St. 52.

V Trstu, v saboto 28. junija 1884
Tećaj IX
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
•T cdli
adlooati J« »I.«
•EDINOST« izhaja 2krat na teden vtako iredo in sabet« o poludne. Gena za vse leto je <» pld., za polu leta 3 gld., za četrt leta ± gld. KO kr. — Posamezne Številke s« dobivajo pri opravniicvu in t trafikah v Trsti po B kr., v Gertol In v Ajdtvičlil po 9 kr. — Naročntnt, reklamacije m inserate prejema Opraviiitv«, vit T«rr«it«, »Novt tiskana*.
Vsi doviti se poSiijujo Uredništvu »via Torre.it«« »Nuova Tlpogrufla ;• vsak mora bitt fratikiran. Rokopisi o»e/ posebne vrodnosii se ne vračajo. — Jnseraii (razne vrste naznanila in poslanice) se zaraSunijo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo U, kr
Vabilo na naročbo 1
S prihodnjo Številko se začne drugi semester in nova prenumeracija na naš list. — Hvaležni smo svojim prijateljem za dosedanjo podporo; toda ona Se ni bila tako izdatna, da bi se moglo razširiti naše podjetje na pravem temelju. Svesti smo si, da smo storili svojo dolžnost nasproti našim političnim prijateljem; to nočemotudi nadalje ozbiljno vrSiti.
Toda pričakovati smemo tudi od naših prijateljev, da nam priskrbć še veCi krog čitateljev in nam tako olaj-Bajo skrbi za materijalno podlago gotovo prepotrebnega podjetja. Kder si en sam ne more naročiti našega lista, stori naj to v družbi; sicer pa je cena listu tako nizka, da tudi srednji kmet in dober delavec zmaga tako letno svoto.
V 2. semestru naS list prinese zopet mnogo člankov razpravljajočih evropsko in domačo politiko, potem mnogo gospodarskih spisov zbranega ohsežka; preskrbeno bode tudi za kratkočasne razne malenkosti in za podčrto imamo tudi uŽe pripravljenega mnogo zanimivega gradiva. Prvi tak podlistek v novem semestru bode novela «Solza ifiaterina reši zgubljenega sina», dejanje novele se vrši na obrežju jadranskega morja, precej za to novelo pa pride neka jako zanimiva razprava. — S kratka, skrbeli bomo, da naše čitatelje vedno bolj zadovoljimo. — «Edinost» stane od 1. julija do 1. oktobra for. 1-50 od 1. julija do konca leta for. 3*—
Uredništvo in upravništvo.
Naša c. k. mornarica.
ii.
Ko je leta 1848, dnć 23. maja priplulo sardinsko vojno brodovje pred Trst, ni mogla Avstrija nobenih svojih brodov postaviti v bran proti bro-dovj u male Sardinije; imela je tisti-krat le par manjših brodov in sploh ni imela pravega vojnega brodov j a. Ali po skušnji leta 1848. so začeli avstrijski državniki premišljevati in so spoznali, da Avstrija ne more pogrešati lastnega vojnega brodovja; poslala je avstrijska vlada par svojih viših uradnikov na Angleško, da tam Študirajo raornarstvo in da potem stavijo svoje nasvete ministerstvu; eden teh viših uradnikov je bil Slovenec, Anton vitez Lavrin, rojen v Vipavi*),
•} Lavrinova družina je dobro znana v Vipavi; od te stare in premožne, a navadne purgarske družine vipavske so trije bratje napravili velikansko karijero v državnih službah, Anton je bil, kakor zgora omenjeno, poslanika tajnik v Londonu, pozneje generalni konzul »l1 diplomatički agent v Aleksandriji in še leta 1861. prvi sekcijski načelnik v ministerstvu zunanjih zadev. - Drugi, Josip bil je predsednik najvišjega sodi&a v Milanu, kder je tudi umrl; tretji, Ivan, pa je umrl še mlad kakor rektor magnificus, v Paviji. — Ako mogoče prinesemo kasneje Črtico o tej zanimlvej rodbini.	Ured.
jako nadarjen mož, ki je več let prebival v Londonu kakor tajnik tamošnjega avstrijskega poslanika, in uprav on je izdelal obširni elaborat o an-gleškej mornarici, po katerem se je pozneje začela snovati avstrijska mornarica precej o nastopu sedanjega našega vladarja, leta 1850,, in ker ni bilo še izvežbanih domačih oficiijev, poklicali so nekatere danske višje mornarske oficirje, in napravili so tudi iz kapitanov trgovske mornarice oficirje in poveljnike vojnih ladij; bilo je v začetku največ takih častnikov, in nekateri so postali celo podadmirali in viSi poveljniki. — Takih služi še denes nekoliko. Tesati so se začele razne ladije, večinoma fregate, od katerih Schwarzenberg, Nov ara še denes služite za Bolske namene.
Ko je leta 1855. prevzel nadvojvoda Maksimilijan, nesrečni meksi-kanski cesar, najviše poveljstvo nad vso vojaško mornarico, začelo se je živahnejše gibanje v tej stroki; tesale so se zaporedoma fregati Laudon, Radetzki, potem korvete Saida, nadvojvoda Fridrik, Fasana, Zrinji, Frundsberg itd. in leta 1857. se je stesal prvi linijaŠ «Kaiser», katerega so spustili v morje v Pulju. — Ko je pa nadvojvoda Maksimilijan cesarju telegrafoval, da je ta velikanska ladij a dovršena srečno v morje splavala, zahvalil se je cesar nadvojvodu in mu ob enem naznanil, da je nakazal 99 milijonov gold. za zidanje pomorske trdnjave v Pulji, katera se je precej začela delati, in katere glavni podjetnik je bil rajnki slovenski milijonar Kalister in pod njim so bili podpod-jetniki tudi drugi domači ljudje, mej drugimi Anton Godina iz Ajdovščine.
Ali uŽe leta 1859. so se Francozje prikazali s prvimi večimi oklopnicami in s temi prevrgli kar naglo vso sistem o lesenih velikih ladij z mnogimi kanoni. Zdaj je morala misliti tudi Avstrija na novošegno mornarico, na oklopnice. Leta 1864. smo imeli še jako slabo brodovje; pri vsem tem se je naša mornarica v Šlesvig-Holstinu pod poveljništvom Tegetthofa prav dobro odlikovala. Leta 1865.stepa uže bili spuščeni v morje 2 oklopnici fregati: «Nadvojvoda Ferdinand Max» in «Habsburgi> in leta 1866. so na hitrem obdali z oklopi tudi linijaško ladijo « Kaiser ».
S to ladijo in obema omenjenima fregatama jo Tegetthof vratolomno riskiral novošegni boj, namreč boj z naskokom, in akoprem je bila ladija Kaiser le provizorično, slabo oklop-ljena, pri vsem tem je z njo zagnal se v veliko italijansko oklopnico ter jo poškodoval; a „Kaiser44 je pri tisti priliki tudi sam zgubil bugsprit in fregata oklopnica nadvojvoda Max je naskočila največo ital. oklopnico «Affondatore» in jo tudi progreznola;
s tem pa napravila tako zmešnjavo, da	. , 92 m. 18 m.
i* ;tol	in l,—x • J i Don/uanđ'Austrta 73 m. 15 m. 6'/* m.
je ital., skoro 10 krat močneja flota I Nadvojvoda Albreht 88 m. 17 m. 6ll| m.
bsfcala. Od teh mal je Tegetthof naSo
vojno mornarico močno povzdignol, kajti od leta 1868. do 1878. zgradilo se je še 8 drugih velii:ih oklop-nic, 3 manjše oklopnice, 5 lesenih fregat in korvet, 3 topovke in še več drugih manjših ladij. K temu je največ pripomogel Tegetthof. Ali nekoliko let po njegovej smrti je tudi zaspala ona delavnost pri c. k. mornarici; uže več časa se ni slišalo o nobenem posebnem gibanju v c. k. vojnej mornarici.
Kar naglo pa je nastala na Dunaju neka kriza; viceadmiral baron Sterneck, ki se je navzel največ od vseh mornarskih oficirjev Tegetthofo-vega duha in ki je bil njega desna roka, dolgo časa je od strani gledal a vedno godrnjal in to toliko časa, da so najviši krogi opozoijeni bili na to godrnjanje, in kar čez noč se je slišalo, da je Pftkh dejan v pokoj, ter da je postal najviši poveljnik marine baron Sterneck, precej potem pa je bilo vpokojenih več pod-admiralov in viših mornarskih častnikov, s kratka, nastala je cela revolucija mej mornarico; to vse kaže, da so se začele temeljite reforme v vojnej mornarici.
