GRADISOV VESTNIK A glasilo DELOVNIH UUDI OZD GIP GRADIS -v > IETO XXI LJUBLJANA, marec 1979 št. 251 KAJ SMO DELALI LANI? Čas je, da pregledamo uspehe in napake našega po- vrednost del, ki so jo opravili kooperanti (kar za celo slovanja v lanskem letu. Pravzaprav bi to morali sto- TOZD je realizacije). riti vsaj že tako zgodaj, da bi lahko lanske napake od- Dohodek je porasel za 23 %, osebni dohodki pa za Pravljali z letošnjim gospodarskim načrtom. Vendar 21%, kar je v skladu z resolucijo. Prav tako so skoraj — tudi sedaj ni prepozno. vse TOZD razporedile dohodek na osebni dohodek v n , , , . , . , ,v skladu z internimi merili. Po obsegu del je bdo menda lansko leto najuspes- pd razporejanju sredstev na osebne dohodke smo nejse v zadnjih petih letih. Temu primerno je tudi ravnan ne [e v skladu s predpisi in merili ampak tudi vrednost proizvodnje za 30% višja kot v letu 1977. damo Vendar pa moramo hitro pristaviti, da je na lanski, • Q yje/j [eh rezultatih in še osta[ih podatkih boste sorazmerno dober poslovni rezultat, neugodno vph- , ■ vgč n(( naslednjih straneh Gradisovega vato poslabšanje ekonomičnosti poslovanja. vestnika, omenimo le še to, da se letos začenja tudi Lani smo tudi zasledili zmanjšanje obrtniških del snovanje novega petletnega plana — PR 85 kot tudi Za 2%t kar pomeni večjo industrializacijo gradnje, dolgoročnega programa razvoja Gradisa do leta Ob tem pa moramo spet dodati, da se je zelo povečala 1990. NIČ NAS NE SME PRESENETITI V času, ko divja krvava vojna po deželah, ki niso tako oddaljene od naše mirne brezskrbnosti, ki jo uživamo v Titovi Jugoslaviji, pa je vendar potrebno, da se od časa do časa zamislimo, kaj bi lahko nastalo »jutri«, če nenadoma vdre agresor, ki bi se rad polastil naše lepe zemlje in sončnega morja. Zato je prav, da se množično upoznamo z družbenim razvojem naše dežele ter s pripravami in programom nalog ljudske obrambe. Samoupravni organi na nivoju delovne organizacije, temeljnih organizacij, družbeno politične organizacije — ZK, sindikat in mladina, skupaj z kolektivom morajo prispevati k maksimalni motiviranosti, k realizaciji postopkov, izkoriščenosti ter kvaliteti dela. Za vse to pa moramo biti dobro usposobljeni. Na razpolago so nam delavske univerze, predavanja v okviru TOZD in lastna razišljanja.o boljši in efektnejši organiziranosti ljudske obrambe. Pri vsem tem pa igra veliko vlogo civilna zaščita, ki mora biti organizirana v vseh TOZD. Težišče civilne zaščite je treba usmeriti na urejanje in izpopolnjevanje tistih ukrepov in sestavin, od katerih je še posebej odvisna učinkovita zaščita delavcev in naših dobrin. Civilna zaščita deluje tako v vojni, kot v miru ob naravnih in drugih hudih nesrečah. Treba je reševati vprašanje zakla-njanja delovnih ljudi. Treba je graditi zaklonišča, če teh ni, pa zaklone. Enote civilne zaščite je opremljati v skladu z razvojnim programom. Nabaviti je predpisano opremo za kolektivno in osebno zaščito pred ra-diološko-biološko-kemično nevarnostjo. Manjkajoče znanje in prakso pa si bomo prav gotovo pridobili z večkratnimi vajami. Od meseca marca pa do konca septembra bo potekala velika akcija pod gornjim naslovom. K tej akciji je treba takoj pristopiti, da nas res ne bo presenetila, ko bo treba pripraviti poročilo, kaj vse smo za to akcijo storili. V tej akciji bomo sodelovali prav vsi zaposleni delavci GRADIS-a. Pri načrtovanju te akcije je treba upoštevati, da je ljudska obramba in družbena samozaščita sestavina našega vsakdanjega ravnanja vsakega posameznika na svojem delovnem mestu. S to akcijo bomo tudi počastili 60 let ustanovitve ZKJ, združenih sindikatov in SKOJ-a. Po odloku Zveznega izvršnega sveta o minimumu obveznih sredstev, morajo delovni ljudje in občani ter delovne organizacije nabaviti sredstva za osebno in kolektivno zaščito. Delovni ljudje morajo imeti za osebno zaščito: zaščitno masko, prve povoje, zaščitni plašč ter pribor za osebno dekontaminacijo in dezinfekcijo. Temeljne organizacije v ljubljanskem bazenu so se z zaščitnimi sredstvi za dekontaminacijo oseb in stvari že založile. Treba pa je z z čitnimi sredstvi oskrbeti še dela' in njihove družine. Ker to ni maj ^ izdatek, posebno za delavce, imajo večje število družinskih nov, je konferenca sinsikata n ^ delovne organizacije apelirala ^ sindikalne organizacije TOZU-začnejo takoj reševati problem ditiranja zaposlenih delavcev prl gotavljanju zaščitnih komplet°v^ Delovna organizacija »^a sprem« Beograd, podružnica LJ ljana je ponudila vsem delovnim ganizacijam, da kreditira na ; kompletov za osebno zaščito T mesecev od dneva nabave dalje-polnoma zaupam našim ?dhor sindikata, da bodo to akcijo s P SlllUlIVdlcl, Ud UUUU IV . p, močjo vseh zaposlenih v redu lZ* ' dih' ranjen prišli do sredstev, katere ^ iiiucju vbcri zapoMcimi v . Ijali, saj bodo delavci in njihove zine na ta narin hitreie in Z A žine na ta način hitreje in z 1 ranjem prišli do sredstev, k a moral imeti do Lonca leta 1981 v. ni l$A PiSKUP občan SFRJ. Zakaj nekateri nočejo obveščanja V našem kolektivu je po vseh TOZD že dolgo uveljavljeno načelo, da mora biti obveščanje o delu in življenju TOZD na prvem mestu. V nekaterih TOZD so se tega dela resno lotili, drugje spet ne gre vse kot je potrebno. Za to so krivi tako objektivnima največkrat subjektivni faktorji. Upam si trditi, da obstojajo tudi takšni člani kolektiva, ki jim je vseeno, če bodo delavci obveščeni ali ne. Pri tem je tudi njim samim vseeno kaj se dogaja v kolektivu. Žalostno pri tem je, da je med temi tudi precej takšnih, ki imajo svoje dolžnosti v organih samoupravljanja. Že dolgo vemo, da za aktivno in uspešno obveščanje ne zadošča samo oglasna deska ali Gradisov vestnik, ki je do sedaj nekje glavni in najuspešnejši informator. Že večkrat smo opozarjali, da bi morali obveščanje organizirati v skupinah, čim manjše bi bile te skupine, bolj uspešno bi lahko nastopale. Iz izkušenj vemo, da so zbori delavcev dobra oblika posvetovanj v širšem smislu, ne morejopa nadomestiti posvetovanja v manjših skupinah, kjer delavec lažje in tudi bolj sproščeno (odkrito) pove svoje mnenje o neki stvari in kjer ta isti delavec mnogo objektivneiše presodi situacijo o problemu o katerem mora pozneje odločati. Prav tako vsi dobro vemo, da na večjih zborih nekateri še vedno ne upajo z besedo na dan in čakajo na odločitev drugih, da se potem še sami ravnajo po njej, kar pa je zelo škodljivo in odločanje ni tisto kar bi moralo biti. Za organizacijo teh skupin delavcev naj bi bili v prvi vrsti zadolženi naši izvoljeni delegati v organe samoupravljanja, komisija za obveščanje in seveda vsi tisti, ki so v TOZD zadolženi za družbenopolitično delo. Žal pa se tu pojavlja iz leta v leto isti problem. Večina naših izvoljenih delegatov, najsibodo to delegati DS ali raznih komisij, po izvolitvi ni aktivna. Večji del teh delegatov se samo udeležuje sej in raznih sestankov, kjer odločajo o še kako pomembnih stvareh, pa vendar je to odločanje večinoma subjektivno, saj ti delegati prihajajo na seje pripravljeni, odnosno ne nosijo s seboj predlogov in nasvetov svojih delavcev. Nedopustno je, da nekateri delegati glasujejo in odločajo na takšen način. Ali se ti delegati ne zavedajo svojih dolžnosti kot izvoljeni predstavniki delavcev ali pa nočejo sodelovati skupaj s svojimi sodelavci. Prav ti delegati bi morali pred vsako važnejšo odločitvijo organizirati' po skupinah posvetovanja z delavci in dobiti njihovo mišljenje in predloge. Le tako pripravljeni bi lahko aktivno sodelovali na sejah in le na ta način bi imeli tudi pravico odločati v imenu delavcev. Zanimivo bi bilo tudi vedeti, kolikokrat so ti delegati odnosno člani komisij, sklicali skupaj svoje delavce in jim poročali o sklepih in raznih drugih odločitvah na sejah in pri tem zbrali mnenje delavcev o tem oz. tisto povratno informacijo, o kateri toliko govorimo. Zavedati se moramo, da je ravno povratna informacija glavni vir obveščanja s strani naših delavcev-samouprav-Ijavcev. Zakaj takšna oblika obveščanja še ni zaživela in verjetno še marsikje dolgo ne bo, bi si morali zastaviti mnogi to vprašanje. Eden od vzrokov je brezbrižnost mnogih delegatov, naj vse teče po svoje. Enostavno se ne želijo aktivno vključiti v to naše delo niti nam hočejo pri tem pomagati. Res je tudi, da ljudje raZ ., prejemajo obveščanja, neka . azumejo bolj ali manj, neka aa je sam način obveščanja P sa je sam način ■ :ak, nerazumljiv in nedostopen-^ Informatorji bi se pač m°rae£jo-agoditi skupini, kateri bi P°s v3|i 'ali poročila in s katero bi sode .j >ri zbiranju povratnih inf°r Na vsak način so pri tem de a e|i euspehi, ki pa nam ne bi sme 1 icuspehi, ki pa nam ne oi lobre volje, da s takšnim delon ^ laljujemo. Eden od načinov, js tem obveščanja bolj zaživi, Je lelegate in vse ostale 'zv0 f3v' iredstavnike organov samo11 P janja, ki ne sodelujejo s svojim > avci oz. nočejo, pokličejo na ornost tisti, ki so jih tudi izvo 2 delavci sami. _ j£|e' Kako naj bo nekdo uspešen ^ s at samoupravljanja, če ra. .i,.ič odeM£ n, da pride na sejo, ne so -rv nikjer več. Vsi bi se m(,rli aii a v m Kjer vec. v bi ui av « «31» :dati svojih dolžnosti kot de * j. prav tako bi morali dobro P p ti tudi volivci, koga predlaga i ojega delegata. -osti*1 Samo s povečano odgovo1 $ is vseh, bomo uspeli razširi t' s ■ iveščanja in aktivirati tudi tis n sedaj ni do obveščanja. ~ GRADISOV VESTNIK — 3 REZU LTATI POSLOVANJA I V LETU 1978 GRADISA zaš- avce jhen čla- ia$c na , dil kre-iza- i Srednjeročni plan ne dosegamo v celoti ni=ročnpla S°tr'leta uresn>čevanjasred-ega programa razvoja Gradisa do leta 1980—PR 80. Zelo pomembna sestavina razvoja je večanje obsega del. Računamo ga s celotnim prihodkom, pri tem pa upoštevamo gibanje cen. Poglejmo nekaj podatkov. Uto l»7s ('N 7y P|< 8() ^c*‘ Pr'hodek ^lominalni v mio. din verižni bazni Realni verižni bazni Indeksi cen verižni bazni 3374 3839 4003 5277 6101 7500 100 114 1 19 156 181 222 100 114 104 132 116 123 100 107 100 112 112 119 100 107 93 112 100 106 100 107 120 139 162 187 100 107 112 116 117 115 ('ndekt'^ rv°tnega Prihodka za 122% letni v petih letih da poprečni 7 nOmiMnlM« 11 — 1 - - '3% duh;™ sl0Pni' povečanja cen za nega prihodk- rea'n' letni Pr‘rast celot- histi celotn m° na^r,ovali letno stop To Pomenil3 prihodka v v-5ini 4,7 koliko >■>da v.rasti celotnega prihoi ,0v«nole^Stajamo °' i zboljšanja standarda naših delavcev. ^ ramo pogledati še naprej, kakšen b°. jutrišnji kruh? Tu je v veliki meri odvl^n. , od tega, koliko smo danes namenili VP slovni sklad, iz katerega bomogradnu^e radi liP®’ slovne objekte in nabavljali nove ter porabili še za druge namene (»''"^ tar, obratna sredstva, plasmaji), ki hodnje. Predočimo si ta sredstva: Nadaljevahje na naslednjistra da Leto 1977 Plan 1978 Leto 1978 Indeksi 1 1978 1978 SeHavi„a " mio din % mio din % mio din % 1977 GN 78 jek'1 Amortizacija - min. 70 31 87 26 90 30 130 105 1978 36 16 44 13 60 20 163 135 rwi0vni sklad 119 53 206 61 147 50 124 71 »n Skupaj 225 100 337 100 297 100 132 88 j* slo ‘ a sr£dstva amortizacije kot po-02: e8a sk'ada so iz zaključnega računa enih ma P]ana' čeravno pri koriščenju tani t drugih upoštevamo enoletni hi 7,,Yee"° pa so podatki ilustrativ-- šini -i,et0. 