SEAT CORDOBA že za 1.902.064 SIT Avto Jerenko, franc ierenko s.p. Zagrebška cesta 53, 2251 Ptuj seat salon: 02 78 85 308 Transporter Krpan Plus! Brez DDV!* • Trojna uporabnost / ^^ • 5all6scdežev Izbira je Vaía. Gospodaril«. • Bogata serijska oprema vozilo 'Darftilznmncllahluzilitenjovnab vstopnega Dominko d.o.o.. Zadružni trg 8,2251 Ptu| TEL.: 02/788-11-50 Zava d.0.0. Ptuj, Panonska 02/778-60-61 02/778-80-71 - r- Jeep AVTOSERVIS in TRGOVINA DOMINKO Dominko A. s.p., nuj. Ob studonCnici 4 Telefon: 02/788-11-10 Kulinarični Icotičelc Perutnina Ptuj 1905 Ptuj, 31. maja 2001, letnik LIV, št. 22 - CENA 170 SIT TA TEDEN / ta teden Vse manj otrok "Y" ^zadnjih desetih letih smo na ptujskem območju na I / novo zgradili oziroma dogradili enajst novih šolskih V prostorov. V naslednjih dveh letih jih bomo po programu, ki je že sprejet na Ministrstvu za šolstvo, še pet, zelja pa je še več. Nedvomno s tem dvigujemo standard učencev in delamo šolo prijazno, pa tudi vlaganje v izobrazevanje je nedvomno ena boljših nalžb. Postavlja pa se vendarle vprašanje ali smo pri načrtovanju novogradenj dovolj racionalni in upoštevamo tudi vse potrebne podatke o številu učencev v posameznih okoljih. Sicer pa smo očitno takšni že po naturi. Tudi stanovanjske hiše gradimo prevelike in ne upoštevamo, kaj vse to prinaša s seboj že pri samem vzdrževanju. V Sloveniji je prijavljenih projektov za šolski prostor toliko, da jih bo mogoče zgraditi v naslednjih desetih letih, že sedaj pa gre v šolski prostor denar, ki se bo v državnem proračunu pojavil v naslednjem ali naslednjih letih. Zato bo kazalo ob naslednjih lokalnih volitvah najverjetneje prisluhniti tistim kandidatom za občinske funkcije, ki bodo v svoj program zapisali vlaganje v nova delovna mesta, ki prinašajo dodatno vrednost in ne zgolj v infrastrukturo in objekte, ki sami po sebi zahtevajo dodatna sredstva za normalno delovanje in vzdrževanje. Ne smemo pozabiti, da so si domala vse novonastale občine zgradile tudi sorazmerno luksuzne občinske hiše, saj so bivši pros- __________^ ^___ tori krajevnih skupnosti dajali hflf^ff preskromen videz. Jf'M'l/^'^'i ' 7 PTUJ / IZ ZDRAVSTVENEGA DOMA Konec tedna selitev Stvari so vroče in zahtevajo čas za reševanje ter veliko delovnih pogovorov in srečanj z župani, z ustanovitelji, zaposlenimi in predstavniki ministrstva za zdravstvo, je po enomesečnem vedejevstvu v JZ Zdravstveni dom Ptuj, povedala Metka Petek Uhan, dr. med., spec. Do srede junija se bo predvidoma sestala z vsemi župani občin na Ptujskem, ki so odgovorni za razvoj zdravstva na lokalni ravni, obenem pa nasledniki bivše občine Ptuj in ustanovitelji zdravstvenega doma. V dosedanjih pogovorih je izvedela, da si župani želijo kvalitetnega sodelovanja z zdravstvenim domom, obenem pa tudi približati storitve svojim občanom. S predstavniki mestne občine Ptuj so se v začetku tedna dogovorili, da bodo do jeseni pripravili strategijo razvoja zdravstvenega doma Ptuj in organiziranost zdravstva na Ptuju. Do takrat naj bi župani ostalih občin na Ptujskem počakali s podeljevanjem koncesij. Ministrstvo za zdravstvo se je tudi že zanimalo, kaj bi za zdravstveni dom Ptuj pomenilo nadaljnje podeljevanje koncesij. V tem trenutku največjo pozornost posvečajo organizacijskemu in kadrovskemu utrjevanju prehospitalne enote, ki pokriva potrebe po takojšnji pomoči nenadno obolelim in TccM 77n/. _nioB poškodovanim za vse občine na Ptujskem. Ta konec tedna pa bodo iz Čučkove, za katero obstaja odločba o sanaciji, v nove prostore na Potrčevo 19 a, preselili šolski dispanzer in medicino dela. Z nadgradnjo srednjega trakta in veznim traktom so pridobili šest ordinacij s spremljajočimi prostori. Uradno odprtje bo 8. junija. Rešitev za patronažo in dispanzer za mentalno zdravje pa še iščejo. V mestni občini pravijo, da bo o tem, kam jih bodo preselili, več znanega danes. Čeprav bi jo morali iskati tudi v drugih občinah, ki so ustanoviteljice ZD Ptuj, na njihovo pomoč pri tem ni računati, ker tudi po prejemu odločbe za sanacijo niso reagirale. MMĚt 31. MAJ / svetovni dan brez tobaka Tobaini dim ubija Od svojih prvih začetkov pa do danes je Rdeči križ Slovenije s pomočjo območnih združenj RK, zdravstvenih in pedagoških delavcev, prostovoljcev RK strokovno pripravil, natisnil in razdelil med prebivalce več sto tisoč plakatov, slikanic, zloženk in nekaj deset tisoč brošur, predvsem s tematiko o pljučnem in drugih rakih ter ostalih obolenjih, ki so posledica dolgotrajnega kajenja. S svojimi dejavnostmi se Rdeči križ Slovenije tudi letos pridružuje letošnjemu svetovnemu dnevu brez tobaka. Letošnje geslo Svetovne zdravstvene organizacije ob 31. maju 2001 je "Tobačni dim ubija". Očistimo zrak in pljuča!" Posvečeno je pasivnemu kajenju. Raziskave potrjujejo, da tudi pasivno kajenje poveča tveganje bolezni pri nekadilcih. Zaradi pasivnega kajenja čedalje več ljudi zboli za pljučnim rakom, pasivno kajenje poveča tudi tveganje bronhitisa in okužb spodnjih dihal, ol-7 7nn/. n i a-7 no o , H Anton Žižek sp. , 5 02/78-78-600 www.foto-tone-SD.si npr. pljučnice. Pri otrocih kadilcev so zaradi pasivnega kajenja ugotovili večjo obolevnost za vnetjem srednjega ušesa in pomembno zmanjšano dihalno funkcijo. Ti otroci tudi pogosteje zbolijo za astmo in imajo hujše oblike astme kot otroci nekadilcev. Pri ljudeh, ki so dolgo izpostavljeni pasivnemu kajenju, je tveganje bolezni srca in ožilja za 25 odstotkov večje kot pri tistih, ki ne vdihavajo tobačnega dima iz okolja. Kadilec se zastruplja na obroke -dan na dan. Čeprav nikotin ne deluje takoj smrtno - ker se strup razgradi in izloči - pa je zastrupljanje neizogibno, na obroke, od cigarete do cigarete. In to dan za dnem - iz leta v leto! Tobačni dim pa ne ogroža samo zdravja kadilcev, temveč tudi zdravje nekadilcev. Zaradi vedno večje osveščenosti nekadilci nočejo več pasivno kaditi, sklicujejo se na svoje zakonite pravice in zahtevajo, da se v javnih in delovnih prostorih in lokalih ne kadi. V njihovem prizadevanju se jim pridružuje tudi Rdeči križ Slovenije, saj so stalnica njegovega preventivnega dela aktivnosti za promocijo nekajenja kot življenskega sloga. -B I miTALHI FOTO-STUm WKVIHJANJE pttsmeTov PTUJ, Ormoška œsta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34, SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO PO OBČINAH PTUJ / Trasa obvoznice STRAN 11 AKTUALNO PTUJ / Boris Fras ostaja legenda STRAN 12 [PORT PTUJ / Je moderna atletska steza realnost? STRAN 27 AKTUALNO PTUJ/ Kam z avtobusi? STRAN R EKOLOGIJA KIDRIČEVO / Odpadke je možno predelati tudi brez sežigalnic STRAN m 9770040197022 PTUJ / državna sekretarka predstavila oblike podpore gospodarstvu Direktnega reševanja podietlj ni vei V Narodnem domu na Ptuju so se 11. maja predstavniki gospodarstva in občin Spodnjega Podravja s Prlekijo pogovarjali z državno sekretarko mag. Matejo Mesl in državno podsekretarko Majo Tomanič Vidovič ter nekaterimi drugimi sodelavkami ministrstva za gospodarske dejavnosti o različnih oblikah podpore pospeševanja konkurenčne sposobnosti gospodarstva; na pogovoru so sodelovali tudi predstavniki gospodarske zbornice. Pripravljen je integralni razvojni program, v okviru katerega bo za povečevanje konkurenčne sposobnosti podjetij v tem letu na voljo 3,4 milijarde tolarjev. Ključni element pri dodeljevanju teh sredstev bo kvaliteta programov oziroma njihova celovitost. Prioriteta dela ministrstva za gospodarske dejavnosti in ključni razvojni programi v naslednjem letih bodo temeljili na pospeševanju tehnološkega razvoja. Tudi za občine Spodnjega Podravja s Prlekijo podatki kažejo, da so tehnološko zelo zaostale. Zato sta investiciji v Talumu in Perutnino za to območje izrednega pomena, poudarjajo v ptujski Bistri, ki je bila ena od orga-nizatoric srečanja. Ker je tudi večina gospodarskih družb tega območja koncentriranih v me- stni občini Ptuj in Kidričevo, čaka management drugih občin na Ptujskem in v širšem okolju izredno trdo delo pri pospeševanju gospodarskega razvoja, poudarja direktor Bistre dr. Štefan Celan, ki je ob tej priložnosti pripravil podrobnejši pregled poslovanja gospodarskih družb z območja upravnih enot Ptuj in Ormož v lanskem letu. Velike družbe so še vedno glavni motor razvoja na tem območju, ki je lani ustvarilo 213 milijard tolarjev prihodkov. Veliko pa to območje pričakuje tudi od zakona o skladnejšem regionalnem razvoju in strategije gospodarskega razvoja. Trenutno znaša povprečno dodatna vrednost na zaposlenega na območju upravnih enot Ptuj in Ormož 34 tisoč nemških mark, kar je deset tisoč mark manj od državnega povprečja, ta pa za razvitim območjem. PTUJ / Z LETNE KONFERENCE MESTNEGA ODBORA NOVE SLOVENIJE Vei za identiteto stranke V domu krajanov na Bregu je bila 22. maja letna konferenca mestnega odbora Nove Slovenije - krščanske ljudske stranke, ki so se je poleg članov stranke iz mestne občine udeležili tudi predstavniki občinskih odborov Nove Slovenije iz Dornave, Hajdine, Vidma, Gorišnice, Markovcev, z Destrnika in iz Žetal, sodeloval pa je tudi predstavnik mestnega odbora SDS Ptuj. V lanskem letu se je ptujski mestni odbor Nove Slovenije največ ukvarjal s postopki v zvezi z ustanovitvijo stranke in pripravami na državnozborske volitve, pa tudi s pridobivanjem članov. Stranka je bila ustanovljena 28. avgusta lani, trenutno ima 63 članov. Predsednik Janez Rožmarin je na konferenci poudaril, da je mestni odbor deloval v okviru možnosti. Letos bodo morali več narediti na področju identitete stranke, pri tem pa jim bo v veliko pomoč tudi lastni prostor, ki ga še iščejo. Našli naj bi ga čim prej, saj stranka, še zlasti ko se pripravlja na volitve, ne more biti brez prostora. Glavnino aktivnosti bodo posvetili pripravam na lokalne volitve leta 2002. Do septembra bodo končali postopke evidentiranja možnih kandidatov za župana, občinske svetnike, člane svetov četrti, nadzornega odbora in občinske volilne komisije. Na lokalni ravni bodo večjo pozornost posvetili povezovanju občin, aktivnostim pri delitveni bilanci in pomembnejšim razvojnim vprašanje tega okolja, ki vključujejo tudi gradnjo obvoznice. Okvirna izhodišča za letošnji program dela je pripravil podpredsednik Ivan Jurkovic, ki je tudi član sveta stranke na državni ravni. Zavzeli so se tudi za ustanovitev kluba županov in svetnikov v mestni občini Ptuj, v katerega se bodo v tej fazi vključili svetnik mestnega sveta Janez Rožmarin, ki tudi vodi mestni odbor ptujske Nove Slovenije, član nadzornega odbora mestne občine Ivan Jurkovič, član občinske volilne komisije Peter Pribožič in bivši svetnik mestne občine Emil Tomašič, ki je po sklepu letne konference novi blagajnik stranke. Tudi preko kluba naj bi stranko na lokalni ravni čim bolj povezali z vodstvom na državni ravni. Več pa pričakujejo od regijskega odbora stranke, ki ga vodi Franc Krepša. Pred kratkim je bil ustanovljen strankin podmladek na državni ravni Mlada Slovenija; v njem so mladi s Ptujskega zelo dobro zastopani. Svet Mladih Slovenije vodi Silvo Sok iz Gorišnice, svoje predstavnike pa imajo tudi v častnem razsodišču in nadzornem odboru. Na letni konferenci so sprejeli tudi izjavo za javnost v zvezi z referendumom o uveljavitvi sprememb zakona o postopkih umetne oploditve. MG Državno sekretarka v ministrstvu za gospodarske dejavnosti mag. Mateja Mesl (v sredini), ob njej Maja Tomanič Vidovič, državna podsekretarka (levo), in dr. Štefan Čelan (desno). Foto: Črtomir Goznik Ministrstvo za gospodarske dejavnosti v tem mesecu izvaja v celi Sloveniji informacijske dneve, da bi gospodarstvu in občinam približali vse oblike podpore pospeševanja konkuren- čne sposobnosti gospodarstva. Glede na to, da je prišlo do nekaterih organizacijskih sprememb v posameznih ministrstvih, največ v ministrstvu za gospodarstvo, ki je v svoj resor pridobilo dejavnosti bivšega ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, za malo gospodarstvo in turizem ter tehnološki del ministrstva za znanost in tehnologijo, je prišlo tudi do združevanja sredstev za različne podpore, ki so jih doslej dodeljevali v omenjenih ministrstvih. S tem bo dosežena večja racionalnost in pregled nad dodeljevanjem sredstev ter učinkovitost. Pomembna novost je tudi, da ni več direktnega sofinanciranja, razen za področje tekstila in usnjarstva, povsod drugje pa se uveljavlja sistem tako imenovanih indirektnih spodbud, kjer bodo podjetja dobivala denar, če bodo v svoje programe vključevale razvojne institucije. Po nekih podatkih je slovensko gospodarstvo tudi v mednarodnem merilu na zadnjem mestu po sodelovanju med znanstveno sfero in podjetji. Informacije, ki so jih dobili prestavniki občin in gospodar- stva Spodnjega Podravja in Pr-lekije, jim bodo koristile pri razpisih za pridobivanje razvojnih spodbud za povečevanje konkurenčne sposobnosti podjetij, za spodbujanje tehnološkega razvoja in inovacij, za pospeševanje podjetništva in spodbujanja razvoja turizma. Slednje je še posebej aktualno za Ptuj in okolico, ki že skoraj tri leta cinca pri ustanovitvi lokalne turistične organizacije. Na javnem razpisu za spodbujanje razvoja integralnih turističnih produktov bodo imeli prednost tisti projekti, ki jih bodo predlagale lokalne in regionalne turistične organizacije oziroma občine s statusom turističnega območja, ki pokrivajo širše celovito turistično območje in imajo tudi pogodbo oziroma dogovor o sodelovanju pri razvoju in oblikovanju celovitih turističnih produktov. MG PTUJ / neurejeno lastnistvo onemogoča izgradnjo kotalkalisca Obiina odkupuje svoja zemljišia Mestna četrt Ljudski vrt bi glede na to, da njenih predlogov zadnjih šest let v nobenem primeru niso uspeli vključiti v program občinskega proračuna, tudi lahko zahtevala svojo občino, ker bi potem krajani tega območja lahko hitreje rešili vsaj dva velika problema: parkiranje, ki je zlasti velik problem povsod tam, kjer so večje ustanove javnega pomena (dom upokojencev, zdravstveni dom, šolski center in dijaški dom), ter kanalizacija v Peršonovi ulici. Rešitev za prvi problem bi bila nova parkirišča pri zdravstvenem domu, kjer bi za te namene morali zmanjšati zelene površine, rešitev pa prinaša tudi gradnja parkirne hiše. V vmesnem obdobju naj bi zadevo reševali z večjo disciplino pri parkiranju, zlasti še pri ustanovah. Drugi velik problem te četrti je neurejena kanalizacija v Peršonovi, kjer zlasti ob večjih nalivih zaliva kleti stanovanjskih hiš, za to pa še ni videti rešitve. Večji uspeh pa je bil zlasti lansko leto dosežen pri programih, ki so jih sofinancirali krajani. Na ta način so bile obnovljene nekatere ulice: Bevkova, Flegeričeva, Kariževa in prva faza Languso-ve, kjer bodo obnovo nadaljevali letos. Z enakim deležem, kot so ga prispevali krajani, so bila soudeležena tudi proračunska sredstva. 509 tisoč tolarjev pa je lanski proračun mestne občine namenil za izkop vrtine, ki je pomagala oživiti popolnoma izsušen ribnik v Ljudskem vrtu. V okviru javnih del je mestni četrti Ljudski vrt uspelo vzdrževati in obnavljati trimsko stezo, kjer od lani do letos ni bilo vandalskih posegov - vse, kar so lani uredili, še stoji. Ker je vedno bolj obiskana, bo potrebno na nek način urediti stalno vzdrževanje in nadzor. Poleg tega jim je uspelo podaljšati in usposobiti sprehajalno pot v Ljudskem vrtu in v celoti očistiti hudourniški jarek. Urejanje Ljudskega vrta kot rekreacijskega območja Ptujčanov bodo nadaljevali tudi letos, v finančnem načrtu za letos so zagotovili tudi sredstva za dokončno ureditev Languso-ve poti. Lani so v MC Ljudski vrt načrtovali tudi izgradnjo kotalka-lišča, za katerega že štiri leta načrtno zbirajo denar. A ker ni urejeno lastništvo parcele, ki morala dati bolnišnica, dala pa ga je mestna četrt Ljudski vrt. Izvirni greh sega že v leto 1991, ko je na podlagi zakona o zavodih in zakona o zdravstveni dejavnosti država prevzela premoženje splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, premoženje javnega zavoda Zdravstveni dom pa je postalo last ustanoviteljice - torej občine. Ceprav bo minilo skoraj že deset let, vse doslej premoženjskopravna razmerja niso bila urejena. Direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko pravi, da je na ta problem občinsko vod- leži v nadaljevanju kombiniranega športnega igrišča za košarko in rokomet, investicije niso mogli pričeti. Izgradnja kotal-kališča ostaja prioritetna naloga. Glede na to, da se pri načrtovani investiciji tako zapleta, so nekateri člani sveta po besedah predsednika sveta MC Ljudski vrt Milana Ostrmana že podvomili v umestnost te investicije. Ko bo lastništvo urejeno, bodo ponovno sklepali o investiciji, za katero imajo na računu že 4,6 milijona tolarjev. Da gre v bistvu za velik zemljiški kompleks, za več kot 30 tisoč m2 površin, za katerega ni rešeno lastništvo ne samo za parcelo, na kateri naj bi izgradili kotal-kališče, se je pokazalo ob izdaji soglasja za luna park, ki bi ga stvo večkrat opozarjal, da pa pričakovanega odziva ni bilo in ni prišlo do razmejitve zdravstvenega kompleksa na državni in občinski del. Lani aprila je bil na ministrstvu za zdravstvo v Ljubljani pripravljen dogovor o nadaljnjih aktivnostih na tem področju. Dogovor je nato ministrstvo posredovalo na vlado oziroma njeno kadrovsko službo, pa se je zadeva zaradi novih pripomb kot že v nekaterih prejšnjih primerih ponovno ustavila. V mestni občini so skušali nanje v najboljši moči odgovoriti, zatem so dočakali predlog za odplačni pravni posel oziroma menjalno pogodbo, po kateri bi se uredilo lastništvo "občinskih "zemljišč. To pa so zemljišča, na katerem so zdravstveni dom, igrišče v Ljudskem vrtu, cesta, zelenica pri blokih in parkirišče. Letos januarja so ocenili, kolikšna je vrednost teh zemljišč, ki so bila vseskozi sicer občinska, zaradi šlamparije pa "podržavljena" in jih bo sedaj potrebno od države na nek način kupiti. Glede na zdajšnja pogajanja naj bi lastništvo nad njimi dobili z menjavo dela porodnišnice. Ta je bila zgrajena s samoprispevkom celotne prejšnje občine Ptuj. Potem ko je ta razpadla na devet občin, naj bi Ptuju po delitvenih razmerjih pripadel 45-odstotni delež, po odhodu novih občin Hajdina in Marko-vci pa mestni občini pripada le še okrog 35 odstotkov lastništva na porodnišnici. Ker si na vladni službi vedno znova izmišljajo, kateri podatki jim še manjkajo, jih je nazadnje zanimalo, kdo je bil ustanovitelj Zdravstvenega centra Ptuj - Ormož. Odgovor so dobili v prvih majskih dneh. Upati je, da bo menjalna pogodba za menjavo dela porodnišnice za zemljišča, na katerih so občinski objekti in so občinska lastnina, kmalu dobila vladni podpis, zatem pa bodo o njej odločali ptujski svetniki. V mestni četrti Ljudski vrt so sicer pričakovali, da bi jim investicijo v kotalkališče lahko rešil podpis direktorja ptujske bolnišnice Lojzeta Arka, ta pa pravi, da je to nemogoče, ker zemljiškoknjižno stanje ni urejeno. Vedno je bil za otroke, in če bi to lahko naredil, se ne bi obotavljal. Kar pa zadeva reševanje parkirišč ob bolnišnici in kioskov, pa bo v imenu bolnišnice zaprosil za soglasje, da se ta čim prej uredijo, saj je prometni kaos na tem območju čedalje hujši. Po vseh zapletih, ki jih je prinesla uradniška šlamparija izpred desetih let, pa je le pričakovati, da bodo po desetih letih lastniška razmerja le urejena in da se bodo nekatere že dolgo načrtovane investicije le pričele. MG TEDNIK je naslednik Ptuiskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptui leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptui. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič IvanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Ralčeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-15, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 7493412. Celoletna naročnina: 8.840 tolarjev, za tujino 20.750 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo Roto. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Ribari~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si POROČAMO, KOMENTIRAMO Izvedeli smo PRED PRAZNIKOM OBRTNE ZBORNICE program prireditev ob 30-letnici Območne obrtne zbornice Ptuj se bo pri~el 14. junija z regijskim posvetom obmo-~nih obrtnih zbornic Podravja in Pomurja ter odprtjem pete razstave obrtnih izdelkov in storitev obrtnikov petnajstih občin v razstavnem šotoru na parkirišču na Zadružnem trgu na Ptuju, ki bo na ogled do 17. junija. Ob tej priložnosti bodo tudi podelili plakete in priznanja Obrtne zbornice Slovenije in Območne obrtne zbornice Ptuj zaslužnim obrtnikom. Na ptujskem gradu bo prvi praznični dan Območne obrtne zbornice Ptuj potekalo tudi predtekmovanje državnega prvenstva v floristiki. Drugi dan prireditev, 15. junija, bodo na razširjeni seji izvršilnega odbora sekcije za promet pri Območni obrtni zbornici Slovenije in upravnega odbora sekcije za promet pri Območni obrtni zbornici Ptuj razpravljali o aktualni problematiki v prevozništvu. Zvečer pa bodo sekcije tekstilcev, frizerjev in zlatarjev pri OOZ Ptuj pripravile veliko modno revijo. Program prireditev ob 30-letnici zbornice bodo zaključili s srečanjem delavcev, zaposlenih pri samostojnih podjetnikih, ki bo 16. junija. Razstava bo na ogled še 17. junija. OB DNEVU KRVODAJALCEV Ob prazniku krvodajalcev, 4. juniju, se bo komisija za krvodajalstvo pri Območnem združenju RK Ptuj sestala v razširjeni sestavi. Krvodajalci s Ptujskega sodijo med najbolj požrtvovalne krvodajalce. Na transfuzijskem oddelku ptujske bolni{nice so do konca aprila imeli 1351 odvzemov krvi, kar je zadostilo potrebam po krvi tega območja. Sicer pa ima krvodajalstvo na Ptujskem že dolgoletno tradicijo. Na Ptuju je bila organizirana tudi ena od prvih krvodajalskih akcij v Sloveniji. PRIZNANJA MARIBORSKE TURISTIČNE ZVEZE Mariborska turistična zveza je že po tradiciji tudi za lansko leto ocenila najboljše gostinske lokale in druge turistične objekte na območju svojega delovanja. Podelila pa je tudi priznanja za prispevek k razvoju turizma za leti 1999 in 2000. Priložnostna slovesnost je bila 27. maja na Urbanu, ob 10-letnici TD Kamnik. Srebrna priznanja so podelili gostilni Perutnine Ptuj na Novem trgu na Ptuju, okrepčevalnici "Majolka" Julijane Bračič v Vidmu, kmečkemu turizmu Pun-gračič v Drenovcu in gostišču Botra v Gorišnici. Srebrni priznanji za prispevek k razvoju turizma sta prejeli TD Destrnik in predsednik TD Polenšak Jože Munda. Zlato priznanje Turistične zveze Slovenije za lansko leto je prejel Albin Pišek, predsednik TD Ptuj. PRIZNANJA TUDI ZA PTUJSKE TAJNICE etošnji dnevi strokovnega izpopolnjevanja tajnic 2001 so potekali v Portorožu, od 24. do 26. maja. Iz Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice se jih je udeležilo 22, med njimi je bil tudi tajnik Simon Simonič, ki je nasploh trenutno edini tajnik v Sloveniji. Vseh skupaj pa jih je bilo letos v Portorožu 666. Na klubskem večeru so že po tradiciji podelili priznanja za dolgoletno tajniško delo. Zlato priznanje je prejela Anica Kvas Predikaka, tajnica direktorja Šolskega centra Ptuj, srebrna pa so prejele Elizabeta Čuš, tajnica OŠ Markovci, Sonja Cizerl, tajnica direktorja družbe Emona -Merkur Ptuj in Doroteja Tratnik, tajnica OŠ Ludvika Pliberška Maribor. Za naziv tajnice leta pa se je letos potegovala Darja Gavez. Uvrstila se je visoko, na četrto mesto. KLUB OBZORJE V JUNIJU V Klubu Obzorje na Potrčevi 34 na Ptuju so že v začetku maja pričeli z novim študijskim krožkom za likovno ustvarjanje, ki poteka vsako sredo od 9. do 12. ure. Krožek vodi profesorica Irena Tušek. Junija bodo ob ponedeljkih nadaljevali z delavnico kvačkanja in šivanja, ob torkih z učenjem nemščine, ob četrtkih pa se bodo srečevali z iskalci za zaposlitev. Družabne igre bodo potekale ob petkih, ko se bodo srečevali tudi zeliščarji. Že po tradiciji bodo v klubu Obzorje pripravili tudi bogat program počitniških aktivnosti. S počitniškimi delavnicami bodo pričeli 1 1. julija, trajale bodo do 21. julija. TA TEDEN NA PTUJSKI TELEVIZIJI V Č etrtek ob 21. uri v filmskem kotičku: "Sosed". Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: V prvem delu oddaje se bodo predstavile folklorne skupine in ljudski godci iz Lancove vasi, Markovc in Gorišnice. Zatem pa si bodo lahko ogledali poljudno oddajo "Kako biti zdrav in zmagovati" in oddajo o avtomobilizmu. MG PTUJ / sprejemi za najboljše Županove iestitke župan mestne občine Ptuj je v ponedeljek (21. maja) ločeno sprejel najprej dijake ptujske gimnazije, ki so v letu 2001 dosegli izjemne rezultate in najvišja priznanja na tekmovanjih iz slovenskega, angleškega in nemškega jezika ter računalništva. Sprejema so se udeležili: Matej Cernjavič, Mojca Neudauer, Eva Milošič, Ana Dobaja, Aleš Zamuda in Simona Muršec. Na sprejemu so bili tudi mentorji in ravnateljica šole. Kasnejši sprejem je veljal ustvarjalcem zelo uspešne gledališke predstave Marjetka, str 89, ki je bila nagrajena kot najboljša komedija v Celju s tremi nagrajenci: igralcema Gojmirom Lešnjakom Gojcem in Mojco Funkl ter režiserjem Samom M. Strelcem. Fl Bodoči jezikoslovci in računalnikarji s svojimi mentorji na sprejemu pri ptujskem županu. Foto: Langerholc PTUJ / vandalizem ne pojenja Sve^tilke v parku in žarnice na mostu Petkove in sobotne noči v starem mestnm jedru so še vedno nemirne. Vandalskim dejanjem ni videti konca, kljub nekaterim organiziranim aktivnostim, da bi jih bilo manj. V Mestnem parku so jo nazadnje skupile vse svetilke, {kode je bilo za okrog 500 tiso~ tolarjev. Nazadnje je prišel na vrsto tudi most za pešce, v aprilski noči so mu ukradli 88 varčnih žarnic. Foto: Črtomir Goznik Obnovili so jih samo 28, 30 pa jih po vsej verjetnosti več ne bodo obnavljali. Gre za svetilke, ki so nameščene od železniškega mostu naprej. Ptujski most za pešce, ki jo je prvič skupil lani decembra, takrat so jo namreč neznanci popihali z več deset varčnimi žarnicami, je škodo ponovno utrpel aprila, ko so ga olajšali za 88 varčnih žarnic. Škode je bilo za 150 tisoč tolarjev. Po ocvetličenju mesta prihajajo sedaj na vrsto cveli-čna korita. Med prvimi so jih oskrunili pred Mestno hišo, nadaljuje pa se tudi "okrasno barvanje" hiš. MG Županove čestitke tudi najboljšim komedijantom v letu 2001 Mercator Mercatorjeva Cena Dneva 7 izdelkov za 7 dni do 50 % • v • nizje cene Vabimo vas v Mercatorjeve prehrambene prodajalne. od 28. 5. do 3. 6. 2001 Špageti -y-ya^ št. 45, jajčni, 500 g, MLINOTEST ■ Sok Biba Borovnica, CB, 1 liter, DANA 134,00 Starburst bonboni 155 g, EMONA 116,00 Bonboniéra 189,00 Figaro Aida 152 g, Poslovni sistem Mercator Kava Noscaffe 999,00 Krafting 200 g. KOLÍNSKA Krompir mladi 1Mercator 165,00 Vatirano blazinice SERENA, 100 kosov 159,00 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / v pokrajinskem muzeju Muzej mora biti dostopen javnosti Nekaj več kot 100 dni uvajanja v novo delo je za Alešem Arihom, direktorjem Pkrajinskega muzeja na Ptuju, zato smo ga obiskali in povpra{ali, kako živi, dela in diha ta za Ptuj izredno pomembna ustanova. "Že tako me ni dosti, pa sem še shujšal v teh mesecih dela v muzeju," je dejal na tisto osnovno vpra{anje, kako gre. Ale{ Arih je pri{el v muzej iz sorodne veje varovanja kulturne dedi{~ine, in sicer z zavoda za spomeni{ko varstvo, ki se ukvarja z nepremi~no dediš~ino, kar je pomenilo terensko službo, strokovno delo, poudarjeno z upravno funkcijo. Muzej hrani, varuje, vzdržuje in prezentira premi~no kulturno dediš~ino. "Vse, kar se hrani v muzejih, je javno dobro in mora biti ~imbolj dostopno javnosti, seveda tudi tržimo, vendar ostajamo kustosi (stražarji)," pravi Aleš Arih. V ptujskem muzeju imajo pestra podro~ja dela: arheologijo, etnologijo, muzikologijo, zgodovino in kulturno zgodovino, res-tavratorstvo, razstavno dejavnost, knjižnico, pedagoško in tehni~-no dejavnost. Tudi prostorsko so precej dislocirani, saj vzdržujejo zbirke v dominikanskem samostanu, na ptujskem gradu, žitnico, mitreja na Bregu in Sp. Hajdini, Povodnov muzej na prostem, zapore, ormoški grad in grad v Veliki Nedelji. Štiri njihove zbirke so nacionalnega pomena: arheologija, muzikologija, zbirka orožja in zbirka tekstila. Ptujski muzej v glavnem financira država, ptujska in ormoška ob~ina prispevata približno 10 odstotkov, lastnih sredstev od vstopnin je okrog osem milijonov tolarjev ali za 2 odstotka, ob~ina Ptuj pa posebej pla~uje za Miheli~evo galerijo. Ministrstvo za kulturo v bodo~e na~rtuje financiranje muzejev tako, da bo država dolo~ila delež, kakršnega bi pla~evale tudi vse ob~ine ob državni dotaciji, seveda. Aleš Arih pravi, da bi muzeji morali imeti posebej direktorja managerja in posebej direktorja za strokovna vprašanja. Vendar je zaenkrat pa~ tako, kot je, in potrebno se je skupaj uba- dati z vsemi adminstrativnimi in tudi strokovnimi problemi. V muzeju je zaposlenih 42 delavcev, od tega 14 kustosov, 14 delavcev pa dela v okviru javnih del. Muzejske zbirke obi{~e letno približno 60.000 obiskovalcev, kar je primerjalno z drugimi muzeji veliko. Dobro sodelujejo s Ptujskimi vedutami, ki imajo koncesijo za vodenje po zbirkah. Od obiskovalcev je največ šolarjev, vedno več pa je tujih gostov. Ker so ob vrhuncu sezone - v času izletov - veliki problemi s parkiranjem pod gradom, bodo v bodoče uvedli nov režim, tako da bodo avtobusni prevozniki na parkirišču pod gradom odložili obiskovalce in šli parkirat na drugo stran Drave. Kočijaže bodo spodbudili, da bi starejšim obiskovalcem omogočili prevoz s parkirišča na grajski hrib. Tudi kažipote bodo na novo postavili, lokacije so že določili. Tudi mitrejem nameravajo dati večjo publiciteto, posebej v ponudbi za srednje šole, problemi pa so s parkiranjem avtobusov, saj ni primernega prostora za to. Letos bodo odprli stalno arhe- Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja na Ptuju, pravi, da je kar shuj{al v za~etnem delovnem zagonu. Foto: Fl ološko razstavo v ormoškem gradu, načrtujejo pa tudi razstavo o zgodovini Ormoža od začetka do danes (tega Ptuj nima). Na Ptuju bodo v zaporih uredili restavratorske delavnice, žal pa ne bo denarja za ureditev galerije, kjer je potebno sanirati vlago. Ce bi dobili sponzorja, bi galerijo poimenovali po njem. Bila pa bi nujno potrebna, saj številni ptujski avtorji nimajo pravzaprav kje razstavljati, Miheličeva galerija pa je v glavnem zasedena. Uredili bodo tudi viteško dvorano na gradu, ki jo bodo ponudili v uporabo primernim zainteresiranim, ki ne bi ogrožali spomenika; morda bi bila primerna tudi za poroke. V gradu teče akcija zamenjav oken ter elektrifikacija v drugem nadstropju. Pripravljajo pa tudi investicijski program za dominikanski samostan, ki bi ga bilo nujno prekriti (vzhodni trakt), saj odpadla opeka ogroža obiskovalce. Zaenkrat nimajo odobrenih sredstev za prekrivanje (okrog 12 milijonov tolarjev). Žitnica je trenutno zavarovana. V njej načrtujejo regijsko ali celo vseslovensko etnološko zbirko, za kar bo potrebno izdelati še projekt. Restavracija kot del gradu je prav tako spomenik. Ni se še iztekel natečaj za njeno ureditev, tudi ni veliko upanja, saj so razpisni pogoji zahtevni, zato se bodo zavzemali za to, da bi država kot lastnik usposobila restavracijo do četrte gradbene faze (z vsemi potrebnimi strokovnimi posegi) in objekt potem dala neopremljen v najem