SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS
Kako in kam iz krize?
V soboto, 27. februarja, so se zbrali na seji delagati osnovnih organizacij ZK, delegat osnovne organizacije ZK iz vojašnice Brat-stvo in enotnost, člani občinskega komiteja, člani statutarne komi-sije, člani nadzorne komisije, člani tovariškega razsodišča in gostje. Vsi, ki sestavljajo občinsko konferenco ZKS.
Namen sklica seje občinske konference ZKS je bil realno oce-niti dveletno delo zveze komuni-stov v občini in širših družbeno-političnih skupnostih. »Oceniti, kje smo bili pri uresničevanju ci-ljev ZK uspešni in.kje ne in da ugotovimo, kako smo se v ZK odzivali na aktualne družbene probleme in končno, da dogra-dimo programske seje za naše delo v obdobju 1988-1990,« so bile uvodne besede Ivana Ku-harja, predsednika občinskega komiteja ZKS, ki je za tem podal idejno-politično oceno gospodar-skih in družbenih razmer v ob-čini.
Povedal je, da so na volilno programskih sejah osnovnih orga-nizacij ZK temeljito spregovorili
o uresničevanju kongresnih in po-kongresnih usmeritev za izhod iz gospodarske in družbene krize in krize v zvezi komunistov. Da je večina osnovnih organizacij spre-jela delovne programa, ki teme-ljijo na kongresnih usmeritvah in nalogah svojih okolij. Ocenil je, da je med komunisti vseh sredin čuliti pripravljenost za hitrejše premagovanje in odpravljanje te-žav in ovir, ki so ključnega po-mena za nadaljnji razvoj naše družbe, da v vseh organiziranih sredinah članov ZK prevladuje osrednje vprašanje« kam in kako iz krize? Tega vprašanja se je do-taknil tudi Ivan Kuhar v referatu in dejal: »Iz krize moramo preiti v bolj kakovostno fazo družbe-nega  razvoja,  od  ekstenzivnega
# Scje so se udieležili tudi: Tina Tomlje, članica predsed-stva ZK Sloveaije, Viktonja Avrelio, članica CK ZK Slove-nije, zadolžena za našo občino, predvojni komunisti in predstav-niki družbenopohtičnih organiza-cij in občinske skupščine.
k intenzivnemu gospodarjanju, z upoštevanjem ekonomskih za-konirosti in odpirainjem v svet. Komunisti smo se o«dločili za raz-voj sodobne, socialisstične in smo-upravne druibe, ki Ibo še bolj de-mokratična, bolj svvobodna, go-spodarsko in materrialno ter du-• hovno bogatej&a terr uspeSnejša! To so naši cilji in viddenja perspek-tivve za izhod iz kriize. Ti cilji so naša programska ussmeritev, zato se bomo za njihoveo uresničitev bojevali in smo zanjee odgovorni.«
(nadaljevanje ina 3. sirani)
SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS
Kako in kam iz krize?
(nadaljevanje s 1. strani)
Kako te cilje dosegamo v naši občini?
Seveda so vedno najbolj zgo-vorni konkretni rezultati v svojem okolju. Zato se je tudi Ivan Kuhar dlje pomudil pri oceni razmer na-šega občinskega gospodarstva. Ocenil je, da smo, razen izvoza v letu 1986 in padanja rasti fizič-nega obsega industrijske proiz-vodnje v letu 1987, v glavnem uspeb uresničevati načrtovane razvojne cilje. Še zlasti pa je spod-budno, da je naše gospodarstvo v letu 1987 preseglo načrtovano rast izvoza, kljub znanim pripom-bam na neustrezen devizni si-stem. Tudi na področju prestruk-turiranja so že bili v naših delov-nih organizacijah doseženi vidni premili. Razveseljivo je, da so za-čeli v to smer razmišljati že v sle-herni sredini, smo pa seveda še daleč od željenih ciljev. Potrebni bodo še veliki napori, še zlasti zaradi obremenjenosti z zastarelo tehniko, tehnologijo in misel-nostjo. Rešitev pa je predvsem v zagotavljanju ustreznih kadrov, stalnem usposabljanju in najširši načrtni kadrovski povezavi vključno z reševanjem tehnolo-ških viškov delovne sile. Tudi drobno gospodarstvo, tako druž-beno kot zasebno, laho nastopa kot komplementarni subjekt veli-kim sistemom in lahko zalo po-maga pri prestrukturiranju na-šega gospodarstva, je dejal Ivan Kuhar.