978 ugotavljamo znesek v vi-m0r.' ,ora) milijonov dinarjev kar ntofi at' s*cuPai 5 predvidenimi krediti GrarT 'mpulz (sunek, pobudo) za razvoj Md'sa * le‘u 1979 in naprej, biti e z ast> umske moči bodo morale utint smerJene predvsem v kar se da hrihkaVlte,naložbe’ saj je bila ena naših | da sm1 CC ° *’°*ezn' v preteklosti v tem, inve«i° P.remalo in premalo učinkovito, I finimi Izfemamf.ZVOj! SeVCda’* manj niisk?z?Cm„Vestn'*(u smo že pisali (v ju-sveta st 'lki) v č|anku o smeli odločitvi SPo l uPnost' TOZD gradbenih enot in j stonni„° SO povečale amortizacijske i Porast- Za toliko- da se je predvideval i ova '3 am°rt>zacije za 15 % nad načr- | ano vrednostjo. Skupna amortizacija znaša 150 milijonov dinarjev, kar je ravno za 15 % več od načrtovane. S tem smo kljub nepričakovano visokem porastu sredstev v skladu skupne porabe in (tudi) zato nižjem porastu sredstev v poslovni sklad dosegli povečanje skupnih sredstev akumulacije za 32 %, kar pa še vedno predstavlja 12 % manj od načrtovanega zneska. Na koncu lahko zaključimo, da bi bila razporeditev dohodka lahko povsem skladna s planom in še bolj ugodna le, če bi bil dohodek še višji oziroma kar je ustrezneje, če se ekonomičnost, ne bi tolikanj poslabšala. Kazalniki so naš barometer. Ali so jasni? Kot vselej nam dajo najboljšo sliko o rezultatih poslovanja kazalniki. uitvi m«; naš isti« ,P0- pO- roj« ,e«' na«1 Pn- K««lnik CetatnTr, lr"’t' pmizv- nil efektivno i PehoUck lih<>,Jek n;l P"- -ed. OveJi,, P°S°jno uro AkU....n*' Pogojno uro P»i5shr8 ravnj «„,”r.ajstagnirala —sic< KnidhiCeZe vrnem°do let beležinio m*Jekte poprečnil s‘i- Prh,a7Y?fmejSl P°rast P«« Porast nr V ,° 'Z lela ,974“ 'orej vPit°duktlvnos,i do ' Indeksi Leto 1977 Leto 1978 Leto 1978 1978 1977 1978 GN 78 192 228 249 130 109 1,41 1.47 1,37 97 93 38,54 44,38 45.40 118 102 20,21 22,10 21,82 108 99 0,08 0,14 0,09 107 60 7069 7769 7362 104 95 13,84 14,49 13.66 99 94 30,40 33.63 31.62 104 94 še po metodi AODM (analitično oceno delovnih mest), z letom 1978 pa smo začeli uporabljati metodo PMS (pismenost, matematičnost, strokovnost). Sprememba v metodi vrednotenja delovnih mest oziroma del je povečala kvalifikacijske količnike v poprečju za 3,6%. To moramo upoštevati pri računanju kazalnika D-ph kot tudi OD-ph. S tem upoštevanjem se je D-ph povečal za 22 % namesto za 18 %. Pri kazalniku OD-ph pa moramo poleg spremembe v vrednotenju del upoštevati še spremembo izključitve osebnih prejemkov iz osebnih dohodkov. Tedaj so se OD-ph povečali za 20 % namesto za 8 %, planirane OD-ph pa smo presegli za 3 %«. J- zadnjim kazalnikom ugotavljamo izboljšanje akumulativnosti in rentabilnosti hkrati pri primerjavi z letom 1977, obenem pa veliko nedoseganje plana — za 40%. Glavni »krivec« sorazmerne slabe rentabilnosti in dolgega vezanja sredstev predstavljajo v Gradisu predvsem visoka obratna sredstva, ki jih uporabljamo. Posebna analiza nas je ob lanskem tričetrtletju opozorila na nekatere visoke zneske, bodisi v zalogah, nedovršeni proizvodnji ali denarju. Toda v letu 1978 smo z vse učinkovitejšim delovanjem Interne banke v Gradisu že dosegli manjšo (nepotrebno) maso denarnih sredstev, oziroma smo z razpoložljivim denarjem gospodarili (smo ga obračali) bolj umno. V tej smeri menimo nadaljevati tudi v prihodnje. GIP GRADIS LJUBLJANA Odbor za standard in rekreacijo Na podlagi sklepov 15. seje odbora za standard in rekreacijo z dne 8. marca 1979 objavljamo RAZPIS sezone letovanja v počitniških domovih Gradis za leto 1979 1. Počitniška domova Poreč in Ankaran pričneta s poslovanjem 10. VI. in poslujeta do 18. IX. 1979. Počitniški dom na Pohorju posluje prek vsega leta. 2. Redne izmene gostov se vršijo 10 dnevno. .3. Rok za prijave je 15. april 1979. 4. Razpored gostov z izdajo obvestil bo izvršen do 30. aprila 1979. 5. Cene penzionskim uslugam bodo naslednje: — za domače goste t. j. člane kolektiva z ožjimi družinskimi člani (zakonski drug, otroci, starši) ter upokojence Gradisa in učence znaša cena dnevnega penziona — 100 din za otroke do vključno 10. leta starosti — 80 din — za tuje goste — 120 din za njihove otroke do 10. leta starosti — 95 din — za inozemske goste — 250 din in njihove otroke do 10. leta starosti — 200 din. Navedene cene veljajo za vso sezono. Za počitniški dom na Pohorju od 10. junija 1979 dalje. V ceni ni vračunana turističi a taka. Predsednik odbora: ZRIM VILJEM, L. R. Nerad odhajam v pokoj »Nič kaj rad ne odhajam v pokoj«, je dejal tovariš Pavel ZUPANČIČ, ko smo ga obiskali na njegovem delovnem mestu v Servisni delavnici GE Ljubljana. »Čeprav sem že šestdesetletnik, se zelo dobro počutim in bi bil sposoben delati še vrsto let. Kaj pa to pomaga, ko bom samo še par mesecev hodil v službo in s tem se ne morem nikakor sprijazniti. Vem, da mi bo doma dolgčas in sedaj še ne vem, kako bom izkoristil toliko prostega časa. Malo bom brkljal po vrtu in okrog hiše, a to ni zame dovolj. Navajen sem delati in brez dela mi bo težko. Ko sedaj razmišljam o upokojitvi, nikakor ne morem mimo tega, da nisem verjel, da bom kdajkoli dočakal penzijo. Veliko hudega sem prestal v življenju in od tod tudi ta misel. Vedno se spomnim tistih težkih dni med drugo svetovno vojno in časov pred njo. V stari Jugoslaviji sem se izučil za kovača in se že tedaj priključil na- prednemu gibanju pri nas. 8. maja 1940 leta sem odšel na odslužitev vojaškega roka v Beograd. Po napadu fašistične Nemčije na našo domovino sem bi ujet kot starojugoslovanski vojak pri Kragujevcu in bil z ostalimi ujetniki interniran v logor Moravice v Romunijo. Tako se je začela moja težka pot po evropskih koncentraciskih taboriščih Sakales, Temišvar, Frankfurt na Maini, Ce-denik, Koenigsberg in še mnogi drugi. 5. maja 1943 leta mi je uspelo še s dvema taboriščnikoma pobegniti iz logorja. Eden je na begu umrl, dva sva pa še danes živa. Ker sva bila predaleč, da bi se lahko vrnila v domovino, sva se priključila Ruski vojski. Tako sem kot ruski vojak prebil ostanek druge svetovne vojne. 5. avgusta 1946 leta sem prišel na dopust in potem se več nisem vračal nazaj, temveč sem se zaposlil v Papirnici Vevče, kjer sem delal vrsto let. Ko sem začel graditi hišo, sem odšel za kratek čas na delo v Nemčijo. Po vrnitvi leta 1971 sem se zaposlil v Gradisu GE Ljubljana in tako že osem let delam v tej Servisni delavnici. Kovačije ne delam več, ampak popravljam manjše stroje in opravljam ključavničarska dela. Zelo dobro sem se takrat, ko sem prišel in tudi vsa leta dalje, počutil v Gradisu, tako da sedaj nerad odhajam v pokoj. Dobro sem se razumel z vsemi sodelavci in zato mi penzija še težje pada.« Ob upokojitvi mu vsi člani kolektiva posebno pa ožji sodelavci želimo veliko zdravja in življenjske radosti tudi v nadaljnjem življenju. cp Rajko Mrak l\IAŠ STANDARD SKOZI OČjGRAnisnviH DELAVCEV Pravijo, da se je osebni in družbeni standard naših delavcev v zadnjih letih precej dvignil. Tudi sindikat v Gradisu je na tem področju marsikaj storil in prav v eni zadnjih številk Gradisovega vestnika smo vam predstavili, kaj je bilo že storjenega in kaj bo potrebno še storiti, da bo naš delavec imel bolje urejene delovne in življenjske pogoje. Kako pa o svojem standardu mislijo naši zaposleni, pa si preberite v kratki anketi, ki smo jo izvedli v treh naših temeljnih organizacijah združenega dela. Kaj menijo delavci Kovinskih obratov Maribor o standardu delavcev v Gradisu? Srečko FRIŠ: »V naši temeljni organizaciji KO Maribor se v veliki meri skrbi za standard cjelavca. S pridobitvijo nove jedilnice je vsem zaposlenim omogočena izbira dveh toplih obrokov. Hrano ne kuhamo, pri nas, temveč jo vozimo iz Samopostrežne restavracije in moram reči, da smo večinoma zelo zadovoljni z le-to. Stanovanjsko problematiko tudi še kar zadovoljivo rešujemo, saj kupujemo letno 5 do 6 stanovanj, omogočamo pa vsem, da dobijo posojilo za nakup stanovanja oziroma za 'gradnjo stanovanjske hiše. Možnost poletnega dopusta v naših domovih na obali je omejena zaradi premajhnin kapacitet, ki jih bo potrebno čim prej povečati. Z izgradnjo letovišča v Biogradu na moru se bo situacija nekolikp izboljšala, vendar pri tem ne bi smeli ostati. Vsem zaposlenim omogočamo , tudi športno-rekreativno udejstvovanje.« Branko KRISTL: »Kar zadeva standard v Gradisu, lahko rečem, da bi lahko bil višji in boljši. Nimamo večjega fonda, ki bi nam omogočal nakup večjega števila stanovanj, tako da je čakalna doba za stanovanje predolga. Tisti, ki lahko počaka, dobi stanovanje čez nekaj let, drugi pa se morajo »zapufat« in tako reše- vati stanovanjsko situacijo. Prehrana je pri nas odlično urejena. Imamo dva topla obroka v novi jedilnici in mislim, da nikjer v Gradisu nimajo tako lepe jedilnice, kot je naša. Slabo pa je urejeno letovanje in dopusti v Poreču in Ankaranu. Kot prvo možnost, da dobiš prostor v naših počitniških domovih so majhne, kajti mi smo v provinci, Ljubljana je pa center, kjer se o tem odloča, in drugo, ko že enkrat prideš v Poreč ugotoviš, da je tam veliko takih, ki sploh niso zaposleni pri Gradisu, temveč so »poslovni partnerji«.« Zdravko FRIC: »Pri nas se za standard delavcev ne brigamo niti preveč niti premalo. Jaz stanujem v samskem domu in mi predvsem ni jasno, zakaj cene v domu niso enotne za vse. Kovinci plačujejo enkrat dražjo stanarino in hrano, kot gradbinci. Ce smo vsi v Gradisu, potem bi morali vsi enako plačati za hrano in najemnino v samskem domu. Kaj menijo delavci ravenskega tozda o standardu v Gradisu? Jože TOPLAK: »V naši temeljni organizaciji je veliko pozornosti posvečeno standardu delavca. Imamo tri samske domove na Ravnah in enega grddimo v Slovenj Gradcu, tako da so vsi samski delavci nameščeni v teh domovih. Do stanovanja je pa malo teže priti. Vsako leto ku- pimo dva stanovanja, vendar je to premalo in zato so čakalne dobe dolge. Ena tretjina prosilcev za reševanje stanovanjskih probfemov prosi za posojilo za individualno gradnjo in vsem je kredit odobren. Kapacitete v naših počitniških domovih so premajhne in zato smo z veseljem podprli predlog, da bomo gradili nov počitniški dom v Biogradu na moru.