Nove športne površine V Polhovem Gradcu, pri tamkajšnji osnovni šoli, so odprli novo športno igrišce. Polhograjska osnovna šola in domacini so doca­kali nove športne površine, ki so jih sredi novem-bra slovesno predali svojemu namenu. Obenem je šola obeleževala 50. obletnico stavbe. Oboje so obeležili s slovesno prireditvijo, ki so jo obli­kovali ucenci, spomnili so se nekdanjih uciteljev, druženje pa so zakljucili z živo glasbo. Obnova igrišca in parkirnih površin bo obcino stala sko-raj milijon evrov, s tem pa bosta šola in kraj pri­dobila 4.000 m2 športnih in zelenih površin ter Borovnica Parkirišce pri železnici nared Samo za uporabnike železniškega prometa Parkirišce pri železniški postaji Borovnica je z manjšimi omejitvami usposobljeno za uporabo. Ker se je izteklo dovoljenje SŽ za zacasno parkiranje ob obeh straneh ograje železniške postaje, prosimo, da tam ne parkirate vec. Parkirišce je namenjeno izkljucno uporabnikom javnega (železniškega) po­tniškega prometa. Ker vsa dela še niso koncana, uporabnike prosimo, da upoštevajo zacasno prometno signalizacijo in omejitve zaradi dokoncanja del. --> Vrhnika Caka nas Veseli december Obeta se mesec dni pestrega pro-grama Nezadržno se približuje Veseli december, ki bo letos še pestrejši kot prejšnja leta. Pri­zorišce bo prestavljeno v športni park, kjer bo potekal sejem, zadišalo bo po kuhanem vinu, napovedanih je vec otroških predstav in glasbenih skupin za odrasle. Na praznic­no (z luckami) okrašenem prizorišcu bo naj­vecja novost zagotovo drsališce, ki ga bodo odprli 29. novembra. --> Log - Dragomer Kdo bo gradil kanalizacijo? Prispeli dve ponudbi Na razpis za gradnjo kanalizacije in cistilne naprave sta pravocasno prispeli dve ponud-bi. Hidrotehnik s Komunalnimi gradnjami in Trgogradom bi izvedel projekt za skoraj 9,8 milijona evrov brez DDV, Riko skupaj s Hidroinženiringom, CBF, Nivo eko in Fond S pa za skoraj 15 milijonov evrov brez vklju-cenega DDV. Prispeli ponudbi še pregledujejo. --> 2.000 m2 prometnih. Vec o velikem mejniku za Polhov Gradec si preberite na dobrovsko-polho­grajskih straneh. --> Odprtje veselega decembra na Vrhniki 29. november od 16. ure naprej, Športni park Vrhnika Miklavžev sejem, shod parkljev, ognjena predstava, slovesno odprtje drsališca z županom Danielom Cukjatijem, otroški pevski zbor Kuštravci, Pihalni orkester Vrhnika … Pridite, zabavno bo! Horjul Selitev glasbene šole Novi prostori Horjulska podružnica vrhniške glasbene šole se je iz osnovne šole preselila v prostore prosvetnega doma. Prvi pogovori o selitvi so se zaceli že leta 2010, a so nato nekako zamrli. Letošnja uprizoritev mjuzikla Mala morska deklica, v katerega so bili vkljuceni prav vsi ucenci glasbene šole iz Horjula, pa je ocitno tako navdušila obcino, da se je hitro našla rešitev. --> Na bolje Smo na pragu veselega decem-bra, ko se zdi vse mogoce. Tudi po obcinah se že kažejo spremembe po tistem, ko so na zacetku leta pone-kod zaradi volilnega leta projekti še nekoliko cepetali na mestu. V Horjulu tako koncujejo z gradnjo mrliške vežice, v Polhovem Gradcu so odprli športno igrišce, na Vrhniki se obeta odkup Mocilnika, na Logu koncujejo obnovo stare šole, v Borovnici pa bodo slovesno odprli Spar. Ce pogle­damo obcine deset ali celo dvajset let nazaj, se je v njih marsikaj spreme­nilo, predvsem na bolje. Vedno vec storitev imamo tako tik pred nosom, za kar smo vcasih sedali v avtobuse in se potrpežljivo vozili v prestolnico. Bilo je normalno, da smo potrpeli in si vzeli cas. Dandanes pa smo že kar malce razvajeni: ce ne dobimo tisti hip, tukaj, takoj se nam zdi, da se nam godi krivica. Svoj gnev velikokrat zlijemo na napacnega, nic krivega. Sam se pri svojem delu velikokrat srecujem z napacnimi predstavami obcanov, za kaj vse je kriva obcina, ceprav je odgovornost na strani države. Zato v veselem decembru zbistrimo svoje misli in se poskušaj-mo zavedati, da – pa naj je slišati še tako pateticno – imamo pravzaprav sreco, da živimo v krajih z urejeno infrastrukturo, v cistem okolju, med prijaznimi ljudmi. Gašper Tominc, urednik Našega casopisa Cankarjeve besede: Kdor dvomi o svoji moci, ni vec mocan, Kdor dvomi o svoji veri, ni vec veren. Novoletni popusti! do -40% Na vso keramiko Popust velja od 2.12.2019 do 18.1.2020 Firence d.o.o. Tržaška cesta 3a (Bivši DG) 360 Vrhnika, Slovenija T: 041 735 100 www.firencekeramika.si bogata izbira vrhniške kave Escobar cankarjeva okolada z vrhniško kavo Escobar kavni komplet 2 skodelici, kava, okolada okoladna vre ka z mini okoladicami piškoti v obliki brkov masleni, pirini suhe hruške oblite s okolado (s Cankarjevo rtico) Cankarjev srebrnik v leseni embalaži skodelice, emo lon ki Družabna igra o Ivanu Cankarju Prve novice Trgovina Jurcek zapira vrata, prihaja Spar Kot strela z jasnega je Borovnico zadela novica: Špancek se zapira! Kako? Pa saj niso niti poskušali vztrajati, Spar še svojih vrat ni odprl … Zakaj so se tako odlocili, kaj bodo sedaj poceli in ali je res, da bodo po novem na njihovih policah namesto živil knjige, se je naš dopisnik Rok Mihevc pogovarjal z direktorico podjetja Jurcek Slavko Jurcek in vodjo nabave Jožetom Jurckom. --> Obujanje starih kmeckih obicajev Pr’ Petrc na Brišah Na kmetiji Pr' Petrc na Brišah pri Polhovem Gradcu so v zacetku novembra medse na prav posebno druženje povabili razširjen krog prijateljev in sorodnikov. Poleg nadvse prijetnega druženja so poskrbeli za obuditev oziroma ohranjanje starega slovenskega obicaja: nalickali so namrec okoli 300 kilogramov koruze ali pet avtomobilskih prikolic. Delo v družbi in ob klepetu je bilo hitro opravljeno, otroci so nadvse uživali in kot nekdaj izbirali najlepše storže. --> Skozi Zaklanec spet 50 km/h Ko je na zacetku letošnjega junija Obcina Horjul v skladu z usmeritvami elaborata presoje varnosti cest na cesti skozi Zaklanec iz Horjula proti Podolnici in Lesnemu Brdu omejila najvišjo dovoljeno hitrosti na 40 km/h, je to naredila v dobro obcanov. Ker pa je dinamika prometa nekaj, kar se spreminja, in je treba pri tem upoštevati tudi dejanske ugotovitve, ki se pokažejo šele z uporabo v vsakodnevnem življenju, so pozneje nastale spremembe. Od zacetka novembra tako po novem na omenjeni cesti spet velja omejitev 50 km/h, kar je oznaceno z znakom za naselje Zaklanec. --> Pot Mocvirskih škratov v Bevkah naj tematska pot Na Dnevih slovenskega turizma, ki so letos potekali od 11. do 13. novembra v dvorani Grand hotela Union v Ljubljani, je Pot mocvirskih škratov na Mali plac prejela izjemno priznanje, in sicer tretje mesto v kategoriji naj tematske poti med 27 nominiranimi. Priznanje so prevzeli ustvarjalca poti Uroš Grilc in Nina Pece Grilc iz Zavoda Škrateljc ter vodja za turisticne dejavnosti in gospodarstvo pri Obcini Vrhnika Matej Cernetic. To je za mocvirsko dogodivšcino na Malem placu že druga pomembna nagrada, potem ko je septembra prejela tudi priznanje blagajana, ki ga podeljuje vrhniško Turisticno društvo Blagajana. Laskava priznanja pa niso edina, ki pricajo o kakovosti in uspehu inovativne ponudbe družinskega turizma. V prvem letu delovanja je Pot mocvirskih škratov na Mali plac dosegla vec kot 2000 otrok glede na število prodanih Mocvirskih beležk, katerim je treba prišteti še vsaj enako število njihovih spremljevalcev in povratnikov, ki se na Mali plac vrnejo, navdušeni nad prvim obiskom. Med njimi so obiskovalci z vseh koncev Slovenije. Letošnja topla jesen je na Mali plac pripeljala tudi 250 osnovnošolcev iz Borovnice, Loga - Dragomerja in Ljubljane. --> Na Vrhniki državna »Praznujemo, proslava ob dnevu suverenosti ker smo bili pripravljeni« devet ur, preden smo sprožili Slovenija je bila tudi rezultat mostojno državo. »Samostojna prvi strel.« Ce bi pretiravali s volje in moci celotnega naroda. silo, bi bile verjetno posledice Zato naj nas ne bo sram, pra­ vojne drugacne. Svetovna jav­znujmo te praznike, ker so to nost ni odobravala dogajanje v nekaj najvecjega kar ta republi­ nekdanji Jugoslaviji. Na sreco ka Slovenija ima.« je imela slovenska ideja pod-Slovesnost sta pripravili Zve­ poro v nekaterih kljucnih po­za veteranov vojne za Slovenijo liticnih strankah v Evropi, kjer in Zveza policijskih veteran- je Peterle še posebej izpostavil skih društev Sever, potekala Helmuta Kohla in Sveti sedež. pa je na Vrhniki, kjer sta bila »Svet ni bil pripravljen na nas, med osamosvojitveno vojno a smo ga prepricali!« Glede tudi vojašnica in poveljstvo politicnega dela osamosvaja­oklepno-mehanizirane brigade nja je povedal, da je bila njego-JLA. Kot gostitelj je vse zbrane va vlada, ki jo je vzpostavil 16. nagovoril tudi župan Obci­ maja 1990, edina doslej tako ne Vrhnika Danijel Cukjati. pisanih barv, saj je vsebovala Prireditve so se med drugim tako desni kot levi pol, »tudi udeležili minister za notranje nekdanje komuniste«. Dejal Vrhnika, 25. oktober – mocnejšo evropsko armado. zadeve Boštjan Pokljukar, na-Vrhnika, 24. oktober osamosvajanja. »Prvo brazdo je, da je bila raznovrstna po-Na osrednji slovesnosti Žal so bile smrtne žrtve, bili so celnica GŠSV generalmajorka na njivi slovenske pomladi je liticna zasedba jamstvo za – Na predvecer ranjeni, a bila je vsakokratnega Alenka Ermenc, direktorica zoral kmet Oman,« je zacel uspešno izpeljan projekt, še ob dnevu suverenosti, ki državnega praznika, s spoštljivega državniškega spo-Policije Tatjana Bobnar, nek-Peterle. Na njegovi kmetiji v »zdalec pa nismo bili tako ga praznujemo na dan, katerim se spominjamo mina vredna pripravljenost žr-danji predsednik RS Milan Poljanski dolini so se predstav-enotni, kot želijo sedaj pred­ ko je iz Slovenije odšel tvovanja lastnega, enkratnega Kucan ter številni drugi visoki odhoda zadnjega niki slovenske pomladi zbrali staviti javnosti«. Kot se je zadnji vojak JLA, so življenja,« je poudaril Dušan gostje ter predvsem veteranke vojaka JLA iz Slovenije, 27. oktobra 1989, kjer so se slikovito izrazil, so nekateri sodelujoci spomnili na Plut. in veterani osamosvojitvene je Društvo Nauportus zmenili, da ustanovijo Demos. gugali barko do konca proce­osamosvojitev države. Pomen praznika pa je iz-vojne. V kulturnem programu Viva povabilo v goste »To je bil politicni del priprav, sa. V senci tega je ponovil že postavil tudi premier Marjan (režiser prireditve je bil Matija drugi del priprav pa je bila vo-nekoc izraženo tezo, da »smo prvega predsednika Castni govornik in clan osa-Šarec. »Z odhodom zadnjega Milcinski) so sodelovali Orke-jaška pripravljenost.« Po sogo-se junija 1991 res osamosvoji­mosvojitvenega predsedstva jugoslovanskega vojaka z na-ster slovenske Policije, Manca demokraticne vornikovem mnenju je bil slo-li, nismo pa se še osvobodili.« Dušan Plut je poudaril vlogo šega ozemlja smo dejansko Izmailova, Lado Jakša, Oktet slovenske vlade Lojzeta venski narod na dan napada Slabi dve uri dolg program vseh deležnikov, ki so pripo-tudi postali suvereni. Zato je ta Raskovec, zbor Mlada mavrica, Peterleta. pripravljen, tudi Vrhnika je pri so kulturno obogatili seks­mogli k obrambi Slovenije in praznik izjemnega pomena in plesna skupina Medeja, Pavle tem odigrala pomembno vlo-tet Šelestet in Franci Bozovi­mednarodni podpori. se ga moramo spominjati, kajti Ravnohrib, Tatjana Oblak Mil-Pogovor z njim je vodil Jože go. »Praznujemo, ker smo bili car, zbrane so nagovorili tudi »Bila je dejanska obrambna država, ki ima na svojem oze-cinski, Stojan Jakin, Matevž Kurincic. pripravljeni,« je dejal Peterle predsednica društva Polona vojna, potekal je vojaški spo-mlju tuje vojake, ni suverena,« Sluga in Andrej Kos. Gost je v Grabeljškovi dvo-in dodal, da je bila tedaj zelo Kovacic, direktorica knjižni­ je dejal v izjavi za medije. Dodal ce Sonja Žakelj ter podžupan pad med Slovenijo in takratno rani Cankarjeve knjižnice pomembna preudarna pamet. Jugoslovansko ljudsko armado je, da je praznik tudi pocastitev Gašper Tominc, STA, Vrhnika spregovoril o kljucnih »Lahko bi imeli že prvi dan Jože Malovrh. (JLA), po številu cetrto naj-veteranskih prizadevanj za sa-foto: STA trenutkih zacetka slovenskega tisoc žrtev, tako pa je trajalo Gašper Tominc, foto: GT Spominska slovesnost na Drci umirajo zaradi zablod posame-nesmislu vojne našle žene in znikov na drugem koncu Evro-možje, ki so bili pripravljeni pe ali sveta. zapustiti dom, bili pripravljeni Sem del generacije, ki tudi ne darovati življenje za domovino, pozna vseh teh imen vklesanih za brate in sestre, za oceta in v kamen, ki ne ve kdo stoji za mater, za vse nas. temi imeni, kaj so ti Slovenci Spomin na vsa ta imena naj delali pred vojno, kaj so bili nam bo tudi v opomin, da si po izobrazbi, kakšen poklic vojne ne želimo, da si ne že-so opravljali, kaj jih je veselilo, limo, da tujec ponovno spre kako so živeli in koga so s svojo brata. Da si ne želimo, da tujec prerano smrtjo zapustili -brata, ponovno povzroci bratomorno sestro, oceta in mater, hcero ali vojno. sina? Svojo hvaležnost do umrlih, Ceprav spomin na njihovo do njihovih dejanj, lahko izka­življenje iz generacije v gene-žemo, ne s sovraštvom do sose­racijo pocasi bledi, pa ne bledi da, temvec s castnim, veselim in ne sme bledeti spomin na in poštenim življenjem. njihovo žrtev. Ne sme se izgu-Le z boljšim življenjem lah­biti spomin na to, da je njihova ko izkažemo cast vsem padlim smrt, njihovo darovanje domo-in njihovim svojcem ter tako vini, ohranilo življenje drugim. pokažemo, da je njihova žrtev, Ne sme se izgubiti spomin na njihova smrt, obrodila sadove vse kaplje krvi, ki so tekle za-in da je prinesla mir. Z zaveda-Ob dnevu mrtvih 1. crke napisa na plošcah so do-prevzel župan obcine Vrhnika živeli in, ki smo jih ljubili. Še z radi njihovega darovanja in so njem, da so padli v vojni dopri-bile novo rdeco barvo. Za lep Daniel Cukjati in se z nasle-vecjo grenkobo pa se je spomi­ novembra se je na kot kaplje dežja mocile našo nesli k današnjemu miru, lah­ kulturni program so poskrbeli dnjimi besedami spomnil vseh, njati tistih, ki so nas zapustili Drci zopet zbralo lepo zemljo, da je lahko zopet rodila. ko danes praznujemo, ne dan godbeniki Pihalnega orkestra ki so nas zapustili prekmalu ali prekmalu ali še huje, ki so nas število Vrhnicanov Ta vojna, zaradi katere so mrtvih, temvec dan živih. Ob Vrhnika, MePZ Mavrica in re-še huje, ki so nas zapustili zara-zapustili zaradi tuje roke. umirali, je bila vojna tujih na-tem pa izrekam željo in upanje, in okolicanov, ki so citatorji ucenci OŠ A. M. Slom-di tuje roke: Na tem mestu se spominja­rodov. Bila je vojna, ki si je niso da bo med nami živimi vedno s svojo prisotnostjo ška pod vodstvom Ranke Keser. »Praznik vseh svetih ali dan mo tistih mož in žena, ki so želeli. Bila je vojna tujcev na prevladala modrost in ljubezen, ovekovecili spomin na Ob igranju žalostinke pihal-mrtvih je praznik, ki se ga v tako kot milijoni po svetu, v naši zemlji. Vojna, ki je povzro-in da nam ne bo potrebno ni­nega orkestra je delegacija v Evropi praznuje že vec kot viharju morije druge svetovne padle partizane in borce cila gorje, ki ga sedaj ne more-koli vec graditi podobnih obe­ zasedbi Marjan Rihar – pred-1200 let. 1. novembra se spomi-vojne, umrli prerano. Tistih, ki ter druge žrtve naci-mo izniciti. Povzrocila je smrt ležij in spomenikov. sednik ZVVS Vrhnika – Bo-njamo naših rajnih. Predvsem so umrli zaradi pohlepa posa­ fašisticnega okupatorja. Slovencev, ki jih ne moremo Slava vsem rajnim, ki jim že­ rovnica, Grega Kukec – podžu-tistih najbližjih, ki smo jih po-meznikov. obuditi. Povzrocila je pomanj-limo vecni mir in pokoj.« pan obcine Vrhnika in Zdravko znali in za katerimi je ostal lep Pripadam generaciji, ki ji je Letošnja že tradicionalna pot kanje, ki ga je trpel cel narod. Godnjavec, predsednik PVD spomin. Ceprav so spomini bilo prizanešeno s trpljenjem, na Drco je bila še posebna, saj Povzrocila je smrt, jok in solze. Simon Seljak Sever Vrhnika – Logatec polo-lepi je vedno težko, ko se spo-ki ga povzroca vojna. Prizane­ je bila v celoti obnovljena. Vse Pa vendar so se v vsem tem žila žalni venec. Besedo je nato minjamo tistih s katerimi smo šeno s tem, da mlada življenja Poklon žrtvam v Gonarsu Prvega novembra ne Borovnica ali Vrhnika. Le-tos je spominsko ikebano pred je v Gonarsu, s spomenik položila vrhniška katero se je tedanja obcina. Obcina Vrhnika Pred tem je potekala še pobratila že leta krajša slovesnost z nagovori 1975, potekala župana Gonarsa Ivana Diega spominska Boema, ministra za Slovence slovesnost. v zamejstvu in po svetu Petra J. Cesnika, predstavnikov dežele V tamkajšnji kostnici namrec Furlanija - Julijska krajina in pociva vec Vrhnicanov in Bo-Hrvaške. Spominsko srecanje rovnicanov, ki so v letih 1942 in je minilo v duhu nujnosti med­1943 koncali kot žrtve fašistic-sebojnega povezovanja, s ciljem nega režima. enotnejše Evrope kot jamstvo Spominske komemoracije za mir. na pokopališcu se vsako leto udeleži tudi delegacija iz obci-GT, foto: arhiv obcine Vrtec Vrhnika na obisku pri predsedniku države Pahorju Drsališce v športnem parku na Vrhniki Letošnji december bo na Vrhniki še posebno praznicen in caroben. Dogajanje v sklopu Veselega brezplacno, izposoja drsalk decembra na Vrhniki smo pa stane 2€. Vrtec Vrhnika je bil 11. novembra saj je prav tisti dan predsednik republike Borut Pahor vrocil so priznanja prejeli društvo Palcica Pomagalcica in dobro­ deležen posebne casti, saj smo z otroki štiri priznanja jabolko navdi-ha. Za srcnost in dobrodelnost delni škratki, Jaka Krebs, Miha Deželak in društvo Rdeci noski. in vzgojiteljicama iz Bevk dopoldan obiskali predsedniško palaco. Super junaki iz enote Rosi­ka, z mentorico Marijo Jereb, so sodelovali v natecaju Vse­slovenski dan habitata 2019, ki je potekal v okviru Meseca prostora v organizaciji Cen­tra arhitekture Slovenije in v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Ministr­stvom za izobraževanje, zna­nost in šport ter Zavodom RS za šolstvo. Naši super junaki so ustvarili, po mnenju strokovne žirije, najlepšo sliko. Za nagra-do smo od Centra arhitekture prejeli voden ogled po Ljublja­ni in sprejem v predsedniški palaci. Po Ljubljani nas je vo­dila dr. Vesna Kamin Kajfež, ki je otrokom na prijazen nacin skozi zgodbe predstavila ar­hitekturne posebnosti starega dela Ljubljane. Po vodenem ogledu je sledila malica in nato težko pricakovan sprejem v predsedniški palaci. Pridružili smo se posebnemu dogodku, Ob tej priložnosti smo pred­sedniku države prenesli poz­drave z Vrhnike, še posebno toplo smo ga pozdravili v ime-nu vseh otrok in zaposlenih našega vrtca ter mu podarili okvirjeno zmagovalno sliko. Obljubil je, da bo od sedaj na­prej slika krasila predsedniško palaco. Predsednik je vsem zbranim otrokom podaril sla­sten sladoled in še nekaj drugih sladkih prigrizkov. Polni vtisov, dobre volje in navdušenja smo prestavili v Športni park Vrhnika, za vas pa bomo na Vrhniki prvic postavili tudi drsališce. Pokrito drsališce v velikosti 20 x 10 metrov bo postavlje-no od 29. novembra 2019 do 5. januarja 2020. Drsanje bo za obiskovalce brezplacno, prav tako obisk vseh prireditev. Verjamemo, da bomo na tak nacin omogocili nekaterim otrokom prve korake na ledu, številnim obcanom pa druže­nje in kvalitetno preživljanje Drsališce bo obratovalo od ponedeljka do cetrtka od 16:00 do 20:00, v petek od 16:00 do 22:00, v soboto od 10:00 do 22:00 in v nedeljo 10:00 do 20:00. V casu izven rednega obra­tovalnega casa je možno drsa­lišce najeti za rekreacijo, cena je 20€ na uro. Vec informacij lahko dobite na https://www.visitvrhnika. si/ ali na sport@zavod-can­kar.si in na telefon 051 661 061 (Gašper). se vrnili nazaj na Vrhniko. prostega casa. Drsanje je za obiskovalce ZIC Vrhnika Anita Cretnik, ravnateljica Intervju: Mirko Antolovic, v. d. direktorja Komunalnega podjetja Vrhnika »Ne vidim razloga, zakaj bi iskali zunanje izvajalce ter jim mastno placevali« Vrhnican Mirko Antolovic je letos spomladi zasedel mesto vršilca dolžnosti direktorja Komunalnega podjetja Vrhnika. Z njim smo se pogovarjali o najetih zunanjih izvajalcih, ki so bili mnogokrat kamen spotike na obcinskih svetih ter o dobrih dveh milijonih dobicka, ki se prenašajo iz leta v leto. Pojasnil nam je nekaj ulicnih mitov in kaj se dogaja z odpadno plasticno embalažo ter odpeljanim greznicnim muljem, ki naj bi se mu na Madžarskem Sredi letošnjega leta ste zasedli položaj vršilca dolžnosti direktorja komunale. Kako se je to zgodilo? V februarju so stekle aktivnosti med obcinami ustanoviteljicami podjetja in tedanjo direktorico o njeni predcasni zamenjavi z mesta direktorice. Tukaj sem sodeloval kot predsednik nadzorne­ga sveta, ko sem bil tudi predlagan za zacasne­ga direktorja. Ni bila lahka odlocitev sprejeti imenovanje, ker gre za veliko podjetje in s tem povezano veliko odgovornost, a sem se na kon-cu po tehtnem premisleku odlocil, da vendarle ugriznem v to kislo jabolko. Tako sem bil 6. maja imenovan na mesto zacasnega direktorja. Kakšno je bilo stanje na komunali, ko ste jo prevzeli? Ni bilo tako enostavno. Ljudje razlicno rea­giramo na spremembe in jih tudi težko spreje­mamo. Tako tudi zaposleni v podjetju, posebno zato, ker so bili deležni neutemeljenih govoric o spremembah na slabše, o odpušcanjih, nižanju plac, da bodo ob regres in drugih neumnostih. Skratka, bilo je veliko negativizma. Kmalu po mojem prihodu smo se pogovorili in so videli, da so bili samo zlobni jeziki. Direktorica je bila dalj casa na letnem dopustu, tako da sem se z njo do-bil samo takrat, ko je bil z njo usklajen dogovor onjenem sporazumnem prenehanju delovnega razmerja, in to zunaj podjetja. Pogrešal sem pri­mopredajo poslov. Zaradi tega so nekateri posli obstali in cakali novo vodstvo. No, obcani nismo obcutili, da bi, na primer, ne odpeljali smeti. Seveda, vse obvezne gospodarske službe so se nemoteno izvajale, zahvaljujoc odgovornosti in strokovnosti zaposlenih v teh službah. Nekaj projektov je cakalo, ki jih obcani ne vidite. Na primer nekatera porocanja regulatornim držav­nim organom ali pa potrditev elaborata novih cen. Zato me je cakalo veliko dela, usklajevanj in pogovorov z zaposlenimi. Kot vas poznam, zahtevate red in disciplino. Tako je. Rad imam urejene zadeve, da se ve, kdo pije in kdo placa. Tako je bila ena mojih prvih nalog, da vzpostavimo sistem nadzora in odgovornosti po vertikali ter osvežimo popis de­lovnih aktivnosti za zaposlene. Narocil sem re- uprli. vizijo izvajanja poslovnih procesov pri izvajalcu, ki je s podjetjem sodeloval od leta 2016 do 2018, ko je tedanje vodstvo tudi sprejelo novo sistemi­zacijo in informatizacijo procesov in smo v fazi popisa vseh aktivnosti po delovnih mestih. Na podlagi tega bomo izvedli organizacijske ukrepe, ki bodo vodili k jasni hierarhiji nadzora in delov­nih aktivnosti. Moram pa že sedaj povedati, da nas pestijo težave zaradi pomanjkanja tehnicne­ga kadra. Na primer, že trikrat smo neuspešno iskali monterja ali po domace vodovodarja. Naše place niso tako atraktivne, da bi kandidati kar drli k nam Ali zato komunala tako rada najema tuje izvajalce, ker nima svojega kadra? Naša temeljna naloga je izvajanje obvezne jav­ne gospodarske službe. Moramo skrbeti za infa­strukturo, jo vzdrževati in jo tudi graditi, kjer je potrebno oziroma je še ni. Vse, kar je možno, iz­vajamo z lastnimi resursi. Zaradi kompleksnosti so seveda potrebni tudi zunanji izvajalci, poseb-no na podrocju, kjer nismo opremljeni z zahtev-no mehanizacijo. Zato komunala ne »tako rada« najema tuje izvajalce. Vse, kar naredimo sami, ostane nam, nam obcanom in obcinam. Za vse prej omenjeno, cesar ne moremo sami nare­diti, skladno z zakonodajo najemamo zunanje izvajalce na podlagi javnih razpisov. Vecina teh pogodb se iztece ob koncu letošnjega leta, raz­pisi so v teku za naslednje obdobje. Problem teh pogodb, vsaj po mojem mnenju, je, da se jih je preveckrat uporabljalo, mogoce celo za predrag denar; predrag je v vsakem primeru, ko lahko kaj sami naredimo, pa tega ne storimo, ker smo delo oddali zunanjim izvajalcem. Ne razumem vas. Lahko navedete konkreten primer? Pravkar zakljucujemo enega vecjih projektov iz tako imenovane tržne dejavnosti, za katerega sem bil preprican, da je bil že oddan izvajalcem še pred mojim prihodom, pa ni bil. Popisi in vre­dnotenje del so trajali že od januarja naprej. V tem primeru sem ugotovil nekaj nelogicnosti pri popisu in vrednotenju del, za katere mi je bilo ob prihodu receno, da jih bo izvajal znani izvajalec. Za dela, ki jih nismo zmožni sami opraviti, smo v posameznih sklopih šli v postopek odpiranja konkurence s ponudniki, ki so bili že leta 2017 izbrani na javnem razpisu (razpis je veljaven do konca leta 2019) za pomoc pri gradbenih delih za obcine Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer ter tako dela oddali najboljšemu ponudnik, in to seveda ni bil prej omenjeni znani izvajalec. Izka­zalo se je, da sem imel prav, ko sem ugotavljal ne­logicnosti pri vrednotenju, seveda v korist manj stroškov. Tako smo samo na prvem sklopu iz pr-votnih 36 tisoc evrov iz popisa prišli na manj kot 23 tisoc in še v enem drugem sklopu projekta iz popisa in vrednotenja del iz 45 tisoc evrov na 25 tisoc evrov. Tako smo samo pri prvih dveh sklo­pih iz projekta prihranili 35 tisoc evrov. Primeri so se ponavljali med tem projektom in tudi dru­gje. Na trgu smo si tudi sposodili ustrezno me-hanizacijo ter nekatera dela, ki smo jih navadno placevali zunanjim izvajalcem, opravili sami. Razumem. Ampak prej ste govorili o dolgotrajnejših pogodbah … Da, nekatere pogodbe trajajo vec let. Sklenje­ne so, na primer, kot pomoc pri delih ali pa za pomoc ob intervencijah. Slednje so sploh drage, saj vemo, da velikokrat gre za neobicajne termi­ne. Težava nastane tedaj, ko cez cas kar vecina ur postane interventnih. V takem primeru se ne morem znebiti obcutka, da bodisi nekdo ni opra­vil nadzora, ce so to res interventne ure, bodisi da jih je namerno prezrl. To so kar težke besede. Boste v prihodnje bolj pazljivi pri razpisih? Absolutno. Vse nove pogodbe bodo natanko pregledane, prav tako tudi izvedba. Predvsem pa se bomo trudili, da dela opravimo sami. Saj smo vendarle komunalno podjetje! Ne recem, da bomo polagali vecje površine asfalta, vsekakor pa bomo opravljali preostala enostavna gradbe­no-komunalna dela. To je naše poslanstvo in res ne vidim razloga, zakaj bi iskali zunanje izvajalce ter jim mastno placevali. Koliko prometa ima Komunalno podjetje Vrhnika? Na leto med osmimi in devetimi milijoni. Dobicek se vam zmanjšuje, je razvidno iz javnih bilanc. Z vidika financne uspešnosti so najbolj pere-ci pritiski narašcajocih stroškov izvajanja naših storitev. Ti so posledica zlasti rasti nabavnih cen za storitve in materiale, delno tudi stroškov dela. Poleg navedenega so v primerjavi z leti, ko so se izvajale obsežne investicije v okviru projekta Ciste Ljubljanice, bistveno zmanjšana narocila gradbenih del najvecje obcine ustanoviteljice. Ta dela so bila pomemben vir prihodkov, pri­pomogla so k ucinkovitejši izrabi zmogljivosti in hkrati razbremenjevala cene GJS. Delno sicer izpad v tem delu nadomešca nekaj vecjih projek­tov, ki jih izvajamo za Obcino Borovnica, vendar ravni izpred leta 2017 ne bomo dosegli. Vse to se odraža tudi v narašcanju primanjkljajev pri cenah GJS varstva okolja (oskrbe s pitno vodo, odvajanja in cišcenja odpadne vode in ravnanja z odpadki), ki se kopicijo tudi zato, ker cen nismo uskladili že vse od marca 2017 (oziroma pri od­padkih že vse od sredine 2015). Tudi letošnje leto ne sodi v obdobje debelih krav. Zakaj ne? Lani smo imeli dobrih 420 tisoc evrov dobic­ka, v prvem letošnjem polletju pa približno pol manj kot v enakem obdobju lani. Letos sicer ne moremo pricakovati financno tako uspešnega leta, bo pa podjetje kot celota zagotovo doseglo pozitivni poslovni izid. Razlogi za slabše letošnje poslovanje so zlasti v bistveno manjšem obsegu poslovanja pri vzdrževanju cest, oskrbi s plinom in seveda tudi zaradi prenizkih prihodkov pri GJS varstva okolja. Naš najvecji dobicek je na podrocju tržnih dejavnosti, to so gradbena dela, pri katerih so naši najvecji investitorju obcine. To pomeni: vec kot obcine gradijo na podrocju komu­nale, vec dobicka ostane v firmi? Tako je, ce smo seveda izvajalci mi. Kako pa se dobicek porazdeli? Nacin razporejanja stroškov in prihodkov, ugotavljanje dobickov ali izgub, kakor tudi meto­dologija za oblikovanje cen, so precej natancno doloceni v podrocni zakonodaji. Temeljijo pa na tem, da je treba posamezne dejavnosti oziroma aktivnosti dosledno loceno evidentirati in po­sledicno tudi ugotavljati dobicke ali izgube na ravni posamezne sestavine cen (in tudi posa­mezne obcine, seveda). Pri obveznih GJS varstva okolja (oskrba s pitno vodo, odvajanje in cišcenje odpadne vode in ravnanje z odpadki), torej pri dejavnostih, ki se zaracunavajo uporabnikom z mesecnimi racuni, je treba morebitne presežne dobicke izravnavati tako, da se jih takoj vrne uporabnikom ali prilagodi (zniža) cena, morebi­tne primanjkljaje pa je dovoljeno izravnati zgolj na nacin, da se prilagodi (zviša) cena v priho­dnjem obdobju. Nikakor ni dopustno primanj­kljaje, ki jih dosegamo na kateri od postavk cen, kriti iz presežka na drugi postavki. Torej, ce npr. evidentiramo presežek na postavki vodarine, ta presežek ni mogoce porabiti za primanjkljaj pri storitvi odvajanja odpadne vode, ampak je treba morebitni presežek (ce ni previsok) izravnati z znižanjem cene v prihodnjem obdobju, ce pa je previsok, pa ga je treba takoj vrniti uporabnikom. Prav tako ni dopustno, da bi presežne dobicke na dejavnost kolektivne rabe (npr. iz vzdrževanja cest) uporabili za kritje primanjkljaja pri kateri od sestavin cen dejavnosti individualne rabe (to-rej dejavnosti GJS varstva okolja). Pravila ugotavljanja bilancnih dobickov (to-rej dobickov na ravni podjetja kot celote, ki so tudi predmet delitve med posamezne lastnike podjetja), so natancneje dolocena zlasti v Odlo­ku o ustanovitvi podjetja oziroma v Družbeni pogodbi. Poenostavljeno: dobicek gre tja kjer je bil ustvarjen. Pa se to dejansko zgodi, ker imam podatek, da imate na komunali že vec kot dva milijona dobicka? Torej ga prenašate iz leta v leto. Res je, kot receno, je to dobicek obcin, njihovi deleži pa so vsako leto javno objavljeni v letnem porocilu. Skladno z Družbeno pogodbo obcine odlocajo o dobicku. Kako bi se pa vi odlocili? Hm, investiral bi ga v komunalne gradnje. Vsem trem županom pravim, naj investirajo cim vec, kajti na tak nacin imamo oboji nekaj od tega: mi delo, oni pa dobicek. Najvec pa seveda na koncu obcani. Nenehno poslušam, da ima-mo velike vodne izgube na vodovodu (seveda, ne odstopamo od slovenskega povprecja): zakaj obcine ne bi investirale dobicek v obnovo zasta­relega vodovoda, da ga obnovimo? Pa bomo vsi imeli nekaj od tega. Da pojasnimo bralcem: vi, kot komunala, ne inve­ stirate v vodovode, kanalizacije, javno razsvetljavo. Seveda ne, obcine so lastnice infrastrukture. Mi smo upravljavci in vzdrževalci s sredstvi ob­cin, ki jih opredelijo v svojih proracunih. Med pripravo obcinskih proracunov obcinam predla­gamo, kje so nujna vlaganja in z razpoložljivimi sredstvi vzdržujemo med letom. Torej, obcine so s svojimi obcinskimi sveti tiste, ki koncno odlo-cajo, kje se bo gradilo. V Sloveniji je težava z odpadno embalažo. Vidim, da se kopici tudi na vaših površinah. To je globalna težava in na strani države. Mi-nistrstvo za okolje in prostor na podlagi Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo objavi deleže prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe. Izvajalci javne služ-be zbiranja komunalnih odpadkov jim moramo zbrano odpadno embalažo oddati brezplacno po deležih, ki jih doloci Ministrstvo za okolje in prostor. Vsa komunalna podjetja v Sloveniji se tudi letos soocajo z veliko težavo zaradi neprevzete odpadne embalaže. V našem podjetju se bo do konca leta 2019 nabralo predvidoma 100 ton odpadne embalaže, ki jih nekatere družbe za ravnanje z odpadno embalažo, ki delujejo v Slo­veniji, ne prevzemajo vec. Strošek priprave odpa­dne embalaže za zacasno skladišcenje (priprava, stiskanje bal, nabava folije za prekritje, prevozi, delo …) bo samo do konca letošnjega leta znašal predvidoma 5.200 evrov oz. 52 evrov/tono. Kako pa je s požarno varnostjo na takem obmocju? Konec lanskega leta, vse do julija letos smo imeli deponiranih 300 ton neprevzete odpadne embalaže na lokaciji bodocega zbirnega centra. Podnevi smo opravljali ogled lokacije zaposleni v podjetju, medtem ko je v nocnem casu obhode opravljalo pogodbeno podjetje. Trenutno opra­vljamo le dnevne obhode trenutno deponiranih 35 ton v bale stisnjene odpadne embalaže. Tukaj moram reci, da nas omenjena podjetja »porajtajo«, ker slovimo kot dobri locevalci in smo zaradi tega bili, po domace receno, vedno v prvi vrsti pri odvozu. Nekatere druge obcine te srece niso imele. Bral sem, da lahko nastane težava tudi z odvozom greznicnega blata, ker ga Madžari naj ne bi vec sprejemali. Ste pripravljeni na to? Zaradi morebitnih zapletov pri odvozu blata na Madžarsko smo se že povezali z Gospodarsko zbornico Slovenije in Ministrstvom za okolje in prostor, ki skupaj išceta urgentne rešitve v pri­meru, ce blata ne bo mogoce izvažati v tujino. Prav tako smo se povezali s podjetjem, ki po­nuja rešitve z odlaganjem odvecnega blata na tr­sticne grede. Tam se blato po naravni poti posuši, odvoz preostanka posušenega blata pa se opravi šele po desetih letih. Ce gre verjeti tistim, ki so nam predstavljali ta projekt, potem ta polja ne smrdijo. V tujini naj bi bila celo zraven rekreativnih poti. Ce bi se slucajno odlocili za kaj takega – kot pravim, je to samo ena od možnosti – bi si primer dobre prakse skupaj z obcinskimi predstavniki ogleda­li tam, kjer jih že uporabljajo (Avstrija, Hrvaška, Crna Gora, Makedonija), da se prepricamo na lastne oci. In z lastnim nosom. Da, tako je (smeh). Veckrat se je omenjalo, da bo Komunalno podjetje Vrhnika gradilo zbirni center, a se gradnja še ni zacela. Da, gradnja Zbirnega centra Vrhnika je nujna. Zacasni zbirni center Vrhnika za obcine Borov­nica, Log - Dragomer in Vrhnika je odprt od 1. 1. 2013 na lokaciji Komunalnega podjetja Vrh­nika. Na leto obišce zbirni center vec kot 15.000 obiskovalcev, kakšno soboto tudi 150. približno milijon in pol evrov vreden projekt predvideva izgradnjo zbirnega centra in center ponovne uporabe, namenjen pa bi bil vsem trem obcinam in ga kot takega doloca zakonodaja. Po tragicni nesreci s Kemisom, ko je vladalo splošno nezaupanje državnim inštitucijam, se je govorilo tudi, da je vzorcenje vode na Vrhniki površno. Da je voda slabša, kot jo komunala prikazuje v svojih letnih izkazih. To ni res. Zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe z vodo je ena naših temeljnih nalog. Ta trenutek lahko zatrdim, da v vseh treh obcinah obcani pijejo cisto, netretirano in zdravo vodo. Njeno kakovost dosegamo z vzdrževalnimi deli in njeno kontrolo, pri cemer redno skladno s sis-temom HACCP izvajamo kontrolo vode sami, hkrati pa nenapovedano jemlje vzorce tudi dr­žavna služba. Naše in njihove ugotovitve so po­dane v vsakoletnem javnem porocilu, ki je med drugim objavljeno tudi v Našem casopisu. Ligojna nima tako dobre vode, ker pogosto berem, da jo klorirate. Ligojnski vodovod je iz površinskega izvira, ki je zelo podvržen zunanjim vplivom in je uveden ukrep kloriranja, ki zagotovi neoporecnost vode. Edina rešitev je povezava z vršajskim vodovo­dom – torej z vodo iz Borovnice. Je je tam dovolj še za Ligojno? Tam so že tri vrtine, od katerih ena ni primer-na in ni prikljucena na vodovod. Nujno potrebna je še cetrta vrtina, za katere stroške upamo, da bodo župani našli denar v proracunih. Tudi na Zaplani oskrba z vodo ni vredna hvale? Obmocje Zaplane se napaja iz crpališca Gac­nik oziroma vrtine na Zaplani, kjer pa je zelo obcutljiv sistem za zunanje vplive, kot so suša, požari, odtujitve vode … Zato nacrtujemo, da bi crpališce Gacnik povezali z zajetjem Za Stanom. Po eni varianti bi lahko že v star vodovod, ki je tam, povlekli nove cevi, lahko pa bi zgradili nov vodovod. Sam se nagibam k novemu, ampak kot že veckrat receno, zadnjo besedo ima obcina. Mogoce ni neumna ideja, da bi se na Zaplani povezali z Logatcem. Tudi o tem velja razmisliti. Ljudje se veckrat pritožujejo, zakaj na ekološke otoke ne namestite kamere in posnamete tiste packe, ki nanje odlagajo nedovoljene odpadke? Namestitev kamer in nadzor javnih površin ureja zakonodaja. Na relaciji komunala–obcine potekajo resne razprave o rešitvi tega problema. Nebuloza države! To so vaše besede. Lahko jih sicer postavimo zaradi varovanja premoženja, torej zabojnikov. Neodgovorno ravnanje »packov«, kot ste jih poimenovali, nam na letni ravni prinese veliko stroškov. Vsak dan na teren pošljemo delavca s tovornjakom, da pobira nepravilno odložene od­padke. Si predstavljate, kolikšen je to strošek pri 232 ekoloških otokih? V prvih desetih mesecih nas je to stalo že 39 tisoc evrov, od tega 19 tisoc evrov v Obcini Vrhnika, po deset pa v obcinah Borovnica in Log - Dragomer za prejšnji dve leti in v letošnjem letu slabih 100.000 evrov. Kdo placa? Obcani placate. Zato je pomembno, ce zaloti-mo take neodgovorne posameznike, da jih opo­zorimo. Njihovo neodgovorno ravnanje je stro­šek obcana, ne nas komunalcev. Ne glede na to pa se lahko pohvalim, da smo v samem sloven-skem vrhu glede na loceno zbrane odpadke. Naši obcani jih locijo že 83 %, drugo leto pa bomo praznovali 25-obletnico locevanja odpadkov. Na cesti veckrat slišim, da komunala pobira odpadke, obcani jih zanje placujemo, na koncu pa ona z njimi še zasluži. Je to resnica ali ulicni mit? Ulicni mit. Mi lahko zaslužimo le s z nekateri-mi surovinami, kot so papir ali kovine, vse drugo pa moramo celo placati, da odpeljejo. Iz tega na­slova na leto zaslužimo okoli 80 tisoc evrov, kar razbremeni položnice obcanov. Se v prihodnjem letu napovedujejo investicije na podrocju oskrbe s plinom? Letos na tem podrocju skoraj ni bilo investi­cij, za leto 2020 pa smo obcini predlagali, da plinificira Brigadirsko cesto, leta 2021 Lošco in Precno pot. Moram pa reci, da v tem trenutku ne vem, kaj tocno je obcina umestila v proracun in nacrt razvojnih programov. Našim odjemalcev nudimo najkakovostnejšo storitev dobave plina s skoraj nicelno toleranco pomanjkanja plina zaradi nepredvidljivih razmer na trgu. Težko se merimo z velikimi igralci, a bomo kljub temu na koncu leta nekoliko nagradili naše zveste in še aktivne odjemalce. Vrhniško pokopališce bo verjetno tudi treba širiti? Da. Trenutno sta na pokopališcu dve še ne popolnoma zasedeni grobni polji, 6 in 7. Na po­lju 6 je prostih še 23 že izdelanih žarnih grobov in še 45 polj za žarne grobove. Na polju 7 pa je prostora za 200 klasicnih grobnih polj. Glede na dosedanje trend, bo širitev kar potrebna, kar pa je ponovno v rokah obcine. Naj najin pogovor zakljuciva s trajnostno temo, ki je zadnje case vaše vodilo. Zakaj se ne oskrbite z lastno elektricno energijo? Tako bi dali zgled obcanom in še dodatno potrdili svojo trajnostno naravnanost? Kot bi mi brali misli. Že sam sem o tem razmi­šljal, kajti strošek energije v naši poslovni stavbi je mesecno od 700 do 900 evrov. Zato sem že poizvedel za okvirni strošek investicije za sonc­no elektrarno, ki nas bi stala okoli 40 tisoc evrov. Na sreco se odpira možnost, da bi do nje prišli preko projekta Las Barje z zaledjem, kjer bi ne­kaj dodala tudi država oziroma Evropska unija. Upam, da nam bo uspelo in da postanemo tudi na tem podrocju zgled obcanom. Gašper Tominc Ne hranite zapušcenih živali mrec treba imeti ljubezen, cas in denar. Ce opazite prosto gibljivo muco, se ji ne približujte, je ne hranite in ne prijemajte. Vsak pes ali muca namrec nista za­pušcena, ker mnogokrat žival uide izpod nadzora lastnika, lahko spremlja otroka v šolo in se potika naokoli. Najdene zapušcene macke lahko oddate v zavetišce, stro­ške pa bo pokrila lokalna sku­pnost. Toda, ce macke hranite, so vaše in se ne tretirajo vec kot nikogaršnje zapušcene ži­vali, s tem pa prevzamete tudi stroške sterilizacije, zdravlje­nja in ostalih stvari. Samo hranjenje in »caka­nje«, da v pol leta ali letu dni iz ene macke nastane resen problem (10 ali vec mack) tako pomeni, da ste zanje pre­vzeli odgovornost in stroški za njihovo oskrbo niso vec na plecih lokalne skupnosti ali drugace povedano – vseh nas. Obcinska uprava Lokalne skupnosti morajo po zakonu o zašciti živali skrbeti za zapušcene živali, pri cemer so v obcini Vrhnika predvsem macke resen problem. Gre za prostoživece macke, ki jim recemo tudi »zavržene macke« in ob ugodnih pogo-jih, kot je hranjenje, ustvarijo kolonije do 30 mack. Da do tega ne bi prihajalo, jih ne hranite. Izkušnje na­mrec kažejo, da se ljudje po pomoc obrnejo šele po letu ali dveh hranjenja, ko iz ene mac­ke nastane cela kolonija. Rešitev je sterilizacija oziro-ma kastracija, a to je gašenje požara. Temeljna rešitev je odgovorno in spoštljivo rav­nanje z živaljo, katere lastnik smo ali želimo biti. Ce živali ne bomo hranili, je imeli radi in zanjo primerno skrbeli, si je ne nosimo domov. Dolžni smo prepreciti neza­želeno razmnoževanje živali. Ce nimamo denarja zanj, se ji raje odrecimo. Za žival je na­ pet., 29. 11. 2019 9:00 Okrasitev novoletne smreke in kulturni program Vrtca Vrhnika 16:00–20:00 Miklavžev sejem Ognjena predstava 17:00 Otvoritev drsališca in Veselega decembra Vrhnika 2019 Otroški pevski zbor Kuštravci OŠ IC Shod parkljev Ognjena predstava Otvoritev Veselega decembra z županom Danielom Cukjatijem Pihalni orkester Vrhnika sob., 30. 11. 2019 8:00–12:00 Miklavžev sejem 10:00–12:00 Delavnice za otroke 10:15 Plesna šola Urška 10:30 Zimske radosti, predstava za otroke 16:00–22:00 Miklavžev sejem 16:00–18:00 Mala šola drsanja cet., 5. 12. 2019 Pohod otrok z baklami na Sv. Trojico 17:00 Zeleni škrat, predstava za otroke Animacija vrhniških skavtov 18:00 Pohod otrok z baklami na Sv. Trojico Otroški cerkveni zbor 18:30 Prihod sv. Miklavža in obdarovanje otrok sv. Trojica pet., 6. 12. 2019 14:00–19:00 Smucarski sejem Gasilski dom Vrhnika Oldies Goldies 19:00 Oldies Goldies Cocktail & GinFest sob., 7. 12. 2019 8:00–17:00 Smucarski sejem Gasilski dom Vrhnika 10:00–12:00 Mala šola drsanja 14:00–16:00 Mala šola hokeja 19:00 Praznicni koncert Pevskega društva IC Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika pet., 13. 12. 2019 Disco fever night 19:00 Disco fever night Disco animacija Plesne šole Urška in Plesne šole 5-ka sob., 14. 12. 2019 11:00 Carobni december, otroški abonma in izven Cankajev dom Vrhnika 10:00-12:00 Mala šola drsanja 14:00-16:00 Mala šola hokeja 19:00 Novoletni koncert Big band Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika sre., 18. 12. 2019 17:00 Božicna tržnica OŠ IC Prodaja izdelkov ucencev in kulturni program pet., 20. 12. 2019 16:00–20:00 Božicno-novoletni sejem 17:30 Dramski krožek OŠ IC sob., 21.12.2019 8:00–12:00 Božicno-novoletni sejem 9:00 Dan dobrodelnosti 10:00 Glasbena vila Damjana Golavšek in Božicek na obisku Obdaritev otrok z darili Lions kluba Vrhnika 14:00 Tržnica slašcic (»bake sale«) 16:00–20:00 Božicno-novoletni sejem 17:00 Tekmovanje za najboljši božicni okrasek 19:00 Salsa en hielo (Salsa na ledu) z DJ Panchitom Salserom pon., 23. 12. 2019 19:00 Dan samostojnosti in enotnosti Cankarjev dom Vrhnika pet., 27. 12. 2019 17:00 House vecer s saksofonistom Lovrom Ravbarjem in BITAKT-om sob., 28. 12. 2019 11:00 Otroško silvestrovanje Telovadnica OŠ Ivana Cankarja Novoletni vrtiljak s Stenom Vilarjem in dedek Mraz Nastop Plesne šola 5-ka 12:00–14:00 Mala šola drsanja 14:00–16:00 Mala šola hokeja 20:00 Koncert Batista Cadillac tor., 31. 12. 2019 22:00 Silvestrovanje z Markom Vozljem in Mojstri Nastop Plesne šole 5-ka Predstava dramskega krožka OŠ AMS na ledu 18:30 Koncert BeJazzy 19:00 Božicno-novoletni koncert, Pihalni orkester Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika Organizator si pridružuje pravico do spremembe programa. Obcina Vrhnika visitvrhnika.si visitvrhnika GENERALNI SPONZOR ZLATI SPONZOR SREBRNI SPONZOR BRONASTI SPONZOR VRHNIKA 080 50 77 | barjans.si Šivilji iz iste ulice, ki raje sodelujeta kot tekmujeta Vrhnicanki Martina tje. Martina pravi, da ji Mateja izdela kakšen kroj in z nasveti Cepon in Mateja pomaga izboljšati izdelke, ona Dobrovoljc izdelujeta pa Mateji pomaga pri iska­ modne dodatke in nju in nabavi materialov. Tudi imata šivalnici v isti kupcem priporocita ena drugo. ulici v Verdu. Ceprav »Meni se pogosto zgodi, da bi sta bistvu tekmici, kupec narocil izdelek, ki ga jaz ne izdelujem. Ce vem, da bi ga zgledno sodelujeta, Mateja naredila, ga napotim k nov zagon pa jima njej,« je povedala Martina. je dala zmaga na Mateji se zdi tak odnos prava startup vikendu, kjer pot do uspeha v podjetništvu. sta komisijo prepricali »Zdi se mi, da zelo lahko sode-z idejo povezovanja lujeva, ne drživa se vsaka zase in tekmujeva, ceprav sva na vrhniških obrtnikov. trgu naceloma tekmici.« Martina, sicer v Horjulu ro- Zmagali na startup vikendu jena socialna pedagoginja, ki Letos poleti sta se skupaj pa že pet let živi na Vrhniki in udeležili tudi startup vikenda, se ukvarja s šivanjem torbic, ki ga je organizirala Lokalna nahrbtnikov, drobižnic, obe­akcijska skupina (LAS) Barje, skov, je imela konec minulega in zmagali z idejo povezova­ leta toliko narocil, da sama ni nja vrhniških obrtnikov, ki se mogla vsega narediti. Zato je ukvarjajo s šivanjem in usnjar­ iskala šiviljo, ki bi jo lahko raz­stvom. bremenila. Ker so mali podjetniki pra- »Mož, ki je velik del otroštva viloma sami za vse in jim na preživel na Verdu, se je spo-primer trženje ter prodaja vza­mnil na Matejo iz Ateljeja Teja, meta veliko casa, sta si zami­ki ima šivalnico na isti ulici v slili poseben organ, nekakšno Verdu kot jaz,« je povedala. zadrugo, ki bi prevzela te ak­tivnosti. Leta delala v IUV, zdaj na Udeležbo na startup vikendu samostojno pot obe vidita kot odlicno odloci-Tako se je zacelo sodelovanje tev, saj jima je nekako odprl oci, z Matejo Dobrovoljc, ki se je iz­ kako ne smeš podcenjevati la-šolala za usnjarsko-galanterij­ stnega dela, saj tisti, ki ga ceni, skega tehnika v Domžalah. Po- zanj tudi placa. »Skupno nama klicno pot je zacela kot modelar je to, da radi ustvarjava, ne zna-v Industriji usnja Vrhnika, kjer va pa tega zaracunati in proda­je izdelovala kroje in vzorcne ti. Sama sem dolgo oklevala, modele. Po propadu vrhni­ da bi šla v ljubljanske trgovine škega usnjarskega velikana je in jih vprašala, ali bi prodajali zamenjala vec služb, dokler ni moje izdelke. lani sprejela pogumne odlo- Letos poleti sem se le opogu-citve in uresnicila dolgoletne mila in zdaj prodajam v osmih želje o lastnem podjetju. Zdaj v trgovinah, od tega so štiri v Lju-Ateljeju Teja po narocilu izde-bljani. Odlocitev se je izkazala luje torbice, nakit, drobižnice za odlicno, predvsem poleti je in denarnice. bila prodaja velika zaradi po-Priznava, da je zacetna na-vecanega turisticnega obiska,« bava strojev –ki so za delo z je razlagala Martina. usnjem posebno dragi – in Tudi Mateja se zdaj bolj zave­materiala kar velik financni da, da cenovno ne more kon­zalogaj. V prvem letu je veliko kurirati izdelkom s Kitajske in vlagala tudi v promocijo, a se da ji tega niti ni treba. »To je bil pocasi prebija na zeleno vejo. zame eden od naukov startup Pravkar je zacela ponujati tudi vikenda. lasersko graviranje. »Seveda je Ce nekdo rece, da je drago, prisoten nek strah, ali bo dovolj še ne pomeni, da je treba ceno posla za preživetje in pokritje znižati. Moraš stati za kakovo­vseh stroškov, a želja po svobo-stjo in najti svojo ciljno skupi­di in možnosti, da izrazim vso no.« svojo kreativnost, je prevlada-la,« je dejala. »Vsaka ima svoj slog« Ceprav obe izdelujeta mo-Stopijo skupaj dne dodatke, vendarle pokri-Njuno sodelovanje je v letu, vata razlicna tržna segmenta, ceprav sta tekmici in da je med je povedala Martina. »Uradno njima kar nekaj let razlike sva konkurenci, a pravzaprav – Martina še ni dopolnila 30 nisva, saj jaz izdelujem barvite let, Mateja pa jih ima 50 –, pre-izdelke iz blaga ali umetnega raslo v pravo podjetniško soži-usnja, medtem ko Mateja izde-luje bolj elegantne izdelke, ve-cinoma iz pravega usnja. Moji kupci so stari od 25 do 35 let, medtem ko ima Mateja v pov­precju malo starejše stranke.« Mateja je pristavila: »Vsaka ima svoj slog. Ceprav imava do neke mere enake materiale, jih drugace kombinirava in dobiva razlicne izdelke.« Skupno pa jima je, da vecino kupcev dobita prek družbe­nih omrežij in po sistemu »od ust do ust«. Martina ima tudi spletno trgovino, nekateri nje­ni izdelki so od letos na voljo v osmih trgovinah v Ljubljani, Škofji Loki, Trbovljah in tudi na Vrhniki (Levcek in Cvetlicarna Karmen). Mateja spletno trgo-vino še gradi. Da bi se na Vrhniki spet krojilo in šivalo Šivanje je sicer precej v modi in tudi Martina opaža, da je na trgu poplava samoukov, kot je sama. A prav na njenem po­drocju ni take gnece, je dejala. »Najvec ponudbe je na podro-cju oblacil, tudi nahrbtnikov, medtem ko za torbico potre­buješ nekaj vec vešcin.« V drugacne razmere je z odprtjem espeja prišla Mateja. Izdelovalcev usnjarske galante­rije, za kar vendarle potrebuješ specificno znanje in drage stro­je, ni vec veliko. Njuna ideja, predstavljena na startup vikendu, je med dru­gim izhajala tudi iz želje po obujanju usnjarskega znanja na Vrhniki – to je bila, mimogrede, tudi ideja nekaterih županskih kandidatov na lanskih lokalnih volitvah – ter povezovanja dan­danes maloštevilnih obrtnikov, ki se še ukvarjajo s tem. Ko je decembra 2008 Indu­strija usnja Vrhnika razglasila stecaj, je zaposlovala 509 ljudi, a kljub tej množici ljudi je stecaj pomenil zacetek konca usnjar­ske in tudi šiviljske dejavnosti v mestu. Zdaj ima usnjarsko de­javnost v obcini registriranih le pešcica malih obrtnikov. »Veliko mojih nekdanjih sodelavcev iz IUV dela v dru­gih dejavnostih, nekateri so že upokojeni,« je povedala Mate-ja. »Izgubljata se galanterijsko znanje in natancnost. Medtem ko je šivilj še nekaj, je takih, ki delajo z usnjem, malo.« Po besedah sogovornic je trenutno težko reci, ali bi ideja lahko zaživela, saj je vprašanje, koliko takih obrtnikov je še in ali bi bili pripravljeni sodelovati, si pa želita, da bi se ta dejavnost vrnila na Vrhniko. »V anketi, ki smo jo izdelali v okviru startup vikenda, so ljudje odgovarjali, da jim ne bi bilo težko dati kakšen evro vec za kakovosten izdelek lokalne proizvodnje. To jim veliko po­meni.« Andreja Loncar Dnevi odprtih vrat v bivši vojašnici bili še: Ministrstvo za obrambo za kulturo. Sodelovali so: Aleš Republike Slovenije, Muzej in Kacin, Anka Grom, Arbore­galerije mesta Ljubljane, Ob-tum Volcji Potok, Klub letalcev mocno združenje slovenskih Vrhnika, Park vojaške zgodovi-castnikov Vrhnika-Borovnica, ne Pivka, PGD Stara Vrhnika, Obmocno združenje veteranov Turisticno društvo Blagajana vojne za Slovenijo Vrhnika-Bo-Vrhnika, Zavod NaNovo, Za­rovnica, Policijsko veteransko vod za varstvo kulturne dedi­društvo Sever Ljubljana, Od-šcine Slovenije, OE Ljubljana, bor Vrhnika-Logatec, Sloven-Združenje šoferjev in avtome-ska vojska, ZA.POLIS, zadruga hanikov Vrhnika. Jesenski vklop Stara Vrhnika, 25. ca na spominsko plošco pred vhodom v nekdanjo kasarno. in 26. oktober – Dogodek so pocastile veteran- Dan suverenosti ske organizacije, ki so po koncu je bil na Vrhniki slovesnosti povabile obiskoval­obeležen na ce v prostore bivše vojašnice na razlicne nacine, ogled zgodovinskih razstav na med drugim temo njihovih organizacij. Veliko pozornosti je bila de­ tudi z »Dnevom ležna Slovenska vojska, ki pa odprtih vrat v Med jesenskimi pocitnicami smo na Zavodu se tokrat ni predstavljala le z bivši vojašnici Ivana Cankarja zopet organizirali športne bojno opremo, ampak tudi s 26. oktober Stara športno enoto. Športni duh je pocitnice za osnovnošolce.Vrhnika«. preveval tudi razstavišce Auto-sporta Jazon, ki ima v nekdanji Zaradi praznikov je program potekal le od ponedeljka do Organizator, Autosport Ja-vojašnici svoje prostore. Dir- srede. Vreme je bilo muhasto, kar pa nas ni ustavilo, da ne bi zon, je v sodelovanju s partner-kalniki, starodobniki in celo izpeljali zastavljenih aktivnosti v dvoranah in zunaj. Ustvarjali zapolnili predstavniki vrhni-Kot so pojasnili v omenjenem skimi društvi in organizacija-jadralno letalo so pritegnili ne-smo, se igrali, iskali jesensko lisico in pekli kostanj. V sodelova­ škega združenja šoferjev in av-društvu, želijo s tovrstnimi mi pripravil pester dvodnevni malo pogledov in radovednih nju z lokalnimi športnimi društvi smo igrali floorball, rokomet, tomehanikov, kuhal se je golaž dogodki vzbuditi zanimanje program. vprašanj. nogomet in košarko. V sredo smo organizirali izlet – kopanje in palacinke, obiskovalci pa so javnosti za to obmocje ter na- Prvi dan so prizorišce obi-Te so prejemali tudi staro-v vodnem mestu Atlantis, katerega so se udeležili vsi otroci. se lahko sprehodili tudi do An-kazati potenciale za razvoj skovali predvsem predšolski vrhniški gasilci, ki so predsta-Projekt ocenjujemo kot uspešen, o cemer pricajo nasmehi otroci, ki so se lahko sprehodili vljali svojo opremo, drugi dan kine kašce na Stari Vrhniki, ki dejavnosti na tem obmocju v na obrazih otrok med programom in hvaležnost staršev, ko so med razlicnimi predstavitveni-prireditve pa celo prikazali teh-je zanje prav tako odprla vrata. javnem interesu. (gt) prihajali po otroke. Vsi skupaj že komaj cakamo Zimski Vklop. mi tockami. nicno reševanje. Oba dneva si je bilo mogoce Glavni organizator dogodka Slovesen pecat dnevu je ne-Ne gre spregledati, da so pro-ogledati vojaški park, za katere-je bilo društvo Autosport Ja-Zavod Ivana Cankarja za kulturo, dvomno dalo polaganje ven-gram s prometnim poligonom ga zgledno skrbi društvo Jazon. zon, partnerji v projektu pa so šport in turizem Vrhnika Projekt Erasmus+ v Vrtcu Vrhnika inovativnih praks na organizacijski, lokalni, regi-Preko preko projekta Little footprints leave Vceraj smo si v popoldanskem casu ogledali raz­onalni, nacionalni in evropski ravni. low carbon footprint behind v tem tednu gosti-stavo Moja Ljubljanica, danes popoldne si bomo Preko projektov KA1 - Inovativne ideje za mo ravnatelje, vzgojitelje in ucitelje vrtcev in šol ogledali stari del Ljubljane in jutri bodo v živo ucinkovite ucne metode in KA2 - Little foo-iz Španije, Bolgarije, Švedske in Latvije. Skupaj spoznali Tradicionalni slovenski zajtrk s cebe­tprints leave low carbon footprint behind (no-smo zastavili nacrt dela, se pogovorili o naših larjem, g. Slavkom Keršmancem in z županom, silci projektov) bomo v prihodnjih dveh letih obveznostih in dolžnostih ter si prvic izmenja-g. Danielom Cukjatijem. obiskali sodelujoce šole in vrtce ter se izobraže-li našo prakso. Nekaj naših vzgojiteljic so stro­vali v tujini. kovni delavci iz tujine sencili pri njihovem delu. Anita Cretnik, ravnateljica Gasilci Stare Sredi Vrhnike Vrhnike bodo v »potop« deset letu 2020 posodobili metrov globoko Ste vedeli, da naVrhniki volj kisika in tega ne popravimo, tretma traja približno 90 mi-se zacnejo procesi, ki vodijo do nut. Po tretmaju se pocutite na naslovu Voljceva vozni park obolenj. odlicno, sprošceno, zbrano, cesta 5 že drugo leto Ce je v telesu prenizka raven polni energije, lahko pa se po­tega vozila je, da je ekipa na te­ obratuje hiperbaricni kisika (hipoksija), imamo le javi prijetna utrujenost. Ucinki renu cim bolj mobilna in ne-center Medico B Art, malo možnosti, s katerimi lah-tretmaja so lahko vidni takoj ali odvisna od raznih pogonskih kjer se lahko potopite ko to popravimo. Hiperbaricna pa dan, dva po njem. Operater­agregatov, ki napajajo omenje-v globino 10 m? Slišati komora je rešitev, s katero po-ji, ki upravljamo s komoro, smo no orodje. vecamo raven kisika v svojem visoko usposobljeni in poskrbi­ je kot znanstvena V vozilu bo dovolj mocan telesu, ki je nujen za preživetje mo, da je tretma za vas prijetna pretvornik za polnjenje vseh fantastika, venda in nemoteno delovanje clove-izkušnja ter da poteka cim bolj baterij za orodje in razsvetlja- temu ni tako. škega telesa. sprošceno in umirjeno. vo. Poudariti moramo, da so vsi Kakšno napravo uporabljamo? akumulatorji enaki, in sicer tako za hidravlicno orodje kot V našem centru izvajamo za rocno. tretmaje v najsodobnejši meh-Poleg hidravjicnega in elek­ ki hiperbaricni komori AHA V prihodnjem letu smo Svetlobna signalizacija na tricnega orodja bosta v vozilu Flex z delovnim tlakom 2,0 vozilu bo v modri led izvedbi, gasilci Stare Vrhnike na tudi komplet pnevmatskih bara, ki zagotavlja optimalne zvocne signalne naprave pa ucinke skoraj za vse vrste težav elektronske in zracne hupe. vrsti za novo gasilsko dvigovalnih blazin in motor- in stanj, ki lahko pestijo vaše V kabini vozila bo oprema vozilo po petletnem na žaga. Seveda pa tudi ve­telo. Komora je certificirana liko opreme za prvo pomoc nacrtu Obcinskega za komunikacijo na terenu, po Evropski direktivi o me-in imobilizacijo ponesrecen­gasilskega poveljstva v delu za posadko pa bosta dicinskih pripomockih 93/42 cev in razlicno rocno orodje, Obcine Vrhnika. vgrajena tudi dva visokotlacna EEC. Proizvajalec hiperbaric­orodje za vlamljanje v vozila mobilna modula za gašenje s nih komor AHA Hyperbarics in zgradbe. V nacrtu je kupiti sodob-peno in integriranim izolir­je bil nagrajen z zlato medaljo Cilj starovrhniških gasilcev no hitro tehnicno vozilo nim dihalnim aparatom, ki si za najboljši medicinski izdelek – HTRV za posredovanje ga lahko dva gasilca prepro-je, da spomladi prihodnje leto na 24. Mednarodnem sejmu tehnicnih intervencijah, sto namestita na hrbet že med v svoj gasilski dom pripeljemo Rehabilitacija v Lodžu. novo in zelo sodobno hitro ki jih je iz leta v leto vec na samo vožnjo na intervencijo obmocju, ki ga pokriva ga-in tako lahko takoj, ko ekipa tehnicno vozilo, ki bo hitro, Nekaj primerov silska enota Stara Vrhnika. pride na kraj, zacneta samo-okretno in predvsem zelo mo-Novo gasilsko vozilo HTRV stojno z gašenjem. bilno, da se bomo lažje spopa-Vrhunska tekacica nas je bo narejeno in opremljeno po Uporaba visokotlacnih dali z vsemi izzivi na terenu. obiskovala zaradi hitrejše re-najnovejših smernicah, ki so gasilnih modulov se upora-Takrat bomo tudi naše novo generacije po napornem ritmu. po standardih za tako vozilo. blja tako za gašenje vozil kot vozilo širše predstavili javno- Ob tem smo odpravili tudi V tem mesecu je v pripravi tudi vseh zacetnih požarov. sti. luskavic. Gospod je eno leto razpisna dokumentacija za Na nadgradnji bodo vgrajeni V ta namen zbiramo fi­ neuspešno zdravil diabetic­nakup podvozja in nadgradi-led reflektorji na pnevmat-nancna sredstva, ki nam bodo no stopalo, z obiskom našega telja gasilskega vozila. skem teleskopskem stolpu z pomagala izpeljati opisani centra mu je uspelo. Zelo velik Podvozje bo izbrano po od-daljinskim upravljanjem in projekt, ki naj bi po ocenah napredek je tudi pri blaženju piranju razpisa in bo izbran delovne luci, ki bodo osvetlje­ stal približno 160 000 evrov bolecin, celjenju ran, opeklin … najboljši ponudnik. Vozilo bo vale okolico vozila. z DDV. V zadnjem obdobju nas redno narejeno na podvozju tovor-Vsa oprema v tovornem delu S poslanim SMS-sporoci-obiskujejo stranke, ki trpijo nega vozila. vozila bo na izvlecnih policah za avtoimunskimi boleznimi, lom GESTV1 in GESTV5 na Zadeva je morda na prvi po- Ka kombi mora imeti do-in predalnikih. Kaj je hiperbaricna komora omembe vreden napredek je telefonsko številko 1919 nam gled vseeno malce podobna volj moci (vsaj 180 konjskih Opremljeno bo z elektric-in kaj je bistvo dihanja cistega tudi pri avtizmu … lahko pomagate uresniciti za-fantaziji, saj gre za belo, ovalno, moci) in navora, avtomatski nim baterijskim hidravlicnim kisika pod zvišanim tlakom? Predvsem pa je sedaj ide­ dani cilj, da bomo v hudih tre-podolgovato rec, v kateri ležite menjalnik, pogon 4 x 4 in de-orodjem WEBER HYDRAU-alno obdobje za okrepitev nutkih lahko tudi mi ponovno v beli obleki, z masko na obrazu, firencialne zapore na vsa štiri LIK; to so škarje, razpiralo in Hiperbaricna komora je po-vašega imunskega sistema. pomagali vsem naše pomoci zraven pa nekaj klopota. kolesa. Le tako bo lahko vozilo dva hidravlicna cilindra. sebna naprava s kontroliranim potrebnim. Dejansko ste na takšnem tla­ kljubovalo vsem vremenskim Tudi vse drugo orodje, kot okoljem, znotraj katere uporab-Naše poslanstvo Vsakega prispevka bomo iz-ku, kot bi bili, ce bi se potopil razmeram med posredova-so vijacnik, kotna brusilka, nik pri povišanem tlaku preko redno veseli. 