PRIMORSKI DNEVNIK TRST, nedelja, 22. lullla 1945 - Lelo 1. siev. 60 Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni št 1-1 Telefon št. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne OLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE vračajo. Poštnina plačana. Cena 2.- Uri Dejanja govore ^ Mcu te vojne je britanski rete dnevno poveličeval borbo proti teistom in fašistom. Nešteto pre-teanj, ki so prikazovala unlčujo-^ Posledice nacistične in fašistič-*• teologije, je dajalo zatiranim tatidom. upanje, da bo tudi za, fa-tefoie izkoriščevalce in zatiralce tafta uro pravice. Evropski narodi 40 b«t in so še prepričani, da se ‘hlepi konference v Jalti o ^Polnem uničenju fašizma in no-orb° proti okupatorju, da so T™1 izpostavljeni preganjanju in * vanju svobode, kakor se je ‘Podilo z Jaksetich-em, Paga-* Grabnarjem, da omenimo /j*® kovinarje f Kaj naj bo to fašizma, de se na od-j*1® mesta ponovno postavljajo fašisti, kot n. pr, 8e- Moralna pravica Osvobodilne fronte Poročilo sekretarja IOOF in predsednika Narodne vlade Slovenije tov. Borisa Kidriča na ljubljanskem kongresu OF Tovariši in tovariiice! V poročilu, ki (ja. podaja Izvršni odbor za pretekla štiri leta, se ne bom dotikal veličanstnlh zmag O-svobodilne fronte, zmag našega naroda in našega ljudstva, ki so nam vsem znane, Našteval ne bom velikanskih in veličastnih žrtev, ki so Jih na oltar domovine in za srečno bodočnost našega delovnega ljudstva položili borci in aktivisti Osvobodilne fronte. Tudi ne bom obravnaval političnih In organizacijskih, danes že zgodovinskih dejstev in problemov, s katerimi so se v svojih .poročilih na zborih, konferencah in zborovanjih aktivistov Osvobodilne fronte v preteklih štirih letih že ukvarjali posa- mi, o katerih v preteklih letih bo- pravice — brez špekulacije po-disi zaradi ilegalnosti, bodisi za- stavilo na kocko svoje življenje, ta radi drugačnega pomanjkanja o- se Je v našem narodu zašpekuliral snovnih pogojev ni bilo mogoče v tudi kot politični člnitelj. Naj le od. zadostni meri spregovoriti. pro svoje prodajalne, naj le razstavi- Vprašanja, ki jih bom svojem po- jo v njih svojo kramo gospodje ročilu o preteklih štirih letih obrav- gtrankarjl, politični špekulanti, pre-naval so naslednja: kupčevalci z narodno usodo — mi 1) Odnos, ki ga Je imela Osvo- jim tega pač ne bomo zabranill, ko. bodilna fronta na začetku narodno- ukor osebno zaradi svojih ne-oavobodllnega gibanja do posamez- posrednih dejanj danes ne spa-nih predaprilskih političnih strank dajo pred vojaška sodišča rracional-in skupin, in konkretni odgovori ne časti — ljudstvo jim bo že poka-teh skupin In strank na pozive in zalo svoje, ljudstvo jim bo že dalo ponudbe Osvobodilne fronte. svoj odgovor! Kajti naše ljudstvo se 2) Odnos, ki ga je imela Osvo- danes temeljito zaveda pravic, ki si bodilna fronta od vsega začetka jih je priborilo za sebe, podrobno pa in v teku vseh štirih let narodno se tudi zaveda, kdo vse Ja zapravil osvobodilne borbe do slovenske du- vsako moralno pravico, da še kdaj meznl člani Izvršnega odbora, da [ hovščine, in ravnanje visokega