« Skupina delavcev iz BiH: »Dosta brige polaže se standardu radnika u Gradisu na Ravnama, medutim ta briga previše košta. Tako kompletna prehrana u samskem domu košta 1.800,00 dinara mjesečno plus stanarina. Kad to usporedujemo s terenskim dodatkom, koji iznosi 1.450,00 vidimo, da nam terenski dodatak ne pokriva sve t roško ve. Osim toga čistačice jako slabo čiste sobe u domu, tako da je često prijavo. Mi kad imamo vremena, počistimo sobe sami, a kad je to-plije vrijeme očistimo i okolinu našeg samskog doma.« Veronika ZAVEC: »Pri nas imamo lepo jedilnico in odlično preskrbljeno za hrano. Možnosti za poletni oddih na morju tudi so in ko sem pri denarju, odidemo z družino za deset dni v Ankaran. Za stanovanje je pa bolj težko. Jaz sem čakala 8 let na stanovanje. Za samske delavce imamo tri samske domove, vendar ti delavci niti malo ne vzdržujejo red in čistočo v svojih sobah, še manj pa v skupnih prostorih, tako da snažilke imamo vedno preveč dela. Z malo večjo pozornostjo bi nam veliko olajšali delo, sebi pa polepšali življenjski prostor.« Husein SPAHIČ: »Pri Gradisu sem že 15, let. Stanovanje sem dobil pred tremi leti. Na stanovanje niti nisem- predolgo čakal. Dve leti je preteklo po vložitvi prošnje in sem že dobil stanovanje. Možnosti za poletni oddih v počitniških domovih so tudi dane, vendar jih dosedaj nisem koristil. Letos bom kandidiral za Poregn^JJJjjatek ni namenjen pokrivanju dobtl bom sigurno koristil č\ |avh/.,''lJenJskih stroškov, ki jih de- 1llZJltZZZno v 4CA«™«’ pokrivanju pove- ou.mc SO porcije. V santsSeseč'r,uo VS1 Prevali iz rednega hranijo tudi delavci iz naših ! Jcnega osebnega dohodka. Ker domov.« vsi plačevati iz rednega VečiP l! s.tr?ški na terenu nekoliko - 1 ’ P^nva terenski dodatek _. . , , , . „ smo HrazlikrT ,lva terenski dodatek to O standardu delavcev sni J ika Imam občutek, da bi večina prasah tud, predsednika • .»' tere^oljna šele takrat, ko h, jim TOZD Ravne "»Koroške^ i g.dodatek kril vse življenjske r,sa Bogomirja GABROV h Ske ,n se 1.000,00 din, da vsa- "TpJinaTvelikodamo na ^ ^8 redne plače se- in dobro počutje vseh Z9P° X d v našem samskem domu le vse Za samske de avce imamo J ko predrago, fiam ske domove, ki so bil. P« vSf |6(J dd ™esečna stanarina znaša samsledf'domov/h imT.mo ^ vse^Lte usTug^kl ljudi in vse kapacitete so !^e- moram takoj povedmi °da mi Samski domov, so stalno ce c,4rtlk”rem« m,močen prehramben,h ogrevam. Delavcem n, tre° aliee d*>k' so na tržišču. In seveda sob in skupnih prostorov, m jk "ram, podraži y tr jnah ta_ le majo vec pozornost, pc& 4haši* °rdm° 'udi mi povečati ceno stoci,n spoštovat, delo snažd jtjp^ obrokom. Da pa tudi to ni da takoj vse umažejo Najh^i^^anodrago, lahko sklepamo na ponedeljek, ker v domu Xu,k» Prehran,8d- ker kompletna dnevna nimajo niti najmanjšega o*m' Uo0 *nasi jedilnici stane okoli čistočo ter čez soboto ,n»» ilflJ je Ze|’"'farjev mesečno. Vendar tako umažejo, da. snazj ° "*lo takih delavcev, ki bi polne roke dela. N, jim treba ^ f Plačane vse tri obroke, ml, za posteljnino, kajti tuo g Pa zadeva raznolikost in bo- peremo m zamenjamo.« skuS n dne, lahko povem le to, da 1ra?novrstnnkaV,ti vedno čim bolj Jrri ,em včas^an°’ vendar smo tudi »V neposredni bližin ^cjmj žele|i°me —*-mensko koristen za razvoj darstva in turizma na Črnog0,>k J-primorju. Poleg tega, bi se z iz^,‘||ii njo predora reguliral maksi'1^ ^ vodostaj Skadarskega jezera, g omogočilo zaščito okoli dese* |Vi hektarjev zelo rodovitne zenlU severni strani jezera, ki je scdaJ gosto poplavljena. ■ ■ ■ ■ ■ ElIllllllllllllllllllimillllllllllllMIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllHIIIUMIIllllllllllllllllltIMIllllllllllllllllllllllllMllllllg investicije U zamahu | Edvard Kardelj je rekao: Epitet največeg gradilišta u Evro-P'. koji je naša zelja tokom prošle 1° me često dobijala, potkrepljen 1 *°nkretnim, konačnint poda-ma Službe društvenog knjigovodja Jugoslavije. Krajem septembra Prosle godine, u izgradnji je bilo p ",35 investicionih objekata. r jo 11.000 investitora izračunalo K da Je predračunska vrednost ovih jekata (zajedno sa prekorače-Pnui prijavljenim u SDK) 841,2 biljarde dinara. i *‘'k° se u ovoj značajno) oblasti n ponjava ju osnovne intenci je Sred-n!i ,roci}°8 plana razvoja, analiza rani3 -“ P°kazuje da su u investi-Ju još prisutne mnoge slabosti J e. izmed ju ostalog, dosta »kumu-inv ' lnflac'ji. Pored širokog fronta K._est.lciia> činjenica je da se često acionaln0 investira, da se u izbe? h°U nabavku opreme ulazi i aovoljno para (u stilu: važno je ^Pocet,), da se nerealno dugo gradi, cij.Ace8a su ' prekoračenja investira dosta visoka. Dret. d°sta 'mpozantnom broju, od su k° 31. 000 objekata, »uknjiženi« vre,! n-aimanji objekti s a malorn Vel "°-U’ kojih je znatno više od ktinn' Pot*l|bvata. Pa ipak, sveu-likih° °u ■ znatno manje vrede od ve-znatn °bjekata kojih je po broju <]a : e^anie’ 0 čemu svedoče poema ° st,ukturi objekata u iz-LSJ' 24 032 objekta čija je poje-lionf"?. 'Odnosi oko desetak mi-77 ‘ ,lnara i koji, brojčano, čine vred St° sv'h investicija. Po inveS mtid|u,lm- u ukupnim odst 'J‘ima ačestvuju s a svega šest (n0ie v ^1’jekata srednje veličine Pedete,n ra vrednost do deset do hovo hl ' ,0na) bil° je 5.160 inji-a vre i roJcano učešče iznosi oko 16 menn n?sno °ko 14.odsto. lstovre-Poied’ 43 velika objekta čija je ‘zn-id '>Pada inačeV^tiCi°na aktivnost akntv i .dce u vreme smanjema št0 ™“latlvne sposobnosti privrede, Pitradok^M P,redstavlja svojevrsni iednostaVnMedjUtlm’ objašnjenje je Ijaiu kr,a u ~ sredstva se nabav-domin. d banaka, koje još imaju njima ^t3!? udeo u ukupnim ulaga-invesri •• k°nstrukciji finansiranja banak C1^3 Krediti domačih i stranih . Ka ucestvuin si s Sti DnV„- • predračunske vrednote Lt?JOJ se zaPočinje investira-večem Katna sredstva se tada u naj-kredhabd°JU slučajeva nabavljaju iz septeShd°maČi^ banaka- Do kraja ra, tnače, prekoračenja su iznosili 211,9 milijardi dinara, što u proseku za sve investicije predstavlja povečanje od početne predračunske vrednosti za 34 odsto. Do kraja izgradnje, medjutim, gotovo je sigurno da ova brojka neče biti konačna, utoliko pre što investitor! prijavljuju samo ona prekoračenja za koja su u mogučnosti da obe-zbede sredstva. Izuzetak je SR Hr-vatska, u kojoj dejstvuje Zakon o osiguranju sredstava za izgradnju objekata, pa se iznosi prekoračenja daleko realnije prikazuju. Primer Hrvatske pokazao je ta-kodje da je investiranje bez pokriča još dosta rasprostranjeno — pretpo-stavlja se da iznos nepokrivenih investicija iznosi oko 169 milijardi dinara. To ukazuje na neophodnu po-trebu da i ostale republike i pokrajine preispitaju svoje propiseo inve-sticionoj izgradnji i obezbedjenju sredstava za njihovo finansiranje. U SDK smatraju da bi trebalo pokre-nuti širu društveno akciju kojom bi se preispitale konkretne odluke o investicijama i podstakle promene u ponašanju onih koji donose inve-sticione odluke. Na kraju — možda je to trebalo reči u početku —- ohrabruje izvesno oživljavanje investicija na ključnim objektima u delatnostima od poseb-nog značaja za ukupni razvoj zemlje. Predračunska vrednost ovih investicija iznosi 496,8 milijardi dinara ili 59 odsto od vrednosti svih investicija u toku. U odnosu na mart (podaci se odnose na septembra 1978. godine) učešče ovih investicija povečano je za tri procentna poena. DRAGA BOŽ1NOV1Č TROJEN I AVTO—CESTE OD BEOGRADA DO ČRNOGORSKEGA PRIMORJA Republiški sekretar! jat /a promet SR Srbije je prejšnji mesec naročil pri delovni organizaciji »Trasa« izdelavo študije o trasi bodoče av to—ceste, ki ho povezovala Beograd s Črnogorskim primorjem. Graditev te avto—ceste naj hi po predvidevanjih začeli po letu 1985, oziroma po končani graditvi avto—ceste Beograd—Niš—Skopje. Idejni načrt za to sodobno av to—cesto bo narejen v dveh letih. Ker je po mnenju strokovnjakov obstoječa livarska magistrala na nekaterih odsekih »bolj ulica kot magistrala«, ker gre skozi naseljena mesta (Stepojevac, Požega, Titovo Užice in ostala), lahko že sedaj zapišemo, da se bodoča avto—cesta ne bo pokrivala z že obstoječo traso magistrale. Zato je naročena študija. ki naj bi pokazala, katera trasa je najprimernejša za bodočo sodobno prometno žilo od Beograda do Jadranskega morja. 1 PR A V O NA SAMOUPRA V U AN J E E Osnova svih sloboda i prava radnih ljudi i gradjana u našem socijali- = = stičkom društvu je PRA VO NA SAMOUPRA VUANJE. To je novo i § = neposredno demokratsko socijalističko pravo koje je mostiče jedino u = E uslovima društvene svojine sredstava za proizvodnjii i vladajučeg polo- 3 E žaja radničke klase u društvu. Ono je neprikosnoveno i neotudjivo i kao g E takvo pripada svim radnim ljudima i gradjanima. 1 i | DELEGATSKI SISTEM E Uvodjenje delegatskog sistenta znači veliki korak napred u razvoju i E našeg društva, pasamim tim i u razvoju našegpolitičkogsistema. Dele- e E galski sistem je u stvari nosilac i okosnica celokupnog sistema socijali- g i stičke samoupravne demokratije koji se razvija u našem društvu. IiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiii ZAPOŠLJA VANJE: Konkursne igre D oči do radnog m jesta nije u vi jek jednostavno. Banjaluški primjeri pokazuju da se ponekad se diplo-mom neke srednje škole i fakluteta na posao čeka šest, sedam, pa i više mjeseci. Nekvalifikovani i polukva-lifikovani radniki čekaju i znatno duže. Otuda se dogadja da se na ra-spisani konkurs za jedno ili dva radna mjesta javi oko pedeset, pa i znatno više kandidata. Poslije svega, ostaje samo pitanje: da li je izabrano pravo lice? Kao posledica toga dolaze nagadjanja, go-vorkanja i žalbe onih koji nisu prim-Ijeni. Mada je sprevod jen je konkursa u večini slučajeva objektivno, ipak, imaostatakai navika prošlosti da se još p rije raspisivanja odredjenog konkursa ili oglasa, ako ne u širem onda sigurno u užem krugu, zna kome je radno mjesto namjenjeno. (vlogučnost da se sazna i ime kandidata daleko je več kad se takav konkurs pojavi u informativnim glasili-ma. Ponekad se zbog toga sarkastično primjeti da je uz date uslove trebalo priložiti i stiku kandidata — onog koji če sigurno biti primi jen u radni odnos. Tako, na primjer, jedan kolektiv traži čistačicu sa pet godina radnog iskustva. Drugi, opet, isto toliko — samo to uslovljava odgovarajučom moralnom podobnošču. Da li se neko žalio na ova dva konkursa, nije poznalo. Pa ipak, ostaje pitanje: kako i zašto pet godina? Toliko se obično radnog staža traži za iskusnije inže-njere, pravnike i druge kadrove. Zaključak nije