10 metrov globoko, vendar ste njem na terenu. vbodna žaga, udarno kladivo, maske prejema cisti kisik, ki ga Predvsem širši populaciji lju­suhi. Naj vas brnenje in maska, Namenjeno bo za posad-je na baterijski pogon in vsa proizvajata dva koncentrator-di predstaviti blagodejne ucin­ ko 1 + 4, kar pomeni za šo-mobilna razsvetljava bo na Gasilci Stare Vrhnike ki jo imate na obrazu, ne mo-ja kisika. Pri tem nastajajo o ke kisika ter vkljuciti obiskova­ tita. Brni zato, ker aparature ferja in štiri clane posadke. baterijsko napajanje. Koncept blagodejni in pozitivni ucinki nje hiperbaricnih tretmajev v proizvajajo cisti kisik (so prav­na naše telo. Bistvo dihanja del našega življenjskega sloga, zaprav edinstvene na svetu), cistega kisika pod zvišanim tako kot sta gibanje in prehrana preko maske pa vdihavate cisti tlakom je, da se poveca oskrba na eni strani ter obisk frizerja, kisik, ki se zaradi fizikalnih za­ tkiv oziroma celic s kisikom, maserja, pedikerja na drugi. konov raztaplja v plazmo. kar posledicno poveca kolici-Tudi zdravi ljudje pri nas pri-no kisika v arterijski krvi, ker dobivajo na kakovosti življenja. Zakaj je kisik se kisik raztaplja v plazmi. Le V našem hiperbaricnemu tako pomemben? ta lahko doseže mesta, ki jih centru ne diagnosticiramo rdece krvnicke zaradi svoje bolezni in ne predpisujemo Vsak dan povprecen clovek velikosti ne morejo. Poleg tega nacinov zdravljenja ali dajemo porabi skoraj 550 litrov kisi-je ta kisik življenjskega pomena zdravstvenih nasvetov. ka; 90 odstotkov naše dnevne pri stanjih, ko so rdece krvnic-Vsi navedeni primeri so energije pridobimo s kisikom, ke ali hemoglobin iz razlicnih pozitivni stranski ucinki hi- preostanek pa s hrano ter vodo. vzrokov okvarjeni. perbaricnega tretmaja, naša Naši možgani zavzemajo dva primarna dejavnost je zgolj re-odstotka celotne teže cloveka Kako poteka celoteni generacija telesa. in porabijo do 25 odstotkov Vsebina tega clanka je zgolj v hiperbaricni tretma? vsega kisika, ki ga vdihnemo. informativne namene. Ta kisik potrebujemo za cikel Poskusite, pa boste izvede­ energije, ki vzdržuje življenje. BO li. Povemo vam le, da celotni Kadar da v telesu nimamo do- Informacija o podeljenih subvencijah Eko sklada v Obcini Vrhnika Eko sklad že desetletja nudi financne ugodnosti podjetje, javnemu sektorju in predvsem obcanom za njihove naložbe v ucinkovito rabo energije in obnovljive vire energije. Spodbude se nanašajo tako na dodeljevanje nepovratnih spodbud, kot tudi na podeljevanje kreditov v ugodno obrestno mero. Eko sklad je tako obcanom Vrhnike v obdobju od 01.01.2017 do 31.10.2019 razdelil sku­pno preko 850.000 EUR za skupno 349 izvedenih naložb. Natancni podatki za navedeno ob-dobje so podrobno navedeni v pregle­dnici 1. Upoštevajoc podatke o številu pre­bivalcev v Obcini Vrhnika je tako vsak obcan od Eko sklada v navedenem dve in pol letnem obdobju prejel povprec­no 50 EUR. Upoštevajoc število sta­novalcev v posamezni stanovanjski enoti, kjer se je naložba izvajala, je ta znesek znašal 580 EUR na obcana, vsaka naložba v Obcini Vrhnika pa je bila s strani Eko sklada subvencioni­rana povprecno v višini 2.450 EUR. Del investitorjev je poleg nepovratnih spodbud Eko sklada istocasno koristil tudi ugoden kredit po subvencionira­ni obrestni meri. Poleg financnih ugodnosti je zelo pomembno tudi dejstvo, da morajo biti glede na zahteve Eko sklada vse naložbe izvedene na ustrezno viso­kem nivoju, lastnosti vgrajenih mate-rialov in kupljenih naprav pa skladne z vsemi veljavnimi predpisi. Na ta nacin je zadovoljstvo investitorjev še toliko vecje! Neodvisne strokovne nasvete, ki vam pomagajo pri izboru, nacrtova­nju in uresnicevanju investicijskih ukrepov ucinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov v vaših sta­novanjskih stavbah, lahko poišcite v energetsko svetovalni pisarni Ensvet na Vrhniki, Tržaška cesta 1, Vrhnika, mala sejna soba v kleti obcinske stav- Preglednica 1 KREDITI JP 59OB17 Kreditiranje okoljskih naložb obcanov NEPOVRATNE FINANCNE SPODBUDE JP 67SUB-OBPO19 Nepovratne financne spodbude za nove skupne naložbe vecje energijske ucinkovitosti starejših stavb s tremi ali vec posameznimi deli stavbe JP 48SUB-SKOB17 Nepovratne financne spodbude obcanom za nove naložbe zamenjave starih kurilnih naprav v skupnih kotlovnicah vecstanovanjskih stavb JP 71SUB-SO19 Nepovratne financne spodbude obcanom za naprave za samooskrbo z elektricno energijo JP 74SUB-OB19 Nepovratne financne spodbude obcanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in vecje energijske ucinkovitosti stanovanjskih stavb JP 73SUB-sNESOB19 Nepovratne financne spodbude obcanom za nove naložbe rabe OVE in vecje energijske ucinkovitosti stanovanjskih stavb ukrepi od J-L JP 64SUB-EVOB19 Nepovratne financne spodbude obcanom za elektricna vozila JP 69SUB-SOCOB19 Nepovratne financne spodbude socialno šibkim obcanom za zamenjavo starih kurilnih naprav z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso v stanovanjskih stavbah Trenutni veljavni javni pozivi subvencioniranja naložb obcanov in ugodnega kreditiranja. Namen Opis, kolicine Kolicine Enota Število Nalozb Višina Spodbud EUR Centralno prezracevanje z vracanjem toplote Število prezracevalnih enot 14 kom 14 22.448 Gradnja ali nakup nizkoenergijske - pasivne stavbe Neto ogrevana površina pasivnih hiš 1.171 m2 7 95.411 Kotel na lesno biomaso - peleti Nazivna moc kotla - peleti 326 kW 14 37.072 Kotel na lesno biomaso - polena Nazivna moc kotla - polena 309 kW 13 44.052 Lokalno prezracevanje z vracanjem toplote Število prezracevalnih enot 89 kom 30 14.983 Nakup novega (plug-in) hibridnega vozila Število novih hibridnih vozil 3 kom 3 13.500 Nakup novega elektricnega vozila kategorije M1, N1 in L7e Število novih eletricnih vozil 8 kom 8 53.000 Optimizacija ogrevalnega sistema Število ogreval (terermostatski ventili) 255 št. 1 10.091 Peletna pec z vodnim toplotnim prenosnikom Nazivna moc kotla 26 kW 2 3.149 Toplotna izolacija strehe ali ostrešja Površina izolirane ravne ali poševne strehe 2.103 m2 12 22.547 Toplotna izolacija fasade Površina izolirane fasade 16.187 m2 37 182.214 Vgradnja toplotne crpalke po sistemu voda - voda Toplotna nazivna moc toplotne crpalke 7 kW 1 2.500 Vgradnja toplotne crpalke po sistemu zemlja - voda Toplotna nazivna moc toplotne crpalke 53 kW 5 17.000 Vgradnja toplotne crpalke po sistemu zrak - voda Toplotna nazivna moc toplotne crpalke 1.414 kW 126 203.832 Vgradnja naprave za samooskrbo z el.energijo Inštalirana moc fotovoltaicnih panelov 169 kVA 16 28.318 Vgradnja plošcatih soncnih kolektorjev Površina kolektorjev 20 m2 4 3.229 Vgradnja toplozracnih soncnih kolektorjev Površina kolektorjev 5 m2 2 710 Nakup novega elektricnega vozila kategorije L1e-B Število vozil 2 kom 2 1.000 Nakup novega elektricnega vozila kategorije M1 Število vozil 3 kom 3 22.500 Zamenjava zunanjega stavbnega pohištva Površina zamenjanega starega pohištva 796 m2 49 77.455 SKUPAJ: 349 855.011 sredo od 16. do 20. ure. Energetski svetovalec je obcanom na voljo tudi za individualno svetovanje na domu, saj je nekatere nacrte investitorjev najlaž­je razjasniti kar na kraju samem. Obvezna je predhodna prijava za svetovanje. Prijave sprejemajo v taj­ništvu na Obcini Vrhnika na tel. št. 01/7555-419, naceloma najkasneje dan pred svetovanjem. Prijavo lahko najkasneje dva dni pred svetovanjem pošljete tudi na e­-naslov spela.plestenjak@vrhnika.si , z imenom in priimkom ter naslovom, okvirno temo vprašanja in telefonsko številko. ENSVET je projekt Ministrstva za gospodarstvo, izvajanje dejavnosti fi­nancira Eko sklad, organizira in izvaja pa ga prav tako Eko sklad z usposo­bljenimi energetskimi svetovalci. EN­SVET je zgledni primer partnerstva države in obcine za koristi obcanov. Projekt poteka že vec kot 20 let, vanj be ali na spletni strani www.ensvet.si canom za nove naložbe rabe obnovlji­je vkljucenih že 57 obcin. . V energetsko svetovalni pisarni vas vih virov energije in vecje energijske Svetovanje je strokovno, komercial­informiramo tudi o vseh nepovratnih ucinkovitosti stanovanjskih stavb. no neodvisno in za obcane brezplac­ spodbudah, ki jih Eko sklad nudi ob-Delovni cas pisarne je vsako drugo no. Nasveti o ucinkoviti rabi energije Odlicen obisk in 3. mesto za Naj tematsko pot – Pred dobrim letom dni je v Bevkah zaživela pravljicno­ doživljajska Pot mocvirskih škratov na Mali plac. Namenjena je družinam, šolam in vrtcem ter vsem pohodnikom, ki išcejo urejene poti z zgodbo in izvir­na doživetja v naravi. Pot mocvirskih škratov na Mali plac ima svojo zgodbo v slikanici Mali plac Uroša Grilca in ilustratorja Gorazda Vahna. Pot je ci-sto posebno doživetje za vso družino in skozi zgodbo in doživetja promovi­ra lepote Ljubljanskega barja. Na Dnevih slovenskega turizma, ki so letos potekali od 11. – 13. novem-bra v dvorani Grand hotela Union v Ljubljani, je Pot mocvirskih škratov na Mali plac prejela izjemno priznanje, in sicer tretje mesto v kategoriji Naj tematske poti med 27 nominiranimi potmi. Priznanje so prevzeli ustvarjal- Pot mocvirskih škratov na Mali plac! polšja. Odzivi so izjemni, zanimanje za obisk pravljicno-doživljajske poti pa raste! Temu botruje tudi nastaja­ nje novih poti Pravljicno-doživljajske transverzale, ki ustvarja Zavod Škra­ teljc iz Bevk v sodelovanju z razlicni- mi lokalnimi skupnostmi in akterji na podrocju turizma po Sloveniji. Vec na www.faceboook/skrateljc Pot mocvirskih škratov na Mali plac lahko obišcete vsak dan v tednu od 8. – 16. ure, zacetek poti je v Športnem parku Bevke. (nc) ca poti Uroš Grilc in Nina Pece Grilc iz Zavoda Škrateljc ter vodja za turi­sticne dejavnosti in gospodarstvo pri Obcini Vrhnika Matej Cernetic. To je za mocvirsko dogodivšcino na Malem placu že druga pomembna nagrada, potem ko je Pot mocvirskih škratov na Mali plac septembra prejela tudi pri­znanje Blagajana, ki ga podeljuje vrh­niško Turisticno društvo Blagajana. Laskava priznanja pa niso edina, ki pricajo o kakovosti in uspehu tega inovativnega produkta družinskega turizma. V prvem letu delovanja je Pot mocvirskih škratov na Mali plac dosegla preko 2000 otrok po števi­lu prodanih Mocvirskih beležk, tem pa je potrebno prišteti še vsaj enako število njihovih spremljevalcev in po­vratnikov, ki se na Mali plac vrnejo, navdušeni nad prvim obiskom. Med njimi so obiskovalci z vseh koncev Slovenije, letošnja topla jesen pa je na Mali plac pripeljala tudi 250 osnovno­šolcev iz Borovnice, Log-Dragomerja in Ljubljane. »Mali plac« je tudi glasbena pravlji-ca, ki ji je na nastopih na šolah, v vrt­cih in prireditvah po vsej Sloveniji do-slej prisluhnilo že 1500 otrok. Zgodba navdušuje širi glas o lepotah Ljubljan­skega barja in širi dober glas, dostopna pa je tudi na CD-ju Dve škratji in ena in uporabi obnovljivih virov energije vam bodo v pomoc pri izboljšanju bi-valnih pogojev, pravilni in stroškovno ucinkoviti obnovi stavbe ali stanova­nja, nacrtovanju novogradenj in zni­žanju stroškov za energijo. Za nasvet ni nikoli prepozno. Tudi ce vas pestijo problemi rabe energije ali bivalnega udobja v obstojeci stavbi, vam svetujemo za povecanje ucinko­vitosti in izboljšanje bivanja. V sodelovanju s Centri za socialno delo izvajamo tudi projekt ZERO pri odpravljanju energetske revšcine. Obcani, ki prejemajo socialno po­moc, se lahko pri pristojnem CSD pri­javijo za obisk energetskega svetovalca, ki vam bo svetoval pri nekaterih eno­stavnih ukrepih za znižanje stroškov za energijo. Vljudno vabljeni! ENSVET in Obcina Vrhnika Vsako prvo soboto v mesecu lahko izberete sprehod po poti z interpretativnim vodnikom – naslednji se zgodi v soboto, 7. decembra, in to kar dvakrat: ob 10 h ali ob 17 h, ko se po­damo na nocni pohod z luc­kami. Pridite in spoznajte mocvirske škrate! Zahvala ­ 131 let delovanja Turisticnega društva Blagajana, nekdaj Olepševalnega društva Vrhnika Ljudske pesmi, plese in izrocilo bodo predstavili naši najmlajši, mladi in vecno mladi. CANKARJADA 2019 Spoštovani obiskovalci, nastopajoci in vsi pomagaci fe­stivala Cankarjada! Študentje iz kluba vrhniških študentov Zakon bi se iskreno radi zahvalili Zavodu Ivana Cankarja za oder (predvsem fantom, ki so ga postavljali), Cankarjeve-mu domu za sobotno dvorano (vsem sodelujocim tehnikom ter Žigi Novaku), Andreju Cerneticu (ACPLUS) za ozvoce­nje, Hotelu Mantova za hrano, koci na Planini za ogromen šotor na ne tako deževen petek, Anžetu iz Studia Kruh za pomarancni design, vsem sodelujocim fotografom, izvajal­cem za cudovit program, lokalnim gledališkim zasedbam za sodelovanje, glasbenikom za najbolj spontani jam session v cetrtek in nenazadnje ekipi najbolj cudovitih prostovoljcev, brez katerih izvedba festivala ne bi bila mogoca. Povezal nas je doživljajsko bogat in kakovosten festival in vse lepo pozdravljamo v želji, da bi nam letošnja Cankarjada ostala v dolgotrajnem in lepem spominu. Se vidimo prihodnje leto! KVŠ VABI NA TRADICIONALNO Srecanje narodnih noš ter ljudskih pevcev in godcev v torek, 3. decembra 2019, ob 18.uri v Cankarjev dom na Vrhniki. Po koncani prireditvi se bomo družili v avli Cankarjevega doma. V zadnji mesec starega leta nas bo pospremil stenski koledar za leto 2020 z naslovom Zgodbe in pripovedke z Vrhniškega. Vstopnine ni! Vabljeni! Izšel je stenski koledar TD Blagajana Turisticno društvo Blagajana Vrhnika je v sodelovanju s Fotoklubom Okular izdalo stenski koledar za leto 2020 z naslovom Zgodbe in pripovedke z Vrhniškega. Mojstrske fotografije smo opremili s kratkim besedilom iz knjig in clankov domacih avtorjev Uroša Grilca, An-dreja Lupinca, Tatjane Oblak Milcinski, Sonje Malovrh, Ivana Cankarja, J. V. Valva­sorja, F. Petreta in Janeza Jalna. Vse knjige so na voljo v Can-karjevi knjižnici. Odlomki naj vam bodo vzpodbuda, da vec vsebine. Koledar z dodano vredno­stjo je lepo praznicno darilo tako v podjetjih in ustanovah, pa tudi na osebni ravni. Koledar smo izdali z na­menom zbiranja sredstev za »mlin, kot je bil nekoc« v Sta-rem malnu. Ovrednotili smo ga 10 evrov, za narocilo vec izvodov pa bo cena nižja. Koledar bo na voljo od 3. de­cembra naprej. Za vse informacije smo na voljo na tel. št. 041 558 426, v casu obratovanja koce Star maln pa na št. 0590 435 00. Koca v zimskem casu obratuje od petka do nedelje in po do-govoru za skupine. Naj bo veseli december vre-den tega naziva. Želimo vam lepe praznike in vse dobro v letu 2020. TD BlagajanaVrhnika Clanice TD Blagajana obiskale OŠ Antona Martina Slomška delile smo jih v tri skupine in vsaka iz-med njih je imela poseben izziv. Ucen- V zacetku oktobra smo se clanice TD Blagajana ci so razmišljali o turisticni ponudbi pridružile akciji NVO gre v na Vrhniki, katere vrhniške zgodbe šolo. Cilj akcije je spodbuditi bi po njihovem mnenju morali pred­ povezovanje nevladnih staviti Vrhnicanom in turistom, kako organizacij (NVO) z osnovnimi in na kakšen nacin bi to lahko storili in kakšne ponudbe si želijo v našem kraju. Nevladne organizacije v lokalnem šolami. V povezavi s ponudbo na Vrhniki okolju lahko s svojim delovanjem in je bilo kar nekaj pobud, povezanih s programi ponudijo doživljajski in iz­ športnimi dejavnostmi in aktivnosti. kustven nacin izobraževanja mladih. Med drugim si ucenci želijo notranji Namen akcije je bil predstavitev ne- in zunanji bazen, športno-plesne po­vladnih organizacij in njihovih dejav­ vršine – plesni park, zunanji fitnes, nosti, programov, projektov ucencem vec parkov in otroških igrišc, želijo si in uciteljem. smucišce, drsališce, luna park, skate Našo predstavitev ucencem smo park, muzej iluzij, sobo pobegov, vec skrbno nacrtovale. Najprej jim je zabav/žurk za mlade, še kakšen hotel predsednica društva, Mirjam Suha- in kamp, masažni studio, kakšen Mc dolnik, predstavila delovanje društva Donalds in živalski vrt. skozi cas. Nadaljevali smo s predstavo Da bi vse to lahko uresnicili, bi sicer potrebovali veliko financnih sredstev, s pomocjo kamišibaja pripravila za- o Argonavtih, kjer jim je Irena Rosi bi pa lahko ponudbo na Vrhniki, po nimivo predstavo z naslovom Zlato njihovem mnenju, popestrili s pre­runo. Sledilo je delo po skupinah; raz- pricljivim oglaševanjem preko soci­alnih omrežij. Najbolj so jih navdušile zgodbe, ki so jih slišali v zacetku ure, še posebej se jih je dotaknila zgodba z naslovom Zlato runo. Sami so se do-mislili, da bi še vec vrhniških zgodb posneli in predvajali preko aplikacije You tube. Zapisali bi zgodbe in jih v obliki zgibanke delili turistom, po­sneli bi tudi risanko z zanimivo argo­ navtsko zgodbo. Po njihovem mnenju bi morali pisati tudi o reki Ljubljanici in Sveti Trojici. Zanimiva in posebna je tudi ideja o premicni hišici, v kateri bi kuhali in pekli razlicne vrste hrane. V družbi ucencev je bilo prijetno. Presenetila nas je njihova sprošcenost in vesele smo bile vseh idej, ki so jih zapisali. Z OŠ Antona Martina Slomška vsa­ko leto dobro sodelujemo, zato nam je bilo v veselje, da smo lahko naše delo predstavile ucencem. Za TD Blagajana Anita Cretnik Študijski krožek Možje in fantje v akciji Dejavnosti bodo sofinancirane tudi s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Obcine Vrhnika. V mesecu DECEMBRU vam nudimo kar nekaj zanimivih delavnic oz. predavanj, sicer pa smo za obisk in izvedbo razlicnih aktivnosti dostopni vsak dan v delavniku, izjemoma tudi ob koncu tedna. Prav tako nudi-mo VSAKO DNEVNO UCNO POMOC ter BRALNI KOTICEK in UPORABA RACUNALNIKA sedaj izvajamo v naših prostorih, veseli pa smo tudi vsakršnega dodatnega predloga oz. ideje z vaše strani. Vse naše delavnice so BREZPLACNE, vabljeni pa ste vsi – od najmlaj­ših do najbolj zrelih. Letos poleti sem zelo pogosto slišal stavek: »Ati, VGC Skupna tocka Vrhnika PON - PET 8.00 – 16.00 na Cankarjevem trgu 4 (prvo nadstropje)Kontaktna oseba: koordinator aktivnosti Eva Licof, igraj se z mano.« Ce je bilo le mogoce, sem odložil delo email: eva.licof@zpmmoste.net in tel: 064 259 033 ali svoje opravke in se igral z otrokoma. Ponedeljek 2., 9., 16,. 23. december 9.00 do 12.00 – Skupna kvackarija Kaj me je spodbudilo k takšnemu Ponedeljek 2. december ob 17.00 – Izdelovanje božicne dekora­ razmišljanju in ravnanju? Študijski cije (vošcilnice, vencki, okraski…) Prijave so zaželjene krožek Možje in fantje v akciji. V po- Ponedeljek 9., 16. december 16.00-17.00 - Program RASTEMO mladnih mesecih smo ob torkovih SKUPAJ- ustvarjalne delavnice za predšolske otroke in njihove vecerih odpirali teme o ljubecem vo­ starše (zaželjene prijave ) denju družine ter o vzgoji. Osnova QR, preko katere lahko dostopate do statusnih, demografskih znacilnostih, Ponedeljek 23.december ob 17.00 Pogovorno zaupna skupina za razmišljanj je bila knjiga danskega av- vzgojnih vsebin Preprosto Montesso-vendar razlike niso ovira pri dosega-ženske. (Prijave so zaželjene) torja: Jesper Jull, Vodja krdela – vode­ri Vrhnika. In kaj so študijski krožki? nju izobraževalnih in akcijskih ciljev. Torek 10. december ob 17.00 – Izdelava pilinga za telo (Prijave nje družine z ljubeznijo. Ob delovnih Kot navaja strokovna literatura (Li-Delovanje krožkov vcasih preraste so zaželjene) akcijah smo preživeli nekaj casa sku-cen in sod., 2011), so študijski krožki v dolgotrajnejše oblike povezovanja, Torek 17. december- EFT tapkanje ob 18.00 (Prijave so zaželjene)paj s svojim otrokom ali z nekom, ki skupinska oblika izobraževanja, v druženja in sodelovanja, na primer v Torek 3.,10.,17. december ob 9.00- Racunalniški tecaj nam je zaupen in zaupan. Poudarek je na tem: biti tukaj in zdaj, delati sku-kateri odrasli sodelujejo prostovoljno. društva, redno neformalno druženje (Prijave so zaželjene)paj z otrokom. Študijski krožek nam V skupini sodeluje do dvanajst udele-in podobno. Sreda 4.,11.,18. december ob 19.00- Om chanting (resoniraj z zvokom OM) (Prijave so zaželjene) je služil kot organizacijski okvir, kjer žencev, ki se srecujejo in nacrtno uci-V soboto, 26. 9. 2019, smo clani Cetrtek 5. december ob 9.30 – Praznicna peka piškotov v Bistri smo sami oblikovali vsebino našega jo. Za ucenje v študijskih krožkih je študijskega krožka Možje in fantje v (Prijave so zaželjene) ucenja. Jeseni pa smo v sklopu Inklu-znacilno, da je nacrtovano in vodeno. akciji, uradno predali v uporabo klop Cetrtek 12. In 19. december ob 17.00 Tecaj fotografiranja zivnega parka Vrhnika na travniku To, da odnosi niso hierarhicni, pa je Montessori, ki sicer že nekaj casa (Obvezne prijave) pod sv. Trojico postavili klop Montes-ustrezno okolje za razvoj inovativne-služi svojemu namenu. Eda Šteblaj Cetrtek 12., 19. december ob 9.30 – Delavnica za iskalce zapo­ sori. Tako v prakticnem delu študij-ga in sodelovalnega ucenja. Študijski je spregovorila nekaj besed o peda­ slitve skega krožka za seboj pušcamo sled, krožek vodi mentor, ki je za vodenje gogiki Marije Montessori ter o njeni Cetrtek 5. december ob 18.00 Zvocne gong kopel. (Na zvocno ma- na katero se bo tako ali drugace lahko posebej usposobljen. Udeleženci štu-trajnostni viziji sveta. Kot castna go- sažo pridite v udobnih oblacilih, zaželjene so prijave) prikljucil mimoidoci. Opremljena je dijskih krožkov sestavljajo heterogeno stja se nam je na dogodku pridružila Petek 6., 13., 20. december ob 10.00 – Mamice na kavici: pod­ namrec s kovinsko plošcico in kodo skupino; razlikujejo se po poklicnih, dr. Nevenka Bogataj, predstavnica porna skupina. (Prijave so zaželjene) Andragoškega centra Slovenije. Tako je potrdila naš preprost, skromen, pa Program dodatnih aktivnosti lahko spremljate na Facebook strani: VGC Skupna tocka Vrh­ vendar poživljajoc prispevek za vsake­ nika Veselje ob novem kolesu ga od nas, za naše družine ter za naše Projekt sofinancirata Republika Slovenija – MDDSZEM in Evropska unija iz sredstev Evrop­ lokalne skupnosti. skega socialnega sklada. Marko Gabrovšek V skupino Pikice je novo vznemirjenja, ko so otroci preizkušali vožnjo z novim trikolesnikom. Kolo šolsko leto prineslo veselo smo obcudovali in ga imeli za moti­ novico. vacijo ob ucenju štetja koles, poime­novanju posameznih delov, se ucili, Dragi otroci, Urbanovi starši so se odlocili, da kako pocakati na menjavo, se srecali s nam podarijo kolo, ki je prilagojeno prvimi prometnimi predpisi in ob sli-prihaja za otroke z motoricnimi primanjkljaji. kah tvorili povedi. Vrtec Vrhnika se Z velikim veseljem smo pricakali dan, najlepše zahvaljuje družini Stariha za ko je gospa Erika Stariha pripeljala njihovo dobrodelnost, ki bo otrokom SVETI MIKLAVŽ IN kolo v vrtec. Avla enote Želvice Vrt-s posebnimi potrebami omogocala NJEGOVI KRAMPUSI ca Vrhnike je kipela od navdušenja in pomembne gibalne izkušnje na kolesu. Tako kot vsako leto do sedaj, vas bo tudi letos obiskal sveti Miklavž. Ker ste se vse leto trudili in bili zelo pridni, pripravlja za vas darila. Obdaroval vas bo v CETRTEK 5. 12. 2019 v: •HOTELU MANTOVA ob 17.00. uri •GOSTILNI TURŠIC ob 18.00. uri •GOSTILNI PRI KRANJCU ob 19.00. uri STARŠI: Za informacije poklicite na zgoraj navedene lokacije ali Miklavža na številko: 031/285-470, vas sveti Miklavž. Gasilski izlet Praznicni Po poteh vesoljcev Kino Bevke in zelenega zlata Bevke bodo letos decembra priredile še posebej ponaša tudi s potapljaško eno- to Tjulnji, unikatnim vozilom Argo, prikolico za množicne Tako bo tudi v bevškem kinu, praznicno vzdušje! nesrece, tovornjakom za ukre­panje v primeru prisotnosti kjer bodo v zadnjem mesecu nevarnih snovi ter številnimi pred iztekom leta na sporedu drugimi vozili. kar trije filmi. Najbolj bodo Da bi imel izlet kancek du­ razveselili mlade in najmlajše hovne note, smo se sprehodile gledalce, ceprav se ob njih v skuša ugotoviti, kam je dedek po prostorih Žicke kartuzije. Kinu Bevke vedno dobro zaba­ izginil, v kleti po nakljucju od- Nekdaj velicastne stavbe, sedaj vajo in kaj novega naucijo tudi krije skriti prostor, poln nena­ le stežka kljubujejo casu. starejši obcani. Ker sta božicni Naše popotovanje se je za­ vadnih vesoljskih stvari, njeno in prednovoletni cas namenje­ kljucilo z obiskom Eko muzeju na družinskim doživetjem, bo pozornost pa pritegne mali v Žalcu, kjer smo spoznavale Kino Bevke res odlicna izbira nejevoljni vesoljski robot Dodo. zgodovino pridelave in prede­ za nedeljsko popoldne! V tej nevsakdanji pustolovšcini lave 'zelenega zlata'. Vstopile se med njima splete prijatelj­ smo v razburljive case vzpona Nedelja, 1.12. ob 17h stvo, cisto robotsko logiko za-hmeljarstva in uspešnih pivo­1, 2, 3, MACEK MURI!menjajo custva, Una pa z nese-Letos mineva 50 let pred pravkar pristalim vesolj-gasilske enote Celje. Poleg zelo varskih podvigov slavnega žal-skim plovilom. Ovalne obli-prijaznega sprejema, smo bile skega pivovarja Simona Kukca. bicno ljubeznijo najde nacin za od pristanka prve Boris Dolenc, Jernej Žmitek / ke, srebrne svetlece barve in ocarane nad posebnostjo te Okuse lokalnega piva pa smo rešitev svoje vesoljske družine. vesoljske odprave Slovenija / 2018 / 33 min / slo-posebno oblikovani prostori enote. osebno stestirale pri prvi fon- s cloveško posadko, venšcina / 3+ Miniserija Muri prakticno brez kotov in rav-Na travniku za gasilskim tani piva na svetu – Fontani je zgodba o vsem dobro pozna-Nedelja, 22.12. ob 17h Apollo 11 na Luni. nih tal dajejo obcutek izgube domom imajo namrec po-Zeleno zlato. nih junakih iz knjige Macek ravnotežja. stavljen cisto pravi cebelnjak. Hvala Alenki za izvrstno vo-Muri Kajetana Kovica. Skozi PAT IN MAT: ZIMSKE Obletnico tega pomembne-Sprehod po razstavnih pro-Gasilke smo imele priložnost denje, Marti in Špeli za mirno miniserijo so uporabljene tudi RADOSTIga mejnika v zgodovini clove-storih je v nas sprožil pravo spoznati enega od dveh gasil-roko na volanu, vsem ostalim pesmi o macku Muriju, ki jih štva, smo clanice PGD Bevke poplavo navdušenja in obcut-skih psov, ki živita in delujeta udeleženkam pa za zaupanje obeležile z obiskom Centra poje Neca Falk. V popolnoma ka vrtoglavosti. Dobro, da smo s celjskimi gasilci. Poleg crklja-in prijetno družbo. Marek Beneš / Ceška / 2018 vesoljskih tehnologij Herma-imele s seboj pravo zdravilo za nja z zaposlenimi, opravljata prenovljeni vizualni podobi se / brez dialogov / 4+ Pat in Mat na Potocnika-Noordunga v tovrstne zadeve. zelo pomembno delo – iska-Andreja Lenarcic, tako srecajo že znani junaki in bosta prvic uživala v zimi. Le Vitanju. Ob pogledu na stav-Popotovanje po vesolju smo nje ponesrecencev, ki so ob predsednica glasba ter novi, hudomušni za­ bo muzeja se ti zazdi, da stojiš nadgradile z obiskom Poklicne nesrecah pogrešani. Enota se kako bosta okrasila svojo bo-PGD Bevke pleti, ki nasmejijo gledalce vseh starosti. žicno hišo, kakšna darila bosta našla pod božicnim drevesom? Nedelja, 15.12. ob 17h Sploh imata enako drevo kot MOJ DEDI JE PADEL Z mi ali bosta naredila prav po- Simbioza giba v Vrtcu Vrhnika sebnega? Po zabavi na snegu bi MARSA bila vroca savna popolna, zato Dražen Žarkovic, Marina An-ju Pat in Mat zlahka zgradita. V tednu od 14. do 21. dree Škop / Hrvaška, Slovaška, Pa bo res vse tako kot si želita? oktobra 2019 smo Slovenija, Luksemburg, Nor-In kako bosta praznovala ko-se v Vrtcu Vrhnika že veška, Ceška, Bosna in Herce­ nec leta? Zima bo dolga, božic drugo leto zapored govina / 2019 / 79 min / pod- in novo leto pa bosta pricakala pridružili nacionalnemu napisi, hrvašcina / 7+ Nekega s cudovitim ognjemetom.prostovoljskemu vecera je deklica Una prica ne­vsakdanjemu dogodku - dedka Tokrat ju res ne more nic usta-projektu Simbioza giba. ugrabijo vesoljci. Medtem ko viti?! V tem tednu smo medse povabili dedke in babice naših otrok. Gibanje v vseh življenjskih obdobjih pomembno vpliva na celovit življenjski slog. Že davno odkrita skrivnost je, da prav vsebinska komponenta gibanja na celostni življenj-ski poti primerno nagrajuje starejše v svojem obdobju z avtonomno in radoživo sta­rostjo ter energijo, primerno obvladovanju težav duha in telesa. Pozitivno razmišljanje in kakovosten življenjski slog zgledno vplivata tudi na mlaj­še generacije (Simbioza giba, 2019). Našim starim staršem so vzgojitelji pripravili zanimive in pestre gibalne izzive v do-poldanskem in popoldanskem casu. Nekateri so se odpravili proti Sveti Trojici in tam uži-preizkusili tudi v plesnih gibih. vseh je bilo opaziti zadovolj-je trenutke delili z vnuki. Pri vali ter gibali v naravi, tistim, V eni izmed enot so polepša-stvo in veselje. Kot zanimivost analizi naših dejavnosti smo dopoldnenaj zapišemo še, da so si neka­ ki jim je ponagajalo vreme, so li oskrbovancem ugotovili, da je sodelovalo 285 aktivnosti priredili in se raz-Doma upokojencev Vrhnika teri na dan Simbioze giba vzeli dedkov in babic. migali v avli vrtca. Gibalne in z njimi preživeli gibalno uri-dopust, saj je kar nekaj naših Dragi stari starši, vedno se izzive smo ponujali tudi v na-co ob petju in plesu. Vsa naša dedkov in babic še delovno ravnih kotickih v okolici vrtca, druženja so potekala v spro-aktivnih, drugi so se pripeljali veselimo druženja z vami. najpogumnejši so se lahko šcenem vzdušju, na obrazih iz oddaljenih krajev, da so svo-Anita Cretnik, ravnateljica Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesrec k jasnemu in odgovornemu ravnanju z enim samim in nedvoumnim ciljem - zmanjšati število poškodovanih in umrlih na domacih, evropskih in sve­tovnih cestah. Sledil je nagovor župana, g. Dani­ela Cukjatija, ki je poudaril pomen dogodka in skrbi obcine Vrhnika na podrocju prometne problematike in strategije za izboljšanje le te v obcini Vrhnika. Iskreno je pohvalil tudi naša prizadevanja na podrocju našega dela. Komandir policijske postaje Vrh­nika g. Mirko Nunic je v svojem na­govoru izpostavil pomen preventive v prometu in se zahvalil za dosedanje sodelovanje na podrocju preventive v V petek, 15. novembra, smo je, da smo mi tisti, ki lahko vplivamo znanjem in izkušnjami lahko pomaga-nagovoril. Predstavil sem namen obe-obcini Vrhnika. Poudaril je tudi, da v se clani ZŠAM Vrhnika, župan, na ravnanje v cestnem prometu in jo k ozavešcanju. Na koncu pa le pre-leževanja Svetovnega dneva spomina zadnjih treh letih nismo imeli v naši poskrbimo, da žrtev na cestah ne bi vzemamo odgovornost sami. na žrtve prometnih nesrec, poudaril obcini smrtnih žrtev neglede na gost obcinska svetnica, gostje, bilo. Osvešcanje in skrb za varnost je Letošnja že trinajsta prireditev v pomen ZŠAM Vrhnika pri omenjeni promet, ki se odvija skozi našo obcino. gasilci PGD Vrhnika, obcanke v naših rokah, ceprav se je vsi premalo spomin žrtvam prometnih nesrec je prireditvi, preventivnem delovanju ter Ob koncu slovesnosti je sledilo sim- in obcani srecali na spominski zavedamo. Varnost, pozornost, kon-potekala pod okriljem Zavoda varna, osvešcanju v obcini Vrhnika. Letošnja bolicno prižiganje svec prisotnih na slovesnosti v spomin vsem centracija nam mora biti vodilo na pot pod sloganom »Življenje ni re-statistika mrtvih v prometnih nesre-prireditvi. O prometni problematiki žrtvam, ki so izgubile življenje cestah. Vzgajanje mladih, naših otrok; zervni del«. Ob 18. uri smo se zbrali cah pri nas je nekoliko manjša, vendar smo s sodelujocimi nadaljevali v ga-v prometnih nesrecah. predvsem z dobrim zgledom in s po-pri spomeniku našega rojaka pisatelja vsaka žrtev je prevec. Ce pa je vzrok silskem domu Vrhnika. Zahvaljujem govorom o posledicah neodgovornih Ivana Cankarja. Vecer je bil deževen, alkohol je to nedopustno!! Vizija NIC - se vsem udelžencem na prireditvi, g. Spomnimo se tudi vseh svojcev in ravnanj v prometu, je odgovornost vendar tudi nesrece ne izbirajo vre-nic mrtvih naj postane gibalo življenja, Zoranu Bulajicu in PGD Vrhnika. ponesrecenih v prometu, ki se iz dne-staršev, vzgojiteljev, uciteljev, celotne mena. Po uvodnem nagovoru pove-ki od slehernega posameznika zahteva Franjo Cretnik, predsednik ZŠAM va v dan soocajo z bolecino. Dejstvo javnosti in strokovnjakov, ki s svojim zovalke ge. Anite Cretnik sem zbrane spremembo razmišljanja, zavezovanja Vrhnika; foto: Leon Novak ZŠAM Vrhnika se je poklonil pokojnim clanom Prvi november je cas, ko obujamo spomine na naše najbližje, svojce in prijatelje. se jih spominjali in jim poklonili na-ter s clani sodelovali na komemoraci­gelj v znak spoštovanja. Tako kot vsa-ji pri spomeniku padlim borcem na ko leto smo obiskali pokopališce na Drci in se poklonili tudi njim. Vrhniki, Verdu, Borovnici, Sinji gorici, Pokojnim clanom so se poklonili: Logu, Blatni Brezovici in Stari Vrhniki. ga. Marina Šraj, ga. Marija Zemljic, Tudi v letošnjem, letu smo se poklo-g. Slavko Jereb, g. Karol Jurjevcic, g. nili našemu dolgoletnemu prijatelju Janez Šuštaršic, g. Dušan Rodošek, g. in clanu ZŠAM Dolomiti g. Stanetu Nace Jerina in g. Ignac Zemljic. Žerovniku, ki pociva na Vicu. Na dan mrtvih v cetrtek, 1. novem-Predsednik ZŠAM Vrhnika bra, smo z društvenim praporom in Franjo Cretnik praporšcakom, g. Tonetom Tomšicem Tudi clani ZŠAM Vrhnika se na ženja. To je dan, ko obujamo spomine organizaciji z dolgoletnim stažem. Na prav poseben nacin vsako leto spo-na dogodke, ki so se nam vtisnili v turoben ponedeljek, 28. oktobra 2019, mnimo pokojnih clanov našega zdru-spomin in pustili globok pecat v naši smo jih obiskali na njihovih grobovih, Sestali smo se Jelovškova ulica 3 Tudi generacija 68/69 se je srecala ob Bilo je veselo in predvsem klepetavo. Ob odhodu smo si obljubili, da se bomo cez pet let ponovno srecali. (nc) 50-letnici zakljucka osnovne šole. Sole Libero Slovenski obraz Trsta Individualni pristop in samostojno ucenje Bralna skupina KUD število slovenskega bralstva ni bilo vedno tako. Nadaljevali kavi smo zadovoljili na Velikem razlicnih starosti v Trstu veca, smo po Dantejevi ulici in se v trgu (Piazza dell'Unita d'Italia). Drenov Gric - Lesno da razlicne oblike in stopnje Ulici San Nicolo ustavili v knji-Posebno pozornost sta vzbu- Brdo je konec oktobra slovenske šole povecujejo vpis garni Umberta Sabe s svojstve-dila na palaci obcine Trst Mi- letos realizirala vse do fakultetnega izobraže-no notranjostjo in pridihom hec in Jakec, saj na visokem ekskurzijo v Trst – v še vanja, da pripravljajo veliko literarne ustvarjalnosti. zvoniku bijeta ure. Bronasta pred sto leti najvecje razlicnih dogodkov v tamkaj-Po Korzu smo prišli do Trga kipa sta že leta 1356 stala nad slovensko mesto, v šnjih prostorih in da si želijo Riborgo in ostankov rimske-mestnimi vrati ob mandracu in sodelovati s knjižnicami v ma-ga gledališca, ki so jih odkrili so ju že takrat krstili s sloven- mesto, kjer je bila ticni domovini. Med nami vse-sredi 30. let prejšnjega stoletja. skima imenoma. V eni od palac ustanovljena prva mi se je takoj spletlo izjemno Naša »cetica« se je povzpela na je bila na omenjenem trgu leta slovenska ženska prijetno vzdušje. Po skupni gric sv. Justa, zavetnika mesta. 1861 ustanovljena Slavjanska Zavod za naravno in utrjujemo šibka. Tisti, ki revija Slovenka (1897) fotografiji smo odšli z našim Ogledali smo si grad, kjer so citalnica, prva slovanska cital­neko snov usvojijo, pomagajo z urednico Marico slovenskim vodnikom Karlom poleti veceri pod zvezdnatim nica v avstrijskem cesarstvu. izobraževanje Sole tistim, ki je še niso povsem Nadlišek Bartol, v Mezgecem po mestu. nebom. Vec casa smo nameni-Sicer pa je tod vrsta pomemb- Libero že drugo usvojili. Ucenci inNaša prva postaja je bil li katedrali sv. Justa. Zagledali nih, arhitekturno in umetno- ucenke mesto, kjer so mnogi šolsko leto na Vrhniki imajo ogromno osebnih za-Oberdanov trg, kjer sta v nepo-smo se v cudovito gotsko roze-stno zanimivih palac. Slovenci pustili pecat ponuja alternativno nimanj in strasti, ki se veliko-sredni bližini Tržaško knjižno to iz kraškega kamna. V kapeli Naš izjemni slovenski vodnik svojega dela na razlicnih obliko šolanja krat tudi navezujejo na javni središce in sedež Deželnega z zakladnico, ki se ponaša z nas je popeljal do Mola San Car-osnovnošolskim ucni nacrt, zato se trudimo, podrocjih. sveta Furlanije - Julijske kra-mojstrsko okovanimi železni-la (pomol Audace), kjer smo si da vse to vkljucimo v naš otrokom in doživljajske Za ugoden prevoz smo upo­pouk, na primer tako, da na dopoldneve za rabili Slovenske železnice. Ce­ podlagi lastnih interesov in predšolske otroke. prav nam vreme ni bilo najbolj zanimanj pripravijo predsta­naklonjeno, pa so se nas raz­vitev posamezne teme in jo Tudi letos se z vso odgovor-veselili vsi, ki so nas sprejeli nato predstavijo še preosta­ nostjo in navdušenjem dobro oz. nas vodili po mestu, ki še lim. Tako nastaja tudi veliko pripravljamo, da usvojimo vedno ohranja sijaj Habsburža­ medpredmetnih povezav za znanje, ki ga predpisuje javni nov, mamljivega vonja po kavi, predmete, kot so slovenšcina, ucni nacrt, vodilo našega uce-pomembnega kulturnega, pro- matematika, naravoslovje ter nje pa je, da damo izkustvom metnega in trgovskega središca likovna in glasbena umetnost. prednost pred teorijo, kadar in je sedež italijanske pokrajine Prakticno je to videti tako, je to le mogoce. Furlanija - Julijska krajina, v da si ucenec izbere temo, ki Za nas je znacilno, da razgi-casu Rimskega imperija pa se ga zanima. Ucenec, ki je pred­ bano sledimo ciljem javnega je imenoval Tergeste. stavil ptice, je moral najprej ucnega nacrta, in sicer tako, Najprej nas je sprejela Po- prebrati knjigo o pticah in iz da vsakemu otroku omogoci-ljanka Dolhar, novinarka kul­ nje izlušciti bistvene podatke, mo, da to stori v svojem ritmu. turnega podrocja pri Primor­ ki jih je želel predstaviti (slo- Znotraj naše šolske skupine venski jezik in naravoslovje). skem dnevniku in predsednica intenzivno vkljucujemo indi-Na sami predstavitvi je med Slovenskega kluba. Zelo se je vidualni pristop, ki omogoca, drugim predstavil velikost potrudila in nam predstavila jine. Od trga pogled seže do mi vrati iz Krope na Gorenj-v spomin priklicali slovenskega da vsak otrok raste in cveti posameznih ptic in raz-dejavnosti omenjenega kluba, nekoliko oddaljene mogocne skem iz 17. st., pa je med dra-pesnika Dragotina Ketteja. Od glede na svojo notranjo uro. pon njihov kril (matemati-nas popeljala po razstavi o zgo-sodne palace. Na tistem mestu gocenostmi skrbno shranjena tam so v svet odšle tudi mno- Ucenci in ucenke, ki hitre-ka – merske enote), ptice je dovini Narodnega doma (arhi-so nekoc bili vinogradi ter vr-»cudežna« helebarda, simbol ge »slovenske« Aleksandrinke.je usvojijo in razumejo snov, potem tudi narisal na plakat tekt Maks Fabiani) ter odgovo-tovi ljubljanskega škofa in pro-mesta, vkljucena tudi v grb. V Žal nas je zacel preganjati dež, lahko takoj nadaljujejo z novo (likovna umetnost), ki je slu-rila na naša številna vprašanja v tireformatorja Tomaža Hrena omenjeni katedrali, tako kot zato si nismo vzeli prav veliko ucno lekcijo, za tiste, ki potre-žil kot vizualni pripomocek povezavi s slovenstvom v Trstu (1560–1630). Nedalec od trga v drugih mestnih cerkvah, je casa za sprehod po Nabrež­bujejo vec casa in razlage, pa z pri predstavitvi. Vmes je med in okolici. Tržaški pisatelj Boris je deželni sedež javne radiote-v slovenšcini pridigal Primož ju (Rivi). Pot smo nadaljevali individualnim pristopom po-predstavitvijo opravil govorni Pahor (1913) je požig Narodne-levizije RAI, iz katerega odda-Trubar. Pri vzponu na gric smo mimo Velikega kanala do Trga skrbimo, da tekoco snov res nastop in vadil javno nastopa-ga doma (13. julij 1920) gledal jajo tudi slovenske radijske in šli mimo Bonomovega dvorca, Ponterosso – pogovorno Pon­ dobro razumejo – ne zgolj na nje (slovenšcina). še ne kot sedemletni decek. televizijske sporede. kjer je Primož Trubar preži-terošo, ki je bil v preteklosti pamet. Ce vas zanima vec o na-Dogodek se mu je neizbrisno Z Oberdanovega trga smo vel vecino svojega študijskega med slovenskimi in hrvaškimi vseskozi Otroke usmer-šem delu, lahko obišcete našo vtisnil v spomin; opisal ga je v pot nadaljevali do Ulice sv. obdobja pri razumevajocemu kupci zelo dobro znan, lastni­jamo v samostojno delo in v literar­ spletno stran: www.sole-libe-marsikaterem svojemFranciška in Ulice Donizetti, in razgledanemu škofu Bono-kom tržaških trgovin pa »zlata prevzemanje odgovornosti za ro.si. nem delu (Grmada).V zdajšnji kjer sta sedeža dveh krovnih mu. Nekaj casa je pri njem tudi jama« vsakdanjega dobicka. svoje znanje in tudi življenje. SimonKr, d. o. o., in Tera stavbi Narodnega doma sta organizacij Slovencev v Italiji. služboval. Pri sestopu z grica Prišli smo na Ulico Cassa di Vse pridobljeno znanje utrdi- Nova, d. o. o., sta naša sonc-manjša Galerija in Sloven-Razveselili smo se obiska ka-nas je vodnik opozoril na ar-Risparmio. Ustavili smo se mo preko prakticnih vsebin, na sponzorja. Ce bi želeli biti ski informativni center, ki ju varne San Marco, kamor so in mensko cerkev, kjer so še ohra-pri Buffetu da Pepi, kjer že vec tako da ucenci in ucenke vi-med našimi sponzorji tudi vi, upravlja Narodna in študijska še vedno zahajajo tržaški litera-njene Kugyjeve orgle, na katere generacij delajo clani družine dijo in razumejo, kaj jim dolo­ nam pišite na knjižnica, osrednja knjižnica ti. Po drevoredu xx. septembra je vedno igral, ko je bil v Trstu. Tomažic in menda strežejo ceno zanje prinaša v vsakda­ info@sole-libero.si. Slovencev v Italiji z bogatim smo se sprehodili mimo Svevo-Spustili smo se v stari del najboljše sendvice s kuhanim njem življenju. Ucenju samo knjižnim fondom. Ksenija Ma-ve hiše in prišli v Terezijansko mesta do škofijskega dvorca. prašicjim mesom v Trstu. Žal zaradi ucenja se izogibamo jovski, knjižnicarka omenjene cetrt. Na Trgu San Giovanni Kapelo v dvorcu je poslika-pa tod domuje tudi tragicna – pri nas ima vse smisel in je knjižnice, nam je ob krajšem smo se ustavili v cerkvi sv. la slovenska slikarka Helena zgodba nekdanjih lastnikov To-podkrepljeno z dolgorocno filmu pripovedovala zanimivo Antona – v njej vsako nedeljo Vurnik. Željo po dišeci tržaški mažic (Pepi Tomažic je bil oce vizijo! zgodbo o Narodnem domu od poteka maša v slovenšcini in Pri ucencih in ucenkah prvih zacetkov do danes. Pre-sodeluje slovenski cerkveni spodbujamo mocna podrocja senetila nas je s podatki, da se pevski zbor. V preteklosti žal Kace, gasilci in Star maln narodnega heroja Pinka (Pina) in sestre Danice Tomažic, po- Ker je oktober mesec požar­ smo tudi urgenco Zdravstve- Beli zajcek v sklopu projekta rocene Vuk, oba sta bila žrtvi ne varnosti, je veliko skupin ta nega doma Vrhnika in Reše- Trajnostna mobilnost. Ta me­ fašisticnega nasilja). Pot nas je dalje vodila mimo Borznega trga, kjer je omembe vredna palaca Tergesteo – tod so clani Slavjanskega društva leta 1848 najeli prostore za svojo boga-to društveno delovanje. Skozi prehod Portizza smo vstopili v judovsko cetrt Gheto in se ustavili pred palaco Marenzi. V njej je v 17. st. živela plemki­nja Maria Isabella Marenzi, ki si je s svojo materjo, baronico Ester M. Coraduzzi, dopisovala v slovenšcini in so nekatera pi-sma tudi ohranjena. Nadaljeva­li smo po ulici Procurerie, kjer smo se ustavili pri hiši št. 6, pa­laci barona Žige Zoisa, najbo­gatejšega Slovenca tedanjega casa (r. 1747). Bil je podjetnik, razsvetljenec, naravoslovec, mecen in mentor pomembnim slovenskim razsvetljencem (V. Vodnik, A. T. Linhart …) Potep po mestu smo koncali zopet na trgu Oberdan, od ko­der smo se v zgodnji vecerni uri odpeljali z avtobusom cez Škorkljo do železniške postaje Kaj imajo te stvari sploh skupnega? Ja, Župnijski vrtec! Eni so prišli k nam, k drugim smo šli mi. Prvi teden v oktobru so nas obiskale eksoticne ži­ opravljenih nalogah, so ude­leženci dobili zlate medalje. Nekaterim starejšim otrokom je bila pot tako všec, da so na-loge opravili kar dvakrat. A so vseeno dobili le eno medaljo.Še en izlet s starši smo ime­li v tem mesecu. Ta je bil ko­lesarski. S kolesi in nekateri s mesec posvetilo gasilcem. valno postajo. sec smo se ga lotile Zvezdice Ena vzgojiteljica je prinesla v Tako smo si lahko ogledali (za en teden) in Lune (za dva vrtec celotno gasilsko opremo tudi urgentna vozila in njihovo tedna). in smo jo lahko preizkušali. opremo. Poleg tega, da vse tri V tem casu je bil cilj, da cim Ena od deklic se je pohvalila, (gasilce, reševalce in policiste) vec otrok pride v vrtec na traj­da ima gasilsko verižico. (Ce poklicemo v nujnih primerih, nostni nacin (peš, s kolesom, slucajno niste vedeli, da je to imajo še nekaj skupnega. Pri z javnim prevozom) in s tem nujen del gasilske opreme.) Is-vseh smo lahko pomerili nji­pomaga ocistiti zajckov kožu­kre, Plameni in Utrinki so šli hove celade. šcek, ki je umazan od izpušnih na Verd, kjer so si lahko ogle­25. in 26. oktobra so imeli plinov. No, z rekreacijo pa po­dali gasilsko vozilo in njegovo v bivši vojašnici na Stari Vrh­skrbimo tudi za svoje zdravje. opremo. Zvezdice pa smo obi-niki dneve odprtih vrat. Obi-Pa vi, skrbite kaj za svoje skale gasilski dom na Vrhniki. skali smo jih Zvezdice, Pla­zdravje? Jeseni je pametno Tam so nam razkazali opre­meni, Iskre, Soncki in Utrinki. podkrepiti svojo odpornost. mo, prostore in gasilska vozila. Tam smo srecali še gasilce s In kako vemo, da je jesen. Jaz Zvezdice smo poleg gasilcev Stare Vrhnike, ki so nam po-bi rekla, da zato, ker se je listje raziskali tudi reševalce in po­kazali opremo, ki jo upora­obarvalo in odpada z dreves. liciste. Na policijski postaji so bljajo za reševanje ljudi, ki so Ko pa sem otroke vprašala, nas tako cisto zares zaklenili v ob prometnih nesrecah ujeti v zakaj odpada listje z dreves, so zapor. Sicer le za nekaj sekund vozilih. mi pojasnili, da zato, ker piha a otrokom je bilo vseeno zelo To je bilo zanimivo, kako ve-veter. No, temu nisem mogla zabavno. Policist jih je (kdor like škarje imajo! Ogledali smo je seveda želel) tudi vklenil v si še dirkalne avtomobile, voja­oporekati. lisice in nam razkazal svojo ki pa so nas po licih namazali s Ja, naš oktober je bil pisan opremo. kamuflažno barvo in preizku-in razgiban. Tudi vam želimo Tudi v policijski avto so lah­sili smo lahko njihov šotor. razigrano jesen. ko šli. Lucke in sirena pa so Še enega projekta smo se bile sploh zanimive. Obiskali lotili v oktobru. To je projekt Monika Kastelic Obisk enote Komarcek na Opcinah, da smo pogleda­li mesto v zalivu, v katerem pretovorijo najvec surove kave v Italiji, še v cudovitem vecer­nem siju. Kljub mokrim ce­vljem smo zadovoljni pocakali na vlak ter se malo po sedmi uri zvecer vrnili v Ljubljano. Imeli smo se zares prijetno in vsebina naše ekskurzije v Trst je povsem opravicila naslov. vali. 4. oktober je namrec sve­tovni dan živali kot tudi god sv. Franciška, ki je zavetnik živali. Obiskala nas je gospa Nika iz društva ljubiteljev ek­soticnih živali Bioexo. Otroci so tako lahko pobožali kaco, pajka, kušcarja, želvo ipd. No, ena deklica je nato razlagala, da smo božali morskega ko­njicka… podobno ime, a cisto druga žival. poganjalcki smo jo mahnili v Star maln. Da smo si povrni­li izgubljene moci in kalorije, smo jih tam nadoknadili s pi-škoti in cajem. Pot nazaj ni bila tako naporna. Klance navzdol je lažje premagati. Kapljice in Zvezdice je obiskal terapevtski kuža iz Zavoda PET (pasja enota te­rapevtov). Otroci so ga lahko božali, krtacili in mu razdelili v Lukacovi – Ankini kašci Karolina Jarc, vodja bralne skupine v KD Drenov Gric - Lesno Brdo V prvem tednu smo se v po­poldanskem casu s starši od­pravili na orientacijski pohod preko Mocilnika. Po uspešno priboljške. Ce se je na zacetku držal kakšen otrok bolj nazaj, so proti koncu vsi hodili k nje-mu in ga božali. Gibalni festival s starimi starši Otroci in vzgojiteljici iz nesli v notranje prostore vrtca. igrali tudi v dinozavrovem ko-Starim staršem smo se najprej ticku in hkrati imeli vec casa za Carobne sobe, iz enote predstavili s pesmijo Odpri– klepet in prijetno druženje. Letošnja muhasta in nas povabila v notranjost. la del nekdanjih navad ljudi Želvica, smo se veselili in zapri (jih tudi naucili), za ogre-Ponudila nam je domace pi-iz naših krajev (noša) in da Obiskalo nas je kar 18 starih pomlad se je komaj cakali dan, ko nas vanje smo se igrali gibalno igro škote in prijetno ohlajeno se z njihovo nošnjo ohranja staršev. Bilo je resnicno prije-poslavljala in obetala, bodo v vrtcu, v okviru Gremo lovit medveda, nato pa vodo. Sledil je ogled skoraj pomemben spomin na zgo­ tno, sprošcujoce, pa tudi težko da bo poletje lepše in smo se z znaki razdeljeni v sku-200 let stare kašce. Pokazala dovino. Kljub dolgi poti, ki Simbioze giba, obiskali ob slovesu. Lepo je bilo cutiti pine porazdelili po postajah toplejše. nam je razlicno orodje, ki so smo jo prehodili, je otrokom stari starši. naklonjenost starih staršev in skupaj s starimi starši. Ko smo ga uporabljali nekoc, prika-ostalo še precej energije, da podporo, ki so jo izrekli posa-Lep junijski dan smo v se odžejali in sadni malici smo zala mletje žita ter razložila so se lahko preizkusili tudi Kljub »nagajivi« vremenski se obuli in oblekli ter starim mezniki. enoti Komarcek izkoristili za pomen kašce same. Otroci pri vrtenju 200 let starega napovedi smo ga odlicno izpe-staršem razkazali naš ponos, Melita Gnezda Petric in sprehod na Staro Vrhniko in so poslušali in opazovali z mlina, ki ga ni lahko zavrteti, ljali, ceprav smo dejavnosti pre-naravni koticek; z nami so se Martina Rajtar obisk kašce. Gospa Anka nas zanimanjem, imeli so tudi ampak – uspelo jim je. Bravo! je na nedavnem dogodku na veliko zanimivih vprašanj, Obisk je minil v prijetnem Vrhniki prijazno povabila k na katera je gospa Anka z vzdušju. Otroci so imeli ogledu njene kašce, cemur veseljem odgovarjala. Otroke možnost zacutiti, kakšno je smo se z veseljem odzvali. je zanimalo, zakaj ima gospa bilo nekoc življenje na vasi. Obisk smo izvedli kot del tako majhno hišo in kje v njej Gospe Anki smo se najlepše projekta Turizem v vrtcu z je postelja. Razložila jim je, da zahvalili za povabilo in lepo naslovom Turisticni spomi-je bila kašca namenjena shra-preživet dopoldan v njeni ka­nek mojega kraja, v okviru njevanju hrane in ne bivanju. šci. Sledila sta še skupinsko katerega smo spoznavali zna-Locenost od bivanjskega dela fotografiranje in pot nazaj cilnosti domacega kraja. je bila narejena namenoma, proti vrtcu. Gospa Anka je Na Staro Vrhniko smo kre-in sicer zaradi velike mo-bila zelo vesela našega obi-nili takoj po zajtrku, saj nas žnosti požarov v tistih casih. ska in darilca, s katerim smo je cakala kar dolga pot cez Med drugim je otroke zelo jo presenetili. Z veseljem jo Sv. Trojico. S seboj smo vze-pritegnila tudi oprava gospe bomo obiskali še kdaj. li pijaco in malico, obetal se Anke. Z zanimanjem so jo Alenka Mravljak Rudež je namrec vroc dan. Ko smo spraševali, zakaj ima na glavi – vzgojiteljica Vrtcautrujeni od hoje koncno za-ruto in je oblecena v oblacilo Vrhnika (enota Komarcek) gledali staro kašco, nas je z dolgimi rokavavi v takšni in Anka Grom – lastnica že pred vrati cakala prijazna vrocini. Gospa Anka jim je Lukacove - Ankine kašce lastnica gospa Anka Grom razložila, da so njena oblaci-na Stari Vrhniki Smucarski tecaj na Krvavcu Zima, veselje, belina, dobra družba, toplina planinske koce … Vse to pripomore k prijetni zimski igri – smu-canju. Vendar kako otroka nauciti smucati? Pra­viloma bo otrok obcutil napredek svojega zna­nja le takrat, ko se ga bo tudi veselil. Prav tu pa je vloga ucitelja smucanja, ki mora temeljiti na spoštovanju na eni strani in spodbudah na drugi. Pohvala in kritika morata biti ustrezno odmer­jeni in usmerjeni na opravljeno aktivnost, ne na otroka. Ravno zato si v smucarski šoli Prvak prizadevamo, da je tecaj za otroke zanimiv prav v vseh fazah: med prevozom na smucišce, med ogrevanjem in med ucenjem smucanja, saj ne želimo smucanja predstaviti kot zahtevno špor­tna aktivnost, ampak kot najlepši nacin za doži­vljanje zimske idile. Letos že cetrto leto zapored organiziramo smucarski tecaj, ki bo potekal v terminu od 26. 12. 2019 do 30. 12. 2019, med božicnimi pocitnicami na smucišcu Krvavec. Vabljeni k prijavi. Informacije: www.prvak.net Prijave:L info@prvak.net ŠD Prvak PREJELI SMO Pomisleki na pripovedovanje pripovedovalca na državni proslavi na Vrhniki V osamosvojitveni vojni smo si pri­dobili državo, demokracijo pa ven­dar v kljucnih trenutkih posamezniki nehote ali zavestno diskreditirajo in spreminjajo vojna dejstva vojnih ve­teranov. To se je natanko zgodilo na svecani državni proslavi »suverenosti« na Vrhniki. Tako je pripovedovalec v svojem pripovedovanju navedel nere­snicna dejstva iz casa osamosvajanja Vrhnike. Njegova trditev v pripovedo­vanju, »kaj bi bilo, ce bi TO napadla kasarno Ivana Cankarja na Vrhniki«, ni resnicna. Dejstvo je, da je 531. ceta TO z enim oddelkom napadla kasarno I. C., druga netocna opredelitev pa je preštevanje žrtev: bili sta samo dve, ne pa štirje, kot je trdil pripovedovalec. Sledil je moj takojšen protest pri pri­povedovalcu. Njegova obramba, da ni vedel za napad, me ni prepricala, kajti bil je vpet v vojno dogajanje na Vrhni­ki kakor na obcini sami. Sprašujem se, zakaj je potrebno sprevracanje vojnih dejstev na javnih prereditvah? Da se nas skrega ali da laž in spreminjanje dejstev postaneta resnica? Kdo ve! Borci 531. cete TO, ki je delovala med vojno na Vrhniki, zagotovo ostanemo samo vojni veterani, ki zagovarjamo vrednote tistih dni, ko smo zavarovali Vrhniko z orožjem in kot taki smo vre­dni javnega opravicila pripovedovalca. Posledicno pricakujem tudi vec spošto­vanja in branjenja vojnih veteranov in vojnih dejstev od vseh tistih, ki so skozi osamosvajanje delovali na Vrhniki in ustvarili pogoje za obrambo Vrhnike in Slovenije. Vojni veteran Peter Kavcic Dan suverenosti Na proslavi za dan suverenosti sem na povabilo režiserja prireditve Matije Milcinskega prebral svoje razmišljanje, ki se v celoti glasi takole: »S pokojnim Tonetom Jesenkom, ki je med osamo­svojitveno vojno nosil velik del breme­na obrambe Vrhnike, sva 25. oktobra 1991 ob šestih zjutraj v Jazonu (Vrh­nicani, se ga še spomnite?) cakala na avtobuse, ki naj bi pripeljali s Stare Vrhnike. Nekdanja jugoslovanska ljud-ska armada, je bila samo še armada, niti ne vec jugoslovanska, še manj pa ljudska. Pa smo nekoc verjeli, da je bila ljudska. Mislim, da je tudi bila, dokler je politika ni ugrabila za svoje uma­zane namene. Fantje na avtobusih so nama kazali tri prste, to pa ni bil rav-no simbol jugoslovanstva. Morija, ki je Slovenijo samo oplazila, se je razdivja-la na Hrvaškem, predvsem pa v Bosni. Kdo ve, kako so koncali fantje s tremi prsti … Rane se zlepa ne bodo zacelile. Na odhod vojske spominja obeležje na nekdanji ' kapiji' kasarne na Sta-ri Vrhniki. Pogosto tecem tam mimo. Vsakic se mi zdi tisto besedilo malo hecno: Na tem mestu je … Slovenijo zapustila zadnja enota JA. Ja, težko bi jo tam zapustila, saj vnebovzetje ni bilo predvideno. Tam so se vojaki samo vkrcali na avtobuse, s Tonetom sva jih potem še videla na sredi Vrhnike. Vrhnika je bila do osamosvojitve pa tudi še nekaj casa potem industrijski in vojaški kraj. Dve veliki kasarni, tan-kovska na Stari Vrhniki in protizracna obramba – t. i. 'plavci' na Raskovcu, in dve veliki tovarni – LIKO in Industrija usnja Vrhnika. Kraj je znal živeti tako z vojsko kot s tovarnama. Jugoslovansko vojsko je zamenjala slovenska, vendar se je vsaj s Stare Vrhnike kmalu uma­knila, za vojašnico na Raskovcu pa ko­majda vemo. Na obmocju tankovskih hangarjev pod Hruševco je po razlic­nih zacetnih težavah in nesoglasjih le nastala obrtna cona, ki je pretežno trgovinska, del obmocja nekdanje vo­jašnice pa sta 'zasedli' dve enoti vrtca. Meni se zdi lokacija imenitna, ceprav je bilo na zacetku precej negodovanja, ceš »otrok pa ne v kasarno« – preostali del pa ni ravno vzorno urejen oz. de­luje zapušceno. Je pa zato lepo urejeno nekdanje vojaško skladišce pod Plani-no – Hamex s svojo pirotehniko, izje­mno ograjo in hudimi psi. V splošnem pa psi po Vrhniki niso ravno navdušeni nad pokanjem, kadar zvecer izvajajo preizkuse … Tudi tovarni sta propadli, nekako se nista znašli v novem gospodarskem sis-temu, v katerem so se pa mnogi znašli na svoj »izviren« nacin. Vrhnika jo je pravzaprav dobro od­nesla glede na to, da se je tu zacelo in da je bilo toliko vojaštva in orožja. No, ja, nekaj ga je šlo z Vrhnike že tisto prvo noc, pa je vseeno ostalo dovolj, verjetno so pa kaj tudi še pripeljali. Bile so gro­žnje, ampak niso se uresnicile. Mnogi oficirji so že leta živeli z družinami na Vrhniki, skupna zgodovina je bila v ve­liki meri zgodovina prijateljstva in ne sovraštva. Žrtev, razen nekaj ranjenih, prakticno ni bilo. Štirje teritorialci so žal umrli, ampak v prometni nesreci že po vojni; vrhniška žrtev vojne je tudi pi­lot helikopterja JLA Toni Merlak. Tudi njegova smrt deli Slovence. Vprašanje pa je, kaj bi bilo, ce bi naši teritorial­ci res napadli kasarno … Tako je bilo menda zaukazano ... Devetindvajset let od takrat. Am-pak se ne moremo dogovoriti, kdo je bil takrat »za« in »malo manj za« – in »kdo« in »koliko« je imel zaslug. Ško­da!« Takoj po koncu prireditve mi je Peter Kavcic dejal, da moja omemba napa­da na vojašnico ni bila korektna, ker da je napad bil izvršen. Kasneje, ko sva si izmenjala še nekaj sporocil, mi je omenil tudi, da sta v prometni ne­sreci umrla dva teritorialca in ne štirje ter da je 531. ceta napadla vojašnico. Napisal mi je, da od mene pricakuje, da bom ustrezno reagiral. S Petrom sva sicer soseda in dobra znanca. Verjamem, da moj zapis res terja po­jasnilo. Najprej glede števila ponesrece­nih. Na sreco nisem imel prav, v resnici sta v tisti nesreci umrla dva fanta. Pe­ter, hvala za popravek! V tem smislu se javnosti tudi opravicujem! Glede napada na vojašnico pa mo-ram reci naslednje. Izjavo sem oprl na komentar pokojnega Toneta Jesenka, ki je v nekem razgovoru že precej po vojni dejal približno takole: »Molk je dobil ukaz za napad na kasarno, pa ga ni hotel izvršiti. Potem so z vrha poslali …, da bi ga zamenjal.« Priznam, da me je to zelo presenetilo. Se mi je pa kasneje to zdelo bolj razumljivo, ko sem v caso­pisu bral 'prerekanja' visokih castnikov takratne TO o tem, kdo je izdajal uka­ze za napade na vojašnice (Vrhnika ni bila edina!) in kdo jih je oz. ni izvrševal. Mislim, da je bilo to dogajanje zelo 'za­nimivo' in da v naši najnovejši zgodovi­ni (še) ni ustrezno ovrednoteno. Da bi si to razjasnil, sem za pomoc zaprosil Vida Drašcka, za katerega sem preprican, da o osamosvojitveni vojni na Vrhniškem veliko ve. Odgovo­ril je takole: »Molk je 28. 6. 1991 do-bil ukaz, da napade kasarno. Ukaz je dobil od poveljnika ljubljanske pokra­jine. Molk ukaza ni hotel izvršiti, zato je bil poslan delegat, major TO …, da Molka zamenja, pa je ugotovil, da bi to bil samomor.« Drašcek mi je sveto-val tudi, da preberem diplomsko delo Sanje Remškar Vrhnika v casu vojne za Slovenijo (1991) – Filozofska fakul­teta Ljubljana, 2007. Tudi navedeno diplomsko delo v celoti potrjuje izjavi Jesenka in Drašcka. Citiram: »Zara­di pritiskov iz republiške koordinacije je Butara na Vrhniko poslal Dušana Parazajdo, nacelnika 1. brigade TO, z nalogo, da preuci situacijo. Imel je tudi pooblastilo, da zamenja poveljni­ka Molka, ce bi bilo to potrebno, in sam prevzame poveljstvo.« Glede dejavnosti 531. brigade TO moram omeniti, da je v navedenem diplomskem delu veckrat omenjena v razlicnih zvezah in preglednicah. Igor Miklavcic o dogajanju 2. 7. 1991 piše (citat iz diplomskega dela): »Ko so v Bevkah opazili letali, se je Igor Mi­klavcic (zašcitna ceta) z avtomobilom odpravil proti Ligojni (razpotju) na poveljniško mesto 53. ObmŠTO, da bi dobil nadaljnja navodila. Poveljnik Jože Molk ga je imenoval za povelju­jocega protioklepnega voda. Po vrnitvi je zasedel položaj na nadvozu v Sinji Gorici (tu je bil namešcen protioklepni vod). V skladu z ukazom je bilo od tam z armbrustom streljano proti Hruševci oziroma prvemu tanku, ki se je v koloni premikal iz vojašnice. Skupina iz 531. cete pa je z zoljo streljala na poveljstvo 1. oklepne brigade. Ta strel je bil pre­kratek, kljub temu pa je sprožil reakci­jo JLA, saj je ta izstrelila dva topovska strela v Podcelo.« Namesto zakljucka: Ponavljam, da je bil moj namen zgolj omeniti povelje za napad na vojašnico in je bil dalec od tega, da bi hotel 'analizirati' posa­mezne vojaške operacije v tistih dneh, zato tudi v morebitni nadaljnji pole-miki ne bom sodeloval. Andrej Kos, Vrhnika UPOKOJENSKI KOTICEK Spoštovane naše upokojenke in cenjeni upokojenci! November nam pa kar dobro nagaja. Kdor ni pospravil po vrtickih že prej, se zdaj jezi na slabo vreme, pa tudi pohodniki, ki morajo improvi­zirati in spreminjati pohode tako, da nastanejo krajši sprehodi. Velja pa druženje, ki ga ni nikoli prevec. Še posebno pomembno je za tiste, ki živite sami, da se cim veckrat odpravite od doma, ce-tudi je deževno. V društvu se dogaja veliko stva­ri, zato se cim veckrat oglasite, morda najdete nekaj, kar vas bo pritegnilo in boste postali redni udeleženec dejavnosti. Samo ne zapirajte se med štiri stene! Opazovanje narave, ki je v vsakem le­tnem casu in v vsakem vremenu lepa in drugac­na, ozdravi in potolaži marsikatero nevšecnost. Ko pa res ne gre drugace, se spomnite na veli­ko pridobitev v obcini za starejše, to je PROSTOFER za tiste, ki nimate prevozov do zdravnika, v knjižnico ali lekarno, trgovino …, da se pravocasno prijavite po telefonu. Hvala vsem, ki ste pripomogli, da je prostofer prišel tudi v našo obcino. Kaj napovedujemo za december? Sestale se bodo vse komisije in pripravile osnutke programov dela za naslednje leto. Potekali bo bodo obiski naših clanic in clanov v domovih upokojencev Vrhnika, Logatec, Hor­jul, Bežigrad, Postojna, Vnanje Gorice. Pripravili bomo darilne pakete za naše clanice in clane, starejše od 80 let (približno 415). Komisija za družabna srecanja že pripravlja prednovoletno druženje, ki bo 12. decembra pri Botru In še marsikaj, kar poteka vse leto. Pricakujemo vas tudi, da boste predlagali, ka­tere dejavnosti bi še želeli obiskovati. Ce pa vam je preprosto dolgcas, se oglasite na klepetu, ki je velikokrat balzam za dušo. V vsa­kem primeru vam bomo prisluhnili. Za Upravni odbor Elica Brelih li res tisto pravo gostoljubje z dobro domaco hrano in koroškimi specialitetami. Imeli smo cas za druženje, ples, petje in sprehod po vasi. Prijetno nas je pobožalo sonce na njihovem dvo­rišcu, od koder sta se v svoji lepoti kazali Peca in Uršlja. Kaj bi hoteli še lepšega? Žal pa je ura prehitro dolocila cas za odhod. Zapisala Ivanka Sluga, foto: Vlado Nikolic Prednovoletna delavnica v DU Vrhnika Bliža se veseli in nori december in to se pozna tudi v društvu. Pripravljati smo zaceli darilne pakete, ki jih bo prejelo kar 410 starejših od 80 Vrhniški upokojenci na jesenski potep Ni toliko prevoženih kilometrov, kot je pora­ba casa za tisto vijugasto in zdelano pot, polno tovornjakov, vendar z malo strpnosti je mogoce priti na cilj. Že veste, v katero smer smo se podali, ce omenim še Hudo luknjo? Na Koroško nas je vodila pot, že malo jesen­sko je bila obarvana pokrajina, lepa in soncna. Kostanj zori, Martin se je bližal in že tradicija je, da vrhniški upokojenci v tem casu obišcemo let za prednovoletni cas. Ker vsebuje darilo tudi rocno izdelano vošcilnico, jih moramo izdelati vsaj 450. Udeleženke z mentoricama so vztrajale kar debeli dve uri, da je nastala množica licnih vošcilnic, ki jih vidite na sliki. Vsem sodelujocim se za požrtvovalnost in vztrajnost iskreno za­hvaljujem. E. Brelih, foto: Leon Novak eno slovensko podeželje; malo izletniško in malo kulinaricno. V zavetju Uršlje na eni strani, na drugi Pohorja, leži Slovenj Gradec, ki je tudi središce koroške regije. Ima urejeno mestno jedro, znano po šte­vilnih kulturnikih in umetnikih; vredno je bilo ogleda. Odkrivati in obiskati je treba neokrnjeno ko­roško naravo, skrivne koticke naselij, ki se dvi­gajo tudi pod visoke vrhove, doživeti gostoljubje domacinov na številnih turisticnih kmetijah, ki so na Koroškem kar pogoste. V vasi Šentanel Pri Marin je ena takih turistic­nih kmetij, kamor smo se pripeljali mi in dožive- FILMSKO DOPOLDNE V KINU VRHNIKA Drugi torek in zadnji cetrtek v mesecu. Po filmu kava in caj. Torek, 10. 