THE OLDEST and most popular slovenian newspaper in united states of america. SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST 55 AMERIKI. *'" v Geslo: Za vero in narod — it pravico in resafeo — od boja do zmage 1 GLASILO SLOV. KATOL. DE LAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU. S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORA DO. ŠTEV. (*lo.) 20. CHICAGO, ILL., PETEK, ,28. JANUARJA — FRIDAY, JANUARY 28, 1927. najstarejsi in najbolj priljubljen slovenski list v združenih drŽavah AMERIŠKIH. LETNIK XXXVI. KITAJCI NAMERAVAJO PRENEHATI Z MEDSOBOJNIM SOVRAŠTVOM IN SKUPNO UDARITI NA ANGLEŽE, KI SO Z OROŽJEM PRIŠLI NAD NJE. — V ANGLIJI JE VOJNO RAZPOLOŽENJE VELIKO, URADI, KJER SPREJEMAJO REKRUTE, SO VEDNO POLNI. TUDI LETALA MORAJO IMETI LICENCE. Šanghaj, Kitajsko. —- Dolgoj časa se že bije na Kitajskem^ boj — brat proti bratu. Iz te državljanske vojne se pa zna razviti vse kaj drugega. Na-' vadno, ako se pri družini domači stepejo, in če slučajno pride poleg kakšen zunanji in bi hotel nastopiti proti kateremu članu družine, bi vsi planili najn, ne tflede nato, da so se malo prej med seboj kregali. Ravno tako je sedaj na Kitajskem. Cela Kitajska čuti trdo peto tujca na lastnih tleh. Temu so se sedaj uprli in hočejo Kitajsko za sebe: — "Kitajska Kitajcem" se razlega bojni krik. Kitajci, ki so se doslej med-seboj sovražili in se eden proti drugemu bojevali, se nameravajo združiti v enotno bojno črto proti skupnemu sovražniku — Angležu. Medsebojno sovraštvo bo pozabljeno — njih stremljenje bo le za tem, da se rešijo tujčeve pete, ki jih tlači na lastnih tleh. V Šanghaju je že vse polno vojaštva in mornarjev tujih držav, največ Angležev, kateri pa še vedno čete pošiljajo in jih je že veliko na poti. Vse to pa tem bolj zbližuje kitajski sever in jug — eni kot drugi se hočejo iznebiti vsiljivcev in izkoriščevalcev. London, Anglija. — Od tukaj prihaja poročilo, da je voj-j no razpoloženje med Angleži veliko. Ne samo nezaposljeni, temveč tudi taki, ki imajo dobre službe — mnogi, ki so se bojevali v svetovni vojni, se vpisujejo pri tozadevnih uradih in nestrpno čakajo, da odrinejo proti Kitajski. Pisarne so vse polne prostovoljcev — mnogo bivših častnikov. DR. NORRIS PROST. Odslej naprej morajo biti vsi aeroplani opremljeni z čenčami, kakor so avtomobili. Slika nam predstavlja prvo letalo, ki nosi predpisano identifikacijo. SENAT SPREJEL RQBINS0 NOV NAČRT. "PEACHES" JE JOKALA PRI SODIŠČU. New York, N. Y — Veliko zanimanje vlada za obravnavo Mrs. Frances Heenan Brown ing, ki toži svojega soproga premožnega prodajalca zemljišč, za ločitev zakona. Izpovedala je mnogo obtežilnega zoper "papana"; rekla je, da ko mu je omenila, da bi rada dobila "baby", ji je "papa" odgovoril, da bo naročil iz Japonskega malo princezinjo; kupil ji je tudi igrače, kakor kakšnemu otroku. Vse to je izpovedala mlada ženica in še mnogo drugega, pri tem pa je jokala Ni treba posebej omenjati, da je bila sodna dvorana natlačena radovednežev, ki se zanimajo za to obravnavo. Mnogo je bilo smeha med občinstvom, ko so poslušali mlado ženico. Ko je nekoč "Peaches" prosila moža, naj ji kupi nov avto, ji je prinesel domu mali avto, kakršne iirrajo otroci za igračo. Ženica je tudi dolžila, da je Browning grozil njej in njeni materi ^ i^morom. ——o— — New York, N. je izbruhnil, v neki petnadstropni hiši, ŽO družin je v nočnih oblekah zbežalo na ulico ; ena oseba je prišla ob življenje, sedem je bilo ranjenih. Porota je spoznala pastorja, ki je bil obdolžen umora ne krivim; posvetovali so se štirideset minut. — Oproščeni in njegov advokat sta od veselja jokala. —o— Austin, Tex. — V torek pozno popoldan je porota imela pred seboj nalogo za odločiti o krivdi dr. Norrisa, ki je ustrelil do smrti D. E. Chippsa, ki je prišel nad njega v njegovo pisarno. Štirideset minut je trajalo posvetovanje porotnikov. Dve uri za tem je klerk preči-tal izjavo porotnikov, ki se je glasila: "Not guilty" — ni kriv umora. Dr. Norris in njegov odvet-j nik sta stopila skupaj in se objemala ter jokala od veselja. Množica je bila z izjavo zadovoljna ; njegovi someščani v Fort Worth so mu priredili lep sprejem. Ko je prosekutor McLean predložil pastorjevo zadevo porotnikom, je rekel, naj dobro pomislijo, kajti, ako njega, ki je umoril Chippsa spustijo, da ne bo kaznovan, bo morda še kakšen drugi človek padel smrtno zadet od njegove krogle. Dr. Norris je usmrtil Chippsa 17. julija. H. C. Meacham, župan v Fort Worth, milijonar, je imel na njega piko. Poslal je Chippsa k njemu z naročilom, naj Norris obljubi, da se bo pokoril zahtevi župana. Chipps je bil znan kot nasilen človek, zlasti če je bil pijan. Tudi topot ni bil trezen, in ko je položil roko na žep kjer je imel revolver, je bil Norriss hitrejši in ga ustrelil. -o- ZAJETI RIBIČI DOBILI POMOČ. Michigan City, Ind. — Imperial, mali vlačilec, na katerem so bili trije ribiči, je voda zanesla daleč proč od kraja, kjer ga je zajel led in se ne more nikamor ganiti. Dolgo časa je vzelo, predno so nesrečneže našli. Letalci so sedaj poskrbeli, da niso brez živeža, drugače bi morali lakote poginiti. Dva izmed zajetih ribičev sta oženjena. Letalci in člani obrežne straže si na vse mogoče načine prizadevajo, da bi nesrečneže rešili. $1000 KAZNI, KER JE PRODAL ŽGANJE KLETNEMU DEČKU. svojim sodržavljanom-, ki so na Chicago, III. — Adam' Bac-' tujem. V Meksiki je bilo že zak, lastnik male prodajalnice nad 800 Amerikancev ubitih, na 906 North Wood cesti, je Meksrikanska vlada je zapleni-bil kaznovan $1000 dolarjev la ali unična imetja nažih dr-ker je prodal 14 letnemu de- žavljanov v vrednosti več kot čku žganje. Dečka je poslal po 500 miiijonov dolarjev. A pri žganje njegov oče Anton Law- ^gem tem se ni 0d,strani naše rowski, ki se je tako napil, da vlade nigesar proti' temu ukreni vedel kaj dela in razbil do- nii0." .ma vso pohištvo. Policisti so i nato preiskali trgovino Bacza- ; 0 ka, kjer so našli osem galon Columbus, O. Sto ti- 50,000 ITALIJANOV BO ŠLO LETNO V KANADO. Italija je našla v Kanadi prazno polje za svoje ljudi, ki nimajo prostora v domovini. — Tozadevna pogajanja so • v teku. Rim, Italija. — Italija je vsaj deloma rešila problem, ki dela' velike skrbi diktatorju Mussolini ju, ta je — kam z o-nimi, ki nimajo prostora v domovini. Mussolini si je veliko V senatu je bila sprejeta Robinson ova resolucija z rezultatom 79 proti O, za ar-bitracijo v sporu z Meksiko. Washington, D. C. — Nedavno je bilo poročano, da je senator Robinson predložil senatu resolucijo, v kateri je priporočal, naj bi se začelo z ar-bitracijo za dosegp sporazuma v sporu z Meksiko. S to idejo se je strinjal tudi državni tajnik Kellogg in mehiška vlada, le Coolidge ni dal takoj nobene izjave. V torek je ta zadeva prišla v senatu na glasovanje — Robinsonov načrt je bil sprejet, in sicer je bilo 79 glasov za arbitracijo, ne enega pa ni bilo proti. Coolidgejeva administracija je s tem' dobila nov udarec. Coolidge je vztrajal le pri tem, da pravica za konfiskacijo, ne da bi se za to plačala odškodnina, ne more biti predmet za arbitracijo. Po mnenju admi- j