S sprejetjem protiinflacijskega programa z interventnimi ukrepi konec lanskega Leta se je tudi go-spodarstvo naše občine znašlo v težavah. O tem je Ivan Kuhar dejal: »S sprejeto ekonomsko po-litiko se poglabljata gospodarska in družbena kriza, pri čemer so najbolj prizadete tiste organizacije združenega dela, ki so doslej do-bro gospodarile in imele razvojno perspektivo.To pa niso naši cilji in ne mocemo z njimi soglašati, še zlasti ne, ker smo v ZK opredelili ključna merila in kriterije za raz-voj ekonomske politike in spre-membe v ekonomskem sistemu.
Vse večje centralistično posega-nja države, predpisovanje obnaSa-nja posameznih gospodarskih in dnižbenih dejavnosti, administra-tivno ukrepanje in širjenje admi-nistracije na vseh ravneh oži pro-stor za samostojno vodenje po-slovne politike v OZD, odvzema delavcem ustavno zajamčene pra-vice odločanja o delitvi in razpo-rejanju ustvarjenega dohodka in je resna ovira socialističnega sa-moupravljanja. Vse to povzroča tudi nezadovoljstvo, zaostrovanje konfliktov v OZD, medsebojno nezaupanje, apatijo, oportuni-zem, kritičnost do vodstev in iz-stope iz ZK.
Zato so komunisti v večini os-novnih organizaci; ocenjevali omenjene ukrepe kot resno oviro pri uresničevanju kongresnih usmeritev in razvojni preobrazbi naše družbe, oženje prostora za uspešno delovanje članov in orga-nov ZK v sistemu socialistične samoupravne demokracije. Na tej oceni temelji tudi zahteva za oceno smotrnosti sprejetih ukre-pov in ugotovitev osebne in ko-lektivne odgovornosti, če sprejeti ukrepi ne bodo dali ustreznih re-zultatov pri uresničevanju uspeš-nejše ekonomske in razvojne poli-tike.«
Slabe družbene dejavnosti so ovira preobrazbi gospodarstva
Ustava daje izobraževanju, zna-nosti, zdravstvu, socialnemu skrbstvu in drugim družbenim dejavnostim sicer poseben druž-ben pomen, saj prek njihi dobiva družba ključne razvojne tvorce - ljudi z znanjem in spošnimi pr-vinami življenjske kakovosti, ki so tetnelj in predpogoj za vsa-kršno ustvarjaloo moderno inova-livno družbo. V praksi pa se žal kaže drugače. Zaradi zaostrovanja gospodarske krize se država za-teka k omejavalnim ukrepom prav na področju dmžbenih de-javnosti. To je še zlasti prišlo do izraza v zadnjem protiinflacij-skem programu. Seveda se s tem ni mogoče strinjau. O tem po-
dročju je Ivan Kuhar, predsednik občinskega komiteja, med dru-gim dejal: »Ob novem vrednote-nju mesta družbenih dejavnosti se nam postavlja nekaj vprašanj, in sicer: Kakšen je pomen družbe-nih dejavnosti v družbeno razvoj-nem procesu? Kako sprožiti no-tranje programsko preurejanje družbenih dejavnosti in kako jih (re) organizirati, da bodo učinko-viteje opravljale svojo funkcijo v družbi? Že danes je jasno, da bomo morali še bolj uveljavljati svobodno menjavo, opraviti se-lekcijo in racionalizacijo progra-mov, ponovno preučiti način fi-nanciranja, povečevati nepo-sredno menjavo med izvajalskimi organizacijami in uporabniki, preučiti sistem organiziranja in upravljanja družbenih dejavnosti. okrepiti sistem odločanja v skupš-činah samoupravnih interesnih skupnosti, preučiti sedanjo orga-niziranost v občini in mestu ter zagotoviti racionalizacijo, pa ra-zrešiti nesporazumc glede ena-kega družbeno-ekonomskega po-ložaja delavcev v družbenih de-javnostih z delavci v gospodar-stvu.