12. ob 10.00 - cena vstopnice: 4.00 EUR OBRAZ (drama) Jack s svojim uporniškim videzom in divjo vožnjo vednopritegne pozornost. Še posebej, ce se njegovo dekle razživi na plesišcu. Kot da bi se hotel s takšnim vedenjem osvoboditi dušecih spon strogo katoliškega in zaspanega mesteca na poljsko-nemški meji. A ko se nekega dne ob postavljanju orjaškega betonskega kipa Jezusa ponesreci in ostane njegov obraz povsem iznakažen, se vse spremeni. Kljub zacetnemu optimizmu in statusu lokalnega junaka kaj kmalu ugotovi, kako pomembna je zunanja podoba. Berlinale 2018 (velika nagrada žirije). Cetrtek, 26 . 12. ob 10.00 - cena vstopnice: 4.00 EUR MED TEM KO VAS NI BILO (drama) Pred tremi leti je s socialno dramo Jaz, Daniel Blake v Cannesu zmagal Ken Loach, ki se zdaj vraca z novim filmom. Ricky in Abby se na vso moc trudita zagotoviti boljše pogoje za svojo družino. A razmere na trgu dela so neizprosne: pogoji dela ne vkljucujejo place, osemurnega delavnika, pocitka, bolniškega dopusta, nikjer ni posluha za osnovne clovekove potrebe. Ob vse daljši odsotnosti staršev zacnejo napetosti med družinskimi clani narašcati in sicer ljubeca družina se zacne šibiti pod težo bremena, ki ga posamezniku nalaga sodoben ekonomski sistem. Za vec informacij obišcite www.kino-vrhnika.si ali pišite na info@kino-vrhnika.si Franc Tominc, Brigadirska c., Vrhnika (1928) Kristina Skubic, Blatna Brezovica, Vrhnika (1928) Leopold Nadlišek, Prisojna pot, Vrhnika (1929) Olga Zalar, Ob progi, Vrhnika (1929) Dragica Petrovcic, Robova c., Vrhnika (1934) Elizabeta Osredkar, Velika Ligojna, Vrhnika (1939) Elizabeta Smrtnik, Med vrtovi, Vrhnika (1939) Franciška Celarc, Na Zelenici, Vrhnika (1939) Anka Markelj, Mrakova c., Vrhnika (1939) Stanislava Kastelic - Kovacevic, Poštna ul., Vrhnika (1939) Andrej Kreuzer, Cesta 6. maja, Vrhnika (1939) Vsem jubilantom iskreno cestitamo za visoki jubilej, cestitke pa tudi vsem, ki sonovembra praznovali rojstni dan. Pohod Zimzelenov na Magdalensko goro in Pugled To je vzpetina, visoka 504 m, med Ljubljan-skim barjem in zahodno Dolenjsko. Obmocje gore je arheološko zašciteno zaradi železnodob­ne naselbine iz 6. ali 5. stol. pred našim štetjem. Naša pot se je zacela v kraju Paradišce, kjer smo v gosti megli zakorakali v hrib. Pod vrhom Mag-dalenska gore je naša pot prišla na križev pot in nas pripeljala do cerkve sv. Magdalene. Po po-citku smo se spustili do obmocja gomil in si ogledali še panoje s situlami. Pot smo nadaljeva­li po gozdu in lokalni cesti do vasi Slivnica, skozi Mali in Veliki Lipoglav. Do obmocja partizan­skih bojev na Pugledu smo prišli po mešanem gozdu. Prehodili smo ves greben do spomenika padlim borcem na vrhu, kjer se nam je odprl lep razgled preko Ljubljane do Julijcev s Triglavom. Zgodovina se nas je tudi tod zelo dotaknila. Naši pevci so zapeli otožno pesem o ranjenem borcu. Prav je, da ne pozabimo! V Grosuplju je sledil je še vesel dogodek: naš pohodnik Karli je prosla­vil svojo osemdesetletnico. Tudi taka druženja starejših so smisel pohodov, kjer potrjujemo, da nismo sami in si pripadamo. Zapisala: Anka Pažin, foto: Sonja Zalar Bizjak UPOKOJENSKI KOTICEK Pohod Zimzelenov na hrib Sv. Mohor Hrib Sv. Mohor je skrit na robu Škofjeloškega hribovja in se razteza proti Šentjoštu nad Kra­njem. Vodniki so nacrtovali zacetek pohoda iz kranjske smeri in vrnitev v Selško dolino do kra­ja Selca. Iz Stražišca smo se zapeljali po strmi cesti do vasi Cepulje, od koder smo pohodniki zakorakali po gozdni cesti in nato po pešpoti. Malo so nas zamotile raznovrstne gobe, tako strupene kot užitne. Opisi in primerjave gob so bile poucne in bodo dobrodošle v prihodnjem samostojnem gobarjenju. Kratek pocitek smo si privošcili na cistini pred lovsko opazovalni-co. Nato smo pot nadaljevali po gozdni poti do kmetij v Bezovnici. Ob poti je stalo znamenje z zanimivo kamnito streho iz zaliloškega skrilav-ca. Vcasih je skril služil tudi za pokrivanje hiš, kar jim je dajalo poseben videz. Od tam smo že videli cerkev sv. Mohorja na slemenu, na višini 952 m. Hitro smo stopili v breg po uhojeni pešpoti. Malo pod vrhom nas je pozdravilo zvonjenje zvonov, bilo je poldne, bil je cas za malico, poci­tek in seveda za ogled okolice. Spociti in okrep-cani smo pot nadaljevali mimo cerkve proti vasi Zabrekve. Asfaltna pot v dolino se je nekaterim vlekla, noge so nam malo klecale, a nismo stokali. V Selcih so nas že cakali avtobus, voznik Miha in prijatelji, ki so se med potjo po gozdu odlocili za krajšo pot. Zapisala: Mari Malovrh Fotografija: Zimzeleni na Sv. Mohorju, foto: Sonja Zalar Bizjak Soncki na Zasavski Sveti gori Soncki smo drugi oktobrski pohod zaceli v oblacnem, a suhem vremenu na Vacah. Za za-cetek smo se zapeljali v GEOSS, geometricno središce Slovenije z obeliskom in simboli naše države: knežjim kamnom, grbi in zastavami. Na Vacah smo nadaljevali z ogledom fosilne morske obale, kjer so v steni luknje kamenovrtih školjk in lupine ostrig, ki so živele pred 13 milijoni let. Naslednji postanek je bil v vasi Klenik, kjer smo videli veliko kopijo Vaške situle, na kateri so upo­dobljeni prizori iz življenja v 6. in 5. stoletju pred našim štetjem. Pohod nas je vodil mimo eko­loške kmetije po poti, ki se je pocasi dvigovala do našega cilja, Zasavske Svete gore. Po krajšem postanku za malico pred planinsko koco smo se povzpeli še do cerkve sv. Marije, od koder smo obcudovali razgled po okolici. Vracali smo se delno po gozdnatem grebenu, delno po poti pri­stopa in se pri avtobusu posladkali še s sladico naše slavljenke Jelke. Zapisala Nuša in Zoran Fotografija: Tatjana Rodošek Barjani na Pokljuki Tokrat smo Barjani prehodili zanimivo krožno pot po Pokljuki. Na Rudnem polju smo se odpra­vili proti Uskovnici. Pot so krasile lepe pokljuške smreke in nam obogatile zrak, ki smo ga dihali. Da je zrak res cist in kakovosten, so dokazovali tudi lišaji na drevesih. Po dokaj zložni poti smo prišli do Praprotnice, kjer smo se ustavili na bla­godejnih tockah zemeljskega sevanja. Vsak si je izbral tocko, ki naj bi mu najbolj pomagala. Po nekajminutnem »zdravljenju» smo se odpravili naprej proti Uskovnici. Kmalu se nam je odprl pogled na Vogel in druge bohinjske hribe. Na Uskovnici smo se najprej ustavili pri licni kapeli, narejeni iz skodel, posveceni Mariji Kraljici miru. Sledila sta kratek odmor z malico in ogled gora, med njimi tudi Tosca, ki smo ga pred leti že obi-skali. Po poti, ki je malo bolj navkreber, smo se podali proti Konjšcici. Tudi tam smo malo pose-deli in uživali ob pogledih na lepe okoliške gore. Po pocitku smo se odpravili proti Rudnemu po­lju, kjer nas je že cakal avtobus, ki nas je odpeljal do Zatrnika na kosilo. Še prej pa smo se poslad­kali s slašcicami, ki so jih prinesli slavljenci. Zakljucili smo pohod, ki je bil lep in zelo sliko­vit. Hvala vodnikoma Frenku in Jožetu za varno vodenje, šoferju za varno vožnjo ter slavljencem za odlicne slašcice. Zapisala Mira Lavric Svizci na Kranjski rebri Na lep in topel jesenski dan smo se Svizci povzpeli na slemenasto Kranjsko reber, ki leži nasproti bolj znane planote Velike planine. Na prelazu Volovjek smo zapustili avtobus in se po gozdni cesti odpravili na preval Na Kalu. Od tam smo pohod nadaljevali po zložnem vzponu do pastirske koce na Kašni planini na višini 1317 metrov nadmorske višine, kjer smo si privošcili malico. Po pocitku smo preko pašnikov dosegli naj­višjo tocko Kranjske rebri, Vrh Kašne planine (1435 m n. v.) Za goro, na kateri poleti casu pa-sejo živino, so znacilne vulkanska kamnine, po­dobno kot na Smrekovcu. Zaradi neprepustnosti tal smo naleteli na jezerca – kale, ki so vir vode za živino in dragocena vodna okolja. Z Vrha Ka­šne planine se nam je odprl cudovit razgled na Kamniško-Savinjske Alpe, bližnja Lepenatko in Rogatec, na Golte, Raduho, Menino planino in na Kum, ki se je nad meglice dvigoval na jugo­vzhodu. Na prelaz Volovjek smo se vracali po isti poti. Z našo vodnico Sonjo smo preživeli res lep dan. Zapisali Milena in Marija, Logatec; foto: Sonja Zalar Bizjak Obcinska seja, november 2019 Bosta prizidek šole in knjižnica prioriteti za prihodnje leto? Borovniške svetnike je na novembrski seji Nekaj vroce krvi zaradi obnove zaposlovalo vec pomembnih zadev in sicer mostu na Dražici višanje cen komunalnih storitev, obnova Na pobudo vašcanov Draži­mostu na Dražici, parkirišce P+R na železniški ce so na seji obravnavali tudi dogajanje v zvezi z obnovo postaji, enkratna denarna pomoc za mostu in ceste na Dražici. Žu- novorojence ter proracun za leto 2020. pan je povedal, da je obcina leta nju stroškov predstavlja 35 % Prej ko slej bi obcinski svet 2017 pristopila k oceni stanja dvig cen elektricne energije. S moral pristati na zvišanje, saj vseh mostov v obcini, saj se je 1.12020 se bodo povišale cene bi Komunalno podjetje beleži-izkazala potreba po obnovah. odvajanja odpadne vode in lo izgubo, ki bi jo bilo potrebno Edini most, ki je predviden za oskrbe s pitno vodo, cene sto-pokriti. rušenje, je most v Jelah, ostali ritev povezanih z greznicami Tako so svetniki podprli so dovolj stabilni za obno-in malimi cistilnimi naprava-zvišanje cen, so se pa nekateri vo. Na Dražici gre sicer tudi mi ter cene zbiranja komunal-vprašali, ali je KP Vrhnika iz-za ureditev ceste, saj je bila ta nih odpadkov pa, ko bodo po-koristilo vse notranje rezerve. zaradi drevoreda v izredno sla­višanje sprejeli tudi na Obcini Obcina Vrhnika se zaenkrat še bem stanju. Z obnovo mostu Vrhnika. ni odlocila za povišanje cen. so zaceli v sredini oktobra, po Uvodoma so s Komunalnega cen komunalnih storitev. Do materiala, del in storitev, širi-Povprecna 4 clanska družina podjetja Vrhnika svetnikom teh naj bi prišlo zaradi zvišanja tve infrastrukture in obsega bo prejela približno 2-3 € višjo predstavili potrebe po zvišanju standarda, rasti nabavnih cen storitev. Velik delež pri zviša-položnico. Informacija v primeru nesrece z nevarno snovjo v Obcini Borovnica Obcina Borovnica na podlagi 10. odstavka 13. nadaljnje spremljanje in prila-o razmerah na prizadetem ob-• Ne dotikajte se nevarne sno-izkljucite ventilacijo. gajanje dejavnosti razvoju do-vi in ne hodite po njej. clena Uredbe o preprecevanju vecjih nesrec in mocju in izvajanju nalog zašci-• Ce je treba, se evakuirajte. godkov. Ljudem in naravnemu te, reševanja in pomoci. • Ne dotikajte se predmetov, zmanjšanju njihovih posledic (Ur. l. RS, št. 22/16) • Spremljajte navodila, ki jih okolju v tem primeru ne grozi ki so bili v stiku z nevarno ter 3. tocke II. dela priloge 4 te uredbe izdaja objavijo mediji. vecja nevarnost. snovjo. informacije iz Nacrta zašcite in reševanja ob nesreci 3. Ravnanje ljudi v primeru • V bližini kraja nesrece ne ka-• Upoštevajte navodila pristoj- z nevarnimi snovmi v obcini Borovnica. 1.3. Nesreca vecjega obsega nesrece z nevarnimi snovmi dite in ne uporabljajte odpr-nih služb na terenu. • Upoštevajte zašcitne ukrepe, tega ognja. Za nadzor in obvladovanje 1. Nesrece z nevarnimi snovmi trebne ukrepe za preprecitev in takšne nesrece je nujno treba ki so predvideni ob nesreci z • Ce je treba, pojdite v zaprt Nevarne snovi so predvsem omejitev ucinkov vecjih nesrec, neko nevarno snovjo. prostor, zaprite okna in vrata, Obcina Borovnica tiste, ki so strupene, rako-ki bi vplivale na ljudi in okolje. uporabiti dodatne posebne sile in sredstva. Obvestijo se pri­ tvorne, jedke, oksidacijske in Kljub vsem varnostnim ukre­stojni organi, oceni razmere ter dražljive, radioaktivne, kužne, pom namrec ni mogoce odpra­poskrbi za zašcito in reševanje eksplozivne, lahko vnetljive ali viti vseh tveganj, ki vplivajo na in doloci zašcitne ukrepe, sledi­ povzrocajo vžig v stiku z dru-nastanek nesrec. Družba Feno­gimi snovmi. Nesrece z nevar-lit d.d. zaradi opravljanja dejav-jo aktiviranje sil in sredstev za Parkirišce pri železniški postaji nimi snovmi lahko nastanejo nosti na podrocju proizvodnje zašcito in reševanje, posredo­vanje informacij javnosti, spre- v gospodarskih družbah, za-smol in duroplastov predstavlja mljanje situacije in prilagajanje vodih in drugih organizacijah, tveganje za nesrece z nevarni­ usposobljeno za uporabo ki v delovnem procesu upo-mi kemikalijami. Tehnologija dejavnosti razvoju dogodkov ter na koncu porocilo in konc­ rabljajo, proizvajajo, prevaža-proizvodnje sinteticnih smol na ocena ter analiza izvedenih jo, pretovarjajo ali skladišcijo (polimerov) temelji na sintezi nevarne snovi, nafto in njene surovin v reaktorjih pri povi-aktivnosti vseh sodelujocih v intervenciji. derivate ter energetske pline in šanih temperaturah in podtla­opravljajo dejavnost ali upra-kih. Duroplaste pa proizvajajo vljajo sredstva za delo, ki pred-iz smol, ki jim dodajo polnila in 2. Obvešcanje o nesreci v stavljajo nevarnost za nastanek druge dodatke, ki so odvisni od obcini Borovnica nesrece. Ce nevarne snovi ne-namena uporabe, in jih z gnete-V primeru nesrece z nevar­nadzorovano prodrejo v okolje, njem in mletjem pripravijo za nimi snovmi o tem cimprej ob- ogrozijo življenje ali zdravje nadaljnjo uporabo. Vec infor-vestimo regijski center za obve­ljudi in živali, povzrocajo uni-maciji najdete na spletni strani šcanje s klicem na številko 112. cenje ali škodo na premoženju družbe Fenolit d.d., kjer imajo Prva informacija, ki jo opazo­ter škodljivo vplivajo na okolje. objavljeno svojo Informacijo za valci, povzrocitelji, inšpekcijske Ob nesreci z nevarnimi snov-javnost o varnostnih ukrepih službe itd. posredujejo na šte-mi lahko pride do požara, ek-in o ravnanju v primeru vecjih vilko 112 naceloma vsebuje lo-splozije (posledica je lahko po-nesrec v družbi Fenolit d.d. kacijo nesrece, cim natancnejši rušitev objektov), onesnaženja opis vrste nevarne snovi (ce jo ozracja, vodotokov, podtalnice, 1.2. Nesreca manjšega obsega poznamo) ter možne posledice zemlje, ter do zastrupitve ljudi Nesrece manjšega obsega v nesrece za reševalce ter okoli-in živali in drugih posledic. obcini Borovnica praviloma ške prebivalce. Regijski center 1.1Fenolit d.d. obvladujejo redne reševalne za obvešcanje nato obvesti pri­službe na obmocju podjetja stojne organe v obcini Borovni- V obcini Borovnica predsta-ali lokalne skupnosti, kjer je ca. Za obvešcanje prebivalcev o vlja vir nesrece vecjega obsega podjetje. Po nastanku nesrece stanju na prizadetem obmocju družba Fenolit d.d., ki je tudi sledijo obvešcanje pristojnih nesrece je v obcini Borovnica zavezanec direktive SAVESO organov, ocena stanja na tere-pristojna Obcina Borovnica, ki II. Le-ta zahteva, da upravljavci nu, vzpostavitev stanja pripra-preko medijev (Radio Ognjišce, lokacij s prisotnimi nevarnimi vljenosti za ukrepanje, aktivi-spletna stran obcine www.bo­snovmi poskrbijo za vse po-ranje sil za zašcito, reševanje in rovnica.si) prebivalce obvešca Parkirišce pri železniški postaji Borovnica je z manjšimi omejitvami usposobljeno za uporabo. Ker se je izteklo dovoljenje SŽ za zacasno parkiranje ob obeh straneh ograje železniške Bo parkirišce na železniški redarstvo. saj je težava tudi ta, vložili v šolstvo. Vsi svetniki so cel za kolovoz ob Borovnišcici €), vzpostavitev javnega WIFI da se na tem obmocju pušcajo bili proti predlogu, tudi zaradi (93.800 €), projektana doku-omrežja (15.000 €), in še nekaj postaji funkcionalno? avtomobili po vec dni. dejstva, da se bo rast v obci-mentacija za most v Jele (19.000 drugih. Obcina nacrtuje tudi Kar precej nejasnosti je tudi opravljenih delih pa je s strani v zvezi s parkirišcem P+R na ni zdaj umirila in bi bil ukrep €), projektna dokumentacija za dve novi zaposlitvi – za podro­obcanov slišati nekaj opozo-železniški postaji. Ureditev Denarna pomoc za slab ugled za obcino. Župan kolesarsko povezavo Borovnica cje priprave in vodenja investi­ril in skrbi, da bo prepustnost tega obmocja pozdravljajo vsi, novorojence ostaja enaka je še povedal, da se je zavedal – Pako (29.560 €) in kolesarsko cij ter za podrocje vzdrževanja. vode zaradi obzidanega mostu menijo, da bo lepo in moderno, Svetniki so na seji obravna-takšnega »bumeranga«, a da je povezavo Borovnica – Dol – Racunovodkinja Monika Rem-za 20 cm na vsaki strani in dvi-postavlja pa se vprašanje, ali vali pobudo s strani župana, izhajal iz logike problema, ki Bistra (30.500 €), za dokumen-škar je ob predstavitvi prora­ga ceste, ogrozila poplavljenost. bo tudi funkcionalno in kako da znižajo enkratno denarno ga ima obcina, torej zagotoviti tacijo za obvozno cesto Bistra cuna opozorila tudi na zadol­Obcani so zbrali tudi podpise, bo vse skupaj potekalo. Kako pomoc za novorojence. Župan varstvo in kvalitetno šolstvo. (10.000 €), preplastitev Zalarje-ževanje obcine, da imamo za saj hocejo cesto v prvotni višini. bo deloval parkomat, kako bo se je za tak predlog odlocil, ker ve ulice (45.000 €), obnova ce-poplacati kredit za iz leta 2014, Župan je pojasnil, da hidro-s pretocnostjo vozil, koliko prej opažajo težave na podrocju Potrebno bo dolociti ste na Dražici, od Majerce do ki je bil najet za izgradnjo nove log jamci, da je prepustnost bo potrebno priti na postajo, da varstva in šolstva, saj razpo-prioritetne projekte kolonce (50.000 €), investicije cistilne naprave svetniki pa so dovolj velika. se uredi tudi placilo parkirnine ložljive kapacitete pokajo po Na mizi za obravnavo so v javno razsvetljavo (30.000 €), tudi v luci tega dejstva ugoto-Z obcani se je obcinska upra-… Župan je povedal, da je ob-šivih. Leta 2003 so se za višjo svetniki imeli tudi proracun obnova soteske Pekel (20.850 vili, da imajo odprtih prevec va tudi srecala na sestanku, na cina tukaj žrtev, da je naredila denarno pomoc odlocili zaradi za leto 2020. Ta predvide-€), ureditev ekoloških otokov projektov in da morajo dolo­katerem so se dogovorili, da vse kar je lahko, parkomat pa, praznih oddelkov, danes pa je va 4.548.146 € prihodkov in (3.400 €), kanalizacija Mikuže-citi prioritetne. To sta zaen­drugi del ceste zaenkrat ne da je v domeni Slovenskih žele-situacija popolnoma drugacna, 5.256.721 € odhodkov. Naj va ul., Ul. Bratov Mivšek, Cesta krat prizidek osnovne šole in bodo asfaltirali in bodo do znic, ki mora placilo parkirni-oddelki so polno zasedeni. Prav navedem nekaj naložb in in-pod goro, Ljubljanska, Zalarje-morebitna ureditev knjižnice aprila pocakali, da vidijo, ka-ne urediti v povezavi s karto za tako je opozoril tudi na nekaj vesticij, ki so najbolj zanimiva va (20.000 €), vzdrževanje vo-v prostorih trgovine Jurcek, kšno bo stanje in ali je višina vlak. A zaenkrat konkretnejšihprimerov, ko so otroka ob roj-in pomembna za naše obcane. dovodnega omrežja (74.000 €), po županovih besedah pa še ceste res dejavnik, ki vpliva na odzivov s strani SŽ še ni, so pa stvu vpisali v obcini Borovnica Na podrocju zašcite in reševa-kolesarsko – rolkarski poligon ureditev pitne vode za obcane morebitno poplavljenost tam-zagotovili, da išcejo enostavno in prejeli denarno pomoc, nato nja obnova hidrantov (10.200 (37.800 €), trajnostni razvoj že-vasi Brezovica. Osnutek prora­kajšnjega obmocja. rešitev. Kljub nekaterim ne-pa so se odselili drugam. Tre-€), nakup defibrilatorjev (2.500 lezniške dedišcine (63.600 €), cuna za prihodnje leto je sedaj Slišati pa je bilo tudi opozo-jasnostim župan meni, da bo nutna višina denarne pomoci €), investicijsko vzdrževanje ureditev knjižnice v prostorih v javni obravnavi in pripombe rila, da bi morali ocistiti vodo-borovniški P+R gotovo najbolj znaša 400€, kar je med višjimi gasilskih domov (57.000 €), na-bivše trgovine Jurcek (380.000 ter predloge lahko posredujete toke, a da je to naloga države, izkorišcen v primerjavi z drugi-v Sloveniji, župan pa je predla-kup gasilske opreme (8.000 €), €) ureditev športnega parka tudi obcani. saj obcina ne sme posegati v mi obcinami. Kontrola bo izva-gal, da bi ga znižali na 200€, ter sofinanciranje gasilskega vozila (75.640 €), prizidek k Osnovni vodotoke. jal medobcinski inšpektorat in tako prihranek, cca. 10.000€ GVGP-1 (6.600 €), nakup par-šoli dr. Ivana Korošca (747.748 Rok Mihevc Aktualno stanje na projektu »Kolesarska povezava Borovnica - Pako« ki niso pozidana oz. predvidena za vljenem posegu, na osnovi geodetske cesti (most na regionalni cesti). Do povezavo.Projektant je v okviru mo-izmere dejanskega posega in takratne konca januarja bo izdelana PZI žnosti, ki jih daje zakonodaja, upo-ocene vrednosti zemljišca s strani dokumentacija za odsek od ga­števal vse predloge razen tistih, ki bi sodnega cenilca. Vse stroške v zvezi silskega doma na Bregu do Pako pomenili preveliko spremembo osi s pripravo pogodb, njihovo overitvijo h. š. 33. Tu do zamud prihaja zaradi ceste, na kar ne pristaja Direkcija RS – potrebna bo overitev pred notarjem pocasne odziva SŽ infrastruktura d. za infrastrukturo. Iz smeri proti Bo-– bo nosila obcina, prav tako tudi stro-o. o., ki do leta 2023 nacrtuje izvedbo rovnici bo imela na dvignjenem pla-ške parcelacijo in vpisa novih parcel v obnove proge med Dolgim mostom in toju izvedena poravnava osi križišca zemljiško knjigo. železniško postajo Borovnica. Pri tem ceste, ki pripelje skozi podvoz pod Prav postopek služnosti z nakna-bo prišlo tudi do širitve železniških železniško progo s cesto, ki vodi do dnim odkupom pa je razburil vecino nasipov, kar vpliva na pripravo pro-gasilskega doma na Bregu, tudi funk-prisotnih lastnikov zemljišc, ki se jim jektne dokumentacije kolesarske po­cijo umirjanja prometa. Iz smer Bo-zdi krivicno, da morajo, kadar želijo vezave v delu med Bregom in Pakom, rovnice proti Bregu pa bo pred tablo, sami na svojih zemljišcih kaj zgraditi, v katerem se regionalna cesta najbolj ki oznacuje zacetek naselja kot ukrep predhodno in po znanih cenah placati približa železniškemu nasipu. Obca­umirjanja prometa izveden sredinski vse mogoce prispevke, zdaj pa naj bi v ni Pakega, ki živijo na odseku, kjer se otok. Projektant je opozoril tudi na to, naprej podelili služnost, ne da bi vede-izdelava PZI za kolesarko povezavo še da bo skozi naselje Breg na strani, po li, po kakšni ceni bo zemljišce na kon-ni zacela (od h. š. 33 dalje proti meji z kateri bo potekala kolesarska steza, le cu odkupljeno. V tem smislu postopek Obcino Brezovica), so v septembru na ta nivojsko dvignjena, robniki ob cesti res ni pravicen, a lastnikom zemljišc Obcino Borovnica naslovili dopis, v V sredo, 6. 11. 2019, je bila in uvozov na parcele pa tudi prispevajo k temu, da vozniki je lahko v uteho, da se bo zaradi po-katerem zahtevajo, da se kolesar-med 17.00 in 19.00 sejna soba Od zacetka septembra do sredine upocasnijo vožnjo.Vec razprave je bilo vecane komunalne opremljenosti ter ska povezava izvede do konca na­oktobra so bila lastnikom pozidanih obcine Borovnica zasedena zaradi sprememb pri avtobusnih po-boljše kakovosti bivanja (manjši hrup, selja. Ker gre za odsek, ki neposredno in zazidljivih parcel, ki živijo na ome- do zadnjega koticka. stajališcih, ki so sedaj predvidena na vecja prometna varnost) po koncu meji na 2. zašcitno cono Krajinskega njenem odseku kolesarske povezave v vozišcu. Ker to zmanjša varnost vsto-projekta povecala tudi vrednost nji-parka Ljubljansko barje in je oprede­naselju Breg in za katere je predvideno, Andrej Klemenc v imenu Obcina pa in izstopa šolskih otrok so nekateri hovih nepremicnin. Ker tako nihce ljeno kot habitat ogroženih dvoživk, da bo po njih potekala kolesarska po- Borovnica kot investitorja in Jernej temu nasprotovali in obenem apelirali, ne bo oškodovan z manjšo vrednostjo smo sredi julija s predstavniki Zavoda vezava, individualno predstavljeni obe Kobe kot predstavnik podjetja IB-da se predvsem za tiste, ki živijo v juž-parcele, vsi pa bomo pridobili glede RS za varstvo narave OE Ljubljana, iz­ varianti poteka kolesarske povezave -KOM d. o. o., ki izdeluje projektno nem delu naselja Breg in v delu Borov-prometne varnosti, zmanjšanja hrupa vedli terenski ogled. Na njem je bilo preko njihovih zemljišc ter ukrepi za dokumentacijo, sta obcanom, lastni-nice Pod goro, uredi dodatno avtobu-in bolj udobne vožnje, bo pravici za-ugotovljeno, da bi bila ob upoštevanju umirjanje prometa. Izkazalo se je, da kom parcel ob regionalni cesti R3 sno postajališce. Vendar se je izkazalo, došceno ne glede na postopek odkupa. sonaravne gradnje izvedba kolesarske velika vecina lastnikov ne nasprotuje da bi s ceste zamaknjena postajališca Ob gradnji kolesarske povezave in 642 1146 na odseku med mostom cez povezave mogoca do meje z Obcino varianti brez plocnika in da so tudi zahtevala nezaželene dodatne posege prenove ceste obcina izkljucno na Borovnišcico in odcepom za gasilski Brezovica. tisti, ki so bili najbolj zaskrbljeni za dom na Bregu pri Borovnici, predsta-na zasebna zemljišca, na cestišcu pa svoje stroške nacrtuje izgradnjo nove-V osnutku proracuna obcine za varnost pešcev sprejeli argument, da vecjega števila ne bi dovolila DRSI, saj ga vodovoda, ki bo nadomestil seda­ vila koncno verzijo poteka in precnih leto 2020 so že zagotovljena sred­ kolesarji na kolesarski stezi ne smejo gre za državno regionalno cesto. njega, ki je zelo dograjan vodovod. To profilov trase nacrtovane kolesarske stva za PZI dokumentacija za ta voziti hitreje od 25km/h ter da je v tem bo kar precejšen izdatek za obcinski odsek, ki bo pripravljena do konca povezave Borovnica – Pako na tem primeru glede na pricakovano gostoto Odkup zemljišc proracun, se bo pa na ta nacin bistve-marca prihodnje leto. Odprto pa še odseku.Na predhodni predstavitvi, kolesarskega in peš prometa, mogoce V drugi polovici meseca novembra no izboljšala zanesljivost in kakovost ostaja vprašanje financiranja zah­ ki je bila junija v gasilskem domu na zagotoviti varnost tako enih kot dru-bodo lastniki parcel, ki so predvidene oskrbe v vecjem delu Brega in Pakega. tevnih hidrološko-hidravlicnih Bregu pri Borovnici, so nekateri ob- gih. V razgovorih so lastniki opozorili Tudi zaradi tega ni mogoce, da bi ob- za odkup zaradi gradnje kolesarske študij in projektiranja ustrezne-cani izrazili pomisleke glede varnosti na neustrezen naklon sedanjega cesti-povezave na odseku regionalne ceste cina od zasebnih lastnikov odkupila ga odtekanja vode iz kraških ar­pešcev v primeru, da poleg kolesarske šca, zaradi katerega se meteorna voda od Borovnice do odcepa za gasilski zemljišca za površine za kolesarje in teških vodnjakov, ki ob mocnih de­steze ne bo zgrajen tudi plocnik ter zliva na njihova dvorišca, na nekaterih dom na Bregu, po pošti prejeli dopis, pešce, še posebej, ker ji zakonodaja ževjih dere tako iz hribine na cesto kot zahtevali tudi ukrepe za umiritev pro-mestih pa so neustrezno izvedeni tudi s katerim bodo seznanjeni s postop-nalaga, da mora zemljišca v ob-tudi iz same ceste, prav tako pa tudi ali meta pred vstopom v naselju. Zato je jaški, zaradi cesar predvsem pri vožnji kov prenosa služnosti na obcino, pri-cinski lasti brezplacno prenesti bo potrebno zahtevno odvodnjavanje bil sprejet sklep, da se poleg obstojece težkih tovornih vozil prihaja do obcu-kazom posega na njihovo parcelo oz. na DRSI. ceste ob njeni rekonstrukciji financno variante izdela idejna zasnova tudi za tnih sunkov, ki se prenašajo na stavbe. parcele, ki bo vseboval tudi podatek o na svojo ramena prevzela Direkcija RS varianto s plocnikom, obe varianti pa Številni so si zaželeli tudi širše in nove predvidenem obsegu posega v m2 ter Stanje na ostalih odsekih za infrastrukturo. Obcina Borovnica naj vkljucita tudi ustrezne ukrepe za dostope do zemljišc, tisti, pri katerih z nacinom odkupa. Ker gre za odkup v Koncana je izdelava projektna do-si ne more privošciti, da bi za zadnje­umiritev prometa. bi bil posega na njihove parcele vecji varovalnem pasu državne ceste, bo ta kumentacije za odsek kolesarske po-ga pol kilometra ;nacrtovane 3,5 km zaradi nacrtovanih avtobusnih posta-izveden po s strani DRSI zahtevanem vezave med mostovoma na Borovni-dolge kolesarske povezave porabila Upoštevani predlogi obcanov glede jališc in ukrepov za umirjanje prome-postopku. Lastniki bodo tako popla-šcici na Mejacevi ulici (most na cesti polovico ali vec pridobljenih evrop­ umirjanja prometa, profila povezave ta pa, da se ti prestavijo na zemljišca, cani najkasneje v letu dni po opra-do železniške postaje) in Ljubljanski skih sredstev. OTVORITVENA ZABAVA! Cetrtek, 28. 11. 2019. 9.30 10.00 10.30 15.00 ŠTUDENTSKI PIHALNIKVINTET Slavnostna otvoritev Glasbena skupina MALIBU Glasbeni nastop ucencevOŠ BOROVNICA Animacija za otroke Ansambel LIVADA Animacija s PIKO FLIKO Carodeja JANI in TONI Sladko presenecenje za najmlajše Vabljeni! Intervju: Jože in Slavka Jurcek Najina prioriteta je na »potapljajoci se ladji« rešiti najine mornarke Kot strela z jasnega je Borovnico zadela novica, »Špancek« se zapira! Kako? Pa saj niso niti poskušali vztrajati, Spar še svojih vrat odprl ni… Odlocitev, ki gotovo ni bila lahka in ima za seboj kar nekaj neprespanih noci. Bodo zdaj na poli­cah namesto živil knjige? Za vsa pojasnila smo prosili direktorico Jurcek d.o.o. Slavko Jurcek in vodjo nabave Jožeta Jurcka. Zacnimo na zacetku. Jurcek d.o.o. ima dolgoletno tradicijo na Zalarjevi cesti. Nam lahko osvetlita spomin na zacetke vašega podjetja? Zacetki segajo v pomlad leta 1990, ko me je brat pohecal, naj se pripravim na podjetništvo. Služ­ba in kmetija namrec nista prišli vec v poštev. Prišel je nov val, na katerega sem stopil in marca 1990 smo registrirali podjetje, s trgovino smo se zaceli ukvarjati 21. julija 1990. Nato smo zaceli širiti svojo dejavnost. Prva trgovina je bila v hiši, imela je 12 kvadratnih metrov, potem smo jo razširili s ponudbo delikatese na 40 kvadratnih metrov. Leta 1994 smo podrli gospodarsko po­slopje in zgradili trgovino, ki smo jo potem odpr­li leta 1998 in je merila 100 kvadratnim metrov. Zaceli smo tudi z zaposlovanjem, najprej nas je bilo štiri, potem sedem. To je trajalo do leta 2003, ko smo se odlocili, da dejavnost še razširimo, oz. povecamo objekt. Tako smo imeli novembra leta 2003 še zadnjo širitev prostorov, do danes nas je bilo 11 redno zaposlenih. V tem obdobju so nas zapustile tudi tri delavke, prišel je nov kader, letos pa smo se prvic veselili tudi upokojitve. Kakšna je bila ta pot? Zanimiva. Vsakic, ko je bil pred nami nov izziv, nas je pot peljala v smer, ko sploh opazil nisi, da si v primežu globalizacije. Leta 2003, ko smo zgradili zadnjo fazo, smo se ustavili in takrat je kreativnost izginila, prišla je neke vrste monoto­nost. V zadnjih letih opažamo pritisk globaliza­cije in oba cutiva, da pocasi izgubljamo smisel, kaj je to trgovina. Ta trend je postal tako mocan in marketinško usmerjen, da nam je zacela duša prostora pocasi izginjati. Pritiski, še vec in vec … S tem ti zmanjka casa za stranke in normalen odnos. Prav tako je tudi naša potrošniška družba dobila vec pravic in je vse zahtevnejša. Gre za franšizo Tuš, torej neko partnerstvo. Zakaj ste se takrat pravzaprav odlocili za tega trgovca? Na prelomnici tisocletja so v naše kraje vedno bolj prihajale korporacije, ki so bile mocnejše in mali trgovci smo bili vedno manj konkurencni poslovnemu svetu. Takrat nam je prišlo naproti podjetje Tuš, ki je zacelo med prvimi v Sloveni­ji nuditi franšize, kar je pomenilo, da smo bili v sklopu vodstva podjetja. S tem smo bili na nek nacin varovani kar se tice marketinga in konku­rencne ponudbe na tržišcu. Tako smo se konec leta 1999, tocno na prehodu v novo tisocletje, odlocili, da sodelujemo s Tušem. To sodelova­nje je bilo zgledno in solidno vse do danes, ko odhajamo. Po skoraj 30 letih je torej padel najvecji goban v obcini. Kaj je v ozadju te odlocitve? Verjetno ni bila sprejeta cez noc. Že od odprtje trgovine v naši hiši na zacetkih se je govorilo, da bo naslednje leto odprl Mercator. Teh manter, da prihaja konkurenca, smo bili va­jeni dobesedno 30 let. Tudi v zadnjem obdobju govoric, da bodo odprli Hofer, Spar, Mercator, nismo prevec resno jemali in smo sledili svo­jemu dnevnemu ritmu. Konec maja, pa je bilo v oddaji Dobro jutro receno, da bo zacel zidati Spar in to se je zacelo uresnicevati po Prazniku borovnic. Ni nas bilo še strah, imeli smo rezerve, saj imamo zaposlene, ki bodo kmalu za upoko­jitev in štirje clani bi bili pripravljeni iti na za­vod, v primeru, da bi nam promet precej padel. Na petek, 13. septembra, pa smo dobili potrditev, da ima naslednje leto namero graditi še Merca­tor. Takrat smo se globoko zamislili. Naproti pa nam je prišel Robi Blatnik iz Sparove verige, s ponudbo, po kateri bi bilo za naju dva, kot so-lastnika podjetja, zelo ugodno, da se umakneva iz tega procesa. Blatnik je zelo korektno pristo­pil do zaposlenih, zaposlil bo vseh osem naših punc, placa bo ostala ista ali celo vecja. Njegovo razmišljanje je podobno najinemu v tem smislu, da imamo socialni in cloveški cut. Zacutila sva, da bi bila to dobra priložnost, da naredimo ta korak. Lahko pa priznava, da so naju snubili tudi iz verige Tuš, da bi oni prevzeli zadevo, a glede na ponudbo Blatnika, sva se odlocila, da je bolj smiselno, da pristopimo v sodelovanje s Sparom. Torej so bile v ospredju te odlocitve vaše zaposlene? Ce se ladja potaplja, je najina želja in prioriteta, da rešiva svoje mornarke. Kaj se bo z nama do-gajalo v prihodnosti, še tocno ne veva. Po clove­ški noti, pa nama je bilo prioritetno, da oddava punce v bolj varne roke, kot pa da bi bile nekje v rokah drugih korporacij na tržišcu. Bistveno nama je bilo, da bodo punce zadovoljne in da ne bo prevelike bolecine, ko bo prišlo do spremem-be. Mislim, da sva lahko ponosna na odlocitev. Ampak verjetno je bila trgovina pred dvema letoma obnovljena tudi zaradi napovedanega novega trgovca v naš kraj. Tudi zato je vaša odlocitev veliko presenecenje. Toliko truda in casa in verjetno tudi financ vloženega v vse to… Trgovina je potrebovala prevetritev, tako na ma- terialnem kot osebnem nivoju. Potrebno je sledi-ti trendom in tudi sama oprema je bila dotraja­na. Pokazalo se je tudi to, da so se zacele menjati generacije v kraju, prostor se je prevetril tudi po cloveški noti. V zadnjem obdobju smo bili zelo kreativna in povezana ekipa. Po eni strani nama je seveda žal, da se to razdira, ampak glede na vso situacijo, je prav, da je prevladovala modrost, da sva se odlocila za ta korak. Kako so odlocitev sprejele zaposlene delavke? Seveda je bilo veliko presenecenje, tudi naju je dva tedna, po domace povedano, bolela glava. Ko sva prišla do odlocitve, sva to sporocila za­poslenim in hitro ukrepala v tej smeri, da se jim je predstavil novi delodajalec in da so ga zacutile. In nota clovecnosti Robija Blatnika jih je hitro prepricala, da jih ne sme biti strah spremembe. Kaj bi v vseh teh letih delovanja spremenili, ce bi lahko? Kaj ni uspelo uresniciti? Spremenila ne bi nic, mislim, da sva lahko po­nosna na opravljeno delo. Mogoce sva bila celo premehka v primerjavi s trendi vodstev raznih podjetij. Nikoli nisva delovala v duhu izkorišca­nja delavcev in strank. Midva sva zadeve speljala korektno in nama ni žal za nobeno stvar. Žal pa mi je, da so šle stvari predalec v tem sodobnem casu. So bile še kakšne želje in stvari, sta jih želela uresniciti? Želja in nacrtov nisva imela, ker sva nekaj let pred upokojitvijo. Namestnika, ki bi to peljal ni­mava, je pa bila vedno v najini glavah ideja, da ko bo prišel cas, da vse to prepustiva mlademu kolektivu, ki je prišel k nam, saj so punce poka­zale veliko iniciative. Mogoce bi bila teta in stric iz ozadja, ki bi pustila, da se stvar razvija naprej brez nekih velikih najemnin, tako da bi bile te družine še naprej socialno varne. Dejstvo je, da so obcani razocarani nad zaprtjem. Kaj to pomeni vam? Zelo se zahvaljujemo strankam v vseh letih, ki so bile z nami na tržišcu in so z nami sodelovale in nas podpirale. Imamo veliko mladih družin, ki so se preselile v kraj, imeli smo poudarek na bio in eko prehrani, starejšim smo nudili dostavo plina in potrebšcin domov. Najprej je bil za mar-sikoga seveda šok, ko pa je minilo nekaj dni, smo opazili, da ni zamere ali jeze, saj so tudi stranke zacutile, da ravnava modro. Da jim je sicer žal za to, tako kot nam je vsem, saj smo veliko ustvarili. Ampak že cez kakšno leto bi lahko prišla podob­na zadeva, samo na drugacen nacin, verjetno pa bi bila bistveno bolj boleca kot je zdaj. Od nekdaj je vaša trgovina veljala za tako domaco. Veliko ste kot pomembno podjetje v obcini prispevali tudi za dobrobit kraja. Na vaša vrata so trkali tako gasilci za pomoc pri srecelovih, kot osnovnošolci, dobrodelne organizacije in drugi... Tudi sam imam izkušnje, da nismo ostali pred zaprtimi vrati in praznih rok. Pa bi lahko, saj niste dobrodelna organi­ zacija. Kaj vas je k temu dobremu delu gnalo v vseh teh letih? Lahko recem, da nas je vso obdobje nekaj cuvalo. Imeli smo za place, dopuste, regres, nikoli pa ni bil nek vecji višek. V tem sklopu stanja, kolikor je podjetje nudilo, smo lahko pristopili k raznim dobrodelnim zadevam, ki so nam prihajale na­proti kot sponzorstvo, po naših financnih zmo­žnostih. Moj najljubši del trgovine je bila delikatesa. Pa ne zaradi bogate mesne izložbe, ampak zaradi najvecjega simbola našega kraja, ki ste mu dali posebno cast tudi vi. Fotografija viadukta, na kat­ erega si lahko pomislil vsaj takrat, ko si cakal na kruh ali narezano ljubljansko salamo. Kaj vam pomeni Borovnica? Kako jo vidite? Gre naš kraj v pravo smer? V zadnjem obdobju so se zadeve koncno pre­maknile, da bodo imele v prihodnosti povezavo repa in glave. Mislim, da se po zaslugi župana in obcinske uprave veliko dogaja na tržišcu. Pocasi dajejo upanje, da bo tudi v Borovnici kaj vec de­lovnih mest in vse ostalo, kar spada zraven. Mi-slim, da sprememba prihaja tudi v našo dolino, ki sicer ni tranzitna in veje nov veter sodobnega gospodarstva. Pustimo se presenetiti. Ampak, je v naši Borovnici še cutiti tisto domacnost? Do neke mere ja, do neke pa ne. V trgovini se mogoce še kar cuti, sploh med starejšimi. A trend marketinga in orodij, ki jih ima sodobno podjetništvo, jemlje duh te domacnosti. To se vidi povsod. Dotaknimo se še nedeljskega odprtja trgovin. Je to nuja, ali razvada? Kako vi gledate na to? Nedeljsko odprtje trgovin bi bilo potrebno uki­niti. Državi smo sicer lahko hvaležni, da so v za­dnjem letu trgovine zaprte ob praznikih. Zdi pa se mi, da je odprtje trgovin ob nedeljah razvada, po drugi strani pa je tudi res, da so ljudje vpeti v službe in dejavnosti, ki jim nakupa ne omogo-cajo vec med tednom.Kot ne trgovec pa vidim, da je šlo potrošništvo predalec. Prodajamo ve­liko nepotrebnih produktov, marketing kupce poneumlja. Naša trgovina ima vec kot 7.500 vrst izdelkov na 250 kvadratnih metrov. 30 let nazaj je bilo dovolj 1.500 izdelkov in sem preprican, da bi bili z njimi lahko cisto zadovoljni tudi danes. Žal pa prodajalci narekujejo tempo in nas zava­jajo, da gremo v te vode. Stranke se poslužujejo raznih popustov, kuponov, bonitet in vedno bolj diši po robotizaciji in »zombijskem« pristopu same dejavnosti. Nima vec smisla po potrebi, ampak bolj po trendu. Lahko recemo, da je po­trošnik 21. stoletja neracionalen, a vsak se mora pri sebi odlociti, kaj potrebuje. Kaj bo sedaj s samim objektom vaše trgovine? Objekt sem ponudil obcini v najem ali prodajo, ce bi jim prišel prav za potrebe kraja. S strani žu­pana Bojana Cebele je prišel velik interes, imeli smo že pogovor, v katerem smo nakazali namero, da smo pripravljeni objekt prepustiti obcini Bo-rovnica, ki ima veliko potrebo in željo, da bi tu zdaj delovala knjižnica. Vse je še odprto, razja­snilo se bo do novega leta.Krajanom in obcanom se lahko samo zahvaljujeva, da so nas podpirali slabih 30 let, za strpnost in razumevanje tudi v casih, ko ni vse teklo kot po maslu. Ponosna sva, da sva lahko pisala to zgodbo. Upava, da razu-mete, dragi krajani, zakaj sva se odlocila za umik iz te dejavnosti. V življenju so pac obdobja, v ka­terih prihaja do sprememb in tudi ta bo v pri­hodnosti gotovo pozitivna.V prihajajocem letu, ki prihaja, pa želiva vse lepo. Predvsem vse lepo na poti obiskovanja novega objekta in podjetja. Verjameva, da boste zadovoljni, tako kot ste bili v našem podjetju Jurcek, tudi v mesarstvu Blatnik in njihovi franšizni enoti Spar. Pa zakljucimo s simbolicnim vprašanjem. So bili v Jurcku na voljo tudi jurcki? Ja, posušene in zmrznjene. Pogovarjal se je Rok Mihevc. Sodelavke kolektiva Jurcek d.o.o. bi se rade javno zahva­ lile vodstvu podjetja, Slavki in Jožetu Jurcku, za dolga leta, ki smo jih skupaj preživeli, saj je bila trgovina naš drugi dom. Bili smo povezani med seboj in delovali smo kot skupnost, kar se je gotovo odražalo tudi v odnosih s strankami. Zadnja gesta in odlocitev, ko sta poskrbe- la za socialno varnost nas in naših družin in sta vse nas postavila pred svoje koristi, pa je obcudovanja vredna. Ne premore vsako vodstvo takega cloveškega poslu- ha za druge, kot ga imata naša Slavka in Jože. Naj se vama dobro tudi z dobrim povrne. Kolektiv Kam nas vlece srce? Kam gremo? Od kje prihajamo? Kje je naš dom? Vprašanja, ki si jih zastavljamo, ko raziskujemo življenje in ki so si jih zastavili tudi folklorniki Folklorne skupine Bistra na svojem letnem koncertu »Na snidenje«. Na snidenje je zgodba o zve­davem dekletu, ki jo življenje vlece naprej, v druge kraje, med tuje ljudi. Želi si izkusiti in do-živeti kaj vec kot le življenje v svoji vasi, v Borovnici. Otožna, vendar polna pricakovanj se pripravlja na pot z vlakom, ki je tudi simbol naše rodne do-line, in jo popelje na Gorenjsko, kjer se na trgu odvija povorka. Ljudje se veselijo in plešejo, po­vabijo jo medse in ima se lepo. A vendarle ugotovi, da jo srce žene naprej. Na Koroško. Tam na peronu opazuje ples oce­ta in hcere, ki se poslavljata. V njej vidi sebe, ki gre iskat svojo sreco, morda ljubezen in vidi žalost oceta, ki ve, da je odhod neizogiben. Borovniško dekle se nato pridruži Korošcem v plesu, dopade se ji, a pisk vlaka jo vrne na realna tla, saj mora naprej. V Prekmurje, kjer se pripravljajo na ohcet. Na ples jo povabi Pozvacin in pridru­žita se veselim svatom. Zelo uživa in se zabava, a v srcu se ji toži po rodni vasi. Polna no-vih doživetij in izkušenj se vrne domov … V rodno Borovnico. To vznemirjenje, pricakova­nje in hkrati otožnost so fol-klorniki spretno in brez besed ter napovedovanja orisali s plesom, igro in enkratno sce-no. Pri tem so jim kot gostje pomagali Tamburaši Borovni-ca, Folklorna skupina Kamnik in Primož Križaj. S koncertom je Folklorna skupina Bistra, ki danes deluje kot samostojna sekcija Kulturnega društva Borovnica in jo vodi mentori-ca Tanja Drašler, obeležila tudi 40 let ustanovitve. Predstava je bila pripravljena v sklopu pro-jekta »Bliža se železna cesta« s pomocjo Javnega sklada za kul­turne dejavnosti. Kam pa vas vlece srce? Ce tudi v folklorne vode, vas bodo gotovo veseli. Ce v druge kra­je, se kmalu kaj vrnite domov. Ce ste pa radi doma, pa še kaj pridite na kulturne prireditve v Borovnici in potrdite delo kul­turnikov, ki se trudijo v ljubi­teljski kulturi. Priložnosti za to je v našem kraju vec kot dovolj. Pa na snidenje! Rok Mihevc Do solz nas je nasmejal pater Karel odnose. »Smeh in ironija dolocene zadeve lažje pripeljeta do ciljev, ki si jih vsi želimo. Družbeno pravicnost, spoštljivost, odgovornost, osebno uresnicevanje … Temeljita na samo­zavesti tega, kar je vredno, in hoceta Opravicilo V clanku v oktobrski številki Naš casopis z naslovom Dobroti so dali angelska krila, sem napacno nave- del ime organizacije Župnijske ka­ ritas Borovnica. Vsem prizadetim se iskreno opra-vicujem. Ne samo smeh, celo krohot se je slišal iz osnovnošolske dvorane na ponedeljkov vecer, 21. oktobra. Clovek bi si mislil, da v šoli zopet nastopa kakšna gledališka skupina z najboljšo komedijo ali standup komik, pa je bil to le preprost duhovnik pater Karel Gržan. Hudomušno predavanjev organizaciji Župnijske karitas Borov­nica in Damjane Košir je nasmejalo vec stoglavo obcinstvo. Karel Gržan zase pravi, da je še strašilo mila podo­ba proti njemu in da se najbolje pocu-ti v »štalnih cotah«. Piše o težavah in stiskah sodobnega cloveka, knjige za otroke, mladino in odrasle. Je težak dislektik, a je kljub temu doktoriral iz slovenšcine. Redno piše clanke za revijo Ognjišce in otroško revijo Ma-vrica, sodeluje tudi v radijskih oddajah na Radiu Ognjišce. Je gost številnih okroglih miz ter predava v šolah in drugih ustanovah. Na prošnjo Da­mjane Košir ga je pot zanesla tudi v Borovnico, kjer je spregovoril o sme­hu in ironiji, ki osvobajata družbo in posameznika. Povedal je, da je ta, na videz lahkotna tema zelo pomembna, saj govori o vešcini, ki pomaga, da pre­rašcamo družbene in osebne norosti, torej tista dejanja, ki niso vredna in dobra ter ovirajo naše medsebojne Gržan prerasti norosti.« O smehu pa ni samo govoril, ampak je zanj tudi poskrbel. Na svoj hudomušni nacin je pripove­doval zgodbice iz svojega življenja in s humoreskami smo vstopili v njegov svet. In njegovo sporocilo? »Življenje je vredno in dobro, kljub bridkostim. Da bi rasli v pristnosti in bi bili uspo­sobljeni za smeh, ki osvobaja.« Rok Mihevc Noc pod viaduktom 2019 Letošnja prireditev Noc pod viaduktom je v Borovnico privabila zabave željne od blizu in dalec. Borovniški gasilci so letos na noc pod viaduktom v Borovni­ci povabili slovenskega pevca Luka Basija ter preizkušene žu­rerje Mambo Kings. Luka Basi se je rodil kot Matej Prikeržnik, a ga je hrvaški pevec Jole poi-menoval Luka Basi. Ker se je ime prijelo, v ko­munikaciji z oboževalci pa so nastajale težave, se je pevec odlocil za spremembo imena v Luka Basi Prikeržnik. Mladi Korošec je velik oboževalec Oliverja Dragojevica, cigar pe­smi poleg svojih tudi prepeva. Najvecji uspeh je dosegel na le­ najvecji šotor, ki je še lahko stal cen nad odzivom obiskovalcev na prizorišcu prireditve in upa-in se je skupaj z zacasnimi pre­li, da bo prireditev uspela. In je. bivalci Borovnice zabaval. Ker Tudi Luka Basi je bil presene-je varnost prvo vodilo gasilcev, Zabava za otroke je uspela Gasilsko društvo Borovnica je letos Noci pod viaduktom dodalo še zabavo za otroke, bolj znano kot Halloween. Po koncu prve Noci pod vi-aduktom sem dal idejo, da bi pred narodno-zabavnim de­lom organizirali še zabavo za otroke. Narodno-zabavni del se ni nikoli prijel, moji ideji pa je manjkala vsebina, zato ni bila sprejeta. Po koncu tretje bavo za otroke ali Halloween ce ni organiziral samostojne Noci pod viaduktom pa je Jože Party. Ker šotor vedno stoji že zabave za otroke, se je upravni predlagal še bolj drzno idejo – nekaj dni pred prireditvijo, v odbor PGD Borovnica odlocil, organizirajmo samostojno za-našem kraju pa do zdaj še nih-da letos poizkusimo s Hallowe- V tednu od 14. do 18. oktobra ena, Medved že spi, Gnilo jajce, Slepe miši, Rin-cice talat. Nekatere skupine so odšle na spre­ smo v vrtcu Borovnica v okviru pa vsi niso mogli pod šotor. Ko je šotor presegel dovoljeno šte­vilo obiskovalcev, je pred vrati ostalo še kakšnih 400 zabave željnih. Po nastopu Luke Basija je oder zavzela skupina Mambo Kings. Niso imeli težkega dela, saj je bila množica pod viaduk-tom dodobra razgreta, zabava pa se je nadaljevala do tretje ure, ko je bilo treba domov. Tako velika prireditev seveda ne more uspeti brez sponzor­ske podpore, zato se borovniški gasilci iz vsega srca zahvaljuje-mo: Gordeja d.o.o., Gostinstvo Dolinar, Anni d.o.o., NCR d.o.o., Prozvok d.o.o., Ogis d.o.o., Špan d.o.o., Mesarstvo Blatnik d.o.o., Gostilna in ho­tel Bistra, Birosistemi d.o.o., AMT 24 d.o.o., Avtotrade Vrhnika d.o.o., Elektromonter d.o.o, L.ask proizvodnja pohi­štva d.o.o., Mercator d.d., Kržic Transport s.p., Zavarovalnica Triglav d.d., Kamnolom Verd. Hvala tudi vsem posamezni­kom, ki so tako ali drugace po­magali pri izvedbi prireditve – gasilci obljubljamo, da to ni bila zadnja Noc pod viaduktom – se vidimo naslednje leto. Za PGD Borovnica Igor Trcek, foto: Peter Žitko Simbioza giba en - Noc pod viaduktom. duktom. Tudi ostali operativni Za pripravo dekoracije in clani nismo stali križem rok. okrasitev šotora je bilo potreb-Uredili smo vse potrebno za nih kar dobrih štirinajst dni. izvedbo prireditve. Za ples in Odgovorna za okrasitev, gasil-dobro voljo najmlajših je poskr­ka Polona, je s pomocjo neka-bela plesna šola Rueda. Ker se terih mladincev in mentorjev je stari carovnici Matildi izte­gasilske mladine pripravila kel cas, smo skupaj z zavodom prostor casu primerno, torej Enostavno prijatelji iskali novo najprej za Halloween Party, ka-carovnico. Da bi bilo vzdušje sneje pa tudi za Noc pod via-cimbolj carobno, sta za poslika- Vabilo Dragi otroci! December je pravljicen, naj bomo pravljicni tudi mi, vo obrazov poskrbeli Dragana in Kristina, nato pa je bilo mo­goce maske ovekoveciti tudi s fotografijo iz hitrega tiskalnika. Nove carovnice sicer nismo našli, pricarali pa smo kopico bonbonov ter se na uspešno uvoženi zabavi zabavali tako mladi kot stari. Vsekakor drugo leto ponovi-mo. hod po Borovnici in okolici ter si pri tem ogle-zato vas gledališka skupina Šotki vabimo na božicno vseslovenske akcije SIMBIOZA GIBA ki bo v nedeljo, 15. decembra, dale znamenitosti obcine. Pri gibalnih igrah predstavo z naslovom pripravili razlicne gibalne dejavnosti je sodelovalo 53 starostnikov, ki so uživali pri ob 16. uri v OŠ Borovnica. za starostnike in otroke na temo igrah z otroki. Z medsebojnim druženjem smo IGRE V POZABI. obogatili dneve otrokom in starostnikom, ki so S seboj pripeljite tudi starše, babice, dedke, tete, strice … lahko podoživeli svoja mlada leta. Radostno in PRESENECENJE NA Skratka vse, ki jih imate radi. Namen druženja je bilo medgeneracijsko harmonicno druženje in prepletanje razlicnih Lepo vabljeni! BOŽICNO NOC, povezovanje. Igrali smo se Kdo se boji crnega generacij bomo še ponovili. KD Borovnica moža, Lisicka, kaj rada ješ?, Trden most, Ura je Strokovne delavke vrtca Borovnica Žalna slovesnost na Bregu ZB za vrednote NOB Borovnica je tudi letos 31. oktobra pripravilo žalno slovesnost ob dnevu spomina na mrtve, tokrat pred spomenikom padlim na Bregu pri Borovnici. Nacrt zanj je narisal naš svetovno znani ar­hitekt Jože Plecnik. Na spomeniku so zapisana imena in priimki vseh umrlih prebivalcev Brega in Pakega. Zadovoljni smo bili, ker so nas z obiskom po-castili praporšcaki iz bližnjih društev ZB in osta­lih veteranskih organizacij. Žalno svecanost smo zaceli z melodijo Poci­va jezero v tihoti, sledila je položitev venca pred spomenik in poklon spominu na mrtve. Nato je besedo dobil Matjaž Nemec, poslanec Državnega zbora Republike Slovenije. Pra­poršcak z Barja je z obcutkom recitiral Ka­juhove pesmi. Na harmoniko nam je zaigral tudi osmo­šolec Gal Suhadolnik. Recitacije in parti­zanske melodije so nas za trenutek popelja­le v tisti težki cas 2. svetovne vojne. Za zakljucek je spregovoril Matjaž Oce­pek, predsednik ZB Borovnica, se zahvalil vsem sodelujocim in Gasilskemu društvu Breg - Pako za pomoc pri organizaciji. Nato je sledilo tovariško srecanje ob dobrotah, ki so jih pripravile naše clanice. Dragica Anastasov Slovenske ekipe so na balkanskem prvenstvu v planinski orientaciji, ki je potekalo od 11. do 13. oktobra na Igmanu v Bosni in Hercegovini, dosegle dve prvi in dve drugi mesti ter dobile ekipni pokal za skupno drugo mesto. V štirih starostnih kategorijah so se pomerili planinci iz Bo-sne in Hercegovine, Crne gore, Severne Makedonije, Srbije in Slovenije. Podprvaki v kategoriji juniorjev so postali planinci PD Borovnica: Klara Levec, Anže Mali, Gašper Mali, Franci Su- Mladi iz PD Borovnica podprvaki v Bosni hadolnik in Gašper Suhadolnik. Družbo jim je delala še ena ekipa PD Borovnica, ki je tekmovala v ka­tegoriji seniorji in dosegla šesto me-sto. Slovenija je osvojila tudi ekipni pokal za skupno drugo mesto, ki ga je prevzela Ana Suhadolnik iz PD Borovnica, nacelnica Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije. Iz naše države se je na balkansko prvenstvo uvrstilo šest ekip, ki so bile najuspešnejše na slovenskem planinskem orientacijskem tekmo­vanju, ki je maja potekalo v okolici Šoštanja. Tekmovanje preverja skupek znanj, izkušenj in uporabe tehnic­nih naprav za gibanje v naravi. Ana Suhadolnik (PD Borovnica), foto: Robert Belec Za šcepec spoštovanja Nezadovoljstva, depresije, revšcine take in drugacne je v naši deželici, na žalost, vse vec in vec. Prav tako nespo­štovanja, neiskrenosti, izkorišcanja. Nic novega, vznemirljivega, bi lahko rekli. Nismo zato vsi skupaj tukaj, da obupamo, da odnehamo, da se vdamo. Zaceti na novo. Zakaj ne danes, tukaj, v našem domu, v našem malem kraju naše cudovite deželice? Zakaj ne? Kaj naj storimo, kakšen naj bo prvi korak? V družini naredita prvi korak oce, kot glava družine in mati kot nosilka ži­vljenja. V podjetju direktor, v šoli pa ravnatelj. V kraju, obcini, župan, kot kreator življenja v skupnosti. Župan izvoljen z našim soglasjem, našo voljo, zaupanjem, našimi željami po boljšem življenju. Imamo ga že kar nekaj casa, tako kot obcinske svetnice in svetnike in obcinske uradnike seveda. Vse je tako kot predpisujejo pravila, tako, kot pravijo, da mora biti v eni moderni družbi. Toda kljub temu, ni vse tako lepo in prav. Obljube izvoljenega osta­jajo obljube, želje obcanov pa samo že­lje. Obcinske svetnice in svetniki brez nasprotovanja sledijo željam župana, župan pa ne našim željam. Obcinski uradniki poslušno ubogajo, uradujejo PREJELI SMO strokovno vodenje obcine je 700 ljudi s svojimi lastnorocnimi podpisi zahteva-lo izvedbo zbora vseh obcanov. Sklican je bil za dan 13.6.2017. Vabila za zbor sem morala stiskati in stroške poštnine placati sama, saj obcini za to ni bilo mar. Mogoce pa je na obcinskem ra-cunu zmanjkalo denarja za znamkice po placilu vseh mogocih strokovnjakov. Zapisnik je na zboru vodila obcinska uslužbenka, vendar ga doslej šenismo videli. Na zboru so se postavljala vpra­šanja, sprejeti so bili zavezujoci sklepi obcnega zbora, vendar se do danes ni zgodilo nic. Nihce nic ne odgovarja, nihce se za nic ne zmeni. Župan ne odgovarja, svetnice in svetniki molcijo, uradniki niso pristojni. Položnice za komunalni prispevek pa so vedno višje in višje, mladi posledicno ostajajo brez lastnih domov. Obdavcujejo se zemlji-šca, ki so že obdavcena, pri placevanju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišca se izigrava zakon in neupra-viceno obdavcujejo tudi zemljišca, ki se jih ne bi smelo obdavciti, stroški bi-vanja so za nekatere že tako visoki, da jih ne zmorejo vec. Za vseto pritožb ni in jih ne sme biti, saj je po županovih besedah vse zakonito. Toda, tudi to ni res. Nedavno tega je pristojno ministr­tako kot znajo in vedo. Marsikdaj je to premalo, preskromno, tako, da jim mo-rajo »na pomoc« priskociti vsi mogoci zunanji strokovnjaki, ki jih je potrebno seveda ustrezno nagraditi. Kot tudi svetovalce vseh mogocih profilov, ki prav pridejo županu pri podkrepitvi njegovih argumentov predvsem v opra­vicenje pred nami obcani. Obcani, ki vse skupaj nemo opazujemo jih vse ve­stno in potrpežljivo placujemo, saj kaj drugega tudi ne moremo. Vsi naši pozi-vi in vprašanja ostajajo brez odgovorov. Za odgovore na vprašanja obcanov na obcini namrec ni zadolžen nihce. Tisti, ki sprašujemo, klicemo, pišemo, pozi­vamo smo razglašeni za nezaželene, neubogljive motece elemente, ki samo zavirajo tako lepo zastavljen napredek naše ožje skupnosti. Ta napredek pa temelji na nacrtu po katerem naj se od vsakega iztrži cim vec denarja, ki ga bodo »pristojni« po svojem preudarku seveda, porabili v dobro vseh nas pa še koga zraven. Toda zatakne se v tre­nutku, ko želimo placniki izvedeti kam, za kaj in koliko se je porabilo. To, pra­vijo le-ti, ni vec našastvar, kaj šele, da bi bilo to v naši pristojnosti. Poglejmo kako to gre. Zaradi utemeljenega dvo-ma, da ne gre za zakonito, pošteno in stvo kot pritožbeni organ ugodilo pri­tožbi našega soobcana, ki se je pritožil zoper odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišca. Obcinsko odlocbo je razveljavilo in jo kot neupraviceno vrnilo obcini v ponovno obravnavanje. Enako se je zgodilo pri nekem drugem soobcanu, kjer je prav tako pristojno ministrstvo izvršilo nadzor nad zako­nitostjo in ugotovilo, da odmera nado­mestila za uporabo stavbnega zemlji-šca za leto 2015, ni upravicena. Težave oziroma nezakonitosti v povezavi z odmero tega nadomestila seponavlja­jo iz leta v leto. Enako se dogaja pri konstantno nepravilno zaracunanem komunalnem prispevku, v škodo obca­nov seveda. Nenazadnje naj omenim pobudo za oceno ustavnosti in zako­nitosti, kjer je ustavno sodišce razve­ljavilo eden izmed clenov obcinskega pravilnika. Vse našteto ni plod golega besedicenja, temvec za vse obstaja obilna dokumentacija in vrsta drugih dokazil.Napisano ne šteje kot obtož­ba, ne kot mašcevanje ali poniževanje. Tudi nobenih osebnih imen ni zapisa­nih, saj so javno znana in vsem dosto­pna. Pa saj tudi ni pomembno, da jih vsi poznajo in prepoznajo. Neizmerno bolj pomembno je, da prepoznajo sami sebe in svoja dela ali ne dela. Najbolj pomembno je, da povemo svoje mnenje, da izrazimo naše skrbi in predloge, da postavimo vprašanja in dobimo odgo­vore. Gre za šcepec spoštovanja enega do drugega pa naj nastopa v vlogi žu­pana ali delavca in kmeta, študenta ali trgovca. Tudi gospod župan ne bo vecno župan. Nekoc po postal navaden obcan, navaden clovek in tedaj se bo tudi njegov konec nadaljeval z novim zacetkom – z življenjem samim. Z življenjem v katerem se clovek pocuti najbolje takrat, ko je miren, zadovoljen, radosten, pomirjen sam s seboj in z vse-mi drugimi. Stanjem v katerem denar, materialne dobrine in družbeni polo-žaj ne pomenijo nicesar vec. Stanje, kjer ljubezen, poštenje, pravicnost, dobrota, pozornost, nesebicnost, razumevanje, spoštovanje pomeni vse in daje življe­nje. Naj se nam vsem skupaj že zdaj zgodi življenje. Vam spoštovani gospod župan, spoštovane svetnice in svetniki, uradniki. Zakaj bicakali do tedaj? Kot pravi življenjsko pravilo: Življenje nam vraca samo tisto, kar dajemo drugim. Samo za šcepec spoštovanja prosimo. Jelka Kos, Borovnica Pozor, otroci Županova beseda na cesti! Živa in uspešna obcina Horjulski mladi glasbeniki so bogatejši za nove prostore, ki so jih dolgo casa cakali in Spoštovane in spoštovani, jih zdaj tudi docakali. jesen je že mocno zakorakala Selitev glasbene šole iz do-jitve, še posebej pa naj pazijo tudi v naše kraje, kar pomeni, sedanjih prostorov v Osnovni pri tem novem prehodu, saj so da hitimo, kolikor je le mogoce, šoli Horjul pa pomeni tudi vec otroci vse preveckrat lahko ne­otrok na cesti, ki pelje mimo predvidljivi pri preckanju ceste horjulske cerkve in pošte, saj v in je dolžnost nas odraslih, da da še pravocasno izpeljemo vse gradbene projekte. popoldanskem casu otroci peš pazimo nanje. Župan Janko V minulem mesecu smo se civilne zašcite za primere, ko hodijo v prostore prosvetnega Prebil je ob tem pohvalil vse sestali s svetniki in predstav-bo potrebna. Ekipo civilne doma. pristojne službe, da so se hi-niki vaških odborov. Sklenili zašcite bodo sestavljali gasil- Zaradi selitve v nove pro-tro odzvale na spremembo, ki smo, da se projekti, ki še niso ci, vzdrževalci cest, vodovoda store je na Slovenski cesti na-prinaša vec otrok na Slovensko dokoncani, cim prej zaklju-in elektro napeljave, veterinar risan tudi nov prehod za pešce, cesto in s tem vec vrveža, ter s cijo. Gradnja poslovilne ve-in podobno. V petek, 15. no- prav tako pa so nove tudi talne talnimi oznacbami poskrbele žice na Vrzdencu poteka po vembra, so imeli tradicionalni oznacbe, ki oznacujejo otroke za primerno signalizacijo, ki nacrtu in bo dokoncana 23. slovenski zajtrk v šoli in vrtcu. na cesti. Vse voznike zato po-bo voznike vsakic opomnila na novembra, odprtje pa bo po Tega se vedno rad udeležim, zivamo, da so pri vožnji skozi bližino šole in otrok. tem, ko bomo uredili tehnic-saj z njim spodbujamo po­ naselje previdni in upoštevajo Peter Kavcic, ni prevzem, kar pomeni nekje men lokalno pridelane hrane. predpise ter hitrostne ome-foto: obcinski arhiv marca prihodnje leto. Glede V prihodnje si želim, da bi ostalih odprtih