koli prodaja svojo politično kramo si mora prvi kongres Osvobodilne : oerkvenega klera ter večine slo- med našimi ljudskimi množicami, fronte ogledati troje dejstev odnos-J- venske duhovščine v zvezi s pozivi Ce s tega vidika premotrimo zgodovino preteklih štirih let, lahko no odgovoriti na troje vprašanj po-1 in ponudbami Osvobodilne fronte. sebne vrste. Naše mnenje izvira iz 3) Nekatera važna dejstva kon- __________________ želje, naj se najširši krogi našega kretnega razvoja, ki je preobrazil ", P'. J aktiva in slovenskih ljudskih mno- j Osvobodilno fronto iz začetne koa- . <*> a or o soo< o- žic seznanijo v važnimi političnimi ! Udje v popolnoma enotno vse- a ' v nasp,m javnem z v jenju so IVVŠ sve y Zic v vaznimi 11 Vidi 1111» I IICIJV v tituuiu vc kjer opravlja važno funkcijo ! resnicami in njihovimi podrobnost- j ljudsko gibanje našega naroda. >%ie tajnik OUF-a, tržaške faši- okademske mladine t AH •take, štarsano na kmetijskem tn- •butu v Gorioif Ali na) bo to tvanje fašizma, če še nadalje • vo<šUnih mestih ljudje ®*tro fašistično preteklostjo kot ^er*' ^tenioefH pd gledališču "j®* in oHa vrsta vodilnih uradov o Javnih skladiščih, Šolskem to gotovo ni uničevanje fa-*•» tudi ne pobijanje fašistič- Zjte). Tak postopek je daleč, o.. od lepih načrtov o borbi proti m., S ki jih je nekdaj britanski * koval. Zapravili so moralno pravico Izgubile vse tiste politične grupacije, ki se niso udeležile enotnega narodno osvobodilnega gibanja O-svobodUnega fronte. Odkriti Izdajalci In sredina ^ Po je vse to postopanje lo- *%» M značaja f kfdn tako/ Vse to postopanje rU Jo- 'JO značaja in nima svojega v nepoznavanju razmer n*ti H, u volji posameznih ljudi. 8o T0*11* načrti To se spozna zlasti 7 kovicah s širokega evropskega TV je brez pomena, da so v za- ss Nemčiji prepovedane proti-Sit- ?*' organizacije t Da »mo Z laJii ‘ '--------- vedno 85% težke (ndu- ^ n‘poškodovane in da je zna- g 'teionalsocialistlčni finančnik >tt?tnber°- biu}* Hitlerjev mini- •ki ’ naročilo za organizacij-„*** za obnovo nemške i ndu-,*4 Da se v Sohlesivig-Hollstei-9 '^dno nahaja 1A50.000 Nem-,oboroženih v neke vrste ujetništvu*, da je med v,, nesorazmerno število 500 ge- k, Da »e na Danskem preša. zgraža nad svobodnim nemških »Jetnikov* in ta j, 0uo ošabnostjo T Da čaka tajsL^kkem kar 500.000 nemških Uty0 °v na predajo, o kateri pra-^vezniki, da bo potrebno oe-0^ taeseoev, preden bo izvršena f »O*’*"4** ne dai° nobenega talij* ° tečincih kot so Nedič, Pa-\if ‘Jfthajlovič, Rupnik tn podob-tj, 0 se vrše v Grčiji prtganja-^ teovcev in Mamovoev, ki se krutosti lahko kosajo z ”»* nacističnimi preganja- ta ima svoj pomen, svoj “ *ske množice to vedo, ljudske niso povabile radijskih od- ® Potrebi borbe proti nacismu Ij^tatnu. Previdne so postale. V,» ^ Jta množice sedaj na svoji **»iJo, da so besede eno, de-if,® irugo. Ljudske množice do-V^o, da so za vsemi takimi b^obnimi koraki interesenti, ki tastnik ljudstev izvajajo izigravanja. Politiko, po •taj bi Evropa postala širo- imperiačinma, po kateri \^^°lkan is nadalje ostal isod Zapravili ao vaako moralno pravico, da