zainteresiranemu gostincu, saj bi mu s tem olajšali prene-katero bodenje s strokovnjaki na področju očuvanje kulturne dediščine. Občina pa naj bi zagotovila komunalno infrastrukturo do restavracije. Franc Lačen Res je! Molk je zlato. Tako se glasi reklama za sobotno oddajo Res je; pa ne zato, ker bi v oddaji toliko mol~ali, pa~ pa se ljudski rek tokrat bolj na-na{a na gospo Molkovo, ki oddajo vodi. No, morda bi mi gledalci lahko zlobno dodali, da ni vse zlato, kar se sveti. Priznati moramo, da je Mi{a Molk izku{ena TV voditeljica, vendar je zanjo prav ta izku{enost dvorezen me~: zaradi nje zna oddajo uspe{no pripeljati do konca, po drugi strani pa se vsi gledalci {e predobro zavedamo, da so njena rosna leta živa samo {e v arhivih TV Slovenija. In to je za voditeljico, ki ji starost pomeni žalitev, lahko velik problem. Toda skrbi zaradi svojega videza se ji, roko na srce, {e ni potrebno delati - da je obstala v nekem ~asu, bi ji lahko o~itali samo po frizuri, pri kateri je obti~ala kdo ve kdaj, tako kot mnoge ženske srednjih let. Sicer pa je treba priznati, da je oddaja klub mnogim sezonam predvajanja {e vedno zanimiva. Za to so zaslužni predvsem gostje, ki se kljub majhnosti Slovenije {e niso za~eli ponavljati, res pa je, da se zaradi tega med njimi vse pogosteje znajdejo vedno manj znani povabljenci. Le-ti potem skozi oddajo razkrivajo svoje najgloblje skrivnosti (ki jih voditeljica mnogokrat odpravi le s hladnim 'mhm') ter izpolnjujejo najrazli~nej{e naloge (ob katerih se o~itno najbolj zabava prav gospa Mi{a). Kakorkoli že, cilj oddaje je izpolnjen - ob njej se dokazano razvedri vsaj ena oseba. Čeprav je Zoom do~akal svojo zadnjo sezono, se za Res je ni treba bati - spremljal nas bo vsaj {e toliko ~asa, dokler Mi{a ne bo do konca izpila svojega eliksirja mladosti. Nataša Zuran PTUJ / zelja, biti naducitelj, je velika Kdo je glavni: šolski ali ob~inski svet? Kar štirje ravnatelji osnovnih šol s ptujskega področja, ki so dolga leta vodili svoje šolske kolektive, se s koncem letošnjega šolskega leta odpravljajo v zaslužen pokoj. Tako izbirajo nove ravnatelje v Juršincih, kjer se poslavlja Francka Petrovič, v Cirkulanah zaključuje Franc Kekec, v Cir-kovcah Bogomir Jurtela in v Žetalah Marija Krušič. Ob teh imajo redne reelekcije še v Gorišnici in Vidmu pri Ptuju, v Markovcih in Kidričevem pa so jih že izpeljali. Posebno na mesta, kjer odhajajo dosedanji veterani v pokoj, se prijavlja sorazmerno veliko kandidatov, ki izpolnjujejo ali pa tudi ne pogoje za ravnatelja (pet let delovnih izkušenj, visokošolska izobrazba, ravnateljski izpit). Zanimivo je, da se nekateri kandidati venomer prijavljajo na vse razpise za ravnatelja šole in da se pri tem zgodi celo to, da pozabijo, na katero šolo se prijavljajo, sploh če se prijavljajo na vsa razpisana ravnateljska mesta. In kako se odločajo na šolah, v občinskih svetih in na ministrstvu za {olstvo? Ravnatelja šole imenuje svet šole, zato potrebuje mnenje občinskega sveta in ministrstva. Najprej je potrebno upoštevati razpisane pogoje, potem občinski sveti najčešče presojajo gospodarnost in inovativnost prijavljenih kandidatov, tu in tam tudi lokalni vidik (domačin), glede politične pripadnosti pa je težko reči, saj zaradi politične barve posameznega kandidata na našem področju pravzaprav nihče ni "letel". Ministrstvo za šolstvo običajno da pozitiven glas kandidatu, ki ga podpira svet šole. Svet šole pa se odloči ali pa tudi ne. Letos se dogaja, da se razpisi ponavljajo. Za mnenje o imenovanju ravnateljev smo povprašali tudi glavnega šolskega inšpektorja in- Mag. Alojz [irec, glavni in{-pektor inšpektorata RS za šolstvo in {port. Foto: Fl špektorata Republike Slovenije-za šolstvo in šport mag. Alojza Sirca, našega rojaka iz Žetal in nekdanjega ravnatelja OS Dor-nava. Pravi, da inšpektorat ni v procesu imenovanja ravnateljev, da pa o delu posameznih šol informirajo ministrstvo za šolstvo, ki se pri svojem mnenju najče-šče resnično strinja z mnenjem šolskega sveta, saj je to neko zagotovilo za normalno zdravo kolektivno šolsko delo. Inšpektorji opravljajo redne, izredne in ponovne preglede; redne po določenem programu, ponovne po izrekih določenih sankcij, kar dosti pa je izrednih pregledov, ko dobivajo pritožbe staršev ali drugih akterjev učnega procesa. Najpogostejše pritožbe so v zvezi s pravicami in dolžnostmi učencev, izrekanjem kazni in ocenjevanjem. Največ pritožb je iz srednjih šol. V napredovanja učiteljev pa inšpekcijska služba ni vključena. Franc Lačen TEDNIKOVA KNJIGARNICA Slikaniške novosti v mladinskem oddelku knjižnice Zadnje dni je bilo precej besed izrečenih in zapisanih o poraznem stanju založništva na Slovenskem. Založbe drastično krčijo predvsem leposlovne programe; o ukinjanju in prevzemanju nekoč odličnih založniških podjetij pa v Tednikovi knjigarnici ni vredno zgubljati besed. Državna usta so pomembnost slovenske kulture razglašala v osamosvojitvenem času, nato pa je država prav po mačehovsko prepustila večino kulturnih segmentov tolikanj opevanim tržnim zakonitostim. Le-tem očitno dobro podlegajo knjige za mlade bralce - slikanice tujih avtorjev, saj je produkcija kvalitetnih prevedenih slikanic dovolj velika za slovensko bralstvo. Pohvalno! Manj hvale zaslužijo knjižne izdaje dvomljive kakovosti, ki jih veselo izdajajo tudi znane, manj znane in neznane založbe. Zanimivo je tudi, da je vedno več slikanic, ki ne prinašajo kruha domačim tiskarjem, marveč so tiskane v Italiji, Belgiji, Češki ... Celo tiskarji v daljni Kitajski imajo opravek s slovenskimi slikanicami. Današnja Tednikova knjigar-nica prestavlja torej štiri slika-niške novosti, ki bodo gotovo razveselile najmlajše in njihove vzgojitelje, enako pa jih priporočam učencem razredne stopnje osnovne šole. IZGUBLJENI NASMEH je likovno in besedilno zanimiva slikanica avtorske dvojice Thierry Robberecht in Philippe Goossens. Natisnjena je z velikimi tiskanimi črkami, kratko besedilo je razvrščeno med ilustracije, da je knjiga izvrstna za prvo branje. Na vsaki strani z besedilom je poudarjena (večje, drugačne črke) besedica, ki se navezuje na naslov (nasmeh, nasmehniti, smehec, nasmešek, zakrohotati, smehljati, nasmeški ...). Zgodbica pripoveduje o deklici, ki jo vsi sprašujejo po njenem nasmešku, ki je kar izginil z njenega obrazka. Izgubila ga je na šolskem dvorišču. Zakaj in kako se je dekletcu nasmešek povrnil, pa preberite sami! ADAM sovraži jutranje umivanje, a to jutro se očetu ne pritožuje in ne nerga, saj bo poprosil očeta za nekaj nadvse pomembnega: rad bi šel sam lovit ribe k reki. Adam je majhna opica in oče mu našteje živali, ki se jim mora Adam izogniti. Mali ribič seveda uboga očeta: najprej se izogne ježem in krokodilom, nato še slonu. Revež je komaj našel prostorček ob reki, kjer je lahko sam ribaril. Toda ko Adam pade v vodo, ga reši prav ena izmed zverin, ki jih je zjutraj našteval Adamov oče. Slikanica Adam je avtorsko delo Quentina Grebana, ki je med pravljično pripoved skril pomembno sporočilo: ne sodi po drugih. Obe slikanici sta izšli pri založbi Kres v prevodu Uroša Kal-čiča. O MIŠKI, KI JE ISKAIA PRIJATELJA Mala osamljena miška si ni nič bolj želela kakor prijatelja. Mnoge velike živali je povprašala, ali bi bili njeni prijatelji, a so jo vse zavrnile. Šele srečanje z drugo malo miško jo je osrečilo. Slikanica je izvrstno in zanimivo narejena: čez vse liste slikanice se na dnu vleče zelena kača, ampak to izveste na koncu slikanice. Na listu z miškinim vprašanjem je vedno narisan le rep vprašane živali, ta se razkrije na naslednji strani, ko miško zavrne. Slikanica je avtorsko delo svetovno znanega Erica Carle-ja. HOJ, RDEČA LISICA! To je še na iz niza mojstrovin Erica Carleja, ki se je tudi slovenskim bralcem že prikupil (Zelo lačna gosenica, Godrnjava pikapolonica, Petelinček je šel po svetu, Od glave do peta) z likovno izredno domiselnimi in vabljivimi slikanicami, ki jim besedilo preveva prijazna pou-čnost in humornost. Pripoved o Rdeči lisici je posrečena kombinacija pripovedi in pouka o nasprotnih, komplementarnih barvah. Izjemno slikanico je avtor temeljil na spoznanju Johanna Wolfganga von Gotheja, pesnika (1749-1832), ki je sam menil, da je barvna teorija eno njegovih najpomembnejših odkritij. Obe slikanici Erica Carleja je izdala založba EPTA, prvo je prevedla Nina Kokelj, drugo pa Milan Dekleva. Liljana Klemenčič POVABILO NA PRAVLJICO Z JOGO Danes je zadnji četrtek v maju in vabimo ob 17. uri v pravljično sobico mladinskega oddelka v Mali grad. Pravljica z jogo je primerna otrokom od četrtega leta dalje. Vstopnine ni, otroci naj imajo copatke in lahna športna oblačila. Prijazno vabljeni! KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / težek je kruh slovenskih filmskih režiserjev Pet let iakanja za uresničitev projektov Ob projekciji novega slovenskega filma Barabe, ki je bil pred časom na Ptuju (o tem smo poročali), smo pokramljali z režiserjem Miranom Zupaničem, Ptujčanom, ki na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani predava filmsko režijo, o problematiki filmarjev v Sloveniji. Miran Zupanic je diplomiral iz prava ter filmske in televizijske režije v Ljubljani. Kot {tudent prava je veliko obiskoval kinoteko in se navdu{il za filmsko ustvarjalnost do te mere, da je ob pravu vpisal {e na {tudij režije in ga uspe{no dokončal. Tudi po diplomi na pravu se {e ni dokončno odločil za umetni{ko pot, saj je kar nekaj časa bil zaposlen na in{titutu pravne fakultete, dokler ga ni dokončno v profesionalne vode pritegnil film, s katerim se danes ukvarja kot pedagog in režiser - ustvarjalec. Doslej je posnel {est filmov ({tudijski igrani V glavi, dokumentarna Rdeča violina in Oči Bosne ter tri celovečerne igrane filme: Operacijo Cartier, Radio.doc in Barabe). TEDNIK: V enajstih letih ste posneli tri celovečerne filme, kar je za slovenske razmere sorazmerno dosti. Kako je mogo-~e priti do denarja za filmsko ustvaritev? M. Zupanič: V Sloveniji trenutno deluje ali bolje rečeno čaka na delo okoli trideset filmskih režiserjev. Letno jih dela zgolj 10 odstotkov, saj se v Sloveniji delajo po trije celovečerni filmi na leto oziroma do pet pod različnimi produkcijskimi pogoji. To pomeni, da je potrebno projekt (scenarij) glede na razpis predložiti filmskemu skladu, ki deluje pri ministrstvu za kulturo. TEDNIK: Kako se odloča filmski sklad pri izbiri projekta? M. Zupanič: Težko je reči. Nedvomno je pomembna tema scenarija oziroma sam scenarij. Veliko pomeni pa tudi predvideni režiser, ki bo film delal. So režiserji, do katerih je sklad dobrohoten in prizanesljiv, nekateri so "prekleti". Sem med tistimi nekje na sredi. TEDNIK: Za dva svoja filma ste napisali tudi scenarij (Radio.doc. in Barabe). So bili scenariji naročeni? Mnogi avtorji ne pi{ejo scenarija, če ni naročen in naprej honoriran. M. Zupanič: Ko sem se odločil za scenarij, nisem vedel, ali bom uspel po njem narediti film ali ne. Za pisanje scenarija potrebujem približno leto in pol. Ce ne uspem po scenariju narediti filma, sem svoje delo dobesedno vrgel vstran, saj to ni literatura, ki bi jo izdal na kakšen drug način. TEDNIK: Kako se prodajajo slovenski filmi? M. Zupanič: Slovenski filmi se zaradi majhnega govornega področja bolj slabo prodajajo v tujino, kot se tudi sicer filmi drugih majhnih narodov. Zato je iz nacionalnega vidika potrebno, da takšno filmsko produkcijo vzpodbuja in financira država. Film Radio.doc je bil sinhroni-ziran v nemščino. Pri nas smo sicer obsedeni z ameriško filmsko produkcijo, skoraj 95 odstotkov predvajanih filmov pri nas je ameriškega izvora - več kot v Ameriki, kjer je na programih okoli 85 odstotkov ameriške produkcije. TEDNIK: Koliko časa je potrebno za realizacijo filma, ko so odobrena finančna sredstva zanj? M. Zupani~: Glede na odobrena finančna sredstva pravzaprav vidiš, s kakšnim denarjem moraš realizirati film, in približno veš, koliko snemalnih dni imaš na razpolago. Za film Bara- SLOVENSKE GORICE / zgode in nezgode s solskimi okoliši Vitomariani nočejo na Destrnik šolarji višjih razredov osnovne šole v Vitomarcih se že več kot trideset let vozijo k pouku v šestem, sedmem in osmem razredu v osnovno šolo Mladika na Ptuju. Ko je obstajala še skupna občina Destrnik, Trnovska vas in Vitomarci, sta se podružnični šoli Trnovska vas in Vitomarci pripojili k matični šoli Destrnik, ki je z novo šolsko zgradbo in telovadnimi površinami postala ena razkošnejših šol na Ptujskem. Ob gradnji oziroma načrtovanju gradnje se je nedvomno razmišljalo tudi o tem, da bodo šolo napolnjevali ob destrniških učencih tudi učenci iz Trnovske vasi in Vitomarcev. Medtem ko so se v Trnovski vasi sprijaznili s tem, da njihovi učenci obiskujejo višje razrede osnovne šole na Destrniku, so Vitomarčani sklenili s ptujsko občino petletno pogodbo, da njihovi učenci še nadalje lahko obiskujejo šolo na Ptuju. Ta rok se letos izteka. Občinski svet občine Sv. Andraž je na osnovi zbora krajanov sprejel sklep, da se njihovo učenci tudi nadalje vozijo k pouku na Ptuj. Zupan občine Sv. Andraž Franc Krepša je dejal, da Vito-marčani pravzaprav razen redkih izjem nikoli niso hodili v šolo na Destrnik in da so se že navadili na Ptuj. O tem so se okvirno že pogovarjali s ptujsko občino in šolo Mladika, ki zaradi njihovih učencev ne bo povečala števila oddelkov, povečalo se bo le število učencev v razredih. Ministrstvo za šolstvo prepušča odločitve o šolskih okoliših lokalnim skupnostim, da si jih uredijo po najboljših močeh. Ce jim ne bo uspela povezava z Ptujem, bodo poskušali s pet kilometrov oddaljenim Cerkvenjakom, kamor so leta dolgo hodili učenci iz Vitomarcev v višje razrede. Zupan Trnovske vasi Karl Vur-cer, ki je obenem vodja podružnične šole v Vitomarcih, se kot strokovni šolski delavec ne spušča v presojo o šolskih okoliš, kot župan Trnovske vasi pa misli, da ima Destrnik vse pogoje, prostorske in kadrovske, da se razvije v šolsko središče Slovenskih goric. Podžupan mestne občine Ptuj Ervin Hojker pravi, da se ptujska občina ne želi vpletati v razprtije drugih občin, da pa ne bo delala problemov učencem iz Vi-tomarcev, če bodo želeli obiskovati šola na Ptuju ob pogojih, kot veljajo za vse občine pri plačevanju stroškov za svoje učence in pri zagotavljanju dogovorjenega nadstandarda. Dokončno se še niso dogovorili. Destrniški župan Franc Puk-šič pravi, da pravzaprav zadeve ne more komentirati, saj niti občina Destrnik niti matična šola na Destrniku nista v tej zvezi dobili nobenega uradnega dopisa in lahko smatra zadevo zgolj kot govorico. Ko je bil še župan skupne občine se je zavzemal za zgraditev oziroma dograditev šole v Vitomarcih in ta šola bi nedvomno že bila, če bi se Vito-marčani takrat strinjali s šestlet-ko (dve triadi). Tudi ministrstvo za šolstvo se ni strinjalo z devet-letko v Vitomarcih, saj je premalo otrok. Gradila se bo šestletka, sedaj pa so na dvaintridesetem ali še višjem mestu po rangu državnega ministrstva za šolstvo. Trenutno občina Destrnik ne izstavlja računov občini Trnovska vas za učence, ki obiskujejo šolo na Destrniku. In kaj pravijo nekateri domačini, starši učencev? Lidija Cuček iz Vitomarcev nima šoloobveznih otrok, je pa babica in si želi, da bi v Vitomar-cih dobili otroški vrtec. Sama je hodila v šolo v Cerkvenjak, mnogi njeni vrstniki iz Hvale-tincev in Novincev pa so hodili v Juršince. Jože Braček iz Vitomarcev ima šolobvezne otroke. Sam je hodil v šolo na Ptuj. Misli, da so pogoji za učence na Destrniku boljši kot na Ptuju. Bistveno je, da učenci pridobijo ustrezno znanje za nadaljnje šolanje. Stvari so se spolitizirale, glavno besedo bi morali imeti starši in strokovnjaki. Bogdan Berlak je priseljenec v Vitomarce. Misli, da je odločitev o ptujski varianti bolj politična kot strokovna. "Kamorkoli bodo naši učenci šli, povsod bodo prišleki, zato bi bilo najbolje, če bi lahko devetletko končali v Vito-marcih. Mislim, da glede strokovnosti danes ni več razlike med mestom in vasjo." Albin Druzovič iz Drbetincev pravi, da po naravnem združevanju ljudi s sosednjimi kraji Vi-tomarčani nimajo dosti stikov z Destrnikom, več povezav je s Cerkvenjakom in Juršinci. Misli pa, da je šola na Destrniku ena najboljših šol in bi se strinjal z idejo (ki jo je zagovarjal tudi nekdanji skupni župan Franc Puk- šič), da bi bil javni šolski zavod na Destrniku, v Vitomarcih pa popolna devetletka. Nekateri osnovnošolci iz Drbetincev hodijo v Cerkvenjak, kjer se tudi pripravljajo na devetletko. Tudi sam je hodil v Cerkvenjak. Na osnovi števila otrok iz Vitomarcev so ustrezne šolske kapacitete gradili na Destrniku in tudi v Jur-šincih, kamor so včasih hodili učenci iz Hvaletincev in Gibi-ne. Kaj torej storiti? Najbolje bi bilo, da bi se Vitomarčani "vkup vzeli" in poskrbeli za nekaj več naraščaja, da bi lahko imeli svojo samostojno devetletko. Da bi dosegli Zavrčane, bi jih morali imeti še vsaj petdeset do šestdeset, za normalno devetletko pa nekaj nad sto več, kot jih imajo. Franc Lačen Miran Zupanic, filmski režiser in profesor filmske režije na AGRFT v Ljubljani be smo imeli 55 snemalnih dni, kar je za slovenske razmere sorazmerno veliko, kljub temu sem se začasno odpovedal delu svojega honorarja za dodatna snemanja. Upam, da se bo to povrnilo z gledanostjo filma. Realno film nastane v približno 110 delovnih dneh, saj v času nastajanja delamo domala od jutra do večera. TEDNIK: Kako izberete igralce, opravljate avdicije? M. Zupani~: Igralce v glavnem poznam, ne opravljam avdicij. Naturščikov ne vključujem v svoje filme, saj mi vsak profesionalni igralec lahko bolje odigra vlogo posebneža kot izbrani lik z ulice. Za naturščike se v glavnem odločajo režiserji, ki ne znajo delati z igralci. TEDNIK: Ste se kdaj zmotili pri izbiri igralca? M. Zupani~: V glavnem ne, važno je dobro predvidevanje. Ce igralec ne interpretira svoje vloge, kot sem si jo zamislil, pač rešujem svojo napako pri izbiri igralca. Analiziram, ali sem prezahteven do igralca, zakaj ima blokado, je problem v njegovem karakterju, važen je dialog med režiserjem in igralcem. Lahko se zgodi, da igralca tudi zmenjaš. Sicer pa je silno pomembno, da za film izbereš pravo ekipo. TEDNIK: Kako reagirajo igralci, ko imate v scenariju predvidene kočljive scene, ki igralca silijo v razkrivanje svoje intime? M. Zupanič: Zelo važno je, da se ob dogovoru za vlogo z igralcem temeljito pogovoriš. Sicer pa se izogibam scen, ki bi nekako žalile igralčevo osebnost, tudi z goloto se pri svojih filmih ne ukvarjam. Nisem še videl dobre gole scene v slovenskih filmih. To je težko narediti. TEDNIK: Kaj pomeni za film glasba? M. Zupani~: Glasba je ideologija filma. Mora imeti podporo v situaciji, gledalca na poseben (zahrbten) način fascinira oziroma pritegne. TEDNIK: Kaj pa drugi soustvarjalci? M. Zupanič: Ko sem dejal, da je zelo važno, kakšno ekipo si izbereš, nisem mislil zgolj na igralce, pomembni so vsi sodelavci od producenta, ki poskrbi za materialno delovanje, do vseh drugih soustvarjalcev: montažerja, ki je pravzaprav dramaturg filma, saj ima v rokah škarje in platno, filmske kamere, ki je likovna govorica filma ... TEDNIK: Kak{ni so va{i bo-do~i na~rti? M. Zupani~: Jih še ni, sedaj je šele začel teči ciklus predvajanja Barab, filma, za katerega smo izdelali šest kopij in se torej vrti v šestih kinematografih. Franc Lačen JURSINCE / dan šole Francka Petrovii se poslavlja Prejšnji četrtek so v Juršincih proslavljali dan šole, zato smo se pogovarjali z ravnateljico Francko Petrovič, ki letos zaključuje svoje profesionalno pedagoško delo. Pred petintridesetimi leti je Francka začela svojo učiteljsko pot prav v Juršincih, kjer je poučevala najprej zgolj eno leto. Potem je 11 let delala na osnovni šoli Trnovska vas, službena pot pa jo je privedla ponovno v Jur- šince, kjer je devet let poučevala, zadnjih trinajst let pa je bila ravnateljica šole. V tem času so na šoli dogradili prizidek in tako so lahko uvedli popoln enoizmen-ski pouk. Danes je na šoli 225 učencev Ob {oli je zrastla telovadnica. Foto: Fl v dvanajstih oddelkih in v dveh oddelkih podaljšanega bivanja, imajo tudi 2 oddelka male šole in en oddelek vrtca za otroke stare od treh do šestih let. Na šoli dela 24 strokovnih delavcev. Učenci prihajajo v glavnem iz občine Juršinci (tudi iz Hlapon-cev je čedalje več učencev), prihajajo pa tudi od Sv. Jurija in Sv. Tomaža. Na šoli imajo zelo razgibane interesne dejavnosti, posebej se pohvalijo z judo sekcijo, ki na tekmovanjih dosega zavidljive rezultate. Občina Juršinci je poskrbela tudi za nadstandarne aktivnosti (pouk tujih jezikov, računalništva, plavalni tečaji, šole v naravi). Na splošno ugotavljamo, da manjše občine svojim učencem lahko nudijo dosti višji nadstandard kot večje oziroma tiste, ki se štejejo kot razvite in morajo pri investicijah prispevati odstotkovno dosti višji denarni prispevek. Šola v Juršincih se temeljito pripravlja na devetletko, poseb- Francka Petrovič je zadnjič organizirala dan {ole. Foto: Kosi no skrb posvečajo izobraževanju učiteljev v vseh oblikah. Juršinska šola je tudi široko odprta za vse dejavnosti odraslih, tako njihove prostore brezplačno uporabljajo kulturniki in športniki, ki ljubiteljsko delujejo v Juršincih. Franc Lačen PTUJ / tudi izletniški turizem dela mestu težave Kam z avtobusi? Na grajskem hribu imajo na leto dva vrhunca turistične sezone: prvi je maja in junija, drugi se pri~ne septembra in kon~a pred martinovim. V najbolj obiskanih dneh si grad in njegove zbirke ogleda več sto obiskovalcev, dvakrat na leto pa se sre~ajo z nemogo~im, ko jih obi{~e do tiso~ obiskovalcev dnevno. Da poteka obisk gradu nemoteno, skrbi usklajena ekipa okrog 15 ljudi, ki vklju~uje turisti~ne vodnike, muzejske pedagoge in paznike. Do zmede pa pride, ko se najavljene skupine ne držijo napovedanega urnika in po več ur zamujajo s prihodom. Večina obiskovalcev gradu se za obisk naroča pri Ptujskih ve-dutah, s posredovanjem TIC-a prihajajo le redki. V teh dneh je na grajskem dvori{~u najpogosteje srečati skupine {ol-skih izletnikov, med odraslimi pa prevladujejo Avstrijci. Če je v gradu do {est skupin hkrati, to je do 180 ljudi, je {e idealno, ker se v tem primeru {e lahko ognejo drug drugemu. Vse, kar je več od tega, pa že povzroča zmedo in lahko povzroča težave. Na grajskem dvori{ču se obiskovalci ne morejo ogniti drug drugemu, {e posebej če jih pride več sto sočasno, nekateri tudi nenajavljeno, in se zadovoljijo z ogledom gradu brez vodnika oziroma spremljevalca oziroma ogledom s pomočjo slu{alk. Na grajski terasi lahko posedajo le odrasli gostje, za {olarje pa je na voljo le nekaj klopi, pa {e te je nabavila grajska kavarna. V vr- huncih bi jih zagotovo potrebovali več. Zahtevnej{i gostje pa prav gotovo pogre{ajo nekdanjo grajsko restavracijo, ki je s svoje terase ponujala neponovljiv pogled na mesto in jezero. V obdobju, ko Ptuj {e vedno stavi na izletni{ki turizem, saj za stacionarnega {e vedno nima pogojev, imajo izletniki največ težav s parkiranjem avtobusov. Zaradi tega pogosto zapu{čajo mesto nezadovoljni. Največ obiskovalcev Ptuja prihaja na grad. Na parkiri{ču pod gradom sta "ponesrečeno" zarisani dve parkirni mesti za avtobuse. Če ju {oferjema uspe zasesti, pa so problemi, ko ju želita zapustiti. Včasih je potrebno celo "prestavljati" osebne avtomobile. Še največjo srečo ima voznik, ki mu uspe parkirati pred (neza-risanim) vhodom na parkiri{- Ko se na grajsko dvorišče zgrne več sto mladih obiskovalcev, jih večina posede na travo; na grajskem dvorišču namreč primanjkuje tudi klopi PTUJ / s krosa ptujskega vrtca Zmagali so vsi 23. maja je bil tradicionalni majski kros otrok ptujskega vrtca. Pripravili so ga v sodelovanju s Športnim zavodom Ptuj. Nastopilo je po osem ekip deklic in dečkov iz enot Zvonček, Tulipan, Marjetica, TTobentica, Narcisa, Vijolica, Spominčica in Mačice. Za kar najbolj{i rezultat so se trudili vsi, otroci in vzgojiteljice ter njihove pomočnice, pomagalo pa je tudi spodbujanje star{ev in drugih gledalcev. Vse-ekipno je slavila enota Zvonček, druga je bila Narcisa, tretja pa Spominčica. Pri dečkih je zmagala ekipa enote Zvonček, druga je bila ekipa enote Tulipan, tretja pa Narcisa. Pri deklicah je ekipno slavila enota Spominčica, druga je bila ekipa Zvonček, tretja pa Narcisa. Pri dečkih je zmagal Domen Vidovic, drugi je bil Aljaž Brlek, tretji pa Marko Dajnko. Pri deklicah je zmagala Patricija Mahoric, druga je bila Sandra Kokol, tretja pa Tjasa Flanjak. MG Janez Anclin, šofer Izletnika Celje, podobno kot drugi šoferji ugotavlja, da na Ptuju ni ustrezno poskrbljeno za parkiranje avtobusov če. Šoferji, ki vozijo izletnike na Ptuj, pričakujejo, da bo mesto za svoje goste bolje poskrbelo. V prvi vrsti gre za dobro informiranje. Na parkiri{ču pod gradom bi mesto oziroma upra-vljalec parkiri{ča lahko izobesil napis, kje na Ptuju lahko parkirajo avtobusi. Tudi na ptujski avtobusni postaji ni nobenega napisa o tem, pa tudi o tem ne, da pri njih turistični avtobusi niso "zaželeni" oziroma zanje nimajo prostora, kot je prej{nji teden povedal prometnik Janez Pulko, {e posebej pa ne za {ol-ske avtobuse. Če pa bi dvignili zapornico, bi za uro parkiranja enega avtobusa zaračunali 3200 tolarjev, kar nam je potrdil tudi {ofer Izletnika Celje Janez Anclin, ki je 24. maja želel parkirati na ptujski avtobusni postaji, pa so ga zavrnili. Zatem je odpeljal na parkiri{če pri železni{ki postaji. Ptujski župan Miroslav Luci pa, nasprotno, pravi, da je za parkiranje turističnih avtobusov na ptujski avtobusni postaji vse urejeno in da na njej lahko parkirajo po neki minimalni ceni. Tako naj bi se dogovoril s Certusem. Za avtobuse so brezplačna parkirna mesta tudi na parkiri{ču na Zadružnem trgu, žal pa večina avtobusnih {oferjev tega ne ve. Lepo pa so za svoje goste poskrbeli pri ptujski vinski kleti. Za kratke postanke avtobusov bi morali urediti tudi parkiri{če pod gradom. Na to so v podjetju Ptujske vedute v prej{njih letih mestno oblast večkrat opozorili, prav tako tudi nekateri drugi. Sedaj, ko je avtobusna sezona na vrhuncu, so zadevo v mestni občini vzeli resno, s pomočjo strokovnjakov in vseh, ki so odgovorni za ptujski turizem, naj bi zadevo re{ili v prid mesta in njegovih obiskovalcev. Za novo ureditev parkiranja avtobusov in napisne table naj bi poskrbeli v dveh do treh tednih. Vsem, ki z avtobusi prihajajo na Ptuj, bodo priporočili, naj jih parkirajo na parkiri{ču pri Zadružnem trgu, do gradu pa naj se sprehodijo, če je le mogoče. Tudi na ta način želijo goste zadržati dlje časa na Ptuju, ne samo dve do tri ure, in zagotoviti njihovo večjo potro{njo. MG Parkirišče pod gradom je s svojo ureditvijo povsem neprimerno za avtobuse. Foto: MG Zmagali so vsi, ki so prišli na cilj. Foto: Črtomir Goznik P E R U T N I N O T I Č E K Piscancji zvitki s skuto Sestavine za 4 osebe: Piščančji file Perutnine Ptuj Mastna skuta Srednje velik korenček Majhna čebula Kuhano maslo 4 kom Gorčica 1 žlica 100 g Rumenjak 1 kom 2 kom Kokošja juha 1/41 1 kom Vermut (suho vino) 4 žlice 3 žlice Kisla gosta smetana 2 žlici 2 žlici mešanih začimb: koper, krebuljica, timijan, peteršilj, melisa, sol, poper Priprava: Korenje, čebulo zrežemo na drobne kocke, žlico maščobe razgrejemo ter na njej prepražimo korenje in čebulo ter pustimo, da se ohladi. Zelišča zmešamo s smetano, rumenjakom, gorčico in poprom ter soljo. Piščančje fileje razpolovimo, potolčemo, osolimo in namažemo z zeliščno skuto. Nanje naložimo ohlajeno zelenjavo, zrezek zvijemo in spnemo z zobotrebcem. Preostalo maščobo razgrejemo, zvitke opečemo na obeh straneh (na srednji vročini), da nam lepo porumeni. Prilijemo juho in vermut. Zvitke dušimo 20 minut na majhnem ognju v pokriti posodi. Omako zgostimo s smetano. K jedi ponudimo slan krompir s peteršiljem. Gostilna PP, Novi trg 2, Ptuj Tel.: 02/74 90 622 www.perutnina.si Stoletje dobrih okusov M Perutnina Ptuj PTUJ / pred pricetkom gradnje minoritske cerkve V prHakovanju gradbenega dovoljenja Okrog tretjega dela projekta ptujske trojke se je v prvih mesecih letos dogajalo zelo veliko. Več kot desetletna prizadevanja za rekonstrukcijo minoritske cerkve z baročno fasado se počasi konkretizirajo. Staro poštno poslopje je porušeno, v gradbeni jami pa so tudi že opravili potrebna gradbena dela. Na razpisu je bil za gradnjo cerkvene ladje, vključno s temelji in nosilno steno baročne fasade, izbran Gradis - Gradbeno podjetje Gradnje Ptuj. "Kar zadeva najlepši del te investicije, baročno fasado, smo se sredi aprila na Upravi za kulturno dediščino Republike Slovenije dokončno dogovorili o deležih za njeno financiranje: polovico potrebnega zneska za izbrano različico bo prispevala država, polovico mestna občina Ptuj. Delež enih in drugih vključuje financiranje celotne fasade, ki vključuje nosilno konstrukcijo, baročni videz in tudi temelje fasade," je povedala koordinatorica projekta rekonstrukcije minoritske cerkve z baročno fasado mag. Kristina Šamperl - Purg. Za izvedbo fasade pripravljata Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine ter arhitekt Boris Volk zelo natančne popise za izvajalca. Svet mestne občine Ptuj se je z vsemi tremi različicami bodoče baročne fasade že seznanil, vse pa so bile posredovane tudi ministrstvu za kulturo kot drugemu sofinancer-ju. Ker gre za javna sredstva, bo potrebno pridobiti predračune za vse tri različice. Najbolj se originalu približuje druga različica, ker je optimalna - v materialu in obsegu naj bi bila takšna, kot je bila prvotna fasada. Tretja različica pa je bliže izhodiščem, ki sedaj veljajo v umetnostnozgodovinski stroki, namreč da se na takšne spomenike, kot je baročna fasade minoritske cerkve, postavlja čim manj originalnih materialov, na primer kamna, namesto njih pa materiale, ki so trajnejši in bolj kljubujejo vremenskim vplivom. Mag. Kristina Šamperl-Purg je odgovorila tudi, zakaj je prišlo do spremembe pri različicah; nekaj časa je namreč veljalo, da je najbližja originalu nekdanje baročne fasade ptujske minoritske cerkve prva različica. "Po prvi različici bi bili tudi kipi na fasadi kamniti. Umetnostni zgodovinarji in restavratorji pa so ugotovili, da niso bili vsi kipi na fasadi iz kamna. V času baroka so se poigrali tudi z materiali, s katerimi so prišli z mešanjem mavca in nekaterih primesi. Bili so iz takega materiala kot okrasje (štuk). V času natančnih priprav na gradnjo oziroma izrisov posameznih elementov fasade je tako prišlo tudi do sprememb že omenjenih stališč." Predračuni gradbenih del za gradnjo cerkvene ladje so zelo natančni. Manj natančni pa so lahko v tem trenutku predračuni za izvedbo baročnega dela fasa- PTUJ / pevci os olge meglic ob koncu šolskega leta Magda Damiš odplesala v novo poglavje svojega življenja 17. maja so mladi pevci OŠ Olge Meglič Ptuj pokazali svoje letošnje celoletno delo na tradicionalnem letnem koncertu v dvorani Narodnega doma. Predstavili so se zbor prvo-šolčkov, ki jih vodi Liljana Brglez, ter otroški in mladinski zbor pod vodstvom Magde Damiš. Lepo je bilo slišati ubrano pesem iz otroških grl, ki so doživeto zapela slovenske ljudske in pesmi drugih narodov, pa Bacha in pesmi sodobnih slovenskih skladateljev. Letošnji koncert je bil še posebej slovesen. Z njim se je šola skupaj s starši in