zadev in pro-še vec lokalnih kmetovalcev jektov smo se dogovorili, da lahko sodelovalo pri šolski bomo na obcini pomagali po prehrani in zato apeliram naših najboljših moceh cim tako na odgovorne v šolah hitreje urediti vso dokumen-in vrtcih kot tudi prideloval­tacijo, ki jo še potrebujemo, ce hrane, da najdejo skupne da zacnemo z deli. Srecali rešitve, ki bodo dobre za vse, Obcinski svetniki so smo se z gasilci in pregleda-najbolj pa za otroke. Decem­ se na redni jesenski li dosedanje delo. Obljubili ber je pred nami, kar pomeni, seji obcinskega sveta smo, da jim bomo še naprej da nas bodo obiskali dobri seznanili s predlogom stali ob strani in jim pomaga-možje. Prvi bo sveti Miklavž, li pri obnavljanju opreme in ki bo otroke obiskal v prosve-za zvišanje ekonomske vozil. Kljub temu da gasilska tnem domu v Horjulu. Veseli cene programov vozila stojijo v garažah in ni-me, da se je odzvalo veliko vzgojnovarstvene majo veliko prevoženih kilo-število staršev in otrok, kar enote pri OŠ Horjul. metrov, se starajo in scasoma pomeni, da ta lepa tradicija v Predlagane nove cene jih je treba zamenjati, da bodo naših krajih še živi, predvsem so tudi sprejeli in bodo gasilske enote pripravljene na pa me navdušuje to, da se lah­uspešne intervencije. Gasilci ko veselimo toliko majhnih veljale od 1. januarja so vse, kar imamo, ko pride otrok. To pomeni, da mlade 2020. do situacije, ko je treba po-družine naše kraje prepozna­magati ljudem. Na podlagi vajo kot dobro izbiro, da si tu Potem ko je bila zadnja spre­zakonov smo dolžni obnoviti ustvarijo dom in družino in memba ekonomske cene v ve­oziroma ponovno usposobiti tako poskrbijo, da smo mlada ljavi od 1. januarja 2017, je Javni delovanje civilne zašcite v ob-in živa obcina. zavod Osnovna šola Horjul cini. Zato bomo na naslednji Župan, Janko Prebil ustanoviteljici Obcini Hor­obcinski seji sestavili ekipo jul znova posredoval predlog za zvišanje ekonomske cene programov vzgojnovarstvene nomske cene (80 %) namrec 438,81 evra. Glede na veljavne sotnost, poletne rezervacije in enote pri OŠ Horjul. Razlog predstavljajo prejemki zapo-ekonomske cene po starostnih posebne olajšave za dodatno za zvišanje cen je sprostitev slenih oziroma njihove place. skupinah se bodo predlagane znižanje placila vrtca, ostajajo Dela na poslovilni varcevalnih ukrepov države v Da bi cene za programe, ki jih ekonomske cene povprecno nespremenjene. Svetniki so se zadnjih treh letih, saj je s 1. ja­izvaja vzgojnovarstvena enotapovecale za 10,37 odstotka. seznanili tudi s trenutno veljav­nuarjem letos v veljavo stopil pri OŠ Horjul, uskladili, so bile Ostale dolocbe, ki jih ureja nimi cenami okoliških vrtcev. dogovor o placah in drugih svetnikom predlagane na novo trenutno veljavni sklep o dolo-Predlagane nove ekonomske vežici na Vrzdencu so stroških dela v javnem sektor­izracunane ekonomske cene citvi cen programov v vzgojno-cene za vzgojnovarstveno eno­ju, ki doloca sprostitev zamr-(mesecno na otroka):1. I. sta-varstveni enoti pri OŠ Horjul to pri OŠ Horjul glede na cene znjenega napredovanja javnih rostna skupina: 488,88 evra,2. (Uradni list RS, št. 84/16), kot okoliških vrtcev ne izstopajo. uslužbencev ter predpisane v zakljucni fazi II. starostna skupina: 395,52 so stroški živil na dan na otro-Besedilo in foto: višine regresa. Vecji del eko­evra,3. kombinirana skupina: ka, rezervacije za bolniško od-Peter Kavcic Z urejanjem okolice in asfaltiranjem ceste, ki vodi mimo poslovilne vežice proti cerkvi svetega Kancijana, se pocasi zakljucujejo tudi zunanja dela. Skozi Zaklanec spet 50 km/h Podjetje Zidgrad pospešeno skrbeli za izkop ceste in na­dela na poslovilni vežici, saj se suli kamnito podlago. Položili rok za dokoncanje približuje. so tudi meteorno kanalizacijo Varnost v cestnem prometu nec iz Horjula proti Podolnici in Lesnem da dosedanja omejitev hitrosti na 40 km/h V vežici, ki je že prikljucena na ter jaške za javno razsvetljavo Brdu omejila najvišjo dovoljeno hitrosti na ni potrebna. Od zacetka novembra tako po je odvisna predvsem od nas elektroomrežje, potekajo obr-in cestne robnike.Hkrati do-40 km/h, je to naredila v dobro obcanov. novem na omenjeni cesti spet velja ome­ samih, ko sedimo za volanom tniška dela. Keramika je polo-bro napredujejo tudi dela na Ker pa je dinamika prometa nekaj, kar se jitev 50 km/h, kar je oznaceno z znakom avtomobila ali katerega drugega žena, treba je še vgraditi ku-mostu pri Metrelu, kjer so spreminja in je treba pri tem upoštevati za naselje Zaklanec. Kljub nekoliko vecji hinjo in sanitarno keramiko v uredili armirano betonsko prevoznega sredstva. tudi dejanske ugotovitve, ki se pokažejo dovoljeni hitrosti pa voznike pozivajo k toaletne prostore. Mojstri so povozno plošco, debelo 50 cm, šele z uporabo v vsakodnevnem življenju, upoštevanju cestnoprometnih predpisov. položili tudi granitne plošce v robni venec in ograjo. Spo-Vse spremembe v obcini Horjul vedno je kasneje prišlo do sprememb. Na pobudo Hitrost bo tudi v prihodnje nadzirala med-vežici ter pred njo. S kamnom dnje desno krilo (dolvodno) pred vpeljavo podkrepijo z raziskavami horjulskih obcanov in obcinskih svetnikov obcinska redarska služba, saj so pri nadzo-(granitom) bodo oblekli še so uredili z zasipavanjem za oziroma elaborati, ce je le možno pa ob so aktualno stanje obravnavali na redni ru v minulem obdobju zabeležili tudi zelo stebre in portal ter postavili krilom, hkrati pa tudi ureja-tem upoštevajo tudi želje in predloge ob-obcinski seji. Presojevalec varnosti cest zaskrbljujoce kršitve omejitve hitrosti. katafalk v notranjosti vežice. jo in oblagajo desno brežino canov. mag. Andrej Cvar je svetnikom predstavil Zato bodite zbrani za volanom in pozorni Socasno obnavljajo lokalno (dolvodno) za mostom. Ko je na zacetku letošnjega junija Obci-omenjeni elaborat in rezultate ter predlo-na omejitve hitrosti, ki so namenjene var-cesto do cerkve sv. Kancijana. Peter Kavcic na Horjul v skladu z usmeritvami elaborata ge. Obcinski svetniki so po daljši debati in nosti obcanov v prometu. Do sredine novembra so po-presoje varnosti cest na cesti skozi Zakla-predstavitvi vseh dejstev sklepcno odlocili, Peter Kavcic Pravni nasvet Po brezplacni pravni nasvet v cetrtek, 19. decembra, k odvetnici Petri Janželj v Horjul Slovenski odvetniki bodo 19. decembra tudi letos nudili brezplacno pravno pomoc. Tako imenovan dan odvetniške pravne pomoci pro bono bo organiziran že devetic, na ta nacin pa Odvetniška zbornica Slovenije proslavlja svoj praznik, ko je iz deželne zbornice postala nacionalna zbornica. Brezplacna pravna pomoc bo tudi letos na vo-Kako gledate na dan brezplacne pravne pomoci ljo v nekaterih odvetniških pisarnah, v Ljubljani oziroma brezplacno pravno pomoc na splošno? pa tudi na mirujocih avtobusih. Podrobnosti Odvetništvo jemljem ne samo kot poklic, bodo objavljene na spletni strani Odvetniške ampak kot poslanstvo. Z znanjem, ki ga imam, zbornice Slovenije: http://www.odv-zb.si. V leto-lahko pomagam ljudem, ki so pomoci najbolj po­šnji akciji bo ponovno sodelovalo veliko število trebni. Ko na moja vrata potrka oseba v slabem odvetnikov, ki bodo državljanom ustno posre-socialnem stanju, se zelo potrudim, da najdem dovali splošne informacije v zvezi z njihovimi nacin, da ji pomagam brezplacno. Pomembno pravnimi vprašanji in jim predlagali pravne je, da daš nekaj skupnosti v kateri bivaš, saj se možnosti za njihovo rešitev. Akcija je namenje-ti to vedno povrne z osebnim zadovoljstvom in na predvsem tistim državljanom, ki so pomoci obcutkom, da delaš v dobro ljudi, kar je nepre­najbolj potrebni in si zaradi pomanjkanja denar-cenljivo. ja ne upajo prestopiti praga odvetniških pisarn. Brezplacno pravno pomoc bo v svoji odvetniški S kakšnimi vprašanji in temami se najveckrat pisarni ponovno nudila tudi odvetnica Petra srecujete v okviru nudenja brezplacne pravne Janželj, ki od 1. novembra 2018 deluje tudi v pomoci? Horjulu. Najdete jo v prostorih nekdanje obci-Najveckrat se srecujem z vprašanji s podrocja ne v prvem nadstropju na Slovenski cesti 7. Na dednega, nepremicninskega in sosedskega pra­brezplacni pravni posvet se lahko narocite na te-va, prava socialne varnosti, delovnega prava in lefonski številki 041 266 760 ali na elektronskem prava, ki ureja prekrške. V okviru dednega prava naslovu petra@odvetnica-janzelj.si.Z odvetnico me stranke sprašujejo o tem, kako lahko sesta-Petro Janželj smo se pogovarjali sredi novembra, vijo oporoko, kdaj je ta veljavna oziroma neve­ko je natancneje pojasnila pomen brezplacnega ljavna, ali so lahko dedici oziroma nujni dedici pravnega svetovanja. po zapustniku in kakšen je njihov dedni delež, ali lahko razveljavijo oporoko ali pogodbo o do- MIKLAVŽEVANJE V soboto, 7. decembra 2019, ob 18. uri nas bo v PROSVETNEM DOMU HORJUL obiskal Miklavž z darili. Starši prijavite otroke (ime in priimek, letnica rojstva) do petka, 15. novembra 2019 na obicajnih zbirnih mestih, in sicer : * na Obcini Horjul - v casu uradnih ur ali na e-naslov obcina@horjul.si, * v Knjižnici Horjul - v casu delovanja, Vabljeni vsi otroci iz obcine Horjul, stari do 10 let (vkljucno z letnikom 2009)! Lepo povabljeni! smrtnem preživljanju, izrocilno pogodbo ali po­godbo o preužitku ipd. V okviru stvarnega prava me stranke najveckrat sprašujejo o nujnih poteh in drugih služnostih pri nepremicninah, o tem, kakšen je postopek prodaje (kmetijskega) ze­mljišca, kakšen je postopek ureditve meje ipd. V okviru sosedskega prava me stranke najveckrat sprašujejo o tem, kaj lahko storijo, ce so s sosedi v slabih odnosih. V okviru socialnega prava se stranke name obrnejo z vprašanji glede pravic, ki izhajajo iz obveznih zavarovanj (zdravstvene­ga, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti in zava­rovanja za starševsko varstvo), o socialnovar­stvenih prejemkih (denarna socialna pomoc in varstveni dodatek) in drugih pravicah iz javnih sredstev. V okviru delovnega prava imajo stran­ke vecinoma vprašanja glede pravilnosti pogodb ozaposlitvi ali odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter v zvezi z varnostjo in zdravjem na delovnem mestu. V okviru prekrškovnega prava se stran­ke name najveckrat obracajo s problemi, ki so posledice vožnje motornega vozila (npr. prehitra vožnja, vožnja pod vplivom alkohola ipd.) in me sprašujejo, kako lahko ravnajo v dolocenem pri­meru. Veliko odvetnikov daje brezplacne prav­ne nasvete tudi v okviru kazenskega prava, ven­dar sama se s kazenskim pravom naceloma ne ukvarjam. Res je, da imam trenutno v teku nekaj kazenskih postopkov in mi je zato to podrocje zelo dobro poznano, vendar bi se v prihodnje rada osredotocila predvsem na druge veje prava. Koliko ljudi se na vas obrne na dan brezplacne pravne pomoci in kako poteka dajanje takih pravnih nasvetov? Lansko leto sem se lahko prvic na svoji poklic­ni poti sama odlocila, kako bom ljudem poma-gala na dan brezplacne pravne pomoci. Odlo-cila sem se, da bom polovico dneva brezplacne pravne nasvete nudila v svoji pisarni v Horjulu, polovico dneva pa v Ljubljani, na avtobusu LPP pred Namo. V celem dnevu sem sprejela okoli 30 strank. Dolocila sem pravilo, da se bom vsaki stranki posvetila za najvec pol ure. V tem casu je stranka lahko opisala svoj problem, naredila sem prelet morebitne dokumentacije in potem poda-la pravni nasvet. V pisarno v Horjulu so prišle vecinoma stranke, ki so se prej narocile po te­lefonu ali e-pošti. Stranke, ki niso bile narocene, sem sprejela po tem, ko sem zakljucila z naroce­nimi. Na avtobusu LPP pred Namo v Ljubljani so stranke prihajale po vrsti, brez predhodne najave. Veliko strank je s seboj prineslo potreb-no dokumentacijo, ki mi je omogocala, da sem jim dala zelo konkreten pravni nasvet. Tudi letos bom brezplacne pravne nasvete od 8. do 12. ure nudila v svoji pisarni v Horjulu, nato pa se bom premaknila v Ljubljano, na avtobus LPP. Zelo si želim, da bi se stranke na brezplacni pravni nasvet narocile in bi s seboj prinesle tudi rele­vantno dokumentacijo, da bo pravno svetovanje lahko zelo konkretno. Koliko so po vašem opažanju stranke seznanjene z možnostjo pridobivanja brezplacnih pravnih nas­vetov odvetnikov? V zadnjih letih Odvetniška zbornica Slove­nije dan odvetniške pravne pomoci pro bono zelo uspešno promovira, na kar kaže tudi veliko število ljudi, ki pride po brezplacni pravni na­svet. Vendar veliko ljudi ne ve, da na ravni drža­ve obstaja sistem brezplacne pravne pomoci, ki je urejen z Zakonom o brezplacni pravni pomoci. Po tem sistemu lahko oseba s slabim premoženj-skim stanjem (prosilec) na podlagi odlocbe sodi-šca pridobi odvetnika, ki ga v celoti placa država, država pa lahko krije tudi ostale stroške postop­ka (sodne takse, stroške izvedencev in tolmacev ipd.). Do brezplacne pravne pomoci je upravice­na oseba, ki glede na svoj financni položaj in gle­de na financni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoci. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove dru­žine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoci ogroženo, ce mesecni dohodek prosilca (lastni dohodek) ozi­roma mesecni povprecni dohodek na clana dru­žine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kra­tnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (v letu 2019 minimalni dohodek znaša 392,75 evra). Za dodelitev brezplacne pravne pomoci je treba izpolniti obrazec in ga poslati na pristojno službo za brezplacno pravno pomoc, ki je orga­nizirana v okviru okrožnih in delovnih sodišc (in socialnega) ter v okviru upravnega sodišca. Na podlagi odlocbe o dodelitvi brezplacne prav­ne pomoci je odvetnik stranki dodeljen z liste odvetnikov, ki nudijo brezplacno pravno pomoc. Ce odvetnika ni na listi, lahko vedno da soglas­je, da se strinja s tem, da se ga postavi za poo­blašcenca v okviru brezplacne pravne pomoci. Kljub temu da smo odvetniki edini udeleženci v sodnem postopku v okviru brezplacne pravne pomoci, ki s strani države za svoje delo dobimo le polovico placila, do katerega smo upraviceni na podlagi odvetniške tarife (drugi udeleženci tega istega postopka, to so sodni izvedenci in tolmaci, za svoje delo v takem postopku dobijo popolno placilo), je na listah za brezplacno prav-no pomoc veliko število odvetnikov (tisti odve­tniki, ki niso na listah, pa redno dajejo soglasja za to, da se jih postavi kot pooblašcence v okviru brezplacne pravne pomoci). Vse navedeno kaže na to, da so odvetniki v Sloveniji pripravljeni po­magati ljudem, ki so socialno ogroženi ne samo na dan odvetniške pravne pomoci pro bono, ki se zgodi vsako leto 19. decembra, ampak v casu svoje celotne poklicne poti. Peter Kavcic, foto: arhiv Petre Janželj Mladi glasbeniki v novih prostorih Glasbena šola v Prosvetnem domu Horjul tev glasbene šole zanje pome-termine s šolskim prevozom. nila veliko novosti in prilagodi-Selitev torej pomeni vecjo svo­tev, smo deležni razumevanja bodo pri ustvarjanju terminov, naših potreb in podpore naši ki ustrezajo otrokom oziroma dejavnosti,” še dodaja ravnate-staršem. Seveda pa glasbe­ljica Dominika Naveršnik. Se-noizobraževalna dejavnost v litev glasbene šole v prostore prosvetnem pomeni domu Prosvetnega doma Horjul ima krepitev namena doma. Izva­vec prednosti. Da bodo prosto­ janje kulturnih programov in ri primerni za glasbeni pouk, projektov je v javnem interesu bodo morali vložiti še kar ne- in tudi namen javne glasbe­kaj sredstev in casa. Predvsem ne šole. Z izobraževanjem in v akusticno ureditev ucilnic izvajanjem kulturnih vsebin in seveda v osnovna sredstva, želijo omogocati dolgorocen in kot so razni instrumenti.”Kljub širok vpliv na lokalno kulturno temu da smo z osnovno šolo življenje vseh obcanov.Predsta­ lepo sodelovali in bili deležni vitev dejavnosti glasbene šole tudi njihove podpore, smo tako in njenega vpliva na lokalno glasbena šola kot osnovna šola okolje bodo pripravili v okviru imeli precej težav pri prilaga­otvoritvenega koncerta glasbe­ janju urnikov, saj je ucilnic za ne šole – enote Horjul v cetrtek, obseg dejavnosti obeh ustanov 19. decembra, ob 18. uri v pro- kljub velikosti šole premalo.” V svetnem domu. Prireditev je glasbeni šoli so seveda odvi­sni od instrumentov, ki jih ne odprta za vse, ki vas zanimata Poucevanje glasbe in enote gospodom Antonom ravnateljice zgodil letos poleti. har in Kristine Smrke ustvarili morejo po mili volji premikati, ali veselita glasba in ples, zato Puciharjem. Z županom Ob-“K obuditvi pogovorov o po-glasbeno-plesno predstavo, ki ucenje instrumentov kar je oteževalo usklajevanje vas horjulski mladi glasbeniki cine Horjul Jankom Jazbecem trebnosti ustreznih pogojev za je publiko v Horjulu in na Vrh­ imata v Horjulu vseh, ki so v teh prostorih delali, in njihovi mentorji prisrcno je bil leta 2010 na veliko veselje glasbeno izobraževanje nas je niki izjemno navdušila. Prav dolgoletno tradicijo s vkljucno s starši, ki so želeli op-vabijo k obisku! uciteljev že sklenjen dogovor o spodbudil uspeh projekta Mala to navdušenje nas je navdalo timalno izkoristiti razpoložljivi Besedilo in foto: fantasticnimi rezultati. selitvi glasbene šole v zgornje morska deklica – muzikala, v z novim upanjem na posluh cas svojih otrok in uskladiti Peter Kavcic nadstropje stavbe Obcine Hor-katerega so bili vkljuceni prav župana Janka Prebila in pri- Tudi muzikal Mala morska jul, vendar nacrti žal niso bili vsi ucenci glasbene šole iz Hor-stojnih na Obcini Horjul, s ka­deklica, ki so jo v celoti izvedli izpeljani. Namesto obljubljene-jula. Predstava je bila izvedena terimi smo septembra prišli do ucenci Glasbene šole Horjul, ki ga je bil organiziran nakup kli-veckrat, konec junija letos pa je zakljucka, da je Prosvetni dom Vabilo na otvoritveni koncert glasbene šole Horjul je sicer podružnica vrhniške matske naprave in zvocne za-bila rdeca nit obcinske prosla-Horjul idealen za dejavnost Vsi ljubitelji glasbe ste lepo vabljeni na otvoritveni koncert Glasbene šole glasbene šole, je navdušila tako vese za ucilnico za klavir, kar je ve Obcine Horjul. Vanjo so bili glasbenega izobraževanja. Iz- Horjul, ki zdaj deluje v prostorih Prosvetnega doma Horjul. Koncert bo v domace kot tuje obcinstvo. glasbena šola nadgradila z na-vkljuceni ucenci od najnižjih redno smo veseli tudi podpore cetrtek, 19. decembra, ob 18.00 v veliki dvorani Prosvetnega doma Predsednik prosvetnega dru-kupom novega klavirja.”Velik do najvišjih razredov glasbene prosvetnega društva, na celu z Horjul. štva Horjul Klemen Cernigoj je premik naprej v iskanju ustre-šole, ki so pod budnim men-gospodom Cernigojem, ki dom Prisrcno vabljeni! povedal, da je bila odlocitev, da zne rešitve se je po besedah torstvom uciteljic Ilonke Puci-upravlja. Kljub temu da je seli­sprejmejo v svoje prostore tudi mlade glasbenike, sprejeta hi-tro, nekaj vec pa je bilo dela s selitvijo. Odlocitev o selitvi je padla dokaj hitro. Po prvem se­ Zavetišce živali Horjul je polno stanku, ko so bili predstavljeni nacrti, se je upravni odbor pro-svetnega društva strinjal, da se Za devetimi gorami stoji grad rilizaciji oz. kastraciji vrnejo na mesto Glasbena šola Vrhnika preseli najdbe, saj jih je enostavno prevec in jih … se zacne pravljica. v prosvetni dom. Zadnja dva trenutno ne sprejemajo vec, le še v nuj­meseca sta bila zato precej no veterinarsko oskrbo in za kastracijo Za male živalice je zavetišce Horjul pestra, saj je bilo treba preure-oz. sterilizacijo. na idilicni lokaciji tik ob gozdu na vrhu diti postavitev, izprazniti ne­hriba pet kilometrov iz Horjula v smeri kaj prostorov in jih pripraviti Žažarja res pravljica. Kastracija oz. sterilizacija ima na selitev. Glasbena šola zdaj Poskrbijo zanje, kot znajo veterinar-pozitiven vpliv uporablja štiri ucilnice in oder. ji, jih socializirajo, cepijo, sterilizirajo Potrebnega je bilo nekaj uskla-in oddajajo naprej. A ne nujno vsako Sterilizacija je operativni poseg, pri jevanja urnikov, ampak zadeva muco in ne vse, lahko vam žival tudi katerem samici odstranijo jajcnike ali je zdaj urejena z nekaj prilaga­ vrnejo! jajcnike in maternico. Kastracija je po­janja skupin prosvetnega dru-Ob prihodu obiskovalca najprej opa-seg, pri katerem samcu operativno od­štva in glasbene šole. Glasbe­zijo kamere in pa številne živali v ogra-stranijo testise, mošnja pa ostane ne­ na šola je v prvi fazi preselila jenem zunanjem prostoru; koza in pav dotaknjena. Poseg opravijo veterinarji instrumentalno opremo, dva leznimi, saj so psi med parjenjem izpo-po pogovoru z oskrbnikom, kupite nista izjema med to pisano drušcino! in po dnevu ali dveh je žival že povsem klavirja, pianino in klavinovo stavljeni okužbam z bakterijami, ki se tudi hrano, ležišce in ostale potrebne Polovica obiskovalcev išce veterinar-cila. V nadaljevanju navajamo nekaj ter manjše instrumente, kot so lahko razvijejo v zelo neprijetna vnetja pripomocke. Ceprav jim financno po­sko pomoc za svoje mali živali, saj v razlogov za sterilizacijo. Vedenje: živali harmonike. Del opreme še ni secil. Pri mackah so spolno prenosljive maga tudi obcina, bodo zelo hvaležni sklopu zavetišca deluje ambulanta se manj pogosto potepajo oziroma iz­preseljen oziroma kupljen, tako bolezni mnogo hujše. za donacije, najlažje s poslanim SMS-da proces selitve še ni koncan, veterinarke Vanje Knez, ostali pa gubijo. Manj pogosto se pretepajo. So -sporocilom na št. 1919 s tekstom ZH pouk pa že poteka. Cernigoj je zavetišce za najdene živali. Zavetišce bolj zadovoljne doma in bolj predane. navdušen nad sodelovanjem in ne prevzema stroškov veterinarske Kastrirani samci tudi manj oznacujejo Pomagajte zavetišcu tudi sami za 1 evro ali ZH5 za 5 evrov, sprejemajo pa tudi nakazila na TRR SI56 03160­ se veseli nastopov mladih glas-oskrbe za lastniške živali. V primeru, svoj teren z uriniranjem. 1000931624. benikov na odru velike dvora-da najdete macko ali psa in ne prijavi-Zdravje: sterilizirane samice ne Poleg spodaj omenjenih donacij si Konec leta se bliža in Zavetišcu Hor­ ne prosvetnega doma.Ravna-te najdbe v zakonsko dolocenem roku zbolijo za vnetjem rodil, ki je lahko ži-lahko na res dodelani spletni strani Za­jul lahko namenite tisti obvezni del teljica Glasbene šole Vrhnika zavetišcu in se odlocite, da bo žival vljenjsko nevarno, niti za rakom na ma-vetišca Horjul ogledate in izberete kuž-Dominika Naveršnik je opisala, ostala pri vas, morate stroške sterili-ternici in manjša je verjetnost raka na ka ali muco, za vsakega imajo izbrano dohodnine, namenjen društvom in kako je želja po novih prosto-zacije, kastracije, cepljenja, pregledov, seskih. Kastrirani samci praviloma ne ime, opis veterinarske oskrbe in zapi-zavodom; obrazec najdete na njihovi rih rasla vse od leta 2010. Sko-odprave zajedavcev in ostalih more-obolevajo za rakom na prostati in mo-sano število dni bivanja v zavetišcu. V spletni strani ali jih poklicite in vam ga raj 10 let kasneje pa so le prišli bitnih stroškov oskrbe prevzeti sami. dih. Macji aids je neozdravljivo virusno rubriki Spet doma so fotografije živalic, pošljejo. Vodja zavetišca s štirimi zapo-do cisto svojih prostorov, ki Ob podpisu izjave, da najdena žival ni obolenje, proti kateremu ni cepiva. Vi-ki niso vec sirote. slenimi oskrbniki živali je Polona Sa­jim omogocajo dobre pogoje vaša, prevzame skrb zanjo zavetišce, ki rus ni prenosljiv na cloveka, a za macke Ob posvojitvi se podpiše posvoji-mec. Vec informacij: Zavetišce Horjul, za delo in poucevanje mladih jo po svoji presoji odda novemu odgo-je usoden. Levkozo prav tako povzroca tveno pogodbo, saj se trudijo, da bi Zavod za oskrbo, nego, zašcito in vzgo­glasbenikov. “Da bi glasbena vornemu skrbniku, ce pa ga ne najde, jo virus, vendar macko lahko zašcitimo za vsako žival našli najbolj primerne-jo hišnih in izgubljenih živali, Smrecje šola imela samostojne prostore, vrnejo najditelju. Vsak najditelj podpi-s cepljenjem. Levkoza in macji aids se ga posvojitelja. Za ogled in razgovor 55,1354 Horjul;uradne ure od 8.30 do primerne za glasbeni pouk, si je še in izpolni dvostranski obrazec. Ker prenašata s parjenjem, pretepi, morda si vzemite dovolj casa, s seboj imejte 12.30 od ponedeljka do petka; e-naslov: prizadeval že prejšnji ravnatelj zavetišce deluje v skladu z zakonom, pa tudi z bivanjem v istih prostorih. S vso potrebno opremo za posvojeno info@zavetisce-horjul.net, tel.: 051 304 skupaj z ekipo uciteljev iz Hor-predvsem macke, za katere je okolje sterilizacijo in kastracijo žival zašciti-žival: ovratnico, povodec, za macke 435. jula, predvsem tedanjim vodjo primerno za vrnitev, po opravljeni ste-mo tudi pred spolno prenosljivimi bo-transporter, pravocasno pa, najbolje Sebastjan Vehar Jože odtekel berlinski Konec septembra je v nemški prestolnici potekal 39. berlinski maraton, ki se ga je udeležil tudi Jože Marolt iz Horjula. Tokrat je imel smolo s poškodbo, a kljub temu je zakljucil tekmovanje z osebnim rekordom in 53. mestom v svoji skupini (50-55 let). »Berlinski maraton je zanimiva iz­kušnja že po organizacijskem vidiku, saj gre za nepredstavljivo množico tekacev in odlicno organizacijo. Temu primeren je tudi odziv navijacev, zato se clovek resnicno dobro pocuti. Samo za ograditev štartnega prostora upo­rabijo kar 8 km ograj,« pojasnjuje Jože, za katerega je to bil prvi tovrstni med-narodni maraton. »Do 23. kilometra sem se pocutil dobro, nato pa me je v levo nogo zagrabil krc, ki ni in ni želel popustiti. Trmast kot sem, sem vztra­jal do konca. S strašno muko in bolecino sem po dveh urah, 53 minutah in 41 sekundah le pretekel ciljno crto.« Navkljub po­škodbi je od 47 tisoc sodelujocih ciljno crto pretekel kot 53. v svoji kategoriji V cetrtek, 24. oktobra, pozno popoldne je zagorelo v enem od prostorov podjetja Huliot v Horjulu. Zahtevnega gašenja požara v podjetju, ki je vodilno proizvo­dno in distribucijsko podjetje v regiji na podrocju polimernih cevnih sistemov za nizke in vi-soke gradnje, so se v nekaj mi-nutah lotili gasilci PGD Horjul, PGD Podolnica, PGD Vrzde­nec, PGD Zaklanec in PGD Žažar iz Gasilske zveze Horjul. Poveljnik Gasilske zveze Horjul Robert Kranjec, ki je vajo v organizaciji Gasilske zve­ze Horjul vodil, je povedal, da je bila vaja, ki sovpada z mese­cem požarne varnosti, izpelja­na na pobudo vodstva podjetja Huliot. Podjetje je namrec certifici­rano po standardih ISO 9001 maraton Zvezna vaja na podjetje Huliot je vajo tudi skrbno spremljal in je prvi podal informacijo o po­žaru na 112. Klicni center je nato alarmi­ral osrednjo enoto, PGD Hor­jul, ki je bila prva na prizorišcu. Poveljnik GZ Horjul Kranjec je nato klicni center obvestil, naj poklicejo še preostala pro-stovoljna gasilska društva. Na kraju požara so bili poveljniki gasilskih društev s strani po­veljnika gasilske zveze obve-šceni o stanju na lokaciji, prav tako jim je ta dolocil tudi nalo­ge in podrocja gašenja. V akciji je sodelovalo 44 gasilcev, 8 ga­silskih vozil in 3 ponesrecenci, potek pa so spremljali tudi ne­kateri zaposleni iz popoldanske izmene. “Ni bilo samo zanimivo, am-pak tudi še kako prav, da smo imeli to vajo in se seznanili z nekaterimi možnimi nevar­nostmi,” je povedal eden od zaposlenih. Prav tako je vaja (sistem vodenja kakovosti), ISO 14001 (sistem ravnanja z oko­ljem) in OHSAS 18001 (sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu). Slednja predpisujeta, da mora podjetje vzdrževati pro-cese, potrebne za pripravo na morebitne izredne razmere. Vezano na to in na interna navodila ter politiko podjetja, ki postavlja skrb za varnost in zdravje zaposlenih na prvo me-sto, izvajajo vaje za primer iz­rednih dogodkov, so pojasnili v podjetju. Sicer pa podjetje ves cas prijazno sodeluje z lokalno skupnostjo, posebej z gasilci. V podjetju je bilo septembra izve­deno gasilsko tekmovanje treh gasilskih zvez in podjetje je za ta namen prostor odstopilo gasilcem. Tokrat pa so scena­rij gasilske vaje vodje gasilske zveze pripravili skupaj s stro­kovnim delavcem za podrocje varnosti pri delu ter požarne varnosti v podjetju Huliot. Ta oziroma kot 1300. v skupni razvrstitvi. »Seveda sem zadovoljen, gre za vrhunsko mednarodno konkurenco. Z užitkom pa cakam dan, ko se bo tudi meni vse poklopilo in bom stal na sto­pnickah.« Slab mesec kasneje ga je pot zanesla še na ljubljanski maraton, kjer je ob bucni podpori domacih horjulskih navijacev pritekel v cilj kot drugi v svoji skupini in 36. v skupnem seštevku. Dobri rezultati potrjujejo njegovo do-bro formo, zato že kuje smele nacrte za naprej. »Marca grem na maraton na Ci-per, jeseni pa imam že rezervirano mesto za maraton v Cikagu. Se že veselim!« Gašper Tominc Zahvala Zahvaljujem se za vso materialno in siceršnjo pomoc sledecim sponzorjem, ki mi vedno nesebicno stojijo ob strani: Avtodeli BMC, Žarek upanja, Kovinos, Kva­der, Fortrade, Slašcicarna Berzo, As Marolt, Tajma, Prosports. Jože Marolt odgovornim pokazala, da po­trebujejo nekaj izboljšav na podrocju evakuacije zaposle­nih na zbirno mesto, so nam zaupali v podjetju ter izposta­vili, da so na zacetku novem-bra uspešno opravili presojo za vodenje sistemov za okolje ter varnost in zdravje pri delu ter tako prešli na novo izdajo stan­darda OHSAS 18001, in sicer ISO 45001. Direktorica podjetja Orit Schlesinger se je ob koncu gasilske vaje zahvalila vsem gasilcem in poveljnikom, ki so sodelovali pri vaji: “Hvala vam, da ste se bili pripravljeni ude­ležiti vaje. Upamo, da se kaj takega ne bo zgodilo, ce pa, vemo, da smo v dobrih rokah.” Vajo je pred postrojem vseh sodelujo-cih gasilcev pokomentiral tudi vodja intervencije, poveljnik Kranjec, ki je dejal, da je bila izvedba gasilske vaje uspešno zakljucena, sicer ob nekaterih nepredvidljivih situacijah, ko sta na dan prišla iznajdljivost gasilcev ter njihovo znanje, ki je ob morebitnih intervencijah posebej dobrodošlo. Zahvalil se je vsem za ude­ležbo, posebej pa predstavni­kom podjetja, ki se zavedajo pomembnosti preventive, na podlagi katere se lahko sproti in redno odpravlja pomanjklji­vosti, s tem pa preprecuje mo-rebitne neprijetne dogodke. Besedilo in fotografija: Nadja Prosen Verbic Vabilo Osnovna šola Horjul vabi na božicno-novoletni bazar v cetrtek, 28. 11. 2019, ob 17. uri, v telovadnici OŠ Horjul. Ucenci in kolektiv OŠ Horjul Vabljeni! Šivilji iz iste ulice, ki raje sodelujeta kot tekmujeta Vrhnicanki Martina Cepon in Mateja Dobrovoljc izdelujeta modne dodatke in imata šivalnici v isti ulici v Verdu. Ceprav sta v osnovi kon­kurentki, zgledno sodeluje­ta, nov zagon pa jima je dala zmaga na startup vikendu, kjer sta komisijo prepricali z idejo povezovanja vrhniških obrtnikov. Martina, sicer v Horjulu rojena socialna pedagoginja, ki že pet let živi na Vrhniki in se ukvarja s šivanjem torbic, nahrbtnikov, drobižnic, obe­skov, je imela konec lanskega leta toliko narocil, da sama ni mogla vsega izvesti. Zato je iskala šiviljo, ki bi jo lahko razbremenila. »Mož, ki je ve­lik del otroštva preživel v Ver­du, se je spomnil na Matejo iz Ateljeja Teja, ki ima šivalnico na isti ulici v Verdu kot jaz,« pravi. Vec si lahko preberete na vrhniških straneh. AL Strokovna ekskurzija kmetovalcev na Pohorje kmetiji so jim postregli z do-rabljena sredstva dobro nalože­maco hrano in jih navdušili z na. Župan Janko prebil je dejal, raznovrstnimi jedmi na kro-da je prav, da vsak kmetovalec žniku. Sledil je še kratek ogled razmišlja, kako lahko svoje delo hleva za krave dojilje manjšega še izboljša in oplemeniti in da je obsega (do 10 odraslih živali) seznanjen s tem, kakšna so naj-in vecina jih je bila mnenja, da novejša spoznanja na podrocju je bilo to tisto, kar je primer-stroke. Izbrana lokacija tokra-no tudi za naše loge in hribe. tne ekskurzije pa ni bila na-Strokovno podporo pri obi-kljucje, saj so se po veckratnem sku in vodenju po kmetijah je temeljitem posvetovanju odlo­kmetovalcem nudil specialist cili za takšne vzorcne kmetije za prehrano živali mag. Anton in primere dobre prakse, da Hohler, ki prihaja iz Kmetij-so lahko kar najbolj primerne sko-gozdarskega zavoda Ptuj za naše kraje. Župan se je tudi (KGZS) in zelo dobro obvlada zahvalil vsem sodelujocim za podrocje krmljenja rejnih ži-dobro udeležbo in interes ter vali. Hvala obcinski upravi in zagotovil, da bodo dobre pro-županu, ki so prepoznali potre-jekte še naprej podpirali. Letošnja že 3. in z živino, ter od tam pripelje ri se ukvarjajo z rejo prašicev in imajo intenzivno mlecno rejo s bo po taki obliki enodnevnega domov tudi kakšno idejo za predelavo njihovega mesa v su-povprecno laktacijo kar 10.600 strokovnega druženja. Znanje Besedilo: Peter Kavcic, zaporedna strokovna kmetovanje naprej. Tudi tokrat homesnate izdelke. Na kmetiji kg mleka na kravo. Drugo kme-je naše najvecje bogastvo in foto: Matej Vidrih ekskurzija za nosilce so bile izbrane lokacije in naci-redijo do 20 plemenskih svinj tijo smo si ogledali na ravnem v naložba, kar pomeni, da so po­ kmetijskih gospodarstev ni reje živali, ki jih poznajo tudi ter opravljajo tudi služnostno vasi Ložnica. Na kmetiji Hajšek iz obcine Horjul je bila kmetje ali so znacilne za naše klanje. Koncne produkte dela-redijo celo 120 krav crno-bele osredotocena na širše obmocje, torej govedoreja, ki jo tako iz komercialne pasme pasme in poleg tega še toliko obmocje Slovenske temelji na prevladujoci travni-prašica kot tudi avtohtone pa-mladih živali za remont. Tudi ški pridelavi krme. Razlika je le sme krškopoljskega prašica, ki na tej kmetiji imajo vpeljano Dan odprtih vrat Bistrice, za katero v obsegu, saj smo tokrat obiska-nosi vec masti in slanine.” Za visoko intenzivno rejo živali je znacilna visoka li skoraj vse rejce, ki premorejo premor je sledil ogled najstarej-in pridelavo krme, ki temelji stopnja intenzivnosti vsaj dva- ali trikrat vec zemljišc ših romanskih fresk na tistem tako na travniški silaži iz seja­ rejcev drobnice kmetovanja. in živali, kot jih lahko sreca obmocju v cerkvi sv. Martina, nega travinja kot tudi koruzni obiskovalec naše doline. Naj-katere nastanek sega celo v leto silaži. Na obeh kmetijah imajo Odlocitev, da obišcejo te kra-prej smo se ustavili na kmetiji 1252. V drugi polovici dneva vpeljan tako imenovan TMR-je, je bila podkrepljena s tem, da Pušnik v Spodnji Ložnici, kjer so si ogledali dve kmetiji, ki se -obrok, ki ga živalim dostavijo lahko iz primerov dobrih praks smo si ogledali rejo bikov pi-ukvarjata z rejo krav molznic. v krmilnem vozu. Na slednji tudi horjulski kmetovalci pri-tancev. V tistem trenutku so jih Matej Vidrih: “Kmetija Frešer s kmetiji imajo tudi dva molzna dobijo nova znanja in ideje. imeli v reji okoli 180, imajo pa Šmartnega na Pohorju redi 100 robota in vsak ima nalogo, da Ekskurzijo je opisal vodja tudi sezone, ko napolnijo hleve krav crno-bele pasme na južni pomolze med 50 in 60 krav.” S Matej Vidrih: “Namen takih ek-s tja do 250 živalmi tako tujega strani hribovitega Pohorja ter strokovnimi ogledi so koncali skurzij je, da se vidi in tudi sliši, kot domacega izvora. Sledil je prideluje krmo na 70 hektarjih na turisticni kmetiji Debelak kako kmetje na drugih koncih ogled kmetije Celofiga, na kate-kmetijskih površin. Vpeljano v Lovniku pri Poljcanah. Na Slovenije kmetujejo na zemlji V soboto, 19. oktobra, mljanju prirasta jagnjet in ugo­tavljanju njihovih pasemskih Kmetijska svetovalna služba širi svoje znanje je dan odprtih vrat pri znacilnosti.Kljub temu da mu rejcih drobnice že drugo kar nekaj casa vzamejo služba leto organizirala Zveza in ostale dejavnosti, si najde cas društev rejcev drobnice Ekološko in biološkodinamicno kmetovanje še za vzgojo ovcarskih psov pa-Slovenije. sme mejni ovcar (border collie), ki jih trenira na domacih pašni-Na razlicnih koncih Sloveni-kih in v posebej za to urejenih pridobiva na pomenu je so rejci omogocili obcanom, centrih. Na oblacno oktobrsko da so si ogledali kmetije, živali soboto nam je na kratko pred­ ter se neposredno pozanimali stavil nacin dela s temi psi in o tehnologiji reje. Obenem so pokazal, kako poteka zganjanje imeli kmetje tudi možnost, da tropa. Navdušile so nas poslu­ predstavijo svoje proizvode, ki šnost, hitrost in spretnost psa. jih prodajajo na domu ali trgu.V Ovce so se kot bel oblacek pre­ okviru DRD Notranjske smo mikale po pašniku, saj vedo, da se letos dogovorili, da svojo nimajo druge izbire. Marsikdo kmetijo Pr’ Zabrdnk na Kore-izmed rejcev zavida Mateju, ko ni nad Horjulom predstavi naš pomisli na preganjanje ovc s clan Matej Loncar. Govedorej-pašnika na pašnik, v hlev ali pa sko usmerjeno kmetijo je pred nazaj domov, kadar se odlocijo, petimi leti prevzel po starem da gredo malo po svoje, kar se ocetu, vendar se je zaradi hri-v pozni jeseni pogosto dogaja. V bovitega in eroziji izpostavlje-luci vse pogostejših napadov nega terena ter zastarele tehno-velikih zveri na rejne živali v logije odlocil za rejo drobnice. naši bližnji in daljni okolici so Zaradi zagotovitve ustreznejših dobrodošli tudi vsakršno zna­ pogojev za rejo so na novo ure-nje in izkušnje pri delu ter dili hlev. Na približno sedmih vzgoji psov cuvajev. Tako bomo hektarjih pašnikov se pase trop lažje s pomocjo paše ohranjali 30 ovc, poleg katerih se spreha-slovensko kulturno krajino, ki ja še okrog 50 kokoši nesnic, ki nam je bila zaupana od naših jim na vrhu hriba s cudovitim prednikov ter bomo lahko še razgledom proti Barju kraljuje naprej zalagali domacega po­ petelin. Gre za prosto rejo. S trošnika z lokalno pridelano prestavljanjem kurnice in elek-hrano.Prijetno druženje rejcev tromreže jim je ves cas na voljo in obiskovalcev kmetij z drob­ sveža paša. Ovce, ki se pasejo nico bomo nadaljevali nasle­ na pašnikih pod vrhom Kore-dnjo jesen, ko se srecamo na Biološkodinamicni metodi dencu. Prvo usposabljanje je pogosto prisotni predsodki ne, so vecinoma jezersko-sol-3. dnevu odprtih vrat rejcev so oktobra posvetili dve celo-potekalo 23. oktobra v prosto-pozabljeni, drugacna znanja cavske pasme. Matej rad eks-drobnice. Veseli bomo, ce se dnevni usposabljanji, ki jih je s rih KGZS v Ljubljani, drugo, pa so prispevala dragocene vi-perimentira in potem spremlja nam pridružite. svojimi sodelavci vodila Meta 30. oktobra, pa na kmetiji Ajda dike v iskanju rešitev za mar-dogajanje v credi, zato je dodal Za Društvo rejcev drobnice Vrhunc, ustanoviteljica dru-na Vrzdencu. sikatero od odprtih aktualnih še nekaj ovc pasem texel in su-Notranjske napisala štva za biološkodinamicno Zadovoljni obrazi udeležen-vprašanj. ffolk. Tako je trop bolj raznolik Simona Košir gospodarjenje Ajda na Vrz-cev so pricali o tem, da so bili in zanimiv, predvsem pri spre- Naslov letošnjega horjulskega spleta, tako kot vsako leto, zagotovo marsikdo pozna. In to zares drži; horjulski folkloristi ves cas nekaj pricakujemo. Na celovecernem koncertu smo pricakovali cesarja Franca Jožefa, ki smo ga na koncu tudi docakali. Na obmocnem sre-canju, ki je potekalo 14. marca letos v Horjulu, pa ga žal nismo, vendar smo namesto tega - se­veda po pricakovanjih - napre­dovali na regijski nivo. Prav tako se je 12. maja v Trbovljah zgodba ponovila - namesto ce­sarja smo docakali vabilo na državno tekmovanje. Le-to je potekalo 26. oktobra v Žalcu, vendar na malce dru-gacen nacin, kot smo ga vaje­ni - v treh delih. Najprej 1. in 2. polfinale dopoldne ter finale popoldne. Na koncu se tudi niso podeljevale plakete za naj­boljšo koreografijo, petje, glas­bo, kot do zdaj, ampak je tri-clanska žirija izmed 7 finalnih skupin izbrala tri najboljše. 3. mesto je osvojila skupina KUD Študent iz Maribora, druga je bila folklorna skupina Tine Ro­žanc, zmago pa so si priplesali clani akademske folklorne sku-pine France Marolt. Letos horjulski folkloristi žal nismo docakali takšnih pri­znanj, kot smo jih bili vajeni v preteklih sezonah, pa ven­dar smo dan zakljucili dobre volje. Kljub vsem dosedanjim uspehom ni bilo ravno samou­mevno, da se bo takšna lokalna skupina z majhnim številom clanov izmed 200 skupin na obmocnem srecanju uvrstila med 7 najboljših v Sloveniji. Pa vendar nam je uspelo in to nam je vsem po vrsti priklicalo na­smeh na obraz. Prav tako smo z nasmehom koncali tudi gostovanje pri naših sosedih Hrvatih. Izmed vseh slovenskih skupin so nas izbrali, da smo na Hrvaškem državnem tekmovanju, 19. oktobra v Cakovcu, kot gostje predstavljali Slovenijo. Najprej smo se udeležili po­vorke po mestu, nato pa še zaplesali pred navdušenim ob­cinstvom, ki nas je nagradilo z najbolj bucnim aplavzom ve-cera. Po koncu tekmovanja je sledila vecerja, ki smo jo seveda popestrili s plesom in igranjem, kar se je kasneje razvilo v pravo veselico. Tako so se naša pri-cakovanja izpolnila in smo se veseli odpravili nazaj v Horjul. Kaj pa pricakujemo zdaj? Nove clane seveda! Lepo vabljeni ste vsi, ki vas veselita ples ali igranje na ka­kšen instrument, pa tudi vsi tisti, ki si želite dobre družbe. Kajti folklora niso samo na­porne vaje in uspešni nastopi, je tudi priložnost za druženje, spletanje novih vezi, spozna­vanje novih ljudi. Veseli bomo prav vsakega, ker - saj veste - vec nas je, bolj je veselo. Eva Žakelj 6. Šurkov tek na Kljuc Na dveh krožnih progah po vasi je teklo 18 otrok v dveh starostnih skupinah. Najmlajši so odtekli svoj mali 100-metrski krog, starejši otroci pa 850-metrskega po pre­lepi Podolnici in ob tem pokazali veliko srcnosti. V kategoriji do 5 let jih je nastopilo sedem in najboljša je bila Maja Malovrh, sledila sta ji Ahac Verbic in Kristijan Vodnik. V kategoriji otroci 6-14 jih je nastopi-lo enajst in spet je zmagala punca, Lejla Osolnik, sledila sta ji Sara Is­tenic in Simon Malovrh. Absolutni zmagovalec Timotej Becan je po­stavil nov rekord proge 13 minut in 37 sekund in tako za 18 sekund iz­boljšal rekord iz leta 2016, ki ga je postavil Peter Lamovec. Sledili so mu po vrsti naslednji tekaci Simon Alic, Luka Kramaric, Nejc Hvala, Primož Jereb, Gregor Osolnik, Jure Grmšek, Blaž Lešnjak, Blaž Velka­vrh in Joc Polcnik.V ženski konku­renci je zmagala Mojca Koligar z rezultatom 17 minut in 13 sekund in tako podrla lanski rekord Ane Cufer za kar 43 sekund. Sledile so ji Anja Loncarek, Ivi Žlogar, Špela Ferjancic, Kati Oblak, Sabina Bur-jak, Kaja Lesar, Sabina Podbevšek, Kristina Verbic, Vladimira Ivancic in Dragana Milin. Ostale rezultate najdete na spletni povezavi https:// gorski-teki.si. Organizator se za­hvaljuje pokroviteljem, predvsem okrepcevalnici Pr’ Kozinc, ki obra­tuje vsak dan in je vsem udeležen­cem pripravila toplo malico, pa tudi drugim: Kovinos d.o.o., For-trade, Hoffmann group Mizarstvo Anton Škof s.p., Domplesk KlemenŽvokelj s.p., Lavanda Marjan Žvo­kelj s.p., Mizarska in montažna dela Žvokelj Janez s.p., Lesarstvo Simon Rejc s.p., Bo-dom gradbeništvo, La­kshmi slikopleskarstvo, gostilna pri Škofu, Mizarska montaža Vrhovec, Alan A&A avtomehanika in avto­prevozništvo, Damit, Mario Mauri transport. Sebastjan Vehar 20. oktobra na sedmi dan tedna se je makadamsko parkirišce okrepcevalnice Pr’ Kozinc v Podolnici zapolnilo do zadnjega koticka, pa še malo preko ceste. Na suho oblacno nedeljo šestdese­tim tekacem in tekacicam (42 odraslih in 18 otrok) ni šlo za pocitek in pridigo, ampak so prešli od besed k dejanjem in kot gorski tekaci odlocno zagrizli v hrib Kljuc, visok 623 metrov, na meji med obcinama Horjul in Dobrova - Polhov Gradec. Vsi odrasli so uspešno in brez zdravstvenih težav premagali 280 metrov nadmorske višine na tri kilometre dolgi progi. Robert Vrhovec je v imenu organi­zacijskega odbora, v katerem so bili nepogrešljivi tudi lokalni gasilci PGD Podolnica, povedal, da so bili prese­neceni nad krajevno oddaljenostjo vecine prijavljenih tekmovalcev in tekmovalk, saj so pricakovali vec do-macinov, in da imajo socialna omrež­ja res mocan odmev. REZULTATIV gorskem teku na Kljuc je nastopilo 42 odraslih, 31 moških in 11 žensk. Uspehi horjulskih dvoranskih hokejistov Horjulski hokejisti rušijo vse pred seboj Horjulski hokejisti Na tem tekmovanju sta Slo­venijo zastopali dve ekipi, in dosegajo doma in v sicer U16 in U18, v katerih je tujini številne odmevne vecina tekmovalcev prav iz vrst medtem ko je mlajšo skupino zacnejo ob 18. uri in trajajo vse mlajši tekmovalci, ki še prido-prica o izjemnem delu, ki ga uspehe. horjulskih hokejistov oziroma vodil Jan Leben iz Horjula. V do 22. ure, v tem casu pa gle-bivajo tekmovalne izkušnje, opravljajo v športnem parku Dinamitov. V selekciji do 16 let majhnem mestecu severno od dalci, ki so tudi lepo vabljeni, TNT Dinamiti so mladi in iz-Horjul.Horjulske dvoranske Ekipa njihovih fantov do 18. pa so nastopili štirje fantje iz Padove so slovenski hokeji-uživajo ob ogledu štirih tekem. kušeni tekmovalci, prva ekipa hokejiste in vse njihove uspehe leta starosti je osvojila naslov Horjula. Vodstvo obeh ekip je sti na evropskem prvenstvu v Spodbuda s tribun je dobrodo-Dinamiti pa so serijski državni lahko spremljate na njihovi in- državnega prvaka ob koncu bilo v celoti sestavljeno iz do-starostni skupini U18 dosegli šla, spremljanje domace ekipe prvaki in mednarodno najbolj ternetni strani www.dinamiti. lanskega leta, potem pa so se macih, torej horjulskih trener-izjemen uspeh in se na koncu pa pravi užitek, ko dosega tako prepoznavni. Naj kot zani-si in Facebook profilu. na pobudo zveze odlocili, da se jev, ki so svoje znanje in izku-veselili srebrne medalje. Edi-vrhunske rezultate. Vstop je se-mivost dodamo, da najboljši Besedilo in foto: z državno reprezentanco od-šnje uspešno unovcili. Starejšo ni, ki so jim morali priznati veda brezplacen, zabava pa ob hokejisti iz Horjula tekmujejo Peter Kavcic pravijo na evropsko prvenstvo, selekcijo je vodil Timotej Fink, premoc, so bili ceški hokejisti, petkovih vecerih zagotovljena.V v mocnih evropskih ligah, kar ki je bilo poleti v Roani v Italiji. ki sicer prihaja z Brezovice, a že kar je odlicen rezultat glede na letih, odkar je dvoranski hokej Po izjemnih tekmah so prišli svojo celotno hokejsko kariero vso evropsko konkurenco.Ob v Sloveniji, je športni park Hor- do vrhunskega drugega mesta. trenira in tekmuje v Horjulu, pogovoru o vrhunskih med-jul postal pravzaprav središce Jutranja telovadba v Horjulu narodnih rezultatih je Timotej tega športa, ki je v marsicem Fink, ki si profesionalni hokej-podoben hokeju na ledu. Ne ski kruh služi v sosednji Italiji, manjka hitrih akcij, pokanja Z jutranjo vadbo povabil v svoje vrste tudi mla-palic in adrenalina. Sicer pa Vabilo de, ki jih zanima dvoranski ho-gre za dokaj varen šport, kjer kej. V horjulsko hokejsko šolo so tekmovalci dobro zašciteni. poskrbimo za telo in duha vpisujejo igralce do 10. leta sta-Sem ter tja sicer pride do ka­rosti. Priporocljivo je, da otroci kšne manjše športne poškodbe, zacnejo z rolanjem in treningi, kar pa je sestavni del vsakega Od oktobra poteka na obcinskem trgu ki so sprva seveda predvsem športa. Dober glas seže v deve- v Horjulu skupinska vadba, ki se jo udeležuje igra, že pri šestih letih. Šele z to vas, pravi star pregovor, zato vedno vec ljudi. naslednjimi koraki znanje nad-se vabila na turnirje kar vrstijo. grajujejo tako, da postane igra Hokejisti so bili tako povablje­zabava, kasneje pa preidejo na ni na turnirje v ZDA, Španijo, zahtevnejše elemente in taktic-Francijo, Italijo, Nemcijo. Pov­ne poteze, ki krasijo vsako vr-sod po Evropi je ime Dinamiti hunsko hokejsko ekipo. Vsem dobro znano in ga spoštujejo. Brezplacna rekreacija zacetnikom je na voljo tudi Pod okriljem Dinamitov tre­izposoja opreme, tako da za nirajo in tekmujejo razlicne Vabljeni na brezplacno kotalkanje zacetek ni treba kupiti nicesar. starostne skupine. Natancneje Kasneje pa si seveda vsak posa-šest ekip poleg hokejske šole, in rolanje meznik omisli opremo, ki nje-v katero sprejemajo tako fante vsako soboto od 16.30 do 18.00 mu najbolj ustreza in v kateri se kot dekleta do 10. leta starosti, v Športnem parku Horjul. najbolje pocuti in tudi najbolje ki se želijo nauciti dobro rolati igra. Treningi potekajo trikrat in spoznati s tem športom. Eki- Gre za brezplacno vodeno ljali tudi v Horjulu. Septembra tedensko, in sicer ob ponedelj-pe do 13 let sodelujejo z ekipo telovadbo, ki se sicer v razlic-sem se s tem ponovno srecala kih, torkih in cetrtkih, medtem iz Prevoj, sledita kategoriji do S seboj prinesite kotalke ali rolerje. nih krajih po Sloveniji izvaja že na Kongresnem trgu v Ljublja­ ko so petki in nedelje zjutraj re-16 in 18 let. Potem so tu še tri Vabljeni! 10 let. Nekatere skupine vadijo ni, kjer je bila predstavitev te zervirani za tekme državnega clanske ekipe. Ekipo Dinamiti vsak dan, razen na božic, pri telovadbe. Kontaktirala sem prvenstva. Ob petkih se tekme mladi sestavljajo predvsem nas pa zaenkrat poteka od po-gospo Silvo, s katero sva vse nedeljka do petka ob osmi uri organizirali in pripravili vse zjutraj. Vabljen je prav vsak, ki potrebno, da smo vadbo pri­se želi razgibati in družiti. peljali v Horjul. Obvešcanje je Teden otroka v našem vrtcu Pobudnice, ki so se s tovr-potekalo ustno in nekaj malega stno vadbo že srecale v pre-z letaki. Rezultati so bili vidni teklosti, so jo želele prenesti v takoj. Prvi teden, to je bilo od Teden otroka je potekal posredovala informacije o oko­ naše okolje, zato so s pomocjo 20. oktobra dalje, nam je po­lju, ki so jih pridobili s pomocjo v prijetnem druženju Toncke Klobucar, predstavnice magala s predstavitvijo vaj razlicnih cutil. Slano testo je vseh varovancev našega Rdecega križa Slovenije, našle ga. Pika, nadaljevala sem jaz, otroke sprostilo in ob ustvarja­ vrtca. ustrezen prostor. Župan Jan-zdaj telovadbo vodi Mili Do- nju popeljalo v pesmice, pravljice ko Prebil je prisluhnil željam lenc. Sredi meseca imamo tecaj ... V glasbeni delavnici so otroci z in odobril odlicen prostor za vodenja vaj. Prostovoljno se nas Strokovne delavke smo zanje razlicnimi instrumenti spremlja­vadbo, na obcinskem trgu. V je prijavilo 6, kar je dober odziv pripravile razlicne dejavnosti li pesmice, zaigrali kot orkester lepem vremenu tako vadba in pokazatelj, da si želimo pra-v vrtcu in naravi. Po pravljici in se igrali glasbeno-didakticne poteka na trgu, v primeru pa-vilno izvajati vaje. V 14 dneh se Bav Bav so otroci izdelali ma-igre. Uživali so ob bansih, saj davin pa pod nadstreškom. nas je nabralo že 19 udeleženk. lega strahca. Zvecer ga tako kot so bili starejši otroci mentorji Tanjuša Borštnik, ena od pobu-Število se veca, kar me še pose-starše objamejo, mu kaj zaupajo mlajšim, ti pa so se pridno ucili dnic jutranje telovadbe in am-bej veseli.”Vaje so primerne za in z njim zaspijo. Lepo jesensko od njih. Teden smo zakljucili z basadorka gibanja ter zdravega vse generacije, tako za moške dopoldne so otroci preživeli v lutkovno predstavo Zelo lacna življenja: “Jutranje razgibava-kot za ženske. Vsi, ki vas zani­naravi, na orientacijskem spre­ gosenica v izvedbi strokovnih de-nje 1000 gibov sem videvala v ma, kako poteka vadba in želite hodu, se orientirali po marka­ lavcev vrtca. Ob pestrih dejavno-Dolenjskih Toplicah, kjer sem nekaj storiti za svoje zdravje ali cijah, reševali naloge in odkri-stih smo se ucili drug od drugega, se tudi pridružila, kadar sem si želite družbe, ste lepo vablje­ vali vznemirljive reci. Bivanje v rasli smo kot jelke in bori (Tone se lahko. Kasneje sem videla, ni vsak delavnik ob 8. uri zju­naravi se jim je zdelo zabavno, Pavcek: Naše pravice), se objeli in da je to tudi na Vrhniki, pa je traj na obcinski trg. pocutili so se svobodne. Zanje si pokazali, da se imamo radi.bilo predalec. Zato sem zacela Peter Kavcic pripravljena cutna pot jim je Vanja Šubic razmišljati, ali bi to lahko izpe- Obcina Dobrova-Polhov Gradec Slovesno v Polhovem Gradcu »Naj vam igrišce dobro služi in še mnogim generacijam Polhov Gradec, 14. ucitelji zaobjeli novo pridobitev. Okoli igrišca so sklenili krog in november 2019 – Z nov športni objekt simbolno uradnim odprtjem zapecatili. Simbolika se je na­ športnega igrišca so daljevala s predajo košarkar­krajani Polhovega ske žoge, ki jo je župan Franc Gradca, posebej pa Setnikar izrocil ucencu, ki je vrtickarji, ucenci in podajo z metom na koš spre­ tno zakljucil. Tudi nogometna zaposleni na tamkajšnji žoga je preko podaje predse­ osnovni šoli bogatejši dnika Krajevne skupnosti Pol- za prostor, ki omogoca hov Gradec Janka Božnarja in številne športne urnega ucenca uspešno konca­dejavnosti. la v golu. Tekaška palica pa je iz rok ravnateljice Ilinke Kucler Le-tega so predstavniki obci-bila predana mladi tekacici, ki ne in lokalne skupnosti na sim-je z njo po atletski stezi odte­bolicen nacin predali v upora-kla prvi castni krog. S piskom bo. 50-letnico šolske zgradbe na pišcalko je nato pozornost pa so obeležili s slavnostno prevzel župnik Bogdan Ora-prireditvijo.žem, ki je blagoslovil novo pri- Z Godbo Dobrova – Polhov dobitev v želji, da bi ucencem in Gradec na celu so ucenci in rekreativcem bilo z nesrecami prizaneseno. Župan je nato še naznanil javno odprtje objek­ta, kjer bodo uporabniki imeli na mivki, kjer bo prostor tudi za atletske discipline – tek na 100 metrski atletski stezi s tremi progami, tekmovališce za skok v daljino in prostor za suvanje krogle, za najmlajše pa je predviden prostor za posta­vitev otroških igral. Slovesnost ob 50-letnici šolske zgradbe Crno-beli program, ki je potekal v športni dvorani, so s plesnimi, pevskimi in dram-skimi tockami ter recitacijami popestrili nekdanji in sedanji ucenci. Voditeljska para, en iz leta 1969 in drugi iz 2019, ter moderatorka pa so zanimivo in dinamicno prepletali niti v razkoraku petdesetih let. Nekaj zgodovinskih dejstev o odloci­tvi in izgradnji novega šolskega objekta ter selitvi šolskih pro­ >> Obcina Dobrova-Polhov Gradec njeni primerjavi danes, v letu >> Pridobljeno uporabno dovoljenje 2019. O tocnejših številkah pa nekaj vec v naslednji številki Našega casopisa, kot tudi o za poslovilno vežico v Crnem Vrhu izjemnih talentih in potencia­ lih, ki so ali pa še bodo zaprli vrata polhograjske osnovne in in projektanta Igorja Jurkov­sledili svojim sanjam. Ob pri­ nika, licno naredil izvajalec reditvi leta 2010 so bila namrec del, podjetje MAGG. Zgradbi ucencem, ki so se posebej odli­ poseben pridih tradicije, tr-kovali na dolocenem podrocju, dnosti in trajnosti podarjajo podeljena priznanja. Ob tokra­ kovani izdelki, ki jih lahko tni slovesnosti, so jih ti predali opazimo že ob vhodu v objekt, svojim naslednikom. Osnovna ki ga krasi kovana ograja, križ šola Polhov Gradec se je ob tej na strehi objekta pa prica o ve­storov iz grašcine v nove, sve-pljenje. Ucencem in krajanom priložnosti predstavila tudi z licini in pomenu le-tega. Ste- tle in nasploh lepe prostore je je zaželel, naj jim igrišce služi novo zastavo in himno. Zasta­bri, ki nosijo nadstrešek pred bilo prebranih iz šolske kroni-tako za športne in rekreativne vo spremlja logo drevesa v ob-vhodom v spominski objekt s ke 1969/1970. Obujenih je bilo dejavnosti, kot tudi druženje. jemu otrok, ki simbolizira šolo svojo postavijo in obliko pou­nekaj spominov na tisti cas, z Ravnateljica Ilinka Kucler pa in njeno osredotocenost, tako darjajo namen celotne zasno-obcinstvom jih je podelil tudi se je v nagovoru spomnila pre-kot tudi himna, ki na kratko ve, ki je oblikovati primeren nekdanji ucenec Metod Koz-nove celotne šolske zgradbe predstavi življenje polhograj­prostor za žalovanje in dosto­jek. Župana Franca Setnikar-pred desetimi leti, ob tem pa skih ucencev in uciteljev: »Radi Poslovilna vežica v Crnega Vrha cakali vse do le­janstveno slovo od pokojnika. ja na osnovnošolska leta prav med drugim dejala: »Za dobre v šolskih smo klopeh, nam uce-Crnem Vrhu v obcini tošnje jeseni, ko je napocil cas Poseben car objektu dajeta tako vežejo zanimivi spomini, pogoje dela je sicer pomembna nje je kot smeh. Pridno delamo za uradni prevzem in predajo Dobrova - Polhov tudi minimalisticno in zelo eden teh je bil tokrat podeljen urejena šolska stavba, vendar vse dni, naša šola smo mi vsi.« objekta v uporabo. Namen Gradec je od Upravne nevpadljivo urejena okolica med zbrane. V nagovoru pa se je ta le lupina. Srce in duša šole Z odpevom šolske himne, ki jo gradnje poslovilnega objekta ter dostop. Z izgradnjo in ura­je dotaknil nedavnih spominov so namrec ljudje.« Zahvalila se je ob spremljavi šolskega orke-enote Ljubljana, je bil izdelati moderen objekt, dnim odprtjem po nedeljski na potek in opravljeno delo pri je vsem ucencem, uciteljem in stra odpelo celotno obcinstvo, izpostava Vic - Rudnik, ki bo vseboval tradicionalne sveti maši v Crnem Vrhu 24. projektu vrednem skoraj mili-ravnateljem, ki so dali svoj pe-se je zakljucil uradni del slove-1. oktobra dobila vaške arhitekturne elemen­jon evrov, s katerim je urejenih cat, da je šola takšna kot je, in snosti, ki bo z zlatimi crkami te, obenem pa združeval vse novembra je bil dosežen nov uporabno dovoljenje. cilj, zacrtan v razvojnem pro­ 4.000 m2 športnih in zelenih skozi svoje oci orisala šolo kot zapisana na novo stran šolske potrebne prostore, ki jih taka površin ter 2.000 m2 prometnih prijazno, veselo, znanja pol-kronike Osnovne šole Polhov stavba potrebuje, in sicer veži-gramu obcine, saj gre za izgra- Konec lanskega leta smo na­ površin. Dejal je, da gre za šolo no, delovno, ustvarjalno, ve-Gradec. Praznik pa se je nada-co, cajno kuhinjo in sanitarije dnjo še zadnjega poslovilnega zadnje porocali o opravljenih z okolico, ki je nekaj posebnega, doželjno, okoljsko naravnano, ljeval s pogostitvijo ter zabavo z vetrolovom in shrambo. Na-objekta v obcini. Tako bodo zakljucnih delih na poslovilni tudi zato ker prinaša številne mednarodno dejavno, urejeno, s Challetom Salletom, na kateri šteti notranji prostori merijo tudi uradno vse štiri krajevne vežici v Crnem Vrhu. Tedaj so dobrih 65 m?, okoli 20 m? pa skupnosti v obcini Dobrova - izzive za vse strokovnjake, ki se sodobno, sodelovalno in po-so najbolj uživali ucenci ter vsi bila pri kraju zakljucna dela je namenjenih odprtim povr-Polhov Gradec imele objekte, z njo spopadejo. Ob tem se je vezovalno. 