te še kdajkoli pojavijo na naši politični pozomid! Ko so začeli pred štirimi leti razlivati goli4e laži, klevet in podtikanj, so sovražniki Osvobodilni fronti zlasti »očitali*, da ni nastala iz življenjskih potreb našega zasužnjenega in razkosanega naroda, da je niso porodili sveti razlogi narodno osvobodilne borbe, temveč da so jo priklicale v življenje drugačne, postranske, sebične strankarske pobude. Dogajanje, ki ga danes lahko imenujemo že zgodovino, Je nazorno, da, več kot nazorno izpričalo, da so bili takt »očitki* — golo, zavestno, podlo podtikanje. Za njihovim podtikanjem in natolcevanjem se Je skrivalo prera-čunanp hotenje, skrivala se je zločinsko izmišljena in zasnovana nakana — blatiti nas s svojimi last-oostimi in namepi. Da lopov in tat rad kriči, naj primejo tatu, ve povedati že naš ljudski pregovor. Kar so »očitali* nam, j« veljalo zanje. Strankarske pobude, ki niso imele ničesar skupnega z narodnimi koristmi, ki so bile narodnim koristim diametralno nasprotne, ki pa so imele svoj reakcionarni razredni izvor, so namreč vodile nje, pretkane prekupčevalce z narodnim obstankom in narodovo usodo. Znano vam je, da je bila Osvobodilna fronta ustanovljena 27. aprila 1941. Po ustanovnem sestanku so ustanovne skupine odnosno njihovi predstavniki pozvali v narodno osvobodilno gibanje prav vse Slovence, prav vse politične in druge stranke In skupine, ki so bile pripravljene, da se bore proti okupatorju za našo narodno osvoboditev. Osvobodilno fronto je takrat vodila ena sama misel: združiti vse, kar Je v našem narodu pozitivnega, ta borbo proti okupatarju, za zmago nad okupatorjem. Demokratično progresivno Jedro Osvobodilne fronte se je že takrat Jasno zavedalo, da bo narodno Izdajstvo nastopilo tudi v osvobodilni borbi iz istih protiljudsklh razrednih razlogov, iz kakršnih je nastopilo ob zlomu stare Jugoslavije. Vodstvo Osvobodilne tronte Je če takrat točno vedelo, da bodo isti pro-tiljudskl oblastniki, isti protlljudski elementi in profašlstlčn; sovražniki ljudstva; ki so povzročili kapttula- V splošnem lahko take grupacijo delimo na dve večji skupini: na v narodno osvobodilni borbi, da bodo v narodno osvobodilnem boju sto. akupinl 0 znova razgalijo njihova lastna dejanja. V odnosu do sovražnikov našega ljudstva in našega naroda j« torej vodstvo Osvobodilne fronte u-porabilo najpravicnejšo toda hkrati rajučinkovltejšo ln najbolj uničevalno takiko: nudilo Jtm Je vse mo- Mihajlovičeva ekspozitura Prvo Je predstavljalo leta 1941. znosti, da se kljub svojim grehom vse, kar se J* zbiralo okrog drobit oddaljene ln najbUije preteklosti rte, neznatne organizacije, ki se Je Kkdiejo kot prijatelj svojega naro- imenovala »mlada JNS*. Okrog da In Jih prav tako do kraja rat- «mlade JNS», ki se Je kasneje izka-krinkalo, do kraja vbilo. zala za slovensko eskpozituro vele- Vodstvo Osvobodilne fronte Je izdajalca Draže Mihajloviua, so se 1941 leta potemtakem ponudilo — tedaj zbirali vsi odtenki iz bivšega kot sem že izjavil — sodelovanje tako imenovanega »nacionalnega* vsem, prav vsem, zglasilo se id sa- ,n »naprednega ta. ora, ki ss.jiiso. mo