Temu novemu duhu v c. k. mornarici so tudi pripisovati veliki pomorski manevri, ki so se začeli uže začetkom junija in bodo trajali gotovo do polovice julija. Imeli smo te dni tudi morsko bitko pred Trstom, in v kratkem prideta sam cesar in cesar-jevič v Pulj, da ona sama tudi pri-sustvujeta takim morskim manevrom. — Ti manevri pa so po nekakem preskušnje za oficirje in skoraj gotovo imamo pričakovati po dovršenih morskih manevrih velikih sprememb v osobji c. k. mornarice, ob enem pa tudi novih načrtov za pomnoženje naše pomorske moči.
Baron Sterneck, pravijo, je mož železne volje in zdaj on uživa popolno zaupanje cesarja. To uže samo ob sebi zadoščuje, da si je lehko misliti, da da je kaj tacega v vrševanju. — Naj uže bode, kakor hoče, mornarica je vredna obzira, najde ga tudi pred zbornico poslancev, ako boda nova zbornica, v katero se bodo volili poslanci prihodnje leto, tudi res pravi izraz avstrijske države in ako v njo pride še pomnožena sedanja večina, kar je toliko bolj upati, ker so veliko-nemci uže skoraj popolnoma prišli na kant.
Ko smo našim čitateljem dali kratek zgodovinski pregled naše mornarice, zdi se nam potrebno, da jim tudi predočimo nje statistiko. Stan našo c. k. mornarice je tak le:
Oklopnica 89 stolpom Cesarjeva Rudolf bode Če le ietos dodelana in je ena naj večih.
Oklopnice skazamatami:
dolga ftiroka globoka Vuitozia,	92 m. 18 m. 7'f, m
dolga	Široka	globoka
Kaiser (popr. linij.) 77 m.	18 m.	7'f4 m.
Cesar Maks 73 m.	15 m.	6'l, m.
Lissa 87 m.	17 in.	7'|, m.
Princ Eugen 73 m.	15 m.	6 m.
TegettKoff 87 m.	19 m.	7'lt, m.
Oklopnice fregate:
dolga	Široka	ploboka
Nadv. Ferd. Maks. 80 m.	16 m.	7 m.
IJabsburg 80 m.	16 m.	7 m.
Križarske ladije i. reda iz leea:
dolga	Široka	globoka 77 m. 77 m.
14 m. 14 m.
6'L m. 6'i ni.
71 m.	13 m.
53 m.	12 m.
71 m.	13 m.
68	m.	12 m.
69	m.	11 m.
m. m. m.
m. m.
m. m. m.
Široka globoka 10 tu. 5 m. 5 m. 5 m. 3'), m. 4 in. 3'!, m. 3 m. 3M, m. 3*1. m. 3 m.
8	m.
9	m. 8 m.
7	m.
8	m. 8 m. 7 m.
9 m. 9 m.
4 m. 4*1, m.
m.
Fregata Laudon » Radettkg Pokrita korvete: ■ Donau« Nadv. Friderik Saida
Nepokriti korvetl: Fasana Helgoland
II. reda.
Skunerjl s torpedno pripravo:
dolga Široka	globoka
Loiin	61 m. 8 m.	3'L m.
Šibenik	57 m. 8 m.	3'L
Split	55 m. 8 m.	3N4
Zadsr	55 m. 8 m.	3*1«
Ladije za varetvo morskih obrežij
Nepokrite korvete:
dolga
Aurora	59 m.
Frundsberg	59 m. lu m,
Zrinyi	59 m. 10 m.
Topovka Albatros 46 m.
•	Hum 53 m. » Krka 45 m. » Moste 41 m. » Narenta 45 m. » Nautilius 46 m.
•	Sansego 34 m.
Parniki za višjo službo .
dolga široka globoka Andreas Hctfer 54 m. 8 m. 3M, m. Fantasis ( idm.jahta) 54 m. 5 m. 2 m. Qrei/	73 m. 9 m. 4'l4 m.
Miramar (ces. jahtu) 82 m. 10 m. 4'1, m. Taurus	52 m. 8 m. 2 m.
Parniki za prevoz in pomoSno službo:
dolga široku globoka Oargnano	69 m. 9 m.
Cesarica Blisabeta 60 m. 10 m. Trst	58 m. 11 m.
(J g c lop	70 m.
Pola	51 m.
7,ii prevoz torpedov : Salamander	70 ni.
Ladije na rekah
rioUu široka Monitor Leitha 50 m. 8 m. » Maros 50 m. 8 m.
Ladije za Solo: Fregati »Novara«, za topničurje, »Schwarzanberg« za učence; korvetu na jadra »Minerva« za mornarje, topničarka »Velebić« za torpede, parnik »Curtatone« za pomorske mine.
Topničarke: »Seehund«, »Grille«, »Gemse«, »Feuer-speier«, »Drache«. Te topničarke imajo navadno po 2 kanona in so železni, nvijhni ozki parobrodi.— Potem so še te le po-močne ladije: Parniki »Triton«, »Alnocn«, »Turn Taxis«, »Gorzkowsky«, male ltuiije (briggs) na jadra: • Artemisia«, »Gam&leon«; škuner: »Bravo«; druge veče ladije na jadra za stražo: »Bellona«, aDandolo«, »Adria«, »Dalmat«, »Fermo«, »Forte«, »Pro-serpina. — To so večinoma stare bivše fregate, korvete in briggs; — 14 torpednlb, malih ladij velike hitrosti za podmetanje torpedov.
Skupaj ima torej naša c. k. mornarica 83 raznih velikih in manjših vojnih ladij, na katerih je do 200 kanonov večinoma Krup in Uchatius. Navadni stan osobja na vseh vojnih brodovih je 9481, kateri se pa v slučaju vojne, ako so vse ladije mobilizirane, poviša morda za par tisoč mož, tako sicer, da bi naša c. k. mornarica v slučaju vojne štela blizo 12000 mož brez uradnikov na suhem
5 m. 4'j4 m.
14 m. 6'1| m.
globoka 11 m. 1-1 m.
EDINOST.
arsenalnega osoblja itd., katero osobje tudi znaSa okolo i 500 mož. V mirnem času pa ima naša mornarica pod orožjem k večemu 5000 mož. To so torej glavni podatki o našej vojnej mornarici.
Da pa se morejo naSi čitatelji bolje orijentirati, hočemo j itn predstaviti v občnih potezah tudi italijan. mornarico.
Italija ima zdaj 21 oklopnic I. vrste, katere so za l/4 in l/5 veči od naših; potem ima 7 manjših oklopnic, 8 korvet, tudi nekoliko teh zavarovanih z oklopi, 2 veliki ladiji za depOt torpedov, 8 velikih avizov, 2 veliki ladiji za torpede, kakih 10 križarskih ladij, večinoma korvetne konstrukcije, potem 17 raznih parnikov za pomočno službo in transport, 3 fregate za Šolo, 4 parnike in 7 škunerjev za službo v lukah, 6 topničarskih ladij za lagune, 11 topničarskih ladij za vojno na moiju, 18 torpednic I. razreda velikih dimenzij za daljno službo do 2000 milj; 22 torpednic in topni-čark II. razreda. Topničarke so vse okovane z jeklom. Konečno ima še 26 raznih parnikov in ladij na jadra za razne vojniška namene. Italija ima torej do 1G5 vojnih ladij z blizo 450 topovi in skoraj vse te ladije so veliko večje od naših. — A uprav zdaj se delajo Se mnoge nove oklopnice I. vrste najnovejše konstrukcije, tako sicer, da utegne Italija imeti v par letih do 200 vojnih ladij najboljše vrste.
Ali Francija je zopet trikrat močnejša, nego Italija, ker ima samo raznih oklopnic do 70, velikih top-ničark blizo 100 in vseh vojnih ladij skupaj 667. Ali kaj je Francija proti Angleškei, ki ima okolo tisoč raznih vojnih ladij!
Tz tega vsega vidimo, da je avstrijska flota še jako šibka in da se ne more meriti niti se španjsko, ki šteje okolo 200 ladij, Še manj pa z Italijansko, katera glede števila ladij preseza Avstrijo za več, nego 125°/0, a glede velikosti in kakovosti jo preseza tudi 2krat.
Iz vsega tega se vidi, da Avstrija mora še dosta delati, da postane sama ob sebi izdatna pomorska moč, in da je torej naravno, da se bode moral prihodnji parlament dosti več pečati z mornarico, nego so se dosedanji.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Cesar je imenoval tajnega svetovalca Szecsen-a za vrhovnega dvornega maršala.
Na Dunaji se je 26. t. m. pričela konferenca zastopnikov avstrijskih mest. Dunajski županov namestnik je nasvetoval, naj se vlada naprosi, da državnemu zboru predloži načrt zakona, po katerem se imajo dežele in občine odSkodovati za zgubo, katero trpe vsled vdržavljenja železnic.
V Gradcu je bilo 86. t. m. obsojenih devet anarhistov od 13 mesecev do poiu četrtega leta v teSko ječo zarad motenju javnega miru. Državni pravdnik jih je ostro tožil ter rekel, da je bil Gradec v poslednjih časih kovačnica socijalno-demo kratiškib, zelo nevarnih prizadevanj.