učenci poslovila od zborovodkinje Magde Damiš, ki odhaja v pokoj. Glasbeno vzgojo je poučevala na različnih šolah, ob rednem pouku pa je vodila otroške in mladinske zbore, na OS Olge Meglič vse od leta 1981. Letos je za življenjsko delo na področju otroškega in mladinskega zborovodstva prejela Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ptuj. Magda Damiš je v dveh desetletjih na OS Olge Meglič na področju glasbene vzgoje pustila neizbrisne sledove, je poudaril ob koncu koncerta ravnatelj Ervin Hojker in ji v znak zahvale izročil spominsko darilo. Ob koncu prireditve sta zaplesala še plesalca Maja Kajzesberger in Miljan Nojič; ta je v sklepnem delu po- Mag. Kristina Šamperl Purg, koordinatorica projekta rekonstrukcije minoritske cerkve z baro~no fasado, ob fasadnih elementih porušene minoritske cerkve. Foto: Črtomir Goznik vabil na ples še Magdo Damiš in jo tako popeljal mirnejšim in brezskrbnejšim dnevom naproti z upanjem, da to ni bil zadnji aplavz in bomo Magdo Damiš spet kmalu lahko pozdravili kot zborovodkinjo. de, predvsem kamnitih elementov, pri čemer velja povedati, da se nekateri že delajo, dela pa jih isti izvajalec kot pri Marijinem stebru. Najmanj so natančni predračuni za tiste dele fasade - ni jih sicer veliko -, ki jih bodo klesali. Po drugi različici, ki naj bi prevladala, o njej naj bi se uskladila financerja (mestna občina in ministrstvo za kulturo), bi baročna fasada stala okrog 330 milijonov tolarjev. Minoritski samostan sv. Petra in Pavla, ki je investitor gradnje cerkvene ladje, se zelo trudi, da bi jo zgradil po najugodnejši ceni, pri tem pa želi tudi sam imeti aktivno vlogo z delom in materialom. Gradnja cerkve je namreč velik zalogaj, velik zalogaj pa bo tudi oprema cerkve oziroma druga oprema v tem objektu, ki naj bi služil tudi za kulturne name- ne. V ta sklop sodijo koncertne orgle, ki naj bi služile tako cerkvi kot mestu in širšemu okolju. Temu primerno naj bi bilo financiranje. Ob tem bo potrebno urediti dvorišče, zunanjo infrastrukturo, vključitev tega po gradnji zaključenega kompleksa v mestni trg in osvetlitev le-tega. Ce bo šlo vse po načrtih, naj bi bila cerkvena ladja zgrajena do konca letošnjega leta. Gradnja naj bi se namreč pričela takoj po pridobitvi gradbenega dovoljenja, tega pa naj bi pridobili v teh dneh. Tempo rekonstrukcije ptujske minoritske cerkve bodo narekovale finance. Blagoslovitev temeljnega kamna bo na petrovo, 29. junija. Slovesnost bo vodil mariborski škof dr. Franc Kramberger. MG ... PA BREZ ZAMERE Gaudeamus igitur ZMUTIRANA MATURA Pravijo, da svet stoji na mladih. Pravijo tudi, da je v znanju moč. Tudi naš bivši Titej je ob vsaki priložnosti rad mladim upom rajnke Juge poudaril in položil na srce, da se morajo učiti, da bodo potem, ko enkrat odrasejo, s svojim znanjem lahko prispevali k izboljšanju skupne domovine. No, verjetno se mu niti sanjalo ni, da bodo tile mladi upi namesto k ohranjanju skupne domovine s svojim znanjem poskrbeli ravno za obraten proces, se pravi, da bodo to znanje, ki jim ga je Josip tako rad skušal prikupiti, uporabili za to, da to skupno domovino razcepijo skoraj na prafaktorje. Ampak Josip je bil takrat že star in verjetno tudi sam ni več vedel, zakaj nonstop ponavlja ene in iste napotke. Okej. Josipa že nekaj časa ni več med nami, tudi stare Juge ni več, ampak maksime o znanju in mladini pa v tej ali drugi obliki še kar naprej ostajajo. Vprašati pa se morate zelo pomembno vprašanje, na katerega včasih vse prehitro pozabite: Pa je vse to res? Hočem reči, vprašati se morate, ali imajo te visokoleteče maksime kakšen korelat v realnosti, ali torej vsi ti napol pregovori sploh imajo kakšno zvezo z dejanskim stanjem stvari. Saj le v tem primeru imajo nek pomen, nek smisel, ali ne? V nasprotnem primeru kljub vsej pompoznosti in blišču besed vse skupaj izpade kot kup nesmislov in ple-teničenja bedarij. Ce torej povemo čisto po domače, vsakič, ko slišite kakšno tako maksimo, se morate povsem preprosto vprašati, ali čisto zares vse skupaj drži. Kaj zdaj, stoji svet res na mladih in ali je res v znanju moč? Heh, dve kratki vprašanji, ki pa zajemata precej dolg splošen odgovor, predolg za ta format. Zato je najbolj modro, če lahko najdemo kakšno stvar, ki bi v sebi še najbolj reprezentirala ti dve vprašanji in ki bi ju nekako poosebljala. Ce vse skupaj dobro pretehtate, se vam mora odgovor ponudi skoraj sam od sebe. To je odgovor, katerega glavni del se bo začel odvijati to soboto, vključuje pa obe stvari, tako mlade kot znanje. Gre seveda za tisti ultimativni test, preizkušnjo zrelosti, vstopnico v svet odraslih, odgovornih in pametnih. Po domače pa se mu reče kar matura. Ja, tista matura, ki je bila, pa je potem nekaj časa ni bilo, zdaj pa spet je. Ceprav še zdaleč ne v taki obliki, kot je bila pred PTUJ / osnovna šola dr. ljudevita pivka v [e vei mobilnih defektologov V vsesplošnem prehodu osnovnih šol na devetletko nas je zanimalo, kako bo v bodoče delovala osnovna šola dr. Lju-tevita Pivka na Ptuju. To je šola s posebnih programom, ki ima na Ptuju petdesetletno tradicijo. O delu šole in načrtih smo se pogovarjali z ravnateljem Rudijem Lenartom, doma iz Vinta-rovcev, ki pa stanuje in živi v Račah. Pravi, da šolo obiskuje 120 učencev iz šestnajstih občin. Na šoli je osemnajst oddelkov in 34 strokovnih delavcev. Tudi za šolo s prilagojenim programom valja prenova programov in postopni prehod na devetletko. Trenutno so v prehodnem obdobju, ko je bil sprejet zakon o usmerjanju učencev, ni pa še izdelan pravilnik o tem in tako trenutno ne vedo, koliko učencev bo vključenih v prve razrede. Torej ne vpliva na trenutno čakanje devetletka, ampak omenjeni pravilnik, ki naj bi bil sprejet do 1. julija letos. Strokovnjaki si niso edini glede pouka učencev s specifičnimi in duševnimi motnjami. V glavnem se nagibajo k temu, da naj bi učenci s specifičnimi motnjami obiskovali pouk skupaj z drugimi vrstniki, medtem ko bi tisti z duševnimi motnjami, ki potrebujejo specifično pedagoško delo, tudi v bodoče obiskovali šole s posebnim programom. Z nekaterimi šolami so se dogovorili za delo mobilnih de-fektologov, ki delajo na šolah z učenci individualno. To so učenci, ki imajo pri pouku bralno-napisovalne motnje oziroma specifične motnje pri matematiki. Mobilni defektologinji sta Zvonka Drozg, ki dela na Hajdini in v Markovcih, ter An- dreja Turk, ki dela na Bregu, Majšperku, Ptujski Gori in Sto-percah. V jeseni načrtujejo širitev dela mobilnih defektologov še na Cirkulane, Gorišnico, Zavrč in Žetale. Učenci, ki obiskujejo šolo s po sebnim programom na Ptuju, imajo obravnavo kot v vseh večjih centrih s področja defekto-loške, psihološke, logopedske in zdravstvene nege. Na šoli deluje 26 interesnih aktivnosti, fakultativno pa poučujejo tudi nemški jezik. Njihovi učenci se po končanem osnovnošolskem šolanju vpisujejo na dvoletne poklicne šole. Šola ima probleme z materialnimi stroški, saj se mora dogovarjati za sofinanciranje kar s šestnajstimi občinami, od katerih vse ne plačujejo redno svojih prispevkov. neprostovoljnim time-outom, v katerega jo je pahnilo usmerjeno izobraževanje. Poglejmo sedaj s čisto praktičnega vidika funkcioniranje in uporabnost novodobne mature. Stvar izgleda nekako takole. Po končanem štiriletnem srednjem šolanju z ustreznim programom te konec pomladi strici in tetke iz Ljubljane zasujejo s kupom maturitetnih pol, da bi ugotovili, koliko in kaj so te prfoksi v teh štirih letih naučili. Ker pa bi temeljito izpraševanje iz vseh predmetov vendarle bilo malce prehudo, ti cenjena druščina predpiše tri obvezne (slovenščina, matematika in prvi tuj jezik) predmete, v skladu z demokratičnimi načeli pa ti da možnost, da se preostala dva izbereš sam. Pravzaprav si jih moraš. Lepo. Iz obveznih (prvih treh) predmetov moraš nato poleg pisnega testa odgovarjati še ustno, kar pa je pravzaprav zaželeno, saj je to edina šansa, da ti tvoj prfoks malce pomaga izboljšati izkupiček točk. Pod pogojem, da je tako dobrohoten, seveda. Ali pa, da nima slabega dneva. Potem se vse skupaj pošlje v Ljubljano, čez nekaj tednov pa dobiš obvestilo o svojem uspehu. Ce si naredil okej, se lahko vpišeš na želeni faks, če ne pa ... Pomagaj si sam (ali pa bogati atek). In to je to. Toliko o proceduralni plati famozne mature. Kaj pa s čisto praktičnega vidika? Nekako takole. Matura je tista stvar, zaradi katere so živčni tako prfoksi kot tudi dijaki. Ta živčnost se pri dijakih stopnjuje obratno sorazmerno s časom približevanja mature, vrhunec pa doseže prav v času, ko to berete. Za razliko od dijakov so prfoksi živčni bolj ali manj konstantno, saj gre pri maturi tudi za njih same. Pomislite, kaj bi javnost ali pa, še bolje, stroka rekla o prfoksu, katerega dijaki bi masovno popadali na maturi. Verjetno nič kaj pohvalnega, ne? Posledica tega je, da prfoksi pritiskajo na dijake z učnimi vsebinami, včasih še preveč. Dijaki pa so, kot smo rekli, itak že sami dovolj živčni, tako da potem iz obeh dobimo neko nervozno kritično maso, ki ne prizanaša niti prfoksom in še manj dijakom. Ti zadnje mesece pred maturo itak ne vidijo nič drugega kot pa število pik, kijih morajo na maturi dobiti, da bodo lahko prišli na želeni faks. Sedaj pa se vprašajte, ali je taka matura, kot jo imamo sedaj, res absolutno edina možna in nujna oblika vstopnice na faks. Ce je vaš odgovor pritrdilen, potem morate tudi pojasniti, kaj za hudiča se mora na primer dijak, ki briljira v angleščini in ki bo zagotovo vpisal študij angleščine, na maturi truditi in mučiti z matematiko, ki mu je popolnoma tuja, ter s tem tvegati, da mature sploh ne opravi. Ali pa obratno, briljanten matematik z angleščino? To se ne zdi ravno po zdravi pameti. Na ta način lahko izgubimo vrhunskega znanstvenika ali pa kulturnika samo zato, ker mu pač ne leži neki predmet, ki za njegovo usmeritev nima absolutno nobenega pomena. Ce pa zagovarjate stališče, da je matura pač preverjanje, ali dijak sploh kaj zna, se pravi, ali se je sploh kaj naučil v srednji šoli, ali se potem ne zdi bolj logično in smiselno, da so njegove ocene skozi vsa štiri leta dosti bolj reprezentativen pokazatelj njegovega znanja kot pa neki zaključni grand finale, ki je, roko na srce, zasnovan tako, da itak vzpodbuja kampanjsko učenje, od katerega potem ne ostane kaj dosti? ... Ce vse skupaj dobro pretehtamo, se zdi, da je pravzaprav še najboljša stran mature ta, da je je enkrat konec. Pa če ste prfoks ali dijak. PTUJ / obisk meščanov pobratenega saint cyra Kljub daljavi dobro sodelovanje V organizaciji komiteja šestih pobratenih evropskih mest, med katerimi je iz Slovenije edino Ptuj, je bila pred kratkim na obisku skupina 38 Francozov iz pobratenega mesta Saint Cyr na Loari. TTi dni so preživeli v Ptuju in si po sprejemu pri županu Miroslavu Luciju ogledali številne znamenitosti, precej časa pa posvetili pogovorom o konkretnejšem sodelovanju med Ptujem in Saint Cyrom, kjer je bila delegacija Ptujčanov lani julija. Francosko mesto Saint Cyr ob Loari je pobrateno s petimi evropskimi mesti: Meinerzhagnom iz Nem~ije, Nevarom on Trent iz Velike Britanije, Katrineholmom iz [vedske, Vallsom iz Katalonije v [paniji ter dobri dve leti tudi s Ptujem. Sredi julija lansko leto se je kulturno-svetni{ka delegacije iz Ptuja z županom Miroslavom Lucijem na ~elu udeležila 20-letnice sodelovanja {estih evropskih mest v Saint Cyru, v prvi polovici leto{njega maja pa jim je delegacija iz pobratenega francoskega mesta obisk vrnila. Pred odhodom smo k pogovoru povabili predsednika združenja {estih pobratenih mest Jeana Pi-errea Marcouvillea in predsednika združenja Touraine Slovenija Paula Oliviera. Kakšen je cilj združenja Touraine Slovenija? J. P. Marcouville: "Na{ cilj je jasen: želimo, da bi prebivalci Saint Cyra na Loari malo bolje spoznali Slovenijo, {e posebej pa Ptuj, s katerim je mesto pobrateno. V Saint Cyru je nekaj manj kot 20.000 prebivalcev, vendar je pobrateno s {estimi evropskimi mesti, medtem ko imamo s Senegalom sklenjeno prijateljsko partnerstvo. Na{a želja je, da bi se ~imbolje spoznali, da bi izmenjali ~imve~ idej, obiskov in navezali tesnej{e stike. Bistvo na{ega sodelovanja je, da se me{~ani spoznamo, da kljub razli~nim jezikom spoznamo tudi kulture drugih narodov. Jezik pri tem ne more biti nobena ovira, v Angliji in Nem~iji se posku{amo Jean Piere Marcouville predseduje komiteju šestih pobratenih evropskih mest v jezikih, ki smo se jih kot {tu-dentje u~ili, v ostalih mestih pa ne gre brez prevajalcev." Kakšni so vaši vtisi o Ptuju? "Osebno Ptuj že dobro poznam, saj sem bil tu že pred petimi leti, ko smo se dogovarjali o možnostih sodelovanja. Zame je to ~udovito mesto, vanj sem se zaljubil že ob svojem prvem obisku. Navdu{en sem tudi nad kulturnim življenjem Ptuja, nad prijaznostjo va{ih prebivalcev. Prepri~an sem, da bomo v kratkem tudi mi gostili prebivalce Ptuja v Saint Cyru. Tudi mi imamo kaj pokazati, saj je tudi na{e mesto ohranilo nekaj svoje sred-njeve{ke arhitekture." Gospod Paul Olivier, vi ste svetnik mesta Saint Cyr, sicer pa predsednik združenja Tou-raine Slovenija. Kaj pomeni to združenje za sodelovanje med obema mestoma? P. Olivier: "Združenje Touraine Slovenija je leta 1995 ustanovila skupina ljudi, ki so zaljubljeni v Slovenijo in njene naravne lepote, v kulturo in bogato zgodovino. Namen združenja pa je prispevati k bolj{emu poznavanju slovenske kulture, promovirati izmenjavo med na{o regijo Tou-raine in Slovenijo predvsem na podro~ju kulture, {porta, na po-dro~ju izobraževanja, in ~e bomo na{li možnosti tudi na ekonomskem podro~ju. Ocenjujem, da so se v petih letih, odkar sem podrobneje spoznal Slovenijo, te PTUJ / s. oliver za mlade in malo starejše Kakovostna, modna in nosljiva oblačila Trgovsko podjetje Helene Glažar, s.p., se s prodajo tekstila na Ptuju ukvarja že od leta 1992, oblačila blagovne znamke S. Oliver pa so pričeli prodajati leta 1998, najprej za otroke do dveh let. Ptujski s. Oliver v centru Domino v Trstenjakovi 5 po novem tudi s programom za odrasle - moškimi in ženskimi oblačili. Foto: Črtomir Goznik Od 18. maja letos pa se v njihovi drugi trgovini v okviru centra Domino v Trstenjakovi 5 na Ptuju lahko s kvalitetnimi, modnimi in nosljivimi obla~ili ob mladih oskrbijo tudi starej-{i, mo{ki in ženske. Blagovna znamka s. Oliver ponuja tekstilne izdelke za razli~ne priložnosti, poslovne in tudi za prosti ~as. S. Oliver Group je eden vodilnih proizvajalcev tekstilnih izdelkov v Nem~iji, kjer imajo že 570 prodajnih mest. S svojimi izdelki so prisotni v vseh državah EU, na madžarskem, ~e{- kem, hrva{kem in slovenskem trgu. V Sloveniji jih prodajajo že na 24 prodajnih mestih. Ptuj-~ani so kvaliteto in prednosti obla~il znamke s. Oliver hitro spoznali. Dodatno vabilo za nakup so tudi primerne cene. Želja podjetnice Helene Glažar je, da bi bile stranke ~imbolj zadovoljne. V devetih letih, odkar se ukvarja s prodajo tekstila, ji je uspelo pridobiti veliko stalnih strank. Tem in novim želi ugoditi v najve~ji meri, saj je ambicije po {iritvi dejavnosti uspela uresni~iti z odprtjem oddelka s programom za odrasle v sklopu že obstoje~ega otro{ko-mladinskega programa. Zadovoljne stranke so cilj vsakega podjetnika, tudi Helene Glažar: "Za stranke se je vredno potruditi, posku{amo jim ustre~i tudi takrat, ko nekega izdelka ni v na{i trgovini, pa jim ga priskrbimo." Bogat asortiman izdelkov priznane blagovne znamke s. Oliver jim namre~ to omogo~a. MG DOMINO, Trstenjakova 5, PTUJ Helena Glažar s.p 70 I/OS... v Brezplačno kovo z mlekom! vabljeni v... Café Domino Predsednik društva Touraine Slovenia Paul Olivier izmenjave zelo raz{irile. Moram re~i, da je iz regije Tourain veliko zanimanje za pobratenje s katerim od slovenskih mest." Ali so kašne možnosti za konkretnejše sodelovanje na ekonomskem področju? P. Olivier: "Kako da ne, sodelovanje na ekonomskem podro-~ju se v bistvu že pri~enja. Med Ptujem in Saint Cyrom obstajajo zelo {iroke možnosti, konkretno pa naj povem, da se je va{ župan zelo zanimal za model na{ega te-hnolo{kega razvoja za manj{e industrije, ki so na na{em obmo~ju dobro razvite. Na drugi strani sem prepri~an, da je velika ve-~ina slovenskih izdelkov izredne Meščani pobratenega mesta Saint Cyr med ogledom Ptuja in njegovih znamenitosti. Foto: M. Ozmec kvalitete in, da bi jim lahko tudi prek na{ega sodelovanja pomagali, da se plasirajo na evropsko trži{~e." S kakšnimi občutki zapuščate Ptuj? "Vsekakor z dobrimi ob~utki, polnimi upanja po dobrem sodelovanju, saj so možnosti izredno {iroke. Nesporna je ugotovitev, da je sodelovanje med Ptujem in Saint Cyrom že zelo konkretno. Najtesnej{e je predvsem na kulturnem podro~ju, saj se je pravkar kon~ala razstava, ki jo je v Saint Cyru pripravilo mesto Ptuj in je požela izreden uspeh. Na drugi strani tudi mi pripravljamo razstavo, ki jo bomo prihodnje leto pripravili v Ptuju. Že sedaj lahko povem, da bo na njej sodelovalo okoli 10 razli~nih umetnikov iz na{ega okolja. Konkretno je tudi sodelovanje na {portnem podro~ju. Lani je bilo pri vas sedem francoskih atletov, ki so sodelovali na ptujskem maratonu in že takrat povabili ptujske maratonce, naj se udeležijo na{ega maratona. Upam, da bodo pri{li. Mladi nogometa{i iz Ptuja so že tretje leto sodelovali na Europo-usse v Saint Cyru, dogovarjamo pa se tudi, kako bi poglobili odnose na podro~ju rokometa in ko{arke. Kar pa se ti~e {olstva, pa mislim, da bomo prek evropskega projekta Commenius uspeli povezati na{o osnovno {olo Bergson z eno od osnovnih {ol na Ptujskem. V na{em pobratenju smo torej že v fazi, ko smo od besed pre{li h konkretnim dejanjem." Možnosti za raz{iritev sodelovanje med mestoma Saint Cyr ob Loari in Ptuja ob Dravi so zares velike, saj imata obe mesti veliko skupnega. A ker ju poleg raz-li~nega jezika lo~i {e skoraj 1700 km, je poleg dobre volje in ~asa potrebno tudi precej denarja. M. Ozmec ORMOŽ / po vinski turistični cesti Predstavili turistiino zloženko Konjske vprege na kmetiji Ozmec. Foto: Hozyon Ormoška vinska turistična cesta se po vinorodnih krajih razteza v dveh krakih. Prvi se začenja v Ormožu in vodi preko Kogla, Strezetine in Stanovščaka na Runeč, nato skozi Žvab in Pršetince prek Koračkega vrha, čez Senik, Sodinski vrh, nato pa čez Drakšl pelje do Velike Nedelje. Drugi krak se razteza čez Podgorce, Cvetkovski vrh, v dolino Bresnice in do Zamušanskega vrha. višnjev liker. Tudi ročno izdelane spominke iz lesa, gline, stekla. Lahko pa tudi prespite na izletni{ko-turisti~nih kmetijah. V sredo je projektni svet Ormoške vinske turistične ceste VTC 14 pripravil tiskovno konferenco, na kateri so člani predstavili novo zloženko Ormoška vinska turistična cesta. Predsednica projektnega sveta VTC 14 je povedala, da so skušali v njej zajeti vse posebnosti in obenem Na poti vas ves čas pozdravljajo dobrovoljni domačini z odlično kapljico, tu zorijo najžla-htnejša vina: laški rizling, šipon, beli pinot, renski rizling, trami-nec. Ponudijo vam slastne domače jedi: kruh iz krušne peči, kvasenice, ajdove žgance in še kaj. Lahko si privoščite tudi sladke sadeže in izdelke iz njih: jabolka, breskve, suhe slive, nagrajene na Dobrotah slovenskih kmetij z zlatim znakom, slivov, ponudbo ob cesti. Veliko je stvari, ki jih ne poznajo niti domačini. Mnogi med ponudniki so tudi dobitniki nagrad in priznanj na svojih področjih. V zloženki se predstavljajo vinogradniki, vinarji in sadjarji s svojimi izdelki, izdelovalci spominkov, ponudniki prenočišč, označeni pa so tudi kraji, kjer si je moč ogledati cerkve in kapele, muzejske zbirke ter razgledne točke. Posebnost so tudi klečaje - stare kleti. Udeleženci tiskovne konference so se s konjskimi vpregami Prleškega konjeniškega kluba popeljali po delu Ormoške vinske turistične ceste. Na tak način so si lahko najbolje ogledali lepo naravo in spoznali odlično ponudbo. Mateja Hržič ORMOŽ / preverjanje znanja in natečaj Zdravi zobje - lep nasmeh V torek, 22. maja, je v domu društev Ormož potekalo občinsko preverjanje znanja iz prve pomoči za osnovnošolce in zaključna prireditev natečaja Zdravi zobje - lep nasmeh. Na natečaj je prispelo 128 prispevkov; s 109 so sodelovali učenci osnovnih šol in z 19 otroci iz vrtcev. S svojimi prispevki so sodelovali učenci osnovnih šol Ormož, Stanka Vraza Ormož, Velika Nedelja, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž in Podgorci. Izdelki sodelujočih učencev so bili literarni in likovni. Komisija je prvo mesto med literarnimi prispevki podelila Petru Marinu iz OŠ Podgorci za prispevek Pri zobozdravniku. Drugi najboljši prispevek je napisal Dani Gre-gar iz OŠ Stanka Vraza Ormož, tretji pa je bil Matjaž Lesničar iz OŠ Ormož. Med likovnimi prispevki je komisija najbolje ocenila izdelek Smiljane Pintarič iz OŠ Velika Nedelja. S skupin- skim izdelkom so se učenci iz OŠ Stanka Vraza Ormož uvrstili na drugo mesto, tretjeuvrš- čeni pa je bil izdelek Katarine Horvat iz OŠ Ormož. Učenci so prejeli nagrade in priznanja iz rok predsednice Območnega združenja Rdečega križa Ormož Majde Keček. Za kulturni program so poskrbeli tudi pevci OŠ Ormož Nagrade je najboljšim podelila predsednica Območnega združenja Rdečega križa Ormož Majda Keček. Foto: Hozyan Pri preverjanju znanja iz prve pomoči za osnovnošolce so se po mnenju komisije najbolje odrezali učenci 1. ekipe OŠ Ormož, drugi so bili učenci 2. ekipe iste šole, na tretje mesto pa so se uvrstili učenci ekipe iz OŠ Velika Nedelja. Program ob podelitvi so pripravili učenci OŠ Osnovne šole Ormož. Zaplesale so plesalke plesne skupine, zapeli pevci otroškega pevskega zbora, s pesmicami pa so se predstavili tudi mladi recitatorji. Mateja Hržič KOG / koncert dekliškega kvarteta kog Poioèe mamice V soboto, 26. maja, so članice dekliškega kvarteta Kog v avli tamkajšnje osnovne šole pripravile jubilejni koncert ob 10-letnici delovanja, ki so ga naslovile Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj. Dekleta prepevajo skupaj torej že deseto leto. Rade se lotevajo vseh pesmi, umetniških in preprostejših, ljudskih. Umetniški vodja kvarteta je Darja Žganec Horvat, prepevajo pa še Romana Perc, Nevenka Žganec in Katja Curin. Rojstni kraj vseh štirih je Kog, iz njega črpajo tudi navdih. Na začetku so se srečevale kar na Žganče-vi domačiji, ljubezen in veselje do petja pa sta jih vodila še naprej in jim kazala pot. Nastopajo ob praznikih v svoji krajevni skupnosti, pa tudi drugod v ormoški občini, rade pa se odzovejo povabilu izven občinskih meja. Pred kratkim so nastopile tudi v Slovenski Bistrici. Vsako leto sodelujejo na občinski reviji odraslih pevskih zborov občine Ormož, lansko leto pa jih je selektor Aldo Kumar izbral tudi za medobmočno srečanje v Cerkvenjaku. Letošnje revije se niso udeležile zaradi bolezni. Vse štiri so že mamice, tri so se že podale v zakonski jarem, zato razmišljajo tudi o spremembi imena, kajti zdaj vendarle niso več dekleta. Pojavljajo se ideje o imenu Kogovske sinice ali Ko-govska deteljica, kajti deteljica za srečo ima prav tako štiri lističe, kot so štiri pevke. O tem dala. Kljub temu so se tri pevke predstavile s pesmimi Cuj, Že zvon odzvanja, Sanjam in Ko se smeješ. Na klavirju jih je spremljala Brigita Luteršmit. Kot gostje so na koncertu nastopili pevci okteta Sotočje iz Spodnje Vipavske doline. Njihov zborovodja je Peter Pirih. Predstavili so se s prijetnimi pesmimi, ki so jim obiskovalci navdušeno zaploskali. Na tak način so pevke s Koga in pevci iz Sotočja združili dva bodo še razmislile, obiskovalce na koncertu pa so povabile, da jim pomagajo s predlogi. V lanskem letu so izdale tudi prvo zgoščenko in kaseto Nocoj pa, oh, nocoj. Na sobotnem koncertu so se predstavile v okrnjeni sestavi, saj je ena izmed pevk zaradi poškodbe otroka nastop odpove- dela Slovenije, Prlekijo in Primorsko. Daleč narazen, pa jih vendar druži veliko stvari: dobri ljudje, dobra kapljica, lepa pesem. In ljubezen do petja. Ta pa je najpomembnejša. In zagotovo bo mlade kogovske pevke, pa če bodo odslej sinice ali deteljica, povezovala še naprej. Mateja Hržič Vsak nov naročnik Tednika do 7.6.2001 in njegov predlagatelj sodelujeta v žrebanju za privlačne nagrade. 1. nagrada: abonmajska vstopnica (za 12 kopanj) 2. nagrada: kopanje s kosilom za dve osebi 3. nagrada: kopanje s kosilom za eno osebo NAROČILNICA: Nepreklicno naročam časopis Tednik za obdobje 1 leta od datuma naročila. Naročnino bom poravnal v štirih trimesečnili obrokiln. x EIMII3 staierska kronika NOV NAROČNIK: Priimek:_ Ime:_ Naslov:_ Pošta:_ Mesto:. DŠ:_ PREDLAGATELJ: Priimek:_ Ime:_ Naslov:_ Pošta:_ Mesto:_ DŠ:_ Podpis:. Datum naročila:. v žrebanju ne sodelujejo obstoječi noročniki in vsi tisti, ki so prekiniii naročniško razmerje pred manj kot 90 dnevi. Rezultati žrebanja bodo objavljeni v Tedniku 14.7.2001. Predlagatelj je lahko samo naročnik Tednika. Naročilnico pošljite na naslov Radlo-Tednik, d.o.o., Ralčeva 6, PTUJ 2250. DESTRNIK / praznovali 3. občinski praznik Bogatejši za kabelski sistem in prvi kilometer kanalizacije Na Destrniku so se s Pomladno Orfejčkovo parado včeraj končale prireditve ob 3. občinskem prazniku, ki je tudi letos minil v znamenju novih pridobitev. Destrnik je bogatejši za novi kabelski sistem in prvi kilometer kanalizacije in posodobljeno cesto v središču občine. Praznovanje praznika občine so na Destrniku pričeli s športnimi prireditvami že prejšnji konec tedna in jih nadaljevali s sobotnim teniškim turnirjem oldtajmerjev, slavnostno sejo občinskega sveta, otvoritvijo likovne in kulinarične razstave ter osrednjo občinsko proslavo v športni dvorani pri osnovni šoli. Praznični sobotni večer na Destrniku je zaznamoval odličen kulturni program v izvedbi destrniških osnovnošolcev, ljudskih pevk, destrniškega okteta, članov folklorne skupine in godbe na pihala PGD Destrnik. Zbrane na proslavi je pozdravil župan in poslanec državnega zbora Franc Pukšič, in med drugim poudaril pomen pridobitev ter strnil nekaj načrtov občine za prihodnja leta. Poudaril je, da bo prihodnje desetletje za občino Destrnik obdobje turizma. Sobotna slovesnost je bila tudi priložnost za podelitev občinskih priznanj. Najvišje, zlato občinsko plaketo za izredne dosežke je prejelo podjetje Menerga iz Maribora za projekt Učinkovite rabe energije pri ogrevanju in prezračevanju osnovne šole, s katerim so že osvojili nagrado Agencije za učinkovito rabo energije pri Destrnik je bogatejši za prvi kilometer kanalizacije, ki sta jo uporabi slovesno namenila državni sekretar z ministrstva za okolje in prostor Marko Slokar in župan Franc Pukšič. Ob prazniku se je odvrtela tudi Pomladna Orfejčkova parada. Na odru ansambel Slovenski zvoki ministrstvu za gospodarske dejavnosti in Gospodarskega ve-stnika za energetsko učinkovit projekt. Zlato občinsko priznanje je dobil Telekom Slovenije za zasluge pri gradnji sodobnega telekomunikacijskega omrežja, bronasti pa Vrtnarstvo Marije Marinič in Turistično društvo Destrnik, ki letos praznuje 20-letnico delovanja. Slednji bodo priznanje prejeli ob tradicionalnem kmečkem prazniku avgusta letos. V okviru sobotne proslave so uporabi slo-vensno namenili nov kabelski sistem, ki naj bi kmalu pričel tudi z oddajanjem lokalnega programa. Nedeljsko praznovanje so na Destrniku pričeli s srečanjem občanov, starejših od 70 let in slovesno mašo, popoldne pa je bila pri gasilskem in turističnem domu še otvoritev kanalizacije in posodobljene ceste s pločnikom, ki sta jo uporabi slovesno predala državni sekretar na ministstvu za okolje in prostor Marko Slokar in župan Franc Pukšič, pridobitve pa je blagoslovil domači župnik Mihael Valduhuber. Ministstvo je po besedah sekretarja Slokarja v občino Destrnik doslej vložilo 43 milijonov tolarjev za vodovod, čistilno napravo in kanalizacijo. Sicer pa v občini Destrnik nameravajo že kmalu pričeti z gradnjo kanalizacije tudi po ostalih vaseh. Slovesni otvoritvi kanalizacije je sledila Pomladna Orfejčkova parada z nastopi domače pihalne godbe, ansambla Slovenski zvoki, Marjana Zgonca, Krone, dua Roc-co, ansambla Pomlad, ljudskih pevk z Destrnik, ansambla Prijatelji iz Ptuja, Karmen Kodrič, Franca Žerdonerja s prijatelji in ansambla 7 raj. Prireditev je povezovala Danica Godec. ak KIDRIČEVO / akcija zero waste - brez odpadkov! Odpadke je možno predelati tudi brez sežigalnic Kidričevo, sreda, 23. maja. Na pobudo civilne iniciative proti sežigalnici v Kidričevem so v dvorani kidričevske osnovne šole pripravili zanimiv ekološki posvet. Ugotovitve in izkušnje s sežigalnicami po svetu in potek svetovne akcije Zero waste-brez odpadkov" so okoli 30 Kidričanom in gostom predstavili trije ugledni okoljevarstveniki dr. Paul Connett iz Amerike, Ralph Ryder iz Anglije in Arne Scho-evers iz Nizozemske. Po besedah slovenske ekolo-ginje Maje Bavdaž so bili omenjeni trije, po svetu priznani ekologi, na obisku v Sloveniji v času, ko Slovenija podpisuje pritosp h globalnemu sporazumu o POP-sih, obstojnih organskih polutantih, med katerimi je tudi dioksin. Zato je imel njihov obisk tudi pomembno težo. Dr. Paul Connett, sicer univerzitetni profesor iz ZDA, ugleden okoljevarstvenik in strokovnjak s področja ravnanja z odpadki, ekspert za oceno zdravstvenih raziskav sežigalnic, že 15 let predava ljudem po svetu in jim predstavlja nevarnosti, ki grozijo ob delovanju sežigalnic. Prepričan je, da so sežigalnice, ki ne delujejo po strogih predpisih, okolju nevarne. Zgovoren je podatek, da jih oblastniki po svetu v glavnem gradijo v revnih četrtih in nikoli v bogatih. Prepričan je da so druge rešitve za odpravo odpadkov mnogo ustreznejše in okolju nenevarne. V osnovi je potrebno zmajnšati količino odpadkov in jih ločevati že na izvoru, kar ponekod v Sloveniji sicer že počnemo. Vse odpadke organskega izvora je potrebno kompostirati, presotale pa ločiti med sabo, s čimer pridobimo nove surovine, tako da ostane le minimalni delež čistih odpadkov - tudi to že počnemo v Sloveniji.A tudi te odpadke je mogoče predelati, če pa so okolju nevarni, jim mora prevzeti industrija, ki jih je povzročila. Vrniti jih je torej potrebno tam kjer so nastali. Lahko jih spet uporabijo ali sami predelajo, vse okolju nevarne proizvodnje pa je v skrajnem primeru potrebno tudi ustaviti. Za primer je predstavil avstralsko mesto Canberra, kjer so se lotili načrta po katerem bodo do leta 2010 realizirali projekt politike brez odpadkov, ki predvideva vrnitev vseh odpadkov v prvotno proizvodnjo. Njihov načrt je očitno zanimiv, saj ga je do danes prevzelo že 38 avstralskih mest. Tako sežigalnice po njegovem niti niso potrebne. Ce pa so, so okolju zagotovo neprijazne, saj kljub filtrom bruhajo strupene, ki prehajajo v prehram- beno verigo širše okolice. Poleg izredno visokih stroškov je problem tudi zaradi pepela, ki ga nihče ne želi. In nenazadnje, v sežigalnici je mogoče zaposliti le okoli 100 ljudi, medtem, ko bi v sistemu recikliranja in predelave odpadkov po njegovem lahko zaposlili 10 krat več delavcev. Podobno kot dr. Connett sta razmišljala tudi okoljevarstve-ni aktivist Ralph Ryder iz Anglije, sicer predsednik nevladne okoljevarstvene organizacije CATS-državljani proti toksinu, ter Arne Schoevers iz Nizozemske, predsednik okol-jevarstvene organizacije Odpadki in okolje. Tudi onadva sta se zavzela za