LETO 46. Cen« W Din ta celo leto. Za Inozemstvo 60 Din. Posamezna Ate^Uka I Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. Izhaja nako »redo Spisi m dopisi naj te poliljajo UreHrifStru 'Domoljubu«: naročnina, reklamacije In inserati Uprsrništru »Domoljuba« « Ljubljani. Telefon uredništva: 29«» Telefon uprave: 2992 Dajte cvetja nam vrtovi. •. IIIIHIHIHIIMHIMmtlll Prazni prosijo grobovi: »Dajte cvetja nam, vrtovi! Dragim mrtvim v dar vrtnic dajte čar!« Čez vrtove gole, neme veter zapihljd, zmaje astre, krizanteme, tožno Šepeta: MItMllllllinitlllllMMIllllllllllllMIlINIIIIIKIIIIIIMinHMIlillllllllMIlIMIIIIMII »Niso grede več bogate! Čeznje stopa — smrt! Zadnje še cvetlice nate, kar ima jih vrt! Truplom mrtvim zadnje cvetje! Mirno naj počivajo! Večnih vrtov mladoletje duše naj uživajo!« Vseh mrtvih dan Praznujemo dan Vseh svetnikov. Praznujemo tudi dan Vernih duš — v spominu na naše drage ■ pokojnike. Oba praznika sta med selioj v lesni zveei. Spomin Vseli svetnikov je rešitev vseh znanstvenih vprašanj, ki so mučila človeštvo. Svetniki so imeli vve slabosti in človeške zablode, a so s svojo svobodno in močno voljo v ljubezni do Kristusa, Sina božjega, premagali vse slabosti, se skesali vseh grehov in mnogo od njih jih je za krščanstvo pretrpelo mučeništvo. Bile so tudi med svetniki čisto, neomadeževane duše, dišeče lilije, ki jih niso oskrunile človeške strasti in h katerim se tako radi zatekamo ob vseh neprilikali. Na dan Vseh svetnikov slavimo tudi one junake, prve Kristusove apostole, ki so — razen sv. Janeza — vsi umrli mučeniške smrti. A kdo so bili ti apostoli? Morda mogočneži, bogataši, morda veliki učenjaki? — Bili so — razen sv. Pavla — pri-prosti ribiči. Pa s kom so se borili? — S silnim rimskim cesarstvom, ki je imelo bogastvo, silo brezštevilnih legij vojske in njegovi vladarji »o sebe oklicalj za bogove. Borili so se s poganskimi in judovskimi filozofi, učenjaki in duhovniki; ti so se borili z oboroženo silo, apostoli goloroki — in so zmagali. Zmagali so, ke>r so bili dosledni svojiim idealom, svoji živi veri v Kristusa in v večno življenje — ker so bili značaji. Ni več rimskega cesarstva, ni več tiranskih vladarjev. Ruševine oznanjajo danes njihov sijaj in njihovo umrlo veličino. A oni, priprosti možje, kraljujejo zdaj po bazilikah in cerkvah, kjer pred njihovimi podobami kleči in moli ves krščanski svet. Vernih duš dan nas spominja naših dragih pokojnikov. Kaj nam govore tisoči in tisoči sveč, ki jil prižigamo na grobovih svojih dragih že na predvečer Vernih duš? Prinesli smo jih mrtve, mrzle, brez sijaja, a ko amo jih na grobovih prižgali, tedaj so se zasvetile. Tnfila se je mehka sestavina in kapala na grobove naših pokojnikov kakor naše solze, ki jih je izžela iz naših oči ledena bol v srcu. Kakor so se mrtve sveče zasvetile, ko smo jih prižgali, tako se je razsvetlila tema naših bolnih src, ko srno v njih prižgali luč vere: vere v večno življenje in v združitev s našimi dragimi pokojniki. In iz globine svojih src smo molili: Večna luč naj jim 3veti, naj počivajo v miru... Koliki so duševni stiki z našimi dragimi pokojniki. Vsak spomin nanje, naj bo še tako medel, zdaj živi. Tukaj je račun s prošlostjo, z onimi dnevi, ki smo jih preživeli z našimi rajnimi prijatelji. - A ti mali grički zemlje, mrtvi grobovi nam kličejo: »Memento mori — pomni, da boš umrl k S tem spoznanjem se naseli mir v naših dušah. »Memento mori«, govore oni bedni, neznatni grobovi sirot — bogatinom in brezsrčnim skopuhom, ki so si s krvjo teh revnih nagromadili bogastvo. »Memento mori« dihajo one ledeno mrzle marmornate grobnice bogatašev — v uteho premnogih sirot, ki gredo mimo. Enaka pravica za vse! — Na isti način gnijeta bogataš v grobnici in siromak v skromnem grobu. Obiščemo tudi grobove naših velikanov: narodnih voditeljev, vojnih žrtev in drugih mučenikov, ki so žrtvovali svoje življenje za blagor domovine. Tudi ti grobovi kriče: »Mo-mento mori k Molimo k svetnikom, da svetloba katoliške 6al fodane -L ugodju. Brez ozira kakšnega izvora je bolečina, Vam Aspirin tablete hipoma vrnejo ugodje. Vzemite Jih brez skrbi! Pri nakupu pa. zite na Bayerjev križ. Ima: ga vsak omot in vsaka tableta ASPIRIN V (, fijrf« t, i zaiht. G v«, iz. Oglu K '<|W. K* s tr. 1»7 I V obupu Zaslužka mi dajte! Marljiv sem, krepak! Za delo naj primem, ne bom naj prosjak! Ah, vsak je občutek grenak in gorjup! Ne dajte, da zgrabi srce mi. obup! Nobenega žulja ne plaši se dlan!. Ponosen le spet naj človeštva bom član! vere obsije vse človeštvo, prosimo jih za svoj narod, da se ne zgubi v temi laži, licemer-stva, da ga ne pogoltne krivica, ampak da ho hodil vedno za resnico in pravico. r Siren 554 >D0M01JUB<, dne 31. oktobra 1933. Ustvarjajmo sami! V zadnjem »Koroškem Slovencu« čitamo; Naj zaživi vsa slovenska atfodovina od turških bojev in kmečkih puntov, največje žaloigre našega naroda in od reformacije do protireformacije in do bojev zadnjega stoletja za kulturno in politično samostojnost! Veselo znanilo slovenske moči, slovenske samopomoči, slovenskega samostojnega ustvarjanja nam bo. Mladina! Greš v novo prosvetno sezono. Naj ti bodo to meseci resnega dela, samostojnega ustvarjanja. Kakor prestopi mestni otrok v meščansko ali srednjo šolo, tako mora vsa naša šoli odrastla mladina v naša izobraževalna društva. Ljudska šola nam vzgaja fante in dekleta brez idealov, brei ciljev in b*ez velike volje. Vzgaja nam rod, ki že prvi dan vrže knjige v kot, ker mu je muka. Tako raste v. gospodarja in gospodinjo, neizobražen, omejen,, ki vidi svojo nezmožnost inotopLRod, ki dorajča v takih razmerah, se to zmožen samostojnega ustvarjanja in lastnega kulturnega življenja, če ga ne' zajamejo pravočasno naše .zasebne kulturne "Organizacije, naša izobraževalna društva. 1 v Tudi v času našega narodnega buditelja in vzgojitelja Slomška je doraščala naša mladina v istih razmerah. Začel je z nedeljskimi šolami in posrečilo se mu je v narodu vzbuditi polrebo izobrazbe, veselje do knjige in šole. Slomška in nedeljske Sole nam je treba, ki omiko širijo in mlad*it*n»k>?cjisko' svojemu namenu ne potujijo«!* Naša društva! Postanite naše visoke šole za vso ljudski šoli odrastlo mladino! Odprite na široko šolska' vrata svojih dvoran, začnite z vpisovanjem! Sami si ustvarimo dob«, o kateri bomo s Slomškom' mogli reči: »Ne najdeš pastirice na paši, ki bi slovenskih knjižic na paši ne imela, ne prepevala iti ne molila.