privoli, nistracije pa je ena točka, za j Enaka pogajanja vodi Itali katero bi se lahko pogajalo, in ;a tudi z vlado v Avstraliji. ta je — določiti vsoto za od- _0_ škodnino konfesciranega imex- -t SATURN O V MRK. ja pripadnikov Zed. drž. KRIŽEM SVETA. — Winnipeg, Man. — Harry Smet, star 47 let, brivec, je v šestih urah izpil 86 čašič kave, povrh pa še en panjt pive. Tudi rekord. — Budimpešta, Madžarsko. — Baronica Ladislava Hengel Muller-Ujvar, stara 70 let, vdova po baronu von Hengervar, Je i je bil avstro-ogrski poslanik v Washingtonu, je bila najdena v nezavesti, zavžila je strup ; upanje je, da bo okrevala. — Pariz, Francija. — Nemčija se bo podala Franciji v zahtevi, da opusti stražo na poljski meji in uniči trdnjave, ki delajo toliko strahu Poljski. — Chicago, 111. — Mrs. Vin-centa Jinstare, je rešila svoje ga štiriletnega sina smrti, ko je na ulici, kjer so otroci kurili, padel v ogenj in se mu je vnela obleka. Deček je pritekel domu ves v plamenu, zgledal je kakor živa baklja. Mati ni dolgo pomišljala, zagrabila je plahto in jo vrgla na otroka ter ogenj zadušila. Deček je zadobil opekline po obrazu in rokah, a smrti ga je otela. — Pasadena, Cal. — George Ehrat, star 70 let, vpokojeni premožni trgovec iz Chicago, je zadobil težke poškodbe, ko je na njega streljal njegov prijatelj N. Tuck, ki si je nato sam hotel končati življenje in si je prizadjal težke poškodbe. Pravijo, da se je Tucku zmešalo od premočne pijače. i -o- ' CHARLIE DOBI SVOJ DENAR, KI GA IMA NA BANKI. Iz Jugoslavije. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA NA BRANIKU SVOBODE IN POŠTENJA. — ODLOMKI GOVORA DR. KOROŠCA NA VRHNIKI.—DRUGE ZANIMIVE VESTI \ prizadeval, da to vprašanje re ši. Kakor posnemamo po zad-' Washington, D. C. — Vlada njih poročilih, mu je to deloma' je dovolila Charlie Chaplinu, uspelo. Kanada je dovolila, da da lahko razpolaga s svojim se lahko tam naseli vsako leto denarjem, ki ga ima v neki 50,000 Italijanov. Tozadevna pogajanja se še vodijo, a toliko je gotovo, da bo omenjeno število našlo v Kanadi zavetja vsako leto. Mussolini pa s tem ni poseb-, jev no zadovoljeh, kajti on bi rad. da bi se lahko tamkaj naselilo neomejeno število Italijanov, čemur pa kanadska vlada ne newyorski banki v znesk-i $600,000. Vlada ima pa še vedno pod svojo kontrolo o-stalo imetje komedijanta, ki je vredno več milijonov dolar- Iz vsega tega je razvidno, da se ideje senatorjev in Cool-idga o zadevi Mehike križajo. Lahko se trdi, da če bo hotel Coolidge prekiniti z odnošaji z Meksiko, ne bo imel za seboj senata — morda tudi ne poslanske zbornice. Senator King je pa k temu rekel: "Dejstvo je, da ameriško ljudstvo nima volje, da bi nudilo zadostno protekcijo -o- žganja, katertga so zaplenili soč dolarjev je zapustil E. F. in lastnika aretirali. i Wolf, izdajatelj, za pokojnino -—-o—— ' onemoglim pastorjem presbite- NAROČAJTE AM. SLOVENEC, rijanske cerkve. Chicago, 111. — Danes, petek 28. januarja bomo imeli priliko, ako bo jasna noč, da bomo videli mrk planeta Saturn. Prvič v šestnajstih letih se bodo s Rrostimi očmi videli Saturno-vi obroči. Poročilo pravi, da bo začetek mrka ob 5:57. --o- SVEDROVCI, KI SO OROPALI 45 TRGOVIN, POD KLJUČEM. Chicago, 111. — Pred veliko poroto so se v torek zagovarjali štirje svedrovci, ki so priznali ,da so vdrli v 45 trgovin, katere so oropali raznega blaga v vrednosti $250,000. AGENTI NAPADLI "MUN-ŠAJNARJE"; 2 MRTVA, 3 RANJENI. Camden, Ark. — Šerif Zach Horton in Paul Stanley sta mrtva, šerif Arthur Ellis, Jack Lewis in F. D. Derirng so za-dobili poškodbe v boju ž raz-pečevalci prepovedane pij.ače. Do boja je prišlo, ko so možje postave napovedali kršiteljem Volsteadovega zakona aretacijo. • -o- EKSPLOZIJA POVZROČILA VELIK POŽAR. Dr. Korošec o namenu SLS. Naš namen je bil, da izvoju-jemo Sloveniji čim prej široko samoupravo". V zvezi s hrvatsko seljačko stranko in Davido-vičevo demokratsko stranko smo imeli veliko upanja, da se to kmalu zgodi. Leta 1925 so bile poslednje volitve za državni zbor. Čeprav se je pri teh volitvah delalo z nasiljem, orož-ništvom, čeravno so padale kroglice iz ene žare v drugo in čeravno se je kradlo, smo kljub temu Slovenska ljudska stranka, Hrvatska seljačka stranka in Davidovičeva demokratska stranka in druge male stranke opozicije dobile 300 tisoč glasov več in 10 poslancev manj, kakor vlada Pašič-Pribičevič. To je dokaz, da so bili naši računi pravilni. Ljudstvo po celi državi hoče imeti pokrajine, v katerih bi se rešile nesposobnega centralizma, ki vlada danes iz Belgrada ven. Kaj se je pozneje zgodilo, veste. Gospod Stjepan Radič je skočil v vlado in zatajil svoj program. Ko se je to zgodilo, smo morali misliti, ne da zatajimo program avtonomije, ampak da skušamo avtonomijo na drug način spraviti do veljave. Ako se spominjate, se je vodstvo naše stranke lansko leto zbralo v Ljubljani in sklenilo, da mora na spreten način vplivati, da bodo kmalu volitve v oblastne skupščine. Že takrat smo videli, da vodi nova taktika do širokih samouprav po oblastnih skupščinah. Drugo pa je bilo, da smo morali v Belgradu pokazati, da imamo proste roke tudi za nove politične kombinacije. Tako je prišlo, da smo pri poslednjih govorih v skupščini razglasili, da smo popolnoma svobodni, da nismo na nobeno stran vezani s posebnimi pakti. Od tistega časa se je začelo misliti na to, kako bi lahko Slovenska ljudska stranka prišla na vlado. Bili pa so še vedno neprija-telji, ki so govorili: Slovenska ljudska stranka hoče v vlado. Zato je bilo potrebno sklicati shod, na katerem smo izjavili, da smo načelno za vstop v vlado. Na celjskem shodu smo razglasili, da zahtevamo, da pridemo v vsako vlado. In nato je šel razvoj naše notranje politi- 'glavo razbtito in prerezano nogo. Kako s^e je zgodila nesreča, se ne ve. Misli se, da je pri sklopljenjti vozov dobil od kotla udarec v glavo, radi česar je padel na tir, nakar mu je voz prerezal nogo. Ponesrečeni Pi-rin je vršijl službo premikača, ker je vsleid redukcij za ta posel premalo osobja. Pirin je bil star 24 let in je bil poročen. Novi reševalni avtomobili v Zagrebu. Zagrebška ' občina je Društvu za reševanje nabavila dva nova avtomobila, ki sta zelo lepo izdelana. V vsakem je prostora za tri bolnike, ki lahko sede aJi leže. Dosedaj jo imelo društvo le vozove s konji, s katerimi je pa bilo reševanje prepočasno. Oba avtomobila sta s carino vred stala 800,000 dinarjev. Za ta avtomobila ne veljajo policijski predpisi o počasni vožnji. V promet sta stopila 15. januarja. -o- V zmc^i f*-f!jal ljudi. Na progi med Brajdino in Bosanskimi Konjicami se je vračal ponoči domov železničar Gjurič. Nasproti sta. mu prišla dva človeka, na katera je streljal z revolverjem. Enega je ubil, drugega pa je težko* ranil. Pri zaslišanju je izjavil, da je streljal zato, ker je mislil, da so ga napadli volkovi. -o-- Kralj Aleksander boter 16. otroku. Nedavno se je rodilo mesarju Dečmanu v Celju 16. dete. Roditelji so prosili kralja Aleksandra, naj bo on boter njihovemu otroku, kar je kralj tudi obljubil. Zastopal ga bo pri krstu poseben zastopnik. To je menda prvi slučaj, da je kralj za