p« tistih oblastnikih ter polit«. mara11 borltt protl okupatorjevemu nih voditeljih, ki so neposredno po -larmu- kapitulaciji zagrešili, novo veleizda- Katoliško sredino Je predstavlja, jo in se šli poklonit v Rim krvo- 1» dovolj neznatna skupina bivših loku Mussoliniju. Pri vseh drugih katoliških politikov In »prosvetnih političnih strankah in grupacijah delavcev*. brez izjeme, prt vseh političnih »11 Brv! kakor drugi sredinski sku-pol političnih organizacijah in dru. pint Je Osvobodilna fronta vse le-štvih kar jih je bilo v Sloveniji, se to 1941. in 1942., pa ie tudi kasneje, Je vodstvo Osvobodilne fronte zgla- neposredno, po svojih predstavni-silo s pozivom, da več ko s pozivom, kih, po članih svojega izvršnega od-zglasilo se Je prošnjo, naj sodeln- bora in njegovih odposlancih, vz- obrekovala, da ni jugoslovanska, ker je razglasila Osvobodilna fronta pravico slovenskega naroda in drugih Jugoslovanskih narodov do »amoodločbe s poudarkom, da Je mogoče samo tako skovati resnično bratstvo ln enotnost Jugoslovanskih narodov, Kaj borba proti okupatorju! Kaj borba za vstajenje Jugoslavije! Ogrožene so bile — če. prav pod okupatorjeb — pozicije hegemonistične velikosrbske reak-cipe, ki Je svoje čase varovala tudi slovenske protiljudske oblastnike — in zato raje s hudičem, raje Berlin, 21. NNU. — Ameriška delegacija na konferenci v Berlinu je objavila, da se delo korrference nadaljuje in da je že precejšen del dnevnega reda Izčrpan. Berlin, 21. NNU. — Predsednik Truman je pri obredu razvitja zastave iml kratek govor, v katerem Je rekel med drugim: »Združene države se borijo za mir in blagostanje vsega sveta. Dvigujemo to zastavo v imenu naroda Združenih držav in s pogledom uprtim v boljši svet, v svet, kjer bodo v*i narodi uživali mir*. »Ne smemo pozabiti, da smo stopili v borbo za mir in blagostanje človeštva. Torej se ne borimo za teritorialne pridobitve. V tej vojni si nočemo pridobiti niti pedi zemlje, niti kakršnekoli druge stvari, ki bi imela denarno vrednost. Pridobiti hočemo za ves svet le mir in blago- stanje. Želimo ai ure, v kateri bomo lahko v miru opravljali erako velike stvari, ki smo jih že napravili v vojni. In če bomo zmožni spremeniti ogromni vojni stroj v delo miru, bomo stali pred najsvetlejšo dobo človeštva. To tudi hočemo doseči*. Govor predsednika je trajal približno dve minuti in se je zaključil z besedami: »Ta trenutek je zgodo, vinskega pomena, ker bomo lahko dokazali, kako svobodni narod resnično z uspehom brani interese vsega sveta. De Gaullea ne bo na konferenci Potsdam, 21. NNU. — Uradno jo-ročajo, da general De Gaulle ne bo prisostoval sestanku zastopnikov treh velesil. Poročilo ne omenja možnosti, da bi se De Gaulle naknadno udeležil razgovorov. VVVWAVAVWjVVWJVAW/.VVVW.