čiste rešitve rav- (UHáiatm DUPLEK / OSMI DAN SLOVENSKIH VODARJEV Ob 55-letnici organiziranega vodarstva na slovenski Dravi in v počastitev 100-letnice rojstva velikega vodarja prof. dr. Milovana Goljevščaka pripravlja društva vodarjev Slovenije letos že osmi dan slovenskih vodarjev, ki bo tokrat potekal v petek 1. junija v gostišču Valerija v Spodnjem Dupleku. Ob 11.30 se bodo zbrali na vodarski konferenci, na kateri bodo prisluhnili referatom o vodarstvu na Dravi pred letom 1946, o 55-letnici Vodno gospodarskega podjetja na Dravi, o reki dravi in profesorju Goljevščaku, o težavah z Dravo pod Mariborom, ter o krajinskem parku Drava. PTUJ / ZBIRANJE POSEBNIH IN NEVARNIH ODPADKOV V mestni občini Ptuj bodo od srede, 6. do vključno sobote, 9. junija izvajali akcijo zbiranja posebnih in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. V tem času bodo poskrbeli za odvoz raznih akumulatorjev in baterij, pesticidov, ostankov škropiv in zaščitnih sredstev, raznih zdravil in ampul, posipov in sirupov, različnih barv, lakov, lepil, odpadnih in jedilnih olj, čistil in kozmetike, ter odpadnih kemikalij. Posebni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos, tekoči odpadki naj bodo dobro zaprti, na zbirna mesta pa naj jih pri-neso polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale vsa varnostno-tehnična navodila. O poteku akcije so izdelali poseben letak s točnim razporedom, časom in lokacijo zbirnih mest, letake pa bodo razdelili po gospodinjstvih. MAJSPERK / DAN VRTCA Otroci in delavke vrtca Majš-perk, ki deluje kot enota tamkajšnje osnovne šole, bodo v petek 1. junija skupaj s starši in gosti proslavili dan vrtca. Osrednja prireditev se bo pričela ob 14. uri in 15 minut na igrišču ob vrtcu. Za svoj moto so si tokrat isposodili Rousseaujevo misel; dovolite otroku več svobode. (-OM) nanja z odpadki, ločevanje pri izvoru, reciklažo sekundarnih surovin ter poudarila, da sežigalnice niso okolju prijazna, še manj ekološka rešitev za odpravo odpadkov. Ob koncu so vsi trije okolje-varstveniki skupaj strnili nekaj misli, kot sporočilo Slovencem in slovenski vladi pri odločanju o tem, ali gradnjo sežigalnice podpreti ali zavrniti. Sežiganje odpadkov je ob nedoslednem upoštevanju predpisov lahko zelo nevarno. Tega se morajo zavedati politični veljaki, ki krojijo usodo majhnih ljudi na osnovi dobičkonosnih poslov. Okoljevarstveniki pa so tudi proti sežiganju kostne moke v sežigalnicah, cementarna in toplarnah, saj kljub visokim temperaturah v pepelu ostajajo smrtno nevarni prioni. Dvorano v Kidričevem so zapustili v značilnem zahodnjaškem stilu, ob petju pesmi na znano melodijo Glory, glory Aleluja, s prirejenim besedilom: nismo za sežigalnice, smo za boljšo, okolju prijaznejšo rešitev... M. Ozmec PTUJ / javna razgrnitev planskih aktov Trasa obvoznice, priključne ceste, lokacija odlagališča Mestna občina je 17. maja pričela z javno razgrnitvijo osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana za območje mestne ob~ine. Trajala bo do 18. junija. Spremembe prostorskih planov so na ogled v prostorih Skupne občinske uprave na Ptuju, Mestni trg 1, soba 38. Nanje lahko v ~asu javne razgrnitve vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge oziroma se v času uradnih ur lahko seznanijo z vsemi spremembami srednjeročnega in dolgoročnega plana. V tem času so bile oziroma {e bodo izvedene nekatere javne razprave, zlasti na obmo~jih oziroma ~etrtih, ki se jih spremembe najbolj dotikajo. V Domu krajanov Turni{~e so jo izvedli 29. maja, v Domu krajanov v Budini - Brstje v~eraj, v mestni ob~ini Ptuj pa bo javna razprava v prostorih Mestne hi{e, 6. junija ob 16. uri, soba {tevilka 8. V četrtih Jezero in Breg gre predvsem za priključno cesto, v Jezeru pa tudi za odlagališče odpadkov v Gajkah in tudi nekatere druge projekte, ki jih vključujejo v plan, poudarja predstojnik Skupne občinske uprave občin Stanislav Napast. Gre tudi za dve programski zasnovi za gradnjo individualnih hiš, ena je v Budini, ob Bel- šakovi cesti, na območju mestne četrti Breg pa so glavna stičišča priključne ceste na bodočo Phyrinsko in bodočo hitro cesto. Plan je zelo razvejan, zelo veliko je bilo pobud občanov, preko 800, tako da so planski dokumenti zelo pisano "obarvani" z željami. Vsega ne bo mogoče uresničiti, ker vse pobude tudi niso skladne z za- konskimi določili. Kljub temu je pričakovati kvalitetno spremembo planskih aktov še po stari zakonodaji. V zakonsko proceduro bo vsak čas namreč pričel novi zakon o urejanju prostora. Da spremembe in dopolnitve planskih aktov občane mestne občine zelo zanimajo, je pokazal že prvi teden javne razgrnitve, vsak dan je prišlo najmanj deset občanov. Nastajale so kar dve leti, zato tudi ne čudi odzivnost, ker si občani želijo, da bi bile njihove prostorske zadeve čim prej urejene, kot na primer spremembe namembnosti parcel. Zaradi zapletov okrog obvozne ceste, centra za odlaganje odpadkov in še nekaterih drugih problemov, ni bilo možnosti, da se spremembe in dopolnitve planov tudi javno prej razgrnejo, je še poudaril Stanislav Napast. Po pričakovanjih naj bi ob- čani največ zanimanja pokazali pri priključni cesti, ki naj bi predvsem četrti Breg in Jezero prometno razbremenila, in ki vključuje tudi gradnjo novega, Puhovega mostu čez Dravo tik pod železniškim mostom. Glede na to, da se bo cesta izognila vsem večjim naseljem na tem območju, tudi ni pričakovati, da bodo občani nasprotovali njeni umestitvi v plan. V ospredju zanimanja pa bo tudi hitra cesta, ki gre proti Markovcem na desni strani jezera. Spremembe planov vključu- jejo tudi območje okrog Term, industrijsko cono, za nekatere spremembe pa v Skupni občinski upravi že sedaj napovedujejo pogovore za okroglo mizo, zlasti, ko gre za posege, ki so bili nekaj časa "tabu" oziroma smo se jim raje ognili, kot bi dregnili v osir. V park se bo na primer spremenila Panorama, novega nasada več ne bo, s tem si bodo Ptujčani malo oddahnili od škropljenja. Na tem območju so Rimljani nekoč imeli najbolj imenitne vile, Ptujčani pa bomo v bodočnosti končno dočakali tudi svoj najbolj imeniten park, ki je arheološko že sedaj popolnoma zaščiteno območje. Po javni razgrnitvi, zbiranju pripomb, bo potrebnih še 12 soglasij različnih ministrstev oziroma državnih organov za spremembe planov. O osnutku plana naj bi svetniki mestne občine razpravljali julija, v jeseni pa predvidoma o predlogu, če si bosta dokumenta pridobila pozitivno mnenje vlade. MG STOPERCE / deveti kmečki praznik Da bi Halozam vrnili življenje V Stopercah sredi halo{kih Gri~ev, kjer je za vsakdanji kruh potrebno krepko pljuniti v roke, si osve{čeni domačini na različne načine prizadevajo, da bi nenehno padanje {tevila prebivacev ustavili. Če so pred pol stoletja premogli {e okoli 1300 prebivalcev, jih je dandanes morda le {e koli 550. Halozam bi radi vrnili življenje, zato so v Stopercah pripravili že 9. kmečki praznik - po tradiciji na zadnjo soboto v maju. V organizaciji združenja rejcev plemenskih telic in društva gospodinj iz Stoperc, ter pospeševalno službo iz Ptuja, so s praznovanjem začeli že v petek, ko so v dvorani doma krajanov proslavili dan podružnične šole Stoperce s predstavitivjo raziskovalne naloge "Je treba delat". Projektno delo je bilo namenjeno spoznavanju poklicev, v njem pa so sodelovali učenci od 1. do vključno 4. razreda OŠ, pod mentorskim vodstvom učiteljic Alenke Galun, Vere Planinc, Milene Širec in Petre Vrečar. Na pomoč so jim priskočili tudi zunanji sodelavci, zdravnica, medicinska sestra, elektrikar, računalnikar, policaj, frizerka in pletar. Učencem in učiteljicam sta za dobro opravljeno delo čestitala ravnatelj matične OŠ Majš-perk Rajko Jurgec in majšperški župan Franc Bezjak. Po končani prireditvi so v isti dvorani odprli kulinarično razstavo kmeč- Predsednik društvo rejcev plemenskih telic je Alojz Golun. kih dobrot nekoč in danes, ter pričeli s tradicionalnim ocenjevanjem vina, v telovadnici OŠ pa so o predstavili zanimivo foto-dokumentacijsko razstavo o nastajanju projetne naloge. Pet članska strokovna komisija, ki so jo sestavljali Lidija Veber, Marjan Ivančič, Andrej Reberninšek, Miran Reberc in Darja Gabec je tokrat ocenila 23 vzorcev vina, ter se podelila 3 zlate, 5 srebrnih in 7 bronastih priznanj. Najvišje je bil ocenjen sauvignon Franca Planinška iz Kočic 54, ki je prejel oceno 18,48. Zlati medaliji pa sta prejela še Franc Babšek iz jablovca 65 za sauvignon ocenjen z 18,40, ter Vinko Jerič iz Zg. Sveče za beli pinot ocenjen z 18,02 točke. Splošna ocena enologov je bila, da so letošnji vinski vzorci boljši od lanskih, raste pa tudi kvaliteta vin. Sicer pa so po končanem ocenjevanju po tradiciji opravili vinsko pokušino vseh vzorcev, skupaj pa so sne-dli tudi vse dobrote iz razstave kmečkih jedi. Drugi dan praznovanja, v soboto popoldne so pripravili razstavo plemenskih telic, ki so primerne za haloške griče; v glavnem so simentalke in černo-bele lisaste pasme. V Halozah raste trava počasneje, zato imajo čez leto le dve košnji. Prvo sami pokosijo, drugo pa naj bi popasle plemenske teli-ce. Predstavili so tudi izdelke ptujske Mlekarne in tovarne Henkel Zlatorog, zatem pa je z igranjem na ljudske instrumente nastopila 8-članska Stoperška banda in Ljudski pevci iz Sto-perc. V osrednjem delu pa se je v ročni košnji pomerilo 12 koscev, ki so se izkazali tudi v podiranju drevesa na balon, v okleščenju hloda, ter žaganju stola iz debla. Učenci podružnične OŠ Stoperce med predstovitvijo projetko Je trebo delot! Stol so iz deblo zožogoli v slobih 2 mninutoh. Foto: M. Ozmec Med 12 ročnimi kosci je svoje delo najbolje opravil Rafko Hronek iz Stoperc, pred Jože-tom Kamenškom iz Grdine in Ivanom Stojnškom iz Kupčin-jega vrha. V podiranju debla na balon je zmagal Srečko Taciga pred Martinom Rogino (oba iz Stoperc), ter Srečkom Kitakom iz Donačke Gore. V okleščenju debla pa sta si prvo mesto delila Martin Lorber in Rudi Jernej-šek, tretji pa je bil Vinko Jerič. Prava paša za oči je bilo žaganje stola iz kosa debla, nič manj pa prikaz mlatenja žita na prek 10 let star "dreš mašin". To, da je prireditev pritegnila še več obiskovalcev kot lani, je organizatorjem zagotovo vlilo novega poguma, zato so vse nastopajoče in svoje goste pogostili s tradicionalnim gulažem, ob koncu pa so se vsi skupaj poveselili. M. Ozmec PTUJ / 10 let od prvega strela v vojni za slovenijo Boris Fras ostaja legenda V četrtek 24. maja je minilo 10 let od prvega strela v vojni za samostojno Slovenijo, ki ga je vojak jugoslovanske armade izza ograje ptujske voja{nice izstrelil na elektri~arja Borisa Frasa in ga hudo ranil v koleno. Zgodilo se je dan po Pekrskih dogodkih, turobnega petka 24. maja leta 1991 okoli 15. ure, med odklapljanjem elektrike ob transformatorju v neposredni bližini voja{nice. Med ljudmi je bilo začutiti še večjo tesnobo in negotovost saj so se zapleti s tedanjo jugoslovansko armado zaostrovali tudi drugod po Sloveniji. Leto dni po zgodovinskem dogodku je predsednik republike Slovenije Milan Kučan Borisa Frasa odlikoval z medaljo za hrabrost. Ob 10-letnici usodnega dogodka, smo se zgodovinskega dogodka spomnili na radiu Ptuj in Borisa Frasa povabili na pogovor v živo. Nerad se je spominjal teh neprijetnih dogodkov, ki so v njegovo življenje vtisnili neizbrisan pečat. Povedal je, da je skoraj sedem mesecev prele-žal v bolnišnici, da so na kolenu opravili več zahtevnih operacij, za kar je posebej hvaležen dr. Miranu Vrablu, ki ima vse zasluge za to, da je po letu in pol spet shodil in nadaljeval z delom. Zaradi poškodbe ni mogel nadaljevati dela rajonskega monterja, zato so ga premestili na novo, nekoliko lažje delovno mesto. Pridobil je status vojaškega invalida in kmalu postal predsednik društva vojnih invalidov Ptuj. Pri tem je poudaril, da ne on ne drugi člani tega društva, kot vojni invalidi ne uživajo nobenih bonitet ali morebiti privilegijev; le vojno invalidnino, ki je predpisana z zakonom. Včasih mu je hudo, ker je za vedno konec njegove bogate športne aktivnosti: zagotovo se ga še spominjate saj je kot uspešen motokrosist segal po najvišjih mestih, bil je vicešampion tedanje Jugoslavije, uspešen pa je bil tudi na svetovnem prvenstvu v motokrosu. Ker je v njem še vedno športna kri skoraj vsak dan kolesari in plava. S tem utrjuje svoje ranjeno koleno in telesno zdravje. Še sreča, da imajo v Borisovi službi do njegovih težav dovolj razumevanja, popolno podporo in razumevanje, ter veliko mero življenskega optimizma pa mu nenehno priliva njegova družina, žena Vida ter 16-letni sin Aljaž in 17-letna hčerka Eva. Ob 10-letnici "ptujskih dogod- Boris Fras, po desetih letih prvič pred transformatorjem, kjer je bil takrat izstreljen prvi strel v vojni za samostojno Slovenijo. V ozadju je vidna voja{nica, od koder je bil izstreljen. Foto: M. Ozmec kov" si je Boris vzel dopust in čeprav ni zanj to noben praznik, je svojo družinico povabil na kosilo. KDO NE ZMORE OCENITI POMENA PTUJSKIH DOGODKOV? Pogovor z Borisom Frasom na ptujskem radiu je bil dovolj odmeven, da se je nanj odzval Vo-tjeh Rajher, ki je bil pred 10 leti župan tedanje ptujske občine. Izrazil je veselje in hvaležnost, SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Iskanje demokratov Pravzaprav bi moral biti Janez Janša, predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS), hvaležen novinarjem in sredstvom informiranja zaradi "kampanje" v zvezi z razmerami v njegovi stranki. Ravno tu poudarjen interes javnosti mu namreč daje maksimalne možnosti (in prSložnosti) da preds-tvi svojo pozicijo in svoj pogled na demokracijo in trenutne razmere na slovenski politični sceni, hkrati pa je to tudi nedvoumno potrdilo pomembnosti SDS, predvsem pa njega samega v vseh političnih dogajanjih. KOGA POSNEMA JANŠA Če upoštvamo vse to, potem je po svoje nerazumljivo (in neracionalno), da se Janša tako živčno in strupeno odziva na posamezne teze in ocene o (ne)demokratičnosti v SDS in pri njem osebno. Še bolj nelogično se zdi Janševo sklicevanje na domnevne (podobne) razmere v drugih, predvsem konkurenčnih strankah. Janša ima seveda povsem prav, ko pravi, da je tudi predsednik LDS dr. Janez Drnovšek kandidiral za predsednika stranke brez protikandidata in da bo najbrž že v kratkem na svojem kongresu brez alternativnega tekmeca tudi predsednik Združene liste (ZLSD) Borut Pahor. Na Janšo namreč letijo očitki, da se je pustil izvoliti brez proti kandidata, te zamere pa skuša zdaj nevtralizirati z opozarjanjem na podobno prakso pri drugih. Seveda gre pri tem za resno lepotno napako: Janša namreč sicer kar noč in dan razlaga, da je njegova stranka drugačna od drugih - boljša, bolj načelna itd., potemtakem bi morala biti - če je res tako kot dopoveduje Janša - za zgled drugim tudi na kadrovskem področju, ne pa zgolj njihov posnemovalec. Za razvoj demokracije v Sloveniji bi bilo dobro, celo nujno, da bi bolj sistematično (in z manj dnevnega političnega kalkulantstva in špekuliranja) predvsem pa celoviteje ocenili, kaj se v resnici dogaja z notranjo in siceršnjo demokracijo v posameznih pomembnih slovenskih strankah. Tudi zaradi očitka Janeza Janše, da nekatere zanima zgolj "demokracija" v SDS in da so glede tega do nje bolj kritični, bolj zahtevni kot do drugih. Seveda si je težko zamišljati, da bi bili lahko tisti, ki v lastni (politični) hiši ne znajo poskrbeti za kolikor toliko normalne in demokratične principe življenja in delovanja, kakšni posebni garanti in nosilci demokratičnih odnosov v širšem družbenem okolju in v državi kot celoti. Vsak dan bolj postaja jasno - ne samo v SDS - da v strankah ne znajo (ali pa nočejo) poskrbeti za ustrezno (in nekonfliktno) artikuliranje različnih mnenj. Stranke se nam vse bolj predstavljajo kot nekakšen monolist z železno vojaško disciplino in "enotnostjo", čeprav bi bilo normalno (in spodbudno), da bi v njih vrelo predvsem zaradi množice različnih idej in pogledov, zaradi dialoga in boja mnenj. Strankarski politični pluralizem za zdaj še tudi ne kaže kakšne stalne in dovolj alternativne ponudbe različnih (možnih) rešitev, kar bi v bistvu morala biti bistvena naloga (in prednost) medstrankarskega konkuriranja. Večina strank vse preveč svojega časa izgublja za urejanje svojih "notranjih" vprašanj in napetosti. O neurejenosti notranjih odnosov v strankah pravzaprav najbolje pričajo tudi stereotipi, ki se jim poslužujejo vsi strankarski voditelji (brez izjeme), ko prihaja do določenih razlik in nesoglasij znotraj posameznih strank, da namreč to ni nič posebnega in da je samo dokaz bodisi "velike demokratičnosti", ki dopušča takšne razlike, ali pa velike heterogenosti strank. Nihče pa ne poskuša kategorično in prepričljivo dokazati, da je to pač najbolj normalen sestavni del notranje strankarske demokracije in potrdilo raznolikega (in širokega) iskanja najboljših možnih rešitev. Morda se je Janez Janša, ko se je odzival na posamezne, tudi skonstruirane očitke, še najbolj približal realnemu prikazovanju razmer v svoji stranki. Predvsem trdi, da je vse tisto, kar se je na kongresu in ob njem dogajalo v njegovi stranki ter izzvalo številne negativne javne reakcije, predvideno v posameznih strankarskih dokumentih in pravilnikih kot povsem legitimna in demokratična oblika delovanja. To naj bi denimo veljalo tudi za pravico predsednika stranke, da po- da smo se spomnili dogodkov izpred 10 let in v oddajo povabili Frasa, ter obžalovanje, "ker trenutna oblast mestne občine Ptuj ne zmore oceniti pomena takratnih dogodkov na Ptuju. Ptujčani takrat niso bili na obrobju, bili so v središču dogajanj in so prispevali primeren delež pri osamosvajanju Slovenije." Rajher je priložil še pismo, ki ga je kmalu po novem letu naslovil na župana Miroslava Lucija in v katerem je po čestitki ob novem letu zapisal: "V letu 2001 bomo v Sloveniji praznovali deset letnico dogodkov ob vojni za Slovenijo. Prepričan sem, da bo preteklim dogodkom (tudi na Ptuju) MO posvetila potrebno pozornost. Jaz pa bi rad opozoril na dogodek 24. 05. 1991 ko je bilo - prvič v Sloveniji izdano povelje za streljanje in je bil ob tem ranjen g. Boris Fras. Ta dogodek je nakazoval strategijo JLA - vojna dejanja zoper civiliste -ki se je potrdila v podobnih dejanjih na Hrvaškem, Bosni in na Kosovu. Iz arhiva bodo vaši sodelavci izluščili obilico podatkov. Pred desetimi leti ravnanju JLA na Ptuju v RS nismo dali potrebne pozornosti. V ospredju so namreč bili drugi dogodki, predvsem tisti v Mariboru. Tudi Janez Janša - minister dogodku ni pripisoval posebnega pomena. Po vojni sem si sicer prizadeva, da bi podpolkovnik g. Jurleta prejel pravično kazen, vendar naš tožilec v sodnih postopkih ni uspel. Pravi razlogi so meni še vedno prikriti. Seveda zdaj to ni več niti aktualno, niti potrebno. Zdi pa se mi krivično, če preteklih dogodkov na Ptuju ne bi zgodovinsko primerno ocenili. Bojim se, da bi izgubila vrednost, takrat odgovorna dejanja g. Borisa Frasa, delavca Eelek-tra, g. Premožiča, člana predsedstva SO Ptuj, PEM Ptuj, krajanov Vičave, ki so nesebično ponudili zatočišče, Splošne bolnišnice Ptuj in Maribor, itd. To je bil upor. In v samem žarišču, ne pa na zgodovinskem obrobju, je bil Ptuj s svojimi meščani. Zdi se mi vredno, zgodovinskega pomena." Kakorkoli že, Boris Fras, na katerega je bil izstreljen prvi strel v boju za samostojno Slovenijo, kljub svoji skromnosti in kljub "pozabljivosti" nekaterih, ostaja legenda. M. Ozmec gojuje svojo izvolitev in svoje opravljanje mandata z ustrezno sestavo najožjega vodstva stranke. Janša zelo pogosto citira ustrezen člen iz internih pravil njegove stranke in glede tega mu pač kaže verjeti. Seveda pa se lahko skupaj z Janšo vprašamo, zakaj takšno določilo, če je res nedemokratično, ni bilo že ob sprejemanju predmet kritičnega obravnavanja v stranki in v javnosti. Še zlasti v stranki so imeli precej možnosti, da bi za člen preo-blematizirali v javni razpravi in na tajnih volitvah. Tako pa se je menda zgodilo, da je zanj brez kakršnegakoli ugovora glasoval tudi Ivo Hvalica, ki zdaj na veliko dokazuje, da je nedemokratičen. Kakor je prav, da predvsem na Janšo, kot predsednika SDS in potemtakem najodgovornejšega za razmere v stranki, letijo očitki v zvezi z (ne)demokratičnostjo posameznih potez v tej stranki, pa bi bilo treba bolj izpostviti tudi vlogo in odgovornost ostalega vodstva in članstva. Če na Janšo padajo očitki o nekakšni "vojaški" organiziranosti stranke, je treba seveda hkrati povedati tudi to, da so takšno organiziranost (na tajnih volitvah) velikodušno podpirali tudi vsi drugi. KAKŠNA ŽRTEV JE HVALICA Janša ima seveda prav, ko trdi, da je na zadnjem kongresu postavil na kocko svojo nadaljnjo politično kariero, ko je ob volitvah povsem nedvoumno postavil vprašanje, ali bodo volili za njega ali za Hvalico, in na to odločitev vezal tudi nadaljnje (ne) opravljanje funkcije predsednika SDS. Volitve so bile tajne - in kot pravi Janša -je bilo na njih vse mogoče... Nesporno je dosedanji podpredsednik SDS in dolgoletni poslanec Ivo Hvalica največji poraženec zadnjega kongresa SDS. Vsekakor pa je pretiravanje, če kdo trdi, da gre za kakšno posebno demokratično žrtev ali poseben politični obračun. Hvalica je preprosto doživel vse tisto, za kar se je nasploh zavzemal v svoji politični filozofiji. Tako kot je bil tvorec nekakšnega političnega pogromaštva v splošni politiki in politiki stranke, ki ji je propadal, je zdaj postal tudi žrtev prav takšnega vzorca političnega delovanja. S tega vidika bi celo lahko rekli, da je požel tisto, kar je leta tako vztrajno sejal. Hvalica je bil kot oseba in kot predstavnik stranke, ki jo je zastopal v parlamentu, predolgo simbol politika, ki v permanentni konfliktnosti in lahkotnem (marsikdaj tudi skonstruiranem) obtoževanju drugih, vidi smisel življenja in demokracije. Zato je vrhunsko sprenevedanje, da nam zdaj nekateri ponujajo Hvalico kot vzorec za slovenskega demokrata in nas skušajo prepričati, da sta se v SDS spopadla ne-demokrat Janša in demokrat Hvalica... Jak Koprive VURBERK / ""[TAJERSKA POJE 2001"" Turistično društvo Vurberk prireja zdaj že tradicionalno prireditev Štajerska poje 2001. Ta bo 4. avgusta na grajskem dvorišču na Vurberku. Vsak zbor bo zapel dve slovenski narodni pesmi. Ženski, moški in mešani pevski zbori se lahko prijavijo še do 15. junija.(MS) ŽAMENCI / POKALNO TEKMOVANJE V HIDRANTNI VAJI Prostovoljno gasilsko društvo Žamenci je v nedeljo v okviru občinskega praznika občine Dor-nava ter lige območne gasilske zveze Ptuj, gasilske zveze Gori-šnica in gasilske zveze občine Dornava, pripravilo pokalno tekmovanje v hidrantni vaji za pokal Žamencev. Udeležilo se ga je 12 ekip. Pri moških je bila najboljša ekipa PGD Mala vas, drugo mesto so osvojili domačini iz Žamencev, tretje pa ekipa Prvenci-Strelci. V ženski konkurenci so slavile domačinke s časom, druga bila ekipa iz Male vasi, tretja pa ekipa iz Spodnjega Velovleka. (MS) ŽICE / PRED TRETJIM DUHODNIM TABOROM V žički kartuziji bo v letošnjem juliju in avgustu potekal tretji duhovni tabor, namenjen skupinam zakonskih parov, srednješolcev, študentov in upokojencev. Program bo obsegal biblično, psihološko in likovno delavnico, rekreacijski program in glasbo. Z udeleženci pa se bodo v vsaki skupini ukvarjali teolog, psiholog, psihiater, likovni in glasbeni umetnik. Prijave sprejemajo v kartuzi-ji in TIC Slovenske Konjice. SVETA TROJICA / 17. KRAJEVNI PRAZNIK Pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah se bodo konec tedna pričele prireditve v počastitev 17. krajevnega praznika. V soboto dopoldne bo v okviru praznika v Lenartu srečanje veteranove vojne za Slovenijo iz Vzhodnošta-jerske pokrajine in Prekmurja, v nedeljo ob 15. uri pa bodo pevke PGD Osek predstavile svojo kaseto. V ponedeljek ob 14. uri bo v prostorih gostilne Vogrin že tradicionalno srečanje starejših krajanov. Praznične prireditve bodo zaključili prihodnji konec tedna. (ak) TURNIŠČE / POMLADNA VETRNICA Tokratna vetrnica Društva prijateljev mladina Ptuj se bo vrtela v ekološko biološko smer v soboto, 2. junija med 16. in 19. uro pri gradu Turnišče. Tradicionalna organizatorja prireditve za starše in otroke — DPM Ptuj in Center interesnih dejavnosti, sta k sodelovanju povabila tudi člane novo ustanovljenega Društva prijateljev mladine Videm. Tokratna rdeča nit, ki bo povezovala raznolike delavnice in ostale aktivnosti je ekologija-biologija. Starši in otroci bodo lahko skupaj izdelovali vetrnice, obeske in slike iz naravnih materialov, marjetice iz papirja, oblikovali glino, posadili rožo, si pod strokovnim vodstvom s palačinko in sokom Orinoco v rokah ogledali park in sušilnico sadja, poigrali v igralnici lesenih igrač Pikapolonice ter zajahali konja. Pogovarjali se bodo o smeteh ter kam sodijo, za izbran glasbeni program pa bodo poskrbeli učenci glasbene šole Karol Pahor iz Ptuja ter ptički. Oragani-zatorji vas vabijo, pridite peš ali s kolesi, s sabo pa prinesite tudi "deke", ki jih boste lahko razgrnili v parku med travami v senci dreves. PREJELI SMO Grenak spomin na maturo (2) "In p'rišla je - matura namreč" p'reb^^em naslov v Tedniku. Isti hip so privreli na plan spomini na mojo maturo in dogodke okrog nje. K sreči sem leta 1995 maturirala na ptujski gimnaziji in lansko leto uspešno diplomirala na Pravni fakulteti v Mariboru. Se danes pa me spreleti srh, ko pomislim na brezobzirno obnašanje in krivično ravnanje PTUJSKE Šolske maturitetne komisije (SMK) ter blamažo moje osebe. Razočaranje nad takim ravnanjem SMK je toliko večje, ker sem bila vsa srednje šolska leta vzorna učenka in nikoli ni prišlo do konflikta med mano ter mojimi učitelji. Nekateri bralci se bodo med prebiranjem teh vrstic spomnili članka objavljenega v Tedniku z naslovom Grenak spomin na maturo (št.37, 21. sept. 1995). Ker je od takrat preteklo že nekaj let, bom ponovno na kratko opisala dogodek, katerega žrtev sem bila. Za ilustracijo naj povem, da sem zaradi spleta okoliščin in nedoslednosti nekaterih učiteljev izpadla kot "plon-karca". Splet okoliščin je naslednji: Med izpitom sem morala v sanitarije. Slučajno sem uporabila tisto kabino, v katerem je bila šolska torbica, ki jo je tam pomotoma pozabilo neko dekle. Torbice nisem opazila, dokler je njena lastnica ni prišla iskat. Po uporabi stranišča sem ji torbico izročila. To je videla učiteljica, ki me je spremljala v sanitarije. Povprašala je o torbici in odgovorila sem ji, da torbica ni moja in da jo je tukaj pozabilo dekle. Tisti dan sem vesela in brezskrbna zapuščala šolske prostore, saj je to bil moj zadnji pisni izpit. Dva dni zatem so me poklicali na nekakšen "sestanek". Pravzaprav sem se znašla na zasliševanju, kjer so me obtožili kršitve izpitnega reda. To me je zelo presenetilo in zmedlo. Predvsem me je presenetila neodkritost SMK. Njeni člani mi namreč sploh niso jasno obrazložili konkretne narave domnevnega prekrška. Sploh se niso ukvarjali s podrobno raziskavo dogodka. Kakor, da je obtožba dovolj, da rešiš nek kočljiv primer. Zaradi domnevne kršitve izpitnega reda, je SMK sprejela sklep, da sem neocenjena pri izpitu iz geografije in mi prepovedala ponovno opravljanje mature za rok enega leta. Ta dan je v meni zamrla tudi vsa želja po mojem večno željenem poklicu - postati učiteljica. Če se ne bi brž pritožila na Republiško ma-turitetno komisijo (RMK) in če moja pritožba ne bi bila pozitivno rešena, bi se sicer čudovita srednje šolska leta končala s katastrofo, ki si je gotovo nisem zaslužila. Včem obstaja storjena mi KRIVICA? Najprej v blamaži moje osebe. Bila sem obtožena nečesa, česar nisem storila. To je bilo dovolj, da so se name poleg vihravih obsodb učiteljev vsuli tudi obtožujoči pogledi mojih sošolcev, prijateljev, sovaščanov... Poleg blamaže bi me ta spodrsljaj učiteljev lahko pahnil tudi v enoletni zaostanek. To bi mi verjetno v marsičem preusmerilo življenjsko pot in zastavljene cilje. Namen članka objavljenega leta 1995 je bil seznaniti javnost z neljubim dogodkom pri opravljanju mature, ne pa obtoževati "učiteljskega lobija", kot mi je bilo očitano v odgovoru, ki ga je podal g. Stanislav SENVETER, učitelj matematike na Gimnaziji Ptuj. Ponovno se oglašam dobronamerno, da letošnjim maturantom vlijem poguma in jim zaželim veliko uspeha na poti do zrelosti, ki pa ne bo lahka, če se sami ne bodo dovolj potrudili. Na žalost pa obstajajo v življenju tudi različne situacije, ko se trudimo dovolj, a ne dosežemo željenih rezultatov zaradi zmote tistih, ki napačno ocenijo lastnosti in zmožnosti posameznika ter na podlagi tega odločajo o njegovih zastavljenih ciljih. Najhuje je, če je zaradi takega krivičnega ravnanja morda odvisna celo naša nadaljna življenjska pot, po kateri bomo stopali v prihodnosti. V tolažbo vsem maturantom in maturantkam, ki jih je strah samega poteka ali rezultatov mature, naj povem, da so me lastne izkušnje pripeljale do spoznanja, da z voljo, zavzetostjo, vztrajnostjo, marljivostjo, odločnostjo, poštenjem, samokritiko, optimizmom in predvsem ZNANJEM, lahko premostimo take ali drugačne ovire, ne samo na poti do zrelosti, temveč v življenju nasploh. Toplo priporočam vsem (tako dijakom kot študentom in kasneje delavcem), da se poučijo o svojih pravicah, svoboščinah in možnostih. Pravica zapisana na papirju pa nikakor ni dovolj, temveč se je treba boriti in storiti vse, da se pravica, ki nam je dana, tudi realizira. Menim, da bi pred maturo moral vsak maturant in učitelj natančno prebrati Pravilnik o maturi, v katerem so navedene pravice in dolžnosti maturantov, nadzornih učiteljev in SMK. Pri opravljanju mature me je namreč SMK obsodila, da sem kršila izpitni red (ni pa tega dokazala!), v resnici pa ga je kršil le nadzorni učitelj ter sama SMK: - Pravila izpitnega reda narekujejo, da nadzorni učitelj skrbi, da se kandidat med odsotnostjo izven izpitnega prostora ne pogovarja ali sporazumeva z drugimi. - Na dan pisnega izpita iz geografije mi ni bil izrečen noben opomin, niti me SMK ni obvestila o morebitnem prekršku - tako mi je bila odvzeta pravica do pritožbe na SMK, ki jo lahko kandidat vloži v 24-ih urah po opravljanju posameznega izpita. Tukaj bi opozorila le na to, da mi je SMK s tem, ko je sama kršila izpitni red, zgolj škodovala, namesto da bi mi pomagala! Ob tej priložnosti bi želela odgovoriti g. Sen-vetru na nekatera namigovanja v diskurzu z naslovom Provincialna prestrašenost učiteljskega lobija (št. 39, 5. okt. 1995). Gospod Sen-veter namreč trdi z vso odgovornostjo, citiram: "da bi SMK lahko ukrepala bistveno bolj ri-gorozno, kot je v resnici ter da je razmišljala in ravnala zelo človeško," ko je sprejela sklep, da sem neocenjena pri izpitu iz geografije in mi prepovedala ponovno opravljanje mature za rok enega leta, kljub temu, da je RMK ugotovila kršitev SMK in razveljavila ta sklep. Vsaj čudno! Nadalje mi očita obtoževanje "učiteljskega lobija" in apriorno, negativistično nastrojeno sodbo o njihovem delu, ki je v marsikom vzbudila celo strah. Nato opisuje uspehe dijakov na državnih tekmovanjih ter prizadevanja profesorjev za doseganje dobrih rezultatov na maturi in tako odpiranje možnosti študija njihovih dijakov na želenih fakultetah, s poudarkom, da uspejo tisti, ki jim je intelektualno delo veselje in