botra slovenskemu otroku. Pretep radi dekleta. Radi nekega dekleta, Leonove zaročenke, sta se na Glincah stepla Leon in Janez. Leon je Janeza krepko česnil po nosu, da je moral ta k zdravniku. Na policiji se je Leon izgovarjal: Ja, mojo punco je zmerjal, pa sem ga udaril." POZOR! . POZOR! Dobili smo novo zalogo DRUŽINSKE PRATIKE. —-Vsi oni, ki so povpraševali po njej in oni, ki jo še žele dobiti, naj se obrnejo do.nas in poslali jo bomo takoj!, "AMER. SLOVENEC" 1849 W. 22nd SL, Chicago Cedar Rapids, la. — V še- ke v tej smen, da se je začelo stem nadstropju, kjer izdelu-;Pri nas Poizvedovati, da h bi jejo "Quaker Oats" je nastala bili res voljni iti v vlado. Toda, eksplozija, takoj nato je- iz- kakor hitro so se pričeli razgo-bruhnil ogenj, dva delavca sta vori, da bi vstopih v vlado, sta zadobila težke poškodbe, škoda je cenjena na $50,000. Gasilci so*po tri urnem gašenju ogenj pogasili. -o— VLADA V UKRAJINI PREGANJA MENIHE. Kijev, Ukrajina. — Tukaj se nahaja starodavni samostan, ki ga imenujejo "ruski- Jeruzalem" iz katerega je pa vlada izgnala vse menihe in duhovnike. Samostan je bil zgrajen leta 1055 po vel. knezu Vladimir ju. V temu svetišču se nahaja lobanja Vladimir ja in kosti treh svetnikov. se pojavili dve veliki oviri: ne pri nas, ampak pri nasprotnih strankah so se nam stavile velike ovire. -o—— Strašna nesreča na zagrebškem kolodvoru. Pri premikanju vagonov se je zgodila na zagrebškem gl. kolodvoru smrtna nesreča. Za-virač Mijo Pirin je opravljal službo premikača. Po eni uri zjutraj so ga na progi pogrešali in so ga začeli iskati. Našli po ga mrtvega pod osebnim vlakom, katerega so pripravljali za Belgrad. Pirin je imel DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naie banke. Dinarje, ozir. Ure smo včeraj poši-ljali po teh-le cenah: 500 Din----$ 9.45 1,000 Din--$ 18.60 2,500 Din -1 46.25 5,000 Din___S 92.00 10,000 Din____$183.00 100 lir 200 lir 500 Ur 1000 lir J$ S20 ..810.10 -$24.25 .J47.50 ■Pri večjih irotah poseben popust. Poitnina je v teh cenah še vraču- Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti al! pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE FOSlLJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. v Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJŠEK & ČEŠARK 4» W. 42nd 8Tn NEW YORK. N. Y. ^jiPKHi*? ..V. v' * ""W* "AMERlKANSKi SLOVENEC" AM ERI KANSK I SLOVENEC Prvi la najttarejia ilomuld lid ▼ Ameriki* : Ustanovljen leta jI891. fKSCT? * Izhaja vsak dan razttn nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih, i--i Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave ž 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: Canal 0098* .—. _ a Naročnina: Za celo leto____$5.00 Za pol leta__2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto__6.00 Za pol leta___3.00 The first end the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday. and the day alter holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St, Chicago, lil. Phone: Canal 0098. Subscriptions: For one year For half a year_ * Chicago, Canada For one year _ For half a year_,__ and Europe: .$5.00 . 2.50 6.00 3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom« ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Katoliški tisk in ameriški Slovenci. V včerajšnjem članku povedali smo, zakaj so ameriški višji cerkveni predstojniki določili vsako leto čas tekom posta tudi za agitacijo za katoliško časopisje. Danes pa hočemo obrniti pozornost čitateljev čisto na naše polje ameriških Slovencev. Odkar imamo ameriški Slovenci beležiti zadnja leta velik preobrat na polju katoliških Slovencev v Ameriki, ne moremo, pa tudi ne smemo nikakor kar brezbrižno mimo vprašanja, odkod je ta preobrat prišel, kdo mu je dal inicijativo in kdo ga je pospeševal. Kdor hoče, ta vidi in ve, da je pri vsem tem igral najvažnejšo vlogo tisk. Nobena samohvala ne bo, če povemo, da je naš list pri tem ogromno sodeloval in da je ravno njegovo sodelovanje vzrok, da je prišlo na splošno do tako velikega razmaha pri preobratu v naših katoliških vrstah. Kaj pomeni še tako velika javnost v kaki naselbini, ako se iste primerno ne opiše, da bi jo čitali še po ostalih slovenskih naselbinah. Nihče razun domače naselbine ne ve za njo. Ako pa se opiše, tedaj bero to po drugih naselbinah, in kjer bero, se jim vname ista želja, da morajo tudi sami nekaj napraviti, da-ne smejo spati, temveč krepko vred z drugimi naselbinami delovati in napredovati. Tisk, vidite, pri tem igra tisto važno ulogo, kakor srčne žile, po katerih se pretaka kri v vse druge delti telesa. Tako je časopis, ki veže naselbine skupaj, da se konstruktivna in dobra misel pretaka iz srca v srce našega slovenskega ljudstva v tej novi domovini. To je sicer na kratko pojasnjeno, a dovolj, da vsak lahko razume veliko važnost in pomen katoliškega časopisja. Ko pa to erikrUt razumemo, pa tudi vemo, kaj .fe naša dolžnost do katoliškega tiska. Bratje in sestre po vseh naselbinah, ravno sedaj-le z mesecem februarjem se prične čas, ki je določen za razširjenje katoliškega časopisja. Na vas vseh je ležeče, koliko se bo v tem času razširil tudi vaš priljubljeni list "Amer. Slovenec." Bratje in sestre, mislite že sedaj, koga bote v teh dneh pridobili za novega naročnika. Vsaka naselbina in v njej vsak naročnik naj v tem oziru stori svojo dolžnost. Zdaj je čas, ko se bo pokazala naša zavednost. Velik uspeh v tej dobi, ki je določena za razširjenje katoliškega tiska, bo merilo naše zavednosti. Imejte to pred očmi in agitirajte za katoliško časopisje ! -o- Nove homatije na Kitajskem. Po poročilih zadnjih dni iz Kitajske je posnemati, da postaja politični položaj v odnošajih z velesilami, ki želijo politično diktirati Kitajski, zelo zapleten. Kitajska je bila dolgo let ponižna dekla vsem velesilam, ki so ji hotele diktirati. Vzrok temu je duševna zaostalost kitajskega naroda, disorganiziranje trdne narodne politične discipline itd. Ta. so bili kapitalni vzroki, da je nad 400 milijonov Kitajcev bilo vedno na kolenih pred 50 milijoni Japoncev in pred drugimi velesilami iz Evrope. Vrhu tega so tuje velesile tudi vedno pridno skrbele, da so se kitajski politični voditelji vedno delili v razne sovražne hi politične frakcije, se bojevali med seboj in tako slabili skupno narodno moč. Med starimi Kitajci je to tako hudo prirojeno, da tudi v najbolj kritičnih slučajih ne obrnejo svoje pozornosti na zunanje sovražnike, temveč se rajši zakade v lastnega brata in vodijo bratomorno vojno. Zadnje četrtstoletje pa priča, da prihaja za Kitajsko nova doba. Mladi Kitajci, ki so se izšolali na evropskih višjih šolah, so se obenem naučili taktik evropskih držav, kako tam Petek, 28. januarja 1927. vodijo domače državne politike. Ti so v zadnjih letih začeli z novim delom. Ustanovili so posebno društvo kitajske mladine, kamor spadajo kitajski dijaki. DruStvc s pomočjo prostovoljnih darov zbira sredstva, s katerimi se poSilja zadnja leta na stotine kitajskih dijakov v Pariz, London, Berlin in druga mesta, kjer se šolajo in prihajajo nazaj v domovino kot inteligenti. Ti pa zadnje čase nastopajo in širijo