teško izvesti. Istovremeno, jedna organizacija udruženog rada traži tehničara sa deset godina prakse. I za jednog kučnog majstora »zapisano« je isku-stvo od deset godina. Za skladištara je ova brojka prepolovljena. Zašto baš deset godina? Zašto pet? Oni koji poznaju tehnologiju ovog posla skeptično vrte glavama. Jer, da karikiramo malo, praksa za čiščenje prostori ja s tiče se p rije bilo kakvog zaposlen ja. U drugim slu-čajevima koje smo naveli ona se s tiče u radnom procesu, ali svakako ra-nije od deset i pet godina. Sve su to primjeri iz svakodnevne prakse. A njih, potvrdio nam je sekretar SIZ-a za zapošljavanje u Ba-njaluci Meho Midžič, ima još. podesta. Otkriti konkursnu »igru« nije lako. Takav se konkurs prilagodjava poput kameleona. Tako je i sa for-malno-pravne Strane obično sve u redu. Kako zaštititi institucijo konkursa? Kako obezbijedili ostvarivanje »slova« Društvenog dogovora o za-pošljavanju, prema kome radnici u osnovnim i drugim organizacijama udruženog rada i zajednicama treba da budu istinski nosioci utvredjiva-nja i sprovodjenja politike zapošlja-vanja? Odgovor je samo jedan: to se može obezbi jedi ti strogim poštova-njem takvog i drugih dokumenata. Iza toga, razumljivo, stoji razvoj samoupravljanja, demokratizacija odlučivanja, povečanje lične odgovornosti svakog pojedinca, uspješ-niji rad društveno-političkih i drugih organizacija. Ukoliko ne dobi je takvu dimenziju, Dogovor sam po sebi, neče značiti gotovo ništa, ili vrlo malo. Takav ispit treba uskoro da položi još jedan dokumenat. Naime, prema Zakonu o zapošljavanju radnika, sve organizacije udruženog rada bile su dužne da do kraja prošle godine dostave samoupravnim interesnim zajednicama za zapošljavanje plan svojih kadrovskih potreba u nared-noj godini. To če omogučiti da ove asocijacije udruženog rada dali ko efikasnije nego dosad obavljaju svoj odgovorni društveni posao. Pri torne, treba izbjegavati svaki forma-lizam i šematizam. Potrebno je, dakle, več u kori jenu stvoriti takve uslove koji če onemogučiti profani-sanje konkursa. Za to pošto je i snage i mogočnost'- S. KONJHODŽIČ 0 cementu blagovremeno Da li če ove godine biti dovoljno cementa? Pitanje je staro koliko i posleratno gradjevinarstvo, ali je, pred svaku gradjevinsku sezonu nuži o. Iskustvo, koje upučuje na oprez, več je pokazalo da je ovo pitanje aktuelno čak i kada se pred po-četak sezone da ju garancije da če ovog materijala biti dovoljno. Selimo se samo prošle godine, kada na početku nista ni je upučivalo na ne-stašicu, da bi u jeku gradjevinske sezone baš, zbog cementa stali čak i neki ključni gradjevinski objekti. Cement je postao najtraženija roba o da bi se dobio bilo je potrebno imati dobre veze ali i dobre pare. Cement je, za preprodavce, postao »zlatan majdan« koji su oni znalački ek ploatisali. Hoče li se ovakva situacija ponoviti i ove godine? Sudeči po pripre-mama proizvodjača i onih koji vode računa o snabdevanju tržišta ovim gradjevinskim materijalom, grad je-vinari u 1979. godini ne bi trebalo ponovo da se suočavaju sa nestaši-com. Domači proizvodjači če, kako se planira, isporučiti tržištu oko 105 miliona tona ovog materijala, dok če se iz uvoza pribaviti preko milion tona, ili gotovo dvostruko više nego lane. Uvoznici več zaključuju ugovore, kao bi uvozni cement blagovremeno pr.ešao našu granicu, da se ne bi ponovila prošlogodišnja situacija kada je zakasneli uvoz »pomo-gao« kritim oj situaciji sa snabdeva-' njem. Planirani izvori snabdevanja dovoljno govore da o eliminisanju uvoza cementa, koji je bio planiran još prošle godine, za sada nema ni govora. U proizvodnja cementa poslednjih godina u lože na su znatna sredstva i sa velikim optimizmom se predvidjalo da če 1978. godina biti zabeležena po torne što če graditelji u svoje objekte ugradjivati isklju-čivo domači cement. Trebalo je to da bude godina u kojoj če se konačno stopivati veliki odliv deviznih sredstava koji se slivao i kasu stranih pro-izvodača. Naše gradjevinsko tržište je, naime, godinama je bilo zavisno od stranih proizvodjača cementa koji često, znajuči našu sitaciju sa snabdevanjem, nisu poštovali ro-kove isporuke, ugovoreni kvalitet, pa i cene. Tada su često pravljene računice da godiihje »izvezemo« jednu fabriku cementa, umesto da gradimo svoje kapacitete. Poslednjih godina, kao što je rečeno, sredstva su usmeravana u domače pogone koji vračanje svog »duga« trebalo da počnu prošle godine. Računice, očigledno, nisu bile dobre. Svi pogoni sa kojima se računalo nisu završeni blagovremeno, nekima je trebalo duže uhodovanje od predvidjenog, drugi su zbog kva-rova i remonta »iskakali« iz proizvodnje. Ako se torne doda izuzetno živa investiciona aktivnost, koja je iznenadila i planere, jasno je zbog čega je i prošle godine cement tražen van granice zemlje. Ako je prošle godine bilo i dileme oko uvoza, ove godine je nabavka od stranaca odmah ukalkulisana u planove u snabdevanja, jer je sigurno da je man ja šteta uvesti odredjene količine nego da gradjevinski kapaciteti stoje besposleni. A možda če več iduča godina (iako je sada rano govoriti o torne) ipak biti zabeležena kao godina u kojoj če stavka uvoza cementa biti označena nulom. DRAGANA BOŽINOVIČ Iz vojske nam pišu Vsem sodelavcem, s katerim sem delal na mednarodnem centru v Ljubljani, seveda pa tudi ostalim v kolektivu, pošiljam prisrčne pozdrave iz Novega Sada. Dušan Zeljkovič V. p. 2667/ 21002 Novi Sad Nahajam se na odsluženju vojaškega roka v Titogradu in bi rad pozdravil vse Gradisove delavce, posebej pa tiste iz enote GE Ljubljana, med njimi Smaja Osmanliča, Sakiba Mujkiča, Petroviča, Bjeliča in vse druge. Sifet Buljabašič, V. P. 6330, 7 81002 Titograd Sve zaposlene u Gradisu puno pozdravljam a posebno one, Itojil rade na mednarodnom centru u Ljubljani. Nalazim se u Novem Sadu, edje služim vojni rok. Dušan Zeljkovič V. P. 2667-16 Novi Sad Nalazim se na odsluženju vojnog roka u Titogradu i pozdravljam sve Gradisove radnike a naročilo one iz enote Ljubljana Sifet Buljubašič V. P. 6330-7 81002 Titograd C v • Oba veze se ispunjavaju — razvoj zaostaje v-------------------- Krajem februara potvrdilo se na godišnjoj skupštini Fonda federacije za kreditiranje razvoja privredno nedovoljno razvijenih republika i pokrajina ono na šta je prilikom do-nošenja Rezolucije društveno—ekonomskog razvoja za ovu godinu sa dosta sigurnosti bilo uka-zivano. Naime, Fond ispunjava svoje obaveze, a razvoj manje razvi-1 jenih ipak ne ide planiranim tempom. Podnoseči ekspoze o razvojnoj politici, predsednik SIV—a Veselin Djuranovič pomenuo je na zasedanju oba veča Skupštine SFRJ da su uzroci ovakvog zaostajanja nedosta-tak kvalitetnih elemenata privred-1 jivanja — niška produktivnost rada, niška efikasnost investicija i velika zaduženost privrede nedovoljno ra-zvijenih. U ovom planskem razdobl ju nedovoljno razvi jeni nisu uspeli da ostvare predvidjenu dinamiku rasta od 20 do 25 odsto bržu u odnosu na prosečan rast društvenog proizvoda zemlje. Razvoj manje razvi jenih išao je, ipak, bržim tempom u odnosu na razvijene krajeve. Samo je prokrajina Kosovo, ostvarila znatno nižu slopu rasta. Od 1971. godine, kada se umesto dotadašnjih bespovratno datih nov-čanih sredstava pristupilo kreditiranju, pa zaključno sa 1978. — nedovoljno razvi jenim je dato pozajmica u iznosu od oko 61 milijarde dinara. Od ukupne sume koja bi za četiri godine tekučeg petogodišnjeg plan-skog razdoblja do 1980. trebalo da bude oko 52 milijarde dinara, Kosovo bi trebalo da dobi je 37,1 odsto, Bosna i Hercegovina 30,5 odsto, Makedonija 21,6 odsto i Črna Gora 10,8 odsto. Računa se da bi sred-stvima Fonda trebalo da se pokrije oko 30 odsto ukupnih izdataka za investicije u manje razvijenim po-dručjima. Stopa izdvajanja za podstjeanje razvoja manje razvi jenih preko Fonda federacije je 1,97 odsto druš-venog proizvoda celokupne jugos-lovenske privrede u drušvenom sek-toru. Za razvoj industrije odvaja se oko 65 odsto prikupljenih sredstava i to 70 odsto za izgradnja novih kapaciteta, a ostatak za rekonstrukcija ndustrijskih postrojenja. g. ;e, dobrim delom, usmeravaj ialnu proizvodnjo u crnoj > ,a, noj metalurgiji, u preradu n .j ali elektroprivreda angazuje v dalje relativno veče iznose. Pri vredne struktura manje raZ^ ienih zasnovana je pretežno ^ :nergetici i sirovinskoj industrij1’ e uticalo da i efekti uloženih sre stava budu, bar zasad, ogranice dometa što se tiče stvaranja ve ' iohotka, veče akumulacije Pl* kva večeg zajaošljavanja. Ova struktura uticala je i na *(V..'L0jaj6 sozvane procesne tehnologije * la veoma visokom nivou tehnj u Dpremljenosti. Drugim re. lo-ermoelektrarnama ili ugljen jima, na primer, sav proces je tanizovan, te posmatrano u re ■ tom odnosu nedovoljno razV'd|i maju viši stepen automatiz tego razvi jeni krajevi Jugosla Dok je stepen automatizacije z joslovensku privredu u celim ^ i lih 36 odsto, na Kosovu je posm jb 71, u Bosni i Hercegovini nepa 6 13 odsto, u Crnoj Gori veci p° ^ idsto, u Makedoniji nepum ..aj )dsto, u Sloveniji 31 odsto- St Urvatska ima ju niži stepen au . izacije privrede od jugosloven-^, iroseka, dok se stepen automa^ :ije vojvodjanske privrede jdsto. Naravno, pritom se ne |a- imetnuti s uma da je reč samo o ivnom odnosu i da ukupno p0” uiiiva vidcsuuKU jjiciuaoH - & cijom i automatizacionim p°s JJjli njima ukupan broj mehaniz0^ postojenja i automata u mafj zvijenima. n af' Upravo ovako najviši stepeUjji tomatizacija obezbedjuje i na,vjji; trend zapošljavanja. To, sa stan^,2c' nedovoljno razvi jenih, ima Pr6^ tovu negativne posledice. Otu ^ ne insistira slučajno da se u 0 m krajevima ubuduče razvija što . preradjivačke industrije i takoz'^, male privrede. Upravo te grane 1 veliki pogoni zapoŠljavaju i v\.a broj radničkih ruku. Opredel)6 ' Fonda federacije takodje bi u duče išla u tom pravcu više dosad. Nada Djerm®1 Franc Tehovnik — Petdesetletnik! deiaun e ovec 'n vodja mizarske elektrijf* pravi> °a Je hotel postati mest., ar’ ker pa ni dobil učnega Izučil ,C postaI mizar in ni mu žal. natrli 1Je pri Privatniku leta 1947, izDi?Je'eta 1950 opravil mojsterski “»Posahtil,^4 Želje po nadaljnem delnv^ , Ianiu je pričel obiskovati dokonča^0 ^°*° 'n i° tud' uspešno razreL • Dl naJPrej vodja gri Rlavn-V? p°močnik mojstra, Pa onr ,°VOdia* od ^a 1964 ,0aoPa> zahtevno delovn 6 odje mizarske dejavnos javno^j 11|?e -Za razvoj mizarske SvoijV1’kl je zaslovela s kvalit izvrlp lzdetttov in prevzemanjem delko an,em naibolj zahtevnih °ZemljunC sam0 na slovensk deVnostZaradi tega ter zaradi priza-red de| 1 ln delavnosti pa je prejel omeni,a s Srebrnim vencem, da ne Vani