zadovoljstvo, poštena igra pa vodilo v življenju. Od kod torej strah učiteljskega kolektiva pred nezaupanjem in dvomi bodočih dijakov in njihovih staršev, da je v ptujskem srednjem šolstvu nekaj hudo narobe? Se bolj čudno! Vsa štiri leta sem vesela in zadovoljna obiskovala SSC. Moje mnenje ob koncu šolanja je bilo (in je še!), da večina mojih bivših učiteljev dela zagnano ter kvalitetno, razočarana pa sem še danes nad odnosom in ravnanjem takratne SMK. Ne morem mimo besed g. Senvetra, citiram: "Moti me to, ker bodoča pravnica (Bog daj, da bo res!) ob koncu svojega najstništva ne najde trohice samokritičnosti v svojem mladem, še vsega življenja pričakajočem srcu. In drznil bi si vzklikniti: Hvala Bogu, da ne bo učiteljica!" Izpolnili sta se mu torej obe želji. Spomnim pa naj g. Senvetra le, da je moj poklic namenjen zgolj in izključno samo iskanju RESNICE. In drznila bi si reči: Le čevlje sodi naj kopitar! Lep pozdrav! Evelin ZELENIK, univ. dipl. pravnica Zg. Hajdina PTUJ / S 27. SEJE SVETA MESTNE OBČINE Odlok o LTO konino pod streho Slabih 14 mesecev po prvem odloku o ustanovitvi Lokalne turistične organizacije Ptuj, ki je predvideval preoblikovanje dosedanjega GIZ-a Poetovio vivat v LTO, so ptujski svetniki na ponedeljkovi 27. seji po burni razpravi, v kateri ni manjkalo pomislekov in dilem, končno le sprejeli odlok o ustanovitvi Lokalne turistične organizacije Ptuj, ki bo delovala kot zavod. Tudi zadnjo razpravo o predlogu odloka, razprava je potekala v treh fazah, od delovnega osnutka, je pospremil dopis Območne obrtne zbornice Ptuj, ki naj bi bila ustnoviteljica LTO po zakonu, vendar temu nasprotuje že od vsega začetka, nasprotuje pa tudi njeni ustanovitvi, če bi obrtniki morali plačevati članarino. Čeprav je na koncu za odlok o ustanovitvi LTO glasovali vsi na seji navzoči svetniki, dvajset, jih je največ imelo pomisleke glede članarine, za katero pa se v tem trenutku še ne ve, kakšna bo, ker naj bi do konca leta prišlo do spremembe zakona o pospeševanju turizma in tudi uredbe, ki opredeljuje zavezance za plačilo. Tako v tem trenutku v mestni občini Ptuj ne vedo, kdo vse bodo člani Lokalne turistične organizacije in kakšno članarino bodo plačevali, čeprav naj bi bila po zagotovilih župana mestne občine Ptuj in podžupana Ervina Hojkerja simbolična. To jim omogoča tudi sprejeti amandma k 12. členu odloka, ki po novem glasi, da člani plačujejo zavodu članarino, določeno z odlokom mestne občine Ptuj. Njena vloga naj bi bila predvsem povezovalna. Sicer pa se vsaj za sedaj članarina računa za člane po višini prihodka in od tega, v kateri skupini je zavezanec. Do trenutka, ko bodo v mestni občini sprejeli odlok o članarini je še daleč, najmanj leto dni. Pogoj za uvedbo članarine je namreč pridobitev statusa turističnega območja. Do tega pa je še daleč. Ptujski svetniki so se za sprejem odloka o LTO v ponedeljek odločili predvsem zaradi pridobitve statusa turističnega območja, druge podlage za sprejem tako in tako niso imeli. Nesporno dejstvo je, da bo LTO nastajala v bistveno drugačnih razmerah, kot GIZ Poetovio vivat, ki je na začetku imel veliko in tudi obetal veliko, pa se je na koncu izjalovil, ker ni imel podpore v članstvu. Sama LTO še ne zagotavlja razcveta ptujskega turizma, ker če bi ga lahko zagotovila le nova organiziranost, bi Ptuj ne imel turističnih problemov, zaprte kavarne, zaprte grajske restavracije, premalo turističnih postelj. Potrebni bodo konkretni programi in kader. Po tem, kaj vse manjka ptujskemu turizmu, bo imela LTO dovolj dela, če bo le zaživela. V tem trenutku ji pozitivne popotnice, razen osrednjih turističnih organizacij, ne daje skoraj nihče. Z mukami pa je v ponedeljek prišel skozi svetniško rešeto tudi odlok o pristojnostih in nalogah pri upravljanju kabelsko distribucijskega sistema z nekaterimi amandmaji. Čeprav ne ge za nič drugega, kot za posnetek sedanjega stanja in nekaj malega zraven. Po tem odloku bo malo več ljudi vključeno v odločanje o denarju, ki se ga ne zbere malo in o razvoju, ki do sedaj ni potekal enakomerno na celem območju mestne občine Ptuj, ker v nekaterih četrtih sistem še ne deluje. Zagotovljena bo tudi večja javnost dela in preglednost. Po novem bodo tudi kabelskega operaterja izbirali z javnim razpisom, zdajšnjega niso. Sicer pa je pravilno ugotovil svetnik Ignac Vrhovšek, da gre pri kabelskem sistemu v tem trenutku zgolj za vprašanje, kdo bo vodil ples lastninjenja. Upravnemu odboru ptujskega sistema KTV, ki bo po novem delal v razširjeni sestavi, je v 16. členu naloženo, da do 31. decembra leta 2002 pripravi predlog dokončne ureditve statusa kabelsko distribucijskega sistema. Ptujski svetniki so imeli na dnevnem redu 27. seje 24 točk, kljub natrpanemu dnevnemu redu so o večini tudi razpravljali. O treh poročilih, med drugim tudi o poslovanju GIZ-a v letu 2000, bodo razpravljali v okviru 28. seje. O investicijah v osnovnošolski prostor, novi ceni vode in drugih aktualnih zadevah s 27. seje, bomo več zapisali v prihodnji številki Tednika. MG HAJDINA / Z 21. SEJE SVETA OBČINE O ZD prihodnja Hajdinski svetniki so v okviru 21. seje razpravljali o 16 točkah dnevnega reda. Potrdili so predlog sprememb in dopolnitev poslovnika občinskega sveta, odlok o gospodarskih javnih službah na območju občine, odlok o enotni višini prispevka za priključitev na kanalizacijsko omrežje občine in odlok o zaključnem računu proračuna občine Hajdina za lansko leto. O predlogu odloka o dejavnostih in pogojih za opravljanje gospodarskih javnih služb s koncesijo bodo razpravljali na prihodnji seji. Prostorsko stisko ptujske dia-lize pa bodo reševali z nakupom dializnega aparata. Hajdinski svetniki na ponedeljkovi seji niso soglašali, da bi mestna občina postala ustanoviteljica javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj. V tem primeru bi za zagotavljanje osnovnega zdravstvenega varstva prebivalcem občine Hajdina sklenili pogodbo z zdravstvenim domom Ptuj. Odločitev o tem so prestavili na prihodnjo sejo. Do takrat pa bodo poskušali pridobiti še nekatera dodatna pojasnila, da se bodo lažje odločili. Razmišljajo namreč tudi o tem, da bi bili soustanoviteljici ZD Ptuj. Hajdinski svetniki so v okviru 21. seje, ki je bila 28. maja, izglasovali tudi novo ceno proizvodnje in distribucije vode. Z njo se v bistvu izenačuje cena vode na širšem območju oziroma na območju, ki ga z vodo oskrbuje Komunalno podjetje Ptuj. Za kubični meter vode bodo po novem gospodinjstva plačevala 118,56 tolarjev, v gospodarskih dejavnostih 175,89 in v negospodarskih organiazcijah 166,78 tolarjev. Za dan državnosti bodo v občini Hajdina 23. junija pripravili celodnevno prireditev. Organizacijo pomembnejših prireditev so si namreč v občini Hajdina razdelili med občinsko upravo in Zvezo kulturnih društev. Za prireditev ob dnevu državnosti je odgovorna občina. Na praznični dan bodo vsa naselja občine Hajdina obiskali oltimerji, avtomobili in motorji iz kidričevske-ga društva. To se bo dogajalo v jutranjih urah. Med 11. in 14. uro pa bo živahno na prostoru pred občinsko stavbo na Zgornji Hajdini. Po uvodnem pozdravu in nagovoru župana Radoslava Simoniča, se bodo zvrstili nastopi različnih kulturnih skupin in posameznikov. V kulturni dvorani pa bodo člani Društva upokojencev Hajdina pripravili razstavo izdelkov. Letošnji proračun občine Hajdina je infrastrukturno naravnan. V pripravi je izdelava projekta javne razsvetljave ob glavni cesti Hajdina - Maribor v Hajdošah in Slovenji vasi. Dela naj bi bila predvidoma končana še letos. Pred kratkim so uredili tudi okolje gasilskega doma v Gerečji vasi. GD Gerečja vas letos praznuje 70-letnico dela. V Gerečji vasi bo v začetku julija tudi prireditev Območne gasilske zveze Ptuj "Dan gasilcev". Na Spodnji Hajdini, na območju, kjer je potekala gradnja kanalizacije, končujejo s polaganjem telekomunikacijskega voda v zemljo in voda za KTV, junija bodo premestili tudi električno napeljavo. Za vaški dom Draženci so pred kratkim kupili opremo za kuhinjo. V vseh naseljih občine Hajdina pa bodo do konca junija postavili ekološke otoke. V Dražencih ga bodo prestavili k domu oziroma na občinsko zemljo. Celotna investicija bo predvidoma veljala okrog tri milijone tolarjev. V teku so tudi manjše investicije v javno razsvetljavo v naseljih Draženci in Zgornja Hajdina. Manjša ureditvena dela izvajajo tudi na pokopališču. Uredili bodo tudi javni WC v okviru pokopališkega objekta, ki bo predvidoma odprt vsak dan od 7. do 19. ure. Krajani Zgornje Hajdina so se lepo izkazali pri gradnji športnega igrišča onkraj proge. S prostovoljnimi prispevki so zbrali denar za nakup 30 arov zemljišča, na katerem bodo uredili igrišče za mali nogomet, rokomet in košarko ter postavili igrala za otroke. Zbrali so več kot milijon tolarjev, veliko pa so naredili tudi s prostovoljnim delom. Pri nadaljevanju investicije bodo investitorju ŠD Hajdina, ki bo z igriščem upravljalo, po napovedih pomagali tudi v občini Hajdina, prav tako tudi vaški odbor Zgornja Hajdina. Novo športno igrišče na Zgornji Hajdini urejajo v neposredni bližini starega igrišča, ki je bilo na zemljišču župnije sv. Martina. Na njem bodo postavili ekološki otok za potrebe občanov onkraj proge. Občina je zemljišče dobila v uporabo brezplačno. MG VINTAROVCI, STOPERCE, JABLANE / slovesnosti zlate poroke Zlatoporoienta Tonika in Tonek Zelenik V cerkvi Sv. Urbana je bilo 12. maja zelo slovesno: po 50 letih zakona sta si nadela zlata prstana Tonika in Tonek Ze-lenik iz Vintarovcev - ob~ine Destrnik. Civilno zlato poroko sta opravila v poro~ni dvorani ob~ine Destrnik, kjer sta ju poročila župan Franc Puk-sič in Julijana Černezel. Slovesnosti so se pridružili člani upravnega odbora društva upokojencev Sv.Urban z obema praporoma, saj se na obeh lesketajo njuni zlati žebljički. Po obredu smo jima nazdravili z dobrimi željami, da bi bila zdrava in da bi dočakala biserno poroko. Z njima so slavili tudi sin Tonček z Mileno in trije vnuki. Tonika in Tonek Zelenik iz Vintorovcev. Foto: Longerholc Zlatoporoienta Anton in Marija Lampret V nedeljo, 29. aprila, sta se v spremstvu svojih najbližjih po petdesetih letih skupnega življenja ponovno odločila potrditi in obnoviti ljubezen in zvestobo zlatoporočenca Anton in Marija Lampret iz Sto-perc. Marija, rojena Kamenšek, se je rodila 29. novembra 1929 v Stopercah v družini šestih otrok. Kruh si je v rani mladosti služila pri tujih ljudeh. Anton se je rodil 12. januarja 1928 v Stopercah. Že zelo mlad je izgubil starše, zato ga je k sebi vzela teta. Preživljal se je kot traktorist, kasneje kot voznik tovornega avtomobila na zadrugi, po letu 1974 pa kot avtobusni šofer pri Certusu. Zlatoporočenca sta se poznala že kot šolarja. Po poroki sta zaživela na Antonovi domačiji. V zakonu sta se jima rodila dva sinova in dve hčerki, njuna zakonska leta pa je polepšalo še osem vnukov. Po Antonovi upokojitvi sta bila z ženo pobudnika za ustanovitev Društva upokojencev Stoperce, katerega vodstvo je prevzel g. Anton. DORNAVA / zaceli obnovo čuškove kmetije Kmetija jim bo v ponos Čuškovo kmetijo bodo uredili v panonskem stilu Občina Dornava, lastnica stare kmetije Čušek, je dala le-to v dolgoročni najem turistično-etnografskemu društvu Lukari. Člani so jo že začeli čistiti in urejati. Preden bo v takšni podobi kot nekoč, jih čaka še veliko dela. Upajo, da jim bo vsaj malo uspelo kmetijo urediti že do letošnjega avgusta, ko bodo tam predstavili priprave na tradicionalni Lukarski praznik. V strokovno pomoč jim bo zavod za naravno in kulturno dediščino. Kmetija bo služila kot razstavni in prireditveni prostor ter bo verjetno privlačna točka za mlade in starejše obiskovalce, saj je le streljaj od dvorca. Tekst in fotografija: Marija Slodnjak Marija in Anton Lampret iz Stoperc. Foto: Langerholc Zlatoporočenca [tefan in Ivana Unuk Po 50 letih skupnega zakonskega življenja sta v soboto, 28. aprila, pred kidričevskega župana Alojza [praha stopila zlatoporočenca Ivana in Štefan Unuk iz Zgornjih Jablan 35. Zlati ženin Štefan se je rodil leta 1924 v Podgorcih, zlata nevesta Ivana, rojena Habjanič, pa leto pozneje v Cirkovcah. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, danes pa ju osrečuje osem vnukov. Vsem zlatoporočencem najlepše želje tudi iz uredništva Tednika! Julijana Černezel, Nataša Mohorko, -OM Ivana in [tefan Unuk iz Jablan. Foto: Langerholc VIDEM / učenci osnovne sole so se izkazali Ponosni na uspešne uiente Učenci osnovne šole Videm so se v zadnjih dneh in tednih izkazali na mnogih nastopih in tekmovanjih. Vseh rezultatov v za~etku tega tedna {e ni bilo, že znani pa so zelo pohvalni tako za učence kot njihove mentorje in ponos celotni osnovni šoli. Z leve: mentorici Danica Tili, Olga Kmetec in ravnateljica Marija [migoc, spredaj pa državni prvaki: Manuela Dajnko, Gregor Bedrač in Blaž Horvat Na sobotnem državnem tekmovanju Kaj veš o prometu v Izoli se je odlično odrezal učenec 7. a razreda Blaž Horvat. V konkurenci 56 tekmovalcev iz cele Slovenije je zmagal in postal državni prvak. Uspešen drugi je bil že na regijskem tekmovanju, ki je bilo nedavno tega v Vidmu pri Ptuju. "V Izoli je bilo mnogo težje kot prej v Vidmu," je povedal Blaž, ki je bil na tekmovanje očitno zelo dobro pripravljen. Z mentorico Olgo Kmetec sta zares mnogo vadila, tako na poligonu v Vidmu, pa tudi po ptujskih ulicah. Mentorica je povedala, da je bil Blaž v Izoli res odličen, da je imel nekaj težav pri spretnostni vožnji na poligonu, z lahkoto pa je opravil teoretični del tekmovanja in vožnjo po ulicah Izole, ki so ta čas že zelo prometne in so se mentorji kar malce bali za svoje varovance. Tudi z državnega prvenstva Vesele šole v Žetalah, ki ga organizira PIL (Pisani list), so se videmski učenci vrnili z dvema državnima prvakoma. Med tre-tješolci je zmagal Gregor Bedrač iz 3. b, pri petih razredih pa Manuela Dajnko iz 5. b. Tekmovanje zahteva široko področje znanja, do državnega tekmovanja pa se je bilo potrebno prebiti z uspehi na razrednih in medobčinskih tekmovanjih Vesele šole. Mentorica uspešnih videmskih tekmovalcev je Danica Tili. Pri naštevanju uspehov vi-demskih učencev ne moremo mimo zlatega priznanja, ki so ga v začetku meseca dosegli na tekmovanju pevskih zborov in folklornih skupin v Rogaški Slatini, ki je potekalo pod naslovom Pika poka pod goro. Tam so se videmski učenci nadvse uspešno predstavili s spletom spomladanskih pesmi, plesov in običajev, ki so jih pripravili pod mentorskim vodstvom Darje Ostroško in Sonje Vinkler. JB Dežno I d, 2286 Podlehnik, tel.: 02 788 40 50 31. maj - 6. junij RADIO PTUJ 98,2 IN 104,3 FM Četrtek, 31. maj SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi 8.30 Mostovi 9.00 Risanka 9.10 Male sive celice, kviz 10.00 Zgodbe iz školjke 10.30 National Geographic, dokumentarna serija 11.25 Podolgem in počez: Vače in... 11.50 Umetnost bivanja, oddaja TV Maribor 12.20 Svetovni izzivi 13.00 Poročila # 13.10 Vremenska panorama 13.40 Pod preprogo 14.30 Zoom # 16.00 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 16.30 Poročila # 16.45 Volkovi, čarovnice in velikani, 12/13 16.55 Arčibald, risanka 17.05 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 17.45 Jabolko, dokumentarna oddaja 18.25 Jesen, dokumentarni film 18.40 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik # 20.00 Tednik 21.00 Prvi in drugi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi 22.50 Pisave 23.20 Bernard Buffet: Od tod do večnosti, francoska dokumentarna oddaja 0.15 V Afriko, dokumentarna serija SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 8.30 TV prodaja 9.00 VIdeospotnIce 9.35 Caroline v velemestu, nanizanka, 11. epizoda 9.55 Frasier, nanizanka 10.20 TV prodaja 10.50 Vremenska panorama 11.05 DP v košarki (m) tretja tekma finala končnice: Union Olimpija : Krka Telekom, posnetek 12.35 Svet poro~a 13.05 Ma{~evanje, ponovitev filma 15.00 Kolesarska dirka po italiji, prenos 17.25 Rad imam Lucy, nanizanka, 42. epizoda 18.00 Borsalini, francoski film 19.30 Videospotnice 20.05 Osamljeni planet: Pakistan 20.55 Na{e malo mesto, nanizanka, 8/13 22.00 Poseben pogled: Vonj po zeleni papaji, film 23.40 Materinski dan, nemški film 1.10 Videospotnice, ponovitev POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program 10.00 Moja usoda si ti, ponovitev 11.00 Črni biser, ponovitev 11.50 Obala ljubezni, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Lepo je biti milijonar, ponovitev 14.05 Diagnoza: Umor, nanizanka 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.25 Obala ljubezni, nadaljevanka 17.20 Črni biser, nadaljevanka 18.15 Vse za poljub, 1. del mehi{ke nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 Harlekinove romance: Ve~ni spomin, kanadski film 21.40 Urgenca, nanizanka 22.40 JAG, nanizanka 23.30 M.A.S.H., humoristična nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Kalifornijske sanje, nanizanka 9.30 Mladenič v modrem, nanizanka 10.25 Družinski zgled, nanizanka 11.20 TV prodaja 11.50 Ricki Lake, ponovitev 12.45 Adrenalina 13.45 Mladoporočenci, ponovitev 14.15 TV prodaja 14.45 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.15 Veličastnih sedem, nanizanka 17.10 Paralelni svet, nanizanka 18.00 Yuppie, humoristična nanizanka 18.30 Dharma in Greg, humoristična nanizanka 19.00 Angel, nanizanka 20.00 Usodni nagon, ameri{ki film 22.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka 22.15 Seinfeld, humoristična nanizanka 23.00 Popolni spomin, nanizanka 0.00 Adrenalina, ponovitev TROJKA 8.30 Za dobro jutro 9.30 TV prodaja 10.00 Za dobro jutro, ponovitev 11.00 Družinska TV prodaja 11.30 Peti as, ponovitev 13.00 TV prodaja 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 Vera in čas 17.45 Avto šou 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Kdor zna, zna, kviz 19.15 Videalisti 19.55 Poslovne informacije 20.00 Sijaj 21.00 V sedlu 21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 22.45 Poslovne informacije 22.50 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.35 Na sceni 0.35 Jukebox HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Spored za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.35 Naša dežela, serija (59/150). 13.25 Portreti: Coco Chanel, dokumentarna serija (9/9). 14.15 Poročila. 14.20 Izobraževalni spored. 15.05 Spored za mlade. 16.00 Etno. 16.30 Hrvaška danas. 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Skrivnost Sagale, serija za mlade (9/14). 17.55 Naj..., izobraževalna oddaja. 19.00 Vprašaj. 19.13 Neumneži, risani film. 19.30 Dnevnik. 20.15 Narodni parki ZDA: Aloha Oahu in Havaji (8/9). 20.50 Pol ure kulture. 21.30 Željka Ogresta in gosti. 22.30 Narava politike. 23.15 Odmevi dneva. 23.35 Ciklus mladih avtorjev: Nova doba, dokumentarna oddaja. 0.05 Policija, serija (243/300). 0.30 Reševalna služba VII., serija (13/22). 1.15 "Na zdravje", (33/53). 1.40 Nevidni človek, serija (13/23). 2.30 Željka Ogresta in gosti. 3.30 Portreti. Coco Chanel, dokumentarna serija. 4.20 Hit depo. 6.20 Tudi to je Italija, dokum. serija (9/10). HTV 2 10.55 Spomini na domovinsko vojno: Somborska skupina (2), dokumentarna oddaja (9.). 11.25 Globalna vas. 12.10 Navadna smrklja, serija za mlade (30/52). 12.35 Poslovni klub. 13.10 Vesoljski otok 1, serija (5/26). 13.55 Likovni portreti: Julij Kniffer. 14.55 Ekumena. 16.05 Naša dežela, serija (59/150). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 "Na zdravje", humoristična serija (33/53). 19.30 Policija, serija (242/300). 20.10 Reševalna služba VII., serija (13/22). 21.00 Polni krog. 21.15 Tudi to je Italija, dokumentarna serija (9/10). 21.45 Nevidni človek, serija (13/23). 22.35 Filmska noč z Johnom Saylesom: Osmerica v avtu, ameriški film. 0.30 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 17.10 Bil sem komunist za FBI, ameriški film. 18.30 Hrvaški avto-moto. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Glasbena oddaja. 22.00 Šport danes. 22.10 Hit depo. 0.10 Hrvaški glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.15 Mona, vampir, otroški program. 8.00 Divji bratje s šarmom, serija. 8.25 Princ z Bel Aira, serija. 8.50 Sam svoj mojster, serija. 9.10 Sam svoj mojster, serija. 9.35 Obalna straža na Havajih, serija. 10.20 Bud in Doyle, komedija, 1996 (Pauly Shore). 11.45 Confetti tivi. 13.30 Nekoč je bilo, risana serija. 14.30 Pinky in Brain, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža na Havajih, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z Bel Aira, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Taxi Orange. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Komisar Rex, serija (Gedeon Burkhard). 21.05 Alarm za Kobro 11, serija. 21.55 Kaisermuhlen Blues, serija. 22.45 De Luca, serija. 23.15 Umetnine. 1.50 Audrey Rose, drama, 1976 (Marsha Mason). 3.40 Bud in Doyle, komedija, 1996. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija (1282). 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Mlado srce polno ljubezni, drama, 1953 (Hans Brenner). 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05_ Milijonsko kolo. 12.30 Alpe, Donava, Jadran, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1283). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Semmering - čez čarobno goro, dokum. 21.05 Vera, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Euroaustria, magazin. 23.00 Primer za dva, krimi serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Nekako L.A., serija. 0.55 Zlata dekleta. 1.20 Pogledi s strani. 1.25 TV kuhinja. 1.50 Milijonsko kolo. 2.15 Alpe, Donava, Jadran. 2.45 Vera, magazin. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Wolffov revir. 1.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek, Naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Sommer in Bolten, zdravniška serija, 2001 (Die-tmar Muers). 21.15 Za vsak primer Stefanie, zdrav. serija. 22.15 Alphateam, reševalci življej v OP 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Noč. 0.35 Frasier. 1.05 The Making Of - novo v filmskih studijih. 1.35 Kviz. 2.00 Nakupovanje. 3.00 Star Trek, pon. RTL 2 5.45 Otroški program. 7.30 Il buy. 8.05 Srebrna dekleta. 8.30 Princ z BelžAira. 9.00 Velika dieta. 10.35 King of Queens. 11.05 Polna hiša. 11.35 Prijazna hiša. 12.00 Stargate, akcij. serija, 1999. 13.00 Pokemon. 13.25 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digi-mon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Prijazna hiša. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z BelžAira. 20.00 Poročila. 20.15 Velika dieta. 21.15 Benny in Joon, komedija, 1994 (Mary Stuart Masterson, Johnny Depp). 23.15 Vesoljski terminator, znanstveno fantastična grozljivka, 1994 (Rodger Halston). 0.50 Deadly Instinct - Pošast iz vesolja, zf grozljivka, 1997 (Samantha Janus). 2.50 Cyber Sex Girl, erotični triler, 1998 (Charlie Curtis). 4.25 Orožje zakona, krimi serija. PRO7 6.50 Bulevarski magazin. 7.45 Kdo je tu šef. 8.15 Velika družina. 8.45 Vsi županovi možje, pon. 9.10 V viharju, film o katastrofi, 1998. 11.05 Prijazna družina. 11.35 Bill Cosby. 12.05 Grace. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 14.55 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Buelvarski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Simposnovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Počitniška afera, erotični triler, 2000 (Ursula Karven, Bruno Eyron). 22.15 TV total. 23.15 Switch. 0.15 Pa me ustreli. 0.40 Policijska parada. 1.05 TV total. 1.50 Switch. 2.20 Switch. 2.45 Pro7, reportaže, pon. 3.30 Klinika v središču Berlina, pon. Petek, 1. junij SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi 8.30 Pod Pekrsko gorco, oddaja TV Maribor 9.00 Oddaja za otroke 9.15 Kljukčeve dogodivščine - Kljukčev živalski vrt, lutkovna igrica 9.45 Volkovi, čarovnice in velikani, 12/13 9.55 Arčibald, risanka 10.10 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10.35 Jabolko, dokumentarna oddaja 11.15 Jesen, dokumentarni film 11.30 Alpe - Donava - Jadran: Podobe iz srednje Evrope # 12.00 Hiša duhov, drama 13.00 Poročila # 13.10 Vremenska panorama 13.30 Prvi in drugi, ponovitev 13.50 Naravni tok: Ribištvo, poljudnoznanstvena oddaja 14.35 Osmi dan 15.05 Alpski večer 2001, 3. del 16.00 Mostovi 16.30 Poročila # 16.45 100 minut po~itnic, poljska nadaljevanka, 1/5 17.10 Rdeči grafit: Agencije, modeli, fotografi 17.45 Modro 18.20 Dosežki 18.40 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik # 20.00 V dobrem in slabem, nanizanka, 3/13 21.00 Deteljica 21.10 TV Poper, oddaja TV Koper 22.00 Odmevi 22.45 Gledališče Rok - Claudio Cinelli 22.50 Polnočni klub 0.00 Frankie in Johnny, ponovitev filma SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 8.15 TV prodaja 8.45 Videospotnice 9.20 Rad imam Lucy, nanizanka 9.45 Osamljeni planet: Pakistan 10.35 TV prodaja 11.05 Ura klavirja, ponovitev filma 12.40 Svet bo drhtel, ponovitev filma 14.25 Kolesarska dirka po Italiji, prenos 17.25 Rad imam Lucy, nanizanka, 43. epizoda 18.00 Zvečer vse mirno, ameriški film 19.30 Videospotnice 20.05 Mesto Bud v Afganistanu, {vicarska dokumentarna oddaja 20.55 Semenj ni~evosti, angle{ka nadaljevanka, 1/6 21.45 Osem glav v malhi, ameriški film 23.15 McCallum, nanizanka, 6/10 0.10 Iz slovenskih jazz klubov 1.00 Moška liga, nadaljevanka 1.30 Videospotnice, ponovitev POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program 10.00 Vse za poljub, ponovitev 11.00 Črni biser, ponovitev 11.50 Obala ljubezni, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Lepo je biti milijonar, ponovitev 14.05 Diagnoza: Umor, nanizanka 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.25 Obala ljubezni, nadaljevanka 17.20 Črni biser, nadaljevanka 18.15 Vse za poljub, nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Sinovi groma, nanizanka 21.00 Akcija v petek: Gladiator, ameri{ki film 22.50 Zlata krila, nanizanka 23.50 Nevarne dirke, nanizanka 0.50 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Kalifornijske sanje, nanizanka 9.30 Mladenič v modrem, nanizanka 10.25 Popolni spomin, ponovitev 11.20 TV prodaja 11.50 Ricki Lake, ponovitev 12.45 Pop'n'Roll, ponovitev 14.00 Bravo, Maestro 14.15 TV prodaja 14.45 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.15 Veličastnih sedem, nanizanka 17.10 Paralelni svet, nanizanka 18.00 Yuppie, humoristična nanizanka 18.30 Dharma in Greg, humoristična nanizanka 19.00 Angel, nanizanka 20.00 Zabavni petek: Mali bogata{, ameri{ki film 21.45 Felicity, zadnji del nanizanke 22.40 Najboljša urgenca, dokumentarna oddaja 23.30 Policisti, nanizanka 0.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 8.30 Za dobro jutro 9.30 TV prodaja 10.00 Za dobro jutro, ponovitev 11.00 Družinska TV prodaja 11.30 Motor Show Report 12.00 Ježek Show, ponovitev 13.00 TV prodaja 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 Inline hokej, reportaža 17.45 V sedlu 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Kdor zna, zna, kviz 19.15 Videalisti 19.55 Poslovne informacije 20.00 Raketa pod kozolcem, zabavnoglasbena oddaja 21.30 Iz domače skrinje 22.45 Poslovne informacije 22.50 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.35 Popotovanja z Janinom 0.35 Jukebox, ponovitev HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Spored za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.35 Naša dežela, serija (60/150). 13.25 Portreti: S. Freud, dokumentarna serija. 14.15 Poročila. 14.20 Izobraževalni spored. 15.10 Spored za mlade. 16.00 Podjetniški svet. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Televizija o Televiziji. 17.55 Mali družinski antikvariat. 19.00 Vprašaj. 19.13 Gogs, risani film. 19.30 Dnevnik. 20.15 Klub seniorjev, zabavnoglasbena oddaja. 21.10 Indictment: The McMartin Trial, ameriški film. 23.25 Odmevi dneva. 23.45 Groza v Ulici brestov 1, ameri{ki film. 1.15 Ravno tako kot ženska, ameriški film. 2.55 Vaba, ameriški film. 4.30 Policija, serija (244/300). 4.55 Na meji mogočega, serija (29/44). 5.40 Planet Glasba. 6.10 Carstvo divjine. 6.35 Pravi čas. HTV 2 9.50 Hit depo. 11.50 Skrivnost Sagale, serija za mlade (9/14). 13.25 Reševalna služba VII., serija (13/22). 14.10 Željka Ogresta in gosti. 15.10 Nevidni človek, serija (13/23). 16.05 Naša dežela, serija (60/150). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Zakonske vode 8., humoristična serija (176/210). 19.30 Policija, serija (243/300). 20.10 Zakon in red - Oddelek za žrtve, serija (11/22). 21.00 Polni krog. 21.20 Latinica: Nasilje v šolah. 23.00 Pravi čas. 0.30 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 18.00 Bratje Rico, ameriški film. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Razkrivanje skrivnosti čarovnikov, dokumentarna serija (2/4). 20.55 Planet Glasba. 2^.25 Ekran 2000. - Festival enominutnih filmov v Požegi. 22.10 Šport danes. 22.20 Na meji mogočega, serija (29/44). 23.05 Čas je za jazz: Istra Etno Jazz 2000. 0.30 Košarka NBA pregled. 1.00 Košarka NBA liga. AVSTRIJA 1 6.15 Mona, vampir, risana serija, otroški program. 8.00 Divji bratje s šarmom, serija. 8.20 Princ z Bel Aira, serija. 8.45 Sam svoj mojster. 9.30 Obalna straža na Havajih, serija. 10.15 Vitezi za volanom, serija. 10.55 Alarm za Kobro 11, serija. 11.45 Confetti tivi. 13.35 Foxbusters, risana serija. 14.30 Pinky in Brain, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža na Havajih, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z Bel Aira, serija. 17.35 Sam svoj mojster 18.30 Taxi Orange. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Taxi Orange, finale tedna. 21.45 Morilska zamenjava, triler, 1996 (Tom Berenger, r: Robert Mandel), 23.30 Glasnik smrti, kriminalka, 1988 (Charles Bronson, r: Jack lee Thompson). 0.55 V senci velikana, drama, 1965 (Kirk Douglas). 3.10 Morilska zamenjava, triler, 1996. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Tisoč melodij, komedija, 1954 (Martin Benrath). 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Novoživljenje v puščavi, dokumentarec. 12.50 Pogledi s strani. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1284). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Siska, krimi serija. 21.20 Prizorišče sodišče, reportaža. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern times, magazin. 23.00 Akti XY - nerešeno, policija prosi za pomoč, magzin. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Akti XYžnerešeno, odmevi gledalcev. 0.40 Nekako L.A., serija. 1.05 Zlata dekleta, serija. 1.30 Pogledi s strani. 1.35 Prizorišče sodišče, reportaža. 2.20 Modern times, magazin. 2.45 TV kuhinja. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Wolffov revir. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt, pogovor. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek ž naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 Magazin. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Star Trek - Voyager, zf. serija, 2000. 21.15 Ure resnice. 22.15 Vlak smrti (Death Train), akcijski triler, 1993 (Pierce Brosnan). 0.16 Harald Schmidt Show. 1.16 Noč. 1.35 Frasier, serija. 2.05 Nakupovanje. 3.00 Harald Schmidt Show. RTL 2 5.25 Otroški program. 7.30 Il buy. 8.05 Srebrna dekleta. 8.30 Princ z Bel Aira, pon. 9.00 Velika dieta. 