—   16   —
Kako je z lovskimi pravicami na
Francoskim.
Od Francozke dežele nekteri govore kakor od obljubljene dežele, kjer je nar veči svoboda (/rajost) doma. Poglejmo: kako tam z lovam (jago) stoji?
Franeozka postava takole govori: „Lovstvo ali jaga je soseski«a ali srenj ska lastnina na zemljišu, ki je soseski lastno." Lov tedej tudi na Francozkim ni osebna pravica, de bi vsak na svojim zemljišu imel pravico streljati, kakor bi hotel, ampak lovstvo je pravi ca več sosedov vkupej, ki dobro pazijo, de ne strelja vsakdo kakor hoče, ker bi to soseskinimu premoženju veliko škode prizadjalo. Soseske dajo lovsko pravico na eno ali več let v najem (v stani); to jim prinese vsako leto gotove dohodke, in zverina se privarje, de se vsa v malo letih ne pokonča. — Soseske bo zadela ena in druga reč, ktero bo treba v prihodnje iz svojiga žepa poravnati, zakaj grajsine so jenjale graj-šine biti, in ker ne bojo nič dobivale, tedej tudi ne bojo več plačevale, kakor drugi kmetje po velikosti svojiga posestva. Tedej bojo modre soseske skerbele , de bojo vse v prid obernile , kar bi jim utegnilo kak dohodek prinesti. Modri kmetje morajo tedej prihodnjič svoje menj brihtne sosede pametno vižati.