v am° dveb udarniških odliko-je SJpovojnih letih. Kljub temu, da tudi v °t'm delom pogosto zaseden luje s prosfem času pa aktivno sode-teoa NraJevno skupnostjo, poleg To^rs je Poveljnik civilne zaščite v LIO Škofja Loka. Vsi 'jenski**11 is*treno čestitajo ob živ-Sv°je h**1 jub'leju z željo, da bo k°Vno°gate delovno izkušnje, stro-thnoea i Znanie in delavnost še °benem eta vnašal v naš kolektiv, °sebne pa mu želimo tudi mnogo V°ljstv- Sre^.e’ zdravja in zado-d v privatnem življenju. V devetih mesecih 28.000 stanovanj V prvih devetih mesecih prete- letu v družbenem sektorju zgrajeno klega leta smo v Jugoslaviji zgradili v okoli 57000 stanovanj. Po oceni družbenem sektorju 28.000 stano- Zveznega zavoda za planiranje je v vanj. To je le za en procent več kot lanskem letu zgrajeno skupaj — v leta 1977. Ocenjeno je, da je v 1978 privatnem in družbenem sektorju — 1 11 okoli 150.000 stanovanj. Naselje družinskih stanovanjskih hiš Arhitekta Milenko Jeftič in Mio-drag Ružič sta projektirala novo naselje družinskih stanovanjskih hiš. Izgradnja tega naselja se bo pričela prvih spomladanskih dni letošnjega leta. Naselje bo oddaljeno okoli 22 kilometrov od centra Beograda. Na površini okoli 30 hektarjev bo zgorajeno 2.000 enonadstropnih stanovanjskih hiš, 13 kolektivnih zgradb, otroški vrtci, dve osnovni šoli in stavba krajevne skupnosti. Stanovanjske hiše v tem naselju bodo v povprečju štirisobne z 120 kvadratnim metri koristne površine. Vsaka hiša bo tudi imela garažo in lastni vrt. Hiše so projektirane v vrstah, da bi čim več prostora ostalo za skupne zelenice. Grajene bodo montažno z uporabo tipiziranih betonskih elementov. To bo omogočalo izgradnjo ene hiše v samo treh mesecih. Predvideva se, da bo kvadratni meter v tem stanovanjskem naselju veljal 13.000 dinarjev!? Mesto na dnu oceana Strokovnjaki znane ameriške enote so ovalne oblike in premera 4 firme »General electric« so izdelali metre. V le-teh bodo nameščeni projekt in tudi že gradijo mesto na strokovnjaki za oceanografska razi-dnu Atlanskega oceana med Afriko skovanja. Izgradnja tega podvod-in Južno Ameriko. Na globini 3.840 nega mesta, prvega na svetu, bo do-metrov gradijo te nenavadne stano- končana leta 1980. vanjske objekte. Stanovanjske Mladina gradi »otok mladosti« Na otoku Obonjanu pri Šibeniku mladosti 78« so letos zgradili resta-je v teku graditev največjega centra vrači jo, asfaltirali igrišča in zborova- za taborjenje, pouk in rekreacijo lišča ter okoli 300 metrov poti na se-otrok in mladine na Jadranu. Gradi- verni strani otoka. Tudi naslednje tev tega centra, imenovanega »Otok leto bo mladina gradila ta center, mladosti«, organizira Zveza tabor- čigar prva faza, kot predvidevajo, bi nikov Hrvaške v sodelovanju z mla- “ morala biti narejena leta 1980. Že dinskimi delovnimi brigadami in tedaj bo »Otok mladosti« lahko v pripadniki JLA. Brigadirji zvezne eni izmeni obiskalo 2.500 otrok in mladinske delovne akcije »Otok mladine. c MoiBoun eeoSsir v ljubljeni o.sub.o. TOZD Interne klinike Zaloška o. sol. o. CENTER ZA INTENZIVNO INTERNO MEDICINO Ljubljana, Zaloška c. 7 Sporočamo vam, da smo prejeli v našem Centru številne prepotrebne nove aparature, ki bodo bistveno pripomogle k zdravljenju naših bolnikov in k strokovnemu napredku naše enote. Aparature so bile nabavljene v vrednosti 1,000.000 N. din. K tej vsoti je vaša delovna organizacija v letu 1977 prispevala pomemben delež.Akcija mnogih slovenskih delovnih organizacij nam je omogočila nabave, ki jih obremenjeni proračun Kliničnega centra ni zmogel. V imenu kolektiva Centra za intenzivno interno medicino, predvsem pa v imenu številnih bolnikov, ki jih bo vaše razumevanje omogočilo boljše zdravljenje, se vam najlepše zahvaljujem. S tovariškimi pozdravi doc. dr. Matija Horvat, predstojnik Centra za intenzivno interno medicino Mladostnemu šestdeset- letniku Kdor pozna vitalnega »krušnega očeta« učencev v TOZD LIO Škofja Loka Radota CEDILNIKA ne more verjeti, da te dni praznuje svojo 60-letnico rojstva. Pa je res; kajti Rado se je rodil 7. marca 1919 v Tacnu očetu tesarju, ki je za svoj poklic, poleg Radota, navdušil še dva svoja sinova. Rado si je na Gradbeni šoli v Ljubljani poleg tesarskega poklica pridobil tudi zidarskega. To strokovno znanje pa je uspešno uporabljal v povojnih obnovitvenih delih in pri novogradnjah v Sloveniji, kjer se zelo rad spominja gradnje zahtevnejših objektov kot so: Izdelava predalčnih nosilcev za razstavni paviljon pred Srednjo tehnično šolo v Ljubljani, gradnja Avtobusne postaje v Kopru, Skladišč v Skopju itd. Sve svoje bogate delovne in živ-1 jenske izkušnje pa je Rado leta 1970 pričel prenašati na mlajše generacije v Gradi-1 su. Rado je neverjetno prizadeven in skrben inštruktor učencev, ki poleg strokovnih sposobnosti združuje tudi pedagoške. Zaveda se, da je potrebno vso skrb in pažnjo posvetiti učencem, da se v čim krajšem času vključijo v delovne in življen-ske razmere ter < okoliš. kjer delajo v skupnosti, obenem pa jim je potrebno vcepiti delovne navade in' zdrave tovariške in medsebojne odnose, ki morajo vladati v socialistični in samoupravni družbi. Zaradi iskrenosti, poštenosti in pristnih tovariških odnosov je v kolektivu zelo priljubljen, vsled česar je bil tudi izvoljen za podpredsednika osnovne sindikalne organizacije in predsednika disciplinske komisije. Vsi delavci TOZD Lesno ind. obrat v Škofji Loki želimo, da bi vedno mladi Rado še vrsto let delal v' naši sredini in nam dajal vzgled, kako je delo potrebno resnično vrednotiti. Rado iskrene čestitke in še na mnoga, mnoga zdrava, srečna in zadovoljna leta. Jeseničanke pred startom l.e še nekaj metrov do cilja, zalo je potrebno pospešiti korak Najboljši posamezniki so prejeli kolajne Silvo Rant za 1. mesto v tekih XVII. zimske športne igre V organizaciji osnovne organizacije GIP Gradis TOZD GE Ljubljana in pod pokroviteljstvom direktorja te enote Štefana Mesariča, dipl. ing., so bile na terenih Zatrnika in Gorij letošnje zimske športne igre. Pokrovitelj tekmovanja, direktor TOZD GE Ljubljana ing. Štefan Mesarič se je na zaključku vsem zahvalil za udeležbo in najboljšim čestital za dosežene uspehe Tudi med tekači je bila cela vrs zagrizenih bojev. Tu ni o vrstne redu odločalo samo znanje športna sreča, temveč tudi teles pripravljenost. Te pa med vsemi kači ni bilo videti prav preveč, raz pri nekaterih, ki se res vse leto u varjajo s tekom oziroma °rU*L športno zvrstjo. Prav zanimivo J bilo gledati prehitevanja na smu nah v Zg. Gorjah, kjer so bile sp ljane tekaške proge. -|0 Pomanjkanje kondicije je tudi vzrok številnim padcem na sp stu tik pred ciljem, kar je večkrat u zvalo val smeha istočasno pa m navijači pravi čas za spodbujanje doseganje čim boljšega rezu*ta Vposameznih disciplinah in ka gorijah pa so dosegli nasled mesta in rezultate: VELESLALOM # 1. Ženske do 30 let — posamez" 1. Stanonik Janja LIO 2. Hribar Zlata sk. sl. 3. Kret Slavica Ravne Ekipno: 1. skupne službe 2. Ravne 3. Jesenice II. ženske nad 30 let — posamez11 1. Stupar Ani sk. sl. 2. Turnšek Zinka Celje 3. Orel Joži sk. sl. Srečanja gradisovcev in dobrega razpoloženja na belih poljanah ni moglo skaziti niti slabo vreme, saj je skoraj vse dni deževalo. Vreme pač ni bilo najbolj naklonjeno organizatorjem, še manj pa tekmovalcem, ki so se spuščali po strminah Zatrnika. Ugotovitev, da je le-teh, ki se ukvarjajo z zimskim,športom iz leta v leto več, je nesporna. Prav tako pa se je pokazalo.tudi to, da se večina tekmovalcev poskuša kar najbolje pripraviti za tekmovanje in niso prvič na smučeh šele na tekmovanju, kar v preteklih letih ni bila taka redkost. Iz tega lahko ugotovimo, da postopoma poleg kvantitete narašča tudi kvaliteta. Kar precej je bilo takih, ki so pred leti vozili med vratci v plužni kristianiji, letos pa so že prav korajžno vozili od vratič do vratič. Tudi časi, ki so jih dosegali se ne morejo enačiti s Stenmarkovimi, vendar pa je napredek očiten. Seveda je imelo nekaj najboljših tudi smolo, kar pri tovrstnih tekmovanjih ni nobena redkost. Verjetno pa jih bo komisija, ki odloča o sestavu reprezentance Gradisa za ŠIG vseeno uvrstila v seznam potnikov, saj nam bo npr. Maks Čakon, ki je že tolikokrat zmagal na naših igrah in bil lansko leto izjemno uspešen tudi na ŠIG, tudi letos še kako potreben. ekipno: 1. skupne službe 2. Celje 3. LIO Škofja Loka III. moški do 33 let — posamezn0 1. Luštrik Karel LIO 2. Kraigher Zoran PBM 3. Skrinjer Avgust Ravne ekipno: 1. Ravne 2. Jesenice 3. Ljubljana IV. moški od 33 do 40 let — P0** mezno L Hercog Janez Ravne 2. Zupan Jože Jesenice 3. Kepic Alojz Ljubljana ekipno: L Maribor 2. Celje 3. Ravne V. moški nad 40 let — posan*^1' 1. Vidic Anton Jesenice 2. Stanonik Slave LIO 3. Grabner Ivan Ravne ekipno: 1. LIO Škofja Loka 2. PB Ljubljana 3. Jesenice TEKI , VI. ženske do 30 let — posam**1* 1. Stanonik Janja LIO l#r 1 ” 1 y 2- Švigelj Mojca PB Ljubljana 1 Hr'bar Zlata sk. službe ekipno: L Ravne 2' Skupne službe Jesenice '!• nad 30 let — posamezno £igon Helena železokrivnica £ Paloh Cilka Jesenice »tupar Ani skupne službe 1 cv ekipno: , Skupne službe • Železokrivnica ■ Jesenice !