* leži okoli 280 knv Južno zapadno od .. Čeprav Je Osvobodilna fronta od- R _____ | ločno poudarjala, da gre samo »a Hlro Hllo vojni ilollnoc borbo protl ,)kur,a,orju ln “ °‘vo' Bela ln plava garda sta takrat prvič nastopili z orožjem v rokah, prvič sta naperili puško proti lastnemu narodu. Izvršni odbor Osvobodilne fronte je glede na oboroženi nastop narodnih izdajalcev izdai poziv proti državljanski vojni in ponovno rotil »sredino*, naj pomaga preprečiti državljansko vojno — s svojim vstopom v Osvobodilno fronte in utrditvijo narodne enotnosti. Ne ln ne! Ievršni odbor Je naletel na gluha ušesa. Ko so narodni izdajalci na okupatorjevi etrani prelili našo narodno kri, tako Imenovana sredina ni podprla narodne enotnosti, ni podpisala poziva proti državljanski vojni, kl so jo narodni izdajalci poskušali raznetltl. »Sredina* »e je tedaj opredelila za narodne Izdajalce ln Je proglasila, da je bele garde kriva — ne Izdajalska politika domačih okupatorjevih hlapcev, temveč, reci ln piši, Osvobodilna fronta. 8 tem pa Je »sredina* končnoveljavno prenehala biti »sredina*. Konec 1942 je »sredina* popolnoma zabrisala mejno črto med narodnimi izdajalci in seboj ter se je povsem skotalila v naročje in ira pozicije narodnega izdajstva. Danes nas prav čisto nič ne briga, če so kasneje sredinski gospodje začeli spoznavati, da bi mejno črto vendarle kazalo vzpostaviti pred narodom. Prav čisto nič nas ne briga, če so Izračunali, da bi se kazalo oprati pred narodom. Prav či to nič nas ne briga, če so začeli špekulirati z »anglofllijo*, kajti alej ko prej sta jih vodila strah pred ljudstvom in sovraštvo do ljudstva. Nas končno tudi prav čisto nič ne briga, če Je okupator sem ter tja »preglodal njihove špekulacije ln temu ali onemu odtegnil »voje ■»panje. Na* zanima samo dejstvo, da je »sredina* ves čas narodno osvobodilnega boja metala Osvobodilni fronti in svojemu narodu polena pod noge, da Je škodovala lastnemu narodu v najhujših asih, ga izdajala, in podpirala okupatorja. Bivša »sredino* Je zapravila vsako moralno legitimacijo, da še kakorkoli hi kdajkoli v slovenskem Javnem življenju »pregovori Izjavil sem že, da o pojavu preteklosti, o narodno izdajalski reak-oljl, o narodno izdajalski »Bredini* ne govorim zaradi tega, ker bi nam dane« povzročala preglavice, čeprav moramo biti proti reakciji v»«iej čuječni. Govorim »amo zato, ker Izvršni odbor želi pribfti agodovlnska dejstva. Chn pa »mo zgodovinska dejstva tako pribili, tedaj j* Jasno, da je na Slovenskem nl ln ne more biti razen Osvobodilne fronte nobene politične grupacija več, kl bi še lahko nastopila kot narodna in kot demo- praktlčno vprašanje*, piše Mihaj-lov v »Kraanaji zvezdi*, začnejo ljudje, ki se protivijo sodelovanju velikih sil, govoriti »o mrtvi točki* in trdijo, da je potrebno mnogo časa in da je nemogoče brez vmešavanja naviijih oblasti, da »e najde pot za premostitev te »mrtve točke*. Toda ne mine niti nekaj dni ali celo nekaj ur in »mrtva točko* je premo«tena in samo črnogledi pro-roki ostanejo trdno ▼ blatu, v katerega so se sami zvalili. Po nekaj dneh so se tl črnogledi proroki specializirali v prerokovanju, da so zavezniške uprave v Berlinu naletele na nepremostljive tekava. Britanski dopisnik v Berlinu Dumbleby je nakopčil toliko absurdnosti, da se sedaj, ko Je zavezniška uprava v Berlinu že ustvarjena, on sam In oni, kateri so mu verjeti, zelo neprijetno počutijo. Toda vseeno so neki problemi, ki