10.35 King of Queens, pon. 11.05 Polna hiša, pon. 11.35 Prijazna hiša. 12.00 X-Factor - Nepojmljivi. 13.00 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Prijazna hiša. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z Bel Aira. 20.00 Poročila. 20.15 Stargate, zf. serija, 2000. 22.05 Velika dieta. 23.00 Astro-cop, zf. triler, 1994 (Michael Pare, Billy Drago). 0.45 Vesoljski terminator, pon. 2.25 Ljubezenski ekscesi, pon. erotičnega trilerja. 3.50 Pošast iz vesolja, zf., 1997. PRO 7 5.00 Andreas Turck, pon. 6.05 Opoldanski magazin, pon. 7.00 Bulevarski magazin, pon. 7.55 Kdo je tu šef. 8.25 Velika družina. 8.55 Vsi županovi možje, pon. 9.25 Pozdravljen Caesar, komedija, 1994. 11.10 Prijazna družina. 11.40 Bill Cosby Show. 12.05 Grace, serija. 12.35 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole, pogovor. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Meteoriti, film o katastrofi, 1998 (Roxanne Hart, Tom Wopat). 22.00 Operacija Delta Force III, akcijski, 1998 (Jim Fitzpatrik). 23.45 Hawk's Revenge: Smrtonosno maščevanje, akcijski, 1996 (Gary Daniels). 1.20 Meteoriti, pon. filma o katastrofi. 2.50 Počitniška afera, pon. 4.30 Pozdravljen, Caesar, pon. komedije. Sobota, 2. junij SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi 8.30 Zgodbe iz školjke 8.55 Radovedni Taček: Drsalka 9.15 Male sive celice, kviz 10.05 Kino Kekec: Re{itev je kikirikijevo maslo, kanadski film 11.35 Lingo, tv igrica # 12.00 Tednik, ponovitev 13.00 Poročila # 13.10 Vremenska panorama 13.25 Mostovi, ponovitev 14.25 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 14.55 Bugsy Malone, angleški film 16.30 Poročila # 16.45 Pika Nogavička, risanka 17.10 Carski sel, risanka 17.35 Risanka 17.50 Na vrtu, oddaja TV Maribor 18.15 Ozare 18.20 Svet čudes, dokumentarna serija, 11/13 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 Utrip 19.30 Dnevnik # 20.00 Duh, ameriški film 22.10 Frasier, nanizanka, 26/26 22.40 Poročila # 23.05 Sopranovi, nadaljevanka, 20. del 0.00 Lovčeva poteza, ameriški film SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 8.35 TV prodaja 9.05 Videospotnice, ponovitev 9.35 Vprašanje zakonitosti, nanizanka 10.00 [tafeta mladosti 10.55 Ven~ek narodnozabavnih 11.50 TV prodaja 12.20 Ciciban poje in ple{e, oddaja TV Maribor, 2. del 13.25 Evrogol 14.25 Kolesarska dirka po Italiji, prenos 17.25 [port 20.00 Kvalifikacije za SP v nogometu leta 2002: Slovenija : Luksemburg, prenos 22.10 Praksa, nanizanka, 34. epizoda 22.55 Sobotna no~ 0.55 Videospotnice POP TV 8.30 Zajec Dolgouhec in prijatelji, ponovitev 10.00 Princesa Sissi, risanka 10.30 Oliver Twist, risanka 11.00 Črni Kozak, risanka 11.30 Robocop oddelek Alfa, risanka 12.00 Osem prijateljev, risanka 12.30 Družinski grehi, ameriški film 14.10 TV Dober dan, ponovitev 14.50 Življenjski izziv, ameriški film 1 6.30 Močno zdravilo zadnji del nanizanke 17.30 Izgubljeni angel, ameriški film 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Filmski hit: Čenče, ameriški film 23.00 Ostani z mano, ameriški film 0.40 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Puščavska lisica, ameriški film 11.00 Najljubši sin, ameriška nadaljevanka, 1/6 12.00 Beverly Hills 90210, ponovitev 13.00 Mladoporočenci, ponovitev 13.30 Stilski izziv 14.00 Sobotna matineja: Popolno telo, ameriški film 16.00 Paparaci, dokumentarna oddaja, 1/10 17.00 Pop'n'Roll, glasbena oddaja 18.15 Beverly Hills 90210, nadaljevanka 19.10 Prijatelji, humoristična nanizanka 19.40 Dvakrat v življenju, zadnji del nanizanke 20.30 Prijatelji, humoristična nanizanka 21.00 Sobotni kriminalki: Umor v ogledalu, ameriški film 22.45 Ulica nočne more, ameriški film 0.30 Policisti, nanizanka TROJKA 8.30 Jukebox, ponovitev 10.00 TV prodaja 11.00 Sijaj, ponovitev 12.00 Pikolovec 2333, ponovitev 13.00 TV prodaja 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Info 16.00 Knjiga, ponovitev 16.30 Brez ovir z Jano, ponovitev 17.30 SQ Jam, glasbene lestvice 18.30 Spidi in Gogi show 19.30 Razvoj avtomobilizma 20.00 Ježek show, zabavnoglasbena oddaja 21.00 Bio magi 22.00 Avtodrom 22.30 Raketa pod kozolcem, ponovitev HTV 1 8.20 Poročila. 8.25 Beg na Divji zahod, ameriški film. 10.10 Spored za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.30 Glasbeno-dokum. oddaja. 13.00 Prizma, multinacionalni magazin. 14.10 Oprah Show (281). 14.55 Risani film. 15.05 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 15.35 Divja obzorja: Last Resort, poljudnoznanstvena serija (15/15). 16.10 Zlata dekleta, humoristična serija (40/180). 16.35 Zlata dekleta, (41/180). 17.05 Izgubljeni, dokumentarni film. 17.55 Naš Charlie, serija za otroke (2/6). 18.40 Vabilo, oddaja o kulturi. 19.10 Vesela vest. 19.30 Dnevnik. 20.15 007 - tedenski pregled. 21.05 Fotografija v Hrvaški: Fotografija 19. stoletja v Splitu. 21.20 Prijateljici, ameriški film. 22.55 Moške svinje, humoristična serija (1/42). 23.25 Poročila. 23.35 Umori v Midsomerju, serija (4/4). I.15 Biti ali ne biti uspešen, ameriški film. 2.40 Lepota občutkov, britanski film. 4.10 Policija, serija (245/300). 4.35 Glamour Cafe. 5.35 Svet zabave. 6.05 Čas je za jazz: Istra Etno Jazz 2000. HTV 2 10.10 Potovanja: Finska (19/24). 11.05 Nema priča, serija (1/8). II.50 Operna matineja. 14.20 Hišni ljubljenčki. 15.05 Pater Cvek, dokumentarna oddaja. 15.40 Briljanteen. 16.25 Pustolovščine iz Knjige vrlin, risana serija (8/26). 16.50 Črno-belo v barvah. 17.40 Rooster Cogburn, ameriški film. 19.30 Policija, serija (244/300). 20.10 Bonanno - najmlajši don, serija (3/8). 21.10 Glamour Cafe. 22.10 Svet zabave. 22.40 Rock Club: Rock in Rio (1/7). 0.30 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 12.30 Policija, serija. 15.25 Košarka NBA liga, posnetek. 17.20 Razkrivanje skrivnosti čarovnikov,dokum. serija (2/4). 18.10 Carigrad: Kvalifikacije za rokometno EP: Turčija - Hrvaška, prenos. 19.55 Varaždin: Kvalifikacije za nogometno SP: Hrvaška - San Marino, prenos. 22.00 Šport danes. 22.15 Mati in sin, humoristična serija (34/42). 22.40 Cosbyjev show, humoristična serija (9/26). 23.05 Simpsonovi VII., (8/25). 23.30 Lulu, kanadsko-indijski film. AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program. 8.25 Tom in Jerry, risana serija. 9.25 Otroški program. 11.10 Disneyjev festival, klasične risanke. 12.05 Drew Carey, serija. 12.25 Življenje in jaz, serija. 12.50 Simpsonovi. 13.10 Princ z Bel Aira. 13.55 Nimaš pojma, serija. 14.00 Jesse, serija. 14.25 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica. 15.10 Sabrina, serija. 15.35 Dawsons Creek - Simpatije. 16.20 Beverly Hills 90210. 17.05 Srčece, show. 17.55 Brez besed, komedija, 1994 (Michael Keaton). 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Hitrost 2 - Na križarjenju, akcijski film, 1997 (Sandra Bullock, r: Jan De Bont). 22.15 Dvanajst opic, zf film, 1995 (Bruce Willis, r: Terry Gilliam). 0.20 V izgnanstvu, zf film, 1993 (Mark Hamill). 1.40 Hitrost 2, pon. 3.35 Srčece, show. 4.20 O3 Austria Top 40. AVSTRIJA 2 9.00 Poročila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Platinasta tolpa, krimi komedija, 1966). 11.15 Lov za izgubljenim zakladom, pustolovski film, 1968 (Burt Reynolds). 12.55 Pogledi s strani. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Ali moram ven v mestece, komedija, 1962. 14.35 To imajo dekleta rada, komedija, 1962. 16.05 Podobe Avstrije. 16.25 Dežela in ljudje, magazin. 16.55 Religije sveta: glas islama. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo. 17.35 Živalski magazin. 17.55 Konflikti, magazin. 18.25 Bingo, igrica. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Senik godcev, show narodnozabavne glasbe, prenos iz Schrunsa. 22.15 Čas v sliki. 22.20 Simpl, kabare. 23.45 Čas v sliki. 23.50 Moški imajo raje plavolsake, komedija, 1953 (Marilyn Monroe). 1.15 Pogledi s strani. 1.20 Dežela in ljudje, magazin. 1.50 Pogled v deželo. 2.20 Živalski magazin. 2.35 Konflikti, magazin. 3.05 Jerry Cotton: Smrt v rdečem jaguarju, kriminalka, 1968. SATELITSKA TV SAT 1 5.55 Kviz. 6.25 V bliskavici, pon. 7.00 Otroški program. 10.40 Smrkci. 11.10 Tiny Toon. 11.35 Kremenečkovi. 12.05 Zajček Bunny. 13.30 Alf. 14.00 Vesoljska ladja Enterprise. 15.00 Star Trek - Voyager, zf serija. 16.00 Baywatch, Obalna straža, serija. 17.00 Res je (Milena Preradovic). 17.30 Poročila. 18.00 Košarka. 18.30 J.A.G., akcij. serija. 19.30 C.O.PS. ž Best of TV. 20.15 Jumpin' Jack Flash, vohunska komedija, 1986 (Whoopi Goldberg, Jonathan Pryce). 22.20 Šaljive novice. 23.20 Šaljive novice, klasične. 23.50 Speči psi, znanstveno fantastični triler, 1997 (Ciara Hunter, C. Thomas Howell). 1.35 Vesoljska ladja Enterprise. 2.25 Rdeča četrt. 3.20 Baywatch, pon. 4.10 Wolffov revir. RTL 6.25 Otroški program. 11.00 Življenje in jaz. 11.55 Moesha. 12.45 Varuška. 13.10 Močna družina. 13.40 Princ z Bel Aira. 14.05 Tretji kamen od sonca, serija. 14.30 Divja sedemdeseta. 15.00 Beverly Hills, 90210. 15.55 Felicity, serija, 1999. 16.50 Providence. 17.45 Top of the Pops, glasbeni show. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, vikend (Markus Lanz). 20.15 Iščemo milijonarja (Gunther Jauch). 22.35 Judge Dredd, zf triler, 1995 (Sylvester Stallone, Aramad Assante). 0.20 Streetgun, akcijski triler, 1996 (Justin Pagel). 1.50 Blood Chase I, krvavi lov, akcijski, 1996 (Forrest Montgomery). 3.35 Blade Boxer, akcijski, 1995. RTL 2 5.45 Dr. Quinnova. 6.30 Novo v kinu. 6.55 Prisrčna gospodinja. 7.15 Ljubezen brez povratka. 8.30 Najlepša leta. 8.55 Najlepša leta. 9.25 Bravo TV. 10.45 Otrok na krovu, akcijska komedija, 1992 (Judge Reinhold). 12.20 Highladner, serija. 13.20 Sliders, paralelni svet. 14.15 F/X, umori s trikom, serija. 15.10 Stargate, zf. serija, 2000. 17.00 Walker, teksaški ranger. 18.00 L.A. Heat, krimi serija, 1996. 19.00 Neumni kriminalci. 20.00 Poročila. 20.15 Velika dieta, serija. 21.15 Prepovedana lepota, grozljivka, 1995 (Jennifer Rubin). 23.05 Karate tiger 4, akcijski, 1989 (Ertic Roberts). 0.35 Astrocop, zvezdni policaj, zf. 2.40 Karate tiger 4, pon. filma. PRO 7 6.45 Baldy Man. 7.05 Vsi županovi možje. 7.30 Heathcliff. 7.40 Kakšen svinjak. 8.05 Freakazoid. 8.25 Ace Ventura. 8.50 Mega Man. 9.15 Flash Gordon - Nove pustolovščine. 9.40 Čarovnik. 10.05 Robocop Alpha Commando. 10.30 Batman in Robin. 10.55 Extreme Ghostbusters. 11.45 Nightman. 12.30 Kurja polt, serija. 12.55 Grown Upas - Končno odrasel?! 13.20 Prijazna družina. 14.50 Prijazna družina. 17.15 Dharma in Greg. 14.45 Prijatelj. 15.10 Simpsonovi. 15.40 Sabrina. 16.05 Charmed - Čudežne čarovnice. 17.00 Roswell. 18.00 Vrtnice od bivšega. 19.00 Pogovor. 19.30 MAX. 20.15 Ljubezen po dostavi, komedija, 1997 (Paul Rudd, Reese Witherspoon). 22.00 Zadnji skavt, triler, 1991 (Bruce Willis). 23.55 Ritual, grolzjivka, 1987 (Martin Sheen). 1.50 Hawk's Revenge: smrtonosno maščevanje, akcijski, 1996. 3.25 Operacija Delta Force III, akcijski, 1998. 4.50 Nightman. EUROSPORT 8.30 Rally po Cipru, pon. 9.00 Gorska kolesa. 9.30 Moderni pete-roboj. 10.00 Motokros, Spa. 11.00 Tenis, odprto prvenstvo Francije, prenos. 16.00 Kolesarstvo, Giro di Italia, 14. etapa: Cavallese -Arco, prenos. 17.30 Tenis, nadaljevanje prenosa. 20.00 Nogomet, do 21 let, prenos finala. 22.00 Tenis, ponovitev. 23.00 Športna poročila. 23.15 Rally po Cipru. 23.45 Nogomet: kvalifikacije za SP 0.45 Motociklizem - VN Italije. 1.45 Športna poročila. DŠF 9.15 Košarka, NBa. 9.45 Košarka, NBA. 10.00 Nogomet, pokal konfederacij: Koreja : Mehika, prenos. 12.00 Normal, magazin. 12.30 Nogomet: Avstralija : Francija, prenos. 14.30 Košarka, prenos finala. 17.00 Šport po svetu, magazin. 17.15 Rally, magazin. 18.15 Stoke. 19.00 Ameriški nogomet, NHL Europa: Amsterdam Admirals : Duesseldorf Rhein Fire, prenos. 22.00 Nogomet, pokal konfederacij. 23.00 Golf. 0.00 Wrestling. 2.30 Speed Zone. 3 SAT 9.00 Čas v sliki. 9.05 Čas za kulturo. 9.45 Nano, magazin. 10.15 Slovenski magazin. 10.45 Povezovanje Evrope: Madžarska, dokumentarec. 11.15 Report, magazin. 12.00 Obleka naredi človeka (5), dokumentarec. 12.15 Rock iz Alabame: E.A.V., posnetek koncerta. 13.00 Beatclub, arhiv Radia Bremen. 13.45 Mestni ogledi: Rimini. 14.00 Novo, magazin. 14.30 Potovanje po Vzodni Prusiji (1), dokumentarec. 15.15 Ženska TV, magazin. 15.45 Dolga pot do sreče, drama, 1989 (Hayley Mills). 17.30 Nasveti: šport. 18.00 Trud ne šteježmaratonski delovni čas veterinarjev, dokumentarec. 18.30 Živali v navzkrižnem ognju: Risi - licenca za ubijanje, dokumentarec. 19.00 Danes. 19.15 Berlin - Jeruzalem in nazaj (1), dokumentarec. 20.00 Dnevnik. 20.15 Glasbeni festival Saar, otvoritveni koncert, posnetek. 21.45 Joseph Lanner: superstar, dokumentarec. 22.20 Vstop prost: Dunajski slavnostni tedni - Živ je, kdor ostane buden, dokumentarec. 23.00 Bulevar Bio, talkshow. 0.00 Pogledi s strani, revija. 0.25 JazzBaltica 99: Dee Dee Bridgewater, posnetek koncerta. 1.45 JazzBaltica Ensemble 99, posnetek. 2.35 JazzBaltica 99: Trio K, posnetek. Nedelja, 3. junij SLOVENIJA 1 8.00 Živ žav: Telebajski; Tabaluga; Pika Nogavička; Mikin Makin črkopis: Pravljica o črki U 9.50 Ozare, ponovitev 9.55 Nedeljska maša, prenos 11.00 Svet divjih živali, poljudnoznanstvena serija, 7/9 # 11.30 Obzorja duha # 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 13.00 Poročila # 13.10 Vremenska panorama 13.25 Big Band s kantavtorji 14.40 V dobrem in slabem, nanizanka 15.30 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi TV Maribor 16.00 Umetnost bivanja, oddaja TV Maribor 16.30 Poročila # 16.50 Vsakdanjik in praznik 17.45 Slovenski magazin 18.15 Podolgem in počez: Šempeter in... 18.40 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.00 Danes 19.05 Zrcalo tedna # 19.30 Dnevnik # 20.00 Zoom 21.35 Večerni gost: mag. Roberto Dapit # 22.35 Poročila # 23.00 Zgodbe o knjigah 23.10 Brez reza 0.10 P. I. Čajkovski - Mats Ek: Trnuljčica, Cullberg balet SLOVENIJA 2 8.15 Videospotnice 8.50 V Afriko, dokumentarna serija 9.40 Naše malo mesto, nanizanka 10.50 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 11.20 Naša pesem Maribor 2001, 4. Oddaja 11.50 TV prodaja 12.25 Motociklizem za VN Italije - 250 ccm, prenos 13.20 Košarka NBA action 13.55 Motociklizem za VN Italije - 500 ccm, prenos 14.50 Kolesarska dirka po Italiji, prenos 17.25 Šport 18.30 SP v spustu s kajaki in kanuji, reportaža 19.00 Kvalifikacije za SP ekip v speedwayu, reportaža 19.30 Videospotnice 20.05 Naše 20. stoletje, dokumentarna serija, 3/12 20.55 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 21.25 Homo turisticus 22.00 Končnica 22.30 Mali teun, nizozemski film 0.00 Videospotnice, ponovitev POP TV 8.30 Zajec Dolgouhec in prijatelji 10.00 Princesa Sissi, risanka 10.30 Oliver Twist, risanka 11.00 Črni Kozak, risanka 11.30 Robocop oddelek Alfa, risanka 12.00 Osem prijateljev, risanka 12.30 Brata, humoristična nanizanka 13.00 Ujeti jetija, ameriški film 14.45 Sreča v nesreči, ameriški film 16.30 Gorski zdravnik (V.), 1. del nemške nanizanke 17.30 Vse za vitko linijo, nemški film 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Tat za vedno, nanizanka 22.10 Športna scena 22.55 Bitka v času, ameriški film 0.35 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Mož iz Ria, francoski film 11.00 Najljubši sin, nadaljevanka, 2/6 12.00 Merlose Place, ponovitev 13.00 Komedija zmešnjav, ponovitev 13.30 Pop'n'Roll, ponovitev 14.45 Rock v Riu, posnetek koncerta, 7/7 16.45 Paparaci, dokumentarna oddaja, 2/10 17.30 Adijo, pamet, nanizanka 18.15 Merlose Place, nadaljevanka 19.10 Prijatelji, humoristična nanizanka 19.40 Roswell, zadnji del nanizanke 20.30 Prijatelji, humoristična nanizanka 21.00 Film tedna: Greva ribarit, ameriški film 23.15 Vroča sedla, ameriški film 1.00 Adrenalina TROJKA 9.00 SQ Jam, ponovitev 10.00 Spidi in Gogi show, ponovitev 11.00 V sedlu, ponovitev 11.30 Raketa pod kozolcem, ponovitev 13.00 Vera in čas, ponovitev 13.30 Čestitke iz domače skrinje 15.00 Italijanska nogometna liga, prenos 17.00 Avto šou 17.30 Ježek Show, ponovitev 18.30 Politična konferenca, ponovitev 19.00 Štiri tačke 19.30 Knjiga, ponovitev 20.00 Reporter X 20.30 Alfi Nipič in muzikanti Evrope, koncert 22.00 Pikolovec 2333, ponovitev 23.00 TV Razglednica 23.30 Na sceni HTV 1 7.55 Poročila. 8.00 Kidnapping Mom And Dad, ameriški film. 9.35 Dvigalo, oddaja za otroke. 11.05 Pleme, serija za otroke (24/26). 12.00 Opoldanska poročila. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Duhovni klic. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Poročila. 15.15 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 15.50 Raziskovalec: Bitka za Berlin, poljudnoznanstvena serija (25/36). 16.50 La vita che vera, serija (1/8). 17.45 Dnevi nemškega jezika: Trije gospodje, avstrijski film. 19.30 Dnevnik. 20.15 Rusko meso, dramska serija (3/3). 21.05 Do zvezd skupaj: Oliver Dragojevič (2/2). 22.15 Umor pregrozno II., humoristična serija (7/12). 22.50 Poročila. 23.05 Vaška intima, glasbeno-dokumentarna serija (6/6). 23.35 Portret kiparja: Henry Moore, dokumentarni film (1/2). 0.30 V nedeljo ob dveh. 1.30 Policija, serija (246/300). 1.55 Potovanja: Rim (20/24). 2.45 La vita che vera, serija (1/8). 3.30 Ksena - bojevniška princesa, serija (14/24). 4.15 Uboj kitajskega prejemnika stav, ameriški film. 6.00 Hit HTV, glasbena oddaja. HTV 2 8.55 007 - tedenski pregled. 9.45 AGAPE - verski kontaktni program. 10.45 Portret cerkve in kraja. 11.00 Sv. Peter v gozdu, prenos maše. 12.05 Ranč pri pikovi sedmici, serija za mlade (2/7). 12.55 Vabilo, oddaja o kulturi. 13.25 Glamour Cafe. 14.25 Neznani film noir: Rop zaman, ameriški film. 15.55 Ksena - bojevniška princesa, serija (14/24). 16.40 Risani film. 17.05 Opera Box. 17.40 Za srce in dušo, glasbena oddaja. 18.30 Hit HTV-a, glasbena oddaja. 19.15 Fotografija v Hrvaški: Fotografija 19. stoletja v Hrvaški. 19.30 Policija, serija (245/300). 20.10 Potovanja: Rim (20/24). 21.15 Filmi Johna Cassavetesa: Umor kitajskega prejemnika stav, ameriški film. 23.05 Cafe Cinema, oddaja o filmu. 23.45 50 let Akademije dramskih umetnosti v Zagrebu, 30 let Filmskega oddelka: Filmi študentov iz drugih držav. 1.35 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 8.10 Naša dežela, serija. 12.25 Yokohama: Nogomet - FIFA Confederation Cup: Francija - Mehika, prenos. 14.25 Košarka NBA pregled. 14.55 Italijanska nogometna liga, prenos. 17.00 Nedeljski šport: Nogomet - magazin Lige prvakov. 20.10 Karate CRO Cup, posnetek. 21.10 Dokumentarni film. 22.00 Šport danes. 22.20 Hrvaški glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.00 Confetti tivi, otroški program. 7.15 Disneyjev festival, klasične risanke. 9.30 Posebna značilnost: Belissimo, komedija, 1983 (Adriano Celentano). 10.55 Vsi ubogajo moje ukaze, komedija, 1969 (Louis de Funes). 12.10 Šport. 12.40 Izgubljeni svet, serija. 13.20 Karate Kid, akcijski film, 1983 (Ralph Macchio). 15.20 Karate Tiger, akcijski film, 1986 (Jean Claud Van Damme). 16.50 Banana Joe, komedija, 1981 (Bud Spencer). 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Šport. 20.15 Igra, triler, 1997 (Michael Douglas, r: David Fincher). 22.20 Obupani ukrepi, triler, 1997 (Michael Keaton, r: Barbet Schroder). 23.55 Krvavi mesec, akcijski film, 1996 (Gary Daniels, r: Tony Leung). 1.30 Dvanajst opic, znanstvenofantastični film, 1995. 3.30 Karate Kid, akcijski film, 1983. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Po dolgem in počez, magazin. 9.30 katoliška maša, prenos. 10.30 Kulturni tednik. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Univerzum: Semmering - čarobna gora, dokumentarec. 11.50 Podobe stoletja. 12.00 Iz parlamenta. 12.30 Orientacija, magazin. 13.00 Poročila. 13.05 Pregled tedna. 13.30 Tuja domovina. 14.00 Veseli vagabund, komedija, 1958 (Susanne Cramer). 15.25 Mariandl, domovinski, 1961 (Conny Frobess). 16.50 Podobe Avstrije. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lepše življenje. 18.00 Milijonsko kolo. 18.30 Podobe Avstrije. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Praznik. 20.15 Rajski ptiči, ljubezen na koncu sveta (1), drama, 1999 (Michael Mendl, r: Peter Deutsch). 21.45 Čas v sliki. 21.55 Trije v tujih posteljah, komedija, 1996 (Fritz Wepper, r: Otto W. Retzer). 23.25 Čas v sliki. 23.30 Kaktusov cvet, komedija, 1969 (Walter Matthau, r: Gene Saks). 1.10 Jerry Cotton: Smrtonosni streli na Broadwayju, kriminalka, 1968 (George Nader). 2.35 Kulturni tednik. 3.05 Pogledi s strani, revija. 3.05 Pogledi s strani. 3.10 2.25 Dobar dan, Hrvati. SATELITSKA TV SAT 1 5.55 Možje in žene, ameriški, 1992. 7.45 Weck Up, jutranji show. 8.45 Šaljive novice. 9.45 Alf, pon. 10.15 Bugs Bunny, pon. 10.40 Prekleto, hočem te, komedija, 1998 (Brendan Fraser). 12.40 Kul dekleta, najstniška komedija, 1998 (Tara Reid). 14.35 Ko se želje izpolnijo, fantazijska komedija, 1997 (Katherine Heigl). 16.15 Trabbi gre v Hollywood, komedija, 1991 (Thomas Gottschalk). 18.00 V bliskavici, magazin. 18.30 Poročila. 19.00 Šteje samo ljubezen. 20.15 Modra strela, triler, 1983 (Roy Scheider). 22.25 Desperate Measures, Zadnje upanje, triler, 1998 (Andy Garcia). 0.25 V imenu moje hčerke, melodrama, 1992. 2.15 Prekleto, hočem te, pon. komedije. 4.00 Wolffov revir, pon. RTL 5.00 Top of the Pops, pon. 5.45 Otroški program. 8.50 P T. Barnum, življenje za cirkus, biografski, 1. del, 1999. 10.35 Robin Crusoe, poglavar Amazonke, komedija, 1966. 12.30 Didi in maščevanje razdedinjenih, komedija, 1984. 14.00 Grozljiva družina, komedija, 1995 (Veronica Hamel). 15.30 Muppets: Otok zakladov, pustolovsko risani, 1996 (Kevin Bishop). 17.15 Pearl Harbor, ozadja s snemanja (Hannes Jaenicke). 17.45 Exclusiv, vikend. 18.45 Poročila. 19.10 Klic v sili. 20.15 Arche Noah, Noetova barka, dvodelna pustolovska drama, 1. del, 1999 (Carol Kane, Mary Steenburgen). 22.10 Arachnophobija, strah pred pajki, grozljivka, 1990 (Jeff Daniels). 0.15 Stephen King Stark, grozljivka, 1993 (Timothy Hutton). 2.20 Sodnik Dreedd, zf triler, 1995. 3.50 Mup-pets: Otok zakladov, pon. filma. RTL 2 5.35 Flipper. 7.05 Countdown X, alarm v vesolju. 7.50 Povratek iz nekega drugega sveta, zf. drama, 1984 (Timothy Hutton). 9.40 Ti si čudovita, glasbena komedija, 1959 (Catherina Valente). 11.40 Moški v mamini postelji, komedija, 1968 (Doris Day). 13.30 Reklamni sppoti. 14.35 Bravo TV, mlad. magazin. 16.00 The Dome, koncert (No Angels, Sugababes, Westlife, Melanie Thornton in drugi). 19.00 TV TV, show. 20.00 Poročila. 20.15 Velika dieta, show. 22.00 Najbolj neumne ženske na svetu. 23.00 Redakcija special: vitke in lepe za vsako ceno. 0.00 Electric Blue. 1.00 Moški v mamini postelji, pon. komedije. 2.55 Ti si čudovita, pon. glasbene komedije. 4.50 Orožje zakona. PRO 7 6.40 Zmeda v kampu, komedija, 1994. 7.55 Srečno pot, Charlie Brown, risani. 9.15 Market, komedija, 1994. 10.35 Charlijev duh, komedija, 1994. 12.00 Neverjetno potovanje v norem letalu, komedija, 1980. 13.35 Pospeševalec, komedija, 1993. 15.30 Karate Tiger, akcijski, 1986 (Jean Claude van Damme). 17.05 Ameriški šaolin, akcijski, 1992 (Reese Madigan), 1992. 19.00 Čudežni svet (Hendrik Hey). 19.55 Poročila. 20.15 Za obzorjem, fantazijska romanca (Robin Williams, Annabella Sciorra), 1998. 22.30 Terminator, znanstveno fantastično akcijski, 1984 (Arnolf Schwarzenegger), 1984. 0.25 Cybertech P D., znanstvenofantastični, 1995. 2.00 Pogodba s hudičem, grozljivka, 1995. 3.20 Cybertech P D., zf. triler, 1995. EUROSPORT 8.30 Motorsport, pon. 9.00 Nogomet. 10.00 Motociklizem: VNI-talije, ogrevanje, prenos. 13.30 Motociklizem: VN Italije, prenos. 15.00 Tenis, odprto prvenstvo Francije, osmina finala, prenos. 17.00 Kolesarstvo, Giro di Italia, 15. etapa: Sirmione-Salo, 55 km, prenos. 18.00 Tenis, nadaljevanje prenosa. 20.00 Tenis, igra dneva. 21.30 SP v rallyju. 22.00 Champs Car, dirka v West Allisu, prenos. 0.00 Športna poročila. 0.15 Nogomet: kvalifikacije za SP pon. 1.15 Športna poročila. dSf Î5.00 Jutranji program. 8.30 Potovanja. 9.15 Automagazin. 10.00 Baseball Max. 10.30 Hokej na ledu. 11.00 Hokej na ledu, Stanleyev pokal. 12.00 World Soccer. 12.30 Nogomet, pokal konfederacij: Francija : Mehika, prenos. 14.30 DSF reportaže. 15.00 Potovanja: Gardsko jezero. 15.45 Šport po svetu, pon. 16.00 Automagazin. 17.00 Nezadržni. 17.30 Nogomet. 18.00 Nogomet. 19.30 DSF reportaže. 20.00 Motobike, enduro. 21.00 Automagazin, pon. 22.00 Golf, 4. dan. 23.00 Košarka, NBA. 23.30 Košarka, NBA. 2.30 Speed Zone. Ponedeljek, 4. junij SLOVENIJA 1 8.00 Utrip # 8.20 Zrcalo tedna # 8.40 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 9.10 Rde~i grafit: Agencije, modeli, fotografi 9.35 100 minut po~itnic, nadaljevanka 10.00 Nao~nik in O~alnik ž skozigled, nanizanka 10.35 Modro 11.10 Dosežki 11.30 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.55 Svet ~udes, dokumentarna serija 12.20 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi TV Maribor 13.00 Poro~ila # 13.10 Vremenska panorama 13.25 TEDENSKI IZBOR 13.25 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 14.15 Polno~ni klub 15.25 Pisave 16.00 Dober dan, Koroška 16.30 Poro~ila # 16.45 Mikin Makin ~rkopis: Pravljica o ~rki U 16.50 Telebajski, 29. oddaje 17.15 Radovedni Ta~ek: Gumb 17.45 Recept za zdravo življenje: Oploditev z biomedicinsko pomočjo 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik # 20.00 Julija, nanizanka, 8/13 21.00 Cum Grano Soli - solinar, dokumentarni film 22.00 Odmevi 22.50 Branja 22.55 Stebri slovenskega gledališ~a: Elvira Kralj 23.45 Recept za zdravo življenje, ponovitev SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 8.30 TV prodaja 9.00 VIdeospotnIce 9.35 Rad Imam Lucy, nanizanka 10.00 Semenj ni~evosti, nadaljevanka 10.50 TV prodaja 11.25 Mesto Bud v Afganistanu, dokumentarna oddaja 12.10 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 12.40 Sobotna no~ 14.40 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 15.15 Kolesarska dirka po Italiji, prenos 17.25 Rad imam Lucy, nanizanka, 44. epizoda 18.00 Tele M, oddaja TV Maribor 18.30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 19.30 Videospotnice 20.05 Vesoljska postaja, dokumentarna serija, 2/2 21.00 Studio City 22.00 Mo{ka liga, nadaljevanka, 6/6 22.30 Metropolis 23.00 Brane Ron~el izza odra 0.15 Vro~ica v El Pau, mehi{ki ~b film 1.50 Videospotnice, ponovitev POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program 10.00 Vse za poljub, ponovitev 11.00 črni biser, ponovitev 11.50 Obala ljubezni, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Športna scena, ponovitev 14.05 Diagnoza: Umor, nanizanka 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.25 Obala ljubezni, nadaljevanka 17.20 črni biser, nadaljevanka 18.15 Vse za poljub, nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 TV Dober dan, zadnji del nanizanke 20.55 Sedma nebesa, zadnji del nanizanke 21.45 Možje v belem, nanizanka 22.40 JAG, nanizanka 23.30 M.A.S.H., humoristi~na nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 9.30 Mladeni~ v modrem, nanizanka 10.25 Roswell, ponovitev 11.20 TV prodaja 11.50 Ricki Lake, ponovitev 12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo 13.45 Zmenkarije, ponovitev 14.15 TV prodaja 14.45 Princ z Bel Aira, humoristi~na nanizanka 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.15 O~etove težave, 1. del kanadske nanizanke 17.10 Paralelni svet, nanizanka 18.00 Yuppie, humoristi~na nanizanka 18.30 Dharma in Greg, humoristi~na nanizanka 19.00 Angel, nanizanka 20.00 Helikopterska enota, zadnji del nanizanke 20.55 Mesec Brucea Willisa: Kres ni~evosti, ameri{ki film 23.20 Dosjeji X, nanizanka 0.10 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 8.30 Za dobro jutro, kontaktna oddaja 9.30 TV prodaja 10.00 Za dobro jutro, ponovitev 11.00 Družinska TV prodaja 11.30 Španska nogometna liga, ponovitev 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 čestitke iz doma~e skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 Motor Show Report 17.45 8net-ka 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Kdor zna, zna, kviz 19.15 Videalisti 19.55 Poslovne informacije 20.00 Top Gol 21.00 Politi~na konferenca 21.30 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja 22.45 Poslovne informacije 22.50 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.35 Jukebox, ponovitev HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poro~ila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Spored za mlade. 12.00 Opoldanska poro~ila. 12.35 Naša dežela, serija (61/150). 13.25 Portreti, dokumentarna serija. 14.20 Poro~ila14.25. Izobraževalni spored. 15.10 Spored za mlade. 16.00 Glas domovine. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Zrcalce, zrcalce, serija za mlade (14/30). 17.55 Skrinja: Buška. 19.00 Vprašaj. 19.13 Muha, risani film. 19.30 Dnevnik. 20.15 Portreti: Franco, dokumentarni film. 21.10 Pravo in pravica. 22.10 TV intervju - misli 21. stoletja. 23.10 Odmevi dneva. 23.30 Evromagazin. 0.05 Policija, serija (247/300). 0.30 Zahodno krilo II., serija (13/22). 1.15 Portreti: Franco, dokumentarni film. 2.05 Pravo in prav. 3.05 Vesoljski otok 1, serija (6/26). 3.50 Ace Ventura: Zmešani detektiv, ameriški film. 5.15 Dokumentarna serija. 6.00 Mese~ina. HTV 2 10.15 Oprah Show (281). 11.00 Zakon in red - Oddelek za žrtve, serija (11/22). 11.45 Latinica: Nasilje v šolah. 13.30 Divje ma~ke, risana serija (8/13). 13.55 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 14.25 Bonanno - najmlajši don, serija (3/8). 15.15 Cafe Cinema, oddaja o filmu. 16.05 Naša dežela, serija (61/150). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 mati in sin, humoristi~na serija (35/42). 19.30 Policija, serija (246/300). 20.10 Zahodno krilo II., serija (13/22). 21.00 Polni krog. 21.20 Dnevi nemškega jezika: Kardinal, nemški film. 22.50 Filmska no~ z Jimom Carreyjem: Ace Ventura: Zmešani detektiv. 0.15 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 14.00 Roland Garros: Tenis - Odprto prvenstvo Francije, prenos. 18.00 Plodovi zemlje. 18.50 Avtomagazin. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Mese~ina. 20.55 Vesoljski otok 1, serija (6/26). 21.40 Šport danes. 21.50 Transfer. 22.35 Hrvaški glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.00 Mali vampir, risana serija, otroški program. 7.15 Disneyjev festival, klasi~ne risanke. 8.20 Dežela pred ~asom 4, risani film, 1995. 9.30 Miniverzum. 9.40 Andre, pustolovski film, 1994 (Tina Majorino). 11.05 Disneyjev festival, klasi~ne risanke. 11.55 Ostr-žkove pustolovš~ine, fantazijski, 1996 (Martin Landau). 13.20 Trije mu{ketirji, pustolovski, 1973 (Michael York). 15.00 Piratska nevesta, pustolovski, 1995 (Geena Davis). 17.00 Fantom, pustolovski, 1996 (Billy Zane). 18.30 Taxi Orange. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Šport. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Bean, komedija, 1997 (Rowan Atkinson, r: Mel Smith). 21.40 Dvoj~ka v akciji, akcijski, 1991 (Jean Claud Van Damme, r: Sheldon Lettich). 23.20 Smrtonosni prevzem, akcijski, 1995 (Jeff Speakman, r: Rick Avery). 0.50 Igra, triler, 1997. 2.50 Obupani ukrepi, triler, 1997. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Dvoj~ka na manevrih, komedija, 1956 (Gun-ther Philipp). 10.30 Ov~ar s Trutzberga, domovinski, 1958 (Franzi-ska Kinz). 