž. na/m. glede talimaičcmija čl. 28 pravil Gl. /saveza. — Resolucijo Osrednjega društva niž. [poštnih uslužbencev je predložila organi,zacij a z dopisom Savezu ptt. maim. v Beogradu. — Ob tej priliki prosi tov. Gaspari predlsednika, naj bi se 'organizacija zavzela, 'da ‘dobe tudi .uradniki službeno obleko. Predsednik pojasni, da jo pravilnik o služb, obleki poštnih airadhikov že Izdelan, zadržal pa ga je (Jkomamški oddelek 'ministrstva. — Dopis uprave narodnega gledališča glede polovičnih vstopnic vzame odbor v vednost dm da predsedniku potrebna navodila za odgovor.
4.	Po 'daljši debati določi odbor nagrade za poslovno leto 1926/27 predsedniku, strojepiski, b'Jagajinilkiu in dl. tajniku. Za bodoče poslovno lato •se določi' stalna nagrada samo za I. tajnika, dočim ostala člana (predsedstva ne reflektirat na fiksno 'določeno nagrado.
5.	Tov. Martinšek prosi, da se uredi plačevanje članarine Zvezi drž. nam.; predsednik mu pojasni, da se imdra obravnavati to na seji Zveze in naj do tedaj plačujeta društvi sami članarino. Počakati je 'tudi (treba, dia se konično rešj zadeva glede odtegovanja članarine potom ravnateljstva.
Tov. Čampa povabi predsednika na sestanek društev, ki bodo sklepala, kako naj se izvede akcija glede odtegovanja članarine, t. Martinšek pa na anketo »Poštnega doma« glede adaptacije ■društvenih prostorov. Na vprašanje tov. Martin-ška, ali bodo napredovali služiitieLjd z 'obrtno nadaljevalno šol« za (ZViandčnike, odgovori predsednik, 'da bodo vsi 'Oni upravičeni isllužitelji, ki so dopolnili 31. marca t. 1. 3 leta vštevne službe, postavljeni za zvan,črnike.
Tov. 'Čampa prosi predesdlnilkia, da posreduje pri ravnateljstvu, naj se zvaničniki, ki so napravili izpit za III. kategorijo, čiimiprej1 prevedejo za uradnike. (Nadalje, da 'se 'izdela pravilnik o 'delokrogu obeli sekcij, v 'katerem nat bi se natančno r,azpredali 1 o delo, ki 'spada eni ali 'drugi sekciji, iin delo, ki spada v 'kompetenco, OPO. S tem pra-vilinilkom hi se preprečili slučaji, da intervenira 'predsednik OPO pri ravnateljstvu v isti zadevi, kakor predsednik sekcije, in obratno.
Da ise ohrani spomin prvoborilteflija naše organizacije, predlaga predsednik da pusti organizacija na isvoje stroške napraviti sliko pokojnega (tov. Otoničarja, ki naj bi visela začasno v našem začasnem domu, kasneje pa ,v Poštnem 'domu. Sprej eto.
(Ker se nihče več me oglasi k besedi, zaključi predsednik sejo ob 22. uri 30 min.
Iz Peršernove ulice je pod zemljo speljan brzojavni kabel, ki priltaja iz kabelske hišice za Trubarjevim parkom tik železniške proge. Iz poštne veže se vzpenja v zidu do drugega nadstropja in prehaja v brzojavno dvorano.
3.
Za Matijo' Šorlijem, ki je stopil v pokoj 1. 1905., je prišel za uradnega ravnatelja na ljubljansko pošto Franc Leban, poštni nadupravitelj v Opatiji. Vodil je urad do 1. 1909., ko je po dovršenih službenih letih z mnogimi odlikovanji šel v pokoj. Za njim je načeloval ljubljanski pošti nadupravitelj Josip Štrukelj, ki je bil tudi občinski svetnik. Odlikovan z naslovom in značajem uradnega ravnatelja je umrl 1. 1913., nakar je prevzel vodstvo poštni nadupravitelj Josip Flere, prestopivši s kolodvorske poštena glavno. Med svetovno vojno je postal uradni ravnatelj, 1. 1919. je šel v pokoj.