50 let je velik raz-drugi mladi po srcu. vsem vpletenim in zaslužnim korak tudi v življenju in nava-na objektu in v njegovi okoli-šinam z nadstreškom na južni v katerih se bodo obcani lahko za novo pridobitev zahvalil za dah. Nadvse zanimivo je bilo Besedilo in fotografije: ci, cakalo se je le še tehnicni strani stavbe. Vse to je, skla-dostojno in mirno poslovili od vložen trud, delo in tudi potr-prisluhniti statistika iz 1969 in Nadja Prosen Verbic pregled in uporabno dovolje-dno s projektno dokumenta-svojih najbližjih. nje. In na slednjega so vašcani cijo avtorja Andreja Briškega Nadja Prosen Verbic Odmevi z obcinske seje ter za dobo dveh let clanico v pan je pojasnil tudi situacijo, ki besedah župana DRSI izdeluje nadzorni svet Javnega holdin-je nastala pri urejanju zunanjih dokumentacijo za vzpostavitev Clani obcinskega sveta obcine Dobrova ga Ljubljana. Po obravnavi tock površin pri Osnovni šoli Pol-državne obvoznice na seve- - Polhov Gradec so se dnevnega reda je župan svetni-hov Gradec, kjer so se tik pred rovzhodni strani, ki bo razbre­ 17.oktobra zbrali na 7. ke seznanil s potekom aktual-zakljuckom na enem delu par-menila obstojeco Polhograjsko redni seji in obravnavali nih projektov. Obvešceni so kirišca usedla tla. Dejal je, da cesto, poleg tega se z elektro­ sedem tock dnevnega bili, da je bila prav tega dne, 16. so bili vsi, tako projektant kot podjetjem usklajujejo ukrepi, oktobra, podpisana pogodba izvajalci, veckrat opozorjeni vezani na prestavitev daljnovo­za izdelavo projekta za izgra-na izredno problematicno in da, odstranitev prometno mo- reda, se seznanili z aktualnim stanjem dnjo kolesarske steze na relaciji nepredvidljivo obmocje. Pove-tece in dotrajanje trafopostaje nekaterih projektov in od Tržaške ceste do Kozarij, dal je, da se z vsemi odgovor-na križišcu za Stransko vas s podali vprašanja ter Dobrove, Šujice in Gabrja, kjer nimi pri projektu intenzivno postavitvijo le-te in prestavi­ pobude. se bo pred gostišcem Kramar išce ustrezno in tudi trajno tvijo vecjega dela kablovoda zakljucila. Ta del trase meri 7,8 rešitev. Obcina bo v naslednjih na obmocju gradnje v zemljo. Po ugotovitvi sklepcnosti so kilometra, od tega dobra 2 ki-dneh vložila vlogo za pridobi-Pripravlja se tudi arhitektur­potrdili zapisnik pretekle seje, lometra potekata po obmocju tev uporabnega dovoljenja za ni natecaj za doticni objekt v nato pa še odlok o podlagah Mestne obcine Ljubljana. Pro-zunanje športno igrišce, saj je sodelovanju z Zbornico za ar­za odmero komunalnega pri-jekt naj bi bil izdelan še letos, v želja, da na tem obmocju šolske hitekturo in prostor Sloveni­spevka za obstojeco komunal-naslednjem letu pa morajo biti aktivnosti cim prej stecejo. Pri je, saj tako naroca zakon. Na no opremo v obcini Dobrova pridobljena vsa zemljišca, da osnovni šoli so se poleti sicer koncu so besedo dobili svetni- - Polhov Gradec. Župan Franc bo izgradnja mogoca do leta odvijala še nekatera sanacijska ki, ki so komentirali nekatere nja vas - Poljane in obcinami, lje je bila s sklepom podeljena Setnikar, ki je sejo vodil, je de-2023, kot jih zavezuje pogodba. dela, obcina je namrec na sodi-tekoce projekte, podali pobude kjer sta lega in infrastruktura stavbna pravica za dobo 10 let, jal, da je bil predlog poslan v Župan je pojasnil, da se bo v šcu uspela doseci, da je GH hol-in vprašanja. Ta so se nanaša­ podobni obcini Dobrova - Pol-in sicer na delu nepremicnine obravnavo krajevnim skupno-sklopu tega projekta na celotni ding, s katerim je bila pred leti la na urejanje cest in preostale hov Gradec. V razpravi so s parc. št. 153 k. o. 1986 Pol- stim, prav tako ga je obravna-trasi urejala tudi preostala pro-sklenjena pogodba za gradnjo, cestne infrastrukture, vodovod svetnikom pojasnili, da se ves hov Gradec, za zagotavljanje vala statutarno-pravna komi-metna infrastruktura – preho-prizidavo in rekonstrukcijo OŠ na Dobrovi, ki bo zaradi staro­ denar z naslova komunalnih poplavne varnosti na obmocju sija ter predlagatelj, odbor za di za pešce, plocniki, avtobu-Polhov Gradec, letos saniral sti v prihodnje zahteval vec prispevkov vlaga nazaj v ko-Božne in Male vode. Za ta na­ komunalo. V imenu slednjega sna postajališca ipd. Svetniki del zemljišca za škarpo, obno-investicijsko-vzdrževalnih del, munalno infrastrukturo, prav men bo med obcino Dobrova je svetnik Bojan Demšar poja-so bili seznanjeni, da se bodo vil cokel in fasado, zamenjal ter vzpostavitev telemetrije na tako so bili svetniki seznanjeni, - Polhov Gradec in Direkcijo snil, da gre zgolj za uskladitev v teh dneh zacela tudi dela na del strehe in izvedel vse, zaradi celotnem sistemu, gradnjo in da odlok še naprej vsebuje clen, RS za vode sklenjena tudi po- z zakonodajo in posledicno za 1,8-kilometrskem odseku dr-cesar ga je obcina tožila. Po so-posege v naravo na obmocju ki obcanom zagotavlja upošte-godba o ustanovitvi stavbne malenkostno znižanje komu-žavne ceste Belica–Hrasteni-dni poti se rešuje tudi situacijo Podsmreke in Gabrja, nelegal­ vanje olajšav oziroma priznanj pravice, ki bo natancneje do- nalnega prispevka. Predstav-ce, seveda v upanju, da se bo s kmetijsko zadrugo v Polho-no nasipavanje na poplavnem preteklih vlaganj v primeru, da locala pravice in obveznosti nik podjetja Structura Gvido dinamika del na državni cesti vem Gradcu, kjer tako ograja obmocju nasproti bencinskega so vlagali v komunalno infra-obeh podpisnikov. Svetniki so Modrijan, ki je obravnavani nadaljevala tudi v 3. in 4. fazi. kot del parkirišca znotraj le-te servisa na Dobrovi in popolno strukturo, in sicer ob predloži-sprejeli tudi sklep o ukinitvi predlog aktualiziral z obstoje-V povezavi s tem je župan še stojita na obcinskem zemljišcu. odsotnost ukrepanja državnih tvi potrdila pristojne krajevne javnega dobrega na štirih lo­ co zakonodajo, je pritrdil poja-pripomnil, da je v izdelavi tudi Po mnenju župana bodo tudi v inšpekcijskih služb, nacin fi­ skupnosti, kar obicajno ni pra-kacijah v Šentjoštu, Brezju pri snilom predhodnika in dodal, projektna dokumentacija za tem primeru vsi nekaj pridobi-nanciranja nekaterih društev ksa v drugih obcinah. Sledila Dobrovi, Babni Gori in Crnem da nov izracun komunalnega ureditev ovinka pri Kramarju li, saj se bodo uredila skupna in njihovih dejavnosti ter mo- je potrditev uradno precišce-Vrhu, in sicer gre v teh primerih prispevka dodatno na novo ter v Mali vodi, kjer je še neas-parkirišca, ki bodo na razpo-žnost brezplacnega korišcenja nih besedil statuta Obcine za nadaljnje zemljiškoknjižno ne obremenjuje nikogar. Clani faltiran. V tem tednu je obcina, lago tako strankam kmetijske športnih dvoran enkrat letno Dobrova - Polhov Gradec ter urejanje cest glede na stanje v sveta so si v gradivu lahko ogle-po letu dni od vložitve na UE zadruge kot obiskovalcem ... Župan je sproti odgovarjal na poslovnika obcinskega sveta, naravi. Na predlog komisije za dali tudi tabelo za primerjavo z in mnogih posredovanjih, do-polhograjske grašcine, poho-zastavljena vprašanja, pobude ki po mnenju predsednice sta-mandatna vprašanja, volitve in drugimi obcinami, iz katere je bila tudi uporabno dovoljenje dnikom in drugim. Omenjene pa so bile zapisane in jih bodo tutarno-pravne komisije zago-imenovanja so svetniki imeno­ razvidno, da je višina komu-za poslovilno vežico v Crnem so bile tudi nekatere aktivnosti obravnavale pristojne obcinske tavljata vecjo pravno varnost in vali nove clane sveta javnega nalnega prispevka primerljiva Vrhu, ki bo zdaj tudi dejansko v zvezi s centrom Emila Ada-službe. lažjo uporabo predpisov. Nada-zavoda Polhograjska grašcina z obcinami Medvode, Gore-omogocilo njeno uporabo. Žu-mica na Dobrovi, in sicer po Nadja Prosen Verbic Obcina Dobrova-Polhov Gradec Nedovoljeni nasip v deževnih obdobjih posebej vznemirja Posebej v jesenskih mesecih, ko je deževje na pohodu in vremenska napoved ne prinaša suhih dni, obcane Dobrove vznemirja nedovoljeni nasip nasproti bencinskega servisa na Dobrovi, ki glede na izkušnjo iz 2010 in 2014 lahko konkretno prispeva k ogrožanju poplavne varnosti naselja Dobrova. Veckrat smo že porocali o poplavne nevarnosti, saj gre za nedovoljenih posegih v prostor obmocje razlivnih površin. O nasproti bencinske crpalke na tem je bil vse od 2017 že veckrat Dobrovi, ki leži na obmocju obvešcen Inšpektorat Republi- Z EU sredstvi do dodatne sirene za javno alarmiranje na Dobrovi Na pobudo Uprave RS za zašcito in reševanje (URSZR) bo v prihodnjih tednih v obcini Dobrova-Polhov Gradec namešcena nova sirena za javno alarmiranje. URSZR si v okviru projekta, ki skrbi za uresnicevanje pro-grama za izvajanje evropske kohezijske politike, prizadeva za namestitev dodatnih siren na poplavno ogroženih ob-mocjih z namenom izboljšanja sistema obvešcanja v primeru izrednih dogodkov. Med po­plavno ogrožena obmocja spa-da tudi del naše obcine. Projekt rešuje tudi problematiko na Dobrovi, kjer se v osrednjem delu naselja sirena sicer že na­haja, zahodnega dela pa trenu­tno zvocno še ne pokriva sire-na za javno alarmiranje. Nova sirena, ki bo poskrbela za nadgraditev sistema javnega alarmiranja v obcini, bo na­mešcena na Horjulski cesti, v neposredni bližini avtobusne postaje Pri Vodomet in sicer na drogu javne razsvetljave.Sirena se bo pridružila že desetim ob­stojecim sirenam v obcini, ki se nahajajo na gasilskih domovih v Butajnovi, Podsmreki, Brezju, Dvoru, Polhovem Gradcu, Cr­nem Vrhu, Zalogu, Šentjoštu, na Hruševem ter, že omenje-no, na Dobrovi. Pomen siren ni zanemarljiv, saj v primeru bližajoce se nevarnosti (po-plave, vecjega požara, ekološke nesrece, vojaškega napada in drugih nevarnosti) poskrbijo za hitro obvešcanje obcanov ter jim posledicno omogocijo takojšnje ukrepanje. Ucinkovit sistem javnega alarmiranja, za izboljšanje katerega si bo ob­cina še naprej prizadevala, je pomemben dejavnik varne in ozavešcene skupnosti. Kljub temu pa upamo, da bomo zvok sirene slišali le vsako prvo so-boto v mesecu ob 12. uri, ko je njihovo delovanje preizkušeno. Lucija Rus katerem pa poteka šolska pot. zgodila v letu 2019, po bese-Vse pristojne državne službe dah pristojnega na inšpekto­ke Slovenije za okolje in prostor, pozivajo, da takoj izvedejo vse ratu, razen pavšalnih navedb, in to tako s strani Vodnogospo­potrebne ukrepe za ustrezno niso prejeli konkretne infor­darskega podjetja Hidrotehnik, zavarovanje poplavnega kme-macije o nasipanju zemljišca Ribiške družine Dolomiti, ob-tijskega obmocja, ki potenci-na navedeni lokaciji. Po njim canov Dobrove kot tudi Obci­alno ogroža poplavno varnost znanih podatkih namrec za­ne Dobrova – Polhov Gradec. vecjega dela naselja Dobrova ter vezanec z navedene lokacije Ta je konec oktobra letošnje-s tem preprecijo nadaljnje po-odstranjuje nasipni material. ga leta na omenjeno institucijo škodbe prometne infra-struk-A dejstva so popolnoma ter druge soodgovorne držav­ture ob regionalni cesti.S stra-drugacna, to je jasno vsem ne organe ponovno naslovila ni pristojnega inšpektorja A. P., dnevnim migrantom, ki lah­protestno pismo, v katerem ki na Inšpektoratu Republike ko redno spremljajo situacijo. sprva naslovnika s slikovnim Slovenije za okolje in prostor Vsak se lahko vpraša, komu gradivom in navedenimi dej-pokriva obravnavani primer ali cemu služi sprenevedanje stvi seznanja, da posegi na smo prejeli informacijo, da je države in njenih organov, da omenjeni lokaciji, ki se izvajajo bila lastniku zemljišca vroce-o tej problematiki ne ukrepa brez kakršnih koli pridobljenih na inšpekcijska odlocba, ki je resneje in konkretneje, mar- Preventivna akcija Pešec, bodi viden, bodi previden vec zgolj postopkovno, pa še to iz pisarne. Upamo lahko le, da takšnega postopanja ne bo obsodila narava sama in ka­znovala tiste, ki so tu najbolj nemocni – obcane. NPV Obcina Dobrova-Polhov Gradec Stara cesta 13 1356 Dobrova Tel.: 01 3601 800 Faks.: 01 3601 805 E-pošta: info@dobrova-polhovgradec.si Uradne ure: ponedeljek od 8.00 do 12.00 sreda: od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00 petek od 8.00 do 12.00 V Brezju opozorilnik hitrosti s prikazom zavorne poti Ob vstopu v naselje Brezje, iz smeri Horjula, je od 21. oktobra 2019 dalje testno postavljen nov svetlobni opozorilnik hitrosti. Opozorilnik vas poleg vaše izmerjene hitrosti obvesti tudi o zavorni poti vozila. Zavorna pot je pot, ki jo vozilo prevozi od zacetka zaviranja do po­polne ustavitve, odvisna pa je od hitrosti vožnje in seveda tudi od dejanskih razmer na cestišcu.V obdobju od 21. 10. 2019 do 13. 11. 2019 je bila ob vstopu v naselje izmerjena povprecna hitrost vozil 53,76 km/h. Najvecje število vozil oziroma frekvenca vozil proti Ljubljani med delovnim te­dnom je med 6 in 8 uro zjutraj (povprecno 430 vozil med 6 in 7 uro), v popoldanskem casu pa je najvecja frekvenca med 14 in 15 uro (povprecno 195 vozil). Simona Kostrevc za SPVCP Obcine Dobrova – Polhov Gradec dovoljenj pri-stojnih državnih organov, med drugim zaradi nasutja potencialno ogrožajo tok reke Horjulšcice in poplav--no varnost naselja Dobrova. Hkrati navaja, da se na lokacijo še vedno dnevno navaža nasuti material, zacevljen je vodotok v upravljanju ARSO, in to v varo­valnem pasu republiške ceste. Opozarja, da za poseg ni pridobljenega vodnega so-glasja, kot tudi ne soglasja za prikljucek na republiško cesto Ljubljanica – Ljubljana, moc­no je poškodovan hodnik za pešce ob državni cesti, ki se dnevno uporablja za nelegal­ni dostop do zemljišca, po še vedno v stanju izvrševanja. Z njo je namrec bila zahte­vana odstranitev nasipnega materiala, prav tako mu je bil izdan sklep o denarni kazni, z njim pa tudi dolocen nov rok za odstranitev nasutega mate-riala. Trenutno torej še vedno poteka postopek izvršbe z de­narno prisilitvijo, saj so bile lastniku zemljišca do sedaj iz­recene štiri denarne kazni, in sicer je zavezanec dve že placal, zoper dve denarni kazni pa je vložil pritožbo. Pritožbi sta bili sicer zavrnjeni, a s tem se po­daljšuje postopek, ki je vezan na roke in izvršitev odlocbe. Glede novih dejstev, ki so se V ponedeljek, 21. oktobra 2019, je na plošcadi pred OŠ Dobrova potekala prometno preventivna akcija Pešec, bodi viden, bodi previden. Svet za preventivno in vzgojo v cestnem prometu Obcine Dobrova-Polhov Gradec je v sodelovanju z Agencijo RepublikeSlovenije za varnost v prometu (AVP) in Policijo želel opozoriti na nevarnosti, s katerimi se srecujemo vozniki avtomobi­lov, pešci ter ostali udeleženci v prometu. Prav pešcem je bila akcija še posebej name-njena, tistim najmlajšim in starejšim, saj so ti v prometu najbolj ogroženi. Za obcane so organizatorji dogodka pripravili vec de­monstracijskih naprav: vstopili so lahko v šotor Vidko, se stehtali na naletni tehtnici, ki prikazuje naletno težo posameznika pri hitrostih 50 in 90 km/h, ter preizkusili alko--set. Ta je posamezniku omogocil, da je nosil ocala, ki simulirajo alkoholiziranost oziroma zmanjšane sposobnosti zaradi vpliva moc­nih zdravil v kombinaciji z drogami, pri tem pa opravil krajši poligon. Najvec pozornosti pa je pritegnil Vidko, šotor v katerem se je vsakdo lahko sam preprical, kako pomembna je uporaba odsevnih teles, kadar smo v vlogi pešca. Ob vstopu v šotor nas je zajela tema v njej so se lesketale le tri kresnicke, ki so namigovale, da pred nami stojijo trije pešci. Ko je sodelavec AVP s svetilko posvetil pred seboj, smo se o tem lahko prepricali. Vestna triclanska družina se je opremila z odsevnimi telesi ter tako poskrbela, da je bila vidna. Šele ko je luc posvetila v vse koticke šotora, smo opazili še nekaj – še cetrtega pešca, ki ga za­radi temnih oblacil in odsotnosti kresnicke, ni videl prav nihce. Lekcija, da bi v primeru, da bi se taka situacija ponovila na pravem plocniku, lahko le ugibali, ali bi voznik cetr­tega pešca opazil dovolj zgodaj, da bi se mu izognil, je vsem obiskovalcem akcije zagoto­vo ostala v spominu. Da pa bi se obiskovalci preventivne akcije na novo pridobljena znanja spomnili tudi v vsakodnevnem življenju, so vsi prejeli odsevne predmete, kot so odsevni trakovi in kresnicke, ter letake, ki opozarjajo na varno udejstvovanje v prometu. (nc) Obcina Dobrova-Polhov Gradec Drsališce v Gabrju drsalcev pa tudi po dogovoru. Svoje drsalke prinesite s seboj. Naše bodo Obcina Dobrova - Polhov Gradec bo tudi letošnjo na voljo na drsališcu.V soboto, 7. de­ zimo postavila drsališce cembra 2019, med 16 in 18 uro, bo za vse ljubitelje zimskih organiziran brezplacen dogodek radosti. Drsanje na ucenja in svetovanja drsanja za vse generacije, kjer se bomo skupaj drsališcu, velikem 330 z vaditelji drsanja spoznali s pravil­ kvadratnih metrov, bo tudi nimi tehnikami drsanja.Vabljeni na letos za otroke do 15. leta drsališce ….Obcina Dobrova-Polhov brezplacno. Gradec Vse dodatne informacije dobite na Drsališce v Gabrju bo predvido-spletni strani http://www.dobrova-ma obratovalo od 30.11.2019 do -polhovgradec.si/vsebina.asp?id=729. Polna cula lokalnih doživetij na Visit Ljubljana Prizadevanje Obcine pa posodobljena. Tako ponudba vklju-ne informacije. Najvecja privlacnost cuje že znano cajanko z grofom Bla-doživetij, ki vas popeljejo v Polhov Dobrova-Polhov Gradec, da gajem, obisk Polhovega doživljajskega Gradec, Šentjošt in Crni Vrh, pa je z bi turisticno ponudbo za parka, Hiše medu Božnar in Muzeja naravno in kulturno dedišcino pod­ domace in tuje obiskovalce pošte in telekomunikacij, obiskovalci prta nota lokalnosti. Ponudba, ki bo razširila in obogatila, je našlo pa se sedaj lahko preizkusijo tudi v nedvomno pritegnila marsikaterega svojo mesto med novicami peki kruha, izdelavi fresk, rezbarjenju obiskovalca ter prispevala k razvoju uradne turisticne spletne in pozlati ter obdelavi razlicnih mate- turizma v obcini. Celotno novico ob-strani naše prestolnice Visit rialov na etnoloških delavnicah. Doži-javljeno na Visit Ljubljana pa si lahko preberete na povezavi: https://www. Ljubljana. vetja pa bodo poskrbela tudi za poho­visitljubljana.com dnike in ljubitelje narave, saj ponujajo Lucija Rus Zloženka Polna cula lokalnih do-vodeno izkušnjo najlepših vrhov in živetij, ki je v slovenšcini, anglešcini hribov v naši obcini. Informacije v in italijanšcini izšla avgusta, prvic zloženki so predstavljene na turistom predstavlja izbor enajstih doživetij, ki prijazen nacin, saj vkljucujejo podatke jih ponuja Blagajeva dežela; nekatera o ceni doživetja, prevozu do lokacije, med njimi so popolnoma nova, druga nacinu prijave ter vse ostale pomemb- Prihaja najbolj praznicni del leta. Cas, ko se imamo najlepše in se spomnimo na vse, ki jih imamo radi. Vzemimo si predvsem cas in pozornost posvetimo družini, prijateljem in tistim, ki jih že dolgo nismo videli, saj je to lahko najvecje darilo. Naj vas z željo po druženju povabimo, da se srecamo na že 21. tradicionalnem Miklavževem sejmu. Vabljeni na slavnostni zacetek veselega, iskrenega in carobnega decembra v grajski park. Miklavžev sejem Poroka v romanticni Tudi letos bo tradicionalni Mi-Polhograjski grašcini, klavžev sejem v Polhograjski gra­ le korak iz LjubljaneLjubezen šcini. Letos obeležujemo 21. obletni- v zraku … co Miklavževega sejma v Polhovem vabimo vaju v objem grajskega par-Gradcu, zato pripravljamo še pose-ka, ki ga obdajajo okoliški hribi, stran bej bogat spremljevalni program. od mestnega vrveža in gnece. Svojo Obiskovalci boste lahko kupili izdel­ljubezen potrdita pri nas v Polho­ke domacih in okoliških ponudnikov. grajski grašcini. Možen je dogovor V petek, 29. novembra, ob 17. uri za cerkveni obred v župnijski cerkvi vljudno vabljeni na prižig luci v Marijinega rojstva ali znameniti got- parku. V soboto, 30. novembra, ski cerkvi sv. Petra v Dvoru. Termini in nedeljo, 1. decembra, med 10. in 18. uro vljudno vabljeni na Mi-porok se usklajujejo glede na prvo klavžev sejem v grašcino. prijavo para za posamezno soboto. Poklicita nas, veseli bomo vajinega obiska. Uradne ure za poroke so ob Polhov doživljajski park sredah od 12. do 18. ure (obvezna je Pisana jesen nas z najvecjim nav­predhodna najava). dušenjem vabi v Polhov doživljajski park, kjer boste polhu pomagali najti novi dom in se naucili veliko zanimi-Caj vih reci o njegovih prijateljih. Vsak z grofom Blagajem dan med 10. in 16. uro. Vsto-Na druženje z grofom Blagajem vas pnice lahko kupite v grašcini. V vabimo vsak petek popoldan. Spo­primeru slabega vremena imamo znajte grofico, poskusite grajske zaprto. Odpiralne case preverite dobrote, privošcite si nekaj novega. na: spletnih straneh http://visitpol-Obvezna je predhodna najava. hovgradec.si/prireditve ali http:// www.grad-polhovgradec.si/polhov- GRAJSKA knjižnica -dozivljajski-park, na FB-strani Pol- Polhov Gradec hograjska grašcina ter na Instagram Vrata grajske knjižnice so odprta profilu Polhograjska grašcina. vsak cetrtek od 17. do 19. ure in v soboto od 10. do 12. ure. V knji- Voden ogled dvorske cerkve žnici velja clanarina Mestne knji- V nedeljo, 1. decembra, od 14. do žnice Ljubljana, zato vabljeni tudi 16.ure vabljeni na brezplacno vo­ vsi clani MKL, ki obiskujete ostale denje po dvorski cerkvi sv. Petra, ki enote. V knjižnici je na voljo veliko velja za eno najlepših cerkva pozne literature, ki je priporocena za do-gotike pri nas. V notranjosti si lahko maca branja (za osnovne in srednje ogledate lesen strop, ki z okrasom šole), bralne znacke in Cankarjevo posnema gotsko obokanje, renesanc­tekmovanje, zato vabljeni tudi šolar- no oblikovana kamnita baldahina ter ji in dijaki. Clanarine za mlade do 18. reliefno okrašene empore, na katerih leta ni. je ob obredih sedela gosposka. Vodil bo vodnik Marjan Malovrh. Ura pravljic Na ogled dvorske cerkve Tudi to šolsko leto se bomo v knji­žnici družili na urah pravljic. Lepo in vabljeni vsi otroci, ki imajo radi pra- Polhovega Gradca vljice, ne glede na starost. vabljene tudi skupine Druga ura pravljic bo v cetrtek, 19. Po dogovoru je možen ogled dvorske decembra, ob 16.30. Potem pa se cerkve in drugih znamenitosti Pol-spet vidimo 23. januarja, prav tako hovega Gradca. Primerno za šolske ob 16.30. Ure pravljic potekajo od skupine, vrtce, upokojence, dobro novembra 2019 do junija 2020 in tra­ družbo. Polepšajte si dan z izle­ jajo približno eno šolsko uro. Otroci tom v Polhov Gradec. Za podrob­ zbirajo žige, ki jim ob zakljucku ju­nejše informacije nas poklicite ali nija prinesejo manjše presenecenje. pišite. Pišite, poklicite, spremljajte, za vas smo na Mozartovi dnevi voljo:T: 031 776 259 Festival ljubiteljev klasicne glasbe se v grašcini nadaljuje. 22. decembra E:info@grad-polhovgradec.si ob 17. uri vabljeni na 206. Mo- www.grad-polhovgradec.si zartove družinske dneve. www.visitpolhovgradec.si Spremljajte nas tudi na FB- in Instagram profilu Polhograjska grašcina Pripravile: Julija Buh, Ana Oblak, Nina Slana Napoved dogodkov v decembru 2019 Obcina Dobrova-Polhov Gradec Bucijada Na najbolj strašen dan v letu se je tudi tokrat Vabilo v polhograjski grašcini razlegal otroški smeh. Že 6 leto zaporedoma so cla­ni Turisticnega društva Polhov Obcina Dobrova-Polhov Gradec z Referencno Gradec pripravili Bucijado, pri­ ambulanto Dobrova in Deželo zelišc organizira reditev namenjeno otrokom, ki vedno radi zarežejo v buce in s tem razvijajo svojo ustvarjal­ preventivno merjenje nost. Poleg delavnice izrezovanja buc so pripravili tudi poslikave krvnega tlaka in obrazov in cudodelne napitke s katerimi so se otroci lahko od­žejali. Po grašcini so nas spre­ sladkorja mljale prijetne mlade carovni­ce, na pragu pa je kot vedno stal ter grajski stražar, ki je poskrbel, da so v grad vstopali le otroci predavanje z s posebno vstopnico – veliko oranžno buco.Tudi v parku je bilo zanimivo. Razstavo buc, uporabnimi nasveti ki je sledila ob prvem mraku, je popestrila bogata kuhinja v namensko postavljeni leseni opreventivnem kocici pod grajsko lipo. Tam se je trlo mladih in starih, v vr­sti za palacinke, kostanjem ter delovanju zelišc in ostalimi prigrizki ter napitki. Ko so mame odpeljale svoje najmlajše domov, so se ocetje zdravilnih rastlin še nekoliko zadržali pri odpr­tih kurišcih ter modrovali vsak iz našega okolja na krvni tlak in sladkor v krvi, o svoji usodi. Pozno v noc so tudi ti obu­ ki bo v sredo, 4.12.2019 od 17. uri v plesni pali, organizatorji pa so sklenili, da bo sedma Bucijada tudi pri-dvorani Športne dvorane Dobrova. hodnje leto. Se vidimo! Meritve so brezplacne, prijave niso potrebne. Vljudno vabljeni! VK, foto: Tamara Turnšek Datum Ura Tema predavanja Lokacija 28.11.2019 18.00 Rdeca luc za starše Osnovna šola (odrasle) Dobrova 09.12.2019 17:00 Srecanje župana Športna dvorana s starejšimi obcani Dobrova 15.12.2019 17:00 Gledališka Kulturni dom predstava za otroke Jakoba Trobca -SNEŽNA VILA IN Polhov Gradec CAROBNE BESEDE 20.12.2019 18:00 Proslava ob dnevu Športna samostojnosti dvorana in enotnosti Dobrova 26.12.2019 16:00 Gledališka predstava Plesna dvorana za otroke Dobrova - v Športni POD PRAZNICNIM dvorani DEŽNIKOM dvorani Obujanje starih kmeckih obicajev Pr’ Petrc na Brišah Na kmetiji Pr’ Petrc na Brišah pri tos odlocili, da krog povablje-Polhovem Gradcu so pretekli jesenski nih prijateljev in sorodnikov petek medse, na prav posebno druženje, še razširijo. Tako se jih je zbra- lo vec kot 25. Gospodar je po­ povabili razširjen krog prijateljev in vedal: “Kljub temu, da imamo sorodnikov. Poleg nadvse prijetnega stroj za lickanje, ta tudi letos druženja so poskrbeli za obuditev ni bil uporabljen, in to ravno oziroma ohranjanje starega slovenskega z namenom, da se družimo obicaja, nalickali so namrec okoli 300 in na nek nacin tudi ohrani­kilogramov koruze. mo obicaj, kot se ga sam spo­mnim iz otroštva”. Zlickali Iz zapisov zakladnice šeg liste, pustile so dva do tri za so okoli pet avtomobilskih in obicajevLickanje, lupa-vezanje v pare. Otroci so iskali prikolic, in to v dobrih treh nje ali kožuhanje koruze, kot najlepše storže. Posebno sreco urah. Delo v družbi in klepetu staremu kmeckemu opravilu je imel tisti, ki je našel rdecega. je bilo hitro opravljeno, otroci pravijo po drugih krajih naše Najlepše so si shranili, z njimi so nadvse uživali in kot nekdaj domovine, je spadalo nekoc so pozimi okrasili skednje in izbirali najlepše storže. Veci- med najpomembnejša jesen-okna. Lickarji so hiteli, saj so no so zvezali in dali sušiti na ska dela. Skoraj vsaka kmeti-pricakovali, da je v kupu skri­ improvizirane “štante”, ko pa ja je namrec imela posajeno ta baba in bo od tistega, ki jo bo suha, jo bodo zrobkali in koruzo, saj je bila pomembno bo našel. Gospodar je vezal porabili za krmo kokoši. Tako živilo za ljudi in živali. Iz moke storže v pare, pridružilo pa se kot nekoc na kmetijah je bilo so pekli kruh, kuhali žgance, mu je še nekaj moških, da so tistikrat veselo vzdušje tudi Pr’ jo mešali z belo moko in tako lahko dohajali lickarje. Zveza- Petrc na Brišah. “Vsi smo bili prihranili nekaj pšenicne. S ne storže so odnašali s koši in zares zadovoljni, in to zaradi takim obrokom so ljudje ob jih zlagali v late pred hlevom opravljenega dela kot tudi za trdem delu zdržali do kosila. ali v kozolec. Med delom so si to, ker smo se po koncu licka-Zapisi pravijo, da so domaci pripovedovali razne zgodbe, si nja zadržali še dolgo v noc,” je kak dan pred lickanjem zrele zapeli, vcasih se jim je pridru­povedal gospodar Uroš Malo­koruzne storže polomili na žil godec, harmonikar. Ko so vrh. Ta je še dodal, da je petje njivi in jih pripeljali domov. opravili z delom, so pospravili Navadno so pred podom na-lickanje in cas je bil za likof.ljudskih pesmi sicer bilo po­redili velik kup, ki je cakal Na kmetiji Pr’ Petrc na grešati, saj med zbranimi ni lickarje. Vanj so skrili babo BrišahPodobno kot nekoc so bilo nikogar, ki bi imel korajžo - steklenico žganja ali druge se opravila s koruzo lotili na in znanje za zacetek, je pa za pijace in ta je cakala na likof. kmetiji Pr’ Petrc na Brišah pri to sam po dolgem casu v roke Gospodinja je ta dan pripra-Polhovem Gradcu. Pomladi so vzel harmoniko in v slogu vljala domace dobrote. Ko se koruzo posadili, jeseni ob casu ljudskega godca potegnil par je dan prevesil v vecer so prišli pa polomili storže ter naredili viž in tudi nad tem dejanjem stari in mladi iz vasi in zaceli kup za lickarje. Že lansko leto je bila drušcina navdušena. lickati. Seveda je bilo delo tudi so na lickanje povabili ožje so-tu razdeljeno. Ženske so lic-rodnike in nekaj prijateljev in Nadja Prosen Verbic, kale storže, jim odstranjevale ker so bili navdušeni, so se le-fotografija: Uroš Malovrh Obcina Dobrova-Polhov Gradec Imaš moc! Letošnji oratorij, ki so ga po mnogih župnijah pripravljali že konec junija in med poletnimi pocitnicami, smo ga v župniji Crni Vrh pripravili zopet na jesen. Tako smo se zbrali na toplo soncno soboto 26.10.2019 in ga izvedli v krajši – enodnevni obliki. V letošnji oratorijski dan nas je popeljal pravljicni junak Peter Klepec. Peter je bil slabo-ten fantic, ki si je služil kruh kot pastir in vsi so ga izkorišcali. Nekoc je prosil Boga, da mu da moc, da bi se lahko obranil. Bog mu je željo izpolnil in tako smo preko njega spoznali vse kr-šcanske vrednote: moc prošnje, pomoc, odpušcanje, spoznanje, ljubezen in sveti zakon.Dan je potekal v obliki najrazlicnejših delavnic. Najprej smo zapeli oratorijsko himno, nato pa so otroci so s pomocjo animatork in organizatorjev izdelovali vec razlicnih stvari. Ker se bližamo noci carovnic, so izdelali vsak svojega duhca, stekleno lucko, lepljenko Petra Klepca iz jesen­skega listja, male kosmatene ovcke in……..….. V kuharski delavnici je dišalo po mini pi-cah in sladkih kremnih rezi­nah, da pa športnih aktivnosti ni manjkalo, smo se podali tudi na šolsko igrišce. Že malo utrujeni smo se vr­nili nazaj in se sprehodili še do cerkve.Na oratorijskem dnevu smo se pripravljali tudi na bli­žajoci se trojni župnijski pra­znik, ki ga obhajamo v nedeljo nam je bilo zelo naklonjeno. Ci-sto za konec smo si privošcili še sladoled, da smo se malo ohla­dili od vrocih soncnih žarkov. Katja Skopec 3. novembra. – zahvalna in Le-nartova nedelja ter celodnevno cešcenje. Za molitveno uro pri­pravimo tekste, berila, pesmi, prošnje in zahvale. V zname­ 25. oktober, Športna dvorana na Dobrovi. Ce ste že kdaj slišali za koga, da se je izgubil v casu in prostoru, to prav zagotovo ne velja za Godbo Dobro-va-Polhov Gradec, ki se je na zadnji petek pred jesenskimi pocitnicami s pomocjo neverjetnega casovnega stroja z glasbo lahkotno selila iz enega stoletja v drugega in pri tem prav pri­jetno razveseljevala blizu tisocglavo množico poslušalcev. Tovrstni celo­vecerni letni koncert v tako velikem obsegu je bil že njen cetrti po vrsti. Godba prav tako cetrto leto zapored pred svojim letnim koncertom izda tudi svoje glasilo, ki hkrati vabi na ve­liki letni dogodek na obmocju Obcine Dobrova-Polhov Gradec in tudi širše sicer precej odmevni koncert. Letos smo v Godbenem trobilu gostili Jureta Seška, sicer znanega radijskega napo­vedovalca, hkrati pa tudi povezovalca naše Noci godbe 2019. Na letošnjem koncertu je že tradi­cionalno sodeloval Orkester Glasbe­ne šole Emil Adamic in združeni zbor vseh njenih 13-ih podružnic; Dobro-ve, Polhovega Gradca, Šentjošta, Iga, Šmarje-Sapa, Preske, Dolenjskih To-plic, Mirne Peci, Straže, Preserja, Dola pri Ljubljani, Žužemberka in Svetega Antona, kar je pomenilo, da je pesem ob spremljavi godbenikov zadonela iz vec kot 250 mladih grl. GŠ Emil Adamic je z Godbo Dobrova-Polhov Gradec že ves cas obstoja tesno po-malo priredili kar brez gospoda župnika, saj je bil zaradi drugih obveznosti zadržan. Preživeli smo nepozaben dan, imeli smo se lepo, zabavno, pa tudi vreme Noc godbe 2019 vezana in še danes zanjo predstavlja zanesljivo in strokovno nepogrešljivo podporo, saj vsa leta njenega delova­nja še vedno izpopolnjuje teoreticno in prakticno glasbeno znanje naših godbenikov. Koncert skupaj z vec kot 300 na­stopajocimi zahteva ogromno orga­nizacije že mesece pred dogodkom. Snovanje vsebine se zacne leto prej, in-tenzivne vaje v ta namen sledijo konec junija, potem v jeseni vsaj dvakrat-te­denske vaje po skupinah inštrumen­tov, vzporedno pa potekajo priprave na koncert tudi v okviru Glasbene šole Emil Adamic, priprava scenarija, scene, dogovori z dobrovskimi gasilci glede parkiranja, varovanja, z moj­strom tona in luci, snemalcem, okra-ševalko odra, pekom pic za pogostitev po koncertu, drugimi sodelujocimi na koncertu, sledi priprava majic za zbor, organizacija pogostitve cakajo-cih staršev, ki svoje otroke od blizu in dalec pripeljejo na generalko na dan koncerta, vabila pomembnim gostom, oglaševanje preko plakatov, radia, družabnih omrežij, prodaja vstopnic, postavitev odra ter priprava dvorane in, zato da se dogodek sploh lahko iz­vede, pridobivanje donatorskih sred­ stev. Poleg manjših podpornikov, ki smo jim izredno hvaležni, naj na tem mestu izpostavimo t.i. mecene naše godbe, ki nam omogocajo delovanje v takem obsegu že vsa leta obstoja; to so podjetje Trol d.o.o., Plevnik, d.o.o.,JA-NE d.o.o. in Mizarstvo Šenk d.o.o. Na tem mestu bi se jim iz srca za to radi še enkrat zahvalili.Pestrosti letošnjega koncerta Noci godbe 2019 botruje casovni stroj, ki ga je pod oder pripeljal dolgoletni godbeni poštar Gregor. Po uspešnem poizkusu po­mladitve za 35 let - iz stroja je namrec namesto poštarja poskocil kar njegov sin - se je skupaj z voditeljem Juretom in z godbo sprehodil od stvarjenja z Zaratustro, skozi obdobje klasike do 60-ih let preteklega stoletja v svetu in do domacih Avsenikov ter pose-gel po nekaterih sodobnih skladbah. Svojo so predstavili tudi clani godbe s pevko Manco. Publika v nabito pol-ni dvorani je odlicno sodelovala in to ne samo z navdušenim ploskanjem. Naš casovni stroj so imeli priložnost preizkusiti tudi trije nakljucni pari iz obcinstva, poroceni vec kot dvajset let. Na skladbo so možje lahko zaplesali z 20 let mlajšimi ženami. In zabava in presenecenja so se nadaljevala z Ma­ticevim izvrstnim žvižganjem ob Slovenskih pozdravih, pa s spremlja­vo pleskarjev z brusnim papirjem, s horjulskimi mažoretami ob Can canu in rokenrolom s Panoramo. Z zadnjo skladbo na letošnjem zopet nepozab­nem koncertu pa so naši godbeniki tudi že napovedali temo prihodnje Noci godbe, ki bo 23. oktobra 2020, in to bo filmska glasba.Dve uri sta minili kot bi mignil in Noc godbe se je nada­ljevala ob izvrstni pogostitvi še dolgo v ... noc, seveda! Magdalena Tehovnik (foto: Janez Dolinar) Obcina Dobrova-Polhov Gradec 2. delavnica Zdravje na vsakem koraku Dogajanje v športnih dvoranah na Dobrovi in v Polhovem Gradcu Priprava otroka na življenje Sobota, 30. 11. 2019 ob 9:00, Dobrova Tradicionalno šolsko tekmovanje v med dvema ognjema (MDO), kjer bo tekmovalo vec kot 350 otrok iz Slovenije. Letošnja novost tudi tekmo med starši (gledalci ) in izbrano vrsto osnovno šolskih tekmovalcev. Organizator: Zavod ŠKL Ljubljana Pridite in se zabavajte z nami, vstop je prost ! Nedelja, 1. 12. 2019 ob 15:00, Dobrova Tekma DP, 1.SFL U19: FBC Borovnica U19 : FBK Insport Škofja Loka U19 A Organizator: FBC Borovnica, FB FBC Borovnica Prost vstop ! Nedelja, 1. 12. 2019 ob 15:00, Dobrova 3 Nations Floorball League – IFL: FBC Borovnica U19 : FBK Insport Škofja Loka Organizator: FBC Borovnica, FB FBC Borovnica Prost vstop ! Sobota, 7. 12. 2019 ob 19:00, Polhov Gradec Vokalna skupina Svetlice bo ob svoji 5. obletnici pripravila pevsko poslastico »Gospe iz 5 nadstropja«. Organizator: Vokalna skupina Svetlice, TD Polhov Gradec Ponedeljek, 9. 12. 2019 ob 17:00, Dobrova Srecanje župana s starejšimi obcani Organizator: Obcina Dobrova – Polhov Gradec Sobota, 14. 12. 2019 ob 18:00, Dobrova Novoletna plesna produkcija Organizator: Društvo Panorama Prost vstop ! Petek, 20. 12. 2019 ob 18:00, Dobrova Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti Organizator: Obcina Dobrova – Polhov Gradec Prost vstop ! Sobota, 21. 12. 2019 ob 19:00, Dobrova 3 Nations Floorball League – IFL: FBC Borovnica : KAC Organizator: FBC Borovnica, FB FBC Borovnica Prost vstop ! Nedelja, 22. 12. 2019 ob 14:30 in 17:00, Dobrova Novoletna plesna produkcija Organizator: Plesno mesto Cetrtek, 26. 12. 2019 ob 16:00, Dobrova Gledališka predstava za otroke: Pod praznicnim dežnikom Organizator: Obcina Dobrova – Polhov Gradec Prost vstop ! NVO na Dobrovi Vsak starš si želi, da bi ka na podrocju vzgoje. Dr. Se-družine ter posledicno iz njega nov ter televizije, ki otrokova bastjan Kristovic, ki s svojimi ustvarja »malega egoista«, na obzorja vztrajno krcijo. Dr. njegovi otroci skozi predavanji poskuša razbliniti pomen koristnega dolgcasa, ki Sebastjan Kristovic s svojim vzgojo dosegli svoj nekatere mite sodobne vzgoje pri otrocih prebuja domišlji-delom prispeva k prizadevanju, polni potencial ter se ter prevetriti prepricanje o tem, jo, ter doslednosti pri predaji da bi najmlajše generacije od­ razvili v sposobne, kaj je pravilna vzgoja otrok, je vrednot. Kljucnega pomena ražale le najcistejše vrednote odgovorne ter dobre obcanom predal koristne na-za uspešno vzgojo pa je zdrav današnje družbe. ljudi. potke in smernice za izobli-odnos med partnerjema, saj se Visoka udeležba na predava­kovanje odnosa med starši in le skozi njega lahko otrok nauci nju pa je pokazala, da je želja V zavedanju te težnje je 2. otrokom. ljubezni in spoštovanja. prisotna tudi v številnih do-delavnica projekta Zdravje na Posvetil se je razlicnim po-Predavanje se je dotaknilo movih obcine Dobrova-Polhov vsakem koraku v avlo osnovne drocjem vzgoje; opozoril je na tudi že znane ter pogosto ome-Gradec. šole Polhov Gradec v cetrtek, 7. nevarnost permisivne vzgoje, njene problematike – pretirane Zapisala: 11. 2019, pripeljala strokovnja-ki otroka postavlja v središce uporabe racunalnikov, telefo-Lucija Rus Zdravje na vsakem koraku: Zdravje nam raste pred nosom Prva delavnica Zdravja na vsakem koraku, naslovljena Zdravje nam raste pred nosom, je v cetrtek, 24. 10. 2019, v špor­tno dvorano dobrovske osnov­ne šole privabila veliko število obiskovalcev. Margita Vehar, ki z izdelki Dežele zelišc vodi zelo uspešno zgodbo, je pripravila predava­nje o preprostih korakih, ki se jih lahko poslužuje vsak, ki želi izboljšati svoje zdravje. Pred­stavila je priporoceno jutranjo rutino, ki vkljucuje prezrace­vanje prostorov, globoko diha­nje, pretegovanje in pitje vode, ter slog življenja, ki je za naše zdravje najmanj obremenju­joc. Pokazala je, da se zdravje resnicno skriva na dosegu rok, saj lahko že uživanje lokalno pridelane hrane, sprehodi v naravi ter zadostne kolicine vode pripomorejo k izboljšanju kakovosti življenja. Opozorila je tudi na težave, ki ogrožajo našo skupno deželo zelišc; sla­ba kakovost semen, onesnaže­vanje okolja ter hitra pridelava živil z nizko vsebnostjo hra­nilnih snovi so samo nekatere Društvo upokojencev Polhov trenutkov do nasledneja sreca-selil s svojo pesmijo, z naslo-Gradec je organiziralo Sreca-nja. Kajti takega srecanja, nad vom Posiveli lasje. Prebrala jo nje najstarejših clanic in clanov 80 let, pa res ne gre zamudit. je naša blagajnicarka Milena društva. Cas hitro tece in leto To si lahko prav vsak izmed nas Pustovrh. Za izvirno pesem je je naokrog za prijetno druženje samo zaželi.« Tako kod nas je prejel Milan Košir velik aplavz. clanov starejših nad 80 let. danes sonce razveselilo, naj vas Po kosilu nam je predsednica Srecanje je bilo v petek, 25.ok-grejejo lepi utrinki današnjega predstavila dve gostji iz centra tobra 2019 v Pograjskem domu. dne, v srcih, do srecanja priho-DEOS, Center starejših obca-Letnega srecanja se je udeležilo dnje leto.« je zakljucila predse-nov Horjul. Ga. Špela Lipold V tednu bijo za ozavešcanje javnosti ter pomagajo ljudem v stiski. otroka so ucence Delavnice so pripravili: Lutra od 4. do 9. razreda – Inštitut za ohranjanje na­obiskali predstavniki ravne dedišcine, Športno dru­razlicnih nevladnih štvo Nogometni klub Junior, Center za pospešeno ucenje, organizacij in jim Cheerleading zveza Slovenije, popestrili šolski Turisticno društvo Cer Ce- vsakdan. rovo, Zavod APIS, PGD Do-brova in Društvo mediatorjev NVO je kratica za orga-Slovenije. Ucenci so spoznali nizacije, ki svoje dejavnosti delo gasilcev, mediatorjev, opravljajo prostovoljno in skr-kulturno in naravno dedi- šcino Slovenije, delo društva za zašcito živali, življenjske zgodbe beguncev, se razgibali z nogometom ter navijaškimi prvinami, naucili so se tehnik sprošcanja in umirjanja. Skratka, preživeli so zelo zanimiv dan. Najvecje nav­dušenje pa so poželi domaci, dobrovski gasilci, ki so kljub kislemu vremenu prikazali delo prostovoljnih gasilcev. Zapisala Mojca Trcek izmed omenjenih.V drugem delu predavanja pa je Margi-ta Vehar predstavila zdravilne ucinkovine zelišc in drugih rastlin, ki se nahajajo v naši okolici. Predavateljica je posre­dovala veliko koristnih infor­macij o koprivi, regratu, arniki, ameriškemu slamniku, ajdi ter številnih drugih rastlinah, opisala razlicne nacine njihove uporabe ter orisala situacije, v katerih nam bo izbrana zel lah­ko olajšala zdravstvene težave. Sodec po zanimanju, ki so ga izkazovali obiskovalci delav-nice, bodo marsikateri nasveti ter zelišca našli pot v domaco lekarno. K tem jih je nedvomno spodbudila tudi Margita Vehar, saj so vsi obiskovalci ob koncu predavanja prejeli manjše dari-lo v obliki caja oziroma semen. Zapisala Lucija Rus Srecanje clanov nad 80 let vec kot polovica clanov, v tem lepem pušeljcu, ki ga radi ime­nujemo 80 plus. Za clane, ki so se želeli udeležiti srecanja, pa so bili brez prevoza, je za pre­voz poskrbela Komisija za so-cialno skrbstvo. Srecanja so se udeležili tudi clani Komisije za socialno skrbstvo, poverjeniki društva, predsednica, tajnica in blagajnicarka društva.Vse prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Cecilija Jarc. Zaželela je clanom prije­tno druženje, zdravja in lepih dnica.Predsednik Komisije za socialno skrbstvo Jože Bizjan je tudi pozdravil vse clane in se jim zahvalil za udeležbo in jim zaželel dobrega pocutja. Vse prisotne je obvestil, da je na današnjem srecanju clanica Julijana Osredkar najstarejša, ki je tik pred 90. zlato jesenjo življenja. Cestitke!Predsednica društva je obvestila prisotne, da bo pred dobrim kosilom malce kulturnega programa. Clan Milan Košir iz Crnega vrha, nas je tudi letos razve­nam je predstavila program Aktiven dan za aktivno sta­rost. Ga.Darja Vrhunc je pa predstavila program Junaki na domu. Vsi prisotni so pre­jeli zloženke o predstavljenem programu. »Aktivna starost, pomeni kakovostna starost«, sta zakljucili s predstavitvijo. Predsednica se je zahvalila za obisk in predstavljeni program. Petkovo popoldne se je nadalje­valo v prijetnem druženju. Za DU, Cecilija Jarc Obcina Dobrova-Polhov Gradec Varnost2 : Odsevni jopici in rutke za oddelke vrtcev Na pobudo Borisa Kosija, predstavnika Policije v SPVCP obci­ne Dobrova – Polhov Gradec, so bili v prvih dneh meseca oktobra 2019 predani javnim vrtcem v obcini od­ sevni jopici in rutke z namenom dodatne varnosti otrok in njihovih spremljevalcem pri vsakodnevnih aktivnosti: na sprehodih, obiskih javnih ustanov v okolju, pri­reditev itd. Vsak oddelek vrtca je prejel po dva jopica za vzgojitelja in po štiri rutke za otroke – z rutkami sta opremljena prva dva in zadnja dva otroka v skupini. Ste jih že videli? Simona Kostrevc za SPVCP Obcine Dobrova – Polhov Gradec 40.obletnica valete nekdanjih ucencev OŠ Dobrova V septembru smo se v gostišcu Škof v Zaklancu srecali nekdanji osnovnošolci z Dobrove in okoliških vasi. S sramežljivimi nasmehi in lokaciji nad Dobrovo. Sledil je stiski rok smo se prepoznava-govor ene od organizatoric, ki li in pozdravljali. Nekateri se nas je s svojim prispevkom o niso videli mnogo let. Povabi-“šoli življenja” spomnila na to, lu so se odzvali tudi nekdanji da vsakdo s svojim tempom ravnatelj OŠ 7. maja (takrat je in svojimi vzponi ter padci nosila tako ime) gospod Franci spopada z ovirami, ki mu jih Malovrh, razrednika ter uci-prinaša življenje. Po vecerji je teljici elementarki, ki sta nas sledilo skupinsko fotografira­popeljali v svet ucenosti. Lepo nje. Organizatorici sta povabili število udeležencev se nas je poklicno fotografinjo, saj je bila nabralo. Ko smo sedli za pri-želja udeležencev, da dogodek pravljeno omizje, nas je nago-ovekovecimo in dobimo še isti voril g. Franci Malovrh in nas vecer fotografije. Ob pogovo-v spominih ponesel v tisti cas, ru, smehu, tudi kakšni solzici, ko smo še gulili šolske klopi ter se je odvijal izjemen vecer. Na bili tudi “mladi pomocniki” pri torto, ki nas je vse presenetila, urejanju šolske okolice, saj se organizatorici nista pozabili. cvetove modrih hortenzij. “Ce saj smo vsi odšli domov napol-Organizatorici srecanjaje ravno v casu našega šolanja Povabljeni ucitelji in g. ravna-delaš z ljubeznijo, je ob temi njeni z novo energijo in pred-Sonja Heric in gradila nova šola na idilicni telj so ob koncu prejeli cudovite dobra carovnija,” je zapisano v vsem srecni v srcu. Stanka Grošelj Izlet v deželo goriškega Slavcka Krasna si bistra hci planin,britka v prirodnji si lepoti,ko ti prozornih globocin,nevihte temne srd ne moti –krasna si, hci planin! Tako je napisal Simon Gregorcic v pesmi Soci. 16. Oktobra smo se Dobro-vski upokojenci odpravili na iz-let. Vožnja nas je vodila mimo Vrhnike, Idrije in Tolmina. Vstavili smo se tudi na jutranji kavi, nato pa pot nadaljevali do vasi Vrsno, kjer se je rodil Simon Gregorcic. Vas leži pod mogocnim Krnom, nad dolino reke Soce. Kljub odmaknjeno­sti rojstno hišo obišce veliko ljudi. V hiši, ki danes deluje kot muzej, nam Tolminski muzej predstavi delo in zapušcino našega rojaka v obdobju v ka­terem je ustvarjal in živel. Pot smo nadaljevali do Kobarida in si tam ogledali mlekarno Planika. Obiskali smo muzej, prisluhnili razlagi o zgodovini tovarne od nastanka do danes. Sledila je degustacija sirov in vseh izdelkov, ki jih izdelujejo. Imeli smo tudi možnost naku-pa. Po programu je sledil ogled razgledne tocke nad Kobari­dom. Po ovinkasti cesti smo prispeli do platoja na katerem stoji cerkev sv. Antona z Ko­stnico. V Kostnici so pokopani znani in neznani padli vojaki iz Soške fronte. Zadnja desti­nacija, ki smo jo obiskali je bila Sveta Gora. Vodicka Urša nam je povedala zgodovino cerkve in samostana, ter menihov, ki vse to premoženje upravljajo in skrbijo, da je vse lepo urejeno. Povedala je tudi kako se je na gori Skalci Marija prikazala pastirici in ji narocila, da ji tam ljudje zgradijo hišo.Vreme nam je bilo naklonjeno, saj smo uži­vali na toplem soncu. Iz cerkve­ nega dvorišca je bil jasen po­gled na hrib Sabotin, vzpetina, ki je znana po Sorški fronti, po­gledi so segali proti dolini Soce tja do morja. Med potjo smo se ustavili na poznem kosilu v Vitovljah nato pa se v vecernih urah vrnili domov. Za DU-Dobrova Anica Tomšic Javno-zasebno partnerstvo v ŠP Dragomer Županova beseda Sodni postopki koncani Spoštovane, spoštovani! s poravnavo Verjamem, da ste vsi poskrbeli, da boste na zimskih vožnjah v vaših cina decembra 2017 poplacala najemu ŠD Timfit. Obcina pa vozilih varni tako sami obveznosti in postala lastnica je zakupila termine, v katerih objekta. A spori se s tem niso bodo športno dvorano lah­koncali, obcina je vložila tožbi ko uporabljali izvajalci letne­ kot tudi ostali udeleženci v prometu ob vaši za placilo uporabnine in izro-ga programa športa v obcini. navzocnosti. Ob tem ne citev objekta. Oba postopka Vsako dopoldne tako dvorana mislim le na zakonsko sta bila, kot smo izvedeli, za-eno uro gosti vrtcevske otroke, obvezne zimske kljucena na podlagi sklenjene enkrat tedensko pa bo v njej pnevmatike, ampak tudi sodne poravnave. Stranke so gostovalo tudi Društvo upo­se dogovorile, da bosta obcina kojencev Dragomer - Lukovica. in ŠD Timfit sklenila najemno Svoja vrata naj bi kmalu odprl na posebno pozornost, ki jo namenite vašemu pogodbo za športni del objek-tudi lokal, obcina je namrec vozilu ob uporabi v Obcina in zasebni partner. Postopek se je ta in pogodbo o upravljanju za uspešno izvedla javni razpis zimskih razmerah. koncal skoraj eno leto kasneje. celoten objekt. Dogovorili so za izbiro najemnika.Kot nam zasebni partner Naj spomnimo, da je arbitra-se še, da bo obcina zasebnemu je povedal župan, poravnave Avto pac pozimi potrebuje društvom predvsem za delo Tehnocommerce sta žni senat takrat odlocil, da se partnerju placala skoraj 15 ti-ne bi bilo mogoce skleniti brez nekaj posebne opreme in po-na podrocju kulture.S tem pa poleti sklenila sodno pogodba o javno-zasebnem socakov, ta pa bo obcini izrocil vzajemnega sodelovanja na zornosti, ki je poleti ne.Naši del na podrocju investicij ne poravnavo. partnerstvu razdre, za kar ni podpisan primopredajni zapi-obeh straneh. Poudaril je, da otroci se že pocasi odlocajo, bo konec, saj je že zakljucen bila kriva nobena od partneric. snik in dokumentacijo gradnje je aktualna zasedba obcinske­kakšna pisma bodo napisali (ne pravnomocno) razpis za Sodni postopki so s tem Zasebnemu partnerju je nalo-objekta. Kot smo še izvedeli, so ga sveta s svojo konstruktivno dobrim možem, ki v naše kra-izgradnjo kanalizacijskega zakljuceni, rešena so tudi vsa žil, da v roku enega leta vrne bila s sodno poravnavo reše-držo bistveno pripomogla k je prihajajo redno vsako leto omrežja in cistilne naprave in medsebojna vprašanja in vpra-stavbno pravico, obcini pa, da na vsa vprašanja z naslova la-razrešitvi položaja in ob tem decembra. se zato že z velikim zanosom šanja iz arbitražnega postopka. za nekaj vec kot 746 tisocakov stništva, uporabe, upravljanja, izpostavil dva svetnika: »Blaž Vse to pomeni, da prihaja in pricakovanji spogledujemo Športni navdušenci bodo tako odkupi objekt. Obcina je nato vzdrževanja in posesti objekta, Rupnik in Simon Strgar sta cas razlicnih inventur, ozi-z zacetkom del v okviru naj-kot do sedaj v športno-kuli-vložila tožbo za razveljavitev kot tudi vsa vprašanja iz arbi-se posebno angažirala, da je ranj v preteklo leto in s tem vecjega projekta v zgodovini naricnem objektu lahko obi-arbitražne odlocbe, ki je bila tražnega postopka. prišlo do poravnave. Na nefor­ povezano nacrtovanje za pri-naše obcine, ki bo z zakljuc-skovali fitnes in vodene vadbe, zavrnjena. Zasebni partner je malnem srecanju svetnikov in hodnost. Verjamem, da se bo kom dal našim krajem viden znova pa bo zaživel tudi lokal. sprožil nepravdni postopek za Objekt še naprej namenjen zasebnega partnerja pred skle-ob tem tudi kdo od nas, od-pecat tudi okoljsko napredne Obcina je namrec uspešno priznanje izvršljivosti izdane njeno poravnavo je bilo vzdušje športu raslih vprašal, ali si je zaslužil, lokalne skupnosti. Ob tem ne izvedla javni razpis in izbrala arbitražne odlocbe, ki je bil optimisticno, razprava pa izje- Lastnica in posestnica objek­da ga obdari kdo od dobrih smemo pozabiti na velikan-novega najemnika. uspešen. Obcina se je na od-mno konstruktivna.« Stanov­ ta je obcina. Tako kot do zdaj, mož. Ne smemo pozabiti, da sko pomoc kohezijskih sred-9. decembra 2011 so v Špor-locitev pritožila, vendar je v nik še pravi, da si vsi želijo, da bo objekt v prvi vrsti name- se s koncem leta izteka tudi stev, ki nam jih v ta namen tnem parku Dragomer slove-vmesnem casu upnik zasebne-bi center zaživel s polnimi plju­ njen športnikom. Še naprej obdobje predstavitve naše namenjata Evropska skupnost sno odprli športno-kulinaricni ga partnerja proti obcini vložil ci in vsebinami, za katere je bil bodo v njem potekale vodene lokalne skupnosti v prostorih in država in za kar je bilo vlo-objekt, ki ga je v javno-zaseb-predlog za izvršbo na podlagi zgrajen. vadbe in fitnes, ki ga bo imel v Cankarjeve knjižnice Vrhni-žene ogromno energije in nem partnerstvu z Obcino Log arbitražne odlocbe, zato je ob-V. L. ka. Ob tem se želim zahvaliti znanja celotne ekipe. - Dragomer zgradila družba Te- vsem, ki ste aktivno sodelova-Vzporedno imamo v pri-chnocommerce. Kot je ob od­li pri organizaciji dogodkov in pravi še nekaj zelo koristnih prtju povedal takratni župan predstavitvah potencialov, ki projektov za vse starostne Mladen Sumina, se je zgodba jih premoremo v naših vrstah. skupine naših prebivalcev. formalno zacela že tri leta in Ob tem ne smem in ne Skupni imenovalec projektov pol prej, ko so se po preucitvi morem spregledati društev v pripravi pa je, da so vsi na-možnih variant za gradnjo Dvig in KUD Kosec, ki sta ravnani tako, da bodo v fazi športne dvorane v dragomer­organizirali tudi kulturni izvedbe sofinancirani iz raz-škem športnem parku odlocili program in pokazali, da se s licnih nepovratnih virov, saj za javno-zasebno partnerstvo, Na podlagi 69. clena Statuta Obcine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 33/2007) kulturo in umetnostjo v naši je naš proracunski potencial saj obcina ni imela potrebnih obcini ukvarja staro in mla-premajhen za to, da bi zado-financnih sredstev za izgra-do. V tem casu razstavlja ki-voljili toliko želja in potreb, dnjo in opremo objekta. Po-sklicujem par samouk Janez Perenic in kot jih imamo. godba med partnerjema je vas vse zelo lepo in vljudno O vsem tem in še cem se bila podpisana decembra 2009, vabim na ogled njegovih del. bomo pogovarjali na ZBO-razmerja med njima pa naj bi ZBOR OBCANOV, Kot je moc opaziti, koncno RU OBCANOV naše obcine, urejalo šest nadaljnjih pogodb, podobo dobiva tudi Stara šola, ki bo 18. decembra ob 18.00 ki niso bile podpisane. Zaradi ki bo v sredo, 18. decembra 2019 ob 18. uri v gasilskem domu Log. kjer vsi zelo težko cakamo, da tokrat v prenovljeni dvo-nerešenih medsebojnih vpra­se tudi že zaceti birokratski rani gasilskega društva na šanj je zasebni partner dve leti Dnevni red: postopki zakljucijo in objekt Logu. Vljudno vas vabim, da po odprtju vložil tožbo pred 1. Projekt odvajanja in cišcenja odpadnih voda Cista Ljubljanica - 3. Sklop zaživi z novo vsebino, ki bo s svojo aktivno prisotnostjo stalno arbitražo Gospodar- mocno dvignila raven delo-pokažete, da vam ni vseeno, ske zbornice Slovenije, kar pa 2. Projekti v pripravi vanja in kakovosti življenja v kje in kako živite.Na svidenje! ni prineslo rešitve.Reševanje 3. Razno naši lokalni skupnosti, saj se spora se je nadaljevalo še z eno bodo prostori sedanje obcin-Miran Stanovnik, vloženo tožbo na arbitražo pri Zbor sklicujem za obmocje Dragomerja, Loga in Lukovice. ske uprave namenili nepo-župan Gospodarski zbornici Sloveni-Vljudno vabljeni! sredni uporabi obcanom in je, ki jo je oktobra 2015 vložil Obcina Log – Dragomer, župan Miran Stanovnik Dve ponudbi za gradnjo kanalizacije Log - Dragomer, 11. vanje prispelih ponudb. Obcina Log be, zato smo v interesu po pridobitvi haric in dodala, da je bil rok podaljšan dnik Hidrotehnik s Komunalnimi - Dragomer je 16. avgusta na portalu kvalitetnih ponudb prvotni rok 27. za toliko casa, da je omogocal objavo v gradnjami in Trgogradom je za izved­ november – Postopek e-narocanje objavila razpis za gradnjo 9. 2019 podaljšali na 11. 10. 2019. Ker TED (Tender Elektronic Daily) in se-bo projekta ponudil ceno skoraj 9,8 javnega narocila za gradnjo kanalizacijskega sistema s cistilno na-smo malo pred potekom drugega roka znanitev ponudnikov s spremembami. milijona evrov brez DDV, dražji Riko kanalizacije in cistilne pravo. Kot so nam zaupali predstavni-za zastavljanje vprašanj prejeli vecje v skupnem nastopu s Hidroinžinirin­naprave v obcini Log - ki obcinske uprave so s strani potenci-število vprašanj, zaradi katerih smo Ogromen razkorak v ponujeni ceni gom, CBF, Nivo eko in Fond S pa sko-Dragomer gre pocasi h koncu. alnih ponudnikov prejeli 120 vprašanj, morali narediti nekaj sprememb v raz-Na obcini so dan po tem, ko se je raj 15 milijonov evrov težko ponudbo za katere so pripravili odgovore in jih pisni dokumentaciji in popisih, smo iztekel rok za oddajo ponudb, izvedli Na razpis, ki je bil objavljen avgusta, objavili na portalu. »Kar nekaj vpra-podaljšali rok za oddajo ponudb do 4. postopek javnega odpiranja ponudb. brez vkljucenega DDV. Trenutno po­sta pravocasno prispeli dve ponudbi. šanj je med drugim navajalo prošnjo 11. 2019, « nam je pojasnila direktorica Kot so nam pojasnili, sta pravocasno teka faza pregleda in ocenjevanja po-Trenutno potekata pregled in ocenje-za podaljšanje roka za oddajo ponud-obcinske uprave Marjeta Sternad Ku-prispeli dve ponudbi. Cenejši ponu-nudb, zakljucujejo na obcini. V. L. Poklonili so se žrtvam obeh svetovnih vojn Log - Dragomer, 30. oktober – Župan Miran Stanovnik se je s simbolno položitvijo žalnih ikeban poklonil žrtvam obeh svetovnih vojn z obmocja Obcine Log - Dragomer. Skupaj z obcani in svetnikom je ikebane položil k trem spome­nikom na pokopališcu na Brezovici, padlim v 1. svetovni vojni, padlim partizanom in padlim domobrancem, zatem so cvetje po­ložili k spomeniku padlim v NOB pri loški trgovini, se odpravili do spomenika padlim partizanom v Blušah ter spominske plošce padlemu partizanu na Cesti borcev. V.L. Log - Dragomer, 23. oktober – Obcinski svetniki so na svoji peti redni seji obravnavali predlog spremembe proracuna, se seznanili z izvrševanjem proracuna v prvi polovici leta ter razpravljali o predlogu proracuna za prihodnje leto. Tokratna redna seja Obcinskega sveta Obci­ne Log - Dragomer se je vecji del vrtela okrog proracunov za letos in prihodnje leto. Svetniki so na seji najprej razpravljali o spremembi pro-racuna za letos. Kot je na seji pojasnila obcin-ska uprava, se proracun bistveno ne spreminja, tega naj bi le uskladili z dejanskimi potrebami in zagotovili dodatna sredstva na postavkah, kjer je to potrebno. Povišala so se sredstva za placilo odvetnikov, place obcinske uprave in redno vzdrževanje cest. Na seji daljše razpra­ve ni bilo, na sejah odborov pred tem pa so se razgovorili predvsem o visokih stroških odve­tnikov.Soglasno so svetniki potrdili porocilo o izvrševanju proracuna v prvi polovici letošnje­ga leta ter nato razpravljali še o predlogu pro-racuna za leto 2020. Kot smo lahko slišali, naj bi v prihodnjem letu zaceli z realizacijo najve-cjega projekta obcine, gradnjo kanalizacije, za kar je v prihodnjem letu nacrtovanih skoraj 7,4 milijona evrov. Izvedli naj bi še nekaj manjših projektov, pri katerih je prav tako predvideno sofinanciranje s strani države. Gre za gradnjo dveh kolesarskih parkov, v kleti Stare šole pa naj bi opremili spominsko sobo. Proracun za prihodnje leto je rekorden, težak kar 7,8 mili­ jona evrov, odhodkov pa naj bi bilo še za dva milijona vec, in sicer 9,8 milijona evrov. Obcina naj bi se prihodnje leto tako zadolžila za dva milijona. Svetniki so sprejeli predlog Odloka o proracunu za leto 2020 in ga dali v javno raz­pravo do vkljucno 25. novembra. Do tega da­tuma lahko zainteresirana javnost poda svoje predloge in pripombe. Predlog proracuna si lahko ogledate na sple­tni strani obcine Log - Dragomer. Polemicna razprava o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišca Obcinski svetniki so na mize dobili predlog spremembe odloka o NUSZ, ki je predvideval oprostitev placila nadomestila za nepozidano stavbno zemljišce na obmocju NATURA 2000 in je namenjeno selitvi kmetij. Svetniki odloci­tve niso sprejeli in so nadaljevanje obravnave te tocke prestavili na naslednjo sejo, so se pa pred tem o tej temi precej razgovorili in raz­mišljali tudi o možnih posledicah te odlocitve. Svet je na seji z enajstimi glasovi za in dvema vzdržanima dolocil mrežo javnih športnih objektov in površin za šport v naravi. Zavrnil je predlaganega kandidata vrhniške policijske po­staje za svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in soglasno za predsednico odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih de­javnosti imenoval Tino Rebernik Kovac. Na koncu seje so se svetniki seznanili še z informacijami o izvajanju revitalizacije Stare šole ter projekti v pripravi, postavili pa so tudi pobude in vprašanja. V.L. Vloga za izdajo uporabnega dovoljenja po rekonstrukciji in energetski sanaciji stavbe Stara šola je bila oddana. Dela so prakticno zaklju-cena, delavci odpravljajo le še pomanjkljivosti in zakljucujejo z urejanjem okolice. Delavci Delta skupine so v zadnjem mesecu pospešeno izvajali zadnja dela v stavbi nekdanje šole na Logu. Dela so potekala tako v notranjosti stavbe kot tudi zunaj nje. »Ob-seg zakljucevanja preostalih del vsebuje aktivnosti kom­pletiranja slikopleskarskih del, tesnjenja letev parketa in dru­ge preverbe s kompletiranjem obrtniških del ter pregledom elektro- in strojne instalacije, « so nam povedali v obcinski upravi in dodali, da mora izva­jalec pred objektom poravnati še zemljišce ter posaditi travo. Sicer pa je obcinska uprava na Upravno enoto Vrhnika že ko­nec oktobra naslovila vlogo za izdajo uporabnega dovoljenja. Tehnicni pregled pricakujejo konec novembra. Zakljuceva­nje preostalih del poteka po nacrtih: »Naj omenimo, da je objekt sofinanciran v okviru programa evropske kohezijske politike, kjer so definirani in potrjeni roki, ki jih pri izvedbi gradnje in pripravi zahtevkov spoštujemo.«Kot smo že po­rocali, vzporedno projektanti pripravljajo dokumentacijo za spremembo namembnosti zaradi nacrtovane umestitve ambulante in lekarne v pritlicje Stare šole. Izdelani so osnutki tehnicnih rešitev s popisi del. »Ti bodo v nadaljevanju kom­pletirani v projektni dokumen­taciji za izvedbo PZI,« so nam pojasnili v obcinski upravi. Po zakljucku preostalih del pa se gradbišce Stare šole še ne bo zaprlo. V objekt bo, ko bo iz­delana vsa dokumentacija in potrjena vloga za spremembo namembnosti objekta, potreb-no umestiti in preseliti še zdra­vstveno ambulanto in lekarno. V.L. Knjižnica gosti lesene umetnine Janeza Perenica Janez Perenic je kiparski sa-kipec naseli v hišah ljubiteljev mouk, ki se že dolga leta ukvar-lepih oblik in sporocil ljubezni ja s kiparstvom v lesu. Ves cas je in topline. Spregovori z jezikom spoznaval tehnicne in likovne otrok, družin, živali, dela in de­zakonitosti lesa, njegova dela javnosti. Umetnik ima to krea-so izraz velike ljubezni in želje tivno lastnost in posebnost, da po likovni izpovedi v lesu. S pusti veji, grci, korenini, polenu, svojimi rocnimi sposobnostmi deblu, plohu ali deski pripove­ osmišlja les kot plemenit mate-dovati svojo zgodbo,« je ob rial in ga spreminja v prijazne odprtju razstave povedala Ka­in intimne forme in figuralne tja Hvalica. Dogodek, ki so ga kompozicije. Janez Perenic pripravili v sodelovanju s KUD mojstrsko oblikuje tako celoto Kosec, so glasbeno obogati­ kot podrobnosti, vkljucuje pa li clani pevske skupine Mladi tudi votel prostor in prodorni­ po srcu.V Cankarjevi knjižnici ne ter smiselno stilizira oblike Vrhnika se je letos predstavljala v samosvoj tip figure.Od prve obcina Log - Dragomer. Projekt skulpture, ki jo je izdelal, je mi- Vrhnika, 4. november predstavitve obcin soustanovi­ nilo že vec kot pol stoletja. Ki­ –Cankarjeva knjižnica teljic so v knjižnici zaceli leta par zase pravi, da se je našel v na Vrhniki že vse od 2015, ko se je predstavila obci­ oblikovanju lesenih figur otrok, na Vrhnika. Knjižnica je razsta­ zacetka letošnjega žensk in zakoncev, njegov ki­ ve o Vrhniki gostila vse do leta februarja gosti parski opus pa obsega tudi fi­ 2017, v sezoni 2017/2018 se je guralne kompozicije kmeckih razstave, s katerimi se predstavljala Borovnica, letos in drugih stanovskih opravil, predstavlja obcina Log pa je bila na vrsti obcina Log drugih življenjskih situacij in -Dragomer. - Dragomer. »Projekt je nastal obcutij, jaslic, ženskih okraskov v želji po poglobljenem sode­ ter uporabnih lesenih predme-Tokrat bodo na svoj racun lovanju z lokalnim okoljem, v tov in pripomockov. »Janez zna prišli ljubitelji lesenih skulptur, katerem deluje naša knjižnica. ravnati z drevjem, a on zna še figur in figuralnih kompozicij, vec. Ko drevo ne more vec ži-V projektu smo spoznali mar­s katerimi se predstavlja kipar veti na svoj drevesni nacin, mu sikaterega umetnika, športni­samouk Janez Perenic iz Loga. zna in zmore vdihniti novo ka, podjetnika, spoznali smo Razstavo si lahko ogledate do življenje. Takrat v njegovih naravno in kulturno dedišci­konca decembra. rokah spregovori les in se kot no in še marsikaj. Zato smo s projektom nadaljevali,« nam je zaupala direktorica knjižnice Sonja Žakelj. V. L. Od bolšjaka do garažne prodaje Log - Dragomer, 19. in -dragomerškem bolšjem sejmu, kjer lahko najdete zelo razlicne uporabne predmete, 26. oktober – Obcina Log - so ponudniki tudi na garažni prodaji pred Dragomer je na pobudo obcanov svojimi domovi za obiskovalce pripravili pripravila prvo garažno prodajo stvari, ki jih sami ne potrebujejo vec, a so in tako še nadgradila zdaj že še vedno uporabne. Tokrat je bil poudarek tradicionalni bolšjak. na vecjih in težjih predmetih, ki bi jih si­cer težko pripeljali na vsakomesecni bolšji Potekala je pred domovi prijavljenih po-sejem. Garažna prodaja je potekala na raz­nudnikov. Novo priložnost, da pospravite licnih lokacijah po obcini. Govorili smo z podstrešja, omare in kleti svojih domov Ano Kovacic, eno izmed pobudnic bolšjega boste znova imeli spomladi, ko bo poteka-sejma. Kot nam je dejala, je dogodek dose-la že druga garažna prodaja. Do takrat pa gel svoj cilj, razprodanih je bilo kar nekaj lahko vsako drugo soboto v mesecu obi-stvari, idejo pa so lepo sprejeli tudi obisko-šcete bolšji sejem, decembra bo ta gostoval valci. »Obcina nam je šla tudi tokrat zelo pred obcinsko stavbo v Dragomerju. na roke, predvsem pri obvešcanju o dogod-Garažna prodaja je odlicna priložnost, da ku. Je pa res, da sem se jaz še malo bolj po­se znebite stvari, ki se vam kopicijo po do-trudila in sem v nabiralnike svojih sosedov movih. Cilj dogodka je prehajanje stvari od raznesla še letake. Moji sosedi so bili zelo enega lastnika k drugemu. Tako kot na log-ljubeznivi in cisto iz vsake hiše se je kdo oglasil,« je še povedala naša sogovornica. Dodala je, da so bili obiskovalci navdušeni nad idejo o prodaji, zato pricakuje, da bo spomladanska garažna prodaja požela še vec zanimanja, tako s strani kupcev kot tudi potencialnih prodajalcev.Ce ste tokra­tno garažno prodajo zamudili, boste novo priložnost, da pospravite kleti, podstrešja in omare, dobili spet spomladi. Lahko pa se prijavite tudi na bolšji sejem, ki bo drugo soboto v decembru potekal pred obcinsko stavbo v Dragomerju. Ponudniki, ki svoje uporabne predmete vsak mesec prodajajo na bolšjaku, naj bi tokrat na stojnice prine­sli praznicno obarvane predmete ter dru­ge uporabne stvari. Prijave za ponudnike so obvezne, sprejemajo jih na telefonski številki 01 750 77 00 ali na elektronskem naslovu obcina@log-dragomer.si. V. L. Vabilo Od pravljice do lutke – literarno-likovna delavnica za malcke 4–7 let V cetrtek, 12. decembra, ob 17.30 v Toscani, pisarna v pritlicju. Na tej in naslednjih delavnicah bomo: - Poslušali slovenske pravljice.