so v zvezi s položajem v Nemčiji, a v prvi vrzti z razorožitvijo in uničenjem nemžklh oboroženih sil. V tem pogledu na vseh krajih ne gre vse gladko. Zelo čuden Je na primer položaj nemžklh vojnih ujetnikov v Schle*wlg-Hol»teinu. Pred nekaj dnevi Je Reuter posnel poročili listov «Daily Telegraph* ln »Morning Post* iz 8chle»wig-Hol-stelna, ki poročata, da se okrog 1.250.000 častnikov In vojakov nemške vojske, mornaric« ln letalstva, med katerimi je 500 nemških generalov, admiralov in polkovnikov dr-ii v dveh pokrajinah Schleavvig-Holstelna na ozemlju okrog 650 kvadratnih metrov. Ta armada vojnih ujetnikov je podrejena trem nemškim poveljnikom. Toda Nemcem nl odvzeto vse orožje. Ujete nemške čete »e oskrbuje j* z llviM ln uporabljajo lastna transportna sredstva ln Jim je celo dovoljeno, da prekoračijo meje svojega področja. To »e pravi, da nacistični generali lahko vzpostavljajo zveze ter da postavljajo svoje agente po kratična. Edina taka grupacija, »41- mnogih krajih. Zares prijetno ujet-na taka organizacija je ln ostane nižtvo. Celo če bi bila ta zadeva v Osvobodilna fronta. | Schleewig-Hol*teinu osamljen pri- wih-Hol»teinu, je daleč od tega, da bi pomagal preprečiti ln uničiti nemške armade in nemški militarizem, četudi je to ena glavnih nalog Zedinjenih narodov. Na žalost Schlesvvlg-Holsteln ni izjema. Takoj blizu te pokrajin« v Danski, v Frederikhavenu, so nemški vojaki pred Kratkim odklonili povelja danskih oblasti ter so se •pril z danskimi »traEami. Na podlagi poročila iz Danske J« prebivalstvo zaradi tega zelo ogorčeno, ker Je Nemcem dovoljeno, da se obnašajo tako izzivalno. V Norveški se ni zaključena rar zorožltev nemške armade 300.000 ljudi in evakuacija se še nt začela. Nemci se svobodno kretajo po norveških cestah tn mestih. Imajo svo. J« lastne zaloge hrane ln so bolj« oskrbovani kakor Norvežani. Trdijo, da bo evakuacija nemških čet is NorveŽk« trajala celih 8 mesecev. V mnogih krajih imajo preostali nacisti mnogo možnosti za sabotažo in izzivalno delovanje. Dopisnik Areociated Pressa v Monakovu na primer poudarja, da Je nekaterim Nemcem v ameriškem zasedbenem področju Nemčije dovoljeno, da širijo nacistično propagando z namenom, da povzročijo spore med zavezniki. Dopisnik pravi dalje, da nemški časnikarji na Bavarskem objavljajo članke in letake, ki se razdeljujejo zavezniškim dopisnikom. S to takozvano literaturo se opozarjajo Američani, da sa bo Nemčija bolj-ževizirala, če sedaj n« zavzamejo prijateljskega odnosa nasproti Nemcem, Na letakih jo zapisano: »To je neuradno*. Naravno, kako bi sicer drugače moglo biti! Toda te »neuradne* objave predstavljajo člstb hitlerjevsko provokacijo, nar menjeno lahkovernim dopisnikom. Izzivačl delajo pod raznimi krinkami, vendar so izzivači. Poizkušajo rešiti ostanke nemškega militarizma in nacizma. Toda propadli bodo, ker se sodelovanje zavezniških »II stalno krepi. Priprave za volitve v Bolgariji Sofija, 21. Tass. — Sofijski radio poroča, da Je bolgarsko notranje ministrstvo že prejslo podatke iz nekaterih okrožij o domnevnem številu volllcev. Sodeč po teh \S nerlji kl leži okoli 80 km sev.rnovz- % ■ prepričanj, o potrebi _ .............. w ^ mnoiioe aijajno doka’ T0**'« čase na dan z tj* in 'P^kou, brošur in progra- Sšijjjta edini cilj je, gabiti j, i/ '•o*,, tadife, množice, ki so v i J0*11* udjtežji del breme- . « k afeHi>»n borb* proti oku- ftC* ♦ha?