med narod drugi duh. Ti v zvezi z ruskimi sovjetskimi agenti delajo za narodno edinost in to ne brez uspeha. Zadnje čase se čuje iz vseh delov Kitajske: Kitajsko Kitajcem! In ven 4 tujci iz Kitajske ! Velika Britanija ima največjo besedo na Kitajskem. Za njo Japonska in potem pridejo druge velesile. A kakor izgleda, na Kitajskem vre proti tujezemskemu vplivu. Veliki izgredi zadnjih dni so temu najboljši dokaz. Vprašanje je le, v koliko je Kitajska že sposobna, da nastopi proti tujim silam. Kitajski nacionalisti, ki so zadnje dni nastopili proti britanskim interesom v Kitaju, se množe in njih splošna zahteva je, da se Veliki Britaniji odtegne vse koncesije, ki jih ima sedaj na Kitajskem. Navadno ljudstvo je sicer še nerazsodno. A če bo le dovolj inteligentnih voditeljev, bo bližnja bodočnost priča velikanskemu političnemu preobratu na Kitajskem. Anglija in z njo druge velesile to že čutijo in so vsled tega v zelo nervoznem stanju. Tudi ponižni Kitajec bo dvignil glavo ter spoznal, da je tudi za njega določen prostor na zemlji in da ni zapisano nikjer, da bi moral hlapčevati tujcem na lastni zemlji. dobiš odgovor r He is one of the best groceryman in the country. Njtga pozna vse mesto in vsa okolica. Zdaj zida veliko poslopje, ki ga bo stalo nad $35,000.00, v katerem bo otvo-ril dva nova departmenta, mesarski enddelek in oddelek za sadje in zelenjavo. Mislil je in mislil, kaj bi naredil za otvoritev te -svoje veletrgovine. Pa Mike jo vedno pogrunta, pa jo je tudi to pot. Naredil je veliko otvoritveno veselico in na njo povabil vse mesto. Prišli.so zraven razni mestni uradniki in njim na čelu sam mestni župan Mr. Sehring. Slavnost se je pričela ob 8. uri zvečer zadnjo soboto in se je končala šele ob 7:30 v nedeljo zjutraj.To otvoritveno veselico v novih obširnih prostorih je obiskalo nad 8000 gostov. Popili so 12,000 flašk sode, 15,000 skodelic kave. (Oh, Bog pomagaj, kam so pa vse to djal? — je rekla na- TONETOVE SKUŠNJE. Joliet, 111. Eh, porečete, Tone same čenče poroča. Za danes, dragi moji, res ne morem mnogo drugega. Čenče so, to je res. Ampak slišal sem jih in zato se mi zde važne, da jih zapišem v kolono tega lista. V Millu veste, dragi moji, so dolgi dnevi. Posebno ob pon-deljkih so dolgi za nas, kar je nas v prijateljstvu s kalifornij-čanom. Zadnji pondeljek kar ni hotel inžinir pocukati za tisto piščalko, ki tako zatuli, da opoldne takoj prenehamo, tako ljubil večno zvestobo, če se bo sploh kedaj zgodilo, jo bo ljubil in rad imel. Saj Bog ni dal človeku ženske zato, da bota vodila hišne vojske, marveč, da bota eden drugemu v pomoč in da bi se ljubila in lepo razumela. Ali nimam v tem oziru prav? Jaz mislim da imam. — Ljudje se res nič več ne ljubijo kot so se včasih. Pri tem mi pride na misel dogodek, ki sem ga doživel še v mladih letih. — O-krog 12 let sem imel. Kleščaril sem in vole poganjal. Oče pa so drvarili. Bilo je nekako okrog 4. popoldne in sva šla k malci. Kos črnega kruha sem dobil. žini Mr. in Mrs. Anton Kočevar šestletni sinček za pljučnico. Pokopan je bil iz slovenske cerkve sv. Antona. Žalujočim starišem sožalje! Sinčku pa radosti in veselja med angeljci nad zvezdami! V statistiki pri izdajanju državljanskih pravic na železnem okrožju je videti, da je tukaj postalo v lanskem letu 132 Jugoslovanov ameriških državljanov. Gremo torej tudi v tem oziru krepko naprej. To dokazuje, da se Jugoslovani v Min-nesoti zavedamo svojih političnih dolžnosti. Na Evelethu je te dni pogorela znana trgovina The Jerome Variety Store. Povzročena škoda se ceni nad $30,000. O drugem to pot nimam za poročati. Pozdrav vsem čitateljem to-in onstran morja! Stari Elycan. -o- ša soseda, ko ji je prijateljica PISMO NAŠEGA ZASTOPNI-povedala.) Pojedli so 14,000 j KA IZ SO. CHICAGE. sendvičev. Igral je posebni or- So. Chicago, 111. kester in na novih tleh v trgo- ' Tukaj Vam pošljem tudi zvečer, zjutraj pa začne- „ , mo, itd. Pa je le vendar prišel'KomaJ s,e "edeva P« vozu,_ze vini se je plesalo da le kaj. Po nekaj 300 parov in več se je vrtelo novih hkrati. No, vidite, da je Mike kampelc, kakoršnih je malo. — Kdo drugi bi se kaj takega zmislil in bi kaj takega naredil? Kajpada, Tone je bil tudi zraven in mislil sem, da se nahajam ob tisti reki, kjer so se čudeži delali. Toliko ljudi še nisem videl na kaki prireditvi. Bile so vse narodnosti iz vseh krajev mesta. Za nas Slovence je to ponos, da imamo trgovca naše krvi, ki ga celo mesto tako spoštuje in časti. Mike, le tako naprej! To naj bo za danes vse. Kako se bomo ta predpust še kaj komandirali v našem Rimu, pa poročam sproti. Da ste mi vsi zdravi, ki čitate te vrstice! Tone s hriba. -O- SLOVENSKE IN DRUGE VESTI IZ MINNESOTE. čas in šli smo "lončat." Pa se rojak, o katerem sem že nekoč pisal, da je imel težave, ko je njegova žena brez njegove vednosti dala lase porezati, vsede za stebrom k drugemu rojaku in začne tožiti o zakonskih jarmih. Kaj pravite, kaj je pravil? Tako-le je rekel: "Kaj je ženska? Ženska je iz mesa in kosti. Bolj ko je koščena, bolj je sitna. Moja stara vedno stoka, da je bolna, zdaj jo bolijo noge, zdaj glava, zdaj jo kaj črviči, zdaj zavija, le na jeziku ni nikdar bolna. Ta pa funkcijonira, kakor večno kolo, ki se nikdar ne ustavi, ampak vedno obratuje . . ." Njegov prijatelj, ki ga je poslušal, se je smejal. Tudi meni je smeh uhajal in komaj sem ga držal. Mislil sem si: Tairf-le za stebrom možakar že pripoveduje take-le litanije. Saj dor ma svoji stari jih ne. Ce bi pa jih, bi nastala hišna vojska. — Zakaj pa takrat ni nič dosegel, ko si je dala njegova boljša polovica porezati lase. Hm, tega tiča jaz poznam, v Millu je tako korajžen da le kaj, ko pa pride domov, pa kapitulira in prekosljiv, ker vedno se izmisli resignira v najzadnji kot. Takih junakov je več. Tone s hriba pa ne bo tak, primojdunaj da ne bo tak. Tisto, ki ji bo ob- se cuje krik na sosedni njivi, kjer sta sosed in njegova žena nekaj prekopavala. Vstaneva in se ozreva po njivi. In kaj vidiva? Sosed je ženo mazal kar s fižolovko. Oče steče k njemu, mu iztrga fižolovko iz rok ter ga okara, da tako se z ženo ne ravna. Sosed se mu postavi po robu, oče ga primejo in vržejo ob tla. Da vi vidite ženo, kako je skočila in zarohnela nad o-četom, da naj ji moža pri miru puste. — Pa te je tepel vendar, poreko oče. — Naj me, se zadere nad njih, saj je moj in vas nič ne skrbi.