« V predavanjih, razgovorih, lastnih društvenih listih, v branju časopisov in knjig zbirajte novih misli, iščite splošne in stanovske izobrazbe. Obojna je potrebn^. Splošna daje razgled po svetu, stanovska usposablja za stanovski poklic. In ne samo novih mišH, tudi močne volje je treba in telesnega zdravja. Poleti šle na vaših tekmah prijeli za koso in iskali mladosti- po nalih gorah. Pozimi pa smuče'na ramo in s pesmijo in korajžo na naše planine! Cemu naj bi le tujci Uživali njih čarobno zimsko lepoto: Tu je riovO polje za nove tekme. Začnite, ustvarjajte sami! IfT rastii boste v fizično močan rod in rastla bo tudi vaša volja v samopremagovanjii. Ideje in volje in telesne moči je treba za vsako dejanje. To troje je predpogoj vsakemu napredku, vsakemu delu 'tn tudi naši samopomoči. V dolgih mesecih ste skrbeli z žuljavimi rokami za malerijalne dobrine. Kot bitje z duhovno dušo ppirebuje človek in narod — tudi duhovnih dobrin: resnice, lepote, ljubezni. V resnem delu na vaših društvenih sestankih iščite resnice, uživajte lppoto slovenske besede in pesmi, krasoto slovenske zemlje in slovenskih planin na smučarskih izletih, da bo vladala ljubezen v vaši družbi, v vašem društvu, ki želi vsem dobro. Pomagajte časopisju, ki vam pomaga! Prezirajte časepisje, bi vas preziral Bori to se proti časopisju, ki se bori proti vam! RAZGLED PO SVETU Franjo Neubauer. PrC?daIcČ «CIW . . . (Na Vernih M dan) Ve srca pa-polna ljubavi, ki zame plamtel je njen žar, počivate tamkaj v daljavi in niste nikomur več mar. A jaz sent predaleč, — prižgati ne moreni vem 'luči trpin, da vaši ljubezni bi zlati gorela, svetila v spomin. Kaj pravim?! — Saj vse je prižgano sred mojejga danes srca! Kdor čutil ljubeče je z mano, spomin v mojem srcu ima. Čeprav so viharji mi jezni olil&jali stokrat srce, pa vendar plameni ljubezni visoko in vroče plamfč. Najlepše ta ogenj zasveti, ko združi nebeški nas raj, Tačas boste mogli umeti, kako sem vas ljubil nekdaj! Moška beseda ameriškega drž. predsednika Oh priliki stoletnice Vutceneijevih konferenc se je vršilo v Njujorku veliko zborovanje, na katerem je povzel besedo tudi sam državni predsednik Ho ose vel t, ki je dejal med drugim sledeče: Prav rad se pri tej priliki spominjam psovke, ki so jo ravno pred sto leti vrgli francoski revolucionarji Cerkvi v obraz, češ, ^Cerkev pokaži, kaj si naredila«! Jaz se rad snom-nint, kako je Cerkev to izzivanje sprejela in s kakšno odločnostjo je pokaži^ da krščanstvo ni mrtvo, da krščanska vera Se živi in da je življenje: in delovanje, katoličanov v skladu z n^uki njihove svete %$i. uiksukpml: «4 »m71«""1"^' Na zahtevo pošljemo brejplaCno naše ček. nakaznice- „ijo naših 42 milijonov prebivalstva napram 200 milijonov Slovanov, ki se pomnožijo od Urala do Jadrana za osem do deset milijonov lctnol Priznati moramo, da smo f rešibki. Isto moramo ugotoviti, če se spomnimo na 70 do 80 milijonov med Baltiškim morjem in Bre-nerjem stisnjenih Nemcev. In kaj bi govorili o Japoncih, ki imajo zadosti delavcev in vojakov, da bi podvrgli tri celine. Italija je v veliki nevarnosti. Če nočejo Italijani žalostno poginiti, se morajo pomnožiti.« s Revolucija naroda. Te dni se je zbralo v Rimu nad 30.000 fašistov, da si ogledajo razstavo fašistične revolucije. Pri tej priliki je govoril Mussolini o značaju in pomenu fašizma. Podčrtal je razliko med fašistično in drugimi nacijonalnimi revolucijami. Ena izmed bistvenih stvari fašističnega pokreta je po Mussolinijevih besedah v tem, da fašistična revolucija še ni zaključena in se sploh ne more končati, ker se neprestano nadaljuje in razvija. Ta revolucija mora ostati trajna in neprekinjena tvorba našega duha in naše borbenosti. Fašistična revolucija, je nadaljeval Mussolini, ni revolucija katerega posebnega itanu, ni revolucija določenih slojev, temveč je revolucija celega složnega naroda, ki hoče ■am voditi svojo usodo. Dosedanja leta revolucije, je naglasii Mussolini, so ojeklila italijanski narod, da mirno gleda v bodočnost. Avstrija s Drobiž. V valovih Žile se je utopil delavec Lakner iz Gostinje vesi v štefanski fari. — V Vovbrah so pokopali Aleša Grila. — Po dolgotrajni bolezni je umrl v Beli posestnik in gostilničar Skalar. — V Tehančah pri Mli-narah je pogorela hiša in gospodarsko poslopje Uršule Truppe; prizadeta sta tudi posestnika Jurič in Frič. — V Štefanu pri Vovbrah je odšla v večnost posestnikova žena Frančiška '-obnig. češkoslovaška s Češkoslovaški parlament je z nekateri-ni spremembami sprejel zakon proti proti-državnim strankam. Konfinacije ne bodo dovoljene, pisemska tajnost ostane in proti uradnikom, ki so bili čiani razpuščene stranke, se postopa le, če so se osebno pregrešili proti državi. Kot protidržavni stranki sta bili razpuščeni le dve nemški stranki. Francija s Ostavka vlade. Deladierova vlada je odstopila, ker je ostala v parlamentu v manj- | šini z 241 proti 329 glasovom. Da reši kritičen položaj državnih financ, je vlada hotela uvesti davek na stalne dohodke in tudi uradniške. Zahtevala je, da ji parlament izreče v tem vprašanju zaupnico. Ker pa so levi ; •ocialisti z Blumom na čelu odrekli zaupnico vladi, je zmagala desnica in Daladier je ostal v manjšini. — Ko to pišemo, sestavlja novo francosko vlado Serraut. Amerika s Kdo bo koga potegnil. Državni predsednik Združenih držav Amerike je poslal bolj-ševiškemu odgovornemu voditelju pismo, v katerem mi« predlaga obnovitev diplomatskih odnošajev. Kalinin je odgovoril, da z veseljem »prejema Rooseveltov predlog in da pride v Washington ruski zunanji komisar Litvinov, ti bo vodil pogajanja. — Svetovno časopisje Perilo Vam bo trajalo leta in leta Ure in ure trajajoče krtačenje, brezobzirno mencanje uničuje dandanašnje fino, dragoceno perilo. S Schicht-ovim Radionom, te.n samodejnim pomočkom, izgine, kakor bi trenil, vsa nesnaga. Zakaj v raztopini Schicht-ovega Radiona se med kuhanjem (vsaj 15 minut) razvije na milijone kisikovih mehurčkov in poganja milno peno skozi tkanino. Oni spravijo nesnago tudi iz najgostejših vlaken, kjer se z mencanjem in krtačo nič ne opravi. Schichtov Radion stalno v pralnem kotlu, potem bo Vaše perilo prizanesljivo negovano in ostane dolgo, dolgo kakor novo.? prijazno razpravlja o Rooseveltovem predlogu ter naglaša, da je sedaj ustvarjen na Daljnem Vzhodu nov položaj. Ni izključeno, da pride do skupnega nastopa Amerike in Rusije proti Japonski. s Drobiž. V Cicero 111, »o našli mrtvega Janeza Pipana t Krasa. — V Clevelandu Ohio je umrla 39 letna Angela Prijatelj iz Ambrusa pri Žužemberku. — V Roslyn. Wash. je preminul 66 letni Anton Janaček z Otoka pri Podzemlju. — V Wilardu Wi*. imajo Slovenci tri slovenske učitelje in eno učiteljico. — V Shelboyganu Wis je odšel v večnost Jožef Mrgola iz škocijanske fare na Dolenjskem. — Župnik Avguštin Svete, doslej v Johnstovvnu Penna, pride na r ovensko župnijo v Detroitu. — V Readingu jc ,:a posledicami operacije zapustil ta svet 46 letni Martin Papič iz Gršičev v Beli krajini. — V Clevelandu se je smrtno ponesrečil Josip Perušek iz Girarda O, — V Moon Run, Pa. je preminul 58 letni Janez Grilc iz Jelš pri Krškem. — V Pueblo Colo je odšla v večnost učiteljica Marija Petroš. — V Parkhill Penna. je zapel mrtvaški zvon 53 letnemu Francetu Urbasu iz Ivanjega sela pri Rakeku. _ ALI SE ZAVEDAŠ, DA JE »DOMOLJUB« KATOLIŠKI TEDNIK, TI PA KATOLIŠKI KRISTJAN? Drobne novice Vpostavljena je redna letalska sveža med Varšavo in Moskvo. Veliko število francoskih vojnih letal izvrši v novembru polet nad Afriko. Italijanski prestolonaslednik Umbert bi rad ime! potomce, zato se bo baje ločil. Uvoz vina je prepovedala ameriška vlada. 