Hrvatski deželni zbor je 24. t. m. z 57 glasovi proti 23 sprejel proračun v glavnej debati, glasovalo se je po imenih, potern se je pričela podrobna obravnava. Dispo-zicijni zalog za bana je pobijala opozicija, zagovarjal pa ga je oddelkni načelnik Stankovič in bil je sprejet. — V seji 25 pa je izjavil načelnikov namestnik Šram, da se odpoveduje častnej svojej stopinji zarad škandalov, katere povzročuje Stat-čevid Ko je poslednji hotel na to odgovoriti, izjavil je Šram, da ostine pri besedi in da je pripravljen Starčevlću osobno
odgovor dati. Starčevič je nazadnje rekel, da nema nič zoper Srama, ampak le zoper večino.
V	Budinpeltu se je 26. t. m. končala kazenska obravnava zoper tiste, ki so lansko leto napadli jude. Vsi zatoženi se bili oproščeni zatožbe rabuke, 26 njih pa je biio obsojenih v ječo od treh mesecev do enega leta zarad nasilstva proti zasebnikom.
Vnanje dežele.
Srbska skupščina je 26. t. m. dovolila troške, ki so nastali vsled obiska cesar-jeviča Rudolfa. Poslanec Dragojevlč je dovolitev priporočal i naglašal varstvo in pomoč avstrijskih vladarjev v začetku tega stoletja ob bojih za osvobojenje srbske dežele, kakor tudi čast, katero je skazal Srbiji cesarjevič Rudolf z svojim obiskom.
V	Nilnji Novgorodu in sicer v predmestji Kunavino je 19. t. m. ljudstvo napadlo jude. Vzrok tega napada je bil ta, ker je počila vest, da so judje neko krščansko deklico ukrali ter jo v sinagogo odvedli. Osem judov je bilo ubitih, devet pa ranjenih in šest hiš poškovanib. Policija in vojaki so napravili mir, 150 osob so zaprli.
Mej rusko in kitajsko vlado je nastal razpor. Kitajski deželni namestnik v Kašgaru je prisilil Ruse, da so zapustil! Kozhan, Jakend in Akso ter je trgovcem prepovedal občevanje z Rusi,
Mej italijansko vojsko so se začela hudodetstva grozno množiti, nepokorščina e kuj navadnega. Ko pa so v zadnjih časih začeli podložni višje Sarže moriti, ni bilo vladi več mogoče prizanašati morilcem, ker sicer so je bilo bati, da disciplina popolnem neba in da postane vojska celo državi nevarna; obsodila je vsled tega dva morilca k smrti, ter sta bila zadnje dni ustreljena.
Italijanska poslanska zbornica je zelo viharna, 24. t. m. sta poslanca Mordini in Minghetti stavila predlog, naj zbornica izreče, da se ujema z vladino notranjo politiko. Zanardeli i njegovi pristaši pa so izjavili, da ne bodo glasovali ter so zbornico zapustili; Pentarhistov in udov skrajne levice pa ni bilo v zboru. Vsled tega zbornica ni bila sklepčna. — Drugi dan pa je večina dala zaupnico minl-aterstvu.
V	padovanskim in mantovanskem okraji so ženci opustili delo, ker (jim gospodarji nečejo povišati plačila. 10.000 žen cev se je uprlo, poslani so bili proti njim vojaki, a delavci so se jim ustavili in prišlo je do krvavega boja. V Italiji se delavskemu stanu veliko hujše godi, nego pri nas; pravega kmetskega stanu tam skoraj nikder ni, ker vlada še skoraj povsod kolon stvo.
V	nemikem državnem zboru je 26. t. m. govoril Bismark o razmerah do Francije ter mej drugim rekel: Dolgo se je mislilo, da nastane nova vojna mej Nemci in Francozi; vse je bilo k temu nagneno, ali državni zbor mora njemu dati pričalo, da je on to zabrani]. Uže 14 let je mej Francosko in Nemčijo zaupanje. Naše razmere do Francoske so tako zaupljive in prijateljske, kakor do katere koli druge države, mej obema državama vlada popolno zaupanje, oprto na vzajemno poštenje. Bismarka veseli, da se mu je dala prilika, da je mogel to omeniti.
Kraljevič Aleksander oranski, nizozemskega kraljestva prestolnik, umrl je 24. t. tn. Ker sedanji kralj nema druzega sina ter je uže postaran, izumre ž njim moški rod nizozemske kraljeve obitelji. Ima vendar eno hčer, katera ima pravico do nizozemskega prestola, po dosedanjem dednem zakonu pa vendar ne more biti vladarica z Nizozemskim združenega Luksenburga Potreba bo tedaj dotični zakon pre-drugačiti, kar se utegne zgoditi mirnim potom, ker si Luksenburžani ne žele odcepiti od Nizozemskega in tudi ni podobe, da bi Nemčija ali Francoska hotela seči po tej deželi.
Turiki sultan je potrdil pogodbo o zvezi srbsko-turških železnic.
Suakina v Berber so uže šine pripravljene. Angleški vojaki bodo varovali delavce na železnici; ali treba bo poslati Še drugo ekspedicijo po Nilu.
V anglelkej poslanske j tbornici j c Glad-stone 24. t. m. obširno raaložil vzroke, ki so angleško vlado primorali, da je sklicala konferenco za vredbo egiptovskega denarstva, ter od zbornice zahteval, naj se izreče za konferenco, ker je to neobhodno potrebno. Pristavil je , da se je francoska vlada odpovedala sogospostvu v Egiptu ter se zavezala, da Egipta ne zasede, ko se iz njega pokliče angleška vojska. Angleška in francoska vlada ste se porazumeli, da napravite načrt neutralizacije sueškega kanala, da se s tem obvaruje vsaka nevarnost; čas za to bode proti koncu zasedanja. Ako bi konferenca bila brezvspešna, ugasnć tudi vsi dogovori s francosko vlado. Sklepe v konferenci predloži vlada državnemu zboru, in če jih on ne potrdi, odstopi vlada. Opozicija se na vso moč pripravlja, da bi Gladstona pri tem prašanji vrgla, vendar je upati, da zmaga vlada.
Prav v tej seji je naznanil Hartington, da zadnja poročila ne potrjujejo, da so uporniki berbersko posadko poklali. Kar-tum ima v rokah vlada.
Z Marokanskega so prišla v Madrid poročila, da je mej Azamor-rodovi počila vstaja ter da so uporniki fetir deželne namestnike umorili.
Mej francosko in kitajsko vlado utegne nastati nov razpor. Kitajska vlada je namreč francoskej naznanila, da je umaknola posadko iz Langsona; ko so pa prišli francoski vojaki, da posedejo to mesto, napadlo jih je 4000 kitajskih vojakov iz trdnjav, in je ostalo 7 Francozov mrtvih, 42 pa je hilo ranjenih. Vsled tega se je vzdignol general Negrier z večjo močjo proti Langsonu.
Vsled teh dogodeb je francoski mi-nisterski svet sklenol, da vojakov ne pokliče še iz Tonkina, vposlanskej zbornici pa je ministerstva načelnik naznanil, da je Patenotre dobil ukaz, naj brez odloga odpotuje v Peking ter zahteva zadoščenje; Courbetu pa se je ukazalo, naj se pomakne z obema otdelkoma vojnega brodovja proti severu, da bo podpiral Paternotra.
Deželni zbori.
Isterski.
Poreč 25. junija. (VI. in VII. seja).
Razpravlja se o proračunu za god. 1884. Od naših zastupnikah eovorio najprije g. Zamlič hrvatski, zatim g. Laginja talijanski izjaviv, da to nečini za ljubav podkapetana g. Amorosa. Govorio je vrlo obširno o pojedinih točkah. Zatira je govorio zastupnik g. Sbisd predbaciv manjini, da svojimi hrvatskimi govori večinu iza življe. Govorio je i gosp. Gambini, koji bija&e radi uvriedljivih rečih izuščenih proti manjini od predsjednika na red pozvan. Kod specijalne razprave govorio je opet g. Laginja i g. Spinčti, nu sve uzalud. Dnevni red nebijaše izcrpljen. Prenesli dvie točke za dne 24. t. m. Tog dana interpelirao je g. Gambini i drugovi vladu radi agitacije u koparskom kotaru.
G. Jenko i drugovi interpelirali radi občinske uprave u Kastvu, Tinjanu i Baiki, pitajuč vladu, kako se postupa kod razpusta zastupstva, Što ju vodi pri tom I zašto samo hrvatska zastupstva razpučča i napokom kani li tako i nadalje raditi?
G. Laginja predloži mociju radi barkah, kojimi se považa vino iz Dalmacije i koje dvojaki porez plaćaju; dalje mociju radi platežnih nalogah.