Leto dni po vselitvi v novo poslopje je ljubljanska pošta dobila telefonsko centralo sistema zaklopnic. Otvorjena je bila 16. okt. 1897., imela je zvezo z Gradcem, Dunajem in Trstom ter štela 89 naročnikov; njih število je že v prvem letu poskočilo na 155, ]. 1900. pa blizu na 200. Radi tesnili prostorov se ljubljanski telefon ni mogel tako razviti, kakor bi bilo potrebno, z veliko težavo je našlo v njej prostora do 1. 1918. okoli 400 naročnikov, po prevratu do danes pa blizu 700.
DOBROTA.
Obsmrtmo .piodiponno društvo poštnih namešCen-cev »Dobrote« valbi ponovimo vse tovariše im tovarišice v starosta od 45. do 55. leta k pristopu v ‘društvo. Cais je le še do 30. junija t. 1. Po iem roku se osebe, ki prekoračilo 45. Heto, me bodo več spreijormaile. Piristopajlte torej, dokler je še čas, da ne ibo poaneje kesiamija.
'Obemem vabiimo tudi tovariše (ice) do 45. leta starosti, dia čim preti pristopijo k »Dobroti'«. Tudi njih opozarjamo, da bodo dieleižlni ugodnosti glede izplačila obsmrtne podpore, iki jih imajo stari člami le oni movj člani, ki pristopijo ‘do 30. junija t. 1. Visi oni tovariši, ki ip risi topijo pozneje, zadobe pravico do najviši e podpore šele po preteku štirih let. (Gl. sklepe obč. zbora v 5. štev. »Pošt. fjl.)
V zadimjiem času se zanlmiajo za »Dobroto« tudi nameščenci ‘drugih sitrok. Priglasillo se je tudi več višjih uradnikov od politične, finančne in siodne stroke. Žal, dla oni, iza katere je bilo društvo prav za prav ustanovljeno, ne pristopajo v itakom številu, kakor ibi bilo želeti. Še celo tretjino poštnega osobjia pogrešamo v društvu.
Tovariši, ne zamujajte prilike im časa!
Vse, kar vplačate iza »Dobroto« je dobro o-ibrestovan prihranek, ki bo vsakemu izmed vas cb uri mesreče v tolažillo im v olajšanje skribji vam, če izgubite piri »Dobroti« .zavarovanega družinskega člana ali pa isvojcem, ki izgube vas, svojega vzdrževatelja.
Pristopajte torej k tej najcenejši zavarovalnici zrn življenje! Cim več bo članov, tem večja bo podpora.
To in ono
Poziv! Savez ptt. nameščencev v Beogradu poživlja OPO, dla naj mu čim preje predloži predloge za revizijo uradniškega iziakona in uredbe o razvrščanju ptt. osobjia. Ker je stvar zelo važna in aktualna, prosimo člane 'OPO, uradnike in ne-uradnike, ki se z,a stvar zanimajo in to uredbo poznajo, da pošljejo svoje predloge im nasvete organizaci.jii majikesneje do 5. junija t. i- Tudi kra-jevine skupine uradniške in neuradmilške sekcije naj razpravljajo o item na svojih sejah im j>rvid-lože šklope svoj'im centralam istotako do 5. jnr ni j a ,t. I. OPO ibo poslane predloge zbrala im p.red-ložiila Saveza
Povabilo na glavno skupščino v Spll'u. Oa
bratske splitske Obl. organizacije smo prejeli prijazno povabilo na njihovo glavno skupščino, ki se bo vršila na iĐimkoštrno 'nedeljo, it, j. 5. junija t. 1. ob 18. uri v gledališki restavraciji v Splitu. PričaiSnjejo, da se njihove skuipščiine me udeleži samo zastopnik organizacije, nego več tovarišic
Tem nedostatkom je odpomogla nova avtomatska postaja, ki je znatno večja.