10 milijonov ljudi je izvršilo samoumor od 1. 1901 do 1931. Prav toliko je bilo žrtev v svetovni vojni. Vlak je skočil s tira pri Cherborgu v Franciji; 40 mrtvih. K pokori kliče državljane južnoameriški ministrski predsednik Hertzog. Tudi obratni poziv bi ne škodil. 100 milijonov čeških kron znaša primanjkljaj praške občine. Umrl je izumitelj vazelina 96 letni kemik Cherborough v ameriškem Newyorku. Pogajanja za mir so se začela med Kitajsko in J£}>onsko. Po hrvatsko je govoril s kmeti madjarski min. predsednik Gombos, ko je te dni obiskal Bolgarsko. 170.000 oseb je baje v nemških skupnih taboriščih. Nemškim listom je prepovedano poročati, da se je Hitler začel učiti plesati j« jDOMOLJVK«. M* ^'-44 Misli za zahvalno nedeljo KAJ JE NOVEGA Morski vrtinec ie divjal na Hvaru V> tevrv o&ii \ s« tuša« pctec pa S.njv \i!tU < • tr\.'«i> c V rur v v -v ^ravtKfc- Fskj MaVšjfcSfi s-- /jth\jiiuA »Mfdelja je pmi uaiKi. 2
  • e t«».- pri sira !a aev {voiat sW« 31 ew«e» Vrtiae- je d. Iga! !eiio kam«* !*f p »p^ t*«slar >ftaj <»*» i ki Rtam | ** * peikc«j.?.»» v Kak*? čakvalao pe^vs; Ne*- i^Lu as*- , i\a*v. r*4 kilometre. c: miti 4e4gg ----- ... ...» ^----— — .— f ...... . _. . v 1... " oisAl. PopcJnioii v Tjj. jCrid.. pa I» pniodi 1 jtk*. S i vm.T. šf Itacaje ruriešeao . v«, ij-ij kakc-r sinp »«*«. i. ^ ^ «f»t --a!-.-;'-*. aj fci , "i. v f Si. f-Krj '-ififli il}ilr>. . afcra^ Po^J. •j V ja f-rti&'r?ie p-i,- e- -t i"-i »-* ii ff gre® si -: -- K»i" s* lit O Hi jmi r -.-vi - ti ji Sj f—' it J*? y i »ros: iS'. .as u. pa • v- V. 4 1 V«; CnMje. K« j« ^iuM3 irtuia; V tri ias » - »Jt-eN-k J« -e < *'... >. - i' * — .<; i j- ŠV"; -.-r-t-n. a - '• ' M- s« -.-r .: ' - j -'• . J j. . j - J -i v J .- i! i. Ii r-jJt kVT te Nvt >. > cbo p*, i***' te h : s»i>šivvj : ivsjea, Je J»- a*- • m >>i'eš».,i«u ce i »* ee ; SM K t tirfji V- • v- * Kv pmsiks Jtie«. fes ^ •. »►.Vi -risi* i® . Si". .qcJt.ll. . »vri raiffc a mi « teč«, t mlMt ■ •»-v-iev*. u .'i^-j » letv\ i4»J «i»--tt. se »e (iHU jj,- . « r.^' ;•« vsaM® t*-« te frt\ v- ki- V i i »S, Kva --i.- i Sem- i* --j ■ fMfMduiKV s v :\Sif. /«.. Air«.'-, ^ tir n« K-e« ii; ' r^ E iei. :' : j 5 . jjvv. : «K f.sjji', tir. -S- £■ rvVv. *» hi Mi* •V. tc«te jt.-s^&tr'.? - jjt.MevjV. ; : (je- is .s.?- .• ti-4 r ii • he -v - • ■f t min -li. -a:t*-ji «■•:rt fcieant^use jese j ri , -i 5*Tw*3tr» e (nami < :•-••• < S»flta v^a«® BTJ ' i-^caju rVr«>.*Hf t*on.-wcsR» lil t k •: »f iu -o.s 1 vwti» f 3n « btkt{: a<-» »■i- - -.'-Vl-J -E J __ S f » nm;- i; - 8t w mm Tt» -in., » _ ti>/;«: , _r; w ri Kr^rj.-. i > ^^^s^^^ma^^m^-^—^mm^Bm^^^m - vi: > i v. ..-, . . ■ 5 ».j . -tr.- v ■•■•; > : je« »•: .-.-ii e .J.': »j V. 7C-Oi;.ij .■: 3m,i; Osetme vesti ^ iwi«*3 v saeAete i: i r*s» »c. 8ie jir»-ic-S€ j "iT! Hi® • wi---j»:rs se rs-eS c-« aei«< r. ireš i *SHi. gcoU. ?«>«ti jo. k ftns-nai --> 1 ii tT""Tiit. čr. 'list' ~ 3 1 • ist-cm h >» 1 T.-t t jj! -, CnS--- iic ginitinatii -ij.isb.i-si< i^s-:* •.tr ^ei.: ia - i irx;.; i; d»xj£». ?r« >n ;ii^-jl H H 1 5T!3i:ii r 'iWfi iacjcuii. u- Iijiriti naj-: Umi-i ja. ixgm*xi frač r-Ljni« r- 1 ^ sjr ta -.tr-i i r^T wii - • atra-.c j •H ••>••>» J-'.-i ; -J.:. .: ,.: ~ v. - ii.'t«ft2i- .lit i Jjftii;«.-; - i i i nwjvsjiea|S-ii. ii» -ij, ji- j. - -• ■■vsa sta. -u tr- ■ ■.<• ^li-^e nt . st- ^.'i-i.i i« ii & ji. n »•iUtfsei. ;jrinf'ttu a atji <,• •>.- ■v< !. st—ini. a i>ir-t■ .. »fin.'', lil" ' •OHJI; . . ;•- ji-iic i ix>. j ji-i «•'»■ - i »j « snu« - /■• . > ''.'ii T 1. j (J ?ii Ji. a n: s: m 1K -ni, . ijii r t. .'j -..431-1- ii- 1 Illfiliii. fts 1 ii? -»riT— r 5 ;■».:» 1 ■■ aftit-'. vr.fTTi' -1 -sT1^ 1 ; ia -}.}!/ TUfli-v-. >fi|i •>■■ -jr-slin. H ^a,« sturo ^ "••»' ' > ~ji;.u ' mt-iu * j* jun j«? rv-. »1 fa .utKf/ « i ««f'2»tat{« 11 m. <«t*f> . > m i njj-s.:i;if '(-•!• 7»!Baww n/- »ti!« ^ ji": ni. m jv ja !>' •sni?- ji-it»n-ri f. ase. \^ui!n ■■' .^jh- 11»!ri '1 3J — ;-J-f3 Ji 3C>ne> L V« s«! J^«!« i. iu .»• vvr^rj SZ-1J1 as. - ■ MrSUtfJ. v ii.-iul U- >sfl i.tiia* iis :UCJ». JU s.- i. aiaai šrr "•« .{.- ^ prmu ^-znem} rw.-i« BCI^ •■-»"■ v itr;*a j«,"- T» i" -.-sv -^f- -r-«. ---j, v-»-iw. »-4 ts r'":»Tr -t mtrr-tf; o-fc r rrv>''! o-j— a ■••«»n '-'i~tr.i i ■ «ak i" ■*■>■ « rimiiju . -. -r Vr^ 1-». :ir «5 -mj : i o..TB«tPWi Ti 7U 71-.!«. rJB ikj. a. r« M, '<1 -.!StP lii 7l; leip . -jft-jr m •>! - :•:•• jp, 1K sim.' '-..rt;. s» im Tar ••~'tn;St n .a-t. »: si-th ; m, — n —c -4> -3i:un jami ar. 'Jma ji! -itir^a V - i«m*-n ■ si:5-nm;« ; -.t«"«« -r- »:j«II nsi ••■*•« 1 a -raiSs« 7»ar>»: ■ 'i-«ti•-. lus i : fr-ameš ta s Sfe jar!-B»i :s sii'7i»:- ,-( jrsir.-.-d! war lusmammi. »s ii-iiu« m ■-TTU.-J}-' Ti- IM W. h; -T»n HTJ V JJ^ ai^r smet. ar - n ,suneš. s Tir-iiifu -ar n t. Hi 3U CM H»M « I,w.m Tr~f. a; a. ri ji ^feivjaa- n r-*t -tsr- .1 a n^if- esifl-f 'j;-iiC^K H ;j 1|J.V- . f.^ar a f.instaaer* a. 3. - ««- -.171»™ 11 ii: t « aftjj i« ctssl «f»iit TtrfcT KM j- šah ,111:1- ' " ifidbarrt. Tir - .rta fri:!»-i:>».::i«r' ,a; - n.«*: 'i-rr •<-» -i si tm« 'i'-. Tli ?>4.IlUBfci j -sttfi- »a ■ najr ja.n«x. '.iliL.' ■ I H! ri T' ::■ r •T in a--rl i« H W ni- ioi .v 4.1 :i5n \itsy.. 7.. f <9«i«xar-5- :it£ n uwaaaa sirm;"-'. ^ L-TBjiff. 2Č™t!ww -^ n 25 ?• 7i»« a : niarn ,ufi«ra. ■ 711 M"<»a;«i'; f wa; ICB'" -1 ' —iniiiimt a.'?.., t.. ..ju* ":,t 7~» iua.iir It. SlidS-tfM ;•■- 1. -i-j"" f n< --4i« lUpOTI i -je-. 1 st !• ' BMt. U-api a sili K-.lHUShui Ui :r'" niaii. B-uei a M ^vait^ e-niart 1:110»?- b aijfušb ?-i=* icatiiaua* a^i tcaaiiT »■ "■•* 4-CI.1 BT" < rftev. 44 >DOMOmtfifr dna 31. oktobra »938. Stran 557 SARGOV KALODONT množic« v nabito polni dvorani z vso radostjo n spoštovanjem. Pozdravil ga je najprej v uneienih besedah predsednik •Dtnicei, sle-jiti sta dve lepi deklamaciji, poklonitev vseh prosvetnih društev in Katoliške akcije pa je izrekel v globokem in pomembnem nagovoru bivši narodni poslanec Franjo Žebot. Sledila e lepo uspela «p«voigra »Srce in denar«, odmore med posameznimi programnimi točkami pa je izpolnil izvrstno izvežbani orkester -Danice«. Daničarji so izročili Prevsvišenemu lep renec cvetja, nakar se je vladika vidno ginjen v prisrčnih besedah zahvalil ter navduševal lasti mladino za neumorno delo na polju krščanske prosvete. d Razpisane so volitve v Pokojninski za-od. Glasovi se bodo šteli 25. novembra. d Izid volitev v Delavsko cborate« je (teleti: Delavski kandidati so dobili: modri 12.588, rdeči 18.697, boli 9728 glasov. Kandidati nameščencev so priborili: modri 3577, deči 1122, beli S59, zeleni 871 glasov. Izmed 50 delavskih mandatov in 10 nameščenskih andatov bodo imeli v Delavski zbornici: modri 21, beli 13, zeleni 1, rdeči 25. d M ■IBjnanv dinarjev m mhbo sambo. Septembra meseca je uvozila Ljubljana nad 700.000 kg moke ali ze približno 2 ia pol mi-ijona dinarjev. Ker so v trgovini na veliko ene nitje, se mora računati, da plača samo .jubljaoa žitorodnim krajem v državi na leto »krog 20 milijonov dinarjev. — Svežega sadja je uvozila Ljubljana v septembru za 450.500 kg ali za skoraj dva milijona dinarjev. d Uspel! kossert u namog poplavlja»ce m iz dravske in savske banovine je priredilo katoliško pevsko društvo »Zvezda« v Niš«. d Glavne prireditve Ljubljanskega vele-tejma v let« 1934. Uprava Ljubljanskega vele-sejma sporoča, da se vrši: XIV. Ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem od 30. maja uo 10. junija; jesenski velesejem »Ljubljana v je-teni« i priključenimi razstavami gospodarskega in kulturnega značaja pa od t. do 10. septembra. Med brati Hrvati d Vse kavarniške godbe so odpovedali s 1. novembrom zagrebški kavarnarji. Izgovarjajo se z visokimi avtorskimi taksami. Okrog 100 glasbenikov izgubi vsled tega zaslužek. d Fordov tedenski umik je vpeljala zagrebška občina, da ji ne bi bilo treba odpovedati službo 340 delavcem. Delavci, nastavljeni pri zagrebški občini, bodo odslej delali I le 4 dneve na teden, a prejemali polno tedensko mezdo. ' d Pred izvozom naših puranov. Od iiašiii f puranov so zlasti cenjeni zagorski purani, ki [ so znani daleč po svetu in ki imajo za 50 do 80% boljšo ceno ko vojvodinski. Letos je posebno veliko zanimanje tujine za naše purane ['n v Zlataru se že delajo priprave za izvoz puranov. Glsvna izvozna doba za purane se začne dne 10. novembra in traja do 20. decembra. Največ zagorskih puranov se izvaža v Anglijo in Nemčijo. Splošno se sodi, da bo letos cena za purane nekoliko višja kt lani, ko se je plačevalo purane po 10 do 12 Din za kg žive teže. Letošnji purani so izvrstne kakovosti in jih je tudi veliko. d Ne v denarja in ae v blaga ae plačajo. Občinska uprava v Vukovaru je odredita, da se morejo zaostali davki plačati tudi s pšenico in bi se računalo 100 kg pšenice po ceni 150 Din. Poziv občine, da bi se davčni dolžniki poslužiii te ugodnosti, pa je bil zelo slab in ti nočejo plačati zaostalih davkov <•« v denarju in ne v blagu. Ne zamudite! Val, ki ste rojeni I. 1859, I8H1669,1874,1879,1884, 1889,1894,1899,1964, !909, 1914,1919 pristopite v posinrtninsko zavarovanje euuuvM •/5Ej da 38. novembra 1933, Če pristopite icSsocjt, bo dete pri istem mesečnem prispevku zaverovani za precej manjše zneske K A (t I TA S izplačuje redno ette zavarovane vsote Pojasnila daje KftRITAS-Ljubljana patsla VnjtnM zavsrsvstelM MARIBOR, Oroinova 8 j Varna podtaga! tasnsft® Din 41000 000 fz naše prestolice d Gostilničarji iz cele Jugoslavije, okrog 1500 po številu, so zbornvail te dni v Belgradu in razpravljali o svojih stanovskih zadevah. Iz Slovenije jih je došlo 180. d 50.0C-6 gostiln s pol milijona nameščenci je v naši državi. d Stoletnico gimnazije ▼ Kragujevc« bodo praznovali 4., 5. in 6. novembra. Dovoljena je četrtinska vožnja (okolo 120 Din tja in nazaj). V Kragujevcu živi tudi okrog 2000 Slovencev d Uprava Gacilske zveze. Minister za telesno vzgojo je imenoval za 3 leta člane uprave Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije. Izmed Slovencev je naznačen Josip Turk iz Ljubljane za prvega podstarešino Gasilske zveze; kot posvetovalna člana pa prideta v poštev Anton Cerar iz Kamnika in Jernej Vengust iz Celja. d Starina. V Tetovem živi neki Jovan Staukovič, ki mu je že 119 let,'a še vedno pomaga pri delu svojemu 78 letnemu sinu. Najstarejši vnuk tetovskega Metuzale ima že 47 let. Razno d Duhovne vnje ca žene bodo se enkrat pred božičnimi prazniki in sicer od 2S. do 29. novembra. Poljsko delo je opravljeno, doma tudi ne bo posebnih opravkov, torej je prav primeren čas za dušno obnovo. Lepo povabljene. Priglasite se na naslov: Dom Brezmadežne, Mala Loka pri Sun«, p. Domžale. d V štiri hiše so vlomiti v eni noči zti-kovci. To se je zgodilo v Dolenji vasi pri Ribnici. Odnesli so razno obleko in posteljnin i. d Če gospodari nalezljiva boleče«. V vasi Dol. Selca, občina Dobrnič, se je pojavila pred kratkim griža. Obiskala je skoro vsako hišo in povzročila obilo gorja in trpljenja med našim ljudstvom. Otrokom je iztrgala dobre očete in matere, staršem pa ljubljene otroke. Neusmiljena je bil« v mnogih hišah. Najhujše je udaril« Anžlovarjevo družino. Napadla je vseh 7 otrok in jih do sedaj 5 umorila, Dva bratca se ie borita s smrtjo v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji. Le oče in mati sta še ostala doma. — Ljudje božji, ae skrivajte bolezni! Glavno pa je: zahtevajte od zdravnikov, da vas cepijo proti desen eriji! Nesreče d Plen požara so postala vsa poslopja razen hiše Franca Gorjanca po dom. Skraj-carja v Britofu pri Kranju. Pri gsišenju se je smrtno ponesrečil Jože Pičman po dom. Struk* Ijev, ustanovitelj in prvi načelnik gasilnega društva v Britofu. d Nenadoma je poči! samokres. Mejak Anton iz Sel, občina Trebelno, je nekje iztak-nil star samokres. Sel je domov, sedel in ga pričel ogledovati in preizkušati, če še proži, Sestrica je bila radovedna; sedla je k njemu in ga opazovala. Nenadoma je samokres počil, krogla je šla Tončku v koleno in še sestri v trebuh. Prepeljali so oba v Novo mesto v bolnišnico. Sestra je drugi dan umrla, Antona pa upajo ozdraviti. d Ne igraj se s patronol 12 letni šolar Bra-tanič Anton iz Dol. Lokvice pri Metliki se ja vračal s součenci domov. Med potjo mu je so-učenec iz sosednje vasi ponudil dinamitno pa-trono, da bi Tonček piskal na njo. Ker ni bila čista, jo je hotel očistiti. S premetom je zadel na dmamit in patrona se mu je v roki raznesla. Štiri prste na levi roki mu je odtrgalo skoro popolnoma, na desni pa mu je odtrgalo palec. S'ran " *mrt pobrati [Mid lopato, kar ri«til je beli dan. Brharistu • . !/|akaf- l^rstikov >pnm«-Hik r Velikih U«r«h Alojz Long je bil letos določen, d« bo pri P* jonskih lgrnh v Oberammerganu igral Kr.s»«' prihodnje leto. Alojz Lniig je umetnik re/IJ««- sP«'"<-nik gledališkega igrale« Boritnika Spomenik rojnim irtvam » Brciniri PO DOMOVINI Setev pšenice na kitajski način (Klanec pri Vačah.) Ural »eni v »Domoljubu« o zanimivem poizkusu setve pšenice. Tudi jaz sem poizkusil. Dobro »eni pripravil njivo in jo pognojil s hlevskim gnojeni. Sadil sem v jamice, narejene z motiko po 20 cm narazen, 3 cm globoko in po 3 zrna. Ko je pšenica naredila prvo kolence, sem jo prepulil in [e eno sem pustil od treh rasli iu jo osul. čez 14 dni sem osul vnovič in črez nadaljnja dva tedna topel. Ko je pa zima pritisnila, sem dvakratno osi-panje izvršil spomladi. Pšenica je rastla zelo lepo. vse jo jo hodilo gledat. Posadil sem en kg, ki mi je dal 47 kg pridelka. Tako sem izvršil (loizkus lansko jesen. (Pšenica jo iz enega zrna naredila po IV do 19 bilk in ravno toliko klasov. I^tos sem jo pa posadil 2 kg po 2 zrna in je ne mislim nič prepuliti. Kakšen bo uspeh, bom poročal, fce to naj omenim, da s-! sme osipati le do prvega ko-lenea, da stebelce lahko požene biljke. — Vidmar Anton. Cerkvena godim v Cerkljah pri Kranju Trda voda Iz vodnjaka aH iz vodovoda je za pranje neprikladna. Če dodate tej vodi pred uporabo nekaj prgišč Henka, postane mehka kot deževnica Henko pospešuje penjenje, s čimer se milo bolj izkoristi, ter Vam tako olajša pranje. Spomin na kužno bolezen (Gabrijele pri Tržita.) Četrt ure od železniške postaje Št. Janž proti jugozapadu se vzdiguje 300 m nad morBko višino vas Gabrijele, s podružnično cerkvijo sv. Lenarda, ki ima okrog pokopališče že iz leta 1736. Pred 180 leti je ves ta kraj spadal pod veležupnijo St. Rupert. Cerkev je bila zgrajena v času, ko je razsajala v tem kraju huda živinska kužna bole- RAZNO Kako delajo vžigalice. 