• moški do 33 let — posamezr *• nber Ivan Jesenice t Zdravko Ravne ' Jezeršek Karel LIO ekipno: 1- Ravne 3' V10 Škofja Loka s- Jesenice od do ^0 lel — POSi 2 Rant Silvo LIO 3' , eLrc°g Janez Ravne Lah Karel Ptuj ekipno: *■ Ravne 3 sKŠkofja Loka SpO, GE MB X i*noškl nad 40 let - p, 2 nh.m,rl Štefan SPO 3 ?tblak Ciril LIO kanonik Pavel LIO ekipno: 1. LIO Škofja Loka 2. Ravne 3. Jesenice Novi prehodni pokal konference so ponovno osvojili Ravenčani — Jernej Jeršan predaja pokal direktorju TOZD Ravne, Tonetu Zaletelju Skupna končna uvrstitev vseh TOZD pa je naslednja: TOZD točk 1. GE Ravn,e 1.688,09 2. LIO Škofja Loka 1.545,19 3. GE Jesenice 1.439,71 4. Skupne službe 1.224,40 5. SPO Ljubljana 1.103,69 6. GE Maribor 994,35 7. GE Celje 983,87 8. GE Ljubljana 983,26 9. KO Ljubljana 707,67 10. PB Ljubljana 655,00 11. GE Ptuj 606,83 12. PB Maribor 432,28 13. NG Maribor 395,03 14. GE Lj-okolica 340,95 15. KO Maribor 322,43 16. Železokrivnica 243,85 17. OGP Ljubljana 195,89 18. GE Koper 50,76 Omeniti je potrebno še dobro organizacijo in tehnično izvedbo SK Novinar iz Ljubljane in pa org. odbor pri TOZD GE Ljubljana, ki je v veliki meri pripomogel za dobro počutje vseh na Bledu. Najboljši so ob zaključku prejeli ustrezna priznanja (kolajne, diplome in pokale) za njihov uspešen nastop. Ob čestitkah za dosežene uspehe pa smo jim zaželeli tudi kar največ sreče tudi na bližnjih 17. ŠIG, ki bodo na terenih na Zatrniku. M A TT,TA KRNC Nekatere od deklet so pokazale kar solidno znanje — na sliki Ida Meglič : i ■ | hmnmNRHPI Nekaj je bilo tudi takšnih, ki so se ustrašile strmine in hitrosti, pa je šlo plužno med vratci do cilja Ivan Grebenc je dobro zarobil, čeprav je bil sneg od dežja že močno načet Bilo je tudi nekaj padcev, vendar so se na srečo vsi končali brez hujših posle- NEKAJ VESTI 0 NAŠIH KOROŠCIH Na Javorniku še gradimo 'Že* od leta 1971 gradijo delavci ravenskega tozda stanovanjsko naselje Javornik v Ravnah na Koroškem. Tako na Javorniški planoti nastaja sodobna stanovanjska soseska z vsemi potrebnimi spremljajočimi objekti. Dosedaj je narejeno okoli 530 stanovanj. V naslednjih letih pa bo -tiii Javorniku sezidano še 280 sodobnih stanovanj. Po dograditvi bo to stanovanjsko naselje imelo čez 800 Stanovanj. Toda Javornik ne bo samo spalno naselje, kakršnih je veliko po Sloveniji, temveč bo imel vso potrebno infrastrukturo. Na trgovskem paviljonu je trgovina »Kolo-niale« iz Maribora. Svoje prostore ima tudi Ljubljanska banka. Zgrajen bo tudi otroški vrtec, skupna zaklonišča, garažna hiša in še drugi pogrebni objekti. »V nekaterih, konec leta zgrajenih s'tanovanjih na Javorniku smo imeli po vselitvah določene probleme. Prišlo je do odpadanja ploščic v kopalnicah. Vendar so to bili le po-sijmdzni primeri. Po reklamaciji smo stvar hitro uredili. Ta dogodek pa je vendarle po nepotrebnem povzdignil preveč prahu v časopisju, predvsem pa v mariborskem »Večeru«, ki je stvar dokaj poveličal in posplošil na celotno gradnjo na Javorniku«, je nekoliko osvetlil problem graditve javorniških stanovanj, ki je bil sprožen v »Večeru« direktor tozda Anton Zaletelj. Na Javorniku je lani zgrajena tudi nova celodnevna osnovna šola. Ta objekt je bil tehnično zelo zahteven in arhitektonsko zanimiv, saj daje občutek, kot da bi stali pred veliko ladjo. Poleg šole je zgrajena tudi telovadnica. Za osnovno šolo na Javorniku lahko brez vsakega strahu povemo, da je sigurno ena med naj-sodobnešimi šolami v Sloveniji. Opremljena je z vsemi pripomočki za sodobno poučevanje, ima vse potrebne kabinete, vsaka učilnica ima barvni televizor itd. Tudi kompletna ureditev zunanjih površin na Javorniku je delo gradisovih delavcev. cp. V stanovanjskem naselju Javornik, ki ga gradimo od leta 1971 urejujemo tudi zunanje površine Celodnevna osnovna šola na Javorniku Skupina delavcev pri »ročnih« opravilih Tudi Ravenčani uspešni »Če sklepamo na osnovi skupnega prihodka, o tem kako smo poslovali v letu 1978 lahko vidimo, da je lansko leto bilo za naš tozd dokaj ugodno,« je povedal direktor ravenskega tozda tovariš Tone ZALETELJ. »Dosegli smo 266 milijonov dinarjev celotnega prihodka, kar je 27 procentov nad planom. Tudi drugi glavni pokazatelji so dokaj ugodni, čeprav ne tako kot skupni prihodek. Poglejmo tabelo doseženih rezultatov in procente preseganja plana: mio din skupni prihodek 266 dohodek 717 din čisti dohodek 56,7 din osebni dohodek 58,9 din 27 % 4 %, 7 % 2 % »V primerjavi z letom prej vidimo, da je le-to bilo dosti slabše. Leta 1977 nismo imeli toliko velikih del kot prejšnje lefo. Dela so bila takrat manjša in razdrobljena.« Na katerih gradbiščih ste največ delali preteklo leto? »Laže je delati, če imamo manj velikih delovišč, kot pa več manjših. Tako je bilo tudi lani. Največ smo bili zaposleni pri izgradnji ceste Radlje — mejni prehod, nadaljevali smo z stanovanjsko gradnjo na Javorniku vključno z šolo, tudi v Slovenj Gradcu šmo bili prisotni in naredili skladišče za Koloniale Maribor, industrijsko halo za »Lesno«, gradili zdravstveni dom itd., delali smo tudi v »Cinkarni« Celje in manjša dela v TAM Maribor. Stalno smo prisotni tudi v Železarni Ravne.« Kaj je po vašem mneij u vplivalo na to, da ste preteklo leto tako dobro poslovali? »Poleg že omenjenih faktorjev je na tako ugodno poslovanje vplivalo tudi to, da smo imeli precej takih gradbišč na katerih smo lahko anga- žirali gradisovo težko mehanizmi Nasplošno pa je lani bilo na P°^rlL ju, ki ga mi pokrivamo, Ravne Mislinjska dolina od Dravograd3 , Slovenj Gradca, dosti dela za gra bince.« Kolikšen je plan za letošnje »n za leiusHj- ... »Za letos smo planirali 315 jonov dinarjev skupnega prihod* - V čem so še možne izboljšave« bi tudi letos dosegli in presegli stavljeni plan? . »Ce uspemo letos zmanjšati _ dosežena realizacija presežek plana vilo izostankov iz dela, Pre^vSra-boleznine, ki so v lanskem leta g„ pidno porastle bo to pomenilo z6 korak k doseganju in presega plana. Tudi na področju strjj|j. ■ poslovanja bi lahko še kaj nate Gre za boljšo izkoriščenost stroj prevoza ter čuvanja materiala-* ^ KULTURNO GRADBINCEV SRE« čanJ£ V prvem tednu meseca aprila Slovenj Gradcu kulturno sreC.iL|j, gradbincev Slovenije. Pokrov'^ oziroma organizator tega srečanj SGP Kograd iz Dravograda. ia r\cr<»Hnin nrirflHitAv hn J Osrednjo prireditev bo spre- - v idzstava likovnih del gradbin^ Del razstavnega prostora bo na njen tudi za razstavo glasil iz de j. ii | v-11 i u vil z.ci iucoiuvvi rPV nih organizacij. Na predvečer os nje prireditve bo literarni večer^ rarnih ustvarjalcev iz gradbeni- ,j V tem času bo v Sloven j Gradcu ^ srečanje organizatorjev kulture*, so bili lani na republiških sen1' jih, in območni seminar za or8an,ry-torje kulture v organizacijah z ženega dela. . ..^o Tudi naše delovna organizacij*.^ sodelovala na tem srečanju in s cj je komisija za kulturo pri OOS in komisija za kulturo v i GF. Maribor prijavila tri-člaa;a|-ekipo naših umetniških Vstrvfl3' cev. Več o srečanju bomo pisan ■ slednji številki Gradisovega ve ka. Družbena samozaščita v cestnem prometu yEg°ja jn preventiva v cestnem P metu sta važi i sestavni del druž-d n.e, samozaščite. Organizirano uzheno skrb za prometno varnost ""“B* človeka in občana so nr!VZell.družbeni organi —sveti za ventivo in vzgojo v cestnem in ,tu’ ,ki. združujejo, usklajujejo ben Smerjai° vse dejavnike druž-„ ev.samozaščite pri prometnem Sk fScaniu udeležencev v prometu. Dm 23 varnost človeka v cestnem vanrne‘a zahteva načrtna prizade-sloi)a de*avcev družbenopolitičnih ieinZaCIJ ter občanov, da prepreču-udet ‘-1 oc*Pravljajo nevarnosti za skiir,eZenCe v ces,nem prometu. Le lahki?' m ®notno usmerjeni napori odnrv imaj° uspeh v humanizaciji v osvp^ med udeleženci v prometu, oblik SCan.JU osebne odgovornosti in vani„0Va"ju dolžnosti za prepreče-deiav objektivnih in subjektivnih met ki ogrožajo cestni pro- druik C skupnih naporov vseh ul?ebhImh sil lahko pričakujemo melnisaLzaaščh?ekVCeStn0'Pr0" stj ako tudi zakon o temeljih varno-njorajCeStnem Pr°metu določa, da de|-. .1° , organizacije združenega ki on, IvilUge organizacije in organi, za |a t laJ° Javni prevoz in prevoz stain,, ne Potrebe, organizirati in kov ,i opravljati kontrolo vozni -lovne I lzP°ln.jujejo predpisane de-nostl P°?pJe m o tehnioi i brezhib-Ukrer. °Z1 ter izpolnjevanju drugih Uost cest °d katerih Je odvisna var-dana t,,,nega Prometa. S tem je po-Prevent ' Ve*'ka skrb za prometno-bene ;IVno dejavnost kot del druž-Ventiv arP°zaščite. Prometno-pre-čila V n ldejavn0st se je tako vklju- n0st jn‘ ” samoupravno organiziranje,,. i30staja važen vsebinski ele-vek je‘ln\0uPravljanja. Delovni člo-družhi Pdgovoren za vse, kar se v zainter a°gaja’ zato mora biti bolj dela v ni?ran Za to’ kaj se dogaja in resu in v g0vem in družbenem inte-delež lemu tudi prispevati svoj Nalc kakor , §OJne ukrepe pri voznikih, operativi v' V Pr°metno-tehni Ju Planirane naloge moramo dosegati »V Kovinskih obratih Maribor smo v letu I97N naredili velilk skok ,‘At ..realizaciji zastavljenega plana. Dolga leta plana nismo tako uspešno dosegali, v glavnem zaradi prostor- Rujko 1‘urnat ske stiske,« je povedal novoizvoljeni direktor Kovinskih obratov Maribor, dolgoletni gradi sovec, tovariš Rajko PUR N AT in nadaljeval, »vendar temu niso botrovali samo novi poslovni prostori, nove hale. temveč tudi kakovostni premik, ki smo gti naredili na področju organizacije dela, raziskave tržišča, nagrajevanja po delu, ter ugodne situacije na trgu, takšne proizvodnje kot jo tržišče rabi in angažiranja vseh subjektivnih sil v kolektivu. V tem je bistvo doseganja boljših poslovnih rezultatov v preteklem letu. Včasih pozabljamo v kako zahtevnih tržnih pogojih delamo in zato bo organizacija dela na višjem nivoju privedla do še večjega poslovnega uspeha. Za ilustracijo lahko povem, da smo v letu 1977 dosegli 9.1 milijonov dinarjev celotnega prihodka, lansko leto pa že 169 milijonov celotnega prihodka. O uspem osti našega poslovanja nam povedo tudi podatki o doseganju dohodka, čistega dohodka itd. Zato poglejmo tabelo, ki nam kaže razmerje planirane in'dosežene realizacije: * planirano doseženo preseženo celotni prihodek v mio din v mio din v % 130 169 30 % dohodek 54 61 13 % čisti dohodek 39 44 13 % osebni dohodki 23 25 8,7 % Kakšno organizacijo dela je omogočila preselitev v nove delovne prostore? »Z preselitvijo v nove hale smo naredili določene organizacijske premike. V proizvodnji smo prešli bolj na industrijski način dela. Le-ta nam je omogočil, da smo skrajšali proizvodno dobo vsem izdelkom, tako da mešalec za beton sedaj na-. redimo v dveh mesecih, prej pa smo . ta isti delali štiri mesece. Nov način . 'dela je tudi pri vseli delavcih dobro • sprejet in so z. njim bolj zadovoljni kot dosedaj.« .Kako ste sledili novitetam z. vašega področja delovanja? »Kot edini domači proizvajalec , opreme za asfaltne baze moramo iz . dneva v dan slediti vsem novitetam • — seveda koliko je to le možno — na • tem področju, razvijati lastno teh-. nplogijo in sistemsko nastopati na tržišču. Iz tega sledi, da nismo zanemarjali tehnične izboljšave in uvajanje novih proizvodov. Razen tega smo v sodelovanju z KO Ljubljana razvili betonski mešalec PM 15 in tudi bolj živahno delali na napravi za sežiganje smeti. Sodelovali smo tudi pri izdelavi opreme za most v Iraku.« Kakšen je plan za letošnje leto? »V Kovinskih obratih se zavedamo, da je plan pravzaprav plan vseh delavcev v KO ne pa želja skupine vodilnih. Ljudje morajo plan vzeti za svojega. Zato je naše vodilo bilo in bo tudi v naprej — zastavljene cilje moramo dosegati in če je le možnost tudi presegati. Kajti če dosežemo še nekaj več kot smo planirali, potem je to zelo ugodno za nas vse. Planske naloge za letošnje leto so zato tudi dokaj visoke. Planirali smo celotni prihodek v iznosu 210 milijonov dinarjev in na ta plan vsi dokaj spoštljivo gledamo. To je štev ilka, ki jo moramo doseči in čeravno smo leta 197,S delali optimalno bomo morali določene stvari še spremeniti na boljše.