— Z dolgim nosom sva odšla z očetom. • Ta slučaj me vedno uči, da se jaz principijelno ne vtikam v nobene take domače zakonske zapletljaje. Naj jih obračunavajo kakor hočejo. Pa pustimo to. Poglejmo, če se je kaj te dni zgodilo novega v Jolietu? Naš vrli' "Mike" Papež z N. Hickory St. is a man that he hardly can be beat by anyone. Pa porečete, kaj pa je naredil? Nekaj takega, kar doslej še ni noben. In to je ravno, da je ne- kaj takega, kakor nihče. To, da je naš Mike*izboren trgovec, ve vsak Jolietčan. Vprašaj v Jolietu who is Mike Papesh, pa Ely, Minn. Slovenci na železnem okrožju se dobro gibljemo na vseh naših poljih, zlasti na društvenem polju je polno življenja, le prepočasni smo o tem poročati. Uradniki in člani naših društev so neprestano na preži za novo članstvo in vsako sejo se jih kaj sprejme bodisi pod okrilje tega ali onega društva. Tudi gospodarsko naši rojaki vsestransko napredujejo. — Imamo več močnih slovenskih trgovcev in obrtnikov. Slovenci smo tudi zainteresirani finančno pri naših tukajšnjih denarnih zavodih. Znana tukajšna First State Bank je imela te dni svoje letno zborovanje, na katerem so se izvolili bančni direktorji in uradniki. Med temi sta bila izvoljena v direktorij tudi dva naša rojaka in sicer Mr. Leonard Slabod-nik in Anton Slogar. Zadnji je nanovo izvoljen v direktorij. Prejšnje leto je deloval v di-rektoriju Mr. Jos. Mantel, znani ugledni trgovec z železnino na Elyu. Mr. Leonard Slabod-nik je že večletni blagajnik na tej banki. Miss Mary Jerich pa je knjigovodkinja na tej banki. Vsem obilo uspeha na svojih mestih. Umrl je na Elyu te dni dru- zopet starih naročnin in par To za danes, prihodnjič pa zopet kaj več. Zadnji teden sem imel smolo, ravno zaradi snega. En večer sem imel čas. pa dobro sem se počutil in sem )stalno obratovala tem- dal vsem Slovencem v So. Chicagi in okolici priliko, da bodo imeli se en "good time" poprej kot se pričnejo ribje pojedine, oziroma post. Frank Juvančic, zastopnik. -o- "A. S.," GLASNIK FOREST-CITSKIH ROJAKOV. Forest City, Pa. Cenjeni g. urednik: — Priloženo najdete zopet par vrstic za cenjeni list Amer. Slovenec, kateri je rojakom v naši naselbini nad vse priljubljen. Vse koma.i čaka, da pride. Posebno zanimajo rojake novice iz naše naselbine, ker to je edini slov. list, ki prinaša poročila iz naše naselbine, zato je še bolj pri-ljublj en in vsak ga smatra kot za glasnika naselbine. Predzadnji teden imeli smo tukaj po tej okolici velike snežene viharje. Za nekaj časa je bila pretrgana transportacijska zveza z bližnjimi naselbinami. Busi, ki vozijo po določenem redu v bližnje naselbine in nazaj, niso mogli nikamor vsled viharjev. Tukajšna Hudson Coal Co. je prenehala z obratom clo na-daljne odredbe. Vzrok se navaja, da je po skladiščih preveč premoga. Dosedaj jo ta družba najsi šo bile Rev. Fr. Pengov, prof.: ŠKOF DR. JURIJ DOBRILA. Pa ne samo dobro gospodariti je znal naš istrski Slomšek, ampak tudi čudovito varčevati. Varčevanje je glavni dobitek. Varčeval je pa s tem edinim namenom, da pomore trajno svojemu nesrečnemu ljudstvu in mu v slavo božjo izšola zadostno število dobrih duhovnikov. Le z velikim zatajevanjem svojih lastnih potrebščin mu je bilo mogoče pri malih dohodkih založiti glavnico 88,000 gold, za 80 štipendij za revne istrske dijake! Zato je bilo pa tudi njegdvo življenje na vso moč preprosto. S solzami v očeh -opisuje prijatelj-očividec njegovo sobo, v kateri je delal in tudi za-tisnil trudne oči. Vse, kar je bilo notri, je bil nakupil še kot kaplan, pozneje ni niče-sa dokupil. Nosil se je čedno, a tako pre- rekel sam pri sebi: nocoj grem pa malo okoli naročnikov zaradi naročnine in pa da razdelim stenske koledarje A. S. Odpravim se proti garaži, kjer imam avto, da bom bolj hitro napravil svojo pot. Pa glej ga avto nemarnega, spal je kakor črni medved. — Skolro dva tedna je počival. Ko sem hotel ga obuditi in spraviti malo na pot, pa mi ta mrha noče zaronati. Krenkam, vrtim, pritiskam na vseh krajih in koncih, skoraj tri četrt ure, a šele ko pride moj sosed in mi pove, da sem mu dal preveč ga-solina popit (pardon, lie. sosedu, ampak avtomobilu), potem sem znal, kaj je vzrok. Takoj sem bil boljše volje, sem si mislil, kar me je ta spak tukaj zamudil, bo moral pa zato bolj hitro ronati. Pa ker je tu še več snega, kakor ga potrebujemo, sem, ko sem se pokazal z avtom v snegu, takoj obtičal v snegu. Treba je bilo lopate, da sem ga izkopal iz snega, potem sva šele zdrčala od doma, čeprav že bolj pozno in obiskal sem nekaj Slovencev. Tako vidite, g. urednik, ima človek vedno kako neprijetnost. Ker so Slovenci v So. Chicagi dobri in prijazni, kadar jih obiskujem, me pa avto spravi v slabo voljo. Drugič mu bom poskusil kaj boljšega dati piti kot je gasolin, bo potem bolj rad drčal. Eno novico imam pa tudi za danes.-Morda ni ravno novica, toda smelo rečem, da se South Chicaga zopet lahko en malo pobaha. S tem, da ima 1 sredi gl. uradnico KSKJ. v osebi Mrs. Louise Likovich kot 5. nadzornico KSKJ. Se ne oglašamo in ne kričimo zastonj (čuj, Tone s hriba!), ampak slovenska javnost v Ameriki je postala pozorna na nas, četudi nismo veliki po številu, pa toliko bolj pogumni. Še bo nekaj novega predpu-stom, če bote dobro čitali, Vam bom še pravočasno poročal in s J c v with dekli oč-stro-ospe že kakršnekoli razmere. Upati je, da se parne piščali kmalu o-glasijo in pokličejo nas nazaj na delo. S posebnim zanimanjem sledu jemo tukaj tudi Tonetovo pisanje s hriba. Vsakdo se mu smeji. Taki dopisi so potrebni, da'nas razveseljujejo. Ljudje se radi kratkočasijo in prav imajo. Dolgočasja je itak dovolj najti pri vsakdanjem delu pod zemljo. Naj bomo vsaj tedaj veseli, ko-smo doma in či-tamo zanimive liste kot je A. S. Ampak Tonetu s hriba j u povem, da imamo hrib tudi tukaj in da tudi jaz zasledujem gospo Štorkljo. Kaj pravite, kje je bila te dni na posetih v nasi naselbini? Posetila je družino našega strogega slovenskega mirovnega sodnika in mu imenu positive izročila the signed warrant »brhko lico. Kajpada, da ,|e Mr. mana minila pri tem vsa gost in sprejel je od jj Štorklje z veseljem prineseni dar. Hčerka in mati Mrs. John Dečman se počutita dobro. Mr. Dečman pa je ponosen. Srečni oče je občeznan ameriški Slovenec kot predsednik porotnega odbora KSKJ. Srečni družini čestitam! Ampak gospa Štorklja se ni oglasila samo pri imenovanih, temveč šla je dalje in obiskala še družino M r. in Mrs. Frank Žigon. Tem pa je prinesla za spomin krepkega sina. Tudi tej družini moje čestitke! Ponesrečil se je te dni na roki Andrej Pribula v Erie majni v svoji ipri delu. Želim mu skorajšnega okrevanja. Miss Brigita Gerčman pa je morala v bolnišnico, kjer se je morala te dni podvreči operaciji. Tudi njej želimo skorajšnega popolnega okrevanja in povratka med svoje! Ob koncu mojega dopisa iskren pozdrav vsem iore.stcit-skim rojakom, kakor tudi ostalim čitateljem sirom Amerike! Poročevalec. prosto, da ga mnogokrat niso imeli za škofa ljudje, ki ga niso prav dobro osebno poznali. Stroškov za zabave in lagodnost sploh ni poznal. Škof dr. Jurij Dobrila kot politik in pisatelj. Dobrila ni bil politik-strokovnjak, ampak se je pečal s politiko le toliko, kolikor' se je nujno moral kot zaveden Hrvat in katoliški škof. Svobodna in ujedinjena Hrvatska v okviru habsburške monarhije, to je bil njegov ideal. Zato se je mnogo trudil, da so se nekatere hrvatske in slovenske občine odcepile od italijanskih in so tako prišle do samouprave in svobode. Na vso moč si je tudi prizadeval, da bi se Slovenci in Hrvatje vedno bolj spoznavali in bratsko vzljubili. ' Ko bi bilo to mogoče, bi gotovo danes zaplakal v nebesih na glas nad Radičevo politiko, ki je njegovi ravno nasprotna in za Slovence, kakor tudi za Hrvate pogubo-nosna. V deželnem zboru istrskem v Pore-ču so bili samo trije možje, ki so branili pravice tlačenih Hrvatov: Škof Dobrila, krški biskup Vitezič in župnik Jurinac. Ko slednji 1. 