0 vžigalicah vemo prav za prav zelo malo. Njih »zibelka« je daleč v brezmejnih ruskih močvarah. Tam rasejo trepetlike, i/ katerih izdelujejo klinčke in tudi škatljicc. Po železnici ali po morju pripeljejo debla na Švedsko, kjer jih žage v trenutku razrežejo v kose, dolge po 60 cm. Skorjo, veje itd. odstranijo z luščil-nim strojem, nato razre-žeio kose v 2.2 mm tenke trake, ki jih v svežnjih po 'fl do 100 plasti raz-dele v klinčke po 5 cm dolžine. En sam nož izreze iz svežnja na en mah 700—1200 klinčkov. Danes pazijo na to, da odstranijo vsak drobec lesa, vsako nevarnost, ob kateri bi se utegnil človek pozneje raniti v prst. Tudi to se zgodi mašinalno, v velikem, vrtečem se bobnu, v katerem se kiinčki obrusijo drug ob drugega in se fino izpolirajo. Čim pridejo iz bobna, jih stresejo v drug stroj, ki jih uravna v enakomerne plasti, drugega poleg druge-Ja. in sicer v posebnih ».»bojih, Z zabojem pridejo v nadaljnji stroj, kjer Naš gospod župnik Spisala Helena tlaluschka. Iz nemščine prevedla Marija Kmetova "V Nekega prelestuega septembrskega jutra, ko je bila še rosa na cveticah in obrazih, so se otroci zarana splazili v rožnati paradiž župnijskega vrta. V grmičju vrtnic je nalahko čivkal neki presenečeni ptiček. »Hvala večnemu Bogu!« Kakor se ozirajo cvetke v jutranje solnce, tako plaho in iskreno so zapeli otroci lepo pesem Bogu in Njegovemu služabniku v čast. Zgoraj se je odprlo okno, a nihče se ni prikazal. Mogoče je za oknom molil tudi naš župnik. »Hvala večnemu Bogu!« Zdaj so zapeli na ves glas in pridružili so se jim ptiči na zbujajočem se vrtu. Slednjič je prišel župnik. Nobene besedice ni rekel, marveč na široko razprostrl roke in vsi pevci so mu padli krog vratu. Nato se je spomnil Tintin svojih verzov in jih z vrtnicami vred posvetil župniku. Naš župnik se je na ves glas zasmejal, ko je spoznal vrtnice. — Seveda je povabil otroke na zajutrek in »La Pepie« so otroci tako častili, da je njeno staro srce kar prekipevalo. Zlasti je pa še pretakala solze, ko jii je Tintin čuvstveno ponovil pesemeo za župnikov rojstni dan. Ko je dolgi Gustav začel nato igrati orglice in sla oba Dunajčana zapela svoje domače pesmi, se je morala »La Pepie« spet jokati — zdaj od smeha. Pri moštu in slanini so bili pa že tako razposajeni, da je celo prečastlti zapel z njimi: »Lisica, ti si gosko vzela, daj jo Bpet nazaj!« Tedaj so se odprla vrata in vladarica je prišla. Sprejeli so jo z rezgetajočim, gromkim smehom. Celo gospodar se je moral smejati. Najprej ni vedela, kaj bi, a nato se je začela tudi ona smejati. V farovški kuhinji ni bilo še nikoli toliko srečnih ljudi. Prihodnje dni se je bližalo slovo. Sklenili so, da gredo drugi dan še na izlet. Še enkrat bi se bili radi šli »Indijance«, zakurili ogenj in pekli krompir. Naš župnik je bil povsod zraven, tudi vladarica — in ali bi izostala Avstrijka? Tintin in Gustav sta tega pomembnega dne sklenila pobratimstvo in ta reč je bila kaj resna, saj se je vršila vpričo duhovnega gospoda! Duhovnega gospoda zares ni bilo prav nič sram, da je v tem indijanskem društvu prevzel čast poglavarja. Na glavo so mu dali pokrivalo iz petelinjih peres in so ga nazvaii »Macaco Levjesrčni«. Lepi vladarici so dali Nemci ime »Princesa luninega svita« in Avstrijki so rekli Parižani »Popokalepetl«. Zakaj — ni nihče vedel. « Kraj gozda so zažgali velik kres. Krog kadeči h se in sikajočih polen so vsi ležali na trebuhu — tudi maš župnik. Sleherni je z dolgo vejo žokal v ogenj, da bi bili plameni višji. Nato je vse utihnilo. Po teninordečem odsevu, s katerim so se plameni svetlikali na obrazih, je bilo spoznati, da se je začelo večeri«. Solnce je zašlo, nebo je žarelo škrlatasto, zlato in smaragdno. Počasi je blestela ta krasota in slednjič se je raztezala po nebu le še barva prileska. Nad strnišči je nežno podrhtevalo in iz doline se je glasil večerni zvon. »Ljubi moji otroci,« je dejal prečastiti, »tako lepo je zdajle, da prosimo Boga, naj se za hip pomudi pri nas!« Otroci so vstali. Vsi so bili tihi in resni; mahoma go imeli oči odraslih mož. 7.en. Zgodovina opisuje, kako huda je bila ta morilka. Leta 17% je samo v rakovški graščini od binkošti do božiča poginilo 57 glav goveje živine; po kmetijah je bilo Se huje. Drugih sredstev takrat ni bilo kakor redaratveni predpisi, a ie ti jako slabi. Ljudstvo je za od vrnite v te nadloge, iskalo pomoči v cerkvi in se je priporočalo svetemu Lenardu, ki je zaščitnik živine. V prejšnjih časih, je prihajalo sem mnogo ljudstva. Na žalostne čase, ki jih preživel naš kmet, je ostala še skromna cerkvica v spomin. Kakor vsako leto, se tudi letos vrši v nedeljo 12. novembra pri nas služba božja. - Vabljeni! K« cdpade listje in prihaja v deželo jesen, se vsak previden človek gorkeje obleče. Mnogi pa ne upoštevajo tega pravita, zato se kaj hitro prehlade. Prehlajenje samo ni nobeno tako veliko xlo, ker se vsak normalen človek letno 5—6 krst močneje ali lažje prehladi. Ker pa lahko vsako tudi naj-najlažje prehlajenje zapusti težke posledice za naše zdravje, zato moramo stremeti za tem, da vsak prehlad tako pri prvih znakih pozdravimo. To store Aspirin tablete »Rayer<, ki vsak prehlad sigurno pozdravijo. Kana. (Gorje pri Bledu.) Katoliško bralno društvo je otvorilo zimsko sezono 22. X. i igro »Vodar. Vodovod sicer Gorjam že imamo, pa vendar so se gledalci zadovoljni vračali. — 28. X, smo pokopali najstarejšega društvenega Slana, 80-letnega Jožefa Zupana, p. d. Je-ričevega očeta iz Sp. Gorij. — 26. X. je bila prva seja novoizvoljenega občinskega odbora, na kateri je prevzel županske posle Jan Jakob, posestnik iz Podhoma, Za občinskega blagajnika je bil pa izvoljen Slivnik Jožef,' posestnik iz Zg. Gorij. izvoljen so nam porok, da se bo v občini pošteno delalo. Drobiž. (Črni grabau.) Dne 15. oktobra zjutraj so našli ob cesti, ki pelje i* Trojan v Izlake mrtvega Valentina Trdina, posestnika in mlinarja is Podmitja, župnija St. Ož- VINO pristno in poceni dobite pri Centralni vlnarni r Ljubljani boli. Pokojni se je vračal iz Izlak in bil medpo-toma zahrbtno umorjen. Kakor »e splošno ču(e, so bile vzrok uboja družinske razmere. Posebno odkar se je vrnil bral umorjenega it Holandskeg« domov, ni bilo več prave Mstopooslj v družini. Orožniki so aretirali in odvedli v zapor ženo umorjenega, njegovega brata in moia njegove sestre. Nadaljnji potek bo dognala sodna preiskava. Vse kaže, da jo uboj stičen umoril v St. Vidu pri Stični. K temu bi dostavili, da le pravo krščansko življenje rodi pravo ljubezen do bližnjega. — Naša občina se je z novim zakonom razširila kar na tri župnije: Blagovico, St. Ožbalt in Cešnjice. 