G. LamlU predloži mociju radi dalnje naobrazbe hrvatskih i slovenskih učiteljah u gospodarstu.
G. Križanec govori italijanski za crstu iz TruŠke u Marezige. Galerija i sabor mu pljeskali I
Zatim bi primljen zakon okonsorcijih nepromienjen. Nekoji članovi junte bili proti takovom zakonu; nekoji zastupnici većine izašli kad se o tom razpravljalo. Primljen je takodjer zakon za zdravstvo u Puli.
Napokom zaključi predsjednik zasje-
. ,	danja sabora. Zastupnici ustaju i kliču:
Angleika vlada skoraj gotovo še pošlje ,Evi^a j 2ivio. Gar F^un josip j.
vojaško ekspedicijo v Berber ln Kartum. I Istog dana odputiše se naši zastupnici
Delajo se za to podjetje uže priprave, kući.
Angleški generali prejemljejo poveljstvo
vseh egiptoskih vojakov; za železnico od
DOPISI.
Iz Bazovice, 26. junija. (Čitalnica, cerkveni obhod, petje, veselica in zdravnik.)
—	Uže lansko leto je nek dopisnik z veseljem pozdravljal sleherni korak napredka pri bazovskih narodnjakih. Danes pa tudi jaz njegov pozdrav ponavljam ter z radostjo pozdravljam velik korak narodnega napredka v Bazovici,
Pri nas je zdaj kaj veselo. Ustanovili smo si Čitalnico, katera nam je v tem kratkem času uže dve mali veselici napravila. Prva je bila 1. maja, na dan otvo-rjenja čitalnice. Precej zjutraj je vihrala narodna trobojnica s črno-rumenitni trakovi na oknu novorojene čitalnice, pod katerim je bil napis: »Narodna čitalnica«.
—	Koliko praznih besedi si slišal ta dan po našej vasi od starih svojegiavnih ljudi. Ta je govoril, kaj mu ta čitalnica pomore, drugi, kaj je tega treba, da bo ie to raz-devalo ljudstvo. Tretji je bleketal, saj se je njegov nono postaral, ko vendar ni tega nikdar videl in še celd trdil, da zdaj ao prifili tisti časi, kakor je njegov rajnki oče prorokoval, da se narod vzdigne zoper narod in da bodo povsod te čitalnice, katere ne bodo imele druzega namena, nego to, da izsesajo vse krajcarje onemu, kateri se v nje vpiše. Dragi vi svojeglpvnežl, jaz pa vam pravim, da vaši stari niso iineli sile stolčenega kamenja k bližnjemu mestu po cestah voziti, kakor ga morate zdaj vi, ako hočete kos kruha zaslužiti. Prav tako je Še več reči, katerih nekdaj ni bilo, zdaj pa so in morajo biti, ker jih zahteva potreba in duh časa. Zatoraj, kmetje! vpišite se v čitalnico, ker je nalašč za vas ustanovljena, čitajte razne slovenske časopise, bistrite si um in blažite srce. in videli bodete, da so vaše besede ničevne, o čemer se sami prepričate in kot pametni ljudje sprevidite, da je Čitalnica vendarle koristna.—Nadaljujmo prvo nalogo, namreč, otvorjenje čitalnice! — Zvečer seje zbralo nad 40 udov v prostorih čitalnice, katera je bila okrašena t mnogimi zastavami in podobami. Najprvo je pozdravil ude predsednik g. M. Urbančič, in jim povedal potrebo in korist take čitalnice; končal je svoj govor s trikratnim »Živijo!« na cesarja, na kar so pevci zapeti cesarsko himno, in narodno pesem: »Naprej zastava Slavel« Ko je bilo to končano, Šli smo v gostilno g. Stegu, kder so se vršili razni podučljivi govori In švigale razne napitnice. Pevci so nam dobro peli; lep večer nam je bii.
—	Druga veselica je bila 8. junija s tombolo in petjem, pri katerej je bilo 5 krasnih dobitkov, katere so darovale gospe in gospodičine čitalnici, za kar jim izrekamo najtoplejšo zahvalo. Če prav je omenjeni dan skoraj vedno deževalo, venuar se je seŠlo nad 200 oseb, Skoraj toliko, da so bili vsi prostori v čitalnici napolnjeni. Dohodkov od tombole je bilo 19 gl. 70 kr. lepa svota za prvikrat.
Dne 18. t. m. je bila pri nas,po starej navadi, procesija sv. r. TeJ lesa. Precej zjutraj so naznanjale vihrajoče zastave, da bode danes cerkvena veselica; najbolj pa je bila okrašena čitalnica se zastavami, to se ve, da z narodnimi in avstrijskimi. Okolu 10'i, ure naznanijo zvonovi, da se prične zdaj lepa cerkvena svečanost. Iz šole pride dolga vrsta dečkov in nežnih v belo oblečenih deklic, katere so na pot pred sv. r. T. cvetice sipale.
Orgije zapojo in kakor bi trenil je nostalo vse tiho, ko se je začelo petje, Posebno se je dopadala vesela Glotlja in Čredo. Komu se ni srce omehčalo, ko so peva prav ganljivo zapeli: Et incarnatus est ? Tudi »Agnus Dei« se je kaj dopadal. Po dokončanej daritvi zapoje g. župnik pred altarjem »Tantum ergo«, in začela se je procesija. Lepo je donelo petje vaških pevcev pod vodstvom g. A. Ražna tudi v procesiji. Z eno besedo: v.*e je bilo lepo.
Mladi naš pevovodja se mnogo trudi za lepo petje, naj si bo uže cerkveno ali narodno. Pravim, da se trudi, pa to brezplačno. Žal pa mi je, ko slišim pritožbe radi nekaterih pevcev, da nočejo hoditi k vajam in se veselic vdeleževati brezplačno. Dragi pevci, kdo pa vašemu pevovodji daje plačo za njegov trud? On se trudi, ker mu je na srcu izobraženje ljudstva i njegova blagost, ker je Slovenec z dušo i telom; tako ste tudi vi dolžni brezplačno kaj storiti na čast majke Slave. Grdo pa je to, da nekateri še druye podpihujejo in od petja odvračajo. Taki gotovo ne podpirajo naroda, ampak ga teptajo. Vsak je dolžan, kakor zvest sin majke Slave pomagati jej po svojej moči. Vi pevci, ker ne morete na drugi način, poiipirarjte jo se svojim nebeškim darom — s peljem!
Kakor sem slišal, imel je dne 15. t. m. veselični odsek tukajšnje Čitalnice sejo, v katerej se je s*Uenolo, da so napravi velika veselica pod milim nebom dne 13. julija t. 1. Kakor se posnema iz priprav, bode slavnost lepa in krasna, Še lepša od lanskega leta. Spored naznanimo kasneje. Nadejamo se pa in vabimo še enkrat, preljubljenega nam tržaškega Sokola, da bi ta dan vzletel v Bazovico in se vdeležil naše slavnostl in tudi občinstvo s telovadbo nekoliko očaral 01) enem tudi uljudno vabimo vse bližnje pevske zbore in rodo-
EDINOST.
ljube, kakor tudi vsa društva, da bi se s pevskimi zbori udeležila naše slavnosti. Prosimo tudi, ako bi mislil kakšen pevski zbor udeležiti se, naj to naznani, da le mogoče čitalnici v Bazovici; ob enem naj nam tudi omeni, katero pesem bode pel, da bomo mogli v sporedu naznaniti. Bratje Slovani! udeležite se v obilnem števila velike slavnosti, in pokažite s tem, da ste vsi vrli sinovi majke Slave!
Naj tudi Še nekoliko o zdravstvenem stanji spregovorim. — Znano vam je morebiti, dragi bralci, da smo imeli tukaj zdravnika, koji je pa žalibog prerano umrl. Vsakdo lahko vidi, da je tukaj zelo potreben zdravnik. Ko smo pa brez njega ostali, prosili smo naš slavni magistrat, da bi nam ga preskrbel. Ali mislite, da nam je to prošnjo uslišal? — O kaj še! poslal nam je nekega g. Sterle-ta, koji pride, ne vem, kolikokrat na teden v Bazovico, pa se vselej hitro v Trst vrnp. Prav sedaj se je vršilo cepljenje otrok. Zdravnik ukaže, da morajo matere svoje otročiče v šolo prinesti.„otroke šolske pa ukaže v Soli obdržati. Šolski otroci, posebno večji, gredo navadno po šoli na pašo. No, za enkrat bi se uže potrpelo, ako ne bi ob pravem času na pašo šli, pa če se to zgodi dvakrat, trikrat in celo štirikrat — in vse to, ne da bi bili otroci pocepljeni — to je pa vendar preveč. Prvikrat, pravi zdravnik, naj se pošljejo domov, potem ko so čakali skoraj do 6 ure pop., ker nema zadosti materije, da bi vse pocepil. Drugokrat jih je cepil le nekoliko, tretjikrat in četrtikrat pa ga Še ni bilo — da, prišel je, pa prav pozno, tako da ni dobil več nobenega, ker matere so šle z otročiči domu, in Šolsko mladino stu morala g. učitelj in g. učiteljica domu poslati, ker je bilo uže pozno. Ce je vsak dolžan svojo službo natančno spolnovati, zakaj ne bi je tudi zdravnik, saj je za to plačan? Sliši se, da je sklenol si. magistrat postaviti zdravnika na Opčine. Zakaj pa ne v Bazovico ? Če moramo uie zdaj v Trst ali v Sežano po zdravnika, ako je sila, temveč bodemo potem primorani, ker v Trst ali v Sežano je bliže, nego na Opčine. Kakor se sliši, noče tudi nobeden na Opčine prositi, ker vsak gleda tudi na to, da si postranskih zaslužkov pridobi. Na Opčinah pa tega ne bi bilo, ker so povsod na okrog drugI zdravniki, mej tem, ko bi veliko prislužil, ako bi bil v Bazovici, pot bi mu bila odprta na vse kraje. Zato polagam si. magistratu gorko na srce, naj preudari to stvar, ter naj tako ukrene, da bo bolje za ljudstvo in za zdravnika samega!	Narodnjak.