12.00 Glasba po željah. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Pogled v deželo. 13.55 Opoj gozdov, domovinski, 1977 (Alexander Step-han). 15.30 Mariandl se vra~a domov, domovinski, 1962 (Conny Frobess). 17.00 Čas v sliki. 17.05 Sepp Holzer - agrarni upornik, dokumentarec. 17.30 Ob reki Salzach, reportaža. 18.05 Nabrano v Avstriji, magazin. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 1954 Praznik. 20.15 Juliažnenavadna ženska, serija. 21.00 Rajski pti~i, ljubezen na koncu sveta (2), drama, 1999 (Michael Mendl, r: Peter Deutsch). 22.35 Čas v sliki. 22.40 Tatici, komedija, 1996 (Lena Stolze, r: Peter Weck). 0.10 Veliki dež, drama, 1955 (Lana Turner). 1.50 Pogledi s strani. 1.55 Opoj gozdov, domovinski, 1977. 3.30 Tatici, komedija, 1996. SATELITSKA TV SAT 1 5.40 Jutranji program. 6.40 Šteje samo ljubezen, pon. 7.40 Trabbi gre v Hollywood, pon. komedije. 9.10 Otok duhov. otroška komedija, 1989. 10.55 Naklju~ni ljubimec, komedija, 1996. 12.45 Pika Nogavi~ka, risanka, 1997. 14.10 Zvezdna ladja Osiris, zf, 1998. 16.05 Go Trabi Go 2, komedija,1992 (Wolfgang Stumph). 18.00 V bliskavici, magazin. 18.30 Poro~ila. 19.00 Naše policajke, dokumentarni, 2001. 20.15 Ledena tišina, psihološki triler, 1998 (Gwyneth Paltrow, Jessica Lange). 22.10 V rokah pošasti, triler, 1998 (Kelly McGilli). 0.10 Naklju~ni ljubimec, pon. komedije. 1.50 Nakupovanje, pon. 3.00 Zvezdna ladja "Osiris", pon. zf filma. 4.40 Wolffov revir, pon. RTL 6.40 Otroški program. 10.40 P T. Barnum, biografski, 2. del, 1999 (Jeff Bridges). 12.15 Didi, komedija, 1986. 13.45 Didi - dvojnik, komedija, 1984. 15.20 Mighty Ducks 3, športna komedija, 1996 (Emilio Estevez). 17.05 Zobozdravnica, komedija, 1997 (Kirstie Alley). 18.45 Poro~ila. 19.10 Insekti napadajo. 20.15 Arche Noah, Noetova barka, 2. del pustolovske drame, 1999 (Jon Voight). 22.10 Kull, osvajalec, fantazijsko pustolovski, 1997(Kevin Sorbo, Tia Car-rere). 0.00 Pajkov ugriz, grozljivka, 1990 (Jeff Daniels). 1.50 Didi in maš~evanje razdedinjenih, pon. komedije, 1984. 3.25 Oliver Geis-sen Show. RTL 2 5.50 Otroški program. 10.50 Pozor, govore~i pes, komedija, 1997 (Miles O Keefe). 12.35 Jay in tolpa opic, pustolovski, 1997. 14.40 Mali panda, pustolovski, 1995 (Stephen Lang). 16.20 Tjulenje Andre, pustolovski, 1994 (Tina Majorino). 18.00 Najbolj neumne živali na svetu. 19.00 Najbolj veseli otroci sveta. 20.00 Poro~ila. 20.15 Velika dieta, show. 21.20 Pri š~urku, komedija, 1996 (Jerry O Connoll, Meg Ward). 23.00 Smrtonosni stroj, pošast iz jekla, zf, 1995 (Ely Pouget). 1.10 Mind Storm, triler, 1996 (Dee Wallace Stone). 2.55 Smrtonosni stroj, pošast iz jekla, pon. zf filma. PRO 7 6.50 De~ek, ki se je nau~il ~arati, fantazijski, 1996. 8.35 Tigri so spuš~eni, komedija, 1978. 10.00 V živo voddajo, komedija, 1990. 11.40 Aladdin in ~udežni de~ki, fantazijski, 1987. 13.10 Neverjetno potovanje z noro vesoljsko ladjo, satira, 1982 (Leslie Nielsen). 14.50 Banana Joe, komedija, 1981 (Bud Spencer). 16.30 Vitez iz vesolja, znanstvenofantatsi~na komedija, 1991 (Hulk Hogan). 18.00 Moje dekle, moja prva ljubezen, tragikomedija, 1991 (Dan Aykroyd). 19.55 Poro~ila. 20.15 Klient, sodni triler, 1994 (Tommy Lee Jones, Susan Sarandon). 22.40 Dvoj~ka v akciji, akcijski, 1991 (Jean Claude Van Damm). 0.35 Terminator, akcijski, 1984 (Mica-hel Biehn). 2.20 Karate Tiger, akcijski, pon. 3.55 Aladan in ~udežni de~ki, pon. EUROSPORT 8.30 Tenis, odprto prvenstvo Francije, pon. 10.00 Rally na Cipru. 10.30 Nogomet, kvalifikacije za SP pon. 11.30 Tenis, odprto prvenstvo Francije, prenos. 16.00 Kolesarstvo: Giro d Italia, 16. etapa: Erbusco-Parma, prenos. 17.30 Tenis, nadaljevanje prenosa iz Pariza. 20.00 Tenis, odprto prvenstvo Francije. 21.00 Tenis. 22.00 Rally na Cipru. 23.00 Športna poro~ila. 23.15 Nogomet: kvalifikacije za SfP 0.15 Tenis: odprto prvenstvo Francije, pon. 1.15 Športna poro~ila. dSF 6.00 Jutranji program. 8.30 Stoke, pon. 9.15 Potovalni magazin. 10.00 Automagazin, pon. 11.30 Šport po svetu. 12.30 Nogomet, pokal konfederacije: Kanada : Brazilija, prenos. 14.30 Nogomet: Francija : Mehika. 16.00 In Team, nogometni magazin. 18.00 Športna poro~ila. 18.30 DSF reportaže. 19.00 Dvoboj. 19.30 Športna poro~ila. 20.00 Nogomet: Kanada : Brazilija, Francija : Mehika. 21.00 Motociklisti~ni magazin. 20.00 Športna poro~ila. 22.15 Automagazin pon. 23.15 Ameriški nogomet. NFl Evropa. 0.30 Beach Clash. 2.15 Monster Trucks. Torek, 5. junij SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi 8.30 Mostovi 9.00 Čarobni šolski avtobus, risanka 9.25 Radovedni Ta~ek: Gumb 9.40 Lahkih nog naokrog 10.20 Recept za zdravo življenje, ponovitev 11.10 Naokoli po Nem~iji: Rhon na Bavarskem in Buckeburg 12.05 Julija, nanizanka 13.00 Poro~ila # 13.10 Vremenska panorama 13.40 Naravni tok: Ribištvo, poljudnoznanstvena oddaja 14.30 Cum Grano Soli - solinar, dokumentarni film 15.15 Stebri slovenskega gledališ~a: E. Kralj 16.05 Duhovni utrip 16.30 Poro~ila # 16.45 Sprehodi v naravo: Štorklja 17.05 Skrivni dnevnik Jadrana Krta, nadaljevanka, 8/13 17.45 Michael Holroyd o Shawu, dokumentarna oddaja 18.40 Risanka 18.50 Olimpijski 123 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik # 20.00 Dvojne po~itnice, serija, 2/3 20.35 Steklena džungla, dokumentarna serija, 5/6 21.05 Aktualno 22.00 Odmevi 22.50 Kos belega marmorja, finska drama 23.55 Michael Holroyd o Shawu, ponovitev SLOVENIJA 2 8.35 Videospotnice 9.10 Rad imam Lucy, nanizanka 9.35 Vesoljska postaja, dokumentarna serija 10.30 Naše 20. stoletje, dokumentarna serija 11.20 TV prodaja 11.55 Tenis - Grand Slam Roland Garros, četrtfinale, prenos 15.00 Studio City 16.00 Metropolis 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 45. epizoda 17.00 Naokoli po Nem~iji: Koln in Quedlinburg 18.00 Grad za Rito, nemški film 19.30 Videospotnice 20.05 Boš videl, kaj dela Dolen'c: Med gasilci, 1. del 20.55 Samorastniki, slovenski ~b film 22.20 Alica, evropski dokumentarni film: Freddy Close 22.50 Svet poro~a 23.20 Maša, slovenski kratki film 23.30 Pregled, slovenski kratki film 23.35 Žametne no~i, ponovitev filma 1.35 Tenis - Grand Slam Roland Garros, ~etrtfinale, posnetek 3.05 Videospotnice, ponovitev POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program 10.00 Vse za poljub, ponovitev 11.00 Črni biser, ponovitev 11.50 Obala ljubezni, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 TV Dober dan, ponovitev 14.05 Diagnoza: Umor, nanizanka 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.25 Obala ljubezni, nadaljevanka 17.20 Črni biser, nadaljevanka 18.15 Vse za poljub, nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Resnične zgodbe: Obljubljeni čudež, ameriški film 21.40 Naša sodnica, nanizanka 22.40 JAG, nanizanka 23.30 M.A.S.H., humoristi~na nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 9.30 Mladeni~ v modrem, nanizanka 10.25 Helikopterska enota, ponovitev 11.20 TV prodaja 11.50 Ricki Lake, ponovitev 12.45 Pop'n'Roll, ponovitev 14.00 Bravo, Maestro 14.15 TV prodaja 14.45 Princ z Bel Aira, humoristi~na nanizanka 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.15 O~etove težave, nanizanka 17.10 Paralelni svet, nanizanka 18.00 Yuppie, humoristi~na nanizanka 18.30 Dharma in Greg, humoristi~an nanizanka 19.00 Angel, nanizanka 20.00 Akcijski film: Bojevniki senc, ameriški film 21.45 Tretji kamen od sonca, nanizanka 22.15 Seinfeld, humoristi~na nanizanka 22.45 Udarci pravice, nanizanka 23.40 Pop'n'Roll, ponovitev TROJKA 8.30 Za dobro jutro, kontaktna oddaja 9.30 TV prodaja 10.00 Za dobro jutro, ponovitev 11.00 Družinska TV prodaja 11.30 Italijanska nogometna liga, ponovitev 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz doma~e skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 Popotovanja z Janinom, ponovitev 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Kdor zna, zna, kviz 19.15 Videalisti 19.55 Poslovne informacije 20.00 Naj N ž nogometni studio 21.00 Inline hokej 21.30 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja 22.45 Poslovne informacije 22.50 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.35 Jukebox, ponovitev HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poro~ila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Spored za mlade. 12.00 Opoldanska poro~ila. 12.35 Naša dežela, serija (62/150). 13.25 Portreti, dokumentarna serija. 14.10 Poro~ila. 14.15 Izobraževalni spored. 15.10 Spored za mlade. 16.00 Duhovi v Otoku, glasbeno-dokumentarna oddaja. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Fant zre v svet, serija za mlade (123/153). 17.55 Govorimo o zdravju: Plasti~na kirurgija (5/5). 19.00 Vprašaj. 19.13 Pink Panter, risani film. 19.30 Dnevnik. 20.15 Nikogaršnji, dokumentarna oddaja. 20.50 Forum. 22.25 Trenutek spoznajnja. 23.00 Odmevi dneva. 23.20 Mozart: Slike in zvoki - 10 let pozneje. 0.15 Policija, serija (248/300). 0.40 Prijatelji VII., humoristi~na serija (17/24). 1.05 Cosbyjev show VI. (10/26). 1.30 Oddelek za poroke, serija (6/6). 2.15 Ace Ventura: Ko narava pokli~e, ameriški film. 3.45 Portreti, dokumentarna serija. 4.45 Amerika - življenje narave. 5.15 Človeško telo, dokumentarna serija (1/8). 6.05 Monoplus. HTV 2 9.50 Prizma, multinacionalni magazin. 10.45 TV intervju - misli 21. stoletja. 11.40 Portreti: Franco, dokumentarni film. 12.35 Zrcalce, zrcalce, serija za mlade (14/30). 13.00 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 13.35 Zahodno krilo II., serija (13/22). 14.20 Pravo in prav. 15.20 Evromagazin. 16.05 Naša dežela, serija (62/150). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Cosbyjev show VI. (10/26). 19.30 Policija, serija (247/300). 20.10 Prijatelji VII., humoristi~na serija (17/24). 20.35 Človeško telo, dokumentarna serija (1/8). 21.30 Polni krog. 21.50 Oddelek za poroke, serija (6/6). 22.40 Filmska no~ z Jimom Carreyjem: Ace Ventura: Ko narava pokli~e. 0.10 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 14.00 Roland Garros: Tenis - Odprto prvenstvo Francije, prenos. 18.20 Avtomagazin. 19.00 Animavizija. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Start, športni program. 20.50 Belmonte, španski film. 22.35 Šport danes. 22.45 Monoplus. 23.25 Hrvaški glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.30 Dežela pred ~asom 4, risani film. 7.40 Divji bratje s šarmom, serija. 8.05 Sam svoj mojster, serija. 8.25 Sam svoj mojster, serija. 8.50 Banana Joe, komedija, 1981. 10.25 Bean, komedija, 1997. 11.45 Confetti tivi. 13.30 Neko~ je bilo, risana serija. 14.30 Pinky in Brain, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža na Havajih, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelžAira, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Taxi Orange Club. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Nebo te pošilja, komedija, 2000 (Max Tidof, r: Ute Wieland). 22.45 Latin Lover, divja strast na Mallorci, triler, 1999 (Thomas Heinze, r: Oskar Roehler). 0.15 Nespodobno vedenje, kriminalka, 1993 (Gary Hudson). 1.45 Eroti~ni dnevniki. 2.15 Latin Lover, divja strast na Mallorci, triler, 1999. 3.45 Posebna zna~ilnost: Bellissimo, komedija, 1983. AVSTRIJA 2 6.10 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Trije v tujih posteljah, komedija, 1996. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Euroaustria, magazin. 12.35 Pregled tedna. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1285). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Obrisi v puš~avi, avstralske divje kamele, dokumentarec. 21.05 Report, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na pri-zoriš~u, reportaža tedna. 23.05 Po dolgem in po~ez, magazin. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Nekako L.A., serija. 0.55 Zlata dekleta. 1.20 Univerzum: Obrisi v puš~avi, avstralske divje kamele, dokumentarec. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Na prizoriš~u, reportaža tedna. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Wolffov revir. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - Naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Kviz. 18.30 Poro~ila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Ben in Maria, romanca, 2000 (Matthias Koe-berlin, Stefanie Stappenbeck). 22.15 Akti 2001/23 (Ulrich Meyer). 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 No~. 0.35 Frasier, serija. 1.05 Ameriški nogomet. 1.25 V bliskavici, pon. 2.00 Nakupovanje. 3.00 Star Trek - Naslednje stoletje, pon. RTL 6.30 Dobro jutro Nem~ija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi, pon. 8.05 Trgovina. 9.00 To~no ob devetih. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kli~e dr. Brucknerja, zdravniška serija. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 To~no opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti!, kviz (Sonja Zietlow). 16.00 Sam svoj mojster. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami. 18.00 Dober ve~er RTL. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, magazin (Markus Lanz). 19.40 Dobri ~asi, slabi ~asi. 20.15 Klovn, akcijska serija, 2001 (Diana Frank). 21.15 Preme-tenci, krimi serija, 2001. 22.15 Quincy, krimi serija. 23.15 Policijski zdravnik Danger^ield, krimi serija, 1996. 0.10 Polno~ni žurnal. 0.40 Susan. 1.10 Sam svoj mojster, pon. 2.00 Oliver Geissen Show. 2.50 Polno~ni žurnal. RTL 2 5.25 Otroški program. 7.30 Il Buy. 8.05 Srebrna dekleta. 9.00 Velika dieta, pon. 10.40 Pri š~urku, pon. komedije. 12.00 Najbolj neumne živali na svetu. 13.00 Otroški program. 16.10 Pokemon, risana serija. 16.40 Digimon, risana serija. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta, serija. 18.00 Prijazna hiša. 18.30 Polna hiša. 19.00 Kign of Queens. 19.30 Princ z Bel Aira. 20.00 Poro~ila. 20.15 Velika dieta, hujšanje na TV, show. 21.15 Najbolj neumne živali na svetu. 22.15 Exklusiv, reportaže: ~isto~a v hotelskih sobah, menjava denarja, plaže. 23.00 Redakcija, magazin. 0.00 Foxy Fantasies. 1.00 Peep. 2.10 Mind Storm, pon. grozljivke. PRO 7 5.50 Vrtnice od bivšega. 6.45 Pogovor. 7.10 Moje dekle - moja prva ljubezen, pon. 9.05 Za obzorjem, pon. fantazijske romance (Robin Williams). 11.05 Prijazna družina. 11.35 Bill Cosby. 12.05 Grace. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Taff, bulevarski magazin Anna Bosch, Stefan Pinnov). 18.00 Sabrina, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poro~ila. 20.15 Urgenca. 21.15 Klinika v središ~u Berlina, serija, 2001. 22.15 TV total. 23.15 BIZZ. 23.45 Milenium, fantazijska serija. 0.40 Dvoj~ka v akciji, pon. filma. 2.20 Urgenca, pon. 2.10 TV total. 4.00 MAX. 4.15 Arabella. EUROSPORT 8.30 Tenis, odprto prvenstvo Francije, pon. 9.30 Nogomet, kvalifikacije za SP pon. 10.30 Motociklizem - VN Italije, pon. 12.00 Tenis, odprto prvenstvo Francije, ~etrtfinale, prenos. 16.00 Tenis, nadaljevanje prenosa iz Pariza. 20.00 Tenis - odprto prvenstvo Francije, igra dneva. 21.00 Tenis, odprto prvenstvo Francije, povzetek dnevnih sre~anj. 22.00 Golf, turnir v Dublinu. 23.00 Športna poro-~ila. 23.15 Motorsport, evropski tovornjakarji. 23.45 Tenis, odprto prvenstvo Francije. 1.15 Športna poro~ila. dSf 5.00 Jutranji program. 7.15 Takeshis Castle. 8.30 Borilni športi. 9.30 Automagazin. 10.30 Motociklizem, pon. 12.00 Speed Zone. 13.00 Hokej na ledu. 14.15 Pago pago, pon. 15.00 Ice Warriors. 15.30 Thundercats, pon. 16.00 Xapatan. 16.30 Takeshis _ Castle. 17.15 Pago Pago, pon. 18.00 Športna poro~ila. 18.30 Športna borza. 19.00 Dvoboj. 19.40 Športna poro~ila. 20.00 Nogomet: kvalifikacije za EP: Albanija : Nem~ija, prenos. 22.00 Športna poro-~ila. 22.15 Formula 1, pogovor o VN Kanade. 23.15 Košarka. 0.15 Ekstremni trenutki. 0.45 Monster Trucks. 2.15 Monster Trucks. Sreda, 6. junij SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi 8.30 Dober dan, Koroška 9.00 Risanka 9.05 Babar, Carski sel, risanki 9.50 Sprehodi v naravo: [torklja 10.10 Skrivni dnevnik Jadrana Krta, nadaljevanka 10.35 Lingo, TV igrica # 11.05 Michael Holroyd o Shawu, dokumentarna oddaja 11.55 Dvojne po~itnice, serija 12.25 Steklena džungla, dokumentarna serija 13.00 Poročila # 13.15 Obzorja duha # 13.45 Rešitev je kikirikijevo maslo, ponovitev filma 15.15 Aktualno 16.00 Mostovi 16.30 Poročila # 16.45 Pod klobukom 17.45 National Geographic, dokumentarna serija, 2/7 18.40 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik # 20.00 Sedmi pe~at: Dobri Will Hunting, ameri{ki film 22.15 Odmevi 23.05 Gospodarski izzivi 23.35 Slovenski skladatelji 70-Jetniki: Ivo Petrič, Alojz Srebotnjak, Dane [kerl SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 8.25 TV prodaja 8.55 VIdeospotnIce 9.30 Rad Imam Lucy, nanizanka 9.55 Samorastniki, ponovitev filma 11.20 TV prodaja 11.55 Tenis: Grand Slam Roland Garros, četrtfinale, prenos 15.25 Kolesarska dirka po Italiji, prenos 17.10 Šport 17.25 Rad imam Lucy, nanizanka, 46. epizoda 18.00 Na obhodu, angleški čbžfilm 19.40 Videospotnice 20.10 Kvalifikacije za SP v nogometu 2002: [vica : Slovenija, prenos 22.05 Tenis Grand Slam Roland garros, četrtfinale, posnetek 23.30 Umori, nanizanka, 8/23 0.15 Brata za vse življenje, nemški film 1.50 Videospotnice, ponovitev POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program 10.00 Vse za poljub, ponovitev 11.00 črni biser, ponovitev 11.50 Obala ljubezni, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Naša sodnica, ponovitev 14.05 Diagnoza: Umor, nanizanka 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.25 Obala ljubezni, nadaljevanka 17.20 črni biser, nadaljevanka 18.15 Vse za poljub, nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 TV kriminalka: Otrpli v strahu, ameriški film 21.40 Newyorška policija, nanizanka 22.40 JAG, zadnji del nanizanke 23.30 M.A.S.H., humoristična nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 9.30 Mladenič v modrem, nanizanka 10.25 Udarci pravice, ponovitev nanizanke 11.20 TV prodaja 11.50 Ricki Lake, ponovitev 12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo 13.45 Komedija zmešnjav, ponovitev 14.15 TV prodaja 14.45 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.15 Očetove težave, nanizanka 17.10 Paralelni svet, nanizanka 18.00 Yuppie, zadnji del humoristične nanizanke 18.30 Dharma in Greg, humoristična nanizanka 19.00 Pokal konfederacij 2001, nogometni turnir 20.00 Komedija zmešnjav 20.30 Mladoporo~enci 21.00 Spet zaljubljena, nanizanka 22.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka 22.30 Seinfeld, humoristična nanizanka 23.00 Družinski zgled, nanizanka 0.00 Pokal konfederacij 2001, nogometni turnir TROJKA 8.30 Za dobro jutro, kontaktna oddaja 9.30 TV prodaja 10.00 Za dobro jutro, ponovitev, nato Družinska TV prodaja 11.30 Top gol, ponovitev 12.30 Naj N - nogometni studio, ponovitev 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 Knjiga, oddaja o kulturi 17.45 [tiri tačke 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Kdor zna, zna, kviz 19.15 Videalisti 19.55 Poslovne informacije 20.00 Vse za zdravje, kontaktna oddaja 21.00 Reporter X 21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 22.45 Poslovne informacije 22.50 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.35 Avtodrom 0.05 Jukebox, ponovitev HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Spored za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.35 Naša dežela, serija (63/150). 13.25 Portreti, dokum. serija. 14.10 Poročila. 14.15 Izobraževalni spored. 15.00 Spored za mlade. 15.50 TV razstava. 16.00 Mojster Karlek, dokumentarna oddaja. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Navadna smrklja, serija za mlade (31/52). 17.55 Iz jezikovne zakladnice. 19.00 Vprašaj. 19.30 Dnevnik. 20.15 Poslovni klub. 20.50 Globalna vas. 21.35 O znanosti z razlogom: Hrvaška medicinska znanost v svetu. 23.05 Odmevi dneva. 23.25 Glasbeni mesečnik. 0.25 Policija, serija (249/300). 0.50 Nema priča, serija (2/8). 1.35 Simpsonovi VII., risana serija (9/25). 5.55 Globalna vas. HTV 2 9.40 Govorimo o zdravju. 10.10 človeško telo, dokumentarna serija (1/8). 11.00 Mozart: Slike in zvoki - 10 let pozneje. 11.55 Oddelek za poroke, serija (6/6). 12.40 Fant zre v svet, serija za mlade (123/153). 13.05 Forum. 14.45 Nikogaršnji, dokumentarna oddaja. 15.25 Trenutek spoznanja. 16.05 Naša dežela, serija (63/150). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Simpsonovi VII., risana serija (9/25). 19.30 Policija, serija (248/300). 20.10 Nema priča, serija (2/8). 21.00 Polni krog. 21.20 Filmi o Martinu Becku: Nočna vizija, švedski TV film. 22.55 Filmska noč z Jimom Carreyjem: Butec in butec. 0.40 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 14.00 Roland Garros: Tenis - Odprto prvenstvo Francije, prenos. 18.50 Start, športni program. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 [portni program / Zabavni program. 21.50 [port danes. 22.00 Hrvaški glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program. 7.55 Divji bratje s šarmom. 8.15 Princ z Bel Aira. 8.40 Sam svoj mojster. 9.30 Obalna straža na Havajih. 10.10 Nebo te pošilja, komedija, 2000. 11.45 Confetti tivi. 13.30 Nekoč je bilo, risana serija. 14.30 Pinky in Brain, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža na Havajih. 16.25 Urgenca. 17.10 Princ z Bel Aira, serija. 17.35 Sam svoj mojster. 18.30 Taxi Orange Clib. 19.30 čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 [port. 20.15 Taxi Orange. 21.05 Mrtvi ne potrebujejo dopusta, kriminalka, 1999 (Ottfried Fischer). 22.45 Govorimo nemško, komedija, 1987 (Gerhard Polt, r: Hanns Christian Muller). 0.05 Maščevanje po načrtu, serija. 0.50 Policisti iz El Camina, serija. 1.35 Dvojni udarec, akcijski film, 1991. 3.15 Nespodobno vedenje, triler, 1993. AVSTRIJA 2 9.00 čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 Zlata dekleta. 10.15 Mariandl, domovinski film, 1961. 11.45 Vreme. 12.00 čas v sliki. 12.05 Aktualna ura v parlamentu. 13.00 čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank,. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1286). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji, magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Grad mojega o~eta, drama, 1999 (Heikko Deut-schmann). 21.45 Pogledi s strani. 22.00 čas v sliki. 22.30 Mednarodni Report. 23.15 [ef ve vse, dokum. 0.00 čas v sliki. 0.30 Nekako L.A., serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Na prizorišču, reportaža tedna. 1.50 Pogledi s strani. 1.55 Mednarodni Report. 2.40 [ef ve vse, dokumentarec. 3.25 Dr. Stefan Frank, serija. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Wolffov revir. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt, pogovor. 14.00 Peter Imhof, pogovor. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici. 19.40 Kviz. 20.15 Komisar Rex, krimi serija, 1999. 21.15 Vse razen umora, krimi serija, 1994 (Dieter Landuris). 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Noč. 0.35 Frasier, serijska komedija, 1995. 1.05 Komisar Rex, pon. serije. 1.55 Nakupovanje. 3.00 Vse razen umora, pon. RTL 6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri časi, slabi časi. 8.05 Trgovina. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kliče dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti. 16.00 Sam svoj mojster, serijska komedija. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami. 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin (Markus Lanz). 19.40 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Divja strast na Mallorci, ljubezenska drama, 1999 (Thomas Heinze, Marie Baumer, Leon Boden). 22.05 Stern TV magazin. 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Sam svoj mojster, pon. 2.00 Oliver Geissen Show. 2.50 RTL polnočni žurnal. RTL 2 5.25 Otroški program. 7.30 Il buy. 8.05 Srebrna dekleta 8.30 Princ z BelžAira pon. 9.00 Velika dieta, pon. 10.35 King of Queens, pon. 11.05 Polna hiša, pon. 11.35 Prijazna hiša, serija. 12.00 Najbolj neumne živali na svetu. 13.00 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Prijazna hiša. 18.30 Polna hiša, serija. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z BelžAira. 20.00 Poročila. 20.15 Velika dieta. 21.10 Stargate, Zvezdna vrata, zf. serija, 2000. 22.10 Nikita, akcijska serija, 1998 (Peta Wilson). 23.00 L.A.Heat. 0.00 Exklusiv, reportaže: zvezde na testu. 0.45 Grešna skrivnost: ljubim prijatelja moje matere, drama, 1996. 2.35 Zadnja meja, akcijski, 1993. 4.40 Falot. PRO 7 6.40 Bulevarski magazin, pon. 7.50 Kdo je tu šef. 8.20 Velika družina. 8.50 Vsi županovi možje, pon. 9.20 Banana Joe, komedija, 1981. 11.05 Prijazna družina. 11.35 Bill Cosby. 12.05 Grace. 12.30 Roseanne, serija. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Adreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Vsi županovi možje, serijska komedija (Michael J. Fox). 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Buffy, izganjalka vampirjev, serija. 21.15 čarovnice, fantazijska serija. 22.15 TV total. 23.10 Pro7, reportaže: Smrt v vizirju. 0.00 Ječa poželenja, erotični, 1999 (Michelle Turner). 2.20 čarovnice, pon. serije. 3.05 TV total. 3.50 Baldy Man. EUROSPORT 8.30 Tenis ž odprto prvenstvo Francije, pon. 9.30 Champ Carse-rija, pon.. 11.00 Jahanje, St. Gallen. 12.00 Tenis, odprto prvenstvo Francije, četrtfinale, prenos. 16.30 Kolesarstvo: Giro dltalia, 17. etapa, okoli San Marina, prenos. 17.30 Tenis, nadaljevanje prenosa. 20.00 Tenis: odprto prvenstvo Francije. 21.00 Tenis ž odprto prvenstvo Francije, povzetek dnevnih srečanj. 22.00 Automagazin. 22.30 Eurosport. 22.45 Nogomet: Kvalifikacije za SP: Izraelž[pa-nija, AlbanijažNemčija. 1.15 [portna poročila. DŠF 5.00 Jutranji program. 8.30 Borilni športi. 9.30 World Soccer, pon. 10.00 Automagazin. 11.00 [portna borza, pon. 12.00 Normal, magazin. 13.00 Xapatan. 13.30 Takeshis Castle. 14.15 Pago Pago, pon. 15.00 Ice Warriors, pon. 15.30 Thundercats, motorsport, pon. 16.00 Xapatan. 16.30 Takeshis Castle. 17.15 Pago Pago, pon. 18.00 [portna poročila. 18.30 DSF reportaže. 19.00 Dvoboj. 19.40 [portna poročila. 20.00 Automagazin. 21.00 Motodrom. 22.00 [portna poročila. 22.15 Intervju. 22.45 Stoke. 23.30 DSF reportaže. 0.00 Normal, pon. 0.30 Beach Clash. 2.15 Monster Trucks. 3.00 Košarka, NBA: prvo srečanje play offa, finale, prenos. 3 SAT 7.00 Alpska panorama. 9.00 čas v sliki. 9.05 čas za kulturo. 9.45 Nano, magazin. 10.15 Dnevnik. 10.30 Pogled nazaj, pred 35. leti. 10.45 Herman in Tietjen, talkshow. 12.45 Parada uspešnic, glasbeni show. 13.30 ML Mona Lisa, magazin. 14.15 Podobe Nemčije. 14.45 Uživati po nemško. 15.15 Praznik narcis v Ausseerlandu, reportaža. 16.15 Brandenburžani (6), dokumentarec. 17.00 Servis: denar. 17.30 Podobe [vice. 18.00 Evropska panorama, magazin. 18.30 Nano, magazin. 19.00 Danes. 19.20 čas za kulturo. 20.00 Dnevnik. 20.15 Alkoholiki v Wintherthuru, dokumentarec. 21^.10 Kulturna zgodovina železniških potovanj, dokumentarec. 22.00 čas v sliki. 22.25 Moški, drama, 1985. 0.00 Pogledi s strani. 0.05 Deset pred deseto. 0.30 Nano, magazin. 1.00 čas za kulturo. 1.40 Zvezdne ure filozofije. 2.40 Podobe [vice. @,8dto-tedn!k.sî radio, ki je na vasi frekvenci 104,3 FM 98,2 FM http://www.radio-tednik.si 31. maj - 6. junij 2001 PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 31. maja: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOF^ 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 18.15 in 18.45). 11.35 HIT Styling. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva: Z ormoškega konca. 13.10 [PORT. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 17.00 SKUPNA ODDAJA. 18.30 POROČILA. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOčNI PROGRAM (Koroški radio). PETEK, 1. junija: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPp 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 [port. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 17.30 POROčILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan [inko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 vroča linija radia PTUJ (Darka Lukman-Žunec). 21.00 GLASBA VčERAJ,DANES,JUTRI (David Breznik). 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in DJ Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOčNI PROGRAM (Koroški radio). SOBOTA, 2. junija: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.45 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 [port. čESTITKE P0SLU[AL- kViz piramida NA RADIU PTUJ 9á,2 IN 104.3 MHZ VSAK PONEDELJEK MED 21. IN 22. URO CEV. 17.30 poročila. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 [PORT. 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 23.00 GOLDEN FLASH BACK (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOčNI PROGRAM (radio Triglav). NEDELJA, 3. junija: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HORO-SKOPP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 PO ROMARSKIH POTEH. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 čESTITKE P0SLU[ALCEV in [PORT. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO PO[TI IN TELEFONU, vmes 22.05 [PORT. 24.00 SKUPNI NOčNI PROGRAM (radio Triglav). PONEDELJEK, 4. junija: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 [port. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROčILA. 18.00 KULTURA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOčNI PROGRAM (radio Trbovlje). TOREK, 5. junija: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNl[KI NASVET 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 [port. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 17.30 POROčILA. 18.00 V ŽIVO: Pogovor z ormoškim županom Vilijem Trofenikom. 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOčNI PROGRAM (radio Trbovlje). SREDA, 6. junija: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA: Po Slovenskih goricah (Anemari Kekec). 13.10 [port. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 15.10 Poročilo z Ljubljanske borze. 17.30 POROčILA. 18.00 NA[ GOST. 20.00 [KRJANčKOV ROPOT (Rado [krjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOčNI PROGRAM (radio [tajerski val). Frekvence: 98,2 in 104,3 MHz! PRIPRAVLJA m VODI: VLADIMIR KAJZOVAR ^ Mercator TÏL.: 02 / 77122 61 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Vsak četrtek ob 20.00 uri poiicočm 1. Ans. Bratov Poljanšek - Povej, zakaj? 