26. oktobra je zopet prevzel župansko mesto Ivan Stre-kar, bivši dolgoletni btagovški župan. Novemu ob-skemu odboru z županom na čelu želimo, da bi vršil občinske posle v splošno zadovoljnns! vseh občanov, kar bo v korist tudi državi. 10 letnica godbe. (Cerklje pri Kranju.) V vrsto mnogih godb, ki so bile pred 10 leti ustanovljene Sirom Slovenije, je bila prikticana v življenje tudi cerkljanska godba. Prve težave so prevzeli nate predvsem godbeniki < Sp. Brnika in Vopolj. Pod vodstvom Franceta Kotnika, orga-nista v Cerkljah, se je godba v kratkem uspo«o-bila za večje nastope. Mnogo je pripomogel pri organizaciji godbe tudi g. Janko Gregorec iz Ljubljane. Godba nosi naslov cerkven« godba, ker je 13 inštrumentov kupljenih ii lastnine f«rae cerkve in ker im« godb« po pravilih predvsem namen, sodelovati pri cerkvenih prireditvah oz. pri prireditvah, ki niso cerkvenem« duhu natprotae. v okvirju k«W, akcije ae bo oavduienim godbenikom nudilo dovolj prilike a« sodelovanje: buditi v srcih mož in fantov »vest nepremagljive katoliške odločnosti. Kop fat tatvina. (Pteiganje pri Litiji.) V noči od sobote na nedeljo je bilo vlomljeno v župno cerkev o« Prežgaojen. Vlomilec je prišel v notranjost cerkve tkoxi okno. M I* i« razbil. V cerkvi te jc takoj lotil nabiralnika in pobrat kar je bMo v ajem. Nato t* je spravil m cerkve-ne posode r ubtrnaklju Kp je U napol odvil kupo od Celih«, u j« spomnit, d« ai euogo vred- , na, ker ai zl*!a, t«j»r»v1" L A N IN K A - C A J ,A1 IOVKC. v plombiranih zavitkih po Din in ■/. napisom proizvajalca: APOTEKA Mp. B9H0VEC, L3UBLJ9HA Rcjf. lir. 12MK1 211. VII. 1032 lohorjeve knjige so izšle Knjigo Družbe sv. Mohorja so dotiskane in se dno razpošiljati le dni. Vse gg. poverjenike jiro-o da blagovolijo potrjieti. ako bi težko čakali jjig Odprava se bo vršila kar najhitreje po določeni redu. Ker prihaja mnogo vprašanj, ali se je e mogoče naročiti na letošnje knjige, ponovno ob-,t«{aino, da sc Sc vsak lahko naroči, in sicer v ijubljani tudi pri Novi založbi, povsod pa pri svo-1 jioverjeništvu. Najkrajša pot pa bi bila, da po-ilan |)0 nakaznici 20 Din v Celje Mohorjevi Službi, i" pove, kateremu poverjeništvu naj knjige [vb skupni pošiljatvi priložimo. Mohorjev* družlia v Celju. Pobrigaj se za dober tek, prihranil si boš I tirali |ek, to je, poskrbeti moraš, da dobiš dober, fidrav lek, ako ga nimaš; v lo svrho se priporoča ]močna švedska tinktura »Elsa« švedske kapljice) [Ickamarja Fellerja. To je zelo tečna, lino aroma-fljraa pijača, ki zolo ngodno vpliva na delovanje [prebavnih organov in zapušča v želodcu čustvo mijjetne svežosti ter zelo dobro vpliva na splošen fpočtitek in veselje do dela. 2 steklenici 50 Din. h setkleniee 92 Din, s poštnino in zavojnino vred jiri lekarnarju Evg. V. Feller- Slnbjca Donjn, Elza [trt; tfi, Savska banovina. Listnica uredništva .;/„,.v Itadi praznika je tu številka .»Domoljuba« izšla ilap.pinj, žittfl so nekateri dopisi izostali. Z nublianskega trsa Cene živini in uicmi: voli 1. vrste 4.-475 Din, voli II. vrste 3-4 Din, voli 111. vrste 2—3 Din; lellce I. vrste 4—1.75 Din, tellce II. vrste 3—4 Din. telice 111. vrste 2-3 Din; krave I. vrste 3—4 Din, krave 11. vrste 2—3 Din, krave III. vrste 1.50—2 I)in; teleta 1. vrste (i Din, teleta II. vrste 5 Din; prešiči: domači 7.60-8.50 Dir,, hrvaški 7.50—9 Djn, prkilarji 6—7 Din. Goveje meso I. vrste: prednji tlel 8-9 Din, zadnji del 10—12 Din; goveje meso II. vrste: prednji del 7—8 Din, zadnji del 9—10 Din; goveje meso 111. vrste: prednji del 5—G Din, zadnji del 7—8 Din; telečje meso 1. vrste: prednji del 12 Din, zadnji del 14 Djn; telečje meso II. vrste: prednji del 10—12 Din, zadnji del 12—14 Din; prešičevo meso: domače 13—18 Din, hrvaško 12—10 Din; .prekajena svinjina 10—22 Din, svinjska masi 18 Din, domača slanina 14 Din, hrvaška slanina 15 Din, konjsko meso 4—0 Din, ovčje meso <>—10 Din. Surove goveje kože: vdovske 10 Din, kravje 9 Din, bikove 7 Din, telečje 1 4Din, hrvaških prešičev 3—1 Din, domačih prešičev. 5—(j Din. Cene litu iu mlevskiin pridelkom: pšenica 135-105 Din. ječmen 115-135 Din, rž 115-135 Din, oves 105—130 Din, koruza 115—125 Din, fižol 250-325 Din. Pšenična moka 2—3.25 Din, koruzna moka 1.75—2.50 Dil). Cene krmilom: sJrio 35—50 Din, slama 35 Djn, luCerna 55 Din — vse za 100 kg. ■■■■■■■■■■■■^■■■■■■■■■■■■■■Mnnni' V vsako hišo Domoljuba! Novi grobovi d Blagor au, ki se apočij«... V Vrbljenju pod Krimom sta umrla 78 letna Marij« Glava in njen mož 79 letni Anton. — V Velikem Gabru so pokopali Antončič Marijo. •— V Laporju pri Slovenski Bistrici je šel k Gospodu po plačilo upokojeni župnik in dekan g. Martin Medved. — V Domžalah je mirno v Gospodu zaspala Ivanka Bertoncelj. — V Škocijanu pri Mokronogu je zatisnila na veke oči Frančiška Durjava. — V Višnji vasi pri Vojniku so položili v gomilo posestnika Matijo Doklerja, brala ravnatelja moškega učiteljišča v pokoju g. Antona Doklerja. — V Celju je umrla Carmen Novak, soproga kontrolorja mer. — V Ljubljani je umrl finančni svetnik Milan Palernostcr. Naj počivajo v miru! Naznanila n Prosvetno društva v Btfbiajsk; Bistrici uprizori v nedeljo, 5. nov. ob treh popoldne in 7 zvečer religiozno igro »Slehernik«. Prvotno -smo jo nameravali igrati na prostem, toda vreme j", neugodno. Zanimanje za igro je zelo veliko. Vse domačine in sosede vljudno vabimo, da nas obiščejo. n Cerkvenim zborom in pevovodjeni priporočamo »10 Masnih pesmi« za mešani zbor, ki jih je zložil Josip Zrimšek na nova besedila. Pesmi niso težke in se jih bodo pevci radi učili in peli. Zato naj ne bo zbora no večjega ne manjšega, ki jih ne bMmel v svoji zalogi. Dobijo se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in stane izvod 12 Din. V kratkem izidejo od istega skladatelja »V Zakramentu vse sladkostk (Tantum ergo) za mešani zbor, na katere že dhrtfe opozarjamo. Brenliovič sreča Pohlevna, pa ga nagovori: »No, kako ti kaj gre? Že dolgo sc nisva videla « Pohleven odvrne: »Ko sem bil sam, se mi j» dobro godilo; zdaj nas je pa deset.« _ . ...„ Brenkovič: »Kaj pa lo pomeni?« Pokleven: »Žena je ena, jaz pa ničla.* ,imenujejo ta proces »šepetanje zvezd«. Doslej so smatrali za tečaj mraza sibirsko mesto Verho-jansk, kjer pa znaša največji mraz »komaj« 55.9 slopinj pod ničlo. Zgodba iz Maroka. Sultan je ukazal prvemu ministru, naj izdela pregled bkunežev in sestavi obenem poimenski seznam vseh, ki jih je sprejel v .seznam. Vezir se je lotil dela in sestavil dolg sekani; na prvo mesto pa je vstavil ime svojega vladarja. Sultan je bil dobrodušen človek in je samo vprašal ministra, • zakaj mu je prisodil tako odlično mesto med bla-zaiki. »Vsemogočni«, je dejal vezir, »priSel si v sMnani zaradi lega, ker si pred dvema dnevoma '■»upal dvema neznancema veliko vsoto, da bi nakupila konje v inozemstvu. Teh dveh ne bo ni-kol več nazaj!