Poleg teh zadev s področja družbenih dejavnosti pa kaže po-udariti tudi naša skupna prizade-vanja za učinkovito delovanje de-legatskega skupščinskega sistema v samoupravnih interesnih skup-nostih, za večjo vlogo uporabni-kov in izvajalcev, za gradnjo nadvse pomembnih objektov (šola, WO in zdravstveni dom v krajeni skupnosti Nove Fu-žine), za učinkovito delo aktivov zveze komunistov v teh dejavno-stih in za uveljavljanje ustavne, zakonske in družbeno oprede-ljene vloge, s skupnimi prizadeva-nji, reševati najbolj pereče pro-bleme, kar se kaže v začetku gradnje prej omenjenih deficitar-nih objektov v Novih Fužinah.«
Politični sistem
socialističnega
samoupravljanja
V osnovnih organizacijah in ob-činskih organih ZK so pri uve-ljavljanju in razvijanju socialistič-nega samoupravljanja največ po-zornosti posvetili utrjevanju in poglabljanju ustavnega položaja delovnih ljudi ter uresničevanju in delovanju delegatskega in skupščinskega sistema. Po bese-dah iz referata smo bili v prete-klem obdobju soočeni tudi z ra-zličnim enostranskimi težnjami po razvijanju takega političnega sistema, ki naj bi krepil centrali-zacijo administrativnih poobla-stil, moč države, širil normativi-zem do vseh podrobnosti ter z bi-rokratsko-etatističnih      »pozicij«
0 Na seji so razrešili 6 članov občinskega komiteja ZKS in enega člana nadzorne komisije. Na njihova mesta so izvolili Mi-lenka Jermana, Igorja Jošta, Katjo Koblar, Marka Lenarčiča, Milorada Paniča in Silvano Rape. Za novega člana nadzorne komisije pa so izvolili Zorana Janka.
urejal celoten razvfej naše družbe. Vsem tem in še drugim težnjam so se komunisti odločno uprli. Posebno razgibane so bile raz-prave o aktualnih idejnopolitičnih razmerah v družbi in ZKS, v ka-terih so člani in organi ZK v ob-čini v celoti podprli teze CK ZKS.
V nadaljevanju pa je Ivan Ku-har spregovoril tudi o delu članov ZK znotraj socialistične zveze, to je ocenil za izredno pomembno pri uresničevanju poliiike in ciljev ZK. Socialistična zveza nudi od-prt in akcijsko učinkovit prostor za uresničevanje pluralizma inte-resov delovnih Ijudi in občanov. Se boj se bo treba v tej smeri aktivirati v krajevnih konferencah SZDL, v družbenopolitičnih or-ganizacijah, samoupravnih orga-nih, delegatskem sistemu, druž-benih organi/acijah in društvih.
O ustavnih spremembah, o ka-terih je tudi v naši občini prav zdaj stekla javna razprava, pa je Ivan Kuhar dejal: »V dosedanjih razpravah o ustavnih spremem-bah in spremembah volilnega si-
stema komunisti podpiramo vse tiste predloge, ki zagotavljajo kre-pitev ekonomskih zakonitosti, sproščanje blagovno tržnih odno-sov, osebne inovativnosti ter kre-pitev odgovornosti delavcev pri upravljanju s sredstvi v družbeni lastnini. Ker se ustavne razprave še nadaljujejo, je poglavitno, da se komunisii prizadevno vključimo v vse razprave, ki jih organizirata zveza sindikatov in socialistična zveza ter tam zastopamo usmeri-tve zveze komunistov, ki zadevajo spreminjanje ekonomskega in po-Htičnega sistema, racionalizacijo delegatskega skupščinskega si-stema, uveljavljanje republike kot samoupravne socialistične skup-
nosti, dograjevanje volilnega si-stema, pravno državo, civilno družbo in krepitev socialističnega samoupravljanja.