***' v isžksm pamanj-®e>bL<,0!>ro lo,'*ti !>»*' de od 'tado, da je lahko te- hodno od Ballkpapana, kot to Javlja poročilo generala Mac Arthurja. Poročilo nadalje javlja, da na pit* in trositi lepake ter prodajati brošure sedaj, ko j« mir, ko ni nobene nsvornosti sa življenje. Novim pridigarjem in sejalcem razdora ljudske množice ne verjamejo. Verjamejo te tisti, ki so jih v najtežjih časih ob riziku za življenje vodili v borbi proti okupatorju ne samo s besedami, trm vrč tudi z dejanji. Cungklng, 21. VZN. - Politični ^r.vol^ud ^ki^a ' ^ «*V’lU V01,‘CeV- ™ T T .rf.lci .vet 1e »Dreiel m-edloe da udeležbo odklanjala. jtevUkah uko p,.,v| notranje mi- j P J P B’ Končno *e n. udeležbo pristala pa nllrtrBtv0> „ bo vomev udeležilo ljudski sv« je »preje: premog, aa Kon(jno ^ „a udei„žbo pristala pa bo Kitajska zahtevala naj Zdru- jo jakoj nato zopet preklicala. Prižene države proglasijo cesarja Hlro cV)a je z O(?abno kievetnl«ko borbo Hita za vojnega zločinca, ker Je proU Osvobodiinl fronti, 2e ukr.t odgovoren za vsa japonska nasilja b„o jRJno d( b„a mlM) na Kitajskem ln na pacifiških ter indijskih otokih. Moteottijev morilec aretiran Piaoensa, 21. sd. — Amerigo Du-mini, kt s* j« udeležil umora poslanca Glaooma Matteottija, Js bil včeraj tu arstlran. Spoznal ga je po naključju neki karabinjerski pod-častnik. Dutnlni Je bil že dalj ča*a v službi kot šofer pri nekem prevoznem podjetju, kl j« delovalo na račun zaveznikov. resnični nacionalni odipor proti o-kupatorjem »naprednim* sredinskim krogom deveta briga, čeprav so svoje čase na vsa usta razglašali, kako so »nacionalni*. Bilo Je Ja. sno, da so ti ljudje mislili samo na ohranitev protiljudsklh oblastnikov, da so mislili samo. ko4o bi proti ljudsko reakcijo rečill nevarnih posledic »godovi nskega prebujenja slovenskega ljudstva. Pa še eno dejstvo j« bilo nad vse značilno. »Mlada JNS* Je Osvobodilno fronto Španlla • nacistična lutka Ottawa, 21. Tass. — Dne 16. Ju-.vlado, podal izjavo, v kateri pravi lija je kanadski ligt »Houer* lz To- med drugim: ronta priobčil uvodnik v zvezi z »Sramotno Je, da je generej Fran-govorlcaml, da namerava Franko oo ob »vojl devetletni obletni« na-spremenltl svojo vlado in razpu- pada proti demokratični vladi špan- 80% bolgarskega prebivalstva ali približno 8.600.000 oseb. Prodala naropanoga blaga London, 21. Tass. — Po londonskem radiu j« bila objavljena lajava egiptovskega trgovinskega ministra, v kateri pravi, da skušajo v Kairu prodati predmete, kl »o Jih Nemci zaplenili v Rusiji. Tl predmeti »o predvsem rasni umetniški izdelki, zlato, dragocenosti, itd. Minister je poudaril, da je ta trgovina prepovedana ln da naj vsak, kdor ve o prodaji naropanega blaga, takoj obvesti oblasti. »Uti falanglstične voditelje. List smatra to kot avodniškl manever, katerega »amen Je, dati fašistični