DomaSe in razne vesti.
Priznanice volilcem V. okraja okolice tržaške. V Gorici. 23. julija. Vrlim volilcem okolice, ki se tako možato pote-zajo za narodna naša prava, kličemo navdušeni: ZiveliJ! Ustrajno naprej v častnem boju; „ ^ Stražniki na Soči.
Iz Kopra 22. julija, (telegrafično) čestitamo vrlim volilcem V. okraja okolice-, posnemali jih i drugi okraji!	'
Koperaki Slovenci. Sel« mestnega tbora je bila v četrtek, dnč 26. t. m. Pred vsem je naznanil podžupan, g. Dimmer, da je zarad nevarnosti, katera je nastala vsled pojavljenjakolere v Toulonu, sklieal osrednji zdravniški komite in ga povabil, da izdela in predloži naredbe, kako se obraniti proti nevarnosti, da Be kolera ne zanese v Trst. — Zbor pohvalno odobri pre-vidno ravnanje podžupana. Potem mestni tajnik prečita pismo dr. Dompierl-ja, v katerem se odpoveduje predsedništvu gospodarskega sveta mestne plinarnice. — Zbor fcklcne, da se naprosi omenjenega gospoda, do še ostane. — Nadalje prečita mestni tajnik pismo g. pl. Burgstallerja, s katerim naznanja zboru, da se odpoveduje mestnemu odborništvu In dež. poslanstvu vsled nezaupnice vdobljene od njegovih volilcev. Na to se oglasita eg Piccoli in Vierthaler z nasvetom, da se g Burgstallerja naprosi, naj fie ostane, ker nezaupnica ne opravičuje še odstopa in Vierthaler je rekel, da bo na nezaupnici tudi nekateri krizi, da zarad tega se ne-zaupnica ne sme smatrati za ozbiljno — Ste li slišali okoličani? Kedor se ne zna podpisati sam, tega ti gospodje ne vštevajo mej ozbiljne ljudi! Mi namenimo, da okoličani z de|anjem dokažejo, da so vedeli, kaj so delali in kaj podpisali in podkrižali. — Predlog, da se g. B. prosi da ostane, bil |e sprejet in ital. listi pišejo, da je tudi nek okoličanski poslanec vstal za la predlog; ali to ni res. kakor nam zagotovljajo pri seji nazoči. Sprejel je potem zbor predlog, da se za mestni arhiv preskrbe primernejši prostori in sklenol, da ima zbor pritožiti se na najviše upravno sodišče zarad dvakratnega ministerjainega odloka, da mesto ne sme osnovati ital. pripravnice za učitelje. V tajnej seji je zbor imenoval sedanjega tajnika dr. Lanzi za I. asesorja, vsled česar so tudi vsi drugi konceptni uradniki avansirali za eno stopinjo, in ravnatelja mestnih uradov g. Jos. Siudici je zbor vpokojil.
Novice ftz tržaške Škofije.
Razpisano je mesto kanonika pri stolnem kapiteljnu v Trstu do 15. julija. Premeščeni so: č. g. Franc Repič za kaplana v Boruti; č. g. Janez Kraljič za administratorja v Kozljaku; č. g. Matej Grškovič za duh. pomočnika v Voloski; č. g. Miha Laginja za dub. pomočnika v Zvonečah. — Nameščeni so novoinašniki: č. g. Josip Kompare za duh. pomočnika v Buzetu; č. g. Karol Miklavčič za duh. pomočnika v Pazinu; Č. g. Janez Mlakar za duhovnega pomočnika v Moščenicab. — Umrla sta: 7. junija č. g. Franc Pogorelec, duhovnik v pokoju, in 18. junija č. g. Franc Logar, župnik v BerŠecn.
Imenovanja. Ministerski name-stni tajnik Karol Truxa imenovan je okrajni glavar na Primois<«:n; namestni-štveni tajnik Paskval vitez Rosetti v Trstu dobil je naslov in karakter okrajnega glavarja. Prvi gospod pride menda v Lošinj.
Doktor bogoslovja je postal na Dunajskem vseučelišču č. g. Franc Sedej, profesor svetopismenih ved na osrednjem semenišči v Gorici. Čestitamo.
Slavjanska čitalnica. Dene* zvečer bode javljeni koncert, bilo ali ne bilo lepo vreme. — V zadnjem slučaju se bode vršil koncert v dvorani. Preskrb-eno je za vse in tudi restavracija je v izvrstnih rokah.
Vabilo k velikej slavnosti, katero priredi »Slovensko bralno in podporno dru-itvo« f Gorici v nedeljo po sv. Cirilu in Metodu, na dan 6. julija t. 1.. ko se blagoslove drultvena \astava. Spored. I. 4. Na jutro: Sprejem slav. društev in preČ. gg. gostov po društvenem odboru. — Ob 9. uri dopoludne se snidejo vsi udje »goriškega bralno-podpornega društva« v društvenih prostorih na Travniku »restav-rant Pilsen«. Tam naj se blagovoljno zberd tudi došli gostje in zastopniki raznih društev. — Ob 9'/, skupni odkod na Kostanjevico. — 2. Ob 10. uri dopoludne: na Kostanjevici sv. mala, ki se bo brala na
Jrostem. — Pri sv. maši svira godba tr-aŠkega »del. podpornega društva« in poje
fomnoŽeni pevski zbor. Po sv. mali: a. 'ozdrav kumice, visokorodne gospe Dra-gotins grofinje Lanthierijeve in prečestitih gospodičin družic, b. Blagoslovsnje dru-itvens zastave. — c. Poklonitsv trakov novo blagosloveni zastavi po visokorodni ku-mici, po deputaciji »ženskega oddelka del. podpornega društva tržaškega« in po deputaciji goriških Slovenk, d. Slavnostni govor društvenega predsednika. Po slavnosti: odhod v mesto, kjer se v društvenih prostorih zastave shranijo. — II. Ob 1. uri popoludne: Slavnostni banket na vrtu »Ka-terinijeve gostilne«. Rodoljubi, gostje in društveniki, ki se hočejo udeležiti ovega obeda, naj se oglasijo vsaj do 3. julija t. I. pri predsedništvu »bralnega in podpornega društva v Gorici«. Oseba plača 2 goldinarja. Pri banketu svira tržaika godba in poje moŽki pevski zbor. Konec ob 4 uri popoludne. — III. Velika beseda na vrtu »Katerinljeve gostilne«. Pričetek točno ob 6. uri zvečer, a. Svira godba vojafika c. k. pešpolka vojvoda Ludovik bavarski, št. 62. b. Slavnostna deklamacija, c. Slavnostna kantata. c. Deklamacija zilske Slovenke. d. Petje. Pojeta tržaški in goriSki pevski zbor. e. Umetna razsvitljava. — Vhod je dovoljen vsem domaČim društve-nikom, udom vabljenih slov. društev in rodoljubom ter prijateljem našega društva. Vstopnina za osebo 30 kr. Radodarne nad-
Elače se hvaležno sprejmejo. Vstopnice se odo dobivale dne 5. in 6. julija t. I. od 1.—4. ure popoludne v društvenih prostorih na Travniku in na dan svečanosti od 4. ure naprej pri vhodu na omenjenem vrtu. Natančni program »besede« proglasimo v sredo. — Društveni odbor se nadeja obilnega p. n. slavn. občinstva in uljudno prosi v prav mnogobrojno udele-žitev. Odbor: Tržaške izletavce še enkrat opozarjamo, najsi kupijovoznejliste najdalje do 5. jul zvečer. Kedor se hoče vdeležiti ban-ketana vrtu Katarini, ta naj prinese ali pošlje najdalje do 2. julija v urad del. podn društva, Corsla Stadion Št. U.f j> ajj pa naj denar do 3. julija direktno v Gorico pošlje. Za goste, ki se ne vdeleže banketa, preskrbeno je, da dobe obed po ceni v gostilnicah, katere se jim mej potom v Gorico naznanijo.