Upreti in zavrniti pa moramo vse tiste pobude in predloge, ki krepijo etatizem, neustrezno vlogo države pri urejanju železni-škega, luškega, cestnega in PTT prometa, centralizirajo delo cari-narnic in nekaterih drugih dejav-nosti, ki terjajo konfederacijo ali celo odcepitev Slovenije od Jugo-slavije, ožijo odgovornost repu-blik in pokrajin za lasten razvoj in razvoj federacije, rušijo enako-pravnost narodov in narodnosti v Jugoslavijt in vnašajo med ljudi nacionalni nemir in neza-dovljstvo. Ob zaostrenih medna-cionalnih odnosih v Jugoslaviji moramo opozoriti na nevarnost in primere politične prakse, ki svojo učLakovitost gradi na zburjanju nacionalnih čustev tako, da ra-zlične težave in probleme prenaša na raven mednacionalnih odno-sov. Od tod pa do nacionalistič-nega in šovinističnega divjanja je potreben le še korak.«
Kje smo s prenovo ZK?
Prenova zveze komunistov se-veda ni kratkoročno opravilo, vendar nekaj njenih vsebinskih ciljev je moč doseči kaj hitro, če k temu prav pristopimo. Iz poro-čila smo slišali, da so proces pre-nove v večini osnovnih organiza-cij uresničevali v vsebini dela, or-ganizacijski in akcijski krepitvi osnovnih organizacij in obUkah akcijskega povezovanja, v večji demokratizaciji dela in odprtosti dela, iskanju učinkovitejših in ustreznejših oblik idejnega in ak-cijskega delovanja ter učinkovi-tega usposabljanja. Premalo pa je bilo narejenega za pomlajevanje in sprejemanje v organizacijo, za prenovo idejne in moralne zavesti in za prenovitev ugleda ZK ter diferenciaciji, ki bi temeljila na nastajanju nove večine v ZK. V praksi še ni začivelo statutarno določilo glede letnega ocenjevanja dela članov ZK in zaostritve od-govornosti za neuresničevanje po-litike in ciljev ZK. V preteklem obdobju je iz ZK izstopilo 328 članov, sprejetih pa je bilo 40 no-vih članov. »V naslednjern dvolet-nem obdobju so pred nami težke naloge. Zmogli jih bomo le, če bomo okrepili idejnd, akcijsko, organizacijsko, kadrovsko in mo-ralno prenovo ZK, če bomo okrog sebe strnili vse sile in moči sposobnih ljudi, ki so se priprav-ljeni angažiraii za tako razvojno slratcgijo naše družbe, ki bo zago-lavljala izhod iz krize v moderno
in bogatejšo družbo razvitega so-cializma.« S temi besedami je izz-venel uvodni referat predsednika občinskega komiteja ZKS, ki je skupaj s poročilom o delu orga-nov občinske organizacije ZKS in programskimi usmeritvami ob-činske organizacije za obdobje prihodnjih dveh let tvoril osred-njo vsebino seje.
Razprava:
Na seji je bilo 16 razpravljal-cev, ki so poročilo, referat in pro-gramske usmeritve še obogatili z živo besedo, izkušnjami in sta-lišči osnovnih organizacij z najra-zličnejših področij.
Iaka Gorečan (iz OO ZK Selo) je opozorila na premajhen neposreden stik med OO ZK in občinskim komi-tejem. Meni, da je poročilo pres-plošno, m da mu manjka področje socialnega skrbstva, saj imamo dru-žine, ki so na robu življenjske eksi-stence.
Radivoj Jesenšek (izvršni sekretar pri P OK ZKS zadolžen za družbeno-ekonomske odnose) je dal oceno druž-benoekonomskih odnosov in dosega-nje resolucijskih ciljev v občini in Ljubljani ter se še globje dotaknil pro-blematikc »drvečega vlaka«, s kate-rega nimamo poguma skočiti.
Jelka Hrženjak (OO ZK WO Pe-denjped) je opozorila na pereč pro-blem otroškega varstva, ki je ta čas predvsem v Novih Fužinah in na splošni probkm preutesnjenosti otrok, od majhnih stanovanj, prema-lih površin v WO in kasneje v šolah, kar vpliva na psihični razvoj... Člana-rino je treba zmanjšati, metode dela v ZK pa spremeniti.