1863 predlaga, naj se zapisniki sej tiskajo ne samo v laškem, ampak tudi v hrvatskem jeziku, se oglasi k besedi tudi škof Dobrila, ki pravi med drugim: "Mi Hrvatje nismo tukaj v Istri po vaši milosti; tu bivamo že več nego 12 stoletij in pol, imamo torej enake pravice z drugi- mi. di iz dolgega spanja, ko niti govoriti ne sme v svojem' domačem jeziku ? Trinajsto stoletje že bivamo Slovani ob strani Romanov, pa nas niste še potujčili. Res da Slovani, ki tvorijo dve tretjini istrskih prebivalcev, še spijo narodno spanje. Toda, gospoda, kdor spi, še ni umrl; kdor spi, se bo prebudil, in najbolj uspešno sredstvo za to probujenje je ravno zanikanje njegovih naravnih pravic." Seveda so bili vsi Lahi proti pravičnemu predlogu, izvzemši enega samega poštenjaka, kanonika Favento. Časten spomin možu! Vsem duhovnikom je ukazal, da naj Nato vpraša laške p9slance: "Kaj bi po- pišejo hrvatska imena v hrvatskem, ne pa rekli vi, ko bi vam kdo kratil pravice, ki jih v nemškem ali laš zahtevamo mi za dve tretjini naše dežele ? Vkš narod ima^ laške duhovnike, ima laške uradnike in šole in vendar ni dosegel izobrazbe, kakor so jo drugi narodi cesarstva. Kako naj se pa naš slovanski narod prebu- laškem pravopisu ter da naj oznanjajo ljudstvu božjo besedo v njegovem domačem, a nobenem tujem jeziku. Leta 1870 so osnovali za Istro list "Naša Sloga," ki ga je podpiral škof Dobrila finančno in kot stalen dopisnik. Ko so laški listi trobili po svetu, da v Istri ni Hrvatov, jim je odgovarjal škof: "V Istri izhaja 'Naša Sloga' za istrske Hrvate, in list čitajo od Jadranskega morja do Peste, od Soče do Balkana, od Drave in Donave do Egejskega morja!" Niso minula tri leta in že je "Naša. Sloga" predramila istrske Hrvate tako, da so poslali 1. 187:3 kot narodnega zastopnika na Dunaj vzornega rodoljuba dr. Dinka Vi-teziča. Lahi, ki so bili doslej vedno bobnali po knjigah in časopisih, da je Istra "una provincia italiana," so bili zdaj, kot bi jih bil kdo polil s kropom. Sam tedanji minister je z začudenjem vprašal dr. Viteziča-: "Ali v resnici bivajo v Istri tudi Hrvatje?" "Bog mi je priča, da bivamo v Istri in govorimo naš lepi hrvatski jezik,* in sicer je v Istri nad dve tretjini vsega prebivalstva Hrvatov," odgovori poslanec. (Dalje prih.) 0 v. Jožefa, ob 1. uri pop. Št. 2. Društvo sv. Družine, Mount Olive, HI.: — 1'rcdsednik Mike Golda-šich. tajnik in blagajnik Sam Golda-sich, P. O. Box 65u. Vsi v Mount (j j i ve, 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu. Št. 3. Društvo sv. Družine, La Salle, 111.: — 1'rcdscdiiik Frank Mišjak, 1253 Second St., tajnik Anton Kastigar, 1146 — 7th St., blagajnik John Setina, 114J — 5th St. Vsi v La, Salle. 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu, v šolski dvorani sv. Roka, ob 1. uri popoldne. Št. 4. Društvo sv. Družine, Bradley, 111.: — Predsednik George Krall, P.O. J i o \ 4oJ. tajnik John Zaje. P. O. p,11 k 55. blagajnik Deniel Raich, P.O. Bok 2H4. Vsi v Bradley .111. Seja se \ rši \ .sako drugo nedeljo v mesecu Št. 5. Društvo sv. Družine, Ottawa, 111.:1— Predsednik Jakob Simonič, 1 Tenth St.. North Chicago, 111.; blagajnik Joseph Drašler. 06 Tenth St. North Chicago, II!. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v novi šolski dvorani na Tenth St. ob 1. uri popol. Stev. 8. Društvo sv. Družine, Rockdale, 111.: — Predsednik John Panian, 416 Bcllview ave. Tajnik in blagajnik Atiton Anzelc, 322 Moen ave. Vsi v Rockdale, 111. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu. Št. 9. Društvo sv. Družine, Chicago, 111.: — Predsednik Michael Žu» gel. 5036 S. Maplewood Ave tajnik (ic rge Hušich. 2131 W. 21st Place, blagajnik Joseph Lašich. 1847 W. 22nd St. Vsi v Chicago. 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, v cerkveni dvorani sv. Štefana, vogal S. Lincoln in 22nd Place. Št. 10. Društvo sv. Družine, South Chicago, lil.: — Predsednik in bla-eajnik Frank Cherne, 2672 E. 79th St.. tajnik Anthony Motz, 9630 Avenue ' L'. Vsi v South Chicago, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu. Št. 11. Društvo sv. Družine, Pittsburgh, Pa.: — Predsednik Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St, Sharps-. burg, Pa., tajnik John Flajnik, 5156 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa., blagajnik Mathew Balkovec, 5641 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu, vpo osmi sv. maši v K. S. Domu, 57. cesta. Št 12. Društvo sv. Cecilije, Joliet, 111.: — Predsednica Marie Klepec, SOI Scott St.. tajnica Josephine Erjavec, 1013 N. Chicago* St., blagajničarka Jennie N* email ich 1015 Ravnor Ave. Vse v loliet. 111. Seja se vrši vsakfc'^ prebivalstvu in zaključuje s drugo nedeljo v mesecu, ob 2. uri popoldne v dvorani stare šole sv. Jožefa. Št. 13. Društvo sv. Ivana Krstitela, Chicago, 111.: — Predsednik John 1 Iorvath, 2050 \V. 23rd Street, tajnik Steve Fovs, 1929 W. 22nd Place, blagajnik John Densha, 2730 Arthington St. Vsi v Chicago, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani sv. Štefana, vogal So. Lincoln St. in 22nd Place. Štev. 14. Društvo sv. Lovrenca, East Pittsburgh, Pa.: — Predsednik George Miketich, P. O. box 353, East Pittsburgh, Pa. Tajnik John Pavlakovich, 1617 Ridge Ave., N. Braddock/ Pa. Blagajnik Peter Malek. P. O. Box 1198 East Pittsburgh, Pa. Seja se vrši Vsako prvo nedeljo v mesecu v Hungarian Hall, 338 Beech St. Št. 115. Društvo sv. Srca Jezusa, Ottawa, 111.: — Predsednik John Doerr, 040 Forth Street, tajnik in blagajnik Joseph F. Madic Jr., 1123 Pine St. Vsi v Ottawa 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Joseph Madicovih prostorih. Št. 16. Društvo sv. Terezije, Chicago, 111.: — Predsednica Mary Kreme-sec, 2323 S. Winchester St., tajnica Anna Skala. 1818 W. . 22nd Place, blagajničarka Clara Foys, 1920 W. 22nd Place. Vse v Chicago, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, v cerkveni dvorani sv. Štefana. Št. 17. Društvo sv. Terezije, Ottawa, lil. — Predsednica Josephine Bra-dish, 804 Jackson St., tajnica Kathe rine Bavuk, 528 Lafayette St.. blagajničarka Katherine Lenac, 820 ..First Street. Vse v Ottawa, 111. Seja še vr- sledečo resolucijo: Mi, Cook County Wage-earners podpiramo Wm. Tale Thompsona z'a zopetno izvolitev za župana mesta Chicago. Priporočamo vsem delavcem in meščanom sploh, da pomagajo po svoji moči, da bo izvoljen, da bomo dobili "Government of the people by the people for the people" v Chicago in za večje in boljše mesto. Michael J. Kelly, preds., James B. Jacob, tajnik, Patrick Sullivan, načelnik, kandidatski odbor Cook Co. Wage-Earners League, katero ustanovo tvorijo člani strokovnih unij, katerih je nad dvesto tisoč. To je politični glas velike večine strokovnih organizacij v mestu Chicago in o-kraju Cook. Legija je sprejela politično smernico Ameriške delavske federacije, ki je nepristranska, katere princip je: "Možje in žene, ki delate po tovarnah, porazite svoje nasprotnike in izvolite svoje prijatelje." Wage-Earners League ne ... V f !».. ■ - -jr: -=• "AMERIKANSKI SLOVENEC" ■nggge ši vsako tretjo nedeljo v dvorani Math'sprejema nobene podpore od BaiUk?