- Izmenjevali zgodbe o junakih in bogatili besedni zaklad.- Narisali svoje risbe in se pogovarjali o naših izkušnjah.- Izdelovali lutke in krepili naše rocne spretnosti.- Napisali svoje literarno delo in ga predstavili javnosti. Starši, babice in dedki: pripeljite svoje otroke! Prijave na 031 847 479 (Vanja) ali iold.si. Delavnice bodo vsak drugi cetrtek v mesecu, ce bo vsaj 7 prijav. Veseli smo, da avtorska dela otrok vzbujajo veliko zanimanja in obcudovanj na mednarodnih in domacih prireditvah. Društvo DVIG Vljudno vabljeni! Vabilo v DVIG-u se ucimo angleško in francosko Razlogi za ucenje tujega jezika so razlicni. Ali potrebujemo znanje tujega jezika za službo ali samo za potovanje, morda za študij v tujini ali pa želimo na srecanjih z angleško, francosko govorecimi tujci nastopati bolj samozavestno in sprošceno. Ali pa preprosto želimo narediti nekaj zase. Ce ste le na eno od vprašanj odgovorili z da, vas vabimo na tecaj anglešcine vsako sredo dopoldne in tecaj francošcine vsak torek dopoldne. Tecaj je namenjen vsem, ki ste se anglešcino ali francošcino že ucili in želite znanje osvežiti ali nadgraditi.  Za vec informacij pišite na DVIG@iold.si ali poklicite 041 775 771 (anglešcina) in 031 643 228 (francošcina). Vljudno vabljeni! Vabilo Društvo DVIG decembra vabi V bralni študijski krožek ob sredah, 4. in 18. decembra  ob 18.00 v prostorih DU Dragomer - Lukovica. Spoznavali bomo deli Najlepša neznanka svetloba avtorja Vladimirja P. Štefaneca in Kameno seme avtorice Veronike Simoniti. Mentorica: Alenka Logar Pleško. Na delavnico Od pravljice do lutkev cetrtek, 12. decembra ob 17.30 v pisarni v Toscani. Vabljeni otroci od 4. do 7. leta starosti. Otroci bodo spoznali pravljico Svetlane Makarovic  Strašni volk in izdelali lutke pravljicnih junakov. Mentorica: Vesna Kucan. V ŠK Živeti z rakomv ponedeljek, 2. decembra, ob 10.00 v prostorih DU Dragomer - Lukovica. Pod vodstvom naše sovašcanke Darje Rojec bomo izmenjavali izkušnje o reševanju stisk, ki jih prinese v družino bolezen, in o tem, da lahko sami naredimo veliko za svoje zdravje in dobro pocutje. Na tecaj anglešcine pri prof. Milojki Babšek: vsako sredo ob 9.30 v Društvu upokojencev Dragomer - Lukovica. Na tecaj francošcine pri prof. Tatjani Merc: po dogovoru ob torkih ob 9.30. Vsi, ki ste že obiskovali katerega od programov, se lahko prijavite pri mentoricah Alenki Logar Pleško, Darji Rojec, Niki Gams ali Olgi Drofenik ali po elektronski pošti dvig@iold.si. Obvešcamo vas tudi, da bomo januarja 2020 nadaljevali s ciklom predavanj Enajsta šola o antiki, na katerih spoznavamo anticne teme in mite ob izbranih primerih arheoloških najdb v Sloveniji. Predavanja bodo vsako drugo sredo v mesecu ob 19.00 v prostorih DU Dragomer - Lukovica. Prijave sprejemamo po e-pošti dvig@iold.si ali po telefonu 041 775 771. Vljudno vabljeni! Uciti in izobraževati se moramo vse življenje 6. novembra je v prostorih slovenske UTŽO (Univerza za tretje življenjsko obdobje) v Ljubljani potekalo izobraževalno srecanje s predstavitvijo spletnega gradiva, namenjenega mentorjem mreže univerze. Posveta sva se udeležili tudi predstavnici društva DVIG, UTŽO. Kot vsako leto so nas tudi letos seznanjali s tem, kako pomembno je, da se clovek uci in je aktiven tudi v tretjem življenjskem obdo­bju. Aktivno tretje življenjsko obdobje pomeni lepše in bolj zdravo staranje in nas tudi varuje pred starostnimi bole-znimi.Po uvodnem nagovoru prof. dr. Ane Kranjc so sledile predstavitve spletnih strani www.utzo.si. Avtorji teh strani, izr. prof. dr. Nives Licen, prof. dr. Marko Radovan in Slavica Ravnik, so nam jih predstavili. Poucili so nas, kako zastavi-ti delo s starejšimi slušatelji. Predvsem moramo odkriti nji-hove potrebe, ugotoviti, kaj si želimo, in na podlagi tega obli­kovati ucne cilje. Izobraževal­ne potrebe clanov študijskih krožkov (ŠK) moramo ugoto­viti skozi pogovor, s pomocjo ankete ali še kako drugace. Posamezniki, ki se vkljucujejo v ŠK naj se predstavijo, pove-do, kaj znajo, in skupaj lahko ugotovimo, kakšen bo njihov prispevek k sodelovanju. Zave­dati se moramo, da je aktivno staranje pomembno za vsa­kogar, ki se upokojuje ali je že upokojen. Pomembno je, da se ne osamimo, da se prikljucimo skupini, s katero sodelujemo in navežemo stike. Ustvarimo varno okolje. Ljudje smo soci­alna bitja in najlaže preživimo v skupini. Ceprav je vkljuce­vanje v skupino povezano s premagovanjem neugodja in samopodobo vstopajocega, moramo vztrajati in morebi­tne nesporazume premostiti s pogovorom. Delati mora-mo proti socialni izolaciji starejših prebivalcev, ker je osamljenost pogosto vzrok zdravstvenih težav in s tem povezane umrljivosti. Ucenje v skupini pozitivno vpliva na marsikatere dejavnike: upo-casni upad naših kognitivnih sposobnosti, upocasni razvoj demence in preprecuje pojav depresije.Ob koncu srecanja smo cestitali prof. dr. Ani Krajnc za izjemno priznanje ki ga je prejela septembra. Bila je sprejeta v Dvorano slavnih, v družbo svetovno zaslužnih strokovnjakov (Hall of Fame) na podrocju izobraževanja odraslih. Ker tega priznanja ne poznamo prav dobro, so nam ga obrazložili kot oskarja za znanost. Tudi mi gospe Ani Krajnc iskreno cestitamo.Tudi v naši obcini deluje univerza za tretje življenjsko obdobje:DVIG UTŽO. Nudimo števil­ne dejavnosti: tecaje tujih je­zikov, bralni krožek, študijske krožke, izdajo revij, dejavnosti za otroke (vec na iold.si). Lah­ko se nam pridružite, s tem obogatite svoje življenje, nave-žete stike in preživite zanimi­vo in ustvarjalno starost. Nika Gams, DVIG Televizijka Ana Tavcar-Pirkovic brala pravljico Dr. Ana Tavcar-Pirkovic, znan obraz malih zaslonov, je otroke popeljala na cudovito pravljicno potovanje med morska bitja. Malcke je navdušila s prebiranjem slika-nice Mavricna ribica Marcusa Pfisterja, ki jo je prebrala v nemškem jeziku. Pravljicno urico je pripravilo KUD Kosec v sodelova­nju s Cankarjevo knjižnico Vrhnika. Vsak prvi cetrtek v mesecu je pravljicen, takrat namrec KUD Kosec v sodelovanju z vrhniško knjižnico za najmlajše pripravi pravljicno urico. Tokrat so v goste povabili dr. Ano Tavcar-Pirkovic, ki s svojim igri-vim nasmehom prebuja gledalce oddaje Dobro jutro. Televizijka je otrokom prebra-la svetovno uspešnico Mavricna ribica, ki je bila prevedena v vec kot osemdeset jezi­kov. V podvodni svet je malcke popeljala v nemškem jeziku, seveda pa je pravljico pre­vajala tudi v slovenšcino. »Pri tem so otroci zelo lepo sodelovali in se naucili tudi nekaj nemških besed,« nam je povedala predse­dnica KUD Kosec Anica Vengust. Zgod­ba, ki otroke uci o pomenu prijateljstva in vrednotah ter stvareh, ki so pomembne v življenju, je navdušila najmlajše, ocarale pa so jih tudi cudovite lesketajoce se ilustra­cije. »Po koncanem branju je Ana razdelila pobarvanke, ki so jih otroci veselo barvali in naredili prav lepo razstavo Mavricne ribice,« je še dodala naša sogovornica in se zahvalila dr. Ani Tavcar-Pirkovic in Barbari Kuzmic: »Iskrena hvala obema, da sta se odzvali in našim otrokom ob prebi­ranju pravljice pricarali prešerne nasmehe na njihova licka.« V. L.Foto: KUD Kosec Sožitje v najstniški družini V nedeljo, 10. novembra, je bil gost Antonovega vecera v Marijinem domu na Brezovici duhovnik in terapevt Peter Pucnik, ki je spregovoril o skriti (ne)moci v vzgoji najstnikov. Starši se danes pogosto cu­timo nemocni pri vzgoji otrok, saj je “pljusk” družbe in raznih ponudb tako mocan, da naše Nobena oseba ali institucija mu ne more dati tega, kar mu lahko dasta mati in oce. Toda, kje naj starša najdeta moc za to? Tokratni gost že desetletja skupaj s starši uspešno išce njihovo moc, da lahko zdržijo ob najstnikih, ki jim stopajo na žulje. Bogu hvala za g. Petra in vsem staršem, ki smo se v ve­ likem številu odzvali na vabilo domacega župnika Jožefa Po- pri tem pa pogosto pozabi-jeta in aktivno sodelovali na mo, da ima otrok samo eno srecanju. mamo in enega oceta, s ka­ terima je organsko povezan. Drago Stanovnik Zbirka zgodb Gorica je naša, Primož Šturman Zakaj ljudje sploh beremo? “Naši bodo zmagali! Ste se kdaj vprašali? jim poskušajo približati lepo-to knjižnega sveta. Prehitro pa Nekateri zacnejo z branjem zelo zgodaj, Gorica bo naša.” pride cas, ko gredo otroci po nekaterim berejo starši svoji poti, bralci pa ponovno še preden spoznajo najdemo vec casa, ki ga posve-Dnevniški zapis cesar dobro pozna razmere dobi obcutek, da zgodbe niso prve crke. timo knjigam. Taka družba lju- v obmejnem prostoru, pa naj povsem dokoncane in jim po bralnega krožka biteljev dobre knjige se je znašla gre za ljudi in njihovo življe-zapletu manjka pravi epilog. Drugi morda z branjem zac­ DVIG, november tudi v našem bralnem krožku. nje ali kraje na obeh straneh Vecina junakov je dobro opi-nejo v šoli, ko je predpisano Voditeljica Alenka poskrbi, da 2019Moj glas se meje. Domaca sta mu tudi sana, ni pa poimenovana. Ne-obvezno branje. Nekateri to spoznavamo tiste avtorje, ki so izgublja v tihi in jasni oba jezika, tako slovenski kateri mu ocitajo zacetniško pocnejo z veliko strastjo, ra­na Slovenskem s svojimi deli poletni noci. kot italijanski, ceprav mu je pisanje in novinarski jezik, a dovednostjo in zanimanjem, pomembno zaznamovali knji­ za intimne pripovedi ljubši sezite po knjigi in videli bo-drugi s težavo, ker jim nekdo žni prostor. Posebno pozornost Ura je nekaj cez tri zjutraj slovenski jezik.Knjiga Gori-ste, kako vas bo pritegnila. O spet nekaj predpisuje, jim vse-in njihove junake, ki te odpelje­ namenja slovenskim avtorjem in vsi so že odšli spat. Pri so- ca je naša je je bila ob izidu medcloveških odnosih govori bino natancno doloca in jih jo nekam, kjer se sprostiš, živiš sedih se prižge luc. Prikaže v zamejstvu. Z literarnimi nominirana za nagrado slo-neposredno, odkrito, kar lah-omejuje pri lastni izbiri. Toliko, se moški in z okna zavpi-drugacno življenje, odkrivaš ekskurzijami, izleti in obiski venskega knjižnega sejma za ko opazimo šele pri mlajših kot nas je ljudi, toliko je razlic­bogat besedni zaklad, ki ga ne-kulturnih dogodkov pa nam je: »Dovolj je tega, poklicali najboljši literarni prvenec. V generacijah. Lahko recem, da nih izkušenj, zgodb, spominov. kateri pisci uporabljajo, in se omogoca neposreden stik z av- bomo 112, da pridejo pote in knjigi pisatelj slika cudovito vsebina ni le tema lokalnega Sama sem z branjem zacela še vsaj za nekaj trenutkov iz tega torji in njihovimi deli.Ker smo te peljejo v Idrijo.«To je le ne­pokrajino Krasa, Istre in oko-obdobja, temvec bi zgodbe pred vstopom v šolo. Blokovski kaj stavkov iz zgodbe Gorica sveta umakneš v povsem no-želeli, da knjigo približamo šir- lice, trg svetega Marka, Sveti lahko prenesli v katerokoli otroci (tisti, ki smo živeli v blo­ je naša, po kateri nosi knjiga vega in drugacnega. Zanima-šemu krogu bralcev, mesecno avtorja Primoža Šturmana Ivan, Trst in njegovo okolico. okolje ali cas. Tematika je torej ku), smo si na stopnišcu bloka nje za branje se krepi, vstopaš objavljamo zapise o prebranih predvsem v zimskem casu z In še nekatere kraje, ki smo aktualna za vse kraje in ljudi, tudi naslov. Z urednikom sta v svet leposlovja domacih in delih v Našem casopisu. Glede ga izbrala, ker se jima je zdela jih že prepoznali v delih dru-ki živimo v tem casu, za svet branjem krajšali in popestrili tujih avtorjev, spoznavaš ljudi, na odziv bralcev ugotavljamo, cas. Ker sem bila med mlajšimi, gih avtorjev. Zgodbe segajo v bodecih žic in neodobravanja najboljša med vsemi zbrani-ki žive drugacen svet, kot ga da marsikdo na knjižnih poli- so me starejši preprosto zasvo­ zadnja trideseta leta našega ravnanja ljudi, ki prihajajo od mi v tej knjigi. Šturman je po jili s knjigami. Najprej knjigo poznaš sam in odkrivaš nezna-cah poišce katero od prebranih casa in v leta do druge svetov-drugod. Knjigo priporocam rodu Tržacan, rojen leta 1980. prelistaš, si ogleduješ ilustra-ne kraje in dežele. Še posebej del. Tudi to je lahko prispevek ne vojne. Obravnava razlicna tudi zato, ker menim, da so Otroštvo je preživel na Ka-za našo deželo pa velja, da sko-h krepitvi bralnih navad naših cije, potem te zacne zanimati, podrocja clovekovega življenja, zamejski avtorji med Slovenci tinari, mladost na Opcinah. kaj piše v njej. Spoznavaš prve, zi razlicna obdobja spoznavaš krajanov. In, saj veste, ker zapi­ duševno zdravje, šolsko življe-premalo prepoznani in vec­ Študiral je na Univerzi v Tr-velike crke in pocasi zacneš razlicno zgodovinsko resnico, sano ostane in lahko še veckrat stu. Danes živi na naši strani nje, seks in težave, ki jih imajo krat celo zapostavljeni, ker se slediti vsebini. Pomoc staršev ki še dandanes izžareva v novih poišcemo kako idejo za branje, Krasa in se vsakodnevno vozi ljudje na obeh straneh meje. težko prebijejo na slovenski je bila dobrodošla, starejši pri-barvah in drugacnih zgodbah. smo se odlocili, da bomo v na italijansko stran, kjer pou-Primož Šturman se je izkazal literarni trg. jatelji pa so ponosno prevzeli Ob tem si širiš znanje in obli-dnevniških zapisih na spletni cuje na slovenskem liceju An-kot dober opazovalec in spre­ vlogo uciteljev.Ko prerasteš kuješ lastno mnenje in zakljuc-strani DVIG sledili delu bral­tona Martina Slomška, zaradi ten pisec, ceprav bralec vcasih Dragica Krašovec prve slikanice in otroške pe-ke.Ko se clovek odloci za dom nega krožka tudi v prihodnje. smice, ti izkušena in prijazna in družino, je casa za branje knjižnicarka odpre širok, bogat veliko manj. Morda nekateri z Urednica Dragica Krašovec, in nikoli koncan knjižni svet. otroki spet odkrivajo svet otro-DVIG, univerza za tretje Spoznavaš vedno nove avtorje ške in mladinske literature in življenjsko obdobje Simbioza giba v OŠ Log - Dragomer Rega V cetrtek, 17. oktobra, pine in je bila krasna za naš spoznavali drevesa, opazo­medgeneracijski pohod. Za-vali krošnje, se pogovarjali smo se tretješolci na Virnikovem Grintovcu celi smo ga v športnem parku o podrasti, prebrali palckovo skupaj s starši, Log in se po poti, ki vodi na pismo, prisluhnili gozdni tiši­ babicami in dedki loško pokopališce, podali na ni, objeli drevesa in … Dan je odpravili na pohod po Rosovše. Na ostrem ovinku bil cudovit. Iz gozda smo prišli novi kolesarski stezi smo skrenili z glavne ceste popolnoma prerojeni, utru- in nadaljevali po pešpoti. Na jeni, a zadovoljni. Med poho­ Log–Brezje, ki je v Rosovšu nam je Henrika Gu-dom so nas spremljali otroška uporabi od letošnjega tnik povedala nekaj o življe-pesem, šelestenje listov in šu­junija. nju v njeni mladosti, ko ji je menje vetra v drevesnih kro­najvecjo težavo predstavljalo šnjah. Naša skupna ugotovitev Pot je dolga 1890 metrov in pranje perila in prinašanje je bila, da tudi vsem vam pri­povezuje Ljubljansko barje s vode iz bližnjih studencev. Pot porocamo, da se podate na ta Horjulsko dolino. Pot je pri-smo nadaljevali skozi carobni sprehod. Ne bo vam žal. merna za vse starostne sku-jesenski gozd. Na stezi smo Janja Zadnikar V soboto, 26. oktobra, pa zavili na strmo gozdno pot. hom. Kmalu smo osvojili vrh Zaradi gozdarskih del je po no-Virnikovega Grintovca (1654 smo obiskali cudovit vem speljana gozdarska cesta. m). Zanimiv greben povezuje jesenski izletniški cilj: Poiskati smo morali markaci-mejni kamen med Slovenijo Virnikov Grintovec. jo in gozdno stezo, po kateri in Avstrijo. Posvecali smo se smo prispeli na travno sedlo razgledom na Karavanke in Prevladovalo je toplo in Žingerc (1345 m). Bili smo na osrednji del Kamniško-Savinj­soncno vreme. Z avtomobili mejnem predelu ob rumenih skih Alp, vrhove Grintovcev smo se zapeljali na Zgornje oznakah, kamor se prikljuci in jezersko kotlino. Po daljšem Jezersko (880 m) do parkirišca, pot z avstrijske strani. Ponov-pocitku smo se pocasi spustili kjer smo parkirali avtomobile. no smo morali zagristi v strmi-po poti vzpona do izhodišca, Z vodnikom Jožetom smo šli no gozdne poti. Po premagani Jezerskega. ob cerkvi sv. Ožbolta. Zložno v kljucih vzpenjajoci se poti, Hvala vodniku Jožetu za lep smo se vzpenjali ob robu trav-smo prehodili skalni greben jesenski izlet. nika do kmetije Žmitek, nato in travno precnico tik pod vr-Lili št.37 Avgusta 2018 je bila posekana velika bukev v parku med stavbama na Tržaški cesti 3a in 7 na Vrhniki. Spomladi je zacela razpirati popke in obnemogla. Ni vec olistala in se na hitro posušila. Ko sem se pogovar­jal z Vrhnicani in povprašal, zakaj se je bukev posušila, sem dobil odgovor, da je bila »bovna«. Gre za posebno »bovnost«, ki potrebuje nekaj razlage. O bukvi sem januarja 2006 za Obcino Vrhnika napisal strokovno mnenje. Drevo sem si natancno ogledal in dokumentiral ter v strokovnem mnenju ugotovil, da je drevo zdravo in vitalno. Napisal sem tudi, da gre za lep primerek svoje vrste, ki si zasluži varovanja in strokovne nege. Dal sem nekaj priporocil za malen­kostne ukrepe v krošnji in priporocil, »da se pod krošnjo bukve prepreci kakršnakoli nova tlakovanja, parkirna mesta ali poti, ker to drevesna vrsta zelo sla­bo prenaša«. Šlo je za rdecelistno bukev (Fagus sylvatica ‘Atropu­nicea’), kar je okrasna razlicica navadne bukve. Od obicajnih gozdnih primerkov se loci po rdeci barvi list­ja. Na vrtovih mešcanskih vil je bila rdecelistna bukev del železnega repertoarja dreves. Brez dvoma je bila posajena kot okrasno drevo, saj takšnih dreves pri nas v naravi ni. Še na fotografiji iz leta 2013 je bukev v odlicnem zdravstvenem stanju, s polno olistanim vrhom in krošnjo, ki je segala ne le do plocnika, temvec do kolesarske steze. Nizko spušcena krošnja bukve je pripovedovala, da je bukev od mladih let naprej ras­la na planem, brez neposredne konkurence drugih dreves. Pri takšnih drevesih sega koreninski sistem še dlje od tlorisa zunanjega roba krošnje. Ob mojem obisku bukve leta 2006 je bil koreninski sistem že mocno prizadet. Približno 60 % površine, kjer bi se moral razrašcati koreninski sistem, je bilo tlakovane s pralnimi plošcami. Plošce ocitno niso bila položene na betonsko podlago, ker so se vsaka po svo­je ugrezale, vzdigovale in izmikale. Vrhnicanom nerav­na površina verjetno ni bila zelo všec, za drevo je bila pa sreca v nesreci. Nobeno drevo ne mara tlakovanih tal nad koreninami, bukev pa zlasti ne. 50% prekinjen­ega tlaka, ki prepušca dežnico in zrak, je še ravno tista meja prizadetosti, ki jo zdravo drevo lahko kompenzira. Po letu 2007 je prišlo so preureditve dovozne poti ob stavbi na Tržaški 3a. Stari tlak so odstranili, površi­no neprodušno zalili z betonom in ob robu zelenice napravili betonski zidec, ki je s temeljem porezal vse korenine pod seboj. Zahodno od bukve, nekako vzpo redno s Tržaško, so del starih plošc zamenjali s pešceno potjo. Videti je, da je bila pot izvedena korekt­no po gradbeniških pravilih, torej z utrjenim spodnjim slojem, ki je spet prizadelo velik del korenin zahodno od drevesa. Tu je treba poudariti, da ima vecina dreves korenine v globini med 15 in 45 cm. Globlje korenine ne more­jo, ker tam ni dovolj kisika, ki se troši pri sprejemanju vode in hranil. Rdeca bukev ob Tržaški je imela ko­renine še plitveje. Na ilovnatih tleh, na kakršnih je rasla ta bukev, je preplet tankih bukovih korenin le v zgornjih 30 cm tal. Po rekordno vrocem avgustu je bil bukvi septembra 2013 zadan odlocilni udarec. Na preos­tanku dotlej nedotaknjenega koreninskega prostora so bila tla sfrezana, dosuta je bila zemlja in na novo posejana trava. Poškodba plitvih korenin od zgoraj je bila po mojem mnenju udarec, po katerem si drevo ni moglo vec opomoci. Reakcijski cas dreves na usodne poškodbe je 5 do 15 let. Leta 2018 je bila bukev mrtva. Preprican sem, da nihce od vpletenih bukve ni hotel namenoma pokoncati. Pokoncala jo je nevednost. Za gradbenike so korenine motnja, ki se jih potrže z bagrom. Za mnoge arhitekte je drevo okrasek, ki ga narišejo na papir po navdihu kot sladoledar zabode zastavico v sladoled; tému, da drevo rabi korenine, in da korenine rabijo prezracena, nepohojena in netla­kovana tla, se ne pustijo motiti. V skrbi za mamice in otrocice pod starim drevesom brez pomisleka na­rišejo otroško igrišce, ceprav je to za korenine smr­tonosno. Vrtnar, ki dobro seje in vzdržuje travo, ni nujno specialist za drevesa. Bukve so toliko bolj delikatne, ker imajo izrecno obcu­tljiv koreninski sistem. Ne prenesejo teptanja, ne prenesejo tlakovanja, ne prenesejo niti minimalnega zasipanja koreninskega prostora, ne prenesejo pre­kopavanja tal, ne prenesejo soljenja. Na ilovnatih tleh, kjer so korenine plitvejše, so še bolj izpostavljene. V mestu lahko obstanejo samo, ce rastejo na zelenem otoku, na katerem imajo pod krošnjami nemoten mir. Za prav vsa dreves pa velja, da so stari primerki mno­go bolj obcutljivi od mladih. Podobno je s starimi ljud­mi: dolgo in mirno lahko živijo, ce jih ne izpostavljamo spremembam. Ljudje, ki živimo v mestu, si želimo zdrava, varna in funkcionalna drevesa, torej takšna, ki dajejo veliko prijetne sence, ki hladijo kraj in dajejo estetsko ugodje. Drevesa bi moral v mestu spremljati strokovnjak, ki se razume na drevesa v grajenem okolju, njihove potrebe in omejitve, in imeti besedo, ko se na obmocju korenine kar koli nacrtuje in izvaja. Avtor: Matjaž Mastnak, univ. dipl.inž. gozd., kurator v Arboretumu Volcji Potok NOVICE PROgRAm 27. 9. 2019-31.12.2019 TOR.-NED. 10.00-18.00 ObcAsNA RAZsTAVA Podvodna kulturna dedišcina slovenskega morja Na obmocju notranjih morskih voda in terito­rialnega morja Republike slovenije se nahaja devetinštirideset registriranih arheoloških najdišc. Dosedanje raziskave so opozorile na velik poten­cial potopljenih arheoloških najdišc za poznavan­je sprememb okolja in klime v holocenu, plovnih sredstev, pristanišc in drugih pomorskih objektov ter medkulturnih povezav in stikov v prazgodovini, antiki in mlajših obdobjih. 3. 12. 2019 ob 10.00-18.00 TA VEsELI DAN KULTURE Ob kulturnem prazniku vljudno vabljeni v raz­stavišce moja Ljubljanica na brezplacni ogled stalne in obcasne razstave. 3. 12. 2019 ob 17.00 VODENJE PO ObcAsNI RAZsTAVI Podvodna kulturna dedišcina slovenskega morja Arheologi potapljaci iz Zavoda za podvodno arhe­ologijo vam bodo iz prve roke predstavili rezultate podvodnih raziskav v slovenskem morju, ki so po­tekale v letih 2018 in 2019, med katerimi izstopa razbitina vecjega plovila. Na podlagi dokumenti­ranih dimenzij in konstrukcijskih znacilnosti ogrod­ja in oplate, radiometricne datacije in uporabe plocevine iz kovne medenine gre najverjetneje za trgovsko dvojambornico, ki je potonila v sredini ali v drugi polovici 19. stoletja. 14. 12. 2019 ob 11.00 sPLOŠNO JAVNO VODENJE PO RAZsTAVI mOJA LJUbLJANICA spoznajte reko Ljubljanico, njeno skrivnos­tno kraško zaledje, številne arheološke na­jdbe iz njene struge ter zgodovino razvoja Vrhnike, na katero je imela reka velik vpliv. Obiskovalci se lahko javnemu vodenju brez­placno pridružite z nakupom vstopnice. Prijave sprejemamo do petka, dan pred vodenjem na info@mojaljubljanica.si. www.mojaljubljanica.si Informacije: info@mojaljubljanica.si, tel.: 041 354 203 Kaj storiti v primeru izgube, pogrešanja ali tatvine osebnega dokumenta? Ce ste osebni dokument izgubili, so vam ga ukradli ali ga pogrešate, morate to cim prej, osebno ali elektronsko (s kvalificiranim digitalnim potrdilom), najpozneje pa v osmih dneh naznaniti na katerikoli upravni enoti v Republiki Sloveniji. Ce se vam je to zgodilo v tujini, lahko pogrešanje naznanite na diplo­matskem predstavništvu ali konzula­tu Republike Slovenije, kjer vam bodo za prihod v domovino izdali zacasno potno listino. Prijavo podajte cim prej v tujini ali v osmih dneh po vrnitvi v Republiko Slovenijo na katerikoli upravni enoti. Posamezniki, ki pre­bivajo v tujini, lahko pogrešanje na­znanijo tudi na diplomatskem pred­stavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v roku 30 dni. Pomembno je, da v cim krajšem casu poskrbite za razveljavitev dokumenta, s cimer tudi zmanjšate možnost morebitne zlorabe s strani tretje osebe. Ce se je to zgodilo mladoletni osebi, lahko zanjo to storijo starši ali zakoniti zastopniki. Prijava pogrešanja zgolj na policijski postaji ne zadošca. Dejstvo je, da dokumenta, ki ste ga naznanili kot pogrešanega, ukradene­ga ali izgubljenega, pa ste ga ponovno našli, ne smete uporabljati, saj mu je prenehala veljavnost in lahko imate pri prehodu državne meje ali doka­zovanju istovetnosti težave. Zaradi zašcite pred zlorabo vaše identitete se namrec podatki o ukradenih oz. odtujenih dokumentih vpišejo tudi v Schengenski informacijski sistem (SIS) kot iskani dokumenti. Imetniki dokumentov morajo z nji-mi skrbno ravnati. Dolžno skrbnost ugotavlja pristojni organ na podlagi okolišcin pogrešanja, ki jih ob prijavi navede posameznik. Na podlagi tega locimo pogrešanja in tatvine, pri ka­terih je bilo ravnanje z dolžno skrb­nostjo, in na tiste, pri katerih dolžne skrbnosti ni bilo. Višje stroške bodo posamezniki imeli pri izdaji vseh osebnih doku­mentov, ce jih pogrešijo, izgubijo, jim jih ukradejo ali se poškodujejo zaradi neskrbnega ravnanja. V takem prime-ru imetnik placa dvakratno vrednost upravne takse. Ob vsakem naslednjem pogrešanju, izgubi, tatvini ali poškod-bi v obdobju petih let pred vložitvijo vloge pa štirikratno vrednost upravne takse. V takem primeru bo dokument izdan z veljavnostjo le enega leta. Osebna izkaznica z veljavnostjo 10 let ob izdaji stane 18,86 evra. V prime-ru prvega pogrešanja je za novo treba odšteti 27,96 evra, ob vsaki nadalj­njem pogrešanju pa 46,16 evra. Ce gre za prioritetno izdajo, je taksa višja in posledicno tudi njena cena v primeru pogrešanja. V primeru prvega pogre­šanja prioritetna izdaja osebne izka­znice z veljavnostjo 10 let stane 46,16 evra, v primeru vsakega nadaljnjega pogrešanja pa 82,56 evra. Ponovno aktiviranje osebne izka­znice ali potnega lista, ki ga je drža­vljan naznanil kot pogrešanega, ukra­denega ali izgubljenega, je mogoce do konca poslovnega casa tistega dne, ko je bil evidentiran kot pogrešan, ukra-den ali izgubljen. Kdor naknadno naj­de dokument, ki ga je izgubil, ga mora prinesti na upravno enoto v unicenje in evidentiranje najdbe, nakar lahko unicen (preluknjan) dokument dobi nazaj. V primeru najdbe dokumenta druge osebe najditelj takšen doku­ment posreduje najbližji upravni enoti. V primeru izgube ali kraje vozni­škega dovoljenja morate to cim prej naznaniti na katerikoli upravni enoti v Republiki Sloveniji, kajti ce boste vo­zili brez (veljavnega) vozniškega dovo­ljenja, ste v prekršku. Na vašo zahtevo boste prejeli zacasno potrdilo vse do izdelave novega vozniškega dovolje­nja. V primeru najdbe vaše »pogre­šano« vozniško dovoljenje prinesite na upravno enoto, ki ga bo poslala v unicenje proizvajalcu. Ce pa ste ostali brez prometnega dovoljenja, morate podati izjavo v 15 dneh od pogrešanja na katerikoli upravni enoti ali registracijski orga­nizaciji. Namesto pogrešanega, iz­gubljenega ali ukradenega veljavnega prometnega dovoljenja vam bomo na upravni enoti izdali novo prometno dovoljenje (dvojnik). V primeru po­znejše najdbe morate kot lastnik vozi-la, za katerega vam je bil izdan dvojnik prometnega dovoljenja, pogrešano prometno dovoljenje vrniti upravni enoti ali registracijski organizaciji v unicenje. Upravna enota Vrhnika Novi Vabilo Brezplacna skupina za osvobajanje vzorcev krivde, kontrole, jeze ... S skupino bomo zaceli 16. decembra in se bomo srecevali na štiri tedne ob ponedeljkih od 17.00 do 18.30 v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Ustvarili bomo varno mesto, kjer si bomo lahko delili vse in si tako medsebojno pomagali. Pogovarjali se bomo o krivdi, ki jo nosimo, o razlicnih zlorabah (fizicne, mentalne, custvene, duhovne), o starih vzorcih in o drugih težavah, s katerimi se srecujemo vsak dan. V sodelovanju s Cankarjevo knjižnico Vrhnika. Vstop: prost! Prepoznajte svoje vodnike, mojstre in duše okrog sebe. Vsak izmed nas je obkrožen z dušami, vodniki in mojstri. To je skupina naših prednikov, vnebovzetih mojstrov in drugih duš, povezanih z nami, ki so lahko z nami že vec življenj. Pogovarjali se bomo tudi o razlicnih vrstah vodnikov in mojstrov, ki so okoli nas, in kako jih prepoznati. Kako se lahko z zavedanjem njihove prisotnosti zavestno povežemo z njimi. Ko razmišljamo o dušah, bi bili preseneceni, ce bi vedeli, da duše niso samo v ljudeh in živalih, so tudi v svetu energije in duha skupaj ... Vse ima avro, vse do rastline ali skale. Kako prepoznati razlicne duše, ki delujejo z nami in okoli nas, in kako nam lahko pomagajo. Vabljeni na predavanje in odkrijte, kdo vas vodi skozi vse preizkuse v življenju in vam vedno znova pomaga najti nazaj osebno pot. S tem, da veste kako se povezati z njimi, jim pomagate, da vam lažje pomagajo. Predavanje bo v angleškem jeziku s prevodom v slovenšcino. KJE: Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Tržaška cesta 32. CENA: 13 €/osebo, pripelji svojega življenjskega partnerja BREZPLACNO in duhovno rastita skupaj! KDAJ: 20. december 2019 ob 18.00. Prijazno vabljeni! Renault CLIO Navdihnjen z življenjem. Že za 10.490 €* Paket zimskih pnevmatik* Brezplacno obvezno in osnovno kasko zavarovanje za 1. leto** 5 let podaljšanega jamstva*** *Podana maloprodajna cena (MPC) je neobvezujoca priporocena cena in vkljucuje 22-odstotni DDV in DMV. Cena velja za model Renault Clio Life SCe 75 s paketom Cool (klima, radio), z že vkljucenim rednim popustom v višini 800 € ter dodatnim popustom v višini 400 € preko Renault Financiranja. Ob nakupu prejmete brezplacen paket zimskih pnevmatik. **Ob nakupu avtomobila preko Renault Financiranja prejmete brezplacno obvezno in osnovno kasko zavarovanje za 1. leto. Pogoj za pridobitev omenjenih ugodnosti je obnova avtomobilskega zavarovanja v naslednjem letu preko Renault Financiranja. ***5 let jamstva ob nakupu avtomobila prek Renault Financiranja obsega 2 leti tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 3., 4., in 5. leto ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej. Vec informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Poraba pri mešanem ciklu: 4,1-6,3 l/100 km. Emisije CO2: 109-142 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6Dt. Emisija NOx: 0,0175-0,0275 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00023–0,00088 g/km. Število delcev (x1011): 0,05-0,72. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroca globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k cezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM in PM ter dušikovih oksidov. 102,5 renault.si Renault priporoca Vaš trgovec v Ljubljani COPYRIGHT: JAN STEINHILBER Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana. ZELENO VRTNI NASVETI IZ BIOBRAZDE Štefkini deževniki in zelišcni recepti Tokrat smo se na klepet odpravili na Biobrazdin dom in se pogovorili z osebo, brez katere Biobrazde ne bi bilo. Štefka Camernik nam je v pogovoru razkrila, kako je do izdelave vermikomposta sploh prišlo, kako so z deževniki uspeli in zdaj posel uspešno predajajo na mlajše generacije. Štefkin recept za kremo iz smilja 2,5 dl smiljevega olja (mace-rat) 20 g kakavovega masla 20 g cebeljega voska Maslo in vosek stopim nad paro in dodam smiljevo olje, ko je lepo tekoce (vendar nikoli ne sme zavreti), prelijem v poso-dice za kremo. Preden zaprem, dodam še nekaj kapljic eteric­nega olja smilja. Štefkin recept za zelišcni sirup Poleg cajev Štefka iz razlic­nih zelišc izdeluje tudi sirupe. »Spomladi zacnem z regratom, potem nadaljujem z bezgom, lipo, rožmarinom, delam tudi kombinacije iz dveh ali treh zelišc. Za domace in za dari-la sem že izdelovala sirupe in sem jih potem zacela delati še za prodajo. Na 3 litre vode dam šop ze­lišc, jih dobro operem, prav tako 3–4 limone, jih narežem in vse skupaj namakam 24 ur. Ožamem limono in precedim zelišca. Dodam 2 kg sladkorja in 1 žlico citronke. Steklenice operem v stroju in v še vroce nalijem sirup, ga zaprem in pokrijem, da stoji tako še 24 ur. Sirupe delam iz regrata, bezga, lipe, rožmarina, zelo rada tudi iz dveh ali vec zelišc – tukaj pa lahko uporabite svojo domišlji­jo oz. kombinirate zelišca, ki vam rastejo v vrtu.« Intervju Urške Orešnik priredila Ana Mrzlikar. Caji in zelišca, ekološke moke, žita, otrobi, kaše, zdrobi,.... ekološka olja in sokovi medeni izdelki, darilni program... Novoletni aranžmaji, adventni vencki, božicne zvezde, božicno žito hrana za ptice... seben izoliran prostor, kjer je na primer 20 vrst met, od ka­stalna temperatura in tam se terih imam sedaj le še poprovo, po proizvodni ceni ikatni leseni izdelki na popolnoma naraven nacin jagodno, švicarsko, pepermint, posušijo cisto vsa zelišca.« klasasto, maroško, jabolcno, kodrasto in crno meto. Kljub Zelišcni vrt obsega bogat temu se na vrtu še vedno na­haja veliko raznovrstnih zelišc. nabor zelišc, a najbolj Najbolj mi je pri srcu smilj, ki priljubljena zel je … ga tudi gojim v svojem vrticku. »Na vrtu se je nahajalo že Iz njega naredim macerat, ki ga 101 zelišce, pozneje pa sem to Pogovor se je vrtel še okrog ust dosegali stranke, da so za-uporabljam kot olje za telo ter število zmanjšala - imela sem zelišcarstva, ki se mu je Štefka cele prihajati k nam po gnojilo. posvetila predvsem po upoko-Kmalu pa so nas zaceli ljudje jitvi. sami povpraševati še po dru­gih izdelkih, npr. zemlji, kori-Prva ideja o deževnikih že tih za rože, semenih, sadikah … In tako je s 1. februarjem 1992 pred 30 leti odprla vrata naša trgovina Bi­ »Ko sem se porocila in prišla obrazda, ki obratuje še danes.« pred 46 leti v Dragomer in sva z možem za hišo naredila vrt, sem vrtnarila po principu, ki Želja po zelišcnem vrtu se je sem ga bila vajena od doma - to uresnicila se pravi, prekopavanje, hlevski »Vsa delovna leta sem si po­gnoj in uporaba pepela, kom-tihem želela velik zelišcni vrt postiranje. Na mojem vrtu ni in z možem sva stalno po ma-bilo nikoli nobenih pesticidov lem ustvarjala. Pred šestimi in mineralnih gnojil,« pripo-leti, ko sem prenehala z delom veduje Štefka. »V tistem casu v trgovini, sem se zelišcem še se je zacelo veliko govoriti o bolj posvetila. Hodila sem na rdecih deževnikih, tega je že razlicne tecaje, se izobraževala 30 let. Prebrala sem ogromno na Srednji kmetijski šoli Naklo, literature na to temo, saj me je smer zelišcar in tako postala zelo zanima, o tem sva se veli-zelišcarka. Pridelava in prede­ko pogovarjala tudi z možem in lava zelišc ni ostala le hobi. Ne-menila, da bi bilo to res dobra kaj casa sem vsa zelišca, ki sem pot do popolnoma naravnega jih pridelala, imela za prijatelje, gnojila. Tako sva kupila štiri znance, sorodnike, za darila ... legla rdecih deževnikov. Na Ker pa je bilo pridelka vedno njih sva polagala razlicne vr-vec, sem zacela zelišca tudi pa­ste hlevskega gnoja – govejega, kirati. Pred dvema letoma sem konjskega, ovcjega, svinjskega, zacela pakirati še cajne meša­saj vsak gnoj vsebuje dolocene nice, saj je bilo povpraševanje minerale. Tako so se nama zelo po njih veliko. Zanimivo je, da hitro razmnoževali in nastala marsikdo pripomni, da imajo je farma deževnikov. Prvi pri-naši caji izredno mocno aro­delek je bilo zelo težko spraviti mo. Seveda, saj so vsa zelišca v promet – kamor sem ponu-vzgojena popolnoma naravno, dila, še nihce slišal za vermi-so neškropljena, tudi sušimo kompost. Pocasi pa smo uspeli jih popolnoma naravno. Na … Preko prijateljev, od ust do kmeckem toplerju imamo po­kremo, ki je moja edina koz­metika. Smilj je zelišce sonca, njegove ucinkovine vplivajo na regeneracijo kože in jo po­mlajujejo. Zato ga v kozmeticni industriji uporabljajo v kremah za zmanjševanje starostnih gub. Hidrolat smilja ublaži opekline, nastale med sonce­njem. Smilj je uporaben tudi v kulinariki in za caje.« Predstavitev patronažnega varstva Patronažno varstvo je posebna oblika zdravstvenega varstva, ki opravlja aktivno zdravstveno in socialno varovanje posameznika, družine in skupnosti v vseh obdobjih zdravja in bolezni. Patronažna služba predstavlja iz­vajanje vseh dejavnosti patronažnega varstva. Vse naštete naloge izvaja pa-tronažna medicinska sestra na svojem terenskem obmocju. Namen patronažne službe je vzpod­bujanje ljudi v skrbi za lastno zdrav­je, v pomenu krepitve in ohranjanja zdravja ter preprecevanje bolezni od rojstva do smrti. Izvajamo preventivno zdravstveno obravnavo nosecnic, otrocnic, no­vorojenckov, dojenckov in otrok do tretjega leta starosti ter preventivno zdravstveno obravnavo invalidov, kro­nicnih bolnikov ter oseb z motnjami v razvoju. Zdravstveno nego bolnika na domu z delovnim nalogom naroci izbrani osebni zdravnik (lahko nadomestni zdravnik). Pogostnost patronažnih obiskov in trajanje zdravstvene nege praviloma doloci patronažna medi­cinska sestra v dogovoru z zdravni­kom, ko ob prvem obisku oceni zdra­vstveno stanje pacienta. Glede na to, da se življenjska doba podaljšuje in da vse vec starostnikov ostaja v doma-cem okolju, je potreba po teh storitvah vse vecja. Tako najpogosteje obiskuje-mo starejše, hudo bolne in invalidne osebe. Svoje delo izvajamo na bolnikovem domu, v zdravstvenem domu in tudi v lokalni skupnosti, v obliki posveto­valnic, z meritvami krvnega tlaka in krvnega sladkorja. Dosegljive smo po telefonu 01/755­51-52 in 01/755-51-53, kamor nas lah­ko poklicete od ponedeljka do petka med 7.00 in 8.30 ter 13.00 in 14.30 (vmes smo na terenu) in na elektron­skem naslovu patronaza@zd-vrhnika. si. Ob sobotah je patronažna sestra dosegljiva na mobilnem telefonu 041/946-787. Petra ŠEST PLEŠKO, vodja 051 390 922 Anita CIMERMAN 051 390 923 Jelena DESPIC 051 390 925 Ines GREGORCIC 051 658 668 Klara JELOVCAN 051 390 929 Andreja JESENOVEC 051 390 924 Anita MALAGIC 051 390 927 Biljana PETKOVIC 051 390 921 Maja SRECKOVIC 051 390 926 Monika TRCEK 051 652 811 Na spletni strani ZD Vrhnika ali na prikazovalnikih v ZD Vrhnika si lah­ko ogledate razpored terena patrona­žnih medicinskih sester. Na terenskem obmocju ZD Vrh­nika deluje tudi patronažna sestras koncesijo, Marija Žakelj, ki je dosegljiva na telefonski številki 031/880-745. Posvetovalnice v lokalni skupnosti: December 2019 KS Stara Vrhnika Krajevna skupnost Stara Vrhnika – Lopa (Biljana Petkovic, dipl. m. s. 051/390­921) vsak 3. torek v mesecu: 17. 12. 2019 od 9.00 do 10.00. KS Podlipa - Smrecje Gasilski dom Podlipa (Biljana Petkovic, dipl. m. s. 051/390­921) vsaka 3. sreda v mesecu: 18. 12. 2019 od 9.00 do 10.00. KS Dragomer Društvo upokojencev Dragomer (Petra Šest Pleško, dipl. m. s. 051/390­922) vsak 2. torek v mesecu: 10. 12. 2019 od 9.00 do 10.00 KS Log Dializni center (1.nad.) – amb. spl. med., dr. Tasic (Anita Cimerman dipl. m. s. 051/390­923) vsaka 1. sreda v mesecu: 4. 12. 2019 od 9.00 do 10.00. KS Drenov Gric - Lesno Brdo Gasilski dom Drenov Gric (Jelena Despic, dipl. m. s. 051/390­925) vsak 3. cetrtek v mesecu: 19. 12. 2019 od 9.00 do 10.00. KS Sinja Gorica Gasilski dom Sinja Gorica (Maja Sreckovic, dipl. m. s. 051/390­926) RDECI KRIŽ VRHNIKA Vaš trenutek za dobrodelnost – namenite 0,5 % dohodnine Rdecemu križu Vrhnika Velikokrat bi radi naredili boljši svet in pri tem ne vemo, da to sploh ni tako težko. In še nic nas ne stane, ce le izkoristimo, kar vsem davcnim zavezancem omogoca država. To je, da do konca leta po svoji presoji namenimo 0,5 % dohodnine nevladnim or- ganizacijam, ki s svojim delom bogatijo življenje v skupnosti. Z 0,5 % svoje med letom že vplacane dohodnine, ki jo namenite Rdecemu križu, marsikomu med njimi lahko polepšate vsaj nekaj trenutkov v življenju. Vsak dan je pravi za dobrodelnost in tudi vi lahko pomagate tako, da izpolnite in podpišete obrazec Zahteva za namenitev dela do- hodnine za donacije. Obrazec lahko vsak dan dobite v prostorih Rdecega križa Vrhni­ ka, Poštna ulica 7B, od 8. do 14. ure. Izkoristite svojo pravico in oddajte svojo zahtevo! Svetovni dan hrane – 16. oktober – menjava kruha in jabolk za prostovoljni prispevek V soboto, 19. oktobra, smo na Vrhniki obeležili svetovni dan hra­ ne s humanitarno akcijo Drobtinica, ki je potekala pod sloganom Malo je veliko. S prostovoljci Rdecega križa Vrhnika smo menjali kruh in jabolka za prostovoljne prispevke. Našo akcijo je podprl Poslovni sistem Mercator, ki nam je podaril 80 kg kruha, in trgo­ vina DG Drenov Gric, ki nam je podarila 50 kg jabolk. Obcani so se na akcijo lepo odzvali, za kar se vsem najlepše zahvaljujemo, saj smo z menjavo kruha in jabolk za prostovoljne prispevk, zbrali 1.067,04 evra. Celoten znesek smo bil predali v šolo za šolski sklad. Akcija je potekala po vsej Sloveniji za isti namen – za šolski sklad. Vabilo KRVODAJALSKA AKCIJA Kri – darilo, ki rešuje življenja. Vabimo vas, da se nam pridružite na krvodajalski akciji, ki bo za obcane Vrhnike, Borovnice in Loga -Dragomerja: – V PONEDELJEK, 25. 11. 2019, OD 7. DO 13. URE, – V TOREK, 26. 11. 2019, OD 7. DO 13. URE v Cankarjevem domu na Vrhniki. V Sloveniji vsakih pet minut nekdo potrebuje kri; pridite in pomagajte tistim, ki vas najbolj potrebujejo. Prijazno vabljeni! Svetovni dan oživljanja – 16. oktober 2019 Svetovni dan oživljanja, ki je letos potekal pod sloganom Vsak ze­mljan lahko reši življenj, smo na Vrhniki obeležili v soboto, 19. oktobra, z ozavešcanjem o pomenu oživljanja. V avli trgovskega centra Mercator sta naša bolnicarja - clana ekipe PP RK Vrhni­ka vsem mimoidocim, ki so želeli, predstavila prikaz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo defibrilatorja. Namen akcije je bil ozavestiti cim vec ljudi o pomenu oživljanja, da bodo, ce bo potrebno, s svojim znanjem lahko pomagali socloveku, da bo pre­živel. vsak 2. torek v mesecu: 10. 12. 2019 od 9.00 do 10.00. KS Verd Gasilski dom Verd (Anita Malagic, dipl. m. s. 051/390­927) vsak 2. torek v mesecu: 10. 12. 2019 od 9.00 do 10.00. KS Ligojna V stari šoli v Ligojni (Monika Trcek, dipl. m. s. 051/652­811) vsak 1. torek v mesecu: 3. 12. 2019 od 9.00 do 10.00. KS Blatna Brezovica V prostorih krajevne skupnosti (Monika Trcek, dipl. m. s. 051/652­811) vsaka 2. sreda v mesecu: 11. 12. 20, od 9.00 do 10.00. KS Breg - Pako Gasilski dom Breg - Pako (Klara Jelovcan, dipl. m. s. 051/390­929) vsaka 2. sreda v mesecu: 11. 12. 2019 od 9.00 do 10.00. Vljudno vabljeni vsi – starejši in mlajši! Urška svetuje Zakaj odrasel moški ne more na prvo mesto postaviti svoje partnerke? Odnos z mamo je za otroka eden izmed najbolj temeljnih odnosov v življenju. Vpliva na otrokovo osebnost in zdrav custveni razvoj. Le-ta je odvisen od številnih dejavnikov, npr. kako pravilno in senzitivno mama zaznava in zadovoljuje otrokove fizicne in custvene potrebe, koliko ljubezni in topline mu ponuja v svojem objemu, kot tudi, kako uspešno mu pomaga na poti njegove samostojnosti in avtonomije. Za vsakega otroka je mama ena sama, medtem ko fantku pomeni tudi model ženske, ki se mu globoko vtisne v njego­vo telo in zelo vpliva na to, ka­kšne ženske ga bodo privlacile, ko bo enkrat odrastel. Kadar custveni razvoj fantka poteka v pravo smer, bo v odrasli dobi lahko osvojil eno izmed zelo pomembnih custvenih kom­petenc: dosegel bo notranjo custveno avtonomijo. Custveni razvoj otroka; vloga matere in oceta Mame naj na prvem mestu sodelujejo s svojimi partner- ji, se pravi oceti otrok, saj sta oba partnerja v vlogi staršev majhnega sinka enako po­membna. Partnerja skrbita za zdrav otrokov razvoj tako, da se podpirata in usklajujeta pri vzgojnih ukrepih, pri nalogah, ki jih imata do otroka, in pri negi, ki jo je deležen malcek. Ker je v tem primeru oce cu-stveno prisoten in vpleten v življenje sina, ima le-ta objekt identifikacije, ki poteka skozi opazovanje sina lastnega oceta.Oce kot prvi moški; posta­vlja norme in ideale, ki jih sin ponotranji in so mu razumljivi. Ko mladenic opazuje pogovor >> >> in komunikacijo staršev, srka nastop in energijo oceta v njegovem obnašanju do mame. Vse to tvori celoto, ki jo decek nosi v sebi, in iz majhne­ga fantka odrašca v custveno zdravega moškega. Takšen moški, ki je osnove izražanja svojih custev lahko že od majhnega kazal in izražal, tudi v svo­jem lastnem partnerstvu ne bo imel vecjih težav, ker bo znal primerno izraziti, kaj si želi, cesa ne mara, kaj ga moti, in bo imel tudi sam razumeva­joc odnos do svoje žene. Zrel in odgovoren mo-ški bo vedel, kako se custveno primerno odzvati v posameznih situacijah, vedel bo, kje je njegovo mesto v družini in pri vzgoji lastnih otrok, in vse pozitivne afirmacije, ki jih je doživljal sam kot otrok, bo znal dobrohotno prenašati naprej na svoje otroke. Tako se pozitivni vzorci in lju­bec odnos prenašajo z ene generacije na drugo. Vzgoja je naloga obeh staršev Kako vzgojiti custveno zdravega moškega, je naloga obeh staršev, in ne moremo krivde vedno zvaliti na pomembno mater, saj je tudi oce tisti, ki bi si moral izboriti svojo pravico do vzgoje sina. Nekateri ocetje se ustrašijo odgovornosti imeti potomca ali preprosto ne vedo, kako pri­stopiti k otroku, in tako nehote ali pocasi pre­pustijo vzgojne vajeti partnerici. Tak oce sebe odtuji in oddalji od sina, ki ga navsezadnje mora vzgajati in skrbeti za njegov blagor. Kaj pa se zgodi, ko se v teh vzorcih eden zatakne? Ko je v zakonu moški nesrecen, ko se odmika od svoje žene, ko se ne more, noce ali ne zna udejstvovati v družinskem življenju? Ko sam sebe prikrajša za cudovite trenutke bivanja in vzgajanja svojega sina? Custveno invaliden moški bo kmalu vrgel svojo dolžnost vzgajanja otroka v plevel in vse prepustil ženi, s katero pa tako ali tako ni ustvaril zdravega partnerskega odnosa. Tako prepusti ženi tudi vzgojo sina, ki si ga tako prisvoji in patološko »okvari« ter ga spremeni v maminega sincka. Fenomen maminega sinka ali zakaj se odrasel moški ne more custveno lociti od svoje mame? To je odrasel moški, ki je odvisen od odnosa s svojo materjo. Mati ga priklepa nase z vzbu­janjem krivde, tesnobe, ocita mu, da je nehva­ležen, da se ne skrbi zanjo, da jo zapostavlja in pri tem nikakor ne želi in noce razumeti, da je njen sin odrasel moški, ki ima svojo partneri-co in družino. Ne, to takšne matere ne zanima. Postavi se v sredino sinovega življenja, kar pa gre na racun njegovega partnerskega odnosa. Takšni sinovi postavljajo potrebe matere pred svoje in pred potrebe in želje svoje partnerice in žene. Pravzaprav je dejstvo tudi to, da imajo zaradi materine vzgoje in custvenih izsiljevanj v primarni fazi sami velike težave pri navezovanju stikov z morebitno partnerico, saj jo primerjajo s svojo mamo in vrednotijo njeno vedenje in nje­ne potrebe, želje v percepciji materinih zahtev, ki pa se jim ne morejo upreti. Zakaj? Ker bi to pomenilo, da ta sin, matere nima vec rad, da jo zanemarja. Posledicno temu notranjemu custve­nemu konfliktu sina pa sledi, da žena ne more biti pomembnejša od matere. Kakšni so vzroki za takšno odvisniško vedenje? Vzroki za takšno odvisniško vedenje sina do matere so v zgodnjem otroštvu in v pogosto custveno odsotnem ocetu. Cetudi je bil oce fizicno prisoten v družini, ni bil dejaven pri vzgoji in vzgledu sinu, ko je ta šel skozi proces identifikacije. Namesto z ocetom, se je tak sin, moški poistovetil z mamo, ki je nagrajevala si­novo odvisnost od nje in njenih želja s pretirano ljubeznijo, ki pa jo je znala (nezavedno) izrabiti za vzbujanje krivde pri sinu, ce ni naredil vse tako, kot si je sama zamislila. Kar pomislite, ko­liko žalostnih zgodb ste že zasledili, ko žene tar-najo, da jih možje zanemarjajo, da jih ne vprašajo za nasvet ali mnenje, ko gre za družinske zadeve, temvec naredijo tako, kot so jim svetovale njiho­ve matere. Za mater se bodo mamini sincki bori­li, pa cetudi bodo ogrozili svoj zakon in družino. Obcutki krivde so v takšnih primerih izjemno mocni in povzrocajo velike frustracije. Kako pa je mogoce razrešiti gordijski vo­zel pretirane navezanosti sina na mater in kako obrniti svoje želje in interese v fokus svojih želja ter potreb in vizije lastne dru­žine? Mamin sine lahko poišce strokovno po­moc, ki mu bo pomagala presekati lastne vzorce nezdravega vedenja, saj je zanj patološki odnos z materjo nekaj normalnega. Sam se bo zelo težko izkopal iz primeža odvisnosti od tega odnosa. Naj ne pricakuje, da bo to naredila njegova mati. Naloga odraslega maminega sina je, da prereže gnilo popkovino in postavi nove temelje svojih želja in potreb, ki jih postavi po novem na prvo mesto, se pravi pred želje in zahteve matere. Zdaj je pomemben on. Posledicno bo ob njem pomembna njegova partnerica in ne vec njegova mati. Vsekakor bi bilo najbolj ustrezno, da oba zmoreta zbrati pogum, torej mati in sin, ter se soocita z dejstvom in boleco resnico, da morata svoj odnos predrugaciti. Ce se oba tega zaveda­ta, je veliko možnosti, da jima uspe vzpostaviti zdrav in poln odnos, ki bo temeljil na spoštova­nju in povezanem odnosu, ki pa se bo koncal na meji mati-sin. Kakšni procesi potekajo v ozadju locene matere samohranilke in kako na sinove vpliva dejstvo, da jih je mama sama vzgajala, oblikovala ter pripravila na odhod v svet? Sin, ki je na primer v zgodnjih najstniških letih, ko je še sam povsem zmeden in išce svoj izgu­bljeni kompas smisla bivanja? Vzgajati otroke,pa naj so to sinovi ali hcere, je zelo naporno, zahtevno in odgovorno delo. Ce v tem položa­ju ostane starš sam, je vse skupaj še bolj za­pleteno, medsebojna dinamika se spremeni, zahteva drugacne pristope in prilagoditve. Psihološka dinamika med mamo in sinom Prva skupina ... so tiste matere, ki se zaveda­jo, da na sina ne smejo prenesti svoje custvene prtljage, težkega bremena samskega življenja in custvene bolecine, s katero se bori po razvezi. Za sina skrbijo in ga vzgajajo v samostojnega in odgovornega bodocega moškega, ki ne bo nosil globokih custvenih brazgotin ter se bo zavedal, da kar se je zgodilo med materjo in ocetom, je njuna zgodba, ki se je koncala tako, kot se je, sam pa je dobil zdravo popotnico, partnerico. Druga skupina ... so mame, ki se na sina prevec custveno navežejo in ga nase priklenejo s custvenim izsiljevanjem in manipulacijami v po-menu, da nic ne zmorejo same, da se jim ves svet vrti le okoli sina in ga s tem oblikujejo v nesamo­stojnega in neodlocnega vecnega otroka, ki ne zna in noce sprejeti odgovornosti, ki jih prinaša vloga odraslega moškega. Svojega sina spreme­nijo v nadomestnega partnerja, njemu zaupajo tudi takšne vsebine, ki naj bi jih prihranile za partnerja, in ga s tem oropajo lastne moške vre­dnosti. Takšni moški so custveno in partnersko nefunkcionalni ter o vseh odlocitvah prepušcajo glavno besedo mami. Tretja skupina ... so na prvi videz požrtvo­valne mame, ki se žrtvujejo za svojega sina, vse naredijo namesto njega, imajo neskoncen ob­cutek krivde, da se ni izšlo z možem in prevec izrazito poudarjajo svoja obcutenja. Poznamo sindrom 'cankarjanske matere', torej se mati žr­tvuje za sinovo blaginjo, razvaja ga in mu ne pu­sti odrasti v custvenem pomenu. Tako pridobi vzvod manipulacije in izsiljevanja, da ponovno lahko igra vlogo žrtve. Takšen vzorec obliku­je moškega v neodlocnega posameznika, ki se zlahka pusti manipulirati in drugim prepušca kontrolo nad svojimi odlocitvami. Kako vzgajati sina? Fant, ki odrašca v domu brez oceta, potrebuje moškega vzornika. V vzgojo vkljucite dedka, strice in bratrance ter sinu omogocite, da vas vidi v ljubecem odnosu z moškim, pa naj gre za sodelavca ali platonskega prijatelja. To bo namrec vplivalo na to, kako bo vaš sin v prihodnje vstopal v odnose z ženskami. Ne idealizirajte, a tudi ne kritizirajte moških, saj tako sinu pošiljate napacna sporocila. Preprican bo namrec, da to, kar govorite o drugih moških, menite tudi o njem. Kritika ni tako ucinkovita, kot je ucinkovito nagrajevanje dobrega vedenja. Vedenje, ki ga na­grajujete, je vedenje, ki ga bo sin ponavljal. Že v rani mladosti se s sinom pogovorite o tem, kaj pricakujete od njega. Naložite mu odgovornosti in ga naucite skr­beti zase: nakupovati, kuhati, pomivati posodo in prati perilo, likati, služiti denar in z njim upra­vljati. Povejte mu, da od njega pricakujete, da si bo poiskal stanovanje in postal neodvisen. Poišcite pravo razmerje med ljubeznijo in di­sciplino. In koncno, zapomnite si: samo na vas je, da svojega otroka pripravite na prihodnost in ga spodbujate, naj živi svoje življenje. Urška Jesenovec, mag. zakonskih in družinskih študijev, zakonska in družinska terapijajesenovecurska@gmail.com031544095 Ana svetuje Partnerski odnosi – vsakdo je izjemna osebnost Ljudje smo si razlicni in prav je tako. Vsi partnerski odnosi so polni vzpo­nov in padcev, da pa bi bilo slednjih cim manj, je treba znati reševati kon­flikte, ki nastanejo zaradi razlicnih mnenj o isti stvari. Kaj je prav in kaj narobe? Kaj je dobro in kaj ne? Od zelo pomembnih vprašanj pa vse do navi­dezno nepomembnih. Prav vsa potre­bujejo dogovor, kadar si dva nista ena­ka v odgovorih. Zgodi se, da nastane prepir zaradi reci, ki je na prvi pogled zelo nepomembna. Morda je prepir že predhodno tlel zaradi necesa drugega, potem pa le dobil dovolj goriva, da se je povsem razplamtel. Takšne konflik­te reši le odkrit pogovor in sprejema­nje kompromisov. Resnice o odnosih • Vsi pari imajo težave. • Vsi odnosi imajo vec stopenj razvoja (slepa zaljubljenost, resnicnost, pri­lagoditev). • Naša preteklost vpliva na sedanji odnos. • Vsak odnos potrebuje spodbudo. Prvi korak k izboljšanju vašega se­danjega odnosa je, da se zaveste ne­gativnih misli, obcutkov in vedenja, ki imajo korenine v vaši preteklosti, v otroštvu. Razumevanje preteklosti in odgovorno pristopanje k spremem­bam sta bistvenega pomena za uspe­šen odnos. Odpušcanje – kako odpustiti? Naj vam pomagajo naslednja dejstva: • Ce odpustite, je to koristno tudi za vas. • Odpušcanje ne pomeni, da ste osebi dovolili, da vas še kdaj prizadene na enak nacin. • Vecina ljudi vas ne prizadene name-noma. • Kmalu boste tudi sami prosili od­pušcanja. • Odpušcanje postane lažje, ko po­dobne napake najdete tudi pri sebi. • Odpušcanje ni custvo, je odlocitev. Pomembna je komunikacija Zdrava razmerja so odvisna od spo­sobnosti izražanja lastnih misli, želja ter potreb, ki so odprte in jih želite rešiti, se o njih pogovoriti. Vemo, da je komunikacija kljucnega pomena v vseh odnosih. Nenazadnje ne more-mo brati misli. Kadar se ne pogovarjamo o po­membnih temah, ne moremo vedeti, kakšna so stališca in pricakovanja na­sprotne osebe. Ne vemo, kaj je v srcu našega partnerja. Komunikacija je resnicno mogocen nacin, kako obdržati in razvijati pove­zanost s partnerjem. Vitalnega pome­na je, da drug z drugim delite custva in misli. Prav tako je pomembno, da vsak iz-med partnerjev zagotovi okolje, ki bo varno, odkrito in socutno, da takšna komunikacija sploh lahko nastane. Odzivi v pogovoru Najveckrat so naši odzivi v pogo-voru avtomatski in hitro smo tam, kjer ne bi želeli biti: v prepiru in jezi. Pogovarjati se tako, da ne bo bolelo, je približno tako, kot da bi drezali v cebelji panj in upali, da nas ne bo pi­cila nobena cebela. Ko se zapletemo v prepir, pricakujemo, da se bo koncal tako, kot smo že vajeni: mož utihne in sledijo ure ali dnevi tišine ali se konca z besednim obracunom, ob katerem se par zacasno umiri. Lahko pa tudi tako, da imata na koncu oba obcutek, da sta rešila težavo, ne da bi bila žaljiva drug do drugega, ter sta se prek kon­flikta celo zbližala. In car nežne komunikacije partner-skega odnosa je ravno to – konflikti zbližujejo, ne oddaljujejo. Vabilo Skupinske delavnice – obvladovanje stresa Namen srecanj je vsakemu posamezniku nuditi custveno podporo, kjer lahko vsak posameznik dobi priložnost spregovoriti o svoji izkušnji. Skupina je varen prostor za ljudi, ki slišijo, vidijo ali doživljajo stvari, ki jih drugi ne, in so prostor, kjer se posameznik pocuti varnega, cenjenega in spoštovanega. Prednost take terapije je tudi, da ustvari priložnosti za ucenje, raziskovanje misli, custev in obcutkov. Na delavnici boste spoznali osnovne znacilnosti doživljanja stresa, vzroke zanj ter nacine njegovega obvladovanja. Pridobili boste znanje in vešcine, s katerimi si lahko pomagate sami in izboljšate svoje pocutje (tehnike sprošcanja, tehnike preusmerjanja misli in custev, nacrtovanje odziva na stresne situacije, razvijanje custvenega zavedanja ipd.). Prijavite se lahko preko e-naslova: ana@motivacijainsvetovanje.si ali telefona: 040 126 826. Osem srecanj – ob ponedeljkih. Vsako srecanje traja 90 minut. Zaceli bomo: 9. decembra 201, ob 18, uri na Robovi 1, Vrhnika. www.motivacijainsvetovanje.si Vabljeni! Razstava ob 120-letnici vrhniške železnice Marjan Smrtnik: modelar in ljubiteljski slikar Vrhnika, 22. oktober – Redkokdaj se zgodi, da Cankarjev dom gosti razstavo, ki na prvi pogled deluje nezdružljivo: slike in tehniške izdelke. A Marjan Smrtnik z Vrhnike dokazuje, da je to mogoce in, kar je najbolje, v obeh stvareh uživa in je dober, torej vreden ogleda. Njegovi aduti so obcutki za detajle, mirna roka in potrpežljivost. Razstava je razdeljena na dva dela: v avli so Smrtnikove modelarske stvaritve, ki se ve-cinoma nanašajo na železnico, v galeriji pa njegova slikarska dela. Vse skupaj dopolnjujejo panoji z njegovim življenjepisom, opisi modelov ter orisom zgodovine vrhniške železnice, ki letos pra­znuje 120 let. Pri razstavi so poleg Smrtni­ka sodelovali še Muzejsko dru­štvo Vrhnika (Katarina Oblak Brown) in Cankarjeva knjižnica Vrhnika (Nataša Oblak Japelj) ter posredno tudi Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Pomanjšan svet Obiskovalec, ki vstopi v avlo, takoj opazi razmeroma veliko kompozicijo »vrhniške lokomotive« z vagonom. Gre za vec kot meter dolg model parne lokomotive 017, izdelane v razmerju 1 : 7, ki je v obdobju od 24. julija 1899 do 16. januarja 1966 vozila potnike in tovor po železniški progi med Vrhniko in Ljubljano. Izdelana je do sleherne podrobnosti, ki je od avtorja terjala veliko potrpe­žljivosti, pa tudi znanja. Zraven nje se bohoti model prve parne lokomotive The Rocket iz prve polovice 19. stoletja, izdelane v merilu 1 : 7. Na ogled so še mo­del ladijskega parnega stroja, maketa lokomotive iz leta 1900 in dva modela letal, ki merita vec kot meter cez krili: legen­ darni Spirit of St. Louis, s kakr­šnim je Lindbergh prvi preletel Atlantik brez postanka, ter leta-lo Polikarpov Po-2, eno izmed najštevilcnejših dvokrilnikov na svetu. Vecina modelov, katerih stroji tudi delujejo, je Smrtnik izdelal v zadnjih desetih letih. Ne samo po klešcah, tudi po copicu rad poseže Ko je Marjan Smrtnik izbiral svojo poklicno pot, je kolebal med umetnostjo in strojni­štvom, na koncu pa je preteh­tala obetavnejša smer: strojni­štvo. Kljucavnicarski poklic ga je v šestdesetih letih pripeljal do Toplarne Ljubljana, kjer se je tudi upokojil. Iz tega lahko razberemo, od kje veje njegovo navdušenje za modelarstvo in parnimi stroji. A ceprav a so roke bile umazane od »šmira«, na copic ni nikoli pozabil. »Sli­karski talent je razvijal sam, s pomocjo prebiranja strokovne literature in obiskov slikarskih razstav, predvsem pa ves cas pridno ustvarjal. Njegova naj-stavbne dedišcine, s cimer dela doma je razstavljenih na ducate ljubša tehnika slikanja je olje veliko uslugo zanamcem. Stav-njegovih slikarskih del, od ka­na platno,« so zapisali v Can-be pocasi izginjajo, ostajajo pa terih nekateri »pricarajo nam karjevi knjižnici Vrhnika ob bok Smrtnikove slike, ki so zaradi za vedno izgubljene vrhniške njegove razstave. Predvsem se natancnosti dokumentarne vre-ambiente.