« »Misliš? n če bi se vendar vrnila?' Tedaj,« je dejal ve-Z|r, bom tvoje ime črtal !Bodi pameten, nakuhaj si žganjice, ki jo lahko dobro prodaš!« In Bobek je res kuhal žg&njico. O, da bi je ne! Zganjioa je bila skuhana. Bobek je pričel piti. Spočetka mu ni bilo toliko za žganje. A ker ga ni mogel takoj dobro prodati, se ga je počasi privadil. »Pusti strup!« ga je svarila njegova skrbna žena in ga boječe gledala. Smejal se ji je: »Ali misliš, da sem kak žganjar? Jaz bom Egaaje panal, ne pa žganjica mene!« je odvrnil ženi. »Oče so pijani,« je prijokal nekega dne mali Janezek k materi na polje. Ko je prišla domov, je našla Bobka v travi ležečega. Zlepa j?f» je skušala »praviti v posteljo. Mož je skočil kvišku in ženo udaril. Potem je zarjul nad njo in jo hotel pograbiti la lase. Hipoma je začutil zver v sebi, zver, ki jo je sam skotil v svojem srcu in jo krmil z žganjico. Ko se je streznil, je bil še bolj žejen kakor preje. In spet je pil. Žena je bila doma z velikega grunta. Vzela je svojega malega Janezka in odšla k materi. Še preje je prosila moža, naj se spametuje, da se rada vrne, če bo pameten in je ne bo tepel. Bobek se ni niti zmenil. Ko je zmanjkalo žganjice. je pričel kupovati pri vaSkem krč-marju. Žena se je še enkrat vrnila in ga za božjo voljo prosila, naj bo pameten. Zgrabil je kol in komaj mu je ušla. Zdaj se je vknji-žila za svojo doto in pustila moža v mira. Bobek je brezskrbno popival dalje. Njegove hoste so se pričele krčiti, njegovo posestvo se je »majalo. A kaj njemu mar? Zver, ki jo je nosil v sebi, je hotela piti, zver je hotela biti nasičena, pa če gre vse takoj na boben. Počasi se je majalo njegovo zemljišče, zakaj veliko je bilo in trdno je stala njegova hiša. Bil je star kmečki grunt, globoko zakoreninjen v zemljo. Nazadnje je vendar zaropotalo. K romar je gnal posestvo na boben. Za tisto smrdljivo žganje je hotel zdaj imeti zameno. In kakšno? Kmečki grunt! (Konec prihodnjič.) Za smeh »Ti, povej mi no, zakaj pa si razdri zaroko z Milačevo?« »Zarad njene preteklosti.« »Kaj, mar si kaj slabega zvedel o njeni preteklosti?« »Da. predolga je njena preteklost.« ★ Gost (natakarici): Kaj pa iako premišljujete, ' gospodična?« I Natakarica: »Ravno premišljam, ali imate vi j prašičevo glavo, ali oni gospod tam pri oni mizi.« * Na plesu: »Čudno, kadar plešem z vami. vsa- ! kokrat se mi zdijo komadi tako kratki.« »Saj tudi so. Oni, ki igra harmoniko je moj ženin.« ★ Sodnik: »Zakaj ste vlomili v lekarno?« Obtoženec: »Prehlajen Bem bil, pa sem si hotel kaj poiskati zoper nahod.« Pozor zamudniki! Nekaj naročnikov le ni poravnalo naročnine do konca tekočega leta. Opozarjamo jih tem potoni, da takoj po p r e -femu te številke odpošljejo dolžni znesek, ker bi sicer ne prejeli več nadaljnjih številk našega lista. Uprava »Domoljuba«, Mali o&lasnfk Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja ta enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske no trebščlne ali prodajajo svoje pridelke ali Iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev In narobe. Fihogihiga Hjinn sprejme parna pekarna L. P., Liti a. Trnen kravat*, ki dobro molze, k takoj sprejme v D. M v Polju. Studenec 1 Plača 150 - 200 I)in j0 cela oskrba Dobre Mil dobite pri Jerneju Jera i. Zapoge 10 Smlednik. flhithl perilo, usnjate UDICfll, suknjiče naj-ceneje pri Preskerju, Ljubljana. Sv. Helra 14 Prad MkiMDB drevja pišite po brezplačen oenik drevesnice Jelen, &t. Ilj pri Velenju 7ans 8eklre. pito in OB8s» razno orodje dokler stara zaloga tri-ja, proda poceni Od on Koutny, Ljubljana -Šiška, Medvedova 26. Of. SostiB Meti ordinira zopet ledno v St. Vidu n d Ljubljano dopoldne od 9 —11 ure popoldne od 2—4 ure. lita ca Mar>'a Kovač IBbB 9» roj Raker iz Mozija na Kočevskem v zanjo ugodni stvari. Naj ne javi v odvetniški pisarni dr. Ivo Benkovii'-, Ljubljana, Aleksandrova 6. ui.j. borove in -mre-niOOB kove kupujem Andi vic žaga - ško -Ijica. Silita debi Sjftjg let. lahko delo. vn oskrba v hiši. plača po dogovoru. Tovarna slamnikov S k rabit Alojzij, Do m žii e n Prosvetno draštv« v Borovnici priredi v na-deljo, dne 5. novembra v društvenem domu igro »Prokleta«. Vabljeni I , Težkoče pri dihanju in pomanjkanje sape so težke muke, ki store človeka nervoznega in ga spravljajo v obup, da nima miru ae podnevi ne ponoči. Proti temu se z vel kini uspehom uporabljajo: ASTM0L prašek za kajenje, ASTMOL bronhia! cigarete M pušenje. Dobivajo se v lekarnah. Pasite vedno na ime ASTMOL! Oilobrono o1)0M0LJUB<, dne 31. oktobra 198&. Stran 503 Radio .jf Vsak d«Uoik: 12.16 Plošče, 12/46 Poročila, rtOO Cas. plofiče, 26.00 Konec. - Četrtih, 2- »•'■ Otrok-in prostost, 18.3« ' butnvor s poelutalcl, 18.00 SrbohrvaSčina, 19.30 pSe po željah. Prenos i z Belgrada, 22.00 f.f poročila, ploMe. Petek, 3. nov.: 11.00 Šolska ura: Polharji, 1800 PloSče, 18.30 Predavanje arNodne odbrano, 90« Sokolstvo, 10.80 Plošče, 20.00 Prenos Iz. Za. .»ha 22.00 Caš, poročila, Radio jazz. " Sobota, 4. nov.: l&OO PloSče, stanje cest, 18:30 Zabavno predavanj«, 19.00 Ljudski nauk o dobrem in zlu, 19.30 Zunanji m»litični pregled; 20.00 Interl nacionalni prenos iz Budimpešte, ^2.00 čas, poro; fila, llaillo-jazz. Nedelja, 5. nov.: 8.15 IPorocila, 8.30 Ginina-»tika 9. Versko predavanje, 9.80 Orgelski koncert /pavel ltaričigaj), 10.00 življenjska moč naroda, 10 90 lladio orkester in vokalni solo (gdč. Sokova in e Jelačin: Operetna ura), 11.90 Slovenska ^las-ba Radio orkester, 12.00 Cas, ploSče. 10.00 Fram roški kmet, 16.80 Dobri vojak vejk, izvaja Delai-tov draniatskj studio, 17.80 Plo&e, 20.00 Komorni Irjo Panike Braiidlove, 21.00 Radio orkester, .22100 f;as,.poročila, plošče. ' •■'■■■ •• ('. v; i v.L f*y" mo° Gospodinjska urat «R8j posji iago Gospodarsko znanstveno predala1 oSŽff,JF&«0v)' 1900 Pk.šče, 19.80 O Slavoniji, 20.00 PloSče, 2080 Prenos opere >Onjegin< >» Belgrada, vmes čas in poročila. T»rek, 7. hov.: 11.00 Šolska ura: Kako nastanejo našo pisalne potrebščine, 18.00 Otroški kotiček, 18.39 Plošče, 19.00 Francoščina, 19.30 Glago-I ca, cirilica in latinica, 20.00 Glasbeno oblikoslovje IVuatriano z Radio orkestrom. 