Trak, kateri podari 2enskl oddelek del. podp. društva zastavi bralnega in podpornega društva v Gorici, uie je izdelan; delo je krasno, trak se odlikuje zarad prave elegance; razstavljen je za nekoliko dni v društvenem uradu, kder si t?a morejo ogledati družabnice in družabniki. Izdelala ga je gospica Anto-nianl v Trstu.
Manever vojnega brodovja pred Trulom. V sredo smo imeli nenavaden prizor pred Trstom. — 2 milji od Trsta proti Gradu se je avstrijsko brodovje postavilo v dve nasprotni bojni črti; na enej strani, proti Gradu so bile 3 velike oklopnlce in en vojni parnik na drugej strani proti Piranu pa so bile 4 oklopnice in par topovk. — Kmalo po 8. uri zjutraj je začela zadnja eskadra streljati, slišalo
se je v Trst, kakor dolgotrajno grmenje; čez nekaj časa je začela odgovarjati tudi nasprotna eskarira; zdaj pa ste si začeli kar hitro približavati obe eskadri, mej katerima v sredi je mirno stal parnik Trst, na katerega krovu je bil glavni poveljnik mornarice, viceadmiral Sterneck. V 10 minutah ste bili skupaj obe eskadri, ali sto-prav zdaj se je začelo strašno grmenje; ladije so se vile ena okolo druge z največ« hitrostjo, a kmalo ni bilo videti druzega, nego gosti dim v raznih barvah o I temno-Črne do svitlo sive. Z dobrim daljnogledom pa se je moglo Še razločevati, kako so male torpednice z urnostjo pliskavic okolo oklopnic krožile in fingirale podstav-Ijenje torpedov. Na komando poveljnika se je zopet ta klopec v par minutah razvil in obe eskadri ste zopet z največo hitrostjo puhteli na svoje prvo mesto; ponovil se je ta napad še dvakrat, a vsakikrat v drugej formaciji. — Kmalo po 11 uri pa so se vse ladije zopet zedlnlle v eno, bojno vrsto in so v podobi polukroga z največo hitrostjo puhtele proti mlljskemu zalivu, mej potjo izpeljavajoč razne evolucije. — Ljudstva na tisoče in tisoče je gledalo z raznih bregov to nenavadno po-zorišče. Največ je bilo ljudi na bregovih Sv. Andreja in pa na proseŠkei cesti od Grete pa do Kontovelja. — Prišlo je tudi mnoge tujcev v ta namen v Trst in gostilne so bile prenapolnjene. — Zvečer pa je vse vrelo k Lovcu, kder se je vršil v krasnih dvoranah Ferdinandeja sijajen ples na čast c. k. eskadri, katerega plesa se je vdeležilo vae, kar je odličnega in elegantnega v Trstu j bilo je tam do 2000 ljudi in plesalo se je do ranega jutra.
Coftpod pl. Burgsialler in pjevovi volllct. Vsled prejete nezaupnice je omenjeni gospod izjavil v »Os-servatore«, da on ni nikoli podpisal nobenega političnega programa, ter da je le zagotovil volilcem V. okraja, da bode skrbel kolikor le mogoče za blagost okolice v mestnem zboru. Da je to storil,
»riča so njega kolegi v zboru (morda tudi
[ojzes Luzzatto, Raskovič, in Vidakovič? Ur.) Mi prašamo v imenu slovenskih volilcev : (v 5. okraju ni niti jednega volilca druge, nego slovanske narodnosti, kakor to v dvom stavi nek ljubljanski list). Ali so oni njemu v nezaupnici trdili, daje on podpisal narodni program? — Saj je v nezaupnici jasno čitati, da je g. B. zagotovil skrbeti le bolj za gmotne koristi okolice; a da se ne bode nikoli protivii narodu slovenskemu, to je tudi večkrat zatrdil. Ali pa je on to tudi storil? Ne. — V nezaupnici je jasno dokazano, da je delal proti časti, koristi in narodnosti svojih volilcev. — Zatorej je oni brezbar-vani odgovor morda jasen le lahonom, katerih se g. B. gotovo prav boji. — »LTn-dipendente« se je namreč zagrozil na B., da gorje njemu, ako je podpisal kak slovensko-narodni program; zato pa se je g. B. hitro opravičil, da ga ni. S tem je le še bolj pokazal, na katero nogo Čota. — Sicer pa se je g. B. odpovedal dež. poslanstvu in mestnemu odborništvu, in to je edino pravo in pošteno postopanje v njegovej poslaniškej karijeri.
Prvt hrvatski kipar *o«p Rendle vrnol seje te dni iz Cetinja, kder je bil 3 mesece ter izdelal podobo kneza Nikole in še druga umetniška dela in knez mu je podelil pri odhodu Danilov red. — Čestitamo!
»Osservatore Trleslino« bode obhajal 3. julija 100 letnico in, kakor se sliši, prevzame s tistim dnevom uredništvo sedanji urednik »Cittadinov«, g. Antonaz, s katerim so se naši čitatelji še posebno seznanili, ko smo poročali o obravnavah zadnje sesije porot. Upamo, da se v 50 letih ta uradni list ne bode več tako zval.
Tram vrat s parofonom Trat-CSorlea-lpava. Gosp. F. L. Smidt, inženir in vrhovni ravnatelj Tržaškega tramwaija, dobil je te dni od trgovinskega ministerstva z Dunaja dovoljenje, da sme napraviti tramwai s parogonom iz' Trsta v Gorico in Ipavo po predloženem in po političnih oblastvih odobrenem in potrjenem načrtu. Gre tu Se samo za pot'ebnl kapital in tega vrli g. inženir tem lože dobi, ker se občinslvo sploh jako zanima za to prepotrebno prometno cesto. đvo. lepe prilike kapitalistom, da bi se vdeleiili prekorlstnega podjetja.
Črto: Sežana - Duto vije - Štijak - Ipava misli g. inženir pričeti, ko bode dovršena glavna črta Trst-Gorica-Ipava. — Toliko objavljamo tem občinam na njih, imenovanemu eosp. izraženo, Željo. Trialke novosti:
Umrl je v bolnici 14letni morilec svoje stare matere, F. Mender iz Poljan blizo Voloske, o katerega procesu smo o svojem času poročali. V zaporu je kmalo zbolel za sušico, vsled česar so ga morali prenesti v bolnico, kder je dvaali t i mesece bival in kakor pravijo skesan umrl. — Črv slabe vesti mu je zglodal pred časom ži-venje.
čudna smrt. Franc Dvoržak, trgovec v Trstu, bil je se svojo hčerko v sredo na velikem pleBU na Lovcu. Njegova družina Btanuje začasno zarad premembe zraka v
Villa Murat pri sv. Andreju, a on v ulici Torrente v kalistrovei hiši. Po končanem plesu je spremil hčer v Villo Murat. A ko se je vračal domu, umrl je Še v parku v;le. Govori da je nesrečno padel in se tako pretresel, da je precej umrl, a po mestu gredo Še druge govorice; gotovo je to, da je uzrok smrti nejasen. — Rajnki je bil dober mož.
Nov načrt Trsta je te dni izšel in s« kupava v bukvami A. Lovi na Corso.
Nesreče. Mornarju Krištofu IvanoviČu je mašina za vkrcavanje desno roko tako poškodovala, da je moral v bolnico. — V morje je padel na rudečem mostu v Trstu mnogo poznani originalni fakin Franc I. Da ni bilo blizo par mornarjev, bil bi utonil, kajti pijan je bil, kakor kanon. — Ozdravila sta uže dva zidarja, ki sta se ponesrečila o zadnjem podrtju hiše blizo ubožnice; tretji pa najbrže zgubi one nogi.
Kineiij^ko predavanje bo imel popotovalni učitelj gosp. Kramar: 13. julija v Crničab, 20. v Renčah in 27. pri sv. Križu v tržaškej okolici. Gosp. Kramar je doslej imel uže 11 predavan) in povsod se je naše ljudstvo jako zamimljalo za n jegov poduk; povsod pa tudi hvalijo gosp. Kramarja, kakor izvrstnega strokovnjaka v kmetijstvu, jako dobrega in ljudstvu naklonjenega učitelja.
Ljubljančan Karol lliibma yer ki je bil nekoliko časa v Trstu in Gradci pred porotuiki tožen anarhističnih zvez, je oproščen.