« odloca za upodabljanje lokalne dnosti. V galeriji Cankarjevega Nezdružljivo? Samo na prvi pogled! Zdi se, da umetnost in kon­strukcijsko modelarstvo na prvi pogled ne sodita skupaj. A Mar-jan Smrtnik je našel med njima skupni imenovalec: zgodovino. Tako s slikarskimi potezami kot s konstrukcijami starih strojev avtor skrbi, da jih iztrga poza-bi. Verjetno Vrhnika nikoli ne bo vec videla tiste parne loko-motive, ki je nekoc sopihala po vrhniških tirih, je pa Smrtnik poskrbel za njen velik model, ki priteguje poglede starih in mladih. Tudi slike, od katerih nekatere prikazujejo sedaj že podrte objekte Cankarjevega mesta, imajo veliko dokumen­tarno vrednost, ki je nikakor ne gre spregledati. bila takoj umešcena med pred­nostne naloge. »23. julija 1899 se je na Vrhniko pripeljal prvi slavnostni vlak s povabljenimi gosti, naslednji dan pa je stekel redni javni promet,« je na pa-noju zapisalo muzejsko društvo. V naslednjih letih so želeli potegniti progo še naprej, do Idrije in Mosta na Soci, a je prva svetovna vojna preprecila nacrte. Leta 1935 so progo po­daljšali do centra Vrhnike, pred tem je bila postaja pri zdajšnji Mavrici. Po vojni so progo slabo vzdrževali, nastajale so nesrece, v ospredje je zacel prihajati avto­busni promet. Leta 1966 je bila proga ukinjena z obrazložitvijo, da ja nerentabilna. Zdaj v mestu še stoji stavba koncne postaje. »Tudi s trenutno razstavo želi- Mineva 120 let od odprtja železniške proge Vrhniki se je obetala železnica že sredi 19. stoletja v okviru pro-ge Ljubljana–Trst, a na koncu se je trasa premaknila v Borovnico. S tem je Vrhnika gospodarsko nazadovala, je mogoce prebrati na panojih na razstavi, kajti rec­no in furmansko prevozništvo je zaradi borovniške železnice zacelo propadati. V naslednjih desetletjih je bilo še veliko besedicenja in prelitega crnila o gradnji proge do Vrhnike, dokler ni v Ljubljani nastal potres in je mesto po­trebovalo material za obnovo, ki ga je Vrhnika imela v izobi­lju. Lokalna železniška proga je mo opozoriti na posebno zgo­dovinsko vrednost tega objekta ter spodbuditi odgovorne, da se ga ohrani in mu dodeli nove, te­matsko ustrezne prostore,« so še zapisali v muzejskem društvu. Odprtja razstave z naslovom Potovanje na Vrhniko se je ude­ležilo zelo veliko obiskovalcev, ki so si med drugim ogledali tudi filmski posnetek Jožeta Je­lenca iz leta 1955. Posnel je nekaj prizorov na železniški postaji na Vrhniki, v samem mestu, za­kljucil pa s pogledom kamere skozi okno vlaka na vrhniško kotlino med potovanjem proti Kopru. Odprtje razstave so kulturno obogatili Vita Blažic, Eva Miv­šek in Pablo Kovac Takaha­shi iz Glasbene šole Vrhnika. Razstava modelov v avli je od­prta do 15. decembra, slike v galeriji pa do 16. novembra. Gašper Tominc, foto: GT Svetla Mavrica in bistra Krka Vrhnika, 9. november – Dvorana Glasbene šole Vrhnika se je na Martinovo soboto napolnila do zadnjega koticka; bil je letni koncert Mešanega pevskega zbora Mavrica Vrhnika pod vodstvom neutrudne zborovodkinje Darinke Fabiani. V svoje goste so povabili Mešani pevski zbor Krka iz Novega mesta. Na koncertu sta nastopila s svojim programom Otroški pevski zbor Mlada Mavrica in solist na kitari Vedran Bekric. Instrumentalno spremljavo sta dodala pianist Anže Rupnik in harmonikar Janez Dolenc. Prvi so na oder stopili mla­di pevci Otroškega pevskega zbora Mlada Mavrica, ki jih vodi Darinka Fabiani. Mladi pevci so postali nekako stalni spremljevalci MPZ Mavrica in so njihov podmladek. Skupaj pojejo že dve leti in bi si želeli, da bi se jim pridružili še drugi mladi nadobudni pevci. Prvic so zapeli tudi dvoglasno in prejeli lep aplavz. Za njimi so nastopili njihovi vzorniki, starejši pevke in pevci Mavrice. Zapeli so pet pesmi z ljudskimi napevi in pri­redbami, najbolj pa je »vžgala« istrska ljudska pesem Dajte, daj­te v priredbi A. Kumarja. Nato je oder zasedlo 30 pevk in pevcev MePZ Krka iz Nove­ga mesta pod vodstvom zboro­vodkinje Urške Damiš. Zbor je nastal leta 1971 pod okriljem KUD Krka. V teh letih se je izmenjevalo zelo veliko clanov zbora in tudi dobrih zborovo­dij. Pojejo res s srcem in dušo, kar jim omogoca sodelovanje na raznih prireditvah, samo­stojnih koncertih in druženje z drugimi zbori in glasbeniki. Vrhnicanom so se predstavili z zabavno-veselim programom petih pesmi. Med njimi sta najbolj zado­neli Presenecenja (J. Robežnik, D. Velkavrh) in Magnificova Silvija. Zaslužili so si res ogro- Zahvala Koliko ljudi je, ki mislijo z nami, kadar govorimo o dobrodelnosti, ko se skupaj obracamo na prihodnost za tiste med nami, ki so pomoci potrebni? Zopet nas je povezovala glas­ba, najbolj pristna in najbolj ge­nialna stvaritev cloveštva, ki dosega nemogoce, da združuje z izžarevanjem svojim melodij vsa obmocja cloveškega biva­nja za dober namen. Letošnji dobrodelni koncert Lions klu­ba Vrhnika je po zaslugi glas­benikov, ki so se odrekli hono­rarju, zopet dokazal, da se naše misli, posebno najlepše, vedno skladajo z resnicnostjo sveta, v katerem živimo, in da ta ni vedno enak za vse, še poseb-no za tiste, ki potrebujejo našo pomoc. Dobro dejanje povzro-ci dobre posledice. Tako smo z dobrodelnim koncertom zbrali 10.000,00 evrov dobrodelnega izkupicka. Del denarja je na­menjenega Vecgeneracijskemu centru, društvu Sožitje, štipen­diranju nadarjenih dijakov in študentov pomoci potrebnih in nakupu daril, seveda za otroke, ki jih bo obdaril Božicek 21.12. 2019 v Športnem parku Vrhni­ka na naš Dan dobrodelnosti z bogatim kulturnim dogodkom. Svet je lahko urejen tudi drugace za ljudi z nesebicni-mi nameni, zato veljajo naše dobre misli in zahvala vsem izvajalcem, našim sponzorjem, našim obcanom in organizator­jem tega, sedaj že tradicional­nega dobrodelnega koncerta v Cankarjevem domu na Vrhniki. Zahvaljujemo se tudi Lions Bandu in Jožetu Hauku, orke­stru Simfonika Vrhnika pod vodstvom Marka Fabianija, Big Bandu pod vodstvom Grega Forjanica, Zavodu Ivana Can-karja Vrhnika in oblikovalcem celostne podobe Bojanu Senjur­ju, Maticu Senjurju, Andražu Drašlerju, Mihi Brajniku in vo­diteljici Betki Šuhel Mikolic ter Žganjekuhi Kržic, d. o. o. Pomagamo! P. R. B. M. Lions klub Vrhnika men aplavz vseh prisotnih. Vse pa je presenetil kitarist Vedran Bekric, ki je ljubitelj klasicne ki-tare. Srednje glasbeno izobraže­vanje je moral prekiniti, vendar je po dvajsetih letih zopet zacel igrati kitaro pri prof. Evi Hren. Tako se je pridružil pevskemu zboru in z njimi sodeluje pevsko in glasbeno. Ob koncu res prelepega glas­benega vecera so najprej mladi in starejša Mavrica skupaj zape­li Sreca na vrvici, sam zbor pa še dve pesmi v priredbi Marka Fabianija, znano Skalinado in Mini maksi (J. Privšek, D. Vel­kavrh). Cisto na koncu je na oder prišel še gostujoci MePZ Krka in zadoneli sta znani pe­smi Dan ljubezni in Slovenija, od kod lepote tvoje. Seveda so se pesmima pridružili vsi prisotni in tako skupno zakljucili prelep glasbeni vecer, poln radosti, ve­selja in zabave, cesar nam v teh življenjskih razmerah resnicno primanjkuje. Simon Seljak Fotografski dogodek v Cankarjevem domu Vrhnika Zavod Ivana Cankarja in foto klub Okular pripravljata fotografsko razstavo v domu Ivana Cankarja na Vrhniki, ki smo jo v klubu Okular poimenovali fotografski dogodek. Pravzaprav bosta na ogled dve razstavi: v avli Cankarje­vega doma bo razstavljal naš clan, mojster fotografije gospod Elo Mihevc, v galeriji pa bomo skupaj s clani najstarejšega fo­tografskega društva v Sloveniji, društva »Janez Puhar« iz Kra­nja, razstavljali tudi clani našega kluba. Tema našega dela razsta­ve bo urbana fotografija, kar se tematsko dopolnjuje s portretno fotografijo, ki jo bodo predstavi­li clani društva »Janez Puhar«. Od ustanovitve do sedaj smo vsako leto prirejali razstave v »Mali mestni galeriji« pa tudi v Cankarjevem domu Vrhnika smo že veckrat razstavljali. Lahko se pohvalimo, da smo na tem podrocju zelo dejavni, le­tos pa še posebno. Naši clani so v tem letu imeli že pet samostoj­nih razstav, eno na Vrhniki, dve v Ljubljani in po eno v Borovnici in na Rakeku. Skupinsko razsta­vo smo imeli v mesecu oktobru v galeriji Cankarjevega Doma na Vrhniki, kjer smo prikazali fo­tografije za koledar turisticnega društva 'Blagajana' za leto 2020. Napovedani razstavi bosta torej naša letošnja šesta samostojna in druga skupinska. Vabljeni 17. decembra 2019 ob 18. uri, na otvoritev. Rado Krasnik, predsednik foto kluba 'Okular' Fotografsko društvo 'Janez Puhar' Kranj dila ideja o tesnejšem sodelova­nju, pletenju prijateljskih vezi in fotografskega znanja. Tako je bilo letos drugic or-ganizirano srecanje Gorenjskih fotografov, kjer je s fotografsko razstavo sodelovalo že 6 klubov in društev, leto pred tem 4. Le-tošnja tema je bila dokaj zahtev­na in sicer portretna fotografija v crno beli tehniki. Tudi s kolegi fotografi na Vrh­niki so vezi prijateljske. V letu 2016 je bila v Kranju v Galeriji Kranjske hiše skupna fotograf-ska razstava, ki je bila dobro obi-skana, kritike pa zelo pozitivne. Velik poudarek društvo daje našemu znamenitemu rojaku, prvemu slovenskemu fotogra­fu in izumitelju fotografije na steklo Janezu Puharju. Društvo s ponosom nosi njegovo ime in skrbi za njegov spomin ter promocijo, doma Letnica rojstva prvi fotoklub na Slovenskem v na uravnoteženi kompoziciji. So in v tujini. Vsako leto v okviru imenu katerega je pridevnik slo-pa tudi v tem obdobju že delali društva potekajo ti. Puharje- Fotografskega društva vi dnevi, ki obicajno zajemajo venski in kar ni bilo obicajno, da prve korake na podrocju barvne Janez Puhar nosi že vec pomembnih fotografskih bi si nekdo v takratnem avstro-fotografije, v 70. letih je bil na dolgo brado. Prihodnje dogodkov. leto bomo pisali že 110 povedati svojo pripadnost. ustanovljen -ogrskem cesarstvu upal glasno pobudo kranjskih fotografov Na letošnji skupni razstavi s let delovanja. Zaradi 1. svetovne vojne je Kabinet slovenske fotografije kolegi iz FK Okular razstavlja­aktivnost kluba nekako zamrla. in tu je nastala ena najvecjih raziskovanje njene zgodovine, vo Miniature pod pokrovitelj-mo 18 avtorskih del. Clanice in clani društva na-Delo clanov se je zopet obudilo zbirk fotografij slovenskih av-Za temo smo izbrali vedno spremljanje fotografske de-stvom FIAP in pa bienalno fo­daljujemo tradicijo nekaterih v 50 letih prejšnjega stoletja. torjev. Kabinet slovenske foto-zanimivo in nekako skrivno­ javnosti, javna prezentacija tografsko razstavo Pokrajina, ki ustanoviteljev društva kot so V stoletni tradiciji je imelo grafije pri Gorenjskem muzeju stno, portretno fotografijo v fotografskih dosežkov v obliki pa je državnega znacaja. Slednja Franc Holchaker, Franc Ipavec, društvo štiri pomembne ustvar-v Kranju bo prihodnje leto obe-crno beli tehniki. razstav, evidentiranje in zbira-je bila letos že 23 po vrsti. .Po- Anton Brilli in še nekateri drugi, jalne in organizacijske vrhunce. ležil že 50 let delovanja. Na internem natecaju je raz­ nje fotografij ter arhivskega in leg tega je društvo tesno vpeto ki so 7. decembra 1910 v gostilni V drugi polovici 50. let so Nastal je z željo, da bi bila na stavljene fotografije umetniški dokumentarnega gradiva s po-v kulturni utrip Kranja in širše Mayer v Kranju ustanovili fo-kranjski fotografi, zbrani okrog enem mestu zbrana najboljša svet društva izbral med vec kot drocja fotografije. Gorenjske regije. tografski klub z imenom »Prvi mentorja Janeza Marencica, iz-dela slovenske fotografije. 80 deli. slovenski klub fotografov ama-oblikovali tako poimenovanoMed njegove temeljne nalo-Fotografsko društvo Janez Sodelovanje z ostalimi go- terjev«. »kranjsko maniro«. Šlo je za ge sodijo še pospeševanje zani-Puhar od leta 2002 prireja renjskimi društvi je živahno . Za FDJP zapisala Znacilno pri tem je, da je bil to poenostavljanja s poudarkom manja za slovensko fotografijo, mednarodno bienalno razsta-Pred dvema letoma se je poro-Vasja Doberlet Elo Mihevc, mojster fotografije »Ko imam fotografske napade, se odpravim vsak dan v gozd za vec ur« Elo Mihevc, letošnji prejemnik zlatega obcinskega priznanja, je odlicen fotograf z mednarodnim nazivom FIAP artist. Doma in v tujini je prejel že nickoliko nagrad in je clan vec fotografskih društev, med drugim tudi vrhniškega Fotokluba Okular, ki v sredini decembra s kranjskimi kolegi pripravlja fotografsko razstavo v Cankarjevem domu. Z njim smo se pogovarjali, kako je zašel med fotografe, kaj meni o lovcih, kaj naredi dobro fotografijo in za kakšen naziv se poteguje sedaj. Še do nedavnega smo Vas bili vajeni kot urarja s Stare ceste. Je to vaša družinska tradicija? V urarstvu je zacel moj stric. On je imel obrt že pred mano, okoli 40 let, potem še jaz za njim, trideset let. 70 let tradicije, to ni zanemarljivo? Seveda in moram reci, da so bili to lepi casi. Res pa od zacetka nisem tega nacrtoval. Bolj me je vleklo v naravoslovje. Hotel sem študirati biologijo, a mi je spodletelo. Na koncu so me pregovorili, naj prevzamem stricevo družinsko obrt. Ni mi žal, vendar pa je povpraševanje po urah in popravilih pocasi upadalo zaradi uporabe mobilnih telefo­nov. K sreci sem imel dovolj delovne dobe da sem se lahko upokojil. Kdaj vmes pa ste se srecali s fotografijo? Ta je prišla iz ljubezni do planin, hribolazenja. Moj prijatelj Drago Mušic mi je dejal, ko sem imel okoli dvajset let, naj z njegovim fotoaparatom naredim nekaj gorskih fotografij. Zadeva me je v trenutku navdušila, sploh potem, ko sem dobil fotografi­je v roke. Tako da sem kmalu za tem kupil svoj prvi fotoaparat Praktica, ki je dolgo služil svojemu namenu. Prej ste dejali, da ste se želeli vpisati na biologijo. Torej ste po duši naravoslovec. Lahko iz tega zakljucim, da vam je zato tako blizu naravoslovna fotografija? Tocno tako, po duši sem naravoslovec. Že ko sem zahajal v hribe, sem se navduševal nad fotografijo narave. Prelomni trenutek pa je bil, ko sem pre­bral clanek Lovske zveze Slovenije, v katerem se je avtor spraševal, zakaj se ne bi na lov na divjad podali kar s fotoaparatom. Danes to poznamo pod imenom fotolov in je zelo trendovsko, takrat pa je to bilo še neodkrito podrocje. V trenutku me je navdušilo, kupil sem 200 mm objektiv ter se odpravil v gozd. Seveda je bil aparat tako glasen, da je po pritisku na sprožilec divjad zbežala, tudi zoom ni približal veliko, ampak navdušenje od takrat ni uplahnelo. Dandanes je tehnika na tem podrocju že zelo napredovala. Da, danes lahko slikaš v polmraku, teleobjektivi so tako rekoc neomejeni, aparati pa skoraj nesli­šni. Ni primerjave s tistimi casi. Res pa je tudi, da danes cena dobre opreme sega v nebo. Kaj je potemtakem v vaši fotografski torbi, ko se odpravite na lov? Oprema je, ce se tako izrazim, huda. Imam ni­konov teleobjektiv 200–400 mm in pa 500 mm objektiv. Poleg tega še dva fotoaparata, nikon 610 in nikon 500. Ce bi danes vse to kupil v trgovini, bi se približal kar vec tisocakom. Za dobro po-cutje imam vedno s seboj še kakšno odejo, ocala, telefon, vodo … Potrebna je tudi maskirna obleka, jaz imam kar vojaško jakno in »zakumuflirano« prežo. Torej vi na fotolovu fotografirate iz preže, kjer preždite ure in ure, da se pojavi žival? Tako je. Nekatere fotografije nastanejo tudi na poti do preže. Nikoli ne veš, kaj te caka in ravno v tem je draž fotolova. Seveda pa moraš poznati navade živali: kdaj prihajajo iz gozda, kje se naha­jajo in podobno. Lahko pa slikaš tudi kar celo iz avta, sploh ptice. Slednje se vozila ne bojijo in se jim lahko razmeroma približaš, docim cloveka kot takega pa se veliko bolj bojijo in hitro pobegnejo. Na fotolov odhajate zjutraj ali zvecer? Po mojem mnenju bi morali odhajati zjutraj, ko se svetloba izboljšuje iz minute v minuto. To je res, da se izboljšuje, a bolj ko se dan preveša proti jutru, tudi žival bolj sili nazaj v hosto. Živali najlažje opazujemo proti veceru, ko postanejo lac­ne in pridejo iz gozda. Res pa je, da se svetlobne razmere poslabšujejo. Ampak tudi to ima svoj draž. Ko imam fotografske napade, se odpravim vsak dan v gozd za vec ur. Torej je treba za fotolov dobro poznati živali? Tako je. Jaz sem imel to sreco, da me je v za-cetku vzel v roke znanec s Pokojišca, ki me je poducil o vsem, kar se tice živali. Naucil me je, kako poklicati jelena, kakšne navade ima­jo srne in divji prašici, kako se jim približaš … Skratka, obstaja veliko trikov, ki ti lahko na poti do uspešnega posnetka zelo pomagajo. Bral sem, da je treba za fotolov že predhodno nastaviti fotoaparat. Da, že doma nastavim nekaj osnov, na primer od­prem do konca zaslonko, prilagodim barvni ton, nastavim cas na 1/500 ter na nacin zaporednega snemanja posnetkov. To so drobni postopki, ki ti lahko pridejo še kako prav na poti do preže. Biti moraš pripravljen, ker po Murphyjevem zakonu boš ravno takrat, ko si najmanj pripravljen, prica najbolj zanimivim prizorom. Kam zahajate na fotolov, kje bi vas lahko srecali? Velikokrat zaidem na Ljubljansko barje, na Poko­jišce ali Ljubljanski vrh. Tudi na Snežnik se od­pravim, a ko je tam jelenji ruk, me lovci ne vidijo prevec radi. Zakaj, se ne razumete dobro z lovci? Hmm, kaj naj recem. Po moje ne. Zdi se mi, da vlada neko ljubosumje z njihove strani. Vcasih me moti, da nekateri lovci mislijo, da je lov možen samo s puško. Po mojem prepricanju je lahko lov veliko vec, tudi literatura, slikanje in fotografi­ranje. Zato vcasih ne razumem mrkih pogledov nekaterih lovcev, ko se srecamo v gozdu. Kot receno, ste se osredotocili na naravoslovno foto­grafijo. Vas kateri motiv še posebno privlaci? Imam razlicna obdobja. Svoj cas so me zanima­le ptice Ljubljanskega barja in sem naredil serijo fotografij z njimi, potem sem veliko fotografiral konje. Tam pri Bistri so bili spušceni v ogradi, brez kakšnih pridatkov. Videti so kot divji in sem jih velikokrat fotografiral. Drugace pa me najbolj pri­tegnejo zveri, ujede, na primer sokol, kanja, sove … Skratka, tiste živali, ki niso tako obicajne in se je treba zanje še posebej potruditi. Lani sem naredil lepe posnetke volka, na katerega sem naletel nad kamnolomom v Verdu, neuresnicena želja pa mi je ris. Sledil sem ga že, a videl oziroma fotografiral še nikoli. Priljubljen motiv mi je tudi medved. Pri njem je nerodno le to, da lahko naletiš na samico, ki utegne biti zaradi mladicev popadljiva. Za vsak hobi je potrebno neko duševno poplacilo. Res je že hobi sam po sebi duševna hrana, a vendarle ljudje potrebujemo tudi kakšno zunanjo potrditev. Da, zame je prišla na zacetku fotografske kariere, ko sem eno od svojih slik jelena v ruku poslal v Bohinjsko Bistrico in je bila nagrajena. Tedaj sem spoznal, da imam talent in da ga je vredno razvi­jati. Za tem so prišle objave v casopisih, predvsem Lovcu in knjižnih izdajah Lovske zveze Slovenije. Moje fotografije lahko vidite na razlicnih kole­darjih, objavljene so bile tudi v Proteusu in še nekaterih revijah. Verjetno bi bila pika na i objava v National Geo-graphicu? Seveda, to bi si želel, toda za objavo v tako presti­žni reviji moraš imeti ne samo odlicne fotografije, ampak tudi zgodbo. To pa v dobi, ko smo že vsega vajeni in je »vse odkrito«, težko narediš ali pa te tam, kjer se zdi, da je potencial, ne spustijo zraven. Skratka, to je ena tiha želja, ki se mi bo mogoce nekoc uresnicila. Govoriva o zgodbah. Tudi dobra fotografija mora biti taka, ki pripoveduje zgodbo, kajne? Res, dobra fotografija mora pripovedovati zgodbo. Staticna portretna fotografija ni zanimiva, ce se tako izrazim, razen ce portretiranec nima neke grimase, pogleda ali izraza, ki bi nekaj pripovedo-val. Tudi pri naravoslovni fotografiji se trudimo, da cim vec pove: boj dveh jelenov ali pa kako ujeda s stegnjenimi kremplji leti nad prestrašenim zaj­cem. Moja najboljša ali pa ena boljših fotografij je dvoboj zajcev, za katero sem v ZDA prejel pet castnih trakov. Tak prizor traja le nekaj sekund in moraš biti na pravem mestu, s pravo opremo in stoodstotno pripravljen. Ce imaš to sreco in znanje, ti uspe vrhunska fotografija. Vi ste razstavljali in prejemali nagrade v ZDA, Avstriji, Bosni, Nemciji, Angliji, Italiji, v Švici in seveda tudi v Sloveniji. Imate naziv Artist FIAP. Nam lahko kaj vec poveste o tem nazivu. Ce sem prav seznanjen, ste na Vrhniki prvi s tovrstnim nazivom. To je naziv združenja evropskih fotografov Fiap s sedežem v Parizu, na katerega sem še posebej ponosen. Izpolnjevati moraš kar nekaj pogojev, predvsem kakovost in doloceno število razstav. Pri omenjeni zvezi so tri stopnje nazivov, vsaka pomeni višji nivo. Za mojim artistom obstajata še excellence in master. Sedaj se potegujem za drugo stopnjo, torej excellence. Za to je potrebno veliko truda in znanja ter mednarodnih nagrad, ki mo-rajo priti iz dvajsetih držav, trenutno mi manjka še šest držav. V preteklosti sem se namrec veliko osredotocil na razstave na Balkanu in v srednji Evropi, tako da moram sedaj nacrtno pošiljati svoja dela na razstave tudi v druge države. Letos mi to ne bo uspelo, mogoce pa prihodnje leto. Ob vsem tem nastane ogromno fotografij, kako ste jim kos? Doma imam okoli 30 tisoc digitalnih fotografij, shranjenih na zunanjih diskih. Treba o je biti kar strog in discipliniran, sicer mi utegnejo stvari uiti iz rok. Sam imam navado, da ko prenesem fotografije s kartice na racunalnik, jih takoj kakšni dve tretjini izbrišem, ker so zamegljene, nejasne ali kako drugace nezanimive. Izmed tretjine, ki jih ostane, pa jih kakih pet ali deset nato tudi ob-delam in shranim. Torej tudi vi obdelujete fotografije? Da, a samo tisto, kar je nujno potrebno. Sam sem proti temu, da bi s photoshopom dodajali ali od­vzemali bistvene lastnosti fotografije. Poznam pri-mere, ko so na fotografije lepili predmete, dodajali sence, meglice z namenom, da bi dosegli bolj dra­maticen ucinek. Mislim, da morata primarno delo opraviti fotograf in fotoaparat, photoshop je na koncu samo še pika na i. Ponekod na tekmovanjih je sedaj celo tako, da je treba poslati surov, neob­delan posnetek. Ce je zadovoljiv za komisijo, dobiš zeleno luc, da v nadaljevanju pošlješ popravljen, torej dodelan izvirnik. Elo Mihevc, pa ni le fotograf, ampak je tudi ljubiteljski slikar glasbenik in vrtnar, torej vsestranski umetnik. Da, sem ustanovitelj in clan glasbenih skupin Ga­ucho in Latino.si, ob tem se veliko ukvarjam tudi z vzgajanjem bonsajev in kaktusov. Po ocetu, ki je bil ljubiteljski slikar, sem podedoval tudi platna in barve ter seveda talent, tako da pozimi, ko so krajši dnevi, rad poprimem tudi za copic. Gašper Tominc, foto: arhiv avtorja Poslovilni koncert Odoice, ki to ni bil December v TMS Napovedovali so ga. Prvi Slakovi Nekje je kraj samo za naju dva, pevke vokalne skupine Šelestet; gre za se jim je na harmoniki pridružila tudi šest deklet iz Logatca in z Vrhnike, ki tradicionalni poslovilni Patricija Novak, preostale so zmogli prihajajo iz treh družin Mezeg, Brand koncert. Ceprav ni bil prvi, sami pod budnim vodstvom umetni-in Treven. Delujejo pod okriljem vrh­ niti poslovilni ne. škega vodje Gašperja Trcka, »ki na tem niškega društva Nauportus viva, kate­podrocju nima nobene mednarodne rega glavna prioriteta je skrb za razvoj No, poslovili so se, ampak samo od nagrade«, kot zapišejo na svoji strani kulture in kakovosti življenja na vseh clana Marijana, ki je pred štirimi leti Facebook. Kalinka, Slovensko dekle, ravneh. Dekleta s svojim petjem bogati­vskocil na pomoc za takratni koncert, Moj lipi andjele, En poljub in še nekaj jo raznovrstne dogodke: od razveselje­se jim pridružil za dobro leto, na na­drugih, je bil izbor bolj »resnega dela« vanja starejših v Domu za upokojence slednji dogodek pa ni mogel. »Pa smo njihovega koncerta. Kdor jih pozna, ve, Vrhnika, petja na vecerjah in porokah, rekli, da je zdaj minilo že dovolj casa, da najboljše sledi proti koncu. Prired-do udeležb na kulturnih dogodkih. da se poslovimo.« be, polne pristnega in zanje znacilnega Sedem pujskov je nato odpujsalo z In to razhajanje je casovno primerlji­humorja, vedno dajejo piko na i njiho-odra in, kot se spodobi za take vrste vo tudi z brexitom, ki zadnja leta vzbuja vemu ubranemu petju. Tako smo lahko kralje živali, pripravili še pravo poje­toliko pozornosti evropske javnosti in poleg že »zimzelenih« Oh ta moj TV dino. In ceprav je v teh dneh cas kolin, je bilo na njegov racun zbitih kar nekaj in Mati nas pretepa slišali cisto nove sem preprican, da se bomo videli tudi šal tudi na koncertu. Našo pozornost Uradniška in Primer litanij. prihodnje leto. Nasvidenje do takrat! je sekstet Odoica v polnem Cankarje- So pa poskrbeli tudi za gostje in prav vem domu na Vrhniki vzbujal s svojimi zašelestelo je, ko so na oder stopile RM znanimi ali manj znanimi pesmimi. Pri DECEMBER 4.12.ob 18:30 Kaj mi govorijo stopala? Prakticna delavnica, kjer boste skozi demonstracijo in pogovor spoznali moc refleksne masaže. 5.12.ob 19:00 Koristne bakterije in zelišca za imunski sistem Pogovorni vecer o živi hrani in zelišcih s katerimi boste stopili v novo leto s polnimi mocmi. 10.12.ob 19:00 Bojevnikova meditacija Popolna sprostitev in potop v bivanje ob glasovnem vodstvu in zvoku kvarcne posode. 11.12.ob 19:00 Svet, ki ga so-ustvarjamo Filmsko-pogovorni veceri o okolju, družbi in zdravju, ki se nas globoko dotaknejo pri globalnem razumevanju sveta. 12.12.ob 19:00 Zelišca in hrana za kožo Kaj najvecji organ pove o našem zdravju in kako s prehrano poskrbimo za lepoto. 13.12.ob 19:00 Pot moje duše Predstavitev knjige Jerneja Zorca - zgodb iz avtorjevega življenja in dela na sebi. 14.11.ob 19:30 Tango vecer v Orfeju Vabljeni na plesni vecer tanga, ki preko ritma in melodije razvija senzibilnost. O vidcih in vedcih obeh spolov, ki so naseljevali našo pokrajino. Prispevek 10€. 20.12 ob 19:00 Rezijanski plesi Ples za vse - mlajše in starejše, pa tudi za otroke. 26.12.ob 18:00 Decembrsko slavje Kluba Orfej Jam Session: Aleksander Škraber, Sebastjan Gršak in Marko Jelovšek. Vstop na dogodke je prost, ce ni napisano drugace. Hvala za vaše prostovoljne prispevke! Vljudno vabljeni v Sinjo Gorico 87 (1500 metrov od izvoza Vrhnika) Za vec informacij poklicite: 031 481 014 (Marjeta), 041 265 508 (Uroš), FB/Klub Orfej TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE v Bistri pri Vrhniki Bistra 6, 1353 Borovnica, 01/750 66 70, www.tms.si, info@tms.si Odprto: od torka do petka: od 8.00 do 17.00, sobote, nedelje in prazniki: od 9.00 do 19.00; 24. 12. in 31. 12. od 9.00 do 17.00; 25. 12.: zaprto. Zadnji vstop v muzej je eno uro pred zaprtjem. Na ogled Tehniškega muzej Slovenije v Bistri vas letos prvic vabimo do konca decembra. Januarja in februarja pa bo muzej kot prejšnja leta zaprt za posamezne obiskovalce. Obcasne razstave Clovek na Luni V letu 2019 mineva 50 let od pomembnega mejnika v zgodovini cloveštva, ko je prvi clovek pristal in stopil na Luno. Na obcasni razstavi, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije in drugimi strokovnjaki, izpostavljamo, kako so dogodek spremljali v našem prostoru, kakšen odmev je imel v takratnih medijih in kako je vplival na razvoj znanosti in tehnike. Dotaknemo se tudi prispevka slovenskih strokovnjakov k raziskovanju vesolja. Na ogled do konca decembra 2019. Vzhodno od raja – Jugoton 1947–1991 Na gostujoci razstavi umetniške organizacije Kultura umetnosti in Tehnicnega muzeja Nikola Tesla iz Zagreba predstavljamo zgodovino najvecje jugoslovanske glasbene založbe ter unikatne naprave za proizvodnjo kaset in plošc. Obogatili smo jo s pregledom razlicnih predvajalnikov zvoka in akusticne tehnike druge polovice 20. stoletja ter izdajo obsežnega kataloga o zgodovini založbe Jugoton. Na ogled do konca decembra 2019. Znanje brez meja Razstava predstavlja izbor uspešnih posameznikov, ki so zaradi iskanja, razširjanja in soustvar­janja znanja v razlicnih casovnih obdobjih odšli v širni svet in tiste, ki jih je zaneslo k nam od drugod. Na ogled do konca decembra 2019. Spored prireditev Nedelja, 1. 12., med 13.00 in 18.00: prikaz kovanja podkev Torek, 3. 12.: TA VESELI DAN KULTURE: 11.00: Mašine za kovine, vodenje po novi stalni razstavi s kustosom mag. Vladimirjem Vilma-nom 14.00: Clovek na Luni, vodenje po obcasni razstavi z avtorico 15.00: Zgodbe o Luni, pripovedovanje za otroke s kustosinjo Katarino Batagelj (predstava kamišibaj). Muzej bo odprt od 8.00 do 17.00 (zadnji vstop eno uro pred zaprtjem); prost vstop za posamezne obiskovalce. Sobota, 7. 12., ob 9.30: delavnica rezbarstva (obvezne predhodne prijave) Nedelja, 8. 12., ob 11.00: voden ogled razstave VZHODNO OD RAJA – Jugoton 1947–1991 Sobota, 14. 12., ob 9.30: delavnica peke kruha v krušni peci (obvezne predhodne prijave) Nedelja, 15. 12., ob 11.00: Ukrocena elektrika, prikaz poskusov Nikole Tesle Za sobotne delavnice so obvezne prijave preko telefona 01 750 66 72, 041 957 146 ali elektronske pošte programi@tms.si. Nedeljske prireditve si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice, sobotne delavnice so placljive. MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ Polhov Gradec 61, telefon: 01/364 00 83, www.tms.si, muzejpt@tms.si Odprto: od torka do petka, nedelje in prazniki od 10.00 do 17.00; 24. 12. in 31. 12. od 10.00 do 13.00; 25. 12., 26. 12., 1. 1. in 2. 1.: zaprto. Zadnji vstop v muzej je eno uro pred zaprtjem muzeja. Ogled muzeja v casu Miklavževega sejma V casu Miklavževega sejma (30. 11. in 1. 12.) boste muzej lahko obiskali le vodeno ob 10.00, 12.00, 14.00 in 16.00 z nakupom vstopnice za Miklavžev sejem. Spored prireditev Torek, 3. 12.: TA VESELI DAN KULTURE (ob 15.00: voden ogled za družine; muzej bo odprt od 10.00 do 17.00 (zadnji vstop eno uro pred zaprtjem); prost vstop za posamezne obiskovalce) Nedelja, 8. 12., ob 15.00: Trara, trara, pošto pelja!, voden ogled za družine Nedelji, 22. 12. in 29. 12., med 10.00 in 13.00: Novoletne aktivnosti v Muzeju pošte in telekomunikacij Izdelovali bomo poštne rogove in štampiljke ter se igrali družabne igre Hitri poštar, Poštarjev nered, Nariši in ugani ter Telefoncke in lestve, ki so jih za muzej pripravili študenti Naravoslovnotehniške fakultete UL. Pridružite se nam z nakupom muzejske vstopnice. Cena posamezne delavnice: 1,50 €; družabne igre: brezplacno.  Prijave niso potrebne. Družabne igre boste lahko igrali tudi 8. 12. in 15. 12. Pridržujemo si pravico do sprememb v programu. RAZSTAVE v Cankarjevem domu Do 15. decembra 2019 bo v Avli na ogled dokumentarna razstava ob 120-letnici vrhniške železnice in razstava modelov Marjana Smrtnika. Razstavo POTOVANJE NA VRHNIKO so pripravili Muzejsko društvo Vrhnika, Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Do 15. decembra 2019 bo v Galeriji odprta razstava: MALAR JE VREDEN VSE HVALE IN CASTI … Slikopleskar Roman Suhadolnik. Razstavo so pripravili Marta Rijavec in Društvo upokojencev Vrhnika, Muzejsko društvo Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Vljudno vas vabimo na odprtje razstav Fotokluba Okular, Fotografskega društva Janez Puhar Kranj in fotografskega mojstra Ela Mihevca. Odprtje FOTOGRAFSKEGA DOGODKA bo v torek, 17. decembra 2019, ob 18. uri v Galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki. Razstava mojstra Mihevca v Avli bo na ogled do 12. januarja, razstavi v Galeriji pa do 26. januarja 2020. Razstave v Cankarjevem domu Vrhnika si je mogoce ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure (ob delovnih dneh), ob nedeljah od 10. do 12. ure ter ob drugih prireditvah. Stalno razstavo akad. slikarja Florisa Oblaka v prostorih Rokodelskega doma, Tržaška cesta 23, lahko obišcete ob predhodni najavi (TIC Vrhnika). Vljudno vabljeni! Povsod je luc … … Ne maram senc, ne trohnobe, ne molka, ne žalosti, ne vzdihovanja! Kaj ni najlepše, z ocmi, z ustmi, z vsem telesom sesati vase luc, ki je je toliko na tem svetu, da je clovek nikoli ne popije, ne more popiti ? Povsod je luc, povsod samo živo življenje, kamor se ozrem; ali pa so moje oci tako ustvarjene … Ivan Cankar, Lepa Vida, 1912 TOREK, 10. 12. 2019, ob 19. 18. Pred Cankarjevim spomenikom ob Osnovni OSNOVNA ŠOLA ANTONA MARTINA šoli Ivana Cankarja Vrhnika SLOMŠKA VRHNIKA »POVSOD JE LUC – ZA NAS JO JE SREDA, 11. december 2019, ob 12. uri. PRIŽGAL CANKAR« TURISTICNO DRUŠTVO BLAGAJANA, Deklamacije in dramatizacija odlomkov iz CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA Cankarjevih del, BRANJE CANKARJEVIH BESEDIL Osnovna šola Antona Martina Slomška Pred Cankarjevim spomenikom na Vrhniki TOREK, 10. 12. 2019, ob 19. 18. SREDA, 11. december 2019 ob 17. uri. RTVSLO RADIO SLOVENIJA, 3. TURISTICNO DRUŠTVO BLAGAJANA, PROGRAM–ARS, CANKARJEVA CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA, KNJIŽNICA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA BRANJE CANKARJEVIH BESEDIL Peter Kolšek: DRAGE FRANJA, Cankarjeva spominska hiša na Klancu PAVLA, ANICA, ALBINA, ŠTEFKA, MICI IN MILENA SREDA, 11. december 2019 ob 17. uri. (Cankar, ženske in pisma) CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA Javno poslušanje Literarnega vecera URA PRAVLJIC Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Cankarjeva hiška v Cankarjevi knjižnici Vrhnika SREDA, 11. december 2019, od 11.12. do 19.18. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA SREDA, 11. december 2019 od 18. ure do 19.18. DAN ODPRTIH VRAT GLASBENA ŠOLA VRHNIKA, ZAVOD Cankarjeva spominska hiša na Klancu IVANA CANKARJA VRHNIKA KONCERT SREDA, 11. december 2019, ob 11.12. Velika dvorana Cankarjevega doma na OBCINA VRHNIKA, OSNOVNA ŠOLA Vrhniki IVANA CANKARJA VSE PRIREDITVE SO BREZPLACNE. ŽUPAN IN UCENCI BEREJO Pridržujemo si pravico do spremembe programa. CANKARJEVA DELA Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika CETRTEK, 19. december 2019, ob 20. uri KULTURNO DRUŠTVO ŠPAS TEATER Ranko Babic: KRIZA SREDNJIH LET Avtobiografska komedija Igra: Ranko Babic Po uspešnici Moška copata, ki je presegla kar nekaj rekordov, na gledališke odre prihaja nova avtobiografska komedija Ranka Babica: Kriza srednjih let. V predstavi bo Ranko z obcin­stvom zaupno delil izkušnje o tem, kako se sooca z krizo srednjih let, ki prej ali slej dole-ti vsakega moškega. In kako ta, hoceš-noceš, vpliva na odnose z boljšo polovico. Po prihodu drugega otroka v družino, selitvi in pripombah, da pri 38 letih ni vec tako po­skocen, agilen in fleksibilen kot je bil nekoc, je Ranko zacel iskati hitre rešitve. Da bo le žena zacela ponovno nositi tangice! Stisnil je tudi zobe, zacel plesati salso in hodit na jogo za pare. In potem novo presenecenje. Je res iz leta v leto bolj podoben ocetu in njegova draga svoji mami? Vse za smeh in ljubezen! Vljudno vabljeni! . . . Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika PONEDELJEK, 9. december 2019, ob 20. uri KULTURNO DRUŠTVO ŠPAS TEATER Jurij Zrnec in igralci: AVDICIJA Komedija; v predstavi igra pet igralcev in en profesor. Režija: Jurij Zrnec Igrajo: Miha Brajnik, Mario Culibrk, Goran Hrvacanin - Gojko Ajkula, Jernej Kogovšek, Dejan Krupic, Damir Leventic, AleksandarRajakovic, Nik Škrlec Stroga komisija bo na igralsko Akademijo sprejela samo najvecje talente. Jagodni izbor generacije! Nadobudni študentje, sami virtuozi improvi­zacije, med katerimi so tudi talentirano neta- Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika 28. november 2019 ZA IZVEN ob 18. uri. Gledališki abonma 2019/20 in za IZVEN ob 20. uri. MARKO HATLAK & FUNtango s posebnim gostomIZTOKOM MLAKARJEM Koncertni vecer Pionirji izvajanja tango glasbe v slovenskem prostoru Marko Hatlak & FUNtango z ognje­vito in sentimentalno interpretacijo ustvarjajo svojo razpoznavnost. V letu 2017 so na Kraljevem konzervatoriju za glasbo v Kopenhagnu posneli novo plošco z naslovom Present. Že v preteklosti je Marko Hatlak koncertni vecer rad zakljucil z vecno ljubezensko zgodbo o Štefani in Bertolinu v lentirani, se ji bodo predstavili v najboljši luci. Zapletali in odpletali se bodo pred igralskimi izzivi. Razgalili se bodo do vseh svojih napak in pomanjkljivosti. Nimajo kaj, gredo na vse ali nic. Stojijo tik pred veliko priložnostjo, ki jim bo odprla vrata igralskega poklica in zvez­dniške kariere! Za smeh v dvoranah in ljubezen do komedije v umetnosti. Vljudno vabljeni! . . . Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika Otroški abonma 11. šola in za IZVEN SOBOTA, 14. december 2019, ob 11. uri Jani Jošovc: CAROBNI DECEMBER Carovniška predstava Carodej Jani v predstavo Carobni december vpleta dogodke in like, ki se pojavljajo v pred­novoletnem casu. Otroci postanejo carodejevi pomocniki; tako si krepijo samozavest, izgubi­jo strah pred javnim nastopanjem in spoznajo, da lahko s sodelovanjem ustvarjajo nemogoce. Predstava je zabavna in hkrati poucna. Drugo naj ostane skrivnost do predstave, na kateri vas bo ocaral in zacaral carodej Jani. Najbolj pridnim otrokom pa bo pricaral prav posebnega gosta – Dedka Mraza! Predstava traja 40 minut; 2+. ritmu tanga, ikonicni skladbi znanega primor­skega komedijanta Iztoka Mlakarja. V letu 2016 sta Iztok Mlakar in Marko Hatlak prvic skupaj stopila na oder in z izbranimi skladbami iz Mlakarjevega repertoarja, pod-prtimi z bogato spremljavo zasedbe Marko Hatlak&FUNtango, navdušila nabito polno dvorano Mlakarjevega domacega gledališca. Kritiki so koncert opisali kot »pašo za ušesa in dušo tako poznavalcev kot ljubiteljev tovrstne glasbe«. Vljudno vabljeni! C A NK A R JE V D O M V R HNI K A Program prireditev za konec novembra in december 2019 Do 15. decembra 2019 MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA, CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA POTOVANJE NA VRHNIKO Dokumentarna razstava ob 120-letnici vrhniške železnice in razstava modelov Avla Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK in TOREK 25. in 26. 11. 2019, od 7. do 13. ure. RDECI KRIŽ SLOVENIJE KRVODAJALSKA AKCIJA Cankarjev dom na Vrhniki CETRTEK, 28. 11. 2019, ob 10. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FILMSKO DOPOLDNE: PAVAROTTI Biografski glasbeni dokumentarec, 114 min, ZDA, Velika Britanija CETRTEK, 28. 11. 2019, ob 18. uri. Vstopnina: 24,90 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA HARMONIKAR MARKO HATLAK & FUNtango Koncertni vecer s posebnim gostom – igralcem, kantavtorjem in pevcem Iztokom Mlakarjem Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki CETRTEK, 28. 11. 2019, ob 20. uri. Vstopnina: 24,90 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GLEDALIŠKI ABONMA in IZVEN HARMONIKAR MARKO HATLAK & FUNtango Koncertni vecer s posebnim gostom – igralcem, kantavtorjem in pevcem Iztokom Mlakarjem Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 29. 11. 2019, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA LEDENO KRALJESTVO 2 Animirana družinska pustolovšcina, SINHRO, ZDA, 6+ PETEK, 29. 11. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA JUDY Biografska glasbena drama, 118 min., Velika Britanija SOBOTA, 30. 11. 2019, ob 18. uri. Vstop prost. DRUŠTVO INVALIDOV VRHNIKA 22. LETNI KONCERT OB MEDNARODNEM DNEVU INVALIDOV Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 1. 12. 2019, ob 15. uri. Vstopnina: 5 €, ocala za veckratno uporabo: 2€. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA LEDENO KRALJESTVO 2 3D Animirana družinska pustolovšcina, SINHRO, 103 min, ZDA, 6+ NEDELJA, 1. 12. 2019, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PASJI SMISEL ŽIVLJENJA 2 Družinski film, 109 min, ZDA, 9+ NEDELJA, 1. 12. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZGODBE IZ KOSTANJEVIH GOZDOV LIFFE 2019, drama, 82 min, Slovenija, Italija TOREK, 3. 12. 2019, ob 18. uri. Vstop prost. TURISTICNO DRUŠTVO BLAGAJANA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA SRECANJE NARODNIH NOŠ TER LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki CETRTEK, 5. 12. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA BOŽJA MILOST Drama, 137 min, Francija, Belgija SOBOTA, 7. 12. 2019, ob 19. uri. Vstop prost. PEVSKO DRUŠTVO IVANA CANKARJA VRHNIKA PRAZNICNI KONCERT Zborovodja: Lovro Grom NEDELJA, 8. 12. 2019, ob 15. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA LEDENO KRALJESTVO 2 Animirana družinska pustolovšcina, SINHRO, 103 min, ZDA, 6+ NEDELJA, 8. 12. 2019, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA LAST CHRISTMAS Romanticna komedija, 102 min, ZDA, Velika Britanija NEDELJA, 8. 12. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PARAZIT LIFFE 2019: komicna drama, 132 min, Južna Koreja PONEDELJEK, 9. 12. 2019, ob 20. uri. Vstopnina: predprodaja – parter 22 €, balkon 20 €; od 22. 11. dalje – parter 25 €, balkon 23 €. KULTURNO DRUŠTVO ŠPAS TEATER Jurij Zrnec in igralci: AVDICIJA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 10. 12. 2019, ob 10. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FILMSKO DOPOLDNE: OBRAZ Drama, 91 min, Poljska TOREK, 10. 12. 2019, ob 19. 18. RTVSLO RADIO SLOVENIJA, 3. PROGRAM – ARS, CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA POVSOD JE LUC … Ivan Cankar: Lepa Vida, 1912 Peter Kolšek: DRAGE FRANJA, PAVLA, ANICA, ALBINA, ŠTEFKA, MICI IN MILENA Cankar, ženske in pisma Javno poslušanje Literarnega vecera Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 11. 12. 2019, od 18. ure do 19.18. Vstop z gratis vstopnicami. GLASBENA ŠOLA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA POVSOD JE LUC … Ivan Cankar: Lepa Vida, 1912KONCERT ORKESTROV GLASBENE ŠOLE VRHNIKA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 14. 12. 2019, ob 11. uri. Vstopnina: 6 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OTROŠKI ABONMA in IZVEN Jani Jošovc: CAROBNI DECEMBER Carovniška predstava s prav posebnim gostom – Dedkom Mrazom! Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 13. 12. 2019, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PLAYMOBIL FILM Animirana pustolovšcina, SINHRO, 99 min, Francija, Nemcija PETEK, 13. 12. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA GREŠ? GREM! Komedija, 90 min, Hrvaška SOBOTA, 14. 12. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 8 €, dijaki, študentje: 6 €. BIG BAND VRHNIKA NOVOLETNI KONCERT Dirigent: Gregor Forjancic Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA 15. 12. 2019, ob 16. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PLAYMOBIL FILM Animirana pustolovšcina, SINHRO, 99 min, Francija, Nemcija NEDELJA 15. 12. 2019, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA JUMANJI: NASLEDNJA STOPNJA Akcijska pustolovšcina, ZDA NEDELJA 15. 12. 2019, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZGODBE IZ KOSTANJEVIH GOZDOV LIFFE 2019: drama, 82 min, Slovenija, Italija TOREK, 17. 12. 2019, ob 18. uri. Vstop je prost. FOTOKLUB OKULAR, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA FOTOGRAFSKI DOGODEK Fotografska razstava v Avli bo na ogled do 12. januarja 2020, del v Galeriji pa do 26. januarja 2020. SREDA, 18. 12. 2019, ob 18.30. Vstop je prost. ŠOLSKO ŠPORTNO DRUŠTVO LOG-DRAGOMER FROGSMAS 2019 Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki CETRTEK, 19. 12. 2019, ob 20. uri. Vstopnina: parter 18 €, balkon 16 €; na balkonu posebna ponudba 4+1. KULTURNO DRUŠTVO ŠPAS TEATER Ranko Babic: KRIZA SREDNJIH LET Avtobiografska komedija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 20. 12. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 7€. PIHALNI ORKESTER VRHNIKA BOŽICNO NOVOLETNI KONCERT Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 21. 12. 2019, ob 15. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PAT IN MAT: ZIMSKE RADOSTI Animirana družinska komedija, 73 min, Ceška, 4+ SOBOTA, 21. 12. 2019, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA JAZ SEM FRENK LIFFE 2019: Drama, 98 min, Slovenija SOBOTA, 21. 12. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VOJNA ZVEZD: VZPON SKYWALKERJA Akcijski domišljijski spektakel, 155 min, ZDA NEDELJA, 22. 12. 2019, ob 15. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SLAVNA MEDVEDJA ZASEDBA SICILIJE Animirana družinska pustolovšcina, SINHRO, 82 min, Francija, Italija, 6+ NEDELJA, 22. 12. 2019, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KRALJESTVO SEVERNEGA JELENCKA Družinski dokumentarni film, 86 min, Francija, Finska, 9+ NEDELJA, 22. 12. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MED TEM KO VAS NI BILO LIFFE 2019: drama, 101 min, Velika Britanija, Francija, Belgija PONEDELJEK, 23. 12. 2019, ob 19. uri. Vstop prost. OBCINA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI Proslava s kulturnim programom Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 25. 12. 2019, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PAT IN MAT: ZIMSKE RADOSTI Animirana družinska komedija, 73 min, Ceška, 4+ CETRTEK, 26. 12. 2019, ob 10. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FILMSKO DOPOLDNE: MED TEM KO VAS NI BILO LIFFE 2019: drama, 101 min, Velika Britanija, Francija, Belgija CETRTEK, 26. 12. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MAFIJA V OBJEKTIVU Biografski dokumentarec, 94 min, Irska PETEK 27. 12. 2019, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VOHUNI POD KRINKO Animirana komicna pustolovšcina, SINHRO, ZDA,6+ PETEK 27. 12. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VOJNA ZVEZD: VZPON SKYWALKERJA Akcijski domišljijski spektakel, 155 min, ZDA SOBOTA 28. 12. 2019, ob 15. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA LEDENO KRALJESTVO 2 Animirana družinska pustolovšcina, SINHRO, 103 min, ZDA, 6+ Velika dvorana SOBOTA 28. 12. 2019, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KORPORACIJA Kriminalna drama, 90 min, Slovenija SOBOTA 28. 12. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VOJNA ZVEZD: VZPON SKYWALKERJA Akcijski domišljijski spektakel, 155 min, ZDA NEDELJA 29. 12. 2019, ob 15. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VOHUNI POD KRINKO Animirana komicna pustolovšcina, SINHRO, ZDA,6+ NEDELJA 29. 12. 2019, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KRALJESTVO SEVERNEGA JELENCKA Družinski dokumentarni film, 86 min, Francija, Finska, 9+ NEDELJA 29. 12. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA CATS Domišljiski glasbeni spektakel, Velika Britanija, ZDA PONEDELJEK 30. 12. 2019, ob 17. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VOHUNI POD KRINKO Animirana komicna pustolovšcina, SINHRO, ZDA,6+ PONEDELJEK 30. 12. 2019, ob 19. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PARAZIT LIFFE 2019: komicna drama, 132 min, Južna Koreja Predprodaja vstopnic za prireditve Turisticni informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9. Tel.: 01 755 10 54, e-po­šta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek – petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www. visitvrhnika.si, www.vrhnika.si. Pridržujemo si pravico do spremembe programa. C A N K A R J EV A KN JI Ž N I C A V R H N I K A 01 510 22 70. Prva sreda v decembu tehnicno zdravstvene in ljudske (kom-cic iz družinskega terapevtskega centra Napovednik za (4.12. 2019, 8.00–11.00). plementarne) medicine. Dogodek bo Pogled. Drugo predavanje bo v cetr-Stalne razstave v potekal v angleškem jeziku in bo pre-tek, 19. 12. 2019, ob 17.00 v Grabe-prostorih Cankarjeve december 2019 veden v slovenski jezik. Udeležba je ljškovi dvorani CKV. Spoznali bomo Odloci se zase brezplacna. kako si par ustvarja svoj prostor, svojo knjižnice Vrhnika Predavatelj Matjaž Holc bo govoril o intimo in bližino, kar je pomembno zaIvanova skodelica - Vabljeni na ogled zidovih, ki nas držijo na mestu in kaj njun razvoj. Še posebej, ce je na poti že Ivanove skodelice, ki je nastala v Pravljicne urice je potrebno storiti, da jih prušimo.Va-Potopis Indija - dotik, ki otrok. Vabljeni. sodelovanju z akad. kiparjem, mag. Namenjene so otrokom, starim med bljeni v sredo, 4. 12. 2019 ob 17.00 Bojanom Mavsarjem in neformalne 4 in 9 let, ki uživajo ob poslušanju do-v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve zdravi rokodelske skupine Kvakvackaš. godivšcin pravljicnih junakov in radi knjižnice Vrhnika. Vstop prost. V sodelovanju s študenti (KVŠ) vas va-Delavnica Prepoznajte Lesene zverinice Igorja Pavlovcica - Va- ustvarjajo. Vrhnika: vsako sredo ob bimo na potopisno predavanje. Miha in bljeni na ogled lesenih zverinic, ki jih 17.00, v Pravljicni hiški na mladinskem Jasmina Petavs sta obiskala jug Indije, svoje vodnike, mojstre ustvarja Igor Pavlovcic. Vec informacij oddelku CKV. Borovnica: vsak po-Srecanje mamic z kjer živijo ljudje, ki jih je družbeni sis­041 762 024. nedeljek ob 17.00 v knjižnici. Pod-tem potisnil na rob preživetja. Z njimi in duše okrog sebe – lipa: vsak ponedeljek ob 17.30 v dojencki v knjižnici sta delala, se ucila in jim pomagala. V Suho cvetje - Vabljeni na ogled cetrtek, 12. 12. 2019, ob 18.00 v Kim Doucette šopkov s suhim cvetjem. Izdelala jih stari šoli. Log: vsak prvi cetrtek v»Mirna mama – miren Vsak izmed nas je obkrožen z dušami, je Marija Nagode. Vec informacij mesecu ob 17.00 v OŠ Log – Drago-Grabeljškovi dvorani CKV. vodniki in mojstri. To je skupina na-na 041 665 004. mer. Drenov Gric: vsak prvi torek votrok« ših prednikov, v nebo vzetih mojstrov Mobili -Vabljeni na ogled simpaticnih mesecu ob 18.00 v veroucni ucilnici Srecanje bo potekalo v torek, 10. 12. Najstniki: Razprimo krila in drugih duš povezanih z nami, ki so in unikatnih mobilov, ki krasijo mla-PGD Drenov Gric – Lesno Brdo. Lepo 2019, 10.00-12.00 v Grabeljškovi lahko z nami že vec življenj. Pogovarjali dinski oddelek. Izdelali so jih otroci dvorani. Vodila ga bo Milena Oblak vabljeni. ustvarjalnosti se bomo o razlicnih vrstah vodnikov in naslednjih šol: OŠ Ivana Cankarja Erznožnik, likovna pedagoginja, obli-V sodelovanju z likovno pedagoginjo mojstrov, ki so okoli nas, in kako jih pre-(podružnicna šola Drenov Gric), OŠ Druženje s tapkanjem, kovalka vidnih sporocil, voditeljica joge in oblikovalko vidnih sporocil Mileno poznati. Kako se lahko z zavedanjem Antona Martina Slomška, OŠ Polhov in osebna trenerka na podrocju oseb- Oblak Erznožnik vabimo najstnike, njihove prisotnosti zavestno povežemo Gradec (podružnicna šola Šentjošt)nostne rasti. S seboj prinesite podlago sprošcanjem in novimi da se nam pridružijo pri ustvarjanju z z njimi. Kako prepoznati razlicne duše, in OŠ Primoža Trubarja Velike Lašce za jogijske vaje. Knjižnicarka Barbara razlicnimi tehnikami v petek, 13. 12. ki delujejo z nami in okoli nas, in kako (vrtec Soncni žarek). V sodelovanju z idejami Kuzmic bo predstavila knjigo Stanley 2019, 17.00-19.00 v Malavašicevem nam lahko pomagajo. Odkrijte, kdo vas JSKD IO Vrhnika in ZIC Naš casopis. I. Greenspan: Izjemni otroci. Zavod Na svetlo stran vabi na druženje, koticku. Knjižnicarka Barbara Kuz­ vodi skozi vse preizkuse v življenju in kjer bomo tapkali, se sprošcali, dopu­ mic bo predstavila knjigo Abbie Hea­ vam vedno znova pomaga najti nazaj šcali super ideje ter se ucili razlicnih don: Samorogov vodnik za vsak dan. osebno pot. Predavanje bo v angleškem Obratovalni cas tehnik in vaj, s katerimi bo naš vsakda­jeziku s prevodom v slovenšcino. Vec njik lahkotnejši in prijetnejši. Delavni­ informacij Kimspirational.slove@ Cankarjeva knjižnica co vodi Darja Bright Tome, intuitivna gmail.com ali 040 906 690. Cena: 13€/ svetovalka, navdušena tapkalka EFT, Vrhnika osebo. Pripeljite svojega življenjskega Access Bars terapevtka in avtorica partnerja BREZPLACNO in duhovno zapisov na spletni strani www.nasve- tel: 755 31 14; 051 620 066; rastita skupaj! Grabeljškova dvorana, tlostran.si. Delavnica bo potekala v fax: 01 755 38 33 petek, 20. 12. 2019, ob 18.00. Grabeljškovi dvorani vsak prvi torek ponedeljek - petek: v mesecu od 9:30 do 11:30. Vabljeni! 9:00 - 19:00 sobota: 7:30 - 12:30 RAZSTAVE V CANKARJEVI Branje Cankarjevih KNJIŽNICI VRHNIKA Krajevna knjižnica besedil V sodelovanju s Turisticnim dru- Kiparska razstava v lesu »Toplota in dr. M. Boršnik štvom Blagajana vas vsako sredo težnja po pristnem in naravnem« ob 17.00 vabimo v Mocilnik na KUD Kosec vabi na ogled razstave Ja-Borovnica branje Cankarjevih besedil. Dogo- tel: 754 61 45 neza Perenica, ki je kipar samouk in Predavanje Terezije dek bomo izvedli v vsakem vremenu. se že dolga leta ukvarja s kiparstvom Morebitne spremembe ure ali lokaci-ponedeljek, cetrtek: Nikolcic in Maje Artenjak v lesu. S svojimi rocnimi spretnostmi je preverite na mirjam.suhadolnik@ 14:00 - 19:00 Poucili nas bosta o razlikah med ra-Brezplacna skupina za sa-uspešno osmišlja les kot plemeniti ma- gmail.com. stlinstvom evropskega rastja in sever-terial v prijazne in intimne forme in torek, sreda in petek: nega - sibirskega rastja na Azijski stra-mopomoc figuralne kompozicije. V okviru pred-8:15 - 13:00 Brezplacna skupina za osvobajanje ni. Posebna gostja bo strokovnjakinja stavitve Obcine Log – Dragomer. TA VESELI DAN KULTURE vzorcev krivde, kontrole, jeze, ... Sku­ za nam neznani svet severa v Sibiriji pina se bo srecevala na 4 tedne, ob 2019 - VRACILO Ana Marija Kolman. Dobimo se v to- ponedeljkih, 17.00-18.30 v Grabelj­ rek, 10. 12. 2019, ob 17.00 v Grabe-GRADIVA BREZ ljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice škovi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Ustvarili bomo varno me- Vrhnika. Društvo Kneipp Vrhnika v ZAMUDNINE sto, kjer si lahko delimo vse in si s tem sodelovanju s CKV. V Prešernovem letu 2000 je Ministr­ medsebojno pomagamo. Pogovarja­stvo za kulturo zacelo s pobudo dneva li se bomo o krivdi, ki jo nosimo, o odprtih vrat slovenskih kulturnih usta­ razlicnih zlorabah (fizicne, mentalne, nov. Z leti se je preoblikovala v Ta veseli custvene, duhovne), o starih vzorcih dan kulture in prerasla v množicen kul- in o ostalih problemih, s katerimi se turni dogodek in veselo praznovanje srecujemo vsak dan. V sodelovanju s ob 3. decembru. Za Prešernov rojstni Centrom Astera in Kimspirational. dan se na najlepši nacin združujeta do- Prvo srecanje: v ponedeljek, 16. 12. stopnost in želja ljudi po kulturi. Ce 2019, ob 17.00. Prijazno vabljeni. imate doma gradivo, ki mu je potekel rok izposoje, ga na ta dan lahko vrnete s Pravljicna urica z širokim nasmehom, saj ne boste placali niti zamudnine niti stroška opominov. dr. Ano Tavcar-Pirkovic Zatorej vljudno vabljeni v torek, 3. 12. Otroke od 4. do 9. leta starosti vabi­ 2019, 9.00-19.00. Opozorilo: starih mo na posebno decembrsko pravljicno dolgov za že vrnjeno gradivo ne bomo urico z znano TV voditeljico dr. Ano brisali. Tavcar-Pirkovic. Povedala bo pra­vljico v tujem jeziku. V Grabeljškovo Svetovalno središce na Inteligenca rastlin dvorano CKV vas vabimo v sredo, 18. Andrea Cattapan bo na predavanju v 12. 2019, ob 17.00. Vrhniki sredo, 11. 12. 2019 ob 17.00 v Gra-Enkrat mesecno, brezplacno in zaupno beljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice informiranje ter svetovanje odraslim Vrhnika, odprl pogled na drugo stran Življenski cikli družina, pri odlocitvah za izobraževanje in realnosti in omogocil vpogled v po­ drugo predavanje: ucenje v Malavašicevem koticku ali v zabljeno znanje o cloveku, rastlinah Racunalniški ucilnici Kemis. 8.00–9.00 in zakonih narave. Predavatelj je po Ustvarjanje partnerstva skupinsko: vrednotenje kompetence rodu Italijan – alkimist, terapevt – ki »ucenje ucenja« in 9.00–11.00: indi-že skoraj dvajset let preucuje, spremlja in novega doma vidualno svetovanja in informiranje. in prakticira nauke Alkimije, iridolo-Cikel predavanj Življenjski cikli druži-Dodatne informacije in prijava na tel.: gije, naravne medicine, naturohigiene, ne bo vodila Andreja Vukmir Bren- KINO VRHNIKA PRIPOROCA Zgodbe iz kostanjevih gozdov Drama / Zgodbe iz kostanjevih gozdov / režija: Gregor Božic / scenarij: Gregor Božic, Marina Gumzi / Slovenija, Italija / 81' Sredi kostanjevih gozdov živi skopuški mizar in bolestno prešteva svoje novce. Na drugi strani reke se Marta, zadnja kostanjarka, pripravlja, da bo za zmeraj zapustila nesrecne doline in našla novo, boljše življenje onkraj oceana ... Sanjska pripoved o razpadu majhne skupnosti na jugoslovansko--italijanski meji. Božja milost Drama/ Grâce à Dieu / režija in scenarij:François Ozon / Francija, Belgija / 137' Alexandre je iskreno veren mož, ki z ženo in otroki živi v Lyonu. Nekega dne po nakljucju izve, da duhovnik, ki ga je v otroštvu zlorabljal, še vedno dela z otroki. Odloci se, da bo ukrepal ter pretrgal tišino, ki obkroža zlocine. Kmalu se mu pridružita še dve žrtvi, vrocekrvni François in globoko travmatizirani Emmanuel. A iz boja ne bo nihce izšel nepoškodovan. Parazit Komicna drama / Gisaengchung / režija: Bong Joon-ho / scenarij: Bong Joon-ho, Han Jin-won / Južna Koreja / 132' Clani družine Ki-taek so tesno povezani, a vsi štirje so nezaposleni in njihova prihodnost ni ravno obetavna. Nekega dne pa sin Ki-woo na priporocilo prijatelja dobi dobro placano delo zasebnega inštruktorja pri družini Park … Med tem ko vas ni bilo Drama / režija: Ken Loach,scenarij: Paul Laverty / Velika Britanija, Francija, Belgija / 101' Ricky, Abby in njuna otroka živijo v Newcastlu. So ljubeca in povezana dru­žina, a financno jim ne gre najbolje. Potem pa se Rickyju ponudi izjemna priložnost. Ce bi prodal ženin avto in kupil kombi, bi se lahko samozaposlil kot pogodbeni kurir. Nova zaposlitev obeta svobodnejši delavnik in boljši zaslužek, toda … Mafija v objektivu Biografski dokumentarec / režija in scenarij: Kim Longi­notto / Irska / 94' Dokumentarec, ki ga je o fotografinji posnela Kim Longinotto, je svetovno premiero doživel na festivalu Sundance. Letizijine fotografije so osupljivo nazorne, hkrati pa imajo nekakšno dih jemajoco lepoto. Gledalec kar zacuti odlocnost osebe za objektivom; njen pronicljivi komentar nekaznovanih zlocinov. Umetnica se zoperstavlja nasilnežem in pokaže velik pogum, ko razkriva njihovo strahopetnost. Korporacija Kriminalna drama / Režija: Matej Nahtigal / scenarij: Zoran Bencic / 90' Po režiserjevih besedah je film žanrsko kriminalna-drama, ki se estetsko napaja iz »neo-noarskih« in konspirativnih trilerjev iz sedemdesetih let 20. stoletja. Zgodba pripoveduje o kriminalistu, ki na lastno pest raziskuje ozadje posla, v katerem želijo oblasti s pomocjo vplivne korporacije deložirati in zrušiti del mesta ter tam zgraditi nov kompleks. Aktualne informacije o dogajanju v kinu najdete na spletni strani kino-vrhni­ka.si in facebook.com/kinovrhnika. Na spletni strani se lahko prijavite tudi na e-novice. Zaradi dinamicnosti ponudbe filmskih naslovov so mogoce spre­membe v programu, zato spremljajte naše objave v prej omenjenih glasilih. Kino Vrhnika Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Cankarjeva knjižnica Vrhnika Cankarjev dom na Vrhniki, Mala dvorana, torek, 10. december ob 19. 18. POVSOD JE LUC … Javno poslušanje Literarnega vecera Peter Kolšek: Drage Franja, Pavla, Anica, Albina, Štefka, Mici in Milena (Cankar, ženske in pisma) V jubilejnem letu smo se temeljito srecali z Ivanom Cankarjem in izvedeli marsikaj novega tudi o njegovem zasebnem življenju. Sem zagotovo sodijo ženske, ki jih je ljubil, one pa so mu ljubezen vracale ali pa tudi ne. Slovenski pesnik in publicist Peter Kolšek (1951-2019) se je v svoji zadnji knjigi Reci tvoji roki, da jo poljubljam (2018) posvetil Cankarjevemu ljubezenskemu življenju, ki ga je lahko obravnaval le na osnovi ohranjene korespondence in podal nekaj presenetljivih ugotovitev o njem. Redaktor je bil Matej Juh, oddajo je zrežiral Jože Valentic. Vezno besedilo je brala - Eva Longyka Marušic, Cankarjeva pisma je interpretiral - Matej Puc, ženska pisma pa: Franja - Lara Wolf Završnik, Pavla - Nataša Keser, Anica - Sara Gorše, Albina - Ana Hribar, Štefka - Lena Hribar, Mici - Darja Reichman, Milena - Lucija Grm. Po predvajanju bo pogovor Vilme Štritof s psihiatrom in psihoanalitikom Matjažem Lunackom. Vljudno vabljeni! Po uspešnem jesenskem delu sledijo priprave na drugi del sezone Pozno jeseni se veliko v enakih razmerah kot njihovi jancek in v gasilskem domu na poznati vsak tekmovalec in vrstniki iz nogometnih klubov Drenovem Gricu. njegovi straši: »Nogomet je na­ športnih aktivnosti z zvenecimi imeni in mnogo S tekmovalnim delom sicer cionalni šport. Je del skupnosti. preseli v dvorane, a pri daljšo tradicijo. sedaj zakljucujejo vse starejše Vsak, ki se v njem udejstvuje, je nogometu to velja le za Z dokoncanjem igrišca z selekcije, ki so uspešne v svojih dolžan delovati v skladu z naj­ najmlajše nogometaše. umetno travo so namrec prido-tekmovanjih oziroma ligah ozi-višjimi merili integritete. Pri bili novo površino za trening, roma sledijo zacrtanim smer-tem mora zagotavljati, da ugled ki bo prišla prav ravno v zim-nicam vodstva kluba, ki temelji nogometa ostane na visoki rav-gocili še bolj primerno okolje lekcije U-15, U-17 in U-19 bodo skem casu. Tako bodo lahko v predvsem na osebnostnem in ni. Nogomet nasprotuje vsakr-za udejstvovanje v njihovem potekale v casu od nedelje, 1. 3. tem casu vec treningov opra-športnem razvoju skupine in šni obliki diskriminacije ter bo priljubljenem športu. Hvala, 2020, do srede, 4. 3. 2020, za se­vili zunaj in bodo posledicno tudi vsakega posameznika. Ob podpiral vse ukrepe, s katerimi ker se skupaj z nami trudite, da lekcije U-9, U-10, U-11, U-12 in bolje pripravljeni pricakali tem želimo spomniti na no-se jo lahko prepreci. Nogomet ohranjamo lepoto in plemeni-U-13 pa v casu od nedelje, 15. 3. spomladanski del prvenstva. gometni kodeks, ki ga v celoti ima mocan vpliv na mlade, tost športa ter otrokom preko 2020, do srede, 18. 3. 2020. Kot Starejše selekcije, od clanov do lahko preberete tudi na sple-zato si je potrebno prizadevati športa ponudimo lepo šolo za vsako leto bodo tudi letos or­U-12, bodo vse svoje treninge tni strani NK Dren – Vrhnika. za to, da bo ta vpliv pozitiven. življenje.