« Kaj boste naredili, da bo zastavljeni plan res dosežen? »Z določenimi posegi bomo skušali zastavljeno tudi uresničiti. Nekaj rezerve imamo gotovo še v organizaciji dela, ki jo bomo še naprej izboljševali, kakor tudi v pripravi dela. Veliki poudarek bomo dajali pripravi dela, ker brez priprave dela ni niti ustreznih rezultatov. Razen tega se bomo v okvirju danih možnosti skušali tudi kadrovsko nekoliko okrepiti.« Kakšne so perspektive Kovinskih obratov za naprej? »Perspektive Kovinskih obratov so v že obstoječi proizvodnji, ki jo moramo še dopolnjevati in izboljševati. Ne smemo nikakor ostati na doseženih pozicijah, ter moramo permanentno skrbeti za uvajanje novih proizvodov. Nekatere novosti, na katerih že delamo, bodo vidne še letošnje leto.« Kakšen koncept dela si boste zastavili kot novi direktor Kovinskih obratov v Mariboru? »Zavedam se, da moje delo na novem delovnem mestu ne bo lahko, vendar upam, da bom ob pomoči vseh delavcev v Kovinskih obratih tudi te začetne težave premagal. En sam človek ne more narediti veliko, več ljudi pa lahko dosega zelo do1 rezultate. • Razvoj naj bi šel po že usta JU ' priznani in preverjeni poti 'j.^‘mh janjem novo nastali situaciji- Os ovinkov v organizaciji dela nl trehno narediti, kajti dolgoletni rektor Kovinskih obratov tovu Ludvik RIZMAL je delo zasta tako kot je to najbolje možno. Kolektivno delo bo eno ,zrin vodil mojega načina dela in zato ‘ čunam na podporo celotnega ko tiva, a predvsem na pomoč, ki m' L bo nudil dosedanji direktor tovj'tt). Rizmal. Dogovore moramo sp0® vati in jih uresničevati, kajti u*Pe'j0. dogovarjanje in izpolnjevanje govora in danih nalog je predp°-L za uspešno delo.« Kakšne so vaše želje v ok'’^ Gradisa ob izvolitvi na novo delo1 mesto? j, »Seveda želim, da bi v Gra ^ tako dobro poslovali kot smo leta nazaj.« :n Več kot 20 let sem pri Gradisu^ si ob izvolitvi na novo delovno me* želim, da bi z drugimi tozdi s°de vali tako in še boljše kot smo d°L|| daj in da bi to sodelovanje postu ^ ; na trdnejše noge. Sodelovali naj . bi le ob določenih akcijah, telTljv. naj bi postalo stalna p ra te a. Pr sem mislim na sodelovanje z njimi enotami v Mariboru in skimi obrati v Ljubljani ter sev DSSS.« in C. PAVI-1' Sindikat ima vedno dovolj dela Sindikat v Kovinskih obratih Maribor je zelo delaven in kot pravi njegov predsednik Josip Humek »dela za sindikat nikoli ne zmanjka, kajti sindikat se mora vključevati v vse akcije v podjetju.« »Tako smo tudi za letošnje leto že naredili program dela. Večji poudarek bomo dajali naslednjim temam: ■ — sindikat se bo še naprej tivno vključeval v procese uresm vanja Zakona o združenem “ . |j — dosledno bomo sprelV ^v- uresničevanje samoupravnih j1* predvsem Pravilnika o delitvi čh*^, dohodka i sredstev za osebne hodke; ^ — sindikalna organizacija se Z novo organizacijo dela se je skrajšal čas izdelave mešalcev V NOVEM POSLOVNEM LETU rvih^H13*3 za krepitev samouprav-n h ocinosov z drugimi tozdi v Orana dohodkovnem principu; Ii»iT 9^ tudi v bodoče spremni' bvnosti na področju izvaja- —'in n3Cl^kega Pr08rama> IU OOS bo vsaj dvakrat letno d"L avai vprašanje inovacijske ^javnosti v tozdu; tivn„ fndikat bo tudi spremljal ak-in (irS-L področja ljudske obrambe se hn v.zv5f' z standardom delavcev deva|.,Slnd'k3lna organizacija priza- samskihdHUS|,rezno rešitev nastanitve niških delavcev v domove; Urejanj,- §C nadalje opremljala delu n lzvaJanJe varstva pri stvov-m' Potir°eju kulturnega udej-bo sin rt ‘er spor,a in rekreacije se množičnost. Z3vzemal za čimvečj° sindikan, h'!e ?kvi.rne na 10ge našega ostale n->i V ^Mosnjem letu. Vse činskp °ge’ k' jih dobimo od objemo ? tmd,ka,a ,udi takoj rešu-akciio nt i Smo Pred dnevi imeli Pravneo^snh podpisovania samou-ega sporazuma o preskrbi Ma- ribora z prehrano, ker je ta problem pereč v mariborski regiji. Tako bodo vse mariborske delovne organizacije skušale z skupno akcijo odpraviti te pomankljivosti. Ali boste tudi letos organizirali akcije prostovoljnega dela? »Z to prakso bomo nadaljevali tudi letos, ker je lani pokazala zelo dobre rezultate. Urejevali bomo okolje poslovnih prostorov. V to akcijo bomo uključili čimveč mladincev.« Kakšne so možnosti športne rekreacije v Kovinskih obratih? »V aneksu naše nove hale smo si uredili primerno strelišče, kje vadijo člani naše strelske družine, kot tudi vsi, ki so za ta šport zainsteresirani. Naša strelska družina je nasploh ena od najboljših v Gradisu, saj smo zasedli prvo mesto na gradisovih športnih igrah. Razen tega sodelujemo tudi na tekmovanjih v Mariboru. Tako je naša moška ekipa zasedla drugo mesto na sindikalnih igrah za območje Maribora. Naši delavci tudi lahko kegljajo in igrajo namizni tenis.« cp. Gradisova sežigalna naprava solrU Kv°vinski obrati Maribor galni napravi je potrebno upoštevat na _ ani začeli izdelovati sežigalne speci fio hkrati zagotavljal varnost in dobro počutje cele skupine planincev. Na tem področju smo morda v preteklosti storili nekaj napak. Osnovni dokument bodo prijave za izlete. Vodili bomo enostavno statistiko d udeležbah na izletih in ugotavljali fizično pripravljenost posameznih skupin planincev. Ko bodo prijave za izlet zaključene, bosta organizator in glavni vodič razdelila posvoji presoji izletnike v skupine po največ 3—4 planince približno enakih zmogljivosti. Tik pred odhodom bo seveda sestave teh skupin mogoče še po- praviti. V vsaki taki skupini bo treba nato določiti vodjo, ki naj bo izkušen planinec, ni pa potrebno, da je vodnik. Vodja skupine bo organizacijsko povezan z glavnim vodnikom in z organizatorjem. Ti se bodo med seboj domenili za vmesna kontrolna srečanja, stike. Na ta način bodo oblikovane operativne enote, ki bodo med hojo precej samostojne. Brez večjih težav se bodo udeleženci tako razporedili po gori glede#na kondicijo in /nanje. Za ostale bodo skupinice z manj prodornimi a zategadelj ne bo trpela celota. Hitrejši bodo lahko napredovali hitreje in si med potjo privoščili tu pa tam skok v levo in desno od poti. Pred izletom je seveda treba določiti zborno mesto, vmesne točke srečanja in cilj oziroma planinsko postojanko, kjer bodo planinci prenočili, če bo to potrebno. Za slučaj, da eden od udeležencev ne ho mogel več nadaljevati poti, je potrebno določiti način, kako bo vodja izleta o tem obveščen in tako bo izletniku nudena potrebna pomoč. Ob tej priliki naj spregovorim nekaj besed o tem, zakaj so društva in organizirani izleti sploh nastali. Veliko je namreč različnih mnenj o tem, ali je bolje hoditi v gore sam ali v skupini. Drži pač nesporno sledeče: — Če je naš namen pospeševati planinstvo kot obliko rekreacije, potem bomo nujno imeli opravka vedno znova z začetniki. Ti pa rabijo pomoč ob svojih prvih korakih v gorskem svetu. Zato so organizirani izleti potrebni. — Hoja brez sopotnika je neprimerno bolj tvegana, kot hoja v skupini. saj samohodec ne more pričakovati, mu bo v morebitni stiski, ki je drugih okoliščinah čisto nedolžna, k pomagal, ga varoval. Nesrečen k(’n . izleta lahko tako sledi iz okoliščin, ki pri hoji v skupini ne predstavljale ruka resne nevarnosti. Saj iz podatkov GR. J znano, da skoraj vse nesreče v g01" lahko pripišemo sledečim dejavnike — neizkušenost in neprevidnost ali — človek je bil v trenutku nesreč brez pomoči v ali — pomanjkljiva opremljenost danih prilikah VSE ZGORNJE VZROKE LAHKO ODPRAVI HOJA V SKUPINI ■ Naj navedem samo en značilen P mer: jq73 Mlad planinec je na Silvestrovo izginil. Popoldne je pospremil v do' oskrbnika koče na Poljani, ki si je P°s doval roko ter mu obljubil, da bo pos ■ bel za goste, ki so se namenili, da tam dokončajo Novo leto. ,j| Mladi planinec se je že v temi °dPr‘ iz doma pod Storžičem nazaj na . ki je oddaljena najmanj dobrih 4. m Vendar pa je snežilo in vmes dezev' Večer je bil mračen in neprijazen. rl)‘. telji so ga vabili naj ostane raje z nji Odšel je in ostal v snegu. .. Nedaleč od Poljane ga je osem ny ^ cev pozneje po naključju našel kmt' ' je pripravljal drva. Vse akcije reševa so bile zaman, četudi je pogrešan S rv-itnn ic Boris Strei v Gradisu Pred kratkim je našo delovno organizacijo obiskal član jugoslovanska prezentance alpskih smučarjev BORIS STREL. Članom komisije za»P°tc|(. rekreacijo pri Gradisu je orisal* kakšni so pravzaprav delo* treningi * movanja vrhunskega smučarja, v čigar »družbo« Strel prav gotovo sodi • ji mi uspehi. Ob tej priložnosti se je zahvalil delovni organizaciji Gr*£. denarno pomoč, ki smo jo nudili naši reprezentanci, da je že v pletnih cih lahko odpotovala na trening v Južno Ameriko, in končno tudi za za ^ pomoč, ko smo bili tudi mi tisti, ki smo omogočili, da so naši smučarji odpotovali na tekmovanja v Severno Ameriko in na Japonsko. Naše zaupanje je smučarska ekipa v celoti upravičila: Križaj je doseg lično 2. mesto, Strel pa 7. mesto v kategoriji veleslaloma. Kaj bi torej še želeli več? Mogoče le še ena želja: Da bi tudi na Jap011' šlo tako dobro in da bi se vsi naši smučarji zdravi vrnili domov. lahk" .el"* nsk^ I Sklepi samoupravnih organov O Sklepi samoupravnih organov O sklepi samoupravnih TOZD UO Škofja Loka SKLEPI XVI. redne seje delavskega sveta GII P.rad,s TOZD LIO Škofja Loka, ki je 7 v Ponedeljek, 26. februarja 1979 ob v sejni sobi TOZD. Točka I 0.PS Je P°trd'l ZR za leto 1978 s predlagano delitvijo dohodka in CD: Celotni prihodek — 186.624.184,50 porabljen;, sredstva - •23.218.641,62 Dohodek - 63.405.542,88 OZD- 907.Si;boki Pripada dmgim 20R803P844d85V d°h°dka po namenu ~ ^D ki se deli: — 41.694.507,03 __ de za OD — 26.319.807,99 ni ivr, f , neposredno svobodno me-Z rf6,18 ~ 725.834,00 •'675. (08 8*5 Stanovanjsko gradnjo — r.,e; d®' za druge namene v skupni po- 3.674.166,00 7.737.131,39** P°S,0vni sklad - T5«d458,80a rCZerVni Sk'ad - Točita 2 ho^D°-*lr'2j se vs* knjiženi izredni pri-°dk' ,n odhodki v letu 1978. Točka 3 skunnpP' ^ s*<*.eP' da se sredstva sklada žiro pora0e iz leta 1978 prenesejo na dod,,',1CUnpodj®>ja ‘n se jih koristi kot Ina obratna sredstva. •očka S tanc, ie sisiep, da se poviša reprezen- riSh1,Xv78Za25 ^ nalnih organizacij združenega d® ’ j nam je bil predložen z dopisom od 1979. stopa k Samoupravnemu sporazu .g združevanju sredstev za pOspeševV v gospodarskega sodelovanja z d®ze a razvoju — v kolik) r bo pristopila razumu večina TOZD. Strinjamo se tudi s predlaganim . -_ —i_x;i _Vi lih ^ r L DS TOZD soglaša s predlogom od' na nnclhvnih nrostorov v KvC I" 2. DS se strinja s predlogom Sam1’1!1 o določitvi števil 3. DS TOZD se strinja z vsebino in Prly t kUu' l čem plačila deleža sredstev, ki jih slopom prevzamemo. ,:u(Ji, ; da TOZD pristopi k Samouprav^ sporazumu o združevanju sredstev j„ tervencije na področju proizvod J porabe hrane v letu 1979. 