2. Mladi Dolenjci - Brez otroških oči 3. Štajerskih 7 -Naših 15 iet 4. Ans. Mesečniki - Hej, ustavi konje 5. Mladi prijatelji - Veseii poštarji 6. Štjrje Kovači - Žgance mi skuhaj 7. Ans. Sicer - iVIoj dragi fant 8. Fantje treh dolin - Vsak po svoje 9. Ans. Vigred - Hiti počasi 10. Štajerski objem - Ob košnji 11. Ans. Janeza Goršiča - Le pridi k nam v goste 12. Kranjski muzikanti - Primi me za roke 13. Ans. Ivana Puglja - Fantje muzikantje •il 7 1 -K Dolores - Kje dobri ste ijudje 2. Ml 2 - Pojdi z menoj v topiice 3. Miran Tetičkovič - Poijubi me nocoj 4. Drago Jošar - Ranjena duša 5. Gianni Rijavec - Ranjeno srce 6. Karmen Kodrič - iUli prihaja 7. Stane Vidmar - Roža pomiadna Poskočnih 13 , Glasujem za: _ Veličastnih 7 Glasujem za: Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o. p.p. 318,2250 Ptuj mesta, ki očarajo Kobenhaven - mesto Male morske deklice Kakor je vsa Danska nekoliko razigrana in sproščena, takšna je tudi njena prestolnica. Ozračje v mestu sooblikujejo individualizem, strpnost, vedrost, živahnost, pa tudi izjemna ustvarjalnost Dancev, od katerih vsak četrti živi v tem prisrčnem mestu. Očarljivost mesta izvira iz ubranosti stavb in svetovljanskosti mesta, ki je ob vseh starih izročilih zmeraj mlado. Znamenje Kobenhavna - kip Mala morska deklica iz čudovite pravljice Hansa Christiana Andersena - je komaj opazno, hkrati pa neskončno ljubko. Obiskovalce iz vsega sveta privlači prav tako kot Tivoli (zabaviščni park) ali vsakodnevna menjava straže pred graščino Amalien-borg. Graščina je splet štirih palač blizu notranjega pristanišča in kraljičino prebivališče. Mesto slovi po svetu tudi kot staro univerzitetno mesto, kot mesto muzejev in gledališč, galerij in umetnosti, Kraljevega baleta in oblikovanja, hkrati pa je to tudi kraj poljudne umetnosti, mestne kulture in alternativne scene, ki je v sedemdesetih letih zbudila ogromno pozornosti z ustanovitvijo svobodnega mesta Christiania, ki je pomenilo enim protest zoper družbo izobilja, drugim sociološki eksperiment, nekaterim pa tudi sramotni madež. Na začetku zgodovine trčimo ob maj- vlogo prestolnice Kobenhavnu. Pomemben napredek je mesto doseglo v 17. stoletju pod žezlom kralja Kristijana IV Iz tega časa izvirajo nekatere najlepše ohranjene stavbe v mestu, med njimi borza z nenavadnim s stiliziranimi zmajevimi repi okrašenim stolpom, hol-menska cerkev in graščina Rosenborg v značilnem renesančnem slogu, na katerega je vplivala nizozemska arhitektura. Odrešenikova cerkev z vitkim stolpom je zgled baročnega stavbarstva, vsekakor pa je treba omeniti tudi graščino Frederik-sborg: po dolgem zidanju so jo dokončali šele leta 1738 pod vodstvom Lauridisa de Thura, najslovitejšega arhitekta v mestu. Zgodovina mesta pa se kaže tudi v stiskah in bedi večine njegovih prebivalcev. V 18.stoletju je zaradi kužnih bolezni umrla tretjina meščanov, stlačenih na ozkem mestnem prostoru, in požari so spremenili skoraj vse Staro mesto v ruševine in pepel. Kar je ostalo in kar so na novo zgradili, je leta 1807 deloma spet uničilo obstreljevanje z angleških vojnih ladij. hno ribiško naselbino ob Oresundu. Leta 1167 je to zemljišče dobil od kralja Val-demarja I. v dar roskildski škof Absalon. Dojel je pomemben vojaški položaj naselja in je za varovanje plovbe na Švedsko zgradil utrjen grad, ki je branil pred morskimi roparji tudi malo naselbino. To je bila pomembna osnova za razvoj trgovine in prometa. Iz naselja, ki se je najprej imenovalo kar Havn (Pristanišče), je kmalu zrasel Kobmandens Havn (Pristanišče trgovcev) in nazadnje današnji Ko-benhavn. Ko je Hansa (trgovsko združenje) spoznala, da se je tu razvil neprijeten tekmec, je leta 1369 razdejala grad in naselbino, toda ugodnosti lege s tem ni mogla izničiti. Že leta 1416 je postalo obnovljeno naselje bivališče kraljev in leta 1443 je moral Roskilde tudi uradno prepustiti Na potepu skozi mesto gotovo ne boste zgrešili Rotovškega trga, ki je središče Kobenhavna. Poglavitna stavba na njem je Mestna hiša, zgrajena proti koncu 19. stoletja. Z njenega 106 metrov visokega stolpa ne boste spregledali nobenih čarov danske metropole. Zmajski vodnjak na trgu pa je posvečen slavnemu danskemu pravljičarju H.C. Andersenu. Dancem ni ostalo veliko od nekdanjega velikanskega kraljestva, toda to nikakor ni zmanjšalo njihove narodne zavesti. Po Danskem se povsod bleščijo narodne barve in na vsakem koraku je mogoče občutiti njihovo močno povezanost s svojo državo. Da, Danci še berejo pravljice in verjamejo v ideale, znajo živeti in preživeti ter vsekakor verjamejo v sanje ... Zakaj torej ne bi sanjali še mi ... Želim vam prijeten konec tedna. EnkA za nova doživetja SLOVENIJA, HRVAŠKA, GRČIJA zahtevajte novi katalc Ptuj, Trstenjakova 7,02 / 749 34 56 Slov. Bistrica, Tig svobode 25, 02 / 805 05 50 M. Sobota, Kocljeva la, 02 / 521 38 00 Ljubljana, Maribor, SI. Konjice, Trbovlje, Celje, Žalec, Velenje, SI Gradec, Krško poletje 2001 Umag - 7 X polp od 27.300 sit; Poreč - 7 x polp že od 20.300 sit; Rovinj - 7 X polp od 30.400 sit; Rabac 7 x polp že od 29.900 sit; Pag - Mandre: polp ali NZ, 7 dni v privatnem penzionu že od 20.300 sit; luksuzni app Mandrice od 90.600 sit! Vodice - EMaN KLUB - apartmaji in lioteli, 7 x polp, že od 23.300 Šibenik - Vile Solaris: apartma za 3 osebe že od 38.700 sit Korčula - 7 x polp že od 21.300 sit; app 7 dm/2osebi že od 43.500 Grčija - Krf - 7 X NZ, ladja 39.900 sit; 14 x NZ, letalo 96.000 sit LAST MINUTE: Španija, Grčija, Turčija, Dominiitana,... LETALSKE KARTE po ugodnih cenah SVETI ANDRAŽ Nova zloženka Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah je pred dnevi dobila novo zloženko, ki skozi besedo in sliko živopisno opisuje turistično ponudbo tega predela Slovenskih goric. Predstavitev dopolnjujeta tudi zemljevid in kratek opis občine s turističnimi in z zgodovinskimi znamenitostmi ter namigi za izlete. Občina Sveti Andraž se odslej predstavlja tudi na internetu na naslovu: www.sv-andraz.si. (ak) POGLEJ iN ODPOTUJ POREČ, Sončkov klub n 31.900 24.6.. 2* hotel Albatros/Galeb. 7 dni. POL SIT GRČIJA, Rodos n 48.150 3.6., 2* ruleta, 7 dni, NZ SIT TUNIZIJA, Monastir f 56.200 5.6.. 4* hotel IMedi Golf. 7 dni. POL SIT KOLOČEP - gratis letalo n 72.600 3.6., 3* Vile Koioeep, 14 dni, POL SIT DOMINIKANSKA REP. f 160.850 4.6.. 3* hotel Terr, las Palmas. 14 dni. Al SIT KUBA, Varadero n 192.950 4.. 18.6.. 2«+hotel. 14 dni. Al SIT SAMO ŠE DANES Ul 5% POPUSTA f ZA REZERVACIJE V MAJU ^ 28 poletne Sončkove klube v Umagu, | Zadru in Udu di Jesolu 1 SONČEK# PTUJ, 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 | EUROPARK, 02/33 00 915 t L|UBL|ANA, 01/234 21 55 | CELJE, 03/425 46 40 1 \P070VAU\HCB\nER Eden tehtnih razlogov, da boste obiskali Gorišnico ali se tam ustavili, je zagotovo gosti{~e Botra. Gosti{~e Botra Cori{nita • v • Prijaznost osebja in kakovost ponudbe boste lahko užili na vrtu, kavarni, restavraciji ali v zimskem vrtu. Prostora za vas ne bo zmanjkalo, saj je na voljo več kot 300 sedežev. Bogata ponudba kuhinje bo zagotovila jedi tudi po vašem okusu. Pripravijo vam lahko vse vrste jedi po naročilu, poleg drugega tudi ribje specialitete. Nudijo kosila, malice, pice, sladice, skratka jedila za vsak okus in vsako priložnost. V gostišču, ki pridobiva status HOTELA, je na voljo štiristezno kegljišče s škarjastimi stezami, eno izmed redkih v Sloveniji. Gostoljubje gostišča Botra se nadaljuje še s ponudbo sob v hotelskem delu velikega gostinsko-turističnega kompleksa. V naslednjih mesecih bodo vsemu opisanemu dodali še konferenčne sobe, kjer bodo lahko v prijaznem, mirnem in čudovito urejenem ambi-entu potekali seminarji, konference, poslovni in drugi sestanki. MGM, d.o.o., DORNAVA, PE Gostišče Botra Gorišnica Vas zanima še kaj? Pokličite (02) 743 10 10. RAČUNALNIŠKA STRAN Digitalni denar bo v prihodnje v določeni meri izpodrinil uporabo papirnatega in kovanega denarja. S pomo~jo prenosnih brezžičnih naprav bomo lahko plačevali različne nakupe zgolj s potrditvijo nakupa na napravici. Ericsson je s svojimi mobilci opremil 100 švedskih uporabnikov in jim omogočil brezžično zapravljanje po nekaterih trgovinah, opremljenih z brezžično tehnologijo Bluetooth. Po izbiri artikla je potrebno nakup potrditi z vnosom osebne šifre in - hop ... stvarca je plačana. Možnosti uporabe je ogromno: pijača, hrana, avto pralnice, pekarne, diskoteke, parkomati, cestnina, karkoli že pomislite ... Marsikaj bi bilo lažje opraviti zgolj z nekaj kliki po tipkovnici. *** Korporacija Compaq naj bi v kratkem kupcem ponudila mamljivo izbiro: dva računalnika za ceno enega. Gre za vrsto poslovnih prenosnih računalnikov, ki se enostavno spreminjajo v namizne. Na ta način želijo privabiti kupce, ki se ne morejo odločiti med nakupom namiznega ali prenosnega računalnika. Elektronsko poslovanje ni internetna predstavitev Kljub temu da se o poslovanju na internetu v Sloveniji na veliko govori, je dejstvo, da pri nas za razliko od zahodnih držav niso dodobra zaživele niti internetne trgovine. Medtem ko se naša podjetja ubadajo s temeljnimi vprašanji o uporabi interneta, pa so svetovna podjetja že začela uporabljati internet v vsakodnevnem poslovanju. V takšni situaciji je težko pričakovati, da bodo slovenska podjetja kmalu sprejela nove poslovno-organizacijske modele, ki so vse bolj v veljavi v razvitih svetovnih podjetjih. Končna posledica bo seveda še večje zaostajanje domačih podjetij ter njihova vedno manjša konkurenčnost na svetovnem trgu. IBM Slovenija je v preteklem tednu pri nas predstavil podjetjem možnosti prenosa celotnega poslovanja na internet, pa se je večina na to odzvala: "Potem pa bodo lahko drugi imeli vpogled v naše podatke!" Pravzaprav si še vedno ne znamo predstavljati, kaj pomeni in prinaša elektronsko poslovanje. Le tisti, ki bodo sledili spletnim smernicam, bodo v prihodnosti lahko preživeli, saj elektronsko poslovanje podjetjem zelooooo-ooo zmanjšuje stroške, kar pomeni, da lahko spustijo cene svojih produktov. Moramo pa ločiti pojma elektronsko poslovanje in in-ternetna predstavitev. Pri elektronskem poslovanju gre za poslovanje s pomočjo interneta, ki je samo prenosnik podatkov; gre torej za poslovni proces, ki v celoti poteka v računalniku in ni nujno, da so vsi, ki sodelujejo v njem, fizično na enem me- Elektronska pošta, ki govori Vsak dan se bolj zavedamo pomena elektronske pošte. Pravzaprav ugotovimo, da sploh nima mej in se lahko skoraj zastonj pogovarjamo s komerkoli na svetu. Ker pa si ponavadi pišemo dolga pisma in ker smo po naravi leni, ne preberemo pisem do konca in za~nemo razmišljati, naj nam jih nekdo bere, ko mi delamo nekaj drugega. Da bomo to res lahko storili, si lahko pomagamo s programom Speak & Mail 2000, ki ga najdemo na spletnem naslovu http://cli1.sound.webjump.com. Program nam prebere elektronsko pismo, ki smo ga prejeli v angleškem, francoskem, nem-{kem, italijanskem in {panskem jeziku. Seveda moramo imeti « GALA Sofinanciranje tečajev do 70%l .......Organizira si041 646 067 ali 062 754 4010. ELEKTROMEHANIKA GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje eleidronnotorjev vseh vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 78-24-981 sii; Mali oglasi DELO ZAPOSLIMO kuharja in natakarico, ki ima veselje do dela v gostinstvu. Hrana in stanovanje v hiši. tel. 041 748-905, Gostišče Jana. Zaleznik Jana s.p., Križevec 1, Stranice. HOTEL "LEONARDO", Leonova 18, Slovenska Bistrica vabi k sodelovanju sposobnega sodelavca kuharja z vodstvenimi sposobnostmi. Ponujamo stimulativen OD in dobre del. pogoje. Pričakujemo kreativnost, izkušnje in resen odnos do dela. Inf. na tel. 041 667-066, Jožef Črešnar s.p., Oplo-tnica. RAZNO KUPIM razne starine, tudi starinsko pohištvo. Telefon 02 779-50-11 ali 041 897 675, plačam takoj. ALI IŠČETE PROIZVOD naslednjih firm: Candy* Miele* Blanco* Sony* Sharp* Tecnogas? V sodelovanju s Tehnounionom d.d. Ljubljana vam trgovina Elektro-Partner Vida Pernarčič s.p., Cankarjeva 5, Ptuj, telefon 02 779-40-51 nudi najugodnejšo prodajo gospodinjskih aparatov Candy. Od 15.05. do 31.05. 2001 akcija - "Čudežni Candy". Ob nakupi pralnega stroja Candy vam bomo podarili 6 paketov po 2,8 kg praška "Ava". Akcija samostojni pom. stroj "Candy" CD 242 -samo za 73.822,00 sit, vgra-dni pomivalni stroj "Candy" A 9004 - samo za 115.480,00 sit, sesalec "Miele" s 311 - samo za 33.900,00 sit. Pomivalni stroj "Miele" novoste-la SC plus - samo za 169.990,00 sit. Možnost plačila na 6 obrokov - čeke. Nudimo tudi kvalitetno in ugodno fotokopiranje (enostr. A 4 - 7,00 sit, obojestr. A 4- 12.00 sit). Obiščite nas! Gostilna "FONTANA", Jože Druzovi~, s.p., Mo{kanjci 2/d, Gorišnica, vas vabi na tople malice, kosila, jedi po naročilu, pizze, sadne kupe. Sprejemamo naro~ila za zaključene družbe do 70 ljudi! Tel.: 041/579-791. IVI A R I B O R RazlQQOva 24 02/22-80-1 1 O □ ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka AntonoviCa v Krapini, IVI. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po a-. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE. ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski o.) tel.: 02 780 67 10 Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojence_ Super ugodno!^ . - d ^Računalniki - Tiskalniki/ f UJ - CD-R, DVD - Komponente - Potrošni material ' „r^AO Nudim^kvaliteten in hiter servis POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA e-mail: tepo.ptuj@amis.net Pohištvo "KOMBI" barva: JELŠA SALON POHIŠTVA Ptuj V SUPER d C o Ormoška c. 30, Tel.: 748-19-86 MESTU Pohištvo "BORIS" barva: JELŠA KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ D.D. TEL.: 02 / 787-98-27 J ■ PRODAJA PO ELEMENTIH ■ŠIROK IZBOR - DOSTOPNA CENA ■ HITRA DOBAVA 4.296 SIT stol "PISA" barva: NATUR BUKEV ali OREH V ceno je zajet 19% DDV. - PRODAJA PO ELEMENTIH - IZKORISTEK PROSTORA VVIŠINO - HITRA DOBAVA Mali oglasi MOTORNA VOZILA ŠKODO 120 L, letnik 89, v voznem stanju, neregistrirano prodam. Tel. 779-76-11, po 20. uri. UGODNO prodam Zastavo 101, letnik 90, registrirano do aprila 2002. Tel. 745-34-11. NEPREMIČNINE ŠTIRI IN POL SOBNO STANOVANJE, 156 m2, s 75 m2 mansarde v Ptuju, Lackova ulica, prodam. Cena 12.990.000 SIT Tel. 041 715-271. MLAD, zaposlen par najame stanovanje v Ptuju ali okolici. Tel. 040 388-854. ZA DALJ[I ~as oddam v najem stanovanje konfortno opremljeno, takoj vseljiov. Tel. GSM 031 839 -887. TRISOBNO pritili~no stanovanje v okolici Ptuju, lastna CK, vrt, garaža ugodno prodam 041 686-980. anno Tel./fax: 782-3001, tel.: 780-5910 UGODNO PRODAMO: RENAULT 19 1.4 RT -1994 - 850.000-ZX AVANTAGE -1992 - 450.000 -AX1.1 CABAN 5V -1993 - 450.000.MB 260E-1988-1.100.000.-MB 300D avtomatik -1992 -1.850.000.-G0LF1.6JX-1991 -550.000.-CADDY 1.6 FURGONE -1997 -1.130.000.-CX 22 SV-1988-200.000.-CITROEN EVASION 1995 -1,550.000.-AUSTIN MIN11000 -1971 - 250.000.-MAREA SW1.8 ELX1997 -1.800.000.-FIORINO 1.7D-1995-490.000.-UNO 1.0 3V-1993-470.000-TIPO 1.4-1993-450.000.-LADA NIVA 1.6 4X4 -1994 - 450.000.-SAMARA1300 3V -1996 - 430.000.-SAMARA1500 3V -1996 - 400.000.-BRAVO 100-1999-1.900.000.-ASTRA 1.4 GL-1995-880.000- Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3A, Ruj V ULICI 25. maja prodam 4 sobno stanovanje 83 m2 v 4. nadstropju, nudimo ugodne pla~ilne pogoje. Inf. na tel. 771-84-91 ali 031 373-314. PTUJ- ZADOHODNO PRIMES-TJE, prodam obnovljeno in vseljivo hišo z gospodarskim poslopjem (bivša kme~ka doma~ija), 90 m2 stanovanjske površine, 360 m2 gospodarskih poslopij, vse skupaj na parceli 30 ar. Telefon 031 288-021. Izbrani izdelki N^CENEJE DOSLEJ PC Ptuj, Rogozniška 7 krožna žaga DeWALT DW62, 1150W................................................... vbodna žaga Black & Decker CD 300, 370 W.................................................... kotni brusilnik Iskra ERO _, KB 69 A 800 W................................................... SIT: 19.990.- 7.990.- POSEBNA PONUDBA stavbno pohištvo Jelovica 11 % popust pri plačilu z gotovino betonske prane plošče 40 X 40 cm, sive................................. betonske prane plošče 40 X 40 cm, pisane............................ toplotno izolacijski omet TERMO - PUTZ, vreča......................... pleskarski set 6 delni................................................ Beltop Belinka vse nijanse, 5 litrov............................ 3 2 33 1.073.- Vikend oprema PVC stol zeleni,.......................... PVC vrtna miza 0 90, zelena................. PVC ležalnik zelen............................ METALKA TRGOVINA Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, tel: 02/772 91 11 DVOSOBNO opremljeno stanovanje dam v najem. tel. 772-64-01. GRADBENO PARCELO v Drstelji - 8 arov, prodam. Tel. 775-03-51. STANOVANJE 84 m2, v 4. nadstropju, Ulica 5. prekomorske, Ptuj prodamo. Informacije zve~er, tel. 772-49-41. PRODAMO: STANOVANJA: 1 -sobno Ul. 5. Prekomorske; 2-sobno Dornava vseljivo takoj; 2-sob. Zg. Hajdina; novo 2-sob. Gorišnica vseljivo takoj; 3-sob. Volkmerjeva vseljivo z 20.12.2001; 3.sob. Podlehnik; 3-sob. Majšperk; 4,5 sob. ul. 5 Prekomorske; 5.sobn. Potr~eva I. etaža vseljivo takoj; 3 in 4-sobn. Kidri~evo. Hi{e - 1-druž. Nova vas pri Ptuju; 1-druž. Draženci; manjša Orešje; starejša z novejšo Zabovci; 1-druž. Moškanjci zelo ugodno; nova 2 druž. hiša in starejša Moškanjci, možnost odkupa posamezno; Tav-~arjeva 2-druž.; atrijska Klepova;; V Nedelja novejša; stanovanjskoposlo-vna Placar; manjša Podgorci; Sercer-jeva 2-druž. v ra~un stanovanje itd. Parcele: Gorišnica; Rogoznica, Ptuj; Sovretova itd. V Rajšpovi ul. prodajamo poslovne prostore. Vse informacije dobite v pisarni agencije Vikend Trstenjakova 5, telefon 02 748-1013 Biš 8/b, Trnovska vas, telefon 02 757-1101 GSM 041 955-402. PRODAM posestvo ali zamenjam za stanovanje v Mariboru in prodam traktor Stayer 30. tel. 764-02-61. POSLOVNE prostore ali stanovanje v centru Ptuja ugodno prodam ali oddam v najem. tel. 040-398-236. PRODAM gradbeno parcelo v Kidri~evem - Njiverce, velikost 675 m2, komunalno opremljena zazidana klet, hišna številka, tel. 041 663-551. ENOINPOLSOBNO stanovanje 42 m2, 1. nadstropje, centralna prodam za 6.600.000 sit. Tel. 041 992-562. PTUJ - ORMO@ manjšo hišo-vikend in novejši pletilni stoj prodam. telefon 031 723-149. PRODAJAMO svak dan sveže jagode. Zelenik, telefon 766-37 81 ali 041 996-208. PRODAM parcelo primerno za vikend. Telefon 794 69 81. KMETIJSTVO POZOR! Vinogradniki! sidra, objemke, natezalnike dobite Kovinar-stvo Metli~ar, vsaki dan od 7. do 19. ure. Potr~eva 28, Ptuj. tel. 771- 28 61. KRAVO za zakol prodam. tel. 041 967-425. OKOPALNIK za sladkorno peso in koruzo v zrnju prodam. Tel. 578-87-83. 8 MESECEV brejo telico simental-nko prodam. tel. 768-09-61. 180 KG SVINJO ugodno prodam. tel. 761-05-21. @ITNI KOMBAJN Klas Europa, širina 2 m prodam ali menjam za kakšni drugi stroj ali plemensko živino. GSM 041 871-899. DVA praši~a težka 100 kg prodam. tel. 719 86 74. SUHO SENO in otavo prodam ali menjam za hlevski gnoj. Tel. 46 17 159, ali 755 65 11, Sp. Velovlak 46. PRAŠIČE - težke od 150 do 170 kg, doma~e reje prodam. Branko Boži~ko, Pobrežje 92, tel. 764 38 11. NESNICE, mlade Hisex rjave, gra-haste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja prodam. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. DVA PRAŠIČA od 60- 70 kg, cena po dogovoru prodam: Tel. 758-33-41 . PRODAM bukova drva, dostava na dom. telefon 041 835-363. BIKCE simentalce kupim za nada-ljno rejo. Telefon 041 263 537. STORITVE PREVOZI PREMOGA iz Velenja zelo ugodno, možnost pla~ila na ~eke. Tel.: 629 10- 95. Prevozništvo Vladimir Pernek s.p., Sedlašek 91, Podlehnik. ODKUPI IN PRODAJA DELNIC: Talum, Perutnina, Telekom, Merca-tor, KK Ptuj, Atena, Infond, Pro-banka, Krekova, Kme~ke, Triglav, NFD in vse, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Hitro izpla~ilo, minimalni stroški pri prodaji. Cekin, Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56 (pooblaš~ena poslovlnica GBD d.d. Kranj) SUHA GRADNJA kauf sistem -adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spuš~eni stropi, suhi estrihi, vgradnja strešnih oken Velux - od ideje do izvedbe - za informra-cije pokli~ite 02 78 83 110, GSM 041 675-972, Bojan Stumberger, s.p., Zg. Hajdina 157. SOBOSLIKARSTVO - PLESKARSTVO Ivan Bezjak, s.p. Vito-marci 6. Brušenje parketa, fasede, s 30- letno tradicijo. Priporo~amo se!. Telefon 02 757-51 -51. GSM 031 383-356. Z AGENCIJO Laura si poiš~ite primernega partnerja po vaši željah. Vaša sre~a, naše zadovoljstvo. Poslujemo za vas na tel. štev. 02 66 88 680, vsaki dan. Storitve Mitro, Bra-nislav Jurgec s.p., Sl. Bistrica, PE Ruše. VPIS za zasebno glasbeno šolo Rudolfa Mohorka bo od 1. do 8. junija, dnevno od 15. do 18. ure na Zadružnem trgu 12 Ptuj. Instrumenti: klavir, harmonika, sinthesizer, klarinet, saksofon, kitara, solopetje, teorija. Inf. na tel. 783-82-31 ali 751-34-91 ali GSM 031 555-285. GSM APARATI, hi-fi stolpi, TV aparati, vidorekorderji, dodatna oprema za GSM, SIM kartice, video in avdio : kasete, radioure, fotofilmi, fotoap-rati, baterije in še ve~, Pozor! 15 % majski in junijski popust na gotovino. Super cene in akcije MJ - media shop, Osojnikova 9, I. nadstropje, nad A-banko, 2250 Ptuj, telefon 02 74 81 888. BIVALNO HIŠO - VIKEND in vinograd parodam. tel. 02 748 10 78 ali 031 268 079 ENO I DNEVNA I 4.junij kg kopalnih brisač 900 SIT Rogozniška 14 Ptuj DELOVNA OBLAČILA ZA RAZLIČNE POKLICE OPEL^ Avtohiša HVALEČ KIDRIČEVO, Lovrenška c. 3, tel; 799-03-10,796-33^1 PTUJ, Osojnikova c. 3, telefon: 778-34-61 . NOVA CORSA že odi.717.788 SIT • ASTRA že od 2.203.000 SIT . ASTRA CLASSIC že od 1.751.000 SIT • VECTRA že od 3.510.000 SIT • ZAFIRA že od 3.693.000 SIT Za vozila ASTRA s klimo popust 255.000 SIT Za vozila ASTRA iz zaloge (BASE in COMFORT) popust 150.000 SIT UGODNI PLAČILNI POGOJI: - bančni krediti (od 4,5% dalje brez pologa), kredit na položnice - (20% polog), kredit na osebno izkaznico (30% polog tudi za - osebe z neredno zaposlitvijo) - POSEBEJ UGODNO OPEL CREDIT... Vabljeni v Avtohišo HVALEČ v Kidričevo aii na Ptuj in se prepričajte sami... Mali oglasi RAZNO GUME traktorske ugodno 11,2 x 28 = 25.000 sit; 12,4 x 28 - 26.000 sit, montaža brezplačna, Vulkani-zerstvo Ivan Kolarič s.p. Bukovci 121 c. tel. 788 81 70, vsak delovnik od 6. - 22. ure. GUME za osebna tovorna vozila ter kmetijsko mehanizacijo znamke Michelin, Fulda, Matador in druge na zalogi - montaža brezplačna. Obnovljeni avtoplašči za osebna vozila 145 x 13 in 155/7 x 13 = 3500 sit, 165/70 x 13 in 175/ 70 x 13 = 3800 sit. Vulkanizerstvo Ivan Kolarič s.p. Bukovci 121, Markovci tel. 788-81-70. ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. Tel. 745-08-51, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Trubarjeva 9, Ptuj. POPRAVILO TV aparatov, vi-dorekorderjev ter ostale elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Jurič s.p., Borovci 56 b. tel. 755-49-61 GSM 041 631-571. STREŠNO KRITINO Bobrovec-Križevci ugodno prodam. tel. 787-75-70. PRODAM rušt in deske. tel. 764-02-61. PRODAM malo rabljeno gorsko kolo 20-24 colsko. Tel. 755 06 51. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče in tete Helene Majcen 12.8. 1940 - 19.5. 2001 IZ GRAJENŠČAKA 2 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Zahvala tudi g. župniku za opravljen obred, moškemu pevskemu zboru in govorniku za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Skromno si Uvel, v življenju mnogo delal in pretrpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, brata, nečaka in bratranca Jožeta Osterca IZ DRAGOVIČA 33 23. 2. 1952 in 18. 5. 2001 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu spremljali na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala sorodnikom in sosedom za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Lepa hvala g. župniku za opravljen obred in molitev na domu, g. Francu Belcu za poslovilne besede iz domače hiše, g. Zvonku Zorcu za molitve in ganljive besede slovesa, cerkv. pevskemu zboru, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošema in pogrebnemu podjetju MIR. Žalujoči: mama, brat Franc in drugo sorodstvo Zvonovi so zvonili lepo, Vas pa spremljali gor v sveto nebo. Čebele so vam bile ljubezen in vzor, njih pridnost in skromnost je bilo vaše življenjsko vodilo. Nam pa ostali so sledovi Vaših pridnih rok. ZAHVALA Z bolečino v srcu nas je zapustil naš dragi ata, dedek, pradedek, boter in stric Jakob Pivko roj. 14. 7. 1912 IZ DORNAVE 142 Tiho in mirno, kot ste živeli, ste v 89. letu zaprli svoje utrujene oči, zato se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jih v tako velikem številu pospremili na njihovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala vsem patrom minoritom in minoritskemu pro-vincialu za opravljen obred, cerkvenim pevcem za odpete žalo-stinke, govornikom za izrečene besede slovesa, zastavonošem, gasilcem, godbeniku za odigrano Tišino ter podjetju MIR. Hvala tudi za pomoč in obiske ob njihovi bolniški postelji. Vsem še enkrat iskreno hvala. Žalujoči: hčerka Marjeta z družino, vnuki z družinami in pravnuki Razpored dežurstev zobozdravnikov (ob sobotah od 8. do 12. ure) - 2. junija: Irena Tenčič dr. stom., ZD Ptuj Kako bi rad poslušal, gledal, sedel med vami, katero vmes povedal, pa me tišči nad mano grob prerani. Nič na svetu nas ne loči, nič pretrga vez med nami, ne smrt, ne daljina, ne neznano, v mislih ostanemo vedno to, kar smo bili, v objemu družine vedno zbrani. ZAHVALA V 60. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, sin, oče in dedek ll Vladim IZ PTUJA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali sveče ter ustno in pisno izražali sožalje. Iskrena hvala govorniku za poslovilne besede, g. župniku za opravljen obred, pogrebnemu podjetju Komunala in glasbeniku za odigrano Tišino. Žalujoči: žena, mama ter sin z družino Je rojstno in življenje. Je smrt in spomini... ZAHVALA Zapustil nas je z bolečino naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Janez Stra{ek IZ PODLOŽ 60 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poslednji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše in nam izrekali ustno sožalje. Hvala tudi družinam Strašek, Vičar in Krošelj, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala osebju in doktoricama Tončki Trop in Lučki Kostajnšek z internega oddelka splošne bolnice Ptuj. Iskrena hvala doktorjema Branki in Stanku Tomincu za nesebično pomoč. Hvala g. župniku za opravljen obred, podjetju Mir, govorniku g. Rakovcu za poslovilne besede. Posebej se zahvaljujemo lovcem LD Dravinja Majšperk za opravljen pogreb in odpete žalostinke. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Onemele so ustnice, zaprle trudne se oči, zadnjič se sklenile žuljave dlani! Izmučeno telo zemlja je objela sovraštvo več duše ne boli in srce prekletstva več ne čuti. Zdaj je mir, tišina! In kaj je ostalo meni? Samota, bolečina! ZAHVALA Mihael Bren~i~ 1911 - 2001 NOVA VAS PRI PTUJU Ob boleči izgubi dragega očeta iskrena zahvala vsem, posebej sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste mu izkazali spoštovanje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za vse besede sožalja - tolažbe. Hvala tudi za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala velja duhovnikom g. p. provincialu in p. kapucinom ter p. minoritom, g. dekanu in drugim. Beseda zahvale tudi pevskemu zboru Sv. Ožbalta, p. Stanetu in ga. Veri za molitev in besede slovesa. Zahvala tudi Komunalnemu podjetju Ptuj za pogrebne storitve, godbeniku za odigrano Tišino in vsem, ki ste nama kakorkoli pomagali. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Sin in hčerka Kje si ljuba naša mati ti, zaman te kličemo pa te ni. Oh kako je hiša strašno prazna, odkar te v njen več ni-prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. ZAHVALA U Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, sestre, botre in tete Genovefe Koren IZ JIRŠOVCEV 46 29.12.1939 - 23.5.2001 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, ali kako drugače pomagali, nam pa izrekli iskreno sožalje. Zahvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem, ter pevcem iz Rogoznice za odpete žalostinke. Gospodu Zvonku hvala za molitve, pogrebnemu zavodu Jančič za opravljene storitve in odigrano Tišino, govornici društva gospe Julčki pa za poslovilne besede. Zahvala tudi zastavonoši društva upokojencev, SLS-SKD in praporščaku slovenske zastave ter podjetjema Komunalno podjetje Ptuj in Kovinostrugarstvo Ivana Gomil-ška. Posebna zahvala Pšajdovi družini iz Vintarovc, družini Veršič, Potočnik, Paukovima družinama z Mestnega vrha 114 - 114 B ter družini Pauko iz Vintarovc. Veliko vas je, ki bi vam morali posebej reči hvala in vas nismo imenovali. Vsem še enrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Kristina z Brankom in sin Janko z Liziko in Alenko. JE ČAS, KI DA. JE ČAS, KI VZAME. JE ČAS, KI CELI RANE. IN JE ČAS, KI NIKDAR NE MINE, KO ZASANJAŠ SE V SPOMINE. Sredi ustvarjalnega dela nas je zapustil naš dober sodelavec in iskren prijatelj Peter Černec roj. 5. 6. 1966 veterinarski tehnik Slovo od spoštovanega sodelavca bo v četrtek, 31. maja, ob 16. uri na pokopališču v Staršah. Ohranili ga bomo v trajnem in hvaležnem spominu. SODELAVCI VETERINARSKE BOLNICE PTUJ PTUJ / V ZNAMENJU USTVARJALNOSTI MLADIH Glasba, gledališie, ples, literatura, film In fotografija V petek in soboto so bile v Ptuju produkcije umetniške ustvarjalnosti mladih, ki so potekale od 12. maja. Najprej smo si ogledali lutkovno glasbeno igrico Kajetana Čopa iz Velenja Človek je človeku najboljši prijatelj. Igrica je bila v angleškem jeziku. Sledila je video produkcija dijakov 3. a razreda ptujske gimnazije, ki so pod mentorstvom Milana Potočnika posneli, zmontirali in zaigrali kratki film, ki predstavlja tegobe in sanje mladih ljudi. Za projekt jih je navdušila njihova razredničarka in profesorica nemškega jezika Dobrinka Voršič Rajšp. V produkciji so sodelovali Matej Černjavič, Andreja Golob, Nika Grabeljšek, Bojan Kovačec, Jasmina Petek, Matjaž Šoštarič, Nina Urlep in Klavdija Veselič. (Dijake tega razreda odlikuje velika medsebojna sodlidarnost saj si med seboj izredno pomagajo tudi pri posameznih predmetih). Potem smo si ogledali fotografsko razstavo mladih fotografov, ki so ustvarjali pod vodstvom mentorja Stojana Kerblerja. Na razstavi so se predstavili Ozren Blanuša, Črtomir Goznik, Katja Filipič, Primož Trop in Maja Ilec. Vse te prireditve so bile v stari steklarski delavnici. V Kolnkišti je bila produkcija literarne delavnice. Mentor je bil Mitja Čander. S prozo se je predstavila Jelka Ciglene-čki, poezijo pa so brale Stanka Letonja, Vesna Osterc, Manja Zemljič, Martina Ipša, Nuša Ur-bančič in Polona Božičko. V soboto je bil na Slovenskem trgu mini glasbeni koncert z Nino Rogina (saksofon) in Mojco Sok (flauta). V ptujskem gledališču je bila predpre-miera plesnega projekta 6agon po zamisli Maje Delak, ki je tudi koreografirala projekt. Ple- ZIHER ZIHER HaillM^I^ DOSTAVA IN VGRADITEV BETONOV tel: 02/744 21 50 gsm:041 487 910 sna izba iz Maribora je predstavila plesno predstavo Zelo resna stvar v koreografiji Mateja Kej- žarja. Zvečer pa smo prisluhnili staremu rock n rollu v izvedbi ansambla KO PIJE iz Cirkovc. Vse prireditve so iz strokovnega stališča zelo dobro uspele, žal pa odziv občinstva ni bil ravno spodbuden. Franc Lačen Ustvarjalci filma z mentorjem Milanom Potočnikom GRUSKOVJE Tihotapila marihuano Delavci Urada kriminalistične policije PU Maribor so 24. maja odvzeli prostost in še istega dne privedli k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča na Ptuju S.G., starega 32 let in G.B., starega 21 let, oba iz Prevalj, zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po členu 196/II KZ in sta še oba v priporu. Imenovana sta tega dne ponoči z namenom vstopa v Slovenijo na mejnem prehodu Gruškovje pripeljala vsak v svojem osebnem avtomobilu. Carinska delavca sta se odločila za temeljitejši dvanajst večjih zavojev. Ugoto-pregled vozila, pri tem pa je bilo vljeno je bilo, da sta imela na-najdenih v levem in desnem za- men prepeljati v Slovenijo 10 dnjem boku vozila, za tapetami, kg marihuane. Napoved vremena za Slovenijo Napoved za Slovenijo če junija sonce pripeka in vmes dežel< rosi, ni treba 22/^ se bati tel