« t\ T-k o * -političnih kandidatov. Ona fist. 18. Društvo sv. Družine, Spring-,1 . . , ..___ . field, ill. — Predsednik Math Barbo- nancira sama svojo aktivnost rich. 1504 So. 15th St.: tajnica in bla- 'za podporo Onih kandidatov, gajničarka Agnes Barborich. 1504 So.' 15th St. V si v Springfield. 111. Seja se vrsi vsako četrto nedeljo v mesecu, v Slovenski dvorani, 15th in Laure St. OPOMBA: Ta imenik se priobči v listu po enkrat na mesec. Ako kateri izmed u-radnikov spremeni svoj naslov, naj to naznani na glavni urad D. S. D. po društvenem tajniku. Ravno tako naj se naznani ako kateri najde kako po-moto. da se jsta popravi. SJčJL KO pogledate skozi okno, vidite soseda, ki travo kosi — drugi pripravlja gumije avto — tretji barva svojo garažo — starček pa sedi udobno in čita časopis. To so ljudje v državi Illinois, teh je 650,000 — ki so delničarji javnih naprav v naši državi. Začelo se je z malimi investor j i Zahteve po elektriki in plinu, pa tudi po transportaciji so postajale vedno večji. Rast je bila mogoča od tisočev mož in žena. ki so se strnili skupaj v kompani-je, investirali svoj denar in zgradili velike naprave, ki so za udobnost ljudstva. Ni boljše investacije, kakor pri kompaniji, pri kateri skrbijo za ljudstvo, da dobi luč, toploto in razne druge udobnosti, kakor transportacija. Te udobnosti so za vsakoga, bodisi bogataša ali reveža. Ena kot druga koristi napetim mišicam, da odpočijejo. Stroški za te udob- nosti so le majhen dodatek k izdatkom za življenske potrebščine. ^ Tudi vi ste vabljeni, da postanete delničar Morda li veste za boljšo investa-cijo kakor so vrednostni papirji javnih naprav? Nosijo vam po 6 odstotkov; ček se vam pošlje za vaše dividende vsake tri mesece. Delnice po $100, si lahko vsakdo preskrbi. Na lahke mesečne obroke si lahko vsak delavec nabavi te delnice, s katerimi začne pot do neodvisnosti — če pa ne more zmagovati, se mu denar povrne. Pišite takoj po pojasnila, ki so zastonj. Utility Securities Company 72 West Adams Street, CHICAGO St. Louis Milwaukee Louisville Indianapolis Utility Securities Company, 72 West Adams Street, Chicago Without obligation, please mail me literature telling how 1 may invest in public utility stock, paying about 6c/c, on easy payments it 1 choose. 'Andrej In njegov zločin' V NEDELJO 30. JANUARJA na slovenskem odru v dvorani sv. Štefana v Chicagi. OPOZORITE PRIJATELJE IN ZNANCE. (Glej vabilo v današnji številki.) . . RAD BI ZVEDEL kje se nahajata moji dve sestri Alojzija in Katarina Plutt, o- moženi p.d. Benkotove iz Zver-če, glavarstvo Zuženberk. Zanje bi rad zvedel brat Matija Plutt, 1435 Wallace St., Chicago Heights, 111. sr,č,p katera pozna,, da delujejo za ljudstvo.— (Ogl.) -o- — Chicago, 111. — Ogenj je izbruhnil v Paul Revere šoli na Dorchester ave. med 74. in 75. cesto in uničil prvo in drugo nadstropje, škoda je cenjena na $10,000. -o- ŠIRITE "AMER SLOVENCA" ODDA ZA NIZKO CENO trgovino z grocerijo in" delika-tesami. Ker odhajam v Evropo, sem primorana prodati. — Pripravno za Slovenca aii Hrvata, ker je blizu slovenske cerkve in šole. p,is,t 1842 W. 22nd St., Chicaye, Ul. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za naroČila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite ' Telefon: .Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR 2018 W. 21st Place, Chicago, ID —————m ■ >IIIWW*WWW»fWWW "Najboljše delo za manj denarja" » Nobenega izgovora za slabe zobe. Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob bo minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlagajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno z&dravje z zdravimi zobmL f :! !< MALI OGLASI. HIŠE IN LOTE NA PRODAJ. REZIDENCA 7 SOB, 4 vel. spalne sobe in podstrešje, garaža za 2 kari, 1 blok do kare 7c fare, blizu šole in cerkve, lahko se rabi za Rooming house, ali pa za veliko družino. Zapuščam mesto, zato prodam. 431 So. Humphrey Ave., Oak Park, 111. Ph. Euclid 2481_72-p do p 6158 WINTHROP AVE. Proda moderno 6 stan. poslopje 3—S in 4—4 tudi sun parlor, "in a door bed" 4 garaže zid. Blizu transportacije, le nekoliko je Treba takoj. Lastnik v 3 nadstr. vzh. Rogers Park, 7^31. ____92-t do t "TO EXCHANGE $42,000 EQUITY" v modernem 36 stan/ poslopju, samo belci v Jackson Park okraju, vzame v zameno prazni prostor ali dobro farmo. Vprašajte Schop, 1457 _Spruee St.____________91-t do t POSLOPJE na prpdaj *dva nadsr. 7 sob, cena $4500, nekaj takoj, ostalo po $40.00 mesečno. 4506 W. Fulton St.________03-č,p,s BUNGALOW 6 sob, kurjava na olje, lepo podstrešje, hrastov les tla. klet vel. strop ometan, v kop. sobi in veži tla s ploščami, vel. omare za obleko, omara za knjige, garaža za 2 kari. primoran takoj prodati. Cena $11,000. Nima agentov. 6339 S. Maplewood Ave. Prospect 6904. ______96-č,p.s POSLOPJE NA PRODAJ, sun parlor. omara za knjige, kopal. soba. poro zamrežen, parna toplota. 5100 Monroe St._95-č, do č * A R M NA PRO DA T PIŠITE PO "FREE LISTS" farme v vseh državah, razne cene in imena lastnikov. Povejte kaj hočete in kje. HOMEBUYER, Marshalltown, la. ____56-č do č V BLIŽINI DENVER proda obde-lano 80 akr. farmo za nizko ceno, le $13.000. 210 Republic Bldg., Denver, Colo. 02-č do č 137 AKR FARMA v Bollinger okraju. Mo„ dobra cesta, šola. trg v bližini. sadonosnik, voda na farmi etc. $800.00 ostalo na <> odst. obresti. A. P>. Goodrich. Covvgill. M o. 01-č.p,s MONTANA fa rine na prodaj alt v rent. F. L. Kistner, Wilsall, Mont. _________ 00-č.p.s 50 AKR. sveta ob glavni cesti. $4000, lastnik W. Moencli, Xenia. 111. K. 1. __98-č do č IOWA FARME odda v najem, proda ali zamenja za kaj drugega. Robert Hunter, Sioux City. Iowa. 97-č,p,s AVTOMOBILI NA PRODAJ. "DIAMOND T. 2K- ton combination stake and express body," zelo nizka cena. potrebujem denar. 4(128 Cry-stal St. Ph. Albany l044S.__7(i-t do t 25 ŽE RABLJENIH avtov zaduiih modelov, različnih firm, od $40.00 naprej. 3018 P.clmont Ave. 77-1 do t POHIŠTVO NA PRODAJ. "STORAGE SALE." Nove hišne oprave prodajamo po zelo nizki ccni. Krasni set pohištva la štiri sobe samo $335.00. Pridite ii ogledat, predno kupite, prihranite denar. Prodajamo tudi po komadih. Dovažamo na dom. Odprto zvečer in nedeljo. VERSCHOORE WAREHOUSE, 4040 North Kedzie Ave. FINE PREPROGE orientalske, 2 navadna. prodam ker odhajam iz mesta, sprejme vsako pametno ponudbo. 431 S. Humphrey Ave., Oik Park. 111. Euclid 2481._71-p do » DELO IN SLUŽB® MLADO ŽENSKO potrebujem za hišna dela, en mali otrok v družini. _431 S. Morgan St.___57-č do č POTREBUJEMO dekleta izkušene "shoe Stitchers", stalno delo, B. & B Shoe Co., 1809 Palmer St. 94-č do č UGODNA PRILIKA RESTAURANT bdprt 6 dni. dolga pogodba, dohodki $1500; odda na lahke obroke. Delaware 0778, 29. W. Kinzic St. 65-č do č MALI RESTAURANT proda na prometnem kraju; pripravno za dva zakonska. 1539 N. Cicero Ave. _ 68-p do p GROCERY & DELICATESSEN vogal, na dobrem mestu, pred leti u-stanovljeno, 956 N. Central Park Ave.__69-p do p V NAJEM SE ODDA ROOM IN P HOUSE odda v najem, 15 vel. seb, rent samo 5100.00, voda tekoča. 4 leta lease, proda kompletno za $800.00. 