5. DS TOZD podpira predlog, da delegata v Izvršni odbor Poslovne nosti JUGOATOMENERGO dei^ jz tov. Divjak Dušana, gradb. tehn TOZD GE Ljubljana. vs\&° 6. Glede na vrsto dejavnosti za . aZ, se predvideva združevanje sredstev širitev kapacitet izdelave opažnih P ^j po predlogu Samoupravnega spor-1 ,j|alt LIP Bled, naša TOZD ne bo pristop podpisu sporazuma. r»dP*sU 7. TOZD ne bo pristopila k P ,(V miinrovnono cnnmi i m 11 O Z*-** ,zii' t Samoupravnega sporazuma o ror nju dela in sredstev za razširitev zvodnje modularne litine. moči*113 Za sprejem sklepa je bila od .so- ugotovitev, da TOZD neposredno sy deluje z Železarno Štore, razen —nj-naše potrebe po teh artiklih ,ako.(0pi|1 malne, da za TOZD ni smotrno pr' k temu sporazumu. V Bohinjski Bistrici se dela bližajo koncu Cesti Bnh-d H e'tla Pr'hližuješ p jeti h., Inju’ skoraj ne mori i lit .: ‘‘Je v teh globelih Sava ‘‘I dolino i\ti Ki lih ko n, ,Ieh globelih Sava stavil'',lh,vdolin°, da hi lab vcndar '1 kot Pet- šest ; ''iijveei(>Se 7l)km stran od ; med »nr?a . 0Ver>skega jezer; j jo ,la , ‘011 razširi v lepo do j t-^Movensk jo na kLUmi razširiv lepo d< km*<* 'n očar.?^ °' Tako Pnspeš x V^gon^V bli^ “ olin»-ios‘,;v,kot varuhib s tem, ■? skaJ° v svoja m kru,en Jej0tis,e vrste čar, Bien- samo hohtni.v; kite' ajejo'iste vrsteč Prav SUmo bohinjski. Okolica n°Ur° ,JC vsa ta je prišei avdihnila tudi ar ! Srfvi: ^Ohilliskn Riet KeToiJe1Vnedčinižepn NA vJ,6 °OM JOŽE ki K>Snenski ko" i sed,>-,-lrn,el dve dvorani gove stene pa so obložene z eterni-tom. Objekt je resnično lep, vendar kot vsaka taka stvar ima eno pomanjkljivost: nikjer ne bo videti, koliko noči in dnevov je bilo udela-nih v te zidove in koliko odrekanj je zahtevala postavitev takega objekta. Delavci TOZD GE Jesenice so v prvih mesecih gradnje delali na objektu noč in dah, vsi kot eden so se zavedali, da to delo nima premakljivega roka za zaključek. Objekt mora biti 15. aprila nared. V vseh teh mesecih je bilo seveda tudi dosti problemov pri gradnji. Projektna dokumentacija se je delala sproti, pri delu jih je ovirala huda zima, mraz. Večkrat je zapadel sneg na gradbišče in najprej ga je bilo potrebno očistiti, če so hoteli delati dalje. Povprečno je na gradbišču delalo 100 ljudi, od katerih je polovica stanovala kar v sosednji stari šoli, druga polovica pa se je na gradbišče vozila z Jesenic ali Kranja. Plan del so nenehno zasledovali in to se jim je bogato obrestovalo, saj so tako danes z njegovimi določili in svojim delom usklajeni. Ko so imeli likof in jim je smrečica krasila streho objekta, se je pokazalo, da so naši delavci resnično zmožni opraviti take težke naloge, kot je izgradnja doma v Bohinjski Bistrici. Vodja nadzora ALPDOMA iz Radovljice Ivan Šolar je o Gradisu dejal naslednje: »Z delavci Gradisa sem res zadovoljen, pri gradnji dobro sodelujejo. Sama gradnja poteka po planu, kljub temu, da je tempo gradnje zelo hud in roki res kratki. Pomembnost objekta je za vse nas, tudi za Gradis seveda, velika obremenitev. Mislim, da trenutno noben drug izvajalec ni zmožen opraviti tako nalogo, kot jo bo Gradis. Tudi soizvajalci so resno pristopili h gradnji, zavedajo se, da rok dela ni podaljšljiv in da mora biti vse pripravljeno do dogovorjenega dne. Prvega maja bo v teh prostorih že slavnostna seja centralnega komiteja zveze komunistov Jugoslavije.« Vodja gradbišča Jože Bertoncelj pa je še dodal: »V gradnji smo imeli tudi široko družbeno podporo ljudi. Nekateri so hodili delati na gradbišče tudi udarniško in konkretno iz našega lesno industrijskega obrata iz Škofje Loke so prišli delavci uprave na delo za celo soboto in nedeljo. Ob vsem tem moram pohvaliti tudi našč-delavce na gradbišču, ki so se zavedali velike odgovornosti pri tej gradnji in delali vedno tako, kot,je , objekt in način gradnje zahteval: če je bilo potrebno, tudi 24 ur na dan.<< Le še nekaj kratkih tednov in Dom Jožeta Ažmana bo narejčn. S svojo moderno zunanjostjo okolice ne bo motil, le še poudarjal bo zna-- ' čijnosti, ki jih tamkajšnji kraj ima. . Naši gradisovci pa, kot so navajeni celo življenje, zopet na drugo grad- , bišče v drug kraj na delo. 1 ■' , Jože Bertoncelj in nadzorni Ivan Šolar na gradbišču |)cl Gradisove ekipe, ki je osvojila 2. mesto v skupni uvrsitvi: August Skrinj er,- Ivan (Irahner, Marjan Zupan, Katarina Kotnik, Janja Staiumik, Barbara Slarovasnik, Joži Orel. Jernej Jcršan. Karel l.ah, Helena Žigon, Ani Stupar (zgoraj) Ivan Piher, Alojz Kepic, Štefan Premrl. Slave Stan Pavle Stanonik, Andrej Orel (trener) in Silvo Rant (spodaj) 17. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE ^ ti t Odlično 2. mesto za našo ekipo Ivan Piber zmagovalec teka na 4 km v kategoriji moških do 33 let — Janja Stanonik prejela srebrno kolajno. Zmagala je ponovno ekipa SGP Gradbinca pred našo ekipo in ekipo IMP. Oh vsakoletnem srečanju gradbincev iz leta v leto zapišemo o nenehnem porastu nastopajočih in rekordnem številu udeležencev. Toda tako skokovitega porasta, kot je bil letošnji pr;|V gotovo ni nihče pričakoval. Ne toliko po številu OZD, saj jih je Sodelovalo le 9 Več kot lansko leto, kot po številu prijavljenih. Preko 180(1 tekmovalcev je nastopilo nit le-tpšnjih zimskih športnih igrah, kar je povzročilo še dodatno skrb organizatorju EM Hidromontaži. In ne samo Organizatorju letošnjih iger, temveč fttdi prihodnjih, saj se bo prav gotovo število udeležencev povečalo. Zi/nske športne igre gradbincev iptajopoleg tradicije sedaj tudi dru- gačen sloves. Če so nas gradbince še lansko leto »obirali« v sredstvih javnega obveščanja o razmetavanju denarja za razne ceremoniale, potem bi nas v letošnjem letu lahko kdo tudi pohvalil, saj str se zbrana sredstva porabila v glavnem za dobro tehnično organizacijo. Igre gradbincev so postale najmnožičnejša manifestacija delavcev športnikov rekreativcev. In k temu so v veliki meri pripomogli tudi gradisovi športniki. Z letošnjo ekipo smo lahko več ko zadovoljni. Vsi, ki so zastopali barve naše delovne organizacije so se potrudili do skrajnosti. Bilo je tudi nekaj spodrsljajev, toda noben nameren, tako da smo z odličnim dru- Organizatorji so se potrudili, da so bili vsi tekmovalci in vodje zares dobrodošli 3, 2, 1, smuk, in Joži Orel se je spustila po progi gim mestom lahko povsem zadovoljni. Od vseh članov ekipe gre posebna pohvala Ivanu Pibru za osvojeno prvo mesto v tekih ter Janji Stanonik za 2. mesto v veleslalomu. Tudi ostali so se dobro odrezali, sicer pa poglejmo katera mesta so v posameznih panogah in disciplinah dosegli: Veleslalom ženske do 30 let — 2. Janja Stanonik, 8. Barbara Slarovasnik, 11. Tatjana Ferlan, 16. Katarina Kotnik, 39. Ida Meglič (167 prijavljenih) ženske nad 30 let — 8. Ani Stupar, 10. Joži Orel, 22. Zinka Turnšek, 27. Polona Kejžar in 29. Joži Kocjančič (142) moški do 33 let — 38. Marjan Zupan, 54. Karel Luštrik, 83. Zoran Kraigher (381) . __ 10. moški od 33 do 40 let — Hercog, 29. Maks Čekon, ;-|Vo Zupan, 66. Alojz Kepic, 96-Rant (271) , moški nad 40 let — 6. A p Vidic, 30. Slave Stanonik, 49- ^ Grabner, 59. Jernej Jeršan. Albin Bernard (240). TEKI v ženske do 30 let — 7. Janja Sta nik, 41. Katarina Kotnik (71) . n;i ženske nad 30 let — 5. Žigon, 17. Joži Orel, 20. Baloh, 36. Ani Stupar (72) .^r. moški do 33 let — 1. Ivan j ’ r-19. Zdravko Vozič, 63. KareN .afi 1IVrel< šek, 72. Stane Beguš, 83. Da Klemenčič (210) moški od 33 do 40 let «•25 Rant, 15. Janez Hercog, 39-Lah, 45. Alojz Kepic, 66, “ Čekon (l 18) p™°skl nad 40 let - 7. Štefan Shn r’, '• Ciril Oblak, 17. Pavel ».». Slave Stanonik, 40. OHlkv,L'hteneger 002). na v ,ru rezultatov velja povdariti kat,.?, Ik° lzenačenosti v posameznih enj si|j je v nekaj panogah v kot t u' ?ekundi razvrščenih tudi več sij,.,- 'ekmovalcev in so o boljši uvr- V °d!°,Cale P® stotinke. Zair, sodel°vanju s kranjsko garni-tek v v!' 'Udi 'etos izveden patrolni Štej., „terem je naš predstavnik mesi,? ^re1mrl. Pri,ekel odlično 4. nem šeštCdi,ek'p:lmi ie bil P° skuP" "“jboljših deset?h:S,ednji VrS'ni ^ 1. Gradbinec, Kranj .2. Gradis, Ljubljana 3. IMP Ljubljana 4. Slovenijaceste Lj. 5. SGP Grosuplje 6. Kograd Dravograd S spuščanjem zastave so bile XVII. igre končane 7. Tehnik Sk. Loka 8. Nivo- Celje 9. SGP Gorica NG 10. Tehnika Ljubljana Za najboljše ekipe in posameznike je organizator preskrbel lepe pokale kolajne in diplome. Tako kot na otvoritvi, je izzvenel tudi zaključek bolj skrOmno, zato'pa zelo prisrčno, kar je poudaril tudi pokrovitelj tekmovanja Tone Kropušek, glavni dir. EM, v svojem zaključnem in pozdravnem govoru ter zaželel vsem še boljših uspehov na naslednjih igrah na Kopah prihodnje leto. mk Tako kol je bil zadovoljen vodja ekipe .leršan Jernej so bili tudi vsi tekmovalci, ki so kakorkoli prispevali za la skupen uspeh ,lu,lr(:'';;;,r -P^u V veleslalomu (2. mesto) je dodala Janja Stanonik še zelo leria Žigo^^l,L,a.po “spesno opravljeni nalogi: Ani Stupar, Joži Orel, He- Ivan Piber nam je priboril edino IK°n m Jozi Kocjančič (od leve proti desni) zmago Izhaja m> T VESI NIK izdaja organizacija združenega dela gradbeno industrijskega podjetja Gradis v Ljubljani. Vink,, naSe*n° č 90,10 *zvodih- Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Mario Hernec, Franjo Štromajer, Ivanka Pogačnik, Urednik-*vV «•”’ Vle,an *emva- Vinko Koleto in Nada Muminovič. Glavni in odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tehnični ska 134a * ' a Kfnc./Tiska: liskama Ljudska pravica v Ljubljani. Naslov uredništva: GIP Gradis Ljubljana, Šmartin- NAGRADNA KRIŽANKA V DANAŠNJI ŠTEVILKI Med tiste, ki bodo poslali izpolnjeno križanko do 15, aprila 1979, bomo razdelili ' naslednje nagrade: 1. nagrada 300 din 2. nagrada 200 din 3. nagrada 100 din Pravilno izpolnjeno križanko pošljite na naslov: Uredništvo Gradisovega vestnika, GIP GRADIS Ljubljana, Ljubljana, Šmar-tinska 134 A. Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke: VODORAVNO: Kriminai list, laboratorij, EZ, grla, MA, praznovanje, OD, RI, Ahlin, top, Sandokan, ikti. Na, mnenja, kič, Izmir, iž, alkar, okli, M, METZ, IR, Elba, anabaza, tir, rasizem, čer, E, truma, menza, CL, KR, r, kadija, agenti, sulice, Ike, ARC, Vrhole, T, kamnoseki, an, Be, SJ, EB, prorektor, mati, Eli, vila, latinica, bik, avar, Valjevo, Aliče, Kurat Naser, arara. Izžrebani so bili naslednji naši delavci: 1. nagrada 300 din: Roter Alojz, GIP Gradis TOZD GE Ravne 2. nagrada 200 din: Jože Hudolin, SPO Ljubljana 3. nagrada 100 din: Grabec Borut, Gradbišče PPC-1 Čestitamo! Za izredne uspehe je vsem tekmovalcem in vodstvu ekipe Gradisa poslal Iskrene čestitke tudi glavni direktor ing. Saša Škulj.