« ganizirali tekme z vrstniki iz opravile zunaj. Selekciji U-10 Vsekakor je to vedno aktualna Znotraj kluba je potrebno In ena od takšnih pomemb-domacih in tujih klubov. Tudi tekmovalni del se z za-in U-11 bosta trenirali enkrat tema, na katero pa je treba vec-vzpostavljati odnose, ki teme-nih šol za življenje so tudi vsa­ dnjimi jesenskimi tekmovanji Nogometne priprave so po­na teden zunaj, dvakrat pa v krat opomniti, sploh po minu-ljijo na zaupanju in spoštovanju koletne nogometne priprave, konca in preseli v fazo pripra-memben del sezone in v klubu vljalnega dela na spomladan-dvorani. Selekcije od U-9 do lih nesprejemljivih incidentih med vsemi udeleženci. Nogo-saj predstavljajo tudi ucenje sa-želijo, da bi se jih udeležilo kar sko nadaljevanje tekmovalne U-7 se z novembrom v celoti na najvišjih nivojih nogome-met nasprotuje uporabi kakr-mostojnosti ter delovne navade najve otrok. selijo v dvorane. Za nogometni tnih tekmovanj v tujini. Mlade šne koli oblike nasilja s strani pod strokovnim vodstvom in sezone. Program dela želijo izpolniti Prvic, odkar na Vrhniki delu-vrtec pa urnik in lokacija osta-namrec vzgajamo od malega v kogarkoli, ki se udeležuje tega stran od prisotnosti staršev. v celoti, zato je nujna zadostna je najvecje športno društvo NK jata nespremenjena, torej mali pravem športnem duhu, ki ne športa. Pravilnika za starše in Tudi v tej sezoni bodo klub­ prisotnost vsake selekcije oz. Dren- Vrhnika, lahko recemo, nadobudneži bodo še naprej pozna diskriminacije in rasiz-za nogometaše sta namenjena ske priprave potekale na pre­starostne skupine. da bodo fantje starejših selek-trenirali in se skozi igro ucili ma. Tole je le kratke povzetek temu, da bomo z upoštevanjem verjeni lokaciji, v Termah Catež, Vse novice in športne do- cij in tudi clani lahko trenirali osnov nogometa v vrtcu Bar-njegovega bistva, ki ga mora zapisanih pravil otrokom omo-in sicer v dveh terminih: za se­sežke vrhniških nogometašev lahko najdete na www.nkdren--vrhnika.si Besedilo in foto: Clani KK Ipros Vrhnika odlicno v novo sezono! Peter Kavcic tronski pošti na naslov info@ Clanska ekipa KK Ipros niso pokleknili pred nasprotnikom! z obilno kolicino adrenalina, razgretih cebook in Instagram). Reportaže s po­ nkdren-vrhnika.si, lahko pa Po vrsti so premagovali ekipe Straži-strasti in napetih dvobojev, sicer veli-sameznih tekem in vse druge novice Vrhnike je zelo mlada ekipa, tudi na pristojni financni urad šca, Radovljice, Portoroža in Postojne. kih športnih prijateljev. Na to 'epsko iz kluba pa si v vsakem trenutku lahko zato ji lanskega nesrecnega osebno ali po pošti. V nadaljevanju se bodo za prvo mesto bitko' vas že sedaj vabimo, da si zagoto-ogledate na naši uradni spletni strani izpada iz 3. SKL ne moremo Za vaš prispevek se vam za­ na lestvici pomerili z Gorenjo vasjo in vite najboljše sedeže v telovadnici OŠ www.kkvrhnika.si. hvaljujemo. zameriti. nato še z Ivancno Gorico. Zakljucek pr-Ivana Cankarja. Skupaj zmoremo vec! Pravo nasprotje se kaže v zacetku vega dela tekmovanja bo 29. 11., ko bo Prav tako vas vabimo na oglede te-NK Dren Vrhnika letošnjega tekmovanja. Odigrane so pri nas gostovala ekipa Logatca. To bo kem vseh drugih selekcij, o katerih vas Andrej Smrekar, bile štiri tekme in Vrhnicani še vedno vroc sosedski derbi, ki vedno postreže obvešcamo prek socialnih omrežij (Fa-KK Ipros Vrhnika Še vedno brez poraza Naša clanska ekipa nadaljuje niz tekem brez poraza. To je v 1. Slovenski futsal ligi uspelo samo še vodilni ekipi državnih prvakov iz Dobovca. V casu ko to pišemo, se naši fantje pripravljajo ravno na omenjeno eki­po, ki ima v svojih vrstah kar devet reprezentantov. Kljub temu, da so varovanci tre­nerja Simeunovica konec avgusta Dobovec premagali v super pokalu, je ekipa, ki je uspešna tudi v Evropi, absolutni favorit. Siliko pa tekmuje tudi v Pokalu Terme Olimia. Potem, ko so naši fantje z odlicno igro v osmini fina-la visoko odpravili vedno neugodni Stripy, nam je žreb v cetrfinalu na­menil drugoligaša iz Ajdovšcine, Kixe. Za nastop na zakljucnem turnirju, ki bo konec februarja v Podcetrtku, se bosta odigrali dve tekmi, prva pa bo 13. ali 14. decembra v Ajdovšcini. Selekcija U19, ki brani naslov dr­žavnih prvakov ni izgubila že vse od 11. marca 2018., ekipi U17 pa se po­zna, da še vedno ni kompletna, zato ob tej priliki vabimo nove clane, še posebej igralce letnik 2003 in mlajše. Vabimo vas, da si ogledate doma-ce tekme naših selekcij, ki se igrajo v dvorani OŠ A. M. Slomška. Informacije o tem kdaj in s kom boste našli na naši FB strani Siliko Futsal, kot tudi vse ostale novice, slike, posnetke in zanimivosti o do-macem futsal klubu. 6.12. ob 20:30 FK Siliko vs KMN Tomaž – 1.SFL Futsal klub Siliko NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA ŠPORTNEGA DRUŠTVA VRHNIKA vas vabi na 21.OBCINSKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU OBCINE VRHNIKA NEDELJA, 1. DECEMBER 2019 DVORANA PRI OŠ ANTONA MARTINA SLOMŠKA, VRHNIKA KATEGORIJE: ZACETEK: osnovnošolci/ke 1. – 5. razred ob 9:00 za osnovnošolce/ke osnovnošolci/ke 6. – 9. razred ob 10:00 za ostale kategorije moški do 40 let moški nad 40 let PRIJAVE OD 8:00 NAPREJ ženske enotna kategorija dvojice (absolutna kategorija) Najboljši v vsaki kategoriji prejmejo kolajne in prakticne nagrade. PRIJAVNINE NI! V dvorani Osnovne šole Antona Martina Slomška na Vrhniki je bila oktobra rokometna tekma 1/8 finala rokometnega Pokala Slovenije za ženske med domaco ekipo ŠDRŠ Vrhnika in dvakratnimi prvakinjami Lige prvakov RK Krim Mercator. Žreb pokalnega tekmovanja je namrec namenil, da se že v prvem kolu srecata domaca ekipa in ena najboljših ženskih ekip v Sloveniji in Evropi, RK Krim Mercator. Tako je bila to tudi ena zgodovinskih tekem ženskega rokometa na Vrhniki, saj je bil to krstni nastop deklet v clanski konkurenci. Dvoboj med obema ekipama si je ogledalo kar veliko gle­dalcev. Krimovke so nastopile v popolni postavi in prikazale zelo všecen rokomet. Doma- Rokometašice Krima na Vrhniki rale dvakratnim prvakinjam in do izraza je prišla kakovost ter zbrano igro. Ob tem moram clansko ligo Slovenije. Tudi v lige prvakov v Evropi. Tako je Krimovk. Koncni rezultat je bil poudariti, da so to dekleta, ki so sedanjih mlajših kategorijah je rokomet ni bati, za kar velja za­sluga vsem clanom in trener­jem ŠDRŠ Vrhnika in seveda predvsem mladim vrhniškim rokometašicam. Na zgodovin-ski tekmi so domace rokome­tašice nastopale v naslednji postavi (v oklepajih doseženi goli): B. Avric, N. Berzelak (1), V. Cvelbar, Š. Nusdorfer, A. Jereb (2), T. Robida (7), Š. Remškar, J. Cankar (4), E. Guštin, T. Ko­vac, T. Uljan (1), M. Kodba (1), M. Mole, L. Zalar (1), E. Baltic (4), K. Leben (5) in trenerka S. Jonovic. Gostje RK Krim Mercator pa so nastopile v naslednji postavi: A. Cornelea (10), M. Juric (9), E. Abina (2), N. Žabjek (6), M. Re­bicova (7), A. Kojic, H. Gjerek, B. Baric (1), T. Klemencic (4), M. Vojnovic, N. Zulic, A. Voragic, H. Vucko (2), Y. Snopova, T. Gomilar-Zichero in trenerka B. Jovanovic. Ob koncu tekme je sledilo še bil rezultat ob polcasu 14 : 21. tako 26 : 45, kar je res dober in enajst let trdo in zavzeto delo-veliko mladih obetavnih igralk, prijateljsko skupinsko fotogra- ca dekleta so se jim pogumno postavile po robu. Posebno v V drugem delu igre pa so do-ne prehud poraz. To so dosegle vala od mlajših kategorij do ki že trkajo v clansko ekipo. firanje. prvem polcasu so se zelo upi-macim dekletom pošle moci z borbeno in na trenutke dobro letošnje uvrstitve v 1. B-žensko Tako da se za ženski vrhniški Simon Seljak Karate je ena Autosport Jazon osvojil naslov najboljših vadb državnih prvakov v rallyu za celotno telo Karate akademija kot sta položaj konja (kiba dachi) ali sprednji položaj Pantera predstavlja (zenkutsu dachi), boste pri­ pomembne prednosti dobili mišicno maso. Splošna vadbe karateja za okretnost se bo povecala, kar zdravje in dobro lahko prepreci padce v staro­pocutje ter novega sti. Izboljša moc, vzdržljivost, mojstra karateja. fleksibilnost, okretnost, rav­ notežje in mobilnost. šestih od sedmih rallyev za dr-Že smo zaceli smo z plani in Z rallyem v Idriji, zadnji vikend oktobra, V prejšnji številki smo pred-Mark Novak je postal žavno prvenstvo. pripravami na sezono 2020 in je bila koncana letošnja sezona v rallyu. stavili zdravstvene prednosti mojster karateja – V sredo, Ponosni smo na uspehe mla-skozi vso zimo nas caka veliko karateja, tokrat pa bomo 23. oktobra 2019, je v špor- Skozi celo sezono, smo se v osvojili naslov državnih klub-denk in mladenicev, ki so svojo trdega dela in planiranja, da prednosti fitnesa. Karate je tni dvorani Vrtca Kurircek tockovanju državnega klub-skih prvakov v rallyu. športno pot zaceli v Jazonu, da-bomo novo sezono pricakali še ena najboljših vadb za celo-– enota Ticnica, potekal izpit bolje pripravljeni in odloceni skega prvenstva v rallyu držali Skozi vso sezono so naše nes, nekaj let kasneje ,pa krojijo tno telo. Izboljša srcno-žilne za mojstre karateja. Naš uce­ ponoviti ta uspeh ! samega vrha razpredelnice in posadke dominirale predvsem sam vrh Slovenskega rallya. sposobnosti, tonus mišic in nec oziroma kandidat Mark Na koncu bi se radi zahvalili na koncu uspeli, ter zasluženo v diviziji 1, kjer so zmagale na Casa za pocitek ni kaj veliko. vzdržljivost. Združuje kardio, Novak je po prikazanih ele­vsem prijateljem in partnerjem, vzdržljivostne treninge, vaje mentih za crni pas, šolskih in ki nas , kot prvo razumejo in za mišicni tonus, poleg vse-mojstrskih katah ter prostem podpirajo po svojih najboljših ga tega pa tudi kuri odvecno boju trikrat po eno minuto z moceh, na naši poti. Ples, obletnica in zabava mašcobo. Izboljša srcno-žilno odlicno demonstracijo opra- Naslov državnega prvaka ne delovanje/sposobnosti, pove-vil izpit ter si tako pridobil bi bil mogoc brez vas in z veli­kim veseljem ga delimo z vami ! ca srcni utrip in vnos kisika. naziv SHO-DAN (1. DAN) Izboljša koordinacijo in refle-oziroma mojster karateja! naše delo, da nas spremljajo kse. Raziskave so pokazale, da Za omenjeno uspešno opra­na: www.autosport-jazon.si; z vadbo karateja izboljšate re-vljanje izpita bi mu rad cesti-Fb: Autosport Jazon, ali pa se flekse v doju (prostor za vad-tal v svojem imenu in v imenu zglasijo pri nas osebno na Stari bo borilnih vešcin) in tudi v Karate akademije Pantera! Vrhniki 1. vsakodnevnih aktivnostih. Z Karate akademija Pantera, Društvo Autosport Jazon, vec ponovitvami sklec, trebu-Boris Pecek, mojster foto: Uroš Modlic šnjakov in položajev karateja, karateja, 5. dan za noc carovnic Vabimo vse, ki jih zanima Prvo mesto za Vrhnicana Vrhnicana Bojan Velkavrh in Nina Velkavrh Gorenc sta v letu 2019 nastopala v državnem prvenstvu Republike Slovenije v reliju z vozilom VW Polo 1.4. V Centru plesa in vadbe prihodnost. Hitro je minil ve-cer, razšli pa smo se z obljubo, proStyle na Vrhniki Nastopala sta za OPV Šport da se kmalu spet srecamo na iz Lucin in osvojila koncno 2. smo s plesom v maskah preplesavanju. mesto v diviziji I (motorji do praznovali 10-letnico V ponedeljek, 28. oktobra, je 1400 ccm) med 41 posadkami. delovanja, nekaj dni za sledila zabava ob noci carovnic, Sezono sta zacela z dirko tem pa imeli otroško namenjena otrokom v starosti v Ajdovšcini, kjer sta v spre-šnji izdala tehnika, saj se jima nacin. Bojan in Nina sta zma­zabavo ob noci carovnic od 4 do 9 let. Zanimivo, da so menljivem vremenu in naga-je odlomila polosovina. Tako gala in tako zakljucila sezono se je udeležile sama dekleta, sta morala štiri kilometre do z nasmehom na obrazu na no pajcevin. Da ni zmanjkalo janju avta osvojila 7. mesto. Kako obeležiš 10-letnico ki so v prvem delu navduše-energije, so skrbele mandarine, Ker z rezultatom nikakor nista cilja peljati le po eni, nato je odlicnem 2. mestu. delovanja plesne šole? V stilu. no ter inovativno izdelovala porisane v izrezljane buce; pa bila zadovoljna, sta se na na-sledila še etapa in nocni su-Zahvala za sezono velja S plesom v izbranih beneških okostnjake iz palicic, nekate-crvi iz sladkorja, pa piškoti in slednjo dirko v Velenje odpra-perspecial, ki sta ga prav tako mehanikom, ki skrbijo za ser­maskah, za katere so se neka-re tudi ljubke papirnate buce, pecivo z motivi mack, miši, buc vila popravit vtis. Borbenost vozila le po eni polosovini. visiranje avta med postanki v teri udeleženci potrudili sešiti nato pa se malce razgibala ob ... Upam, da bomo prijeten ve-se je obrestovala in tako sta v Prvi dan sta tako nabrala vec servisni coni in pokroviteljem ves kostum, ob dobri glasbi, zabavnih vadbenih in plesnih cer v družbi razigranih deklet Velenju, štirinajst dni poznejekot dveminutni zaostanek, ki za pomoc, brez katere sezone kozarcku šampanjca, v odlicni igricah. Med ustvarjanjem so in tudi nekaterih mam ali babic v Zagrebu in nato še v Železni-ga naslednji dan nista zmogla ne bi bilo mogoce odpeljati: VR družbi ob polni mizi dobrot ... se vsa zvrstila v koticku posli-kmalu spet ponovili, najpozne-kih osvojila 2. mesto. Po pole-nadoknaditi. ELEKTRONIKA, D. O. O., TERMOTOM, D. Plesali smo, se naucili zanimi-kave obraza, kjer jim je Špela je ob Božickovih ustvarjalnih tnem premoru je septembra Gorico sta zakljucila kot O. O., SALKON, D. O. O., KRILI, D. O. O., ve nove figure pri svingu, se na njihovo željo na obraz na-delavnicah. sledil reli v Novi Gorici. Glede šesta 6. Na reliju v Porecu sta GOSTILNA PRI KRANJCU, TERMOFLOR, nasmejali ob izvedbi zabavne risala strašljive pajke, nosate Anamarija Lazicna sezono sta Bojan in Nina osvojila 3. mesto. Sledil je še D. O. O., AVTOSERVIS MELE, AVTOSER-koreografije, poklepetali o sku-škrbaste carovnice, magicne Foto: Živa Stanovnik, veliko pricakovala, vendar ju je zadnji reli v Idriji, ki pa je kon-VIS MIVŠEK. pni preteklosti in o nacrtih za crne macke in seveda vse pol-Peter Capuder že na tretji hitrostni preizku-cal sezono na najboljši mogoc Foto: Uroš Modlic Zdrav duh v zdravem telesu Vadba v fitnesu za zdravje in dobro pocutje tudi trenerja fitnesa. Za vse in-dividualne programe treningov S hladnejšimi dnevi, meglo in manj dnevne so na voljo štirje osebni trenerji, svetlobe ljudje hitro ki so strokovno usposobljeni in najdemo izgovore, da z ustreznimi licencami, dobre se ne odpravimo na rezultate pa dosegajo tudi na sprehod, na tek ali podrocju hujšanja. drugo obliko rekreacije. A to razvado lahko Treba je se samo zaceti Ce se morda sprašujete, kako spremenimo, ce imamo zano dejstvo, da redno gibanje težo in osnovnimi pripomocki ci pridejo šele po daljšem ob-Najvecja prednost fitnesa je v sploh zaceti in kaj vse potrebu­ vsaj malo volje. ni odlicno le za fizicno, ampak (žoga, trakovi, elastike, kattlle ), dobju. Zato po enem mesecu tem, da lahko v enem prostoru jete za obisk fitnesa, vam lahko tudi za psihicno zdravje. V na-pravilno izvedbo vaj; dviga tru-ne racunajte, da boste shujšali ne glede na vremenske razme­ zaupamo, da je v bistvu zelo Žal vse dobre namene pre­ ših prostorih stremimo k temu, preprosto. Potrebujete špor-pa, mrtvi dvig, pocep, skleca in 5 kg ali bili kot Arnold Swar-re (mraz, vrocina, dež, veter … ) pogosto iznicimo še z razmi-da bi ljudje celo leto zahajali v tno obutev, ki jo uporabljate seveda, kar je zelo pomembno, zenegger v najboljših letih; torej vadite vse leto. Fitnes je klima­šljanjem, da smo tako ali tako fitnes in ne samo v zimskem samo za notranje prostore, pravilnega dihanja. morate biti vztrajni in imeti cilj tiziran in ima kakovostno pre­ že dali vse od sebe v službi in casu, pri cemer smo vedno bolj Za vse, ki si želijo konkretne-in le tako boste našli pot. lahka športna oblacila, brisa-zracevanje in s tem možnosti zadnje, kar nam pade na pamet, uspešni, saj se vedno vec ljudi ga rezultata in hitreje do žele-Zelo priljubljene so skupin- co, priporocljivo pa je, da že za dober trening. Lahko kole­ je, da bi se pozno popoldne, ko odloca za, za celoletno karto, ki pred treningom zaužijete vsaj nega cilja, priporocajo, da si ske vadbe, kjer se lahko od­ je sedaj v bistvu zunaj že te-sarite, veslate, hodite v klanec je tudi najugodnejša.« mno, odpravili ven. A s tem Strokovnjaki in zdravniki pol litra tekocine. Prvi obisk najamete osebnega trenerja, ki locite za katero izmed šestih ali tecete ter poleg kardio tre­je brezplacen, priporocljivo je, vam bo pripravil program vaj, razlicnih vadb za vse stopnje si v bistvu delamo škodo- Ob opozarjajo tudi na preobre-ninga opravite še kakovosten da se predhodno najavite na nadzoroval pravilno izvedbo pripravljenosti (nizko, srednje vedno vec službah, kjer vecino menitve pri ljudeh, ki se sicer trening z utežmi, kar je v naravi telefonski številki 031/373-500 vaj, vas vzpodbujal in glede na in visoko intenzivne vadbe). casa sedimo, je pravilno giba-redno ukvarjajo s športom, kot domala nemogoce. ali e-naslovu, info@bjfit.si, da vaše želje po potrebi tudi se-Letošnja novost, na katero so nje nujno za naše zdravje. Stro-je na primer tek ali kolesarjenje. Z malo srece boste skrbeli vam zagotovijo prost termin. stavil jedilnik in po dolocenem v BJ Fit zelo ponosni, je hrbte­kovnjaki pravijo, da bi moral Za zdravje je namrec nujna ce-za svoje telo in zdravje tudi v Ob prvem obisku vas sezna-casu nadgradil vaš program ter nica fit, ki je namenjena vsem, sodoben clovek vsaj dvakrat na lostna vadba, ki jo lahko izva­družbi enega in edinega Chal­nijo z vsem, kar ponujajo, in redno spremljal vaš napredek. ki imajo pretežno sedece delo, teden redno vaditi z lastno težo jamo prav v fitnesu vse leto. leta Salleta, ki že vec kot sedem kako poteka vadba v fitnesu ter Kot sicer v življenju so tudi torej gre za preventivo pred te­ ali z utežmi, da bi si okrepil telo Kolesarjenje in tek sta aktivno­predstavijo program pri vadbi pomembni cilji. Le žavami z vašo hrbtenico let redno obiskuje BJ Fit. in preprecil poškodbe, ki jih sti, ki obremenjujeta predvsem osnovnitreninga. Vsem novim clanom tako boste lahko dosegli rezul-Za tiste, ki hocejo biti aktivni prinaša sodoben nacin dela. naše noge. Prav noge so tiste, priporocajo obisk vodene funk-tate in napredovali. Vsekakor pred službo, je na voljo jutranja Besedilo: Peter Kavcic, foto: Dobra alternativa vsako-ki prenašajo našo težo, so tiste, dnevnemu razgibavanju v ne ki nas ponesejo in pripeljejo ti-cionalne vadbe, kjer se naucijo si ne postavite previsokih na vadba bodifit, ki se zacne že ob Peter Kavci, arhiv BJ Fit najbolj prijaznih razmerah, ki soce kilometre dalec. Se kdaj pravilne izvedbe vaj z lastno kratki rok, ker rezultati v resni-6.30. Stane Kucler nam jih ponujajo november, vprašate, kaj se dogaja med tem december in januar, ko sto-z našim zgornjim delom telesa, pimo iz hiše ali stanovanja, je ki je prisiljen v pasivno sodelo­fitnes. Ce je še kdo med vami, vanje z našimi spodnjimi udi? Balinarski turnir ki misli, da je to telovadnica, re-Pogosto pozabimo na atletsko zerviran za vse, ki želijo videti abecedo, torej na vaje, ki akti­kot gora mišic, se seveda moti. virajo vse mišice in sklepe. Mi-Prav z namenom, da predstavi-šice jedra, trupa, hrbta, zadnji-mo, kakšne možnosti imamo ce nam zagotavljajo pokoncno na Vrhniki za zdravo rekrea-držo. Brez mocnih omenjenih cijo in preventivo ali pripravo mišic je samo vprašanje casa, na zimsko smucarsko sezono, kdaj bodo nastale poškodbe smo se pogovarjali s Stanetom in vnetja v telesu. Rešitev je v Kuclerjem, ki je lastnik in vodja vadbi z utežmi, s katerimi ob centra fitnes &welnes BJ FIT. Je pravilnem delu pripomorete haja v obrtno-industrijski coni k izboljšanju rezultatov. Tek pod Hrušico in s svojimi zacet-in kolesarjenje sta lahkotnejša, ki sega vse v leto 2012. Sprva hitrejša in z zmanjšanim tvega-so ponujali le fitnes in savno, njem za poškodbe. pozneje pa so svoje aktivnosti V prostorih BJ Fit sicer opa­razširili tudi na skupinske vad-žajo vse starostne skupine, od be in masažni salon, tako da je mladostnikov (organizirajo to zdaj pravzaprav kraj, kjer se tudi športne dneve za osnovne lahko rekreirate in sprošcate. šole) pa do upokojencev, naj-Kot nam je zaupal Stane Kucler, starejši clan šteje že vec kot 80 je BJ Fit namenjen prakticno let. Pomembna skupina obi-vsem od mladostnikov naprej skovalcev so tudi vsi, ki želijo (priporocljiva starost je vsaj 16 urediti svojo telesno težo ali let). Torej ne glede na to, ali ste pridobiti mišicno maso. Naj­stari ali mladi, v njihovih pro-boljši nacin je seveda tak, da storih boste zagotovo našli ne-vse aktivnosti potekajo pod vo­kaj zase. Še posebno pa je vesel, denjem njihovih inštruktorjev ko v fitnesu ali na skupinskih oziroma vadbenih svetovalcev. vadbah vidi nove obraze, saj v Ponosni so, da se v poletnem BJ Fitu želijo omogociti rekre-casu v prostorih BJ Fit na svojo acijo vsem, ki doslej niso bili smucarsko sezono pripravlja V nedeljo, 29. 9. 2019, se je v Sinji le najboljšim štirim ekipam v obeh ligah aktivni. tudi vrhniški smucarski junak Gorici z zakljucnim turnirjem MBL. V drugi ligi so letošnji zmagovalci Medobcinska liga v balinanju – »S tem, ko se zacnejo ljudje Štefan Hadalin, ki trenira pod igralke in igralci ekipe Dragomer Gut-Pet, koncni vrstni red cetvork koncalo letošnje gibati naredijo ogromno za budnim ocesom njihovega tre-ki se selijo v prvo ligo, v kateri je letos tekmovanje balinarjev v t.i. svoje zdravje, kajti vec gibanja nerja Klemena Miklavžina, ki zmagala ekipa PVD Sever Vrhnika - Lo-1. liga: 1. PVD Sever, 2. Horjul, 3. pomeni vec zdravja. Seveda sicer vodi tudi skupinske vad-Medobcinski balinarski ligi (v gatec. Ob tej priložnosti naj se zahvalim Blagajana Vrhnika, 4. Jama, 5. Dren govorim o pametnem, nadzo-be BJ FITKO in jutranjo vadbo. nadaljevanju MBL ) še organizatorjem zakljucnega turnirja, Drenov Gric, 6. Sinja Gorica, 7. rovanem rekreiranju. Zdrav-Stane Kucler še poudarja, da in sicer balinarjem ter clanom PGD Sinja Baron Logatecniki opozarjajo na izjemne pri njih poskrbijo tudi za reha-Zmagovalci zakljucnega turnirja so Gorica za zares vzorno pripravo turnirja. 2. liga: 1. Dragomer Gut Pet, 2. ŠD prednosti redne telesne vadbebilitacijo po poškodbah, torej presenetljivo, vendar zasluženo postali Na zadovoljstvo vseh balinarjev smo se Povž, 3. Kranjci, 4. BŠD Dragomer, in gibanja. Žal se kljub temu se lahko dogovorite za stro-balinarji Kranjcev, ki so do finala prema-ravno zaradi dobre organizacije domenili, 5. F Bar Dragomer, 6. OZVVS veliko ljudi še vedno izogiba kovno pomoc s kineziologom gali na papirju postavljene favorite iz ekip da bomo z zakljucnim turnirjem ponov-Vrhnika - Borovnica, 7. Podpec­športnim aktivnostim. Pri tem oz. fizioterapevtom (absolvent PVD Sever in Dragomer Gut-Pet. no gostovali v Sinji Gorici.-Preserje, 8. Invalidi Vrhnika želim opozoriti tudi na doka-fizioterapije), oba sta hkrati Ob tej priložnosti smo podelili še poka-Miran Štupica Nova smucarska sezona je pred vrati Po precej visokih pripravljenosti. Najmlajši clani Pred nami pa je še glavnina tudi OO ZUTS, ki bo organizi­društva zato že od sredine sep-priprav na razlicne dogodke in ral licencne seminarje za clane temperaturah za ta del tembra pridno trenirajo enkrat aktivnosti, ki se bodo zacele z -ucitelje in usposabljanje za pri­ leta so se v zadnjem na teden od 17.30 do 18.30 v decembrom. Kmalu vas prica-dobitev uciteljskega naziva za casu le-te vseeno telovadnici Partizan in tako kujemo na Smucarskem sejmu, tiste, ki si to šele želijo postati. zacele spušcati, narava nabirajo kondicijo za zimske ki je v našem društvu že tradi- Zagona nam v društvu vseka­ si je nadela jesenske radosti ter se obenem med se-cionalen. barve, listje pocasi boj družijo in zabavajo. V leto-Tako vam bomo v petek, 6. šnji sezoni vadba poteka v dveh 12. 2019, od 14.00 do 19.00 in odpada, zima je starostnih skupinah, s cimer v soboto, 7. 12. 2019, od 8.00 pred vrati in mi smo otroci dobijo svojim letom in do 17.00 v gasilskem domu na pripravljeni, da jih sposobnostim ustrezne gibal-Vrhniki omogocili, da se boste odpremo. ne naloge, vadba pa jim s tem po dostopni ceni opremili za predstavlja izziv. V društvu va-kakovostno in varno smuko. Nacrti za smucarsko sezono bimo vse zainteresirane starše Potrudili se bomo za dobro 2019/2020 so že skoraj vsi na in otroke, da se nam pridružijo izvedbo, vas pa pricakujemo papirju, dodajamo le še malen-na vadbi ob torkih! Tudi pozimi v velikem številu! Sredi de­kosti. Ko bo zapadel sneg, nas ni prepozno, otroci pa bodo ve-cembra se bomo odpravili na pricakujte pripravljene na vseh seli dodatne družbe. Proti kon-tako imenovani Ski opening obmocjih, kjer delujemo kot cu oktobra smo clani društva oziroma prvi avtobusni izlet v smucarsko in nenazadnje tudi organizirali manjše druženje, Nassfeld, konec meseca, za bo­športno društvo, predvsem pa imenovano Kostanjev piknik. žicno-novoletne praznike, pa na belih strminah! Poleg peke kostanja, iger, hrane bo smucarski tecaj za otroke Ceprav se sezona uradno še in pijace je bil za otroke orga-na Krvavcu. ni zacela, že potekajo priprave niziran pohod na Planino, prav Na izlete se bomo odpravili nanjo. Za uspešno in varno tako so vsi aktivni clani v prej-še januarja, februarja in marca, smucanje pozimi je treba v šnji sezoni dobili priznanja za in sicer v Katschberg, Bad Kle­mesecih pred sezono poskrbe-svoje dosežke in udejstvovanje inkirchheim in Heiligenblut oz. ti za ustrezen nivo kondicijske v društvu. Turracher Höhe. Aktiven bo kor ne manjka. V zadnjem letu smo namrec pridobili kar nekaj novih clanov, ki so že aktivni na razlicnih podrocjih društva. Do pestre in uspešne sezone nam manjka le nekaj krepkih snežnih pošiljk, v katere ne dvomimo, saj vremenoslovci napovedujejo, da nas letos caka stoletna zima! Za Smucarsko društvo Vrhnika, Superpolh – športni programi za otroke Kaj imata skupnega Superpolh in Slava vojvodine Kranjske? ga društva. Tecaji smucanja canje, zato se nikar ne cudite, Zacetki na smuceh soboto in nedeljo po tri ure (v Cerkno. Te oblike tecajev so Smo športna ekipa, ki na Ker zima že trka na vrata, ce na smucišcu Cerkno ali Ski-Za zacetnike izvajamo vi-dopoldanskem ali popoldan-namenjene otrokom od 5. leta Vrhniki že peto leto vodi in vam najprej predstavljamo Bor srecate kolono naših tecaj-kend tecaje smucanja na smu-skem terminu), kar je za zace-starosti naprej. organizira igrive in zabavne naše tecaje smucanja. Tecaje nikov s širokim nasmehom na cišcu Skibor, ki velja za enega tnike ravno prav, da jim lahko Poleg tecajne oblike smuca­športne programe za otroke. izvajamo med vikendi in šol-obrazu. Pri vseh programih nas najboljših malih smucišc v Slo-smucanje približamo na zani­ nja organiziramo tudi prosto Otroci z nami telovadijo na skimi pocitnicami, za otroke vodita glavni naceli-varnost in veniji. V ta program so vkljuce-miv in igriv nacin. smucanje pod nadzorom od­splošni vadbi za predšolske stare od 4 do 15 let. Da pa se v kvalitetno delo. Oba dejavnika ni zgolj najmlajši zacetniki, ki rasle osebe za vse, ki so starejši otroke – Superpolh gibalcek, naših vrstah dobro pocutijo že izpolnjujemo z delom v manj-so na smuceh prvic oz. še ne Nadaljevalne oblike smucanja od 12 let. se zabavajo na rojstnodnevnih cisto pravi smucarji in tudi tisti, ših skupinah, zato se le redko smucajo samostojno. Program Za vse tiste, ki že smucajo in Se beremo v naslednji števil­ zabavah, prilagojenimi njiho-ki na smuci stopajo prvic, po-zgodi, da bi na smucišcu videli je namenjen predvsem otro-so na smuceh samostojni, pa vim željam, z nami se ucijo ro-skrbijo naši strokovno podko-skupino Superpolhovih otrok, kom od 4. do 8. leta, veseli smo organiziramo tecaj smucanja ki Našega Casopisa. lati in smucati. vani in licencirani ucitelji. Naši ki bi štela vec kot 5 otrok na tudi kakšnega starejšega zace-med novoletnimi in zimskimi Smucaj z nami! vodili sta varno in igrivo smu-enega ucitelja. tnika. Delo na snegu poteka v pocitnicami na smucišcu SC www.superpolh.si Pridružite se nam Nova sezona na pilates uricah, že v polnem teku nikoli ni prepozno Pilates je vadba, ki pomaga ustvariti lepo oblikovano telo, ohranja zdravo hrbtenico, zagotavlja gibljivost in ravnovesje ter združuje misel, dušo in telo. Po desetih urah vadbe boste obcutili razli­ko. Po dvajsetih urah jo boste videli. In po 30 urah vadbe boste imeli novo telo. To je izrek Josepha Pilates, ki je razvil vadbo s posebnimi principi in naceli, zaradi katerih je naša vadba še bolj ucinkovita. Mi cas zelo dobro izkoristi-mo. Društvo Motivakcija izvaja pilates vadbo na Vrhniki, na Lošci, v mali telovadnici OŠ Ivana Cankarja. Urnik vadbe »Pilates Lošca na Vrhniki« Torek in cetrtek: 19:00 - 20:00 pilates ultra; 21:00 - 21:00 klasicni zacetni pilates Za vas smo naredili anketo in zapisali neka­tere odgovore, kaj menijo o pilates vadbi naše vadece. Anketa je bila izvedena v zacetku no-vembra 2019. Katere pilates ucinke in koristi obcutite na vašem telesu ? - Okrepila sem celo telo. Moj mišicni tonus je izboljšan, sem bolj gibcna. S koncentraci­jo in pravilnim dihanjem, ki je potrebna za pravilno izvedbo vaj, sem se znebila stresa in pripomogla k boljši psihicni kondiciji… - Moja drža je bolj pokoncna. Zmanjšal se mi je obseg pasu. Povecali sta ste gibljivost in vzdržljivost. - Obcutim boljše pocutje ! - Cutim, da se moje mišice krepijo. Ozavestila sem mišicno aktivnost med vadbo. - Moje telo je bolj razgibano. Imam dober »fit« obcutek. Novi - Odkar obiskujem pilates nimam vec bolecin v vratu. - Sem bolj okretna, imam vec energije. Moja telesna drža je bolj pokoncna, bolj sem vzdr­žljiva. Okrepila se je moc v mojih rokah. - Dosegla sem boljšo gibljivost sklepov, izbolj­šala se je moja fizicna kondicija. Nimam vec bolecin v hrbtu in sklepih. Trebušne mišice so spet napete. Izboljšala se je telesna drža. Hvala pilates vadecim za sodelovanje pri an-keti in udeležbi vadbe. Vadeci so vso vadbeno uro zelo zbrani, se trudijo in utrudijo. Ob re-dnih obiskih je napredek hitro viden. Priporo-camo obisk dvakrat tedensko, saj le tako lahko dosežemo optimalne ucinke vadbe. Še se nam lahko pridružite. Smo raznolike starosti, vse zelo mlade po srcu. Za prijavo ali vec informacij ne odlašajte s klicem na številko. 040 559 991. Inštruktorica športne rekreacije pilates Breda Štupica Skupinske delavnice Na Vrhniki dne 9. december 2019 ob 18 uri na Robovi 1, v sodelovanju z Ano Podlipnik s.p. Motivacija in psihosocialno svetovanje za-cenjamo s srecanji skupine: Obvladajmo stres. Vedno bolj obiskane in ucinkovite so sku­pinske psihoterapije. V skupini je omogoce-no vzpostavljanje odprtih, zaupnih odnosov ter s tem razreševanje notranjih in zunanjih konfliktov na vseh ravneh. V skupini se raz­vija odnos. V odnosu rastemo, se razvijamo, napredujemo in se vzpodbujamo. Rojevajo se pozitivna in negativna custva, prijetna in ne­prijetna doživljanja, izzivi, stiske, tesnoba, ob­cutki nesprejetosti, osamljenosti… Skupinska terapija nudi obcutek pripadnosti in opore in temelji na nacelu zaupnosti. V skupini se po­govarjamo odkrito in svobodno. Za vec informacij takoj poklicite 040 126 826. Akrobate cakajo prva tekmo­vanja na zacetku naslednjega leta, nekatere ritmicarke pa so v tekmovalno sezono že vstopile. V soboto, 9. novembra, je v Ljubljani potekal 21. mednaro- Renault CLIO Navdihnjen z življenjem. Že za 10.490 €* Paket zimskih pnevmatik* Brezplacno obvezno in osnovno kasko zavarovanje za 1. leto** 5 let podaljšanega jamstva*** *Podana maloprodajna cena (MPC) je neobvezujoca priporocena cena in vkljucuje 22-odstotni DDV in DMV. Cena velja za model Renault Clio Life SCe 75 s paketom Cool (klima, radio), z že vkljucenim rednim popustom v višini 800 € ter dodatnim popustom v višini 400 € preko Renault Financiranja. Ob nakupu prejmete brezplacen paket zimskih pnevmatik. **Ob nakupu avtomobila preko Renault Financiranja prejmete brezplacno obvezno in osnovno kasko zavarovanje za 1. leto. Pogoj za pridobitev omenjenih ugodnosti je obnova avtomobilskega zavarovanja v naslednjem letu preko Renault Financiranja. ***5 let jamstva ob nakupu avtomobila prek Renault Financiranja obsega 2 leti tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 3., 4., in 5. leto ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej. Vec informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Poraba pri mešanem ciklu: 4,1-6,3 l/100 km. Emisije CO2: 109-142 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6Dt. Emisija NOx: 0,0175-0,0275 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00023–0,00088 g/km. Število delcev (x1011): 0,05-0,72. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroca globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k cezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM in PM ter dušikovih oksidov. 102,5 renault.si Renault priporoca Vaš trgovec v Ljubljani OHIŠA Ana in Živa na 21. Challenge tournamentu dni turnir Challenge tourna­ment, kjer sta naš klub zasto­pali Ana v kategoriji deklic in Živa med kadetinjami. Ana je tekmovala z vajo brez rekvizita in z žogo ter z njima osvojila Najstarejši in tudi najmlajši clani Gimnasticnega društva Vrhnika pridno trenirajo in se pripravljajo na prihajajoce tekme. skupno 12. mesto. Živa pa je prikazala vaje s kiji, kolebnico in žogo in v skupnem seštev­ku zasedla 15. mesto. Cestitke obema in le tako naprej! Do konca leta cakajo dekle­ta še trije mednarodni turnirji (MT): v drugi polovici novem-bra poteka MT Mini Mimi, drugi vikend v decembru MT Moste, teden dni pozneje pa bomo odpotovali v hrvaško prestolnico. Držimo pesti za dekleta, da se bodo cim bolje izkazala. V novembru poteka seminar za pridobitev trenerske licence v organizaciji Gimnasticne zve­ze Slovenija, kamor smo napo­tili tudi tri naše mlade bodoce trenerje. Kakovostno izobražen trenerski kader je kljuc do do-brih treningov in nenazadnje uspešnega delovanja društva. Letos smo zaceli z vadbo tudi v Idriji, kjer potekajo treningi ritmicne gimnastike enkrat na teden, in sicer ob sobotah do-poldne. Idrijska dekleta so pri­dna, zagnana in se zelo hitro ucijo novih vešcin. Veseli smo, da smo našo dejavnost razširili tudi zunaj maticne Vrhnike. Uspehe in utrinke s tekem, treningov in drugih dogodkov, kjer se društvo pridno udej­stvuje, lahko spremljate na naši spletni strani http://5k.amade­us.si/gd/index.php/sl/ ali na našem Facebook profilu. Meta Mramor, Gimnasticno društvo Vrhnika COPYRIGHT: JAN STEINHILBER Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana. PLANINSKI KOTICEK 12. 10. 2019 – Pohod na Ceško koco V soboto, 12. oktobra 2019, smo odšli na po-hod na Ceško koco. Z Vrhnike smo odšli ob osmi uri in se odpeljali do Jezerskega. Na poti na Ce­ško koco smo hodili po gozdu. Bližje ko smo bili cilju, pa smo tudi plezali po lestvah in se prepri­jemali po »zajlah«. Na vrhu je bil cudovit razgled na okoliške gore, na primer Grintovec in Kocno. Malicali smo sendvice, ki smo jih prinesli s se­boj, in kar nekaj sladkarij, tako da nam sladkorja ni primanjkovalo. Spoznali smo nove prijatelje in skupaj poskrbeli, da nam ni bilo dolgcas. Pot navzdol je bila za marsikoga težja kot navzgor, saj se je bilo treba zelo previdno prestopati s skale na skalo, ki so bile v sencnih legah zelo vlažne. Avtobus nas je pricakal na zelo lepem mestu, pri Planšarskem jezeru na Jezerskem, kjer nam je bilo vsem zelo všec. Okrog jezera je razgibana sprehajalna pot, jezero ima obliko srca in priva­blja veliko turistov. Naslednji izlet bo v neznano. Po navadi na avtobusu napišemo listke z razlicnimi idejami, kam bi šli, kaj je naš cilj. Nato vodniki med pra­vilnimi odgovori izžrebajo nagrajenca, ki prejme darilce. Se vidimo v novembru! Vabljeni z nami! Besedilo: Katarina, Maša, Pia Foto: Mladinski odsek 19. 10. 2019 – Golte Oktobrski pohod Veselih Triglavcev nas je popeljal na obrobje Kamniško-Savinjsko Alp, natancneje na planoto Golte, priljubljeno zim­sko-letno visokogorsko središce. Ob 7. uri zjutraj smo se odpeljali do Mozirja, popili jutranjo ka­vico in nato nadaljevali pot proti Goltem. Prehi­tro smo se veselili lepega soncnega vremena, saj nas je kmalu potem, ko smo se vzpenjali proti izhodišcu, pricakalo oblacno, mrzlo in vetrovno vreme. Izmed osmih poti, ki so bile na voljo na izhodišcni tocki, smo se odlocili za krožno pot po planoti Golte, t.im. Pot divjega petelina. Pot nas je vecji del vodila po sami planoti z manjši-mi vzponi in spusti, kjer so prostor dobili vrhovi Medvedjak (1573 m), Smrekovec (1550 m), Ojstri vrh in Boskovec (1587 m), ki je tudi najvišji vrh planote Golte. Kot zanimivost naj omenimo, da je med Mozirsko koco in zgornjo postajo žicni­ce na Golteh na dveh hektarih Alpski vrt, ki je najvišje ležeci (od 1300 m do 1400 m) in najlažje dostopen alpski vrt na obmocju Evrope. V njem je na ogled vec sto domorodnih rastlin Kamni­ško-Savinjskih Alp in je edini vrt v Sloveniji, ki je urejen v naravnem habitatu. Pohod smo koncali v Mozirski koci na Golteh (1356 m). Glede na sla­bo vreme smo se predvsem najprej pogreli, nato pa se domov vrnili po drugi strani, cez preval Crnivec mimo Kamnika. Besedilo: Branka Gutnik Fotografija: Branka Gutnik 26. 10. 2019 – Kaj je novega na Planini? Gospodarski odsek Planinskega društva Vrh­nika je uresnicil še zadnjo svojo obveznost v povezavi z gradnjo Koce na Planini: na procelje koce je postavil tablo pokroviteljev, sponzorjev in donatorjev, tablo, ki bo nadaljnjim rodovom sporocala, kdo vse je pripomogel k izgradnji le­potice na Planini. 20. 10. 2019 – Mitja zapušca odlicno dedišcino v Koci na Planini Pred tednom nas je vecino obiskovalcev Pla-nine presenetil zapis našega najemnika, Mitje Kovacica, ki je na strani Facebook koce objavil: »Tole spodaj je bila moja prva objava pred sko-raj osmimi leti. 30. 11. 2011: Od novega leta dalje me za vi- kende in praznike najdete tule. Ce bo kakšna skupina med tednom, me pa Novo koco na Planini smo gradili skupaj z: Generalni pokrovitelj – 20.000 € ali vec Pokrovitelj – od 10.000 do 20.000 € Sponzor 1 – od 5.000 do 10.000 € Medijski pokrovitelj TORKAR POLDE ing. arh. STROKOVNO SVETOVANJE Sponzor 3 – od 2.000 do 3.000 € Donator 1 – od 1.000 do 2.000 € Donator 2 – od 500 do 1.000 € Donator 3 – od 300 do 500 € KOVACIC Sponzor 2 – od 3.000 do 5.000 € NOVAK ROMAN Srecanje ob zakljucku Ostali manjši donatorji gradbenih del so podprli: ŠPORTNO poklicite. Mal »pošerajte, please«. Jaz sem za Silvestra gor. Ce se nimate kam dat... Današnja pa je moja zadnja, sedaj že nekdanje­ga oskrbnika Koce na Planini nad Vrhniko. Heh, pravijo, da ce bi napisal knjigo, bi bila razprodana. Verjamem! Toliko razlicnih stvari se mi je dogodilo na tem mestu nad Vrhniko, da bi jih težko vse spravil v neko celoto. Nikoli kon-cano delo, izzivi, spoznavanje ljudi in neskoncno improviziranje. Še najbolje bi to opisal s prepro­stim stavkom: bil sem oskrbnik koce! Malo jih bo razumelo ... Danes, ko gledam nazaj, sem najbolj hvaležen za priložnost, ki sem jo dobil. Priložnost je spon­delo prinese s seboj. Družina je tista, ki se ji prvi zahvaljujem za vso potrpežljivost v teh letih. De-lam na tem, da nadoknadim zamujeno! Vsa moja zgodba pa se nebi odvila, kot se je, ce ne bi imel podpore v nekaj kljucnih ljudeh. To so PD Vrhnika, ki se je moralo ves cas spoprijemati z mojimi idejami, še posebej Milan Jerman in Ro­man Novak, ki sta bila vedno na voljo z rokami in nasvetom, Berto Sotler, stari momljac, ki me je vpeljal v oskrbništvo in me v praksi naucil vec, kot bi me lahko katerakoli teorija, in pa seveda neunicljiva »tastaradva«, Stanka in Franci, ki sta vsa ta leta svoj prosti cas zapravljala na Planini, meni v podporo, marsikdaj vec, kot le podporo. Robiju, novemu oskrbniku, in ekipi, ki ostaja AVTOT EHNA tano prerastla v izjemno izkušnjo, ki mi ji pri- TURISTICNO, POLHARSKO SUHADOLNIK FR ANCIŠEK SLAVEC ŠUŠTERŠIC ŠPELA IN JANEZ ROMAN MDO PD IN IN GOBARSKO GRADBENA DELA SNOVTEX HOT EL VIS IN SEVER LEDIN A -AR AVTOKLEPARSTVOAVTO MESOJEDECD. O. O. DRUŠTVO STANIS LAVA MIODRAG PD IN LICARSTVO D. O. O. D. O. O.MANTOVAD. O. O. JOŽE OBJEM TOPLINE ROD ENAJSTE ŠOLE MALEŠEVIC S. P. MEDVED, STANISL AV RODE S. P.ANSAMBEL BRATOV NOTRANJSKE TADEJ TESAR BLAGAJANA PD BOROVNIC APD CERKNICAPD LOGATECZAVRH CANKAR, SMRECJE FIZIOTERAPIJ A DRUŽINA FINVEST CANKARJEVA MARIJ A MURN FRIZERSKI SALON KNJIŽNICA VRHNIKA UNIPLAST D. O. O. PROIZVODNJA IZDELKOV IZ PLASTICNIH D. O. O. ŽGANJEKUHA SKVARCA ROK ŠUŠTERŠIC S. P. KS VRHNIKA - VAS LOVSKA DRUŽINA ELO RIJAVECOLI nesla nova znanja, osebno rast in nove prijatelje. ŠPORTNO MAS VRHNIKA ZAKLJUCNA DELA SLIJ EPCEVIC MIZARSTVO PGD DRUŠTVO SANDI OLIVERA DRENOV GRIC – POVŽ STARA ZAKRAJŠEK S. P. VGRADBENIŠTVU ROŽMANEC JANEZ S. P. PIVK PAVLETOVI DRUŽINA LESNO BRDOVRHNIKAS. P. JOŽE FORTUNA S. P. PEVCI IN PEVKE MIRO, SILVA IN ALEŠ MAKOVECSTARA VRHNIKA SUHADOLNIK TINE FRIZERSKI KOPRIVECKRAŠOVEC SALON SARA, SUHADOLNI K PETRICMINERSTVO PECARSTVO 5. RAZRED LUGARIC AVBELJ OŠ 8 TALCEV PETRIC HELENA IN JANEZ PETRAMATJAŽ KARL CIFREK BOŠTJANJOŽICA MARTIN S. P.LUKOVICALOGATEC ŽIROVNIK PREVOZI IN STORITVE Z STORITVE Z GR ADBENO VZDRŽEVANJE OBJEKTOV IN RAUTER S. P. ŠIROK DRAGUTIN PIŠEK REPNIK STANE SONJA GRADBENO MEHANIZACIJO MEHANIZACIJO, SCOOBA MONTAŽA KONSTRUKCIJ, MATJAŽ GORICAN E MA PIŠEK BR ANKO BORŠTNAR S.P. MATEJ SKUBIC S.P. OGRIN LADO S.P. BRANKO Seveda so tudi slabe strani in kdor je prebral FRANC IN IN IN KRIŽAJ DJ JOHAN VIKTORŠUŠTERŠIC KLEMEN MESEC KRŽEMETA MIRKO PIVK JANEZ TRCEK & CO. PD VRHNIKA NOVAK JOHAN MARTIN NIKO VODVRT FRANC IŠEK IN GASILNI APARATI CANKAR LUKA KS VRHNIKA BOŠT JAN KRŽIC S.P. KLEPARSTVO FRANJO AVTOPREVOZNIŠTVOSERVIS GASILNIH SKVARCA S TANE JESENOVEC IC IN KROVSTVO PETER APARATOV, PRODAJA IN ŽGANJE KUHA ROK ŠUŠTERŠ JANEZ VEHAR CENTER BOGDAN OBNOVA PLESTENJAK DRUŽ D. O. O. INA PREIZ KUSI MIKLAVCICOBJEKTOV JOŽEFMIRKO CELARC TOMINC S.P. FRANCKA ANSAMBE L OPREME CUNDER VERD STAVBNO VRHOVEC IN ŠTEFAN PL AHUTNIK MRAK PIŠEK KLJUCAVNICARSTVO KOVACIC S.P. MARIJA JANKO IN GAŠPER JANEZ LEON CANKAR OKORN S. P. NAGODE ANSAMBEL STANE PRESENE CENJEHLEBEC TEOMITJA RAJSKI VRT FRIZERSKIM ATIJ A mojo prvo objavo, mu bo hitro jasno, kaj tako NADA, DRENOV GRIC SALON SARA, SPLOŠNO SAVO VUKOVIC RAUTER MIZARSKE MIZARSTVO S.P. JOŽICA S. P. DRAŠLER STORITVE JEREB SKUBIC SAJE GUTNIK d.o.o. KOGOVŠEK ANSAMBEL OKTET RASKOVEC BOJAN MATJAŽ BRANKOSAŠO IN ROZI JANEZ KOGOVŠEK MITJA NOVAK ROMANZUPAN EDO KOPRIVEC S.P. S. P. Garafolj Miran ELEKTRO-INŠTALACIJE BETONKO ZALAR BIZJAK SONJA TOMAŽIN BAGRCEK CAFUTA NPPN CELARC MIHA GAŠPER PEROVICH JERAJ MATJAŽ S. P. ANDREJ IN BIZJAK VOJKO MARJAN ZALARFRANC RACUNOVODSKI KOŠIR IZDELAVA S.P. CELARC S. P. 080 50 77 | barjans.si ANI SERVIS ŽELEZNIK IN SLAVI BRATOV CANKAR S IMON JOŽE NIKA PERPAR S. P. AVSTRALIJA S.P. SMRECJE na Stolpu, ne bo nic lažje, le izzivi bodo drugi. Preprican sem, da se bodo znali spopadati z nji-mi in peljali to zgodbo naprej...tako kot cela vrsta oskrbnikov pred menoj, v zadovoljstvo vas, obi-skovalcev, ki se vracate na Planino nad Vrhniko. Se vidimo na vrhu, naslednjic bom v »civilu« Mitja Kovacic«. Iskal sem besede, da bi se mu zahvalil, ni mi jih bilo težko najti, a prevec jih je bilo in zopet nisem vedel, kaj naj napišem. Odgovor sem našel kar v odgovorih na njegovo sporocilo, ki so ga na Facebooku pustili njegovi privrženci, na primer sedanja ekipa: Koca Planina nad Vrhniko: Naš šef Mitja je eden najboljših ljudi, kar sem jih spoznal v življenju. A spoznal sem jih res veliko. Ko spoznaš take ljudi in imaš priložnost z njimi sodelovati, je to tisto darilo, s katerim ti ži­vljenje poplaca slabe izkušnje. Ni vec kaj do-dati. Hvala, stari. Le kaj naj dodam jaz? Mitja, hvala ti za vse preživete dneve na Planini in ni jih bilo malo in vem, da si vzgojil odlicno ekipo, ki bo tvoj sloves nadaljevala. Besedilo: Milan Jerman, foto: Gašper Tominc 27.10.2019 – Lintverni v Prlekiji Lintverni smo se tokrat že drugic napotili v Prlekijo. S prihodom Ponce nam je ta del Slove­nije postal ljubši in bolj zanimiv. Na Globoki pri Ponci so nas pricakali in pogostili Marta in An-dreja ter Ponca in B’car. Po okrepcilu smo krenili proti prvemu cilju–- na razgledni stolp na Go-mili. Soncen, skoraj poletni dan nas je spremljal po cudovitih goricah. Z razglednega stolpa smo obcudovali Prlekijo in Slovenske gorice vse do Pohorja in Boca ter Donacke gore in Maclja. Pohod smo nadaljevali proti Juršincem oz. do Sakušcaka, kjer smo si ogledali muzej slovenske­ga izumitelja Janeza Puha ter se podrobno se­znanili z njegovim delom in življenjem. Pohod smo koncali pri nekdanji Puhovi rojstni hiši in se nato vrnili na izhodišce na Globoko. V prije­tnem vzdušju pri gostitelju Ponci smo sklenili še eno druženje in se zadovoljni vrnili na Vrhniko. Marti in Andreji ter Ponci in B’carju se zahvalju­jemo za odlicno pripravljen pohod in druženje v Prlekiji. Na pohodu smo sodelovali Lintverni Bankir, B’car, Cvickar, Grintovec, Ponca, Stari, Špik, Špilck in Vezist. Besedilo: Lintvern Vezist Fotografije: Lintverni Grintovec, Ponca, Špik in Vezist Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzeleni, Soncki in Barjani) najdete v Upokojenskem koticku Našega casopisa, vse objavljene clanke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še vec fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si. NOVO V HORJULU: Salon za nego rok in nog Pedikas! V sprošcujocem okolju in na dostopni lokaciji izvajam za vas naslednje storitve: - medicinska pedikura (odstranim težave z vrašcenimi nohti, kurjimi ocesi, razpokami ter posvetim posebno pozornost negi diabeticne­ga stopala), - klasicna pedikura, - refleksna masaža stopal, - osnovna manikira, - terapevtska manikira, - klasicno in permanentno lakiranje, - parafinske obloge, pilingi, maske. Po dogovoru izvajam pedikuro tudi na domu. Lepo vabljeni! Pedikas, nega rok in nog, Barbara Smrtnik s.p. Slovenska cesta 7, 1354 Horjul, 040/593-008 E - izdaja poslej na »Vas skrbijo racunovodski izkazi«. LAHKO SMO VAŠA REŠITEV! www.visitvrhnika.si NATANCNO • AŽURNO • INDIVIDUALNA OBRAVNAVA Arhiv starejših izdaj je dostopen na Horjulska cesta 116 1356 Dobrova https://www.dlib.si/ 040/904-859 041/581-584 01/3641-757 e-mail: andreja.piskac@telemach.net piskac.andreja@gmail.com MALI OGLASI Zaposlitev Zaposlimo mizarja, zažele­ ne delovne izkušnje v mizarski stroki. Info na 041-635-910. Storitve Nudim strokovno pomoc pri težavah s partnerskim odnosom in pri vzgoji otrok. Tel.: 041 239 769 ali www. srcna-moc.si. Racunovodske storitve in davcno svetovanje že od leta 1999, Andreja Piskac s. p., Hor­julska cesta 116, 1356 Dobrova. 041 581 584 ali 040 904 859, andreja.piskac@telemach.net. Poucujem klavir in elek­ tricne klaviature. Sem peda­ goginja s petnajstletnimi iz­ kušnjami. Zagotavljam uspeh in zadovoljstvo udeležencev. Poucujem na Vrhniki. Eugenij, Sabina Mivšek s.p. Ticnica 24, Vrhnika. GSM: 041 878 661. Mail: sabina.mivsek@siol.net Lepo povabljeni. Sem družinska media- torka. Nudim pomoc pri reševanju sporov. Mediacija je oblika alternativnega reševa­ nja sporov v zadovoljstvo vseh vpletenih, brez posredovanja sodišca. Povabljeni. Kontakt: 041 878 661 Ce vam po napornem urniku zmanjka casa ali pa vas napade bolezen, vam nudim pomoc pri hišnih opravilih, pospra­vljanju, cišcenju stanovanja ali hiše. 040 784 718. Okolica Vrhnike. Popravljam elektricno rocno orodje: vrtalne stro­ je, brusilke, žage ... Previjam rotorje, statorje. Elektromeha­ nika Andrej Mesec, s. p., Ob progi 8, Vrhnika, GMS 051 220 192, elektromehanika. mesec@gmail.com Psihosocialno svetovanje – Nudim strokovno pomoc pri reševanju vsakdanjih težav ali življenjskih dilem. Ucinkovito vam lahko pomagam pri spre­ jemanju zavestnih odlocitev za spremembo in osebnostno rast, kadar išcete odgovore na konkretna in aktualna življenj- ska vprašanja. Ana Podlipnik, 040 126 826. www.motivacija­ insvetovanje.si Nudim lektorske storitve. Za podrobnejše informacije poklicite na tel. št. 030 343 000. Nudim cišcenje poslovnih objektov, privatnih stanovanj in hiš… Poklicite na tel.040­ 718-330. Trajno vam odpravim strah, depresijo, tesnobo, pa- niko, nespecnost, anksioznost, žalovanje, ljubosumje, jezo, stres, ... z EFT-terapijo. www.eft.si, mojca@eft.si ali tel.: 051-780-724 Mojca Nendl. Ponujam lasersko gravira­nje in razrez umetnih materi­alov in lesa. Sandi Dobrovoljc Cankarjevo nabrežje 14, Vrh­nika. GSM 031 244 997 Nepremicnine, gradnja V industrijski obrtni coni na Vrhniki, Pod Hruševco 42, oddam poslovni prostor 216 m2, primeren za skladišce ali proizvodnjo. Tel.: 041 611 186. Najamem vec kmetijskih površin (travnike in njive) v okolici Vrhnike, Blatne Bre­zovice, Sinje Gorice, Ligojne, Podlipe, Drenovega Grica in Loga. 031/436-229. Prodamo zazidljivo parce-lo na Drenovem Gricu, 1200 m2, mirna lokacija, z vsemi prikljucki. Vpisano v ZK. Va-bljeni na ogled. 041 404 329. Hišo v najem išcemo v Obcini Borovnica; ponudimo pomoc pri vzdrževanju hiše in njene okolice. Ponudbe zbira-mo na telefonsko številko: 040 846 517. Prodam kmetijsko zemlji-šce, k.o. Blatna Brezovica, vec parcel, travniki, njive – bar-janska zemlja. Tel. 031 200 375. Kupim manjšo samostojno hišo, Vrhnika z okolico, do 90 tisoc evrov. Telefon: 070 83 73 54. Ugodno prodam tri zazi­dljive parcele na Pakem pri Borovnici. Vsi prikljucki so na parceli (kanalizacija, voda, elektrika). Vabljeni na ogled: 041 631 556. Smo mlada družina in kupi-mo zazidljivo parcelo ali hišo v Horjulu z okolico. Poklicite na telefonsko števil­ ko 031773875 Prodam gozd na 15.080 m2 veliki parceli, rahla strmina. Gozd je v Radni na Brezovici, številka parcele je 494. Tel.: 068 636 587. Prodam garažo v centru mesta, ob cesti 6. maja. Tel.: 041 312 407 Kupimo zazidljivo parcelo ali hišo na obmocju Polhovega Gradca ali Horjula. Prosim poklicite na 051201056. Oddam v najem vecjo hišo v okolici Horjula, tel: 041 718 014. Prodam parcelo v Vnanjih Goricah, kmetijsko zemljišce na robu zazidljivosti, lepa loka­cija, 1200 m2 (lahko polovico), cena po dogovoru. Tel.: 041 849 985. Išcem hišo za najem v oko­lici Polhovega Gradca. Javite na telefonsko številko: 031 - 860 - 703. Prodam soncno zazidljivo parcelo na Butajnovi nad Horjulom v izmeri 590 m2. Na parceli je že prikljucek za vodo z montiranim števcem, elektrika je v bližini, lega ob cesti. Cena je 12 000 evrov. Telefon: 040 506 755. Prodam zazidljivo parcelo, 1400 m2, v okolici Horjula. Telefon: 041 264 702. Prodam novo kaminsko pec Haas + Sohn, kupljeno leta 2018. Zmogljivost segre­vanja do 120 m3 , cena po do-govoru. Telefon: 031 643 212. Prodam hišo na Dolu pri Borovnici s kvadraturo 230 m2 s pripadajoco 1000 m2 veliko parcelo. Cena: polovic­ na cena od ocenjene vrednosti GURS-a. Prodam brez posre­ dnikov. Telefon: 041 299 821. Prodam rabljeno in kemij­sko ocišceno malo cistilno napravo, je aqua terne 135 AS - nizka. Proizvajalec Rikutec. Priložena tudi potrebna ''elek­tronika''. Tel.: 041 350 598. Podarim skoraj novo zibro pec. Informacije na Tel. 041 430 807! Prodam tri parcele v Drago­merju, velikost približno 700 m2, cena po dogovoru. Tele­fon: 051 318 290. Kmetijstvo Prodamo dve PVC-cisterni, 1000 l, za cisto vodo, ojacani s kovinsko armaturo in ven­tilom za izpust. Cena 100,00 EUR za kos. Vse preostale informacije na št. 040 25 88 99. Sprejmem stare deske, ore-hove, cešnjeve, jesenove... Tel.: 031 643 602. Prodam obracalnik- zgra­ bljalnik sena Panonija 240 in nakladalko sena SIP 19 z alu­ minijastimi stranicami. Oboje rabljeno in dobro ohranjeno. Tel. 041 223 393. Sadike aronije, crnega ribe­za ..., veliki grmi, ki že rodijo. Po dogovoru mogoc prevzem na relaciji Borovnica–Ljublja­na. 041 499 424. Nudimo dnevno sveža pre­pelicja jajcka – brez GSO. Cena za 18 jajck je 2,50 evra. Možnost dostave po dogovoru. Narocilo na št.: 041 645 558. Prodam traktorsko pri­kolico mocnejše izdelave, ni kiper. Cena 300 evrov, Vrhni­ ka. Tel.: 041 525 185. Jagnjeta prodam. Tel. 041 511 101 Odlicen domaci med prodam. Od treh kilogramov naprej dostavim tudi na dom na obmocju Obcine Vrhnika. Cebelarstvo Drašcek, tel.: 041 853 793. Kupim njivo ali sadovnjak na Vrhniki – proti Planini ali do Stare Vrhnike; do 5000 mČ, za samooskrbo. Tel. 051/363­359. Prodam kmetijsko zemlji-šce, k.o. Blatna Brezovica, vec parcel: travniki – njive, barjan-ska zemlja. Tel. 031 200 375. Sprejemam narocila zadrva (bukev, hrast) za jeseni. Drva lahko nažagam in do-stavim, so iz lastnega gozda, lahko tudi sveža. Inf. Marko: 040 565 548. Prodam skoraj novo sedlo Western, cena 300 evrov. 040 250 473. Prodam ciste 1000-litr­ske cisterne PVC za vodo v kovinskem ogrodju in na kovinskem podstavku. Cena po dogovoru. Mogoca tudi dostava. Tel.: 040 815 393. Zaradi bolezni oddam zidan cebelnjak s panji v okolici Borovnice. Informacije na telefon: 041 631 556. Rastlinjak Termoflor, dolžine 3 m, s polico in z dvema oknoma za zracenje, rabljen le eno sezono, pro-dam. Cena 700 evrov. Info: 041 784 600 Vrhnika. Traktor Same Delfino 32, letnik 1972, odlicno ohranjen, prodam za 2600 evrov. Tele­ fon: 040 250 350. Mošt, mlado vino, vino – belo, rdece, cvicek – in grozd­ je žlahtnih sort, tudi za cvicek ... Mogoca dostava. Traktor, mulcar, prikolico, koso, trosil­ nik, motokultivator, prikljucke, druge stroje, tudi v okvari, kupim (041 407 130). Starine Star mizarski ponk, skrinje, omare, vozicek ciza, kripa ali lojtrnik in druge stare predme­te kupim. Tel.: 031 878 351. Prodam kamnit portal vrat in rešetke za okna (gavtre). Telefon: 031 730 552. Prodam znacke in star denar. Tel.: 040 784 718. Prodam staro železno bla­gajno, šivalni stroj v lesenem okvirju, namizno tehtnico na uteži (do 20 kg). Cena po do-govoru. Telefon: 01 3645 462. Prodam star šivalni stroj, znamke Singer. Ponudbe na tel. št. 00386/ 051 222 970. Ostalo Starejša gospa, ki živi v cen­tru Vrhnike, prosi za pomocpri hišnih opravilih vsak dan v dopoldanskem casu. Tel. št.: 031 401 310. Milena. Diatonicno harmoniko Lu-bas, starejšo, dobro ohranjeno, prodam. Telefon: 051 311 573. Prodam voz gumar, hrasto­vo 300 l kad in novo moško jakno velikosti XL. 031 255 648 Poceni prodam gorilec za olje, Hansa, rabljen dve leti. 041 807 941 Prodam cešnjev hlod, dolži­ne 3,5 metra, premera 110 cm. Tel.: 031 852 871. Prodam novo plasticno okno, 100 X 120 cm, rabljen betonski mešalec in motor ceški CŽ, letnik 1970, 175 ccm. Tel: 031 841 510 Kupim stare kovance, znac­ke in razglednice. Telefon: 070 235 235. Razno mizarsko orodje, rocno in elektricno, prodam. Tel.: 031 733 758 Prodam mestno kolo, 28 col, znamke Esperia, z vsemi dokumenti, zelo malo rabljeno. Okvir iz aluminija, prestave Shimano. Kolo je kot novo. Cena po dogovoru. 041 828 455. Prodam kontejner 4 x 2 m, izoliran, primeren za cebele, skladišce ali vikend. 041 670 726 Prodam gostinsko opremo: šank, korita, pulti, hladilnik, žar, štedilnik, friteza, plinski kovektomat, pica pec in pec za pišcance. 041 670 726 Prodam 40 kom stolov. Železno ogrodje, sedalo leseno. Cena: 5,5 €. Miza: 12 €. 041 670 726, Borovnica Kupim knjigo Blagajke, avtorja Janeza Praprotnika. Telefon: 041 994 009. Prodam nove lahke po­hodne cevlje Alpina in nove Alpina pohodne goj­zarje s podplatom vibram. Oboji so ženski, velikost 39. Inf.: 041 828 455. Prodam rolerje Bladerun­ner, št. 36/37, ali zamenjam za drva. Tel. 041 87 87 39. Prodam 300-litrski samo­stojec bojler, rostfrei, z vse-mi prikljucki, malo rabljen.Cena 200 evrov. 040 250 473. Prodam starejši šivalni stroj, Bagat Ruža, v omarici in zelo star (muzejski) pisalni stroj Olivietti M-40. Telefon: 041 749 263. Prodam leseno otroško posteljico z ograjico, jogijem, posteljnino in ostalo opremo. Telefon: 031 236 214. Kupim manjšo rabljeno ali novo bencinsko crpalko za vodo. Telefon: 040 549 280. Klicite zvecer. Prodam dve prazni jeklen­ki za plin (kuhinjske), oranžne barve. Telefon.: 070 799 552. Prodam sušilni stroj znam­ke Whirpool, zelo malo rabljen. Cena po dogovoru, Vrhnika. Tel.: 041 719 938. Prodam pokrivalo proti toci za avto kangoo, novo, nikoli rabljeno. Cena po dogo­voru. Telefon: 041 573 812. Prodam leseno otroško posteljico in mizico. Telefon: 040 714 119. Prodam dve plinski jeklen­ki za gospodinjstvo, oranžne barve. Cena 25% cenejša kot v redni prodaji. Telefon: 070 799 552. Prodam tekaške smuci Quechua Classic, crno-zelo--bele, dolge 172 cm, s palicami, 120 cm, in tekaške cevlje, št. 37. Info na tel. št. 031/350-076. Prodam pec za centralno kurjavo, gorilnik in cisterno za olje (1500L). Vse je odlicno ohranjeno. Cena je 300 €. Te-lefon: 01 755 25 72, GSM: 040 747 709. »Inštrukcije« Inštrukcije kemije, telefon: 031 352 124. Zelo uspešno, z dvajsetletnimi izkušnjami, inštruiram kemijo za gimna­zije, druge SŠ, osnovno šolo in pripravljam za maturo. ATO­KEM. Zlatko Šorn. s. p., e-po­šta: zlatko.sorn@siol.net Nudim ucno pomoc šo­loobveznim otrokom. Po izobrazbi sem pedagoginja in imam veliko izkušenj ter zago­tavljam odlicne rezultate. Vec informacij: 051 346 179 Inštruiram matematiko za osnovno in srednjo šolo, tudi na vašem domu. Informacije na telefonsko številko: 031 392-842. Ima vaš osnovnošolec ali srednješolec težave pri ma-tematiki? S svojim znanjem in izkušnjami na podrocju pomoci pri ucenju matemati­ke lahko pomagam, da bodo te težave hitro mimo. Poklicite na 041 621 343. Slavica Peše­vska. Ponujam inštrukcije za anglešcino za osnovnošolce in osnovnošolke. 040 524 640. Na Vrhniki nudim inštruk­cije anglešcine, matematike in slovenšcine za šoloobvezne otroke. Imam 15-letne izku­šnje. Zagotavljam uspeh. Lepo povabljeni. Tel: : 041 878 661, Sabina. Inštruiram anglešcino inslovenšcino za osnovnošolce in srednješolce. Sem profesorica z dolgoletni-mi izkušnjami pri inštruiranju. Tel.: 031/350-076. Turizem Apartma na smucišcu Kr-vavec oddam že za od 63,75 evra/nocitev (štiri odrasle osebe + dva otroka). Vec na https://www.nasmuciscu.si. Oddam gostinski lokal v centru Vrhnike – Stara cesta. LOKAL JE BIL V CELOTI OBNOVLJEN IN JE PRIPRAVLJEN ZA TAKOJŠNJE OBRATOVANJE. (cca. 50m2). Kontakt: 040 – 234 759 Davorin OBVESTILO: Ne glede na izbranega pogodbenika za pokopališko dejavnost na Vrhniki, še vedno izvajamo pogrebne dejavnosti od storitev na domu do prevoza pokojnika na pokopališce oz. v vežico. Od tam dalje pa je vse v domeni pogodbenika. 24-urna dosegljivost Franci Tršar s.p. Gabr˜e 9, 1360 Vrhnika e-pošta: franci.trsar@siol.net pieta.trsar@gmail.com www.pieta.si POGODBENI IZVAJALEC NA POKOPALIŠ°U VRHNIKA SUDOKU Nagradna križanka Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoc pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. JUNIOR LABIRINT Nagradno geslo prejšnje križanke, ki je bila pod pokroviteljstvom Zavoda Ivana Cankarja, se je glasilo: »Ce na verne duše deži, vreme po snegu diši.« V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami. Prakticne nagrade, ki jih podarja omenjeni zavod, so prejeli: Jože Demšar iz Borovnice, Tatjana Brejc z Brezovice in Majda Žakelj iz Bevk. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najpozneje do 5. decembra na naslov Naš casopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«. Trije izžrebani bodo prejeli prakticne nagrade, ki jih poklanja Zavod Ivana Cankarja z Vrhnike. .V primeru, da sem izžreban, dovoljujem da Naš casopis objavi moje osebne podatke. PRIIMEK IN IME: TOCEN NASLOV: TELEFON: • Se še spomnite Chucka Norrisa? Ko je Krištof Kolumb prinesel koruzo v Evropo, je Chuck Norris na pomolu že prodajal kokice. Ko so izumili mobilni telefon, je imel Chuck Norris že dva neodgovorjena klica. Chuck Norris lahko shrani podatke na navaden kljuc. Chuck Norris je zmagal na Tour de France z orbitrekom. Nekoc sta Chuck Norris in superman polagala roke. Poraženec mora še ve­dno nositi gate cez kostum. Uvod v poroko Moški pripelje svojega prijatelja do-mov na vecerjo. Nenajavljeno. Takoj po službi ob pol osmih zvecer. Žena ga zacne nadirati, prijatelj pa se samo usede poleg in posluša. Žena: »Ni­mam frizure, sem brez make-upa, hiša je v razsulu, posoda je umazana v ko­ritu, še vedno sem v pižami … In da­nes se mi pa res ne da še kuhati. Zakaj, za vraga, si pa zdaj še njega pripeljal domov?« Mož: »Ker razmišlja, da bi se porocil … Pa sem mu obljubil demo verzijo.« Slovenec v nebesih Pride Slovenec pred nebeška vrata. Pa gleda sv. Peter, pa gleda in pravi: »Tukaj piše, da bi moral v pekel, am-pak glede na to, da si iz Slovenije, bom smatral, da si svojo kazen že odslužil.« Izpit Profesor študentu pri ustnem izpitu: »Poglejte skozi okno tista drevesa! Jih vidite?« »Ja, vidim jih!« »Ko bodo zopet listi na njih, lahko po­novno pridete na izpit!« Sošolca Zadnjic srecam nekdanjega sošolca, ki se mi pohvali, da ima svojo firmo s 5000 zaposlenimi … Pozneje izvem, da je cebelar. Nogometna Oci, ti si nogometaš, ti boš razumel: podaljšal sem pogodbo s tretjim ra­zredom še za eno sezono. Blondinki Dve blondinki gresta z avtom v trgo-vino. Nakupita in cez cas, ko se vrneta, opazita, da sta pozabili kljuce v avtu. Pa rece prva zaskrbljeno: »Kako bova prišli do kljuca?« Druga hitro predlaga: »Razbijva okno!« Potem spet prva rece: »Ampak hitro, ker bo zacelo deževat, midve pa imava streho odprto.« Mafija in politika Kakšna je razlika med mafijo in poli­tiko? Mafija je organizirana. Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: obcine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Casopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplacno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih obcinah. Ponatis posameznih delov ali celote ca sopisa za objavo v drugih medijih je mogoc samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenarocenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš casopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: 01 7506 638, telefon tajništva: 01 7506 630. elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna graficna podoba Našega casopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Graficna realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 13 640 izvodov. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Anja Sedej. Cena zahvale: 68,72 evra. ISSN: 2536-4073 MEGA PHONE VRHNIKA SKENIRANJE, FOTOKOPIRANJE DO FORMATA A0 (902 mm) in VELIKOFORMATNI TISK PRODAJA IN SERVIS RACUNALNIKOV POPRAVILO PRENOSNIKOV, RACUNALNIKOV MENJAVA LCD ZASLONOV OPTIMIZACIJA SISTEMOV