Telefon so namestili v Ljubljani dokaj pozno, ker druga glavna mesta so ga imela že veliko prej, Dunaj že od 1. 1881, ki pa je bil še v privatnih rokah. Medkrajevne telefonske zveze so dobile najprej severne dežele, nato šele alpske, zveza Dunaj—Trst je bila otvorjena 1. 1892.
V prometnem oziru omenjam, da so od potresa stekle tri nove železniške proge, vrhniška (1899), bohinjska (1906) ter podaljšek dolenjske do Bubnjarcev (maja 1914), do-čim je bila zveza Karlovec—Bubnjarci dovršena že leto prej.
Ljubljana ‘je dobila še dve novi poštni fili-alki z nazivom »Ljubljana 5« v starem Vod-■matu (1897) in »Ljubljana 6« na Miklošičevi cesti nasproti hotela Union (1909); zadnjo so po prevratu zatvorili. Ko so Spodnjo Šiško priklopili ljubljanski mestni občini, je dobila tamošnja pošta naziv »Ljubljana 7«.
Z naraščajočim poštnim prometom so postali stari predpisi okorni, zato je bilo treba notranje službovanje preurediti. Tako so bila izdana nova določila za dostavljanje pošiljk (1902), nova dbratna določila (1908) in slednjič nov pravilnik za poštno slušbo (Poštni red 1916). Z novimi obratnimi določili je bilo uvedeno splošno sumarično kartiranje navadnih vpisnih pošiljk.	(Dalje'prih.)
im tovarišev, ‘ki bi si ob tej ‘priililkj ogledali mašo divno Dalmacijo. Našo obl. organizacijo bo zastopal mjen ipodjpredised. tov.'Čampa, ki semudn ravno tisite dini mu oddihu m.a 'dalmatinski obali. Ce more kdo ®ti tako daleč, maj pojde, sprejet bo kakor brat.
Predlog za napredovanje. Ravnateljstvo je staviillo imiimliistrsltvu obširen predlog za mapredo-iviamje uradnikov lil. kategorije. Žal, ravmo predlogi mašega mavnateljstva nalete v (Beogradu vedno raa kakšne ovire: ali ga zavrnejo, ali knailšajo, ali pa leži ‘trd miesece in več doli. Solidnost im zanesljivost Ijuibljiainske direkcije in pa najslabše napredovanje pri nas .bi pač zaslužilo od strani .ministrstva večjega upoštevanja.
Nemški napredek. »iLiberte« toži zaradi slabe organizacije in zaradi tehničnih napak v franco-iskam farezždčmeim obratovanju in pravi: »L. 1926 me .motrejo .Francozje v brezžičnem ‘telefoniranju pokazaltii majlmianjšega napredka. Sarmo emio dejstvo drži: maniavadlni im velikanski napredek Nemcev im Angležev. Te ‘dni bo začela poslovati močna nemška ‘Oddajna postaja v iLangenbergu. Z navadimo sobno anteno bo slišala 'Lairtgemberg skoraj vsa tranooska 'dežela. Že dolgo poslušajo tukaj v posameznih krajih Stuttgart s preprostim .detektorjem, ki ga za nekaj frankov povsod lahko kupiš.« Ob koncu članka pa pravi zgoraj omenjeni list, da so sj ‘Nemci v brezžični 'telefoniji (priborili na vsem svetu prvo mesto.
Zahvala. 'V svojem in v imenu svoje sestrice se najtopleje zahvaljujem lobsmrtnemu im podpornemu drulštvu »Dobrota« za takojišnje izplačilo posmrtnine ob smrti najine sestre Kriste Burja. — iMarija (Burja, učiteljica v Ljubljani.
KOLINSKA CIKORIJA-*
Gospodarstvo.