20.45 Glasba starejših romantikov, izvaja Radio orkester, 21.30 Cas, poročila, 21.45 Vokalni koncert Jože Likoviča, 22.80 AngleSke plošče. Sreda, 8, nov.: 18.00 Komorna glasba, Radio kvintet, laSO Radio orkester, 19.00 Tujski promet in naše občine, 19.80 Literarna ura: Alma Kali-nova, 2000 Prenos opere ilPiltova daniae iz Ljubljane, vmes čas in poročila. , ! SUHE GOBE kupuje po najvišji dnevni ceni SEVER A KOMP. ' LJUBLJANA. Gosposve-tsk.i eesta št. 5. -—-4---i- V vsako hišo »Domoljuba«! i & . Mnogo ljudi lolelra valed živčnih motenj, toži nad prerano utrujenostjo,-nad trganjem in bodijaji v glavi, rokah in nogah, na vratu ali na obrazu, dal.e nad utripanjem srca, trzanjem in trganjem v sklepih, upebanpstjo, nemirom, strašljivostjo, tesnobnostjo, težko sapo, razdražljlvostjo, reztresenostjo, i pniaiijkftnjem teka, motnjo v prebavil' omotico, pomanjkanjem spanja in brezStevihiimi drugimi pojavi nervoznosti. Najhuje pa je pomanjkanje volje za delo ter energije pri živčno bolnem človeku, ki »e čuti popolno nesposobnega za -delo, brez odpora ae vda usodi, nerazpolo/.en in otnejevoljen je in v življenju ne more doseči več nobenih uspehov. Ako občutite katero izmed navedenih živčnih motenj, če hočete najti odporno« svoji '— pilile ml tmrn vU't„u: Drezptatno A finfnih lkAlj»na8ll ki Vam 1)0 pojasnila, da je i rediibdui 19 &IVHIIU anlHfJLlfilU vzrok vsakega resnega obolenja oslabitev telesne odpornosti. Prepričali se bodete, da Se življenje v resriici more podaljšati .jm se bolezni morejo preprečiti. Ircbd le samo holctl! Vsak dan mi dohajajo priznanja, mnogo piscev zahval prilaga čelo svoje slike-Nekatere teh objavljamo tu spodaj: poučno razpravo Goap. Nfkola S. Bremkovle, uCIlelj Iz Tuzle v Jugoslaviji, piSc: Gospa Ana Schmied Iz Gmundenu, Froiisasse 5, v Gornji Avstriji, jc zulo zadovoljna: G. postni uradnik Abraham Georg Iz Timtsoare I v Romuniji, pije: A«-' ] Že po kratili porabi Va5e. me- P« mnogih poskusih a raz- Kic bi danes že bila, ko bi se nc bila potltt2ila Vašega zdravljenja. Učinek sredaivo, hi ml je Itborno koristilo. Dolgujcm Vam veliko iivatefnost. ■ ie »II ^UUVVUIJI', «« *;- M-"----- - vet 'nobenega 2dravl|cnia. Napravili »te mt veliko- uslugo, in.zahvaljujem te Vam-« aren. Zadošča dopisnica t Zahtevajte še dnnVs b*eJplačno Zbiralno mesto ia pošto: vsako pritjho. da Vas priporočim. poučno knjižico I trmi Pasfernatit, Berlin s® raidloelMrclipMz 15, AM124 zopet inllane cene! ifreskrbite si za zimo. po nizkih cenah pprje. v Trgovskem domu — Sjermecki.,. .. |.j Samo , ,,r Din ip.'50. il'50 in 28-- mešano pej je. „ , i.j'.. Samo. •. a |);m 48'—. 60"— in 103 —čiščeno perje. Din 66 — sivi puh,,;Din452'— pol puh,.,,. Samo I)iii 250'— belj puh, ,,.„ TtfinvsB • m 0WmAK«tA'll'i)8ltt: , Celje 19 < Zahtevajte tiifcoj veliki hovi ilustrirani cenik 7. več 'tisoč sllkanti, katerega dobite bfez»' plačilo! Zahtevajte vzorce: perja; da sc prepričate o dobri kvaliteti. Kar ne ugaja, se m zamenja ali vrne denar. Brinje in fige kakovosti FRAN POGAČNIK, d. z o. z. . Ljubljana. Tjrševa (Dunajska) St. 67 nasproti tnitnico.. ,, Krizi primerne nizke cene je nastavila znana trgovina Ivan A, Grosekv Trebnjem Č i t.a j t e d o k a z e : . Rjavo kontenino .... od Din 5.5f> naprej Belo platno . . . ... • . . od Din 6.50 naprej Tiskovino (kattbrtk) . . od Din 7.— naprej Na dve strani' tiskano , tiskovino . . .:yij.v!od Din 11.50 naprej Barbente za obJfke .,. . qd Din 9,— naprej Flanelaste barhente . . . od Din 7.— naprej Moško hlafievino", . . . od: Din 25.— naprej M»3ko sjikno . . . .... od Din 25,— naprej Ženske nogavice . * • i> . od Din 6.1— naprej , K-qy,tre, težk,e in. trpežne od Din 80,— naprej Konjske odeje . . . . . . od Din 35 — naprej Klobuke, moške .'/.'.".' od Din •28.-*- naprej Velika zaloga :usnja in jjodplatOv, še vse po starih nizkih cenah. Dalje imam stalno v zalogi in po najnižjih cenah .vsakavfcstno« špecerijo, železnino, ppreelan, ste,k)oj, umetna gnojila, strešno opeko, betonsko železo' in, traverae, stroje za luščenje koruze, štedilnike,''Sobne' ^'eilee"»gaSp'ertSlče«',' ter vse drugo, kar se rabi za doiii. Za nevesfef in ženine imam ,.vsfi kar spada k bali, -Se posebno poceni. Na vprašanje, zakaj ravno pri Groseku v Trebnjem vse tako poceni, pa odgovarjam sledeče: Zadovoljim se z najmanjšim dobičkom, blago naročam v; velikih količinah direktno v tovarnah. Trgovino imam v lastni hiši. Kovtre in drugo perilo izdelujem doma. Ker me moji odjemalci podpirajo s pogostnim obiskom in v velikem številu, se držim stare slovenske rečenice: Pogosta pa mala merica. Priporočam se vsem cenjenim odjemalcem T v a 11 A. G r o s e k , Trebnje Izdajatelj: Dr. OregoriJ Pcejak- Z3 Jugoel««flnsko tiakarno: Karel CcS. 2' Najboljša nogavica! »Ko se se opoida« prepirih s svojim aviirm Me. proS vab natadi. doixis*i«t. di >e imej cm zadeto beselo Kako to?* •No, h jtcit itm mi. »»priviti otioiiio vete« b. d*** it urnreč utegni god.« SI ZA ZIMO zimske suknje, oMeke io perilo iz lastne tovarne .»Tri^laT**. Obleke in perilo se izdeluje tudi po meri v najnovejši fazoni in najnižji ceni. JOSKP OLUP - LJUBLJANA Sun trf i (u »*».«) — Ped Vruf* 1 ili Keledrenka Hiti 5. Ob: >ZxVjt::*j. • rwn ?sa de hr-ajo največji 1 tf/Ti najlepše « ; Ona: >>Ks'£0 sladko v? tna« priliiorati. noj Kupuje®'.! ia plitaa»'.i n»;v.ije »it u >Ur.a»«» -predmete kot po^.ištvo. »like. porte;«n k<*»rr« ■ «b lestence -s possBtc-sm »tefcta. .TiZlAN' Sv. Petra c 4, Ljubljana USNJE Knjpom, teki »evro. lik. dull-bok». pitling.. te-letse, »k^irke. rofie torbice, denarni«. pasovi. ko-tife u rokjv;<*. čevljarski kiej po tovarniški Peni ter v to stroko spadajoč* (»rtrebSčine nudi Trrdka 1'kASC ERJAVEC. Star: trg ker. IS. Lj«btj*»a Krmilno moko kcruae ia pteatre«, dekite »eie ra peresi pri Irrdki «L t M. Zorman. Utttiaai. Stari trg 32 Ona: >llre in ure fiksni, k da) kh prijel it te rntf? go»tilne.< »On: »Glej »i jo no. jat kb pa ceie ure čakat ▼ gostilni, kdaj tx>i taspala < poceni dobavlja E. V ajda. (-škorec. Vzorce pošilja brezplačno Stanovalec: Zakaj pa hočete ravno meni po-drsžUi 5taixivanj*. saj Imam varno to borao podstrešno sobico. < Gospodar: »Vi rabite Mopnice vef kot pa stanovalci v spodnjih nadstropjih.« Irfu ia ■inUlIiru «rc«tiaa F. in I. Ooričar - ,pri Ivanki* Ljubljana, St. Petra cesta 29 priporoča u jesen in umo vsakovrstno blago it moške in Stenske oMekf-, plašče in pomnike, ia-■ete in barhente ia obleke, flaaelo r» perilo od 7-50 Din naprej, kote, deke. kovtre, z:m'kt rjube. triko maje in hlače, volnene vestje in jope. otroške jopice od 28"— Din naprej, moške delovne in orai-aje srajce. krava«e, deinike itd. — V konfekcijskem oddelku nudimo iigotovliene 'Jamske in otročke plaKe v veliki itberi, po najnižjih ceaab. — Kupujte t tej trgovini, kjer dobite res dobro blagu ia po sotiHaifa cenah. Ženski in dekiiiki Ce»lo v raieih kcaatiaa-cijali pre; Rib 1 tfr— iad«j Ženski čevlii iz bar- žuna i visoko ali nitko peto PriljaMjena vrsta nalili odjeasa »i p e, L»;a Mtk'^ isti čeif!ii tečji" tekiem prej Di« V* — Svileni atlas čevelKki rrai. beli ali v baivab k vsaki večerni toaleti, u -Jruibo b ;■!»» f_ Fini otroški CeveliCki iz Bajbotj^tga boksa ftekiibei preii-vaai, vi«oki ali nitki u stroke od 6 da U tet prej Din Isti z dvojnim podpla- tOffl in močoei>im mat^rijak-a prej Dia 7V- gfll_ »©daj Moške galoše kvalitet« u basnteloo eeao Široke ali p