Delegat ali veš svoj dolg Izvršni odbor občinske konte-rence SZDL Ljubljana-Center je na razširjeni seji preteklo sre-do obravnaval delovni osnutek statuta občine Ljubljana-Center in mesta Ljubljana. Ob tem so razpravljali tudi o oceni dose-danjega delovanja delegatskega ln skupščinskega sistema, pri čemer so ugotovili, da so v zbo-ru združenega dela, glede na število delavcev, zaposlenih v posameznih dejavnostih, zasto-pana vsa področja, razen delov-nih ljudi, ki opravljajo svobo-den pokllc. Pri tem pa sestav posameznih konferenc delegacij ni povsem ustrezen ln bi jih bilo potrebno, preoblikovati. Ne-katere samoupravne organiza-cije in skupnosti bi se morale povezati z drugimi konferenca-mi delegacij v skladu z določe-nimi skupnimi interesi. Pri ob- [ikovanju konferenc delegacij bi bila potrebna večja iniciativa temeljnih samoupravnih organi-zacij in skupnosti. Določene težave oziroma po-manjkljivosti pri delegiranju delegatov za seje zbora združe-nega dela se pojavljajo pri maj-hnih delovnih skupnosbih, pred-vsem tistih, ki imajo manj kot 10 zaposlenih delaveev in nima-jo statusa TOZD, temveč so le del TOZD ali druge samoup-ravne skupnosti, ki ima sedež i2?ven območja naše občine. Ta-kih delovnih skupnosti je pri-bližno 280 in veliko jih je, ka-terih sedež je izven Ljubljane ali pa celo izven Slovenije. Da bi rešiM tudi ta problem in vkljuftili te delavce v delo zbo-ra, bi veljalo dopolniti zakon o volitvah delegacij in delegiranju delegabav v skuipšoine družbe-nopolitičnih skupnosti. Ce ima TOZD v občini več delov, njen sedež pa je na območju druge občine, delavoi v teh enotah iz-volijo skupno delegacijo, če imajo pogoje za njeno iavolitev. Podatki kažejo, da so delega-cije krajevnih skupnosti v 55 % obravnavale gradivo za seje zbo-ra, pri čemer je bilo relativno največ razprav v delegaoiji KS Kolodvor, relativno najmanj pa v KS Prule, medtem ko so v odboru združenega dela, čeprav podatki niso celoviti, vsebinsko razpravljali najmanj. Veoino zadev, ki jih je obrav-navala skupšoina občine Center so obravnavali vsi trije zboxi. Tak nadin obravnavanja je po-sledica neixstrezno opredeLjene vloge družbeno-politionega zbo-ra v statutu občine. če bi pri-memo opredelili pristojnosti družbenopolitičnega zbora, gle-de na njegovo vlogo y delegat-skem skupščinskem sistemu, bi v nekaterih primerih hitreje re-ševali posamezne probleme. Ob tem, ko bi pristojnosti tega zbora ustrezneje opredelild pa bi morali natančneje opredeiiti tudi pristojnosti zbora združe-nega dela in zbora krajevnih skupnosti. Vsekakor pa bo potrebno osvetliti še nekatera vprašanja, predvsem ali sp delegacije že postale enakopravni del samo-upravnih dnižbeno-ekanoiiiskUi in političnih odnosov, kako so se poveaovale posamezne dele-gacije in delegati s svojo bazo, njihova afctivnost, vprašanje fleksibUnega mandata in še vr-sto drugih. Vse to je povezamo z zagotavljanjeim gradiv in dru-gih pogojev za delovanje dele-gatov in delegacij, in z infor-miranjem delovnih IjomM ter ob-čaniov o zadevah, ki jih obrav-navajo skupščine družbesnopoli-tdičndh. silcupnosbi ta samoup