2641 S. Michigan Ave. D i! a ware 3890. 93-č do č ŠIRITE AMER. SLOVENCA! C. V. McKinley, D. D. S. naslednik Burrows zobozdravnika D* Are j poslopje, 2. nadstropje -s- it*, sobe 204 Phone: 4854 CHICAGO IN VAN BUREN STREETS Preiskava in ocena BREZPLAČNO ženska postrežnica JOLIET, ILL. MteMMIMI Odprlo: od §» zjutraj de 8. zvečer. V nedeljo od 10. zjutraj do 12. opoludne. i Dr. ST. F. BONK dentist Uradne ure: Od 10 do 12.—Od 1 do 5 pop. in od 7 do 9 zvečer. 4231 Archer Ave., pol. Brighton P'k Tel.: Lafayette 1544. ft&SCi POTREBUJEMO INTELIGENTNE MLADE MOŠKE IN ŽENSKE • za eno izmed največjih tovrstnih tvrdk v Chicago, stalno delo dobra plača in prijetna služba. Znati morajo angleško Vprašajte Mr. V. Barston, takoj od 10. do 12. A. M. ali od 6. do 7 .zvečer. Soba 318 — 160 N. La salle St., Chicago, 111. s,t,sc / "AMERIKANSKI SLOVENEC" Petelc, 28. januarja 1927. <>000000<>C>0<><><>0^^ PISANO POLJE <>o<>ck><>o<>o<>oo<>ch^^ '•Da," odvrne Wulf, "in so stopili v bližini na suho; kajti če bi imeli dolgo pot, bi bili vzeli konje seboj. Proti obrežju! Proti steepl- skemu nabrežju!" In odhiteli so preko travnikov k zalivu. Bil je samo tri streljaje daleč. Izpočetka niso mogli ničesar videti, kajti sneg je pokrival kamenje malega pomola; takoj zatem- pa je nekdo zavpil, da je ulomljena ključavnica vodne lope, kjer sta brata imela svoj ribiški čoln, in da čolna ni. "Bil ie majhen, samo za šest ljudi prostora je bilo v njem," zakliče Godvin. "Tako velika četa ni mogla vanj." "Bedak!" odgovori Wulf, "gotovo je bilo več čolnov." Iskali so iznova in pod tanko odejo ledu so našli v blatu sled, ki jo je naredil rilec velikega čolna, in ne daleč odtod luknjo v zem-ji, v katero so zabili kol, ob katerem so privezali čoln. Zdaj jimi je bila cela stvar jasna, a postala je kmalu še jasnejša; Wulf namreč je zagledal v snegu neko svitlo stvar, ki je visela na suhem dračju. "Sem si mislil/ je rekel z resnobnim glasom, "to je kos one z zvezdami posute ko-prene, ki sem jo dal Rozamudi v dar za božič, in ona jo je odtrgala košček in ga pustila tukaj, da nam kaže pot. Proti sv. Petru ob brer gu !Proti sv. Petru pravim; tam morajo čolni ali ladija mimo, in mogoče je, da v temi še niso dospeli do morja." In odrinili so proti sv. Petru, oni, ki so bili na konjih, po daljši poti po notranji deželi, ostali pa po bližnjicah in ob nabrežju. Z Godvinom in Wulfom na čelu so dirjali po padajočem snegu, za njima je hrumela vedno bolj naraščajoča četa vitezov in oprod, ki so videli ogenj na steepiskem stolpu in zvedeli za vso spletko. Jezdili so urno. ali pota so bila slaba vsled snega in blata pod njim, tako da so le počasi prišli dalje. Naenkrat je nehalo snežiti in potegnil je močan sever, ki je gnal gosto meglo pred seboj, puščajoč ža seboj jasno, sinje nebo. Oni pa so jezdili dalje protir staremu stolpu, ki se je dvigal pred njimi, nato so se ustavili in čakali. "Kaj pa je to?" vpraša naenkrat Godvin in pokaže na temno točko na meglenem morju, * * Ravno ko je izpregovoril te besede, je močan vetrovni sunek razgnal poslednje meglene koprene ter razkril rodeče lice' vzhajajočega solnca in komaj sto korakov pred njimi visoke jambore galeje, ki je plula na široko morje. Ko so zrli tja, jo je zajel veter in na glavni jambori so se napela jadra; glasen smeh jim je razodel, da so jih ugledalL Na sprednjem delu galeje je zaplapolala rumena Saladinova zastava, ki se je vila kot biser v zlatih solnčnih žarkih. Na visoki palubi se je prikazala vitka Ko-zamunda, na desni ji je bil emir Hasan, ki so ga bili spoznali kot trgovca Georgiosa, zdaj v oklepu in turbanu, na levi pa drug krepak mož, ki je bil enako v oklepu in bil videti v daljavi kakor krščanski vitez. Rozamunda Se iztegnila roke proti njim in planila naprej, kakor da bi hotela skočiti v morje; ali Hasan jo je vjel za roko in zadržal. V tem rrdu in obupu -je Wulf pognal svojega konja v vodo, dokler mu niso valovi se* gali do pasa; ker ni mogel dalje, se je ustavil, zavihtel svoj meč in zavpil: "Ne boj se! Gremo za teboj! Gremo za teboj !" s tako gromkim glasom, da so nemara dospele njegove besede celo skozi veter in preko penečih se valov do ladije. Rozamun-da jih je uganila, kot je bilo videti, kajti' razprostrla je svoje roke kakor v znamenje. Hasan pa je položil roko na čelo in drugo na prsa in se vljudno trikrat priklonil v slovo. Tedaj so se velika jadra napolnila, in ladija je letela urno po plešočih valovih in naposled izginila; videli so samo še solnčne žarke, ki so se igrali na zlati Saladinovi zastavi, ki je vihrala vrh jambora. / VIL POGLAVJE. Vdova Masuda. Mnogo mesecev je preteklo, odkar sta onega zimskega jutra sedela brata na konjih pri cerkvici sv. Petra na bregu in ranjenega srca zrla na Saladinovo galejo, ki je plula proti jugu in nosila seboj Rozamundo kot vjetnico. Ker nista imela ladje, da bi šla za njo — bilo bi tudi prekasno, čeprav bi jo imela — sta zahvalila one, ki so jima prišli na pomoč, ter se vrnila domov na steeplski grad, kjer sta imela marsikaj urediti. Med potjo sta izvedela od raznih ljudi novice, ki so jima celo stvar dodobra pojasnile. Izvedela sta n. pr., da je galeja, ki so o nji mislili, da je trgovska ladja, namenoma priplula tja, češ, da ima poškodovano krmilo in da je na božični večer s pritokom- odplula dalje in se usidrala kake tri milje daleč od zaliva. Od tam je v mraku odrinil velik čoln, ki ga je vlekla za seboj in ki so ga pozneje našli popačenega ob ustju steeplskega zaliva. Njegovo kakih trideset glav brojeČe moštvo z romjarjem Nikolajem na čelu se je skrilo najprej v bližnjem gozdiču kakih petdeset korakov od gradu, kjer so pozneje našli njihove sledove in kjer so čakali znamenja, da v slučaju potrebe napadejo grad in ga zažgo., Pa to ni bilo potrebno, ker se je popolnoma posrečil zviti načrt z otrovanim vinom, ki si ga je edino Jutrovec mogel izmisliti. Dva dni pozneje so z velikimi slovesnostmi / pokopali sir Andreja v stangatskem samo- ] stanu v istem grobu, kjer je počivalo srce nje- J £ovega brata, ki je padel v vojski na Jutro-vem. Po pogrebu so odprli njegovo oporoko. Iz nje so dognali, da je zapustil vse svoje imetje hčeri Rozamundi; razven nekaj denarja svojima nečakoma, stangatskemu samostanu, za ustanovo za mašo in nekaj darov za posle in uboge. Bratoma pa je bilo še na-i ročeno varovati njegovo hčer in oskrbovati njena posestva, dokler si ne izbere moža. Ta posestva sta izročila brata obenem s svojimi stangatskemu prijorju Janezu, da jih oskrbuje po določbah oporoke, za trud pa vzame deseti del najemščine in drugih dohodkov, Njemu so tudi izročili v varstvo dragocene dragulje, ki jih je poslal Saladin, potrdilo in seznamek za vse to pa so v prepisu dali shraniti pri' znanem odvetniku v South-minstru. To je bilo treba, ker so za te dragulje vedeli samo prijor in brata. Ko je bilo to urejeno, sta tudi brata naredila oporoko v korist drug drugemu, oziroma dedičev, ker je bilo pač malo upanja, da se oba povrneta živa nazaj. Veliki stenski zemljevid "Amerikanski SJovenec" ima v zalogi najnovejši stenski zemljevid celega sveta. Zemljevid meri 25x 8 palcev