Kolera V Tulonu je zelo vznemirila vso Evropo. Vsak dan zboli in umre več ljudi. Zdravniki so zastran nje različnega menenja, nekateri trdijo, da je le sporadična, ki se je izcimila iz neugodnih kraj-nih razmer i se toraj ne bo dalje širila, drugi pa jo imaio za pravo azijatsko kolero, ki je zelo nevarna in se navadno naglo širi. Bog daj, da bi prvi prav imeli I Po menenji pariškega zdravstvenega sveta je kolera le sporadična, ker se manjšajo smrtni pripetljaji, zdravniški svet v Tulonu pa je v zboru v 25. dan t. m. izreke!, da je azijatska, zdravnik Fauelpa seje temu ustavljal in rekel, da je prepričan, da je le sporadična. Nekateri trdijo, da so jo zanesle francoske vojne ladije iz Tonklna, drugi pa hočejo vedeti, da je to storila angleška trgovinska ladija, ki je iz Azije prišla v Tulon. Francoskej vladi se mora dati ta hvala, da je naglo vse ukreuola, kar je mogoče, da se bolezen zatre In dulje ne Širi, ali Če je kolera res azijatska, pač ne bo mogoče ubraniti daljega Širjenja. Tudi druge vlade so storile potrebne korake o tej zadevi. Grof Taaffe je takoj, ko je zvedel o tej nesreči. Sklical zdravstveni svet, da zve njegovo menenje in izvrši njegove nasvete; obrnol se je tudi brez odlogla na ministra zunanjih zadev, da zaukaže redna, obširna poročila o tej bolezni. V poslans. zbornici francoskej je trg« minister na neko prašanje odgovoril, da je prejel dve poročili iz Tulona; poteh je vstala boiezen pred 12 dnevi, a ne napada ljudi nanagloma. Izseljenci je nikamor niso za-trosili. Zdravniki pravijo, da je sporadična, ne pa azijatska kolera. Storilo se je vsa mogoče, da se bolezen dalje ne razširi. Vlada varuje vedno deželo kužnih bolezni ud zunaj; ako bi trebalo izvanrednih na-redeb, stori jih vla-ia nemudoma. Po zadnjih poročilih utegne biti kolera vendar azijatska, ker se je prikazala tudi uže v Marzilji in Ventimigli na Italijanskem.
Gospodarske in trpviMe stvari.
Nekaj o novošegnih bankah.
(Dalje.)
Imenitni Strousberg, nekdanji kraJJ Železnic, ki je nedavno umrl v uboStvu, a po smrti nj^'jovej dobil proces proti nemškej državi, po katerem mu je bilo prisojenih nad 3 milijone gold., ta zanimivi talent, pisal je v neltej gospodarskoj knjigi, da bankam in bankirjem največ nesejo državna posojila, sindikati pri snovanju novih akcijskih podjetij in pa mžijo-taža. Kar se l<če državnih posojil, postala so ona epidem čua boiezen; države vsled lehkote, s katero dobivajo taka posojila, čestokrat greŠe na škodo davkoplačevalcev. Kako hitro so narastli dolgovi evropskin držav,nam kaže ta le statistika:
Leta 1848 do 1854 so države vse Evrope zadolžile se vsako leto poprek za f. 200 miliionov, leta 1855 do 1860 v«ako leto poprek za f. 500 milijonov, leta 1S61 do 1873 vsako leto poprek za f. 2000 mili jonov, leta 1874 do 1878 vsako leto pa uže f. 6000 milijonov. Da se ta proporcija od leta 1878 do letos ni znižala, to se umeje samo ob sebi in more se računit, da so se zadnje desetletje ti dolgovi vršili vgaj v takej, ako ne Še večej meri. Banke in bankirji pri takih poslih zaslužijo po 2 do 5°(#; vzemimo poprečno 3°j, in pridemo do prepričanja, da so evropske banke in bankirje uie več nego 20 le sem zaslužili samo na državnih posoj 1 h 180 do 200 jn najbrže še več milijonov gold. Ali to je še le neka provizija; k<;e pa je potem še dobiček na kurzu pri prodajanju državnih obveznic, ta je navadno še dva-
EDINOST.
krat veži. — Znano je, da so bankirji le pri velikem francoskem posojilu od 5000 milijonov trankov od letu 1871 na 1872 zaslužili okolo 1000 milijonov frankov. — Bazumevno je torej, z tkaj vsi bankirji in po njih podmitena Štampa vedno v nebo vzdiguje takozvano kreditno gospodarstvo; ali tega ni mogoče razumeti nobenemu pametnemu človeku, zaknj se bogate, sol •ventne drŽave poslužujejo bank in bankirjev, kailar hočejo imeti denarja »a posodo in \akaj takih posojil ne razpiiejo direktno in državne obligacije ne prodajajo pri državnih denarnicah ali kasah. Je uže res, da država mora dati zaslužka; toda ne Rothschildom in drugim milijonarjem, ampak boljše bi bilo, da bi država dala zaslužek takih svot obrtnikom in delalcem za zidanje javnih naprav, ker s tem bi nižiin stanovom zboljŠala živenje In pomnožila vire občnega blagostanja. Glede ažijotaže, ki je tudi eden glavnih virov dobička bankirjev, opazujemo, da se ta nanaša posebno na razprodajo državnih papirjev; bankirji namrrč prevzamejo državno posojilo, recimo po 90#f#; vržejo ga precej na borse najmanj po 92, ali po takej ceni prodajo le malo, ampak zadržujejo večino posojila, dokler ne spravijo na borsi kursa dotičnega posojila na 96 ali 9SV. če le potem urno eddajejo zaveznice ali obligacije in kder gre za 200 miljonov, dobe bankirji precej 16 do 20 milijonov čistega dobička, in to včasih v malo dneh. — S tako svoto bi se dala zgraditi dolga železnica. — Mi pa prašamo, ali ni ta borsna spekulacija podobna kakor krajcar krajcarju sleparskej igri. ali nema način, po katerem se delajo skoro navadno borsni kurzi, vse sankcije zločinstva prevare? Kedor je le gledal nekoliko za kulise borse in ima le nekoliko juridičnih pojmov, nam pritrdi, da je temu res tako.
Imamo le snovanje akcijskih društev. Ustanovniki takih društev so navadno bankirji in banke. Kaj in kako se je vse na tem polju grešilo leta 1873, to je še vsem v prežalostnem spominu. Dr. Strousberg je pisal glede tega, da azijotaža in snovanje akcijskih društev daje poUenim bankam in bankirjem legitimna sredstva na roke, da morejo ljudstvo ropati.—Vse banke niso druzega, nego gojilnice za Spekulacije, sredstva za oderuštvo in sigurne prevare pod zaščitom zakonov, tako in enako je banke označeval tudi imenitni nemški poslanec Lasker. Ni se torej čuditi, da je z novošegnim gospodarstvom tako daleč prišlo, da zdaj vse države resno jn-pmifiljujejo, kako ustaviti pretečo socijalno krizo.	(Dalje prih.)
Jabolčni molj škodljivec našemu sadnemu drevju.
Skorej po vsem Primorskem so se prikazale po sadnem drevju, posebno po jablanah, hruškah, črešnjah, čespljah in marelicah letošnjo spomlad majhne umazano-zelene, črno-pikaste in črnoglave gosenice, katere so najprvo vse listje pojele in potem vejice z belo svilasto prejo oprele.
Ta škodljiva golazen so gosenice jabolčnega molja, katerega latinsko «Hypo-nomenta malinella»in nemško »Apfelbaum gespinnst-Motte* imenujemo.
Jabolčni molj je majhen metuljček, ki meri na raztegljaj komaj dvajset milimetrov. Prednja krila ima bela, posuta s črnimi pičicaini, zadnja pa temno-siva.
Metulj leta prav v sedanjem Času, to >e okoli kresa in njegova samica leže jaj-ćika na vejice sadnega drevja. Pomladi, ko prične drevje poganjati, izlezejo gosenice iz jajčic ter se v celih družinah pasejo po perji. Ko so en list popolnoma oglodale, preiezejo na druzega in tako naprej tako, da popuste po drevju sama listna rebra.
Vse te liste pa opredejo z belo prejo, katera se nam od daleč vidi, kakor bi bila » vejica zavita v lahko srebrno tenčico. Prav s temi zapredkije gosenica jabolčnega molja tako očitna, da jih ni mogoče prezreti. Buba tega metuljčka je rudečkasto rumena in tiči v tesnem belem ovojku ali kokonu.
Ta gosenica je letos po Primorskem napravila mnogo škode, v nekaterih krajih j* uničila s-adno drevje skoraj popolnoma; iiko nečemo, da nam ta mrčes prihodnje leto ne napravi še večje škode, treba je, da pričnemo njegovo zalego zatirati. Kder koli zapaziš take gosenice, pomori jih; dobro je. da si pri tem opravilu natakneš na roko staro rokavico. Na visokih drevesih, kdt r jih ne moreš doseči z roko, odstriži od gosenic napadene vejice ter jih seŽgi, ali si pa napravi na dolgej palici smoljnato plamenico, s katero lahko dosežeš vse veje, in posmodi vso tako zalego. Ko gosenice zapazijo, da jim gre za kožo,
f>rično Re urno ob nitih spuščati na zem-jo, torej pogrni oh takem slučaju belo rjubo pod drevo, na katerej uloviš vse be-gunjke.
Pri sežiganji vejic se drevje gotovo nekoliko pofikoduje. vendar je pa Škoda v primeri z isto, katero napravijo gosenice, jako majhna.	— r.
Tržno poročilo.
Kara — tendenca za trdne in viša cene. Prodalo se je 2000 vreč Rio in Santos po gl. 52 do gl. C8, 100 fardov Mokapl. 98 do gl. 10O , Java velja gl. b8 do gl 71 —, Ceylon plant gl! 88 do gl. 120. — Sladkor — trg jako mlahov, cene šibke. Prodalo sd je 5000 vreč sladkonu po gl. 22'14 do gl. 27. - Sadje — malo obraj-tano. Pomeranče, limoni gl. 3 do gl. 74,, rožiči gl. 4'1, do gl. 6'1„ man d 1 ji gl. 85 do'gld 88.—, fige v vencih gl. 10 do gl. 13.—, opaša gl. 9 do gl, 14.—, cvebe Eleme gl. 12 do gl. 24.-, Sultanina gl. 14 do gl 34. - Olje -pO stalnih, a popolnoma nespremenjenih cenah.
-	Petrolje — malo kupčije, cena stalna na gl. 9'14. — Mast — ogerska z certifikatom gl. 60 do gl. 61.-, angleška gl. 56 do gl. 57, italijanska gl. 51 do gl. 52 — Speh — ogerski t boleto gl. 55M, do gl. 57 - Domači pridelki
-	fižol od gl. 7*1. do gl. 12'j„ maslo od cl 79 no gl. 92 -, cene pridelkov sploh mlahove.
-	Žito — Pšenica ruska gl. 9'j4 do gl. 9M„ koruza levantlnska gl. 7 do gl. 7.10. — Les — še precej obrajtan, ali cene nespremenjene. — Seno — nekoliko bolj iskano; denes stane dobro konjsko gl. 1.40 do gl. 1.80.
Borgno poročilo.
Na borsi prevladuje še vedno mlahovost, ne le zarad kolere, ampak tudi zarad semestralnih likvidacij, ki so nekoliko težavne.
Tužno naznanilo.
Vrlega rodoljuba i krčmarja soproga Iviaa Šuban umrla je po dolgej bolezni na plučah včeraj o 5 zjutraj. Ranjka zapušča 7 malih otrok, bila je uzgledna mati i obče spoštovana domorodkinja Naj v Bogu počiva ! Pogreb bode danes o 5 popoludne iznad Višave pri sv. Ivanu.	Prijatelji.
aaaiBMBMB'Mt
•lavne dražbe.
V Treto dne a4. julija in 30. avgusta t. I. na f. 9755-81 cenjena Frane Fratnikova posestva v Rojanu. — V Sežani dne a. julija, 5. avgusta in 5 septembra posestva Jakoba in Marijete Ceh, cenjena f 697. — V červinjam dne 7. julija, 7. avgusta in 9. septembra t. 1. na f. 423-čO cenjena Ivan Gottardova posestva. — fiorlol dne 15. julija t. I. posestva Štefana Pcrsoglia.
Podpisani vabi svoje rojake okoličane, da na Sv. Petra in Pavla praznik, ko bodo prišli k nam na opasilo, obiščejo tudi mo]o krčma, katera je preskrbljena z izvrstnim, domačim vinom po 40 »ioldov liter in izvrstno kuhinjo po naj niže j ceni.
Janez Žerjav,
gostilničar v Krilil, nasproti kamnoloma gosp.
Jožefa Gelardini ali Ambroža.
NA DEŽELO!
tržaška gospoda!
V krasni grajščlni DoUki (Lustthal) pri Ljubljani dobijo se po nitki ceni prelepa sta* Rovanja za poletno dobo. Kraj je rajsko lep, grajščina razpolaga čez krasne parke in drevorede. V Dolu je crker, pošta in izvrstna gostilna. Do postaje Zalog pol ure. Kaj več pri opravništvu «Edlnotti».
Drogerija	H
Girolama Hirsch-a
Vin Ghegft nasproti iLune« Zaloga
romanskega žveplja I. vrste.
Lug «Fenice» za perice po 20 kr. kilo. Barve, mlete z oljem in vodo. kakor tudi. hirve suho-flno mlete I vrete.
Zidarski čopiči št. 8 po fr. 2 — jeden; firnež za kočije angleške fabrike Harland & sin v Londonu, konjski fluid od dr. Kwizda itd.	8—10
G. le. priviligirano društvo
Alojzija Mayer-jeva
trgovina piva v STE-LENICAH v Ljubljani
priporoča izverstno ex-portno marčno pivo iz pivovarne bratov Kost zler-jev v zabojih po 25 in 50 slcklenic.
Garantira se šest mesečna obstojnost tega piva.	11-04
Popolno Ozdravljenje
1	IN U HITRO
vseh boleml na živcih, epileptičitih
IN SKRIVNIH
po mojej edini metodi. PlaHati ni treba poprej dokler ni dotični popolnoma ozdravil.	5—25
Dr. prof. A. MALASP1NA
ud mnogi!) učenih društev
106, FAUB0URG S. ANTOINE 106,
PARIŠ. Posvetuje in zdravi se pismenim potem-
Hlatllnlce i
SLAMOREZNICE p in	2-6
ŽITOČISTILNE STROJE %
oddaja po strogo fahriški ceni Jj|]|
J. C. Demšar
Železniki (Eisnem-Oberkrain
snsasm
Budimska mm,
Priporoča se od naj-prvih zdravnikov strokovnjakov tujih in domačih, kot najuspeSnejo vodo grenčico vplivajočo na čiščenje krvi in na ono želodca. — Zamore se je vsak čas dobiti svežo po vseh trgovinah z mineralnimi vodami. 7—10
Lastniki
Bratje Loscr
v Trstu.
t*
S A
Uitanovlj.no <747.
"»•J
AlbertfjjJSamassa j"
c, k. dvorni zvonar
FABR1KANT STROJEV IN GASILNEGA ORODJA
V LJUBLJANI.
UBRANI ZVONOVI Z UPRAVO.
Vsake sorte gaellnloe izvrstne sestave za občine, za gosilna društva ▼ mestih in na kmetih. Hidroforl volovi za vodo, vretne škropilnioe kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare.	2—12
Crkvene svečnike in druge priprave iz brona.
Scoathe in ot-odic za
t>o3ot>o3c-.

X c<
u
Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sode in kadi, za drozganje, za gnojnico, sa podzemeljske namene, za ročna in »trojna dela. Dalje: kovinsko blago cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz konopnine in gumija itd. po najnižjih cenah. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na obroke.
Najbolje in najcenejše
POHIŠTVO
v bogatej zbirki pri
IGNACIJU KRON
TRST
VI« nI Teatro 1
(Tergesteo).	8—7
Ilustrirani ceniki se pošljejo kamor koli brezplačno in franko.
«nniseMesiSiSi3
r
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskoga.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Ce se le rabita nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih in na vrantet. proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadlež-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.	(17)
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karnici Cristo/oletti v Oorict, v Trstu vlekami E. Zanetti i O. B. Rovis, O. B. Farabotchi in M. Ravasini. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati seje pokvarjenih posnetkov, e katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.
00 avatlni
Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno. "^B
Cvet zoper trganje
po dr. MaliCu,
ie odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatitem, trganje po udih, bolečin« v krili ter litrih, oteklino, otrpnete ude in kite itd , malo *a«a če se rabi, pa mine po-volnem trganje, kar dokazuje obilno zahval Zahteva naj se samo «cvetu toper (Varit r. cnamkmj trganje po dr Maliču» s zraven itoječim tnamenjenem; 1 steklenica 50 kr.
Planinski želiččni sirop kranjski,
izboren zoper kašrlj, hripavost vratobol,
Srsne in pljučne bolečine; 1 Rtekl. 56 kr loristncjši, nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.	20—16
Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje,
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline 1 stekl. 60 kr.
Anaterinska ustna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo lz ust. 1 steklenica 40 k r.
Kričistilne Krogljice, c. kr. priv.,
ne smele bi «e v nijednem gospodinjstvu
Sogrešati in so se uže tisočkrat sijano osve-očile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem Želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah & 21 kr; jeden zavoj ■ 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpoilljava ee le jeden zavoj.
Naročila iz dežele izvritt *e takoj v lekarni pri „samorogu"
Jul. pl. Trnk(5czy-ja
na mestnem trgu v Ljubljani.
NOVA GOSTILNA
pri
ZLATE9I JELENU
(Cervo cT oro) AQUEDOTTO, hiša RUZZIER
se bode otvorila danes 28. junija.
Izvrstno Sleinfeldovo pivo, okusna kubinja in točna postrežba.
ERNEST P0HL, gostilničar.
Lastnik, društvo »EDINOST«. — izdatelj in odgovorni uredniic: AVGUST DRE MI C
Nova tiskarna V. DOLENC v Trsiu.