Stane Keber (predvojni komunisc) je dejal, da se preveč ukvarjamo s pri-spevki v revijah in premalo z gospo-darskimi vprašanji. Članki, da vzne-mirjajo Ijudstvo, pomanjkanje mleka in življenjske razmerc ljudstva pa ni-kogar ne vznemirjajo. Dejal je, da smo z ZK tik pred dvanajsto, če ne bomo spremenUi načina dela in mo-rale, bo ZK povsem izgubila svoj ugled in smisel. Politika mora stran od gospodarstva, vladati mora trg in ne država. Izrekel je čestitke Milanu Kučanu, predsedniku CK ZK Slove-nije za njegovo trdno vztrajanje za novo kvaliteto odnosov.
Marko Lenarčič (OO ZK BTC) je predstavil problem novozgrajene pro-stocarinske cone, ki ne opravlja svojc funkcije. Prosil je občinske dejavnike za pomoč.
Žvone Štrukelj (OO ZK pri zdru-ženju obrtnikov) je dejal, da glavni zadržki za hitrejši razvoj drobnega go-spodarstva v zasebni lasti ni v občini, temveč zunaj nje.
Jožko Čuk(direktor Saturnusa) je dejal, da se je 13. kongres ZKS opre-delil za tržno ekonomijo, dogaja pa se ravno nasprotno. Se nikoli nismo bili podvrženi taki samovolji države, kot se to dogaja v zadnjem času. Dejal je, da so v Saturnusu lansko leto zaklju-čili uspešno, kako bo letos, pa seveda nihče ne ve.
Miha Juhart (izvršni sekretar za družbenopolitični sistem) je svojo raz-pravo posvetil ustavnim spremembam in skrbi za kvalitetno javno razpravo, ki jo je dolžna zagotoviti predvsem
socialistična zveza. Z ustavnimi spre-membami naj bi dosegli demokratič-nejše družbene razmere.
DuSan Dolenc(00 ZK 25. maj) je oddal pisno razpravo.
Zdravko Stojanovič (2G, član OK) je govoril o pripombah železničarjev ŽG Ljubljana k osnutku pete točkc X. amandmaja k ustavi SFRJ. Predla-gana formulacija je za železničarje ne-sprejemljiva, saj bi taka ureditev de-lavce na železnici izdvojila iz sistema združenega dela in jih omejila v pravi-cah samoupravnega odločanje.
Jože Leskovšek (predsednik tova-riškega razsodišča) je razpravo oddal pisno.
Vinko Tomc (OO ZK Dušan Kve-der-Tomaž) je govoril o humanizaciji odnosov v stanovanjski soseski, na vseh drugih ravneh in tudi o organiza-ciji ZK.
Franc Molan (član OK) je govoril o ustavnih sprcmembah in nujnosti, da z njimi uspemo zgraditi manj biro-kratsko družbo. Za konferenco je me-nil, da je zelo skrbno pripravljena.
Tina Tomlje (članica predsestva ZK Slovenije) je dobro ocenUa pri-pravo in potck seje občinske konfe-rence. V svoji razpravi je pojasnila stališča CK ZKS do nekaterih vpra-šanj, ki so bila omenjena v razpravi in zelo podprla razpravo o humanizaciji naših odnosov m dela.
Vili Kranjc (OO ZK Kodeljevo) se je v razpravi čustveno dotaknil pisanja v članku »Zgodovina na gnojišču«, ki je bil objavljen v Mladini. Izrazil je užaljenost, ki jo občuti sleherni, ki je na primer 40 let vlagal voJjo in moti v naš razvoj.
Leopold Kos (OO ZK Jože Moš-kriČ-Ciril) se ie v razpravi konkretneje dokatnil nekaterih področij dela in ak-tivnosti ZK, opisanih vporočilu.
Miro Vujihovič (00 ZK ŽG, CD-DSSS) je razpravo posvetil delovanju delegatskega sistema, ie neutrjenim stikom med OO ZK in občinskim komitejem ter počasnim komunikaci-jam še zlasti z zapisniki osnovnih or-ganizacij ZK. Tako mnoge pobude, dane v OO ZK, že zastarijo, preden piidejo do občinskega komiteja ali pa preprosto ostanejo v osnovni organi-zaciji.
S. G.