OBVESTILA
Gospodarske zadruge poštnih nameščencev r. z. z o. j. v Ljubljani.
Premog: (Od ii. imaja dulje smo znižali, kakor smio že v predzadnji številki »P. glasnika« ma-zmani.H, ceno premogu za 10 'Din pri .toni. To znižanje 'vellja v času največje dobave premoga t. j. od 1. 'maja 'do 31. .avgusta. V tem času stane itoma prima trboveljskega kosovca na dom postavljenega 405 Din, takoj plačana pa 395 Din. Po 31. avgustu bo načelstvo ceno premogu znova določilo. Že sedaj pa prosimo vse člane, da se is premogom za zimo pravočasno preskrbe, kajti v jesenskih mesecih bo, kakor vsako leto, kriza radi pomanjkanja vagonov tor bodo morali člani na premog po ipair tednov čakati. Prav gotovo je namreč, da kriza radij pomanjkanja vagonov tudi letos ne izostane.
Drva. 20. maja smo prevzeli v lastno oskrbo mioviozgrajenio lopo za drva. Lopa je postavljena v izmeri 6X l!2 im, z ‘opeko krita, ter bo našim, potrebami povsem .odgovarjala. S tem se je zadruga popolnoma osamosvojila, ter 'bo sedaj dobava drv gladko im v iredu tekla. (Imamo vedno v zalogi samo prvovrstna, klana bukova drva brez okroglic im prosimo članstvo, naj si jih pred nakupom,, ogleda. Pripoimimjaimio, ‘da garanti ramo za ‘kvaliteto in mero. (Radi velikih stroškov za lopo mam cen drvaim ni bilo mogoče še znižati ter ostane dosedanja cena .za meter mazžagamih im na dom postavljenih drv brez okroglic 150 Din, takoj plačana pa 145 Din. .Mehkih drv zaenkrat nimamo v zalogi, čim' jih prejmemo, bomo članvsto ‘obvesItLM. IPripicimliinjamo, da 'je glede dobave drv in premoga izšla 'še posebna 'okrožnica, ki jo miordia priobčimo v prihodnji (številki. »P. glasnika.«
Čevljarna In krojačnica. Kar ni mogla maša čevljarna v izadnijam času 'radi pomanjkanja prostora vsem zahtevam točno ustreči, prosimo članstvo, naj nam (zamude oproste. 'Obenem sporočamo, da smio obrat povečali tor sedaj zopet vsem naročilom brezhibno im točno ustrežemo.
Krojačnica, katero smo z velikimi žrtvami ustanovili, se sedaj prav dobro razvija in dela
v popoln® [zadovoljnost naročnikov. (Omenimo naj samo, da so se glede dela in ustroja naše krojačnice prav pohvalno (izrazili (tudi funikcijo-narji bratske železničarske zadruge. Podprite zato kmojačnico z maročiJd, cene v naši krojačnici so itak najnižje, delo pa brezhibno.
Nabava blaga pri tvrdkah na nakazila. Od 1. junija dalje prenehajo tvrdke P. Kozina im M. Ban dajati blago na obroke na naša nakazila, ter opozarjamo člane, da isi pri omenjenih dveh .tvrdkah na naša nakažite blaga ne morejo nabaviti. Natančen seznam vseh tvrdk, ki dajejo blago mašim članom na obroke, priobčimo v eni prihodnjih številk P. glasnika.
Hranilne vloge. 'Našemu pozivu za' podpis malih hranilnih vlog se je odzvalo precejšnje število nameščencev, vendar .s temi vlogami potrebe za iizposajila še dolgo niso krita. Zato vabiimo vnovič vse uslužbence, da nas v naši človekoljubni lakciji podpro, kajti tu volja geslo: »Danes meni, jutri ‘tebi«. Pripominjamo, da ne velja naša akcija isamio Ljubljani, ampak jo 'hočemo razširiti tudi na deželo, kaj'ti ištališče načelstva je, da naj se vsak poštni uslužbenec, kadar se ma-hujia v stiski, obme prvo na svojo ustanovo po pomoč. Vse inifonmadj.e daje zadruga brezplačno.
Podporni fond. (Na lanskem občnem Zboru je bil na predlog predsednika nadzorstva tov. Čeha ustanovljen podporni fond v namenu, da podpremo v nujnih slučajih naše članstvo. Podporni fond je sicer iše majhen, vendar ga bo načelstvo vsako leto iz čistega dobička primem® dotiralo, tako d'a bo v stanu ustrezati svojemu namenu.
Pravilnik, po katerem se bodo 'delile podpore, priobčimo, čim nam bo prostor v »Poštnem glasniku« dopuščal.
Osebne vesti.
Postavljeni: Alojzlij Križnik za pogodbenega poštarja v Jur kloštru.
Premeščeni: pb. ur. 11/3 Karel Kosem iz Mozirja v Celje, ipb. ur. Iil/4 Lota Korak iz Ljubljane 1 v Domižale, Iva (Krajc iz Nove vasi pri Rakeku v Cr.no pri Prevaljah, ‘Gabriel Marušič iz Maribora 2 na Ljubljano 1, Terezija Lesjak iz Ljubljane 1 v Podčetrtek, Loonija Lampič z Ljubljame 1 v Celje, Antonija čmjač z Ljubljane 1 v Krško, Franjo Kocbek iz Črne pri Prevaljah v Scmbor, Frančiška Turk iz ‘Št. Jurija na Ščavnici v Celje, Štefanija Žuljan z Ljubljane 1 v Št. Jurij na Ščavnici, Vida Ušeniičnik iz Domžal v Železnike, Fr. Brumcc iz Ptujske gore v Cankovo za starešino in 'Justina Florjančič z Ljubljane 1 na Studenec pri Ljubljani; pb. ur. II/5 Rozamila Lutman iz D/omžal na 'Ljubljano il, telef. 1(111/3 Josip in a Ko-šiček iz Trebnjega iv Ptuj in, Anica špeglič iz Šoštanja v Novi Sad; pb. ur. IilI/4 Marija Lovšin iz Murske Sobote v Ptujiško goro, Erna Korenini z Jesenic na Gor. na Ljubljano 1, Josip Zidarič Sz, Cankove v Mursko Soboto, Maria Burger iz Brežic v Ptuj in Pavla Anžič Sz Ptuja v Trebnje; zvan. 1. skup.- Ivan Mačuh z (Maribora 1 na Maribor 2 in Mihael Lešnik z (Maribora 2 na Maribor 1; zvan. 3. skup. Frančiška Zupanc z Ljutomera v Brežice; služ. 2. skup. Josip Penič h VidL mia p. Krškem v Radeče p. Zid. mostu im Peter Curuvija iz Zagreba na Maribor 1; dlnevničair Jurij Popov iz Radeč p. Zid. mostu v Vidam p. Krškem.
Odpuščeni: pogodb, pošt. (Franc Lužnik v Sv. Križu pri Litiji, Marija Frece v Bizeljskem in Ivan Mlečnik v ‘Stražišču.
Poroke: pb. ur. 11/3 Joško Jakše na ravnaitelj-sltvu s telefoniistko-dnevnSčarko Ivko Kordišev® z Ljubljane 1 im zvan. 1. skup. Ignac Brečko na Mariboru 1 z Evo Dennovšek.
Umrla: pogodb, pošt. Ivanka Kebe v Grahovem pri Cerknici.
nHijii »ji »ii ■j[j»jLgiLiin»iniiniii ■iitii -ii »n ■) poštni dom bo naša trdnjava, zato podpiši tako) delež!
Za »Obl. organizacijo ptt. uslužbencev v Ljubljani" izdaja in urejuje Joško Jakše v Ljubljani. — Za „Narodno t skarno ‘ bran Jezeršek v Ljubljani.
Manufakturna veletrgovina FELIKS UKB9NC, IMlMi Sv. Petra cesta štev. 1 priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenab.	24	Za nakup vseh pisarniških potrebščin se priporoča w	tvrdka	50 M. TIČAR, Liubliana. Šelenbursova u>. 1 in Sv. Petra cesta 26.
Poštni uslužbenci! Kupujte pri trgovcih, ki inserirajo v „poštnem glasniku"	
Najmodernejše urejtna delavnica za popravila dvokoles, moiornih vozil, šivalnih strojev, otroških vozičkov in vsa v to stroko spadajoča dela. Lastni oddelek za emajliranje in poniklo-vanje koles itd. Divjak & Gustinčič Maribor G avni trg 17	Tattenbachova 14	IMAnci pošte! Ako želite dobro in po ceni manufakturno blago, posebno za moške in ženske obleKe, plašče in perilo itd. se obrni e samo na tvrdko J. PREflC, Maribor, Glavni trg 13. perilo, galanterija, moda, za poštne uslužbence na obroke Slavko Černetič, jl/faribor Aleksandrova cesta št. 23.
	
Manufakturna veletrgovina ANTON MACUN MARiBOR, Gosposka ul. 10.	Podružnica PTUJ. se priporočam poštnim nas'av jencem Dajem tudi pri nakupu na obroke brez povišanja cen.	
	Cenejše kot pri razprodajah se dobi vsakovrstno manufakturno blago pri Ja TRPIN) Maribor Glavni trg $te*. 17.
	
m
VOLNA
VEDNO IHAJA NOVCI
PRIHAJAJOČE DSTI
A.E.SKABERNE
U UBIJANA.
A.&E. SKABERNE
priporoča svojo veliko zaloso manufak-turnega blaga
po najzmernejših cenah.
LJUBLJANA, MESTNI TRG 10
Tkalnica platnenega in bombaževega blaga
Siegel & drug d. z o. z. Ljubljana
Dunajska cesta št. 21.	Telefon 719.
W I E N	SVITAVY
Kali. 55. Brzojavi: SIOEROS. (C. S. R.)
Največjo izbero vsakovrs nega usnja, čevljarskih in sedlarskih potrebščin prpoioča
ANDREJ SEVER
v Ljubljani, Stari trg 30.
Dooru m poceni kupite samo:
nogavice, rokavice, palice, dežnikr, modno blago, galanten jo, potrebščine za š vije, čevljarje, krojače, sedlarje in tapemike, razna mila, kra-ata pri
30SIP PETELINC, Ljubljana
ob vodi blizu Piešernovega spomenika, Ustanovljenol852	Usiauovljeno 1888
TEODOR KORN, Ljubljana
Poljanska cesta 8.
(preje Henrik korn)
krovec, stavbni, galanterijski jn okrasni klepar. — Instalacija vodovodov.
Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne nanrave. zdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak n med vsake velikosti kakor tudi posod (škatelj) za konserve.
POZOR!
Predno si nabavite manufakturno blago in ako hočete dobro in ne drago bi igo kupiti, je v Vašem inieresu, da ti ogledate blago v trgovini
Josip Šlibar - Ljubljana
Stari trg 21 poleg Zalaznika.
Vsi poš'ni uslužbenci dobijo blago proti plačilu na obroke. Izgotavljajo se obleke po meri p.> nainovei-šem kroju in iz najfineišega angleškega ali češkega sukna.
to je emajlirano posodo, kompletne kuhinjske garniture iz aluminija, vsakovrstne umiivailne garniture, železne postelje, jedilno orodje ter ostale kuhinjske potrebščine dobite v priznano najboljši kakovosti in po najnižjih cenah pri tvrdki:
SCHNE1DER & UEHOUŠEK
trgovina z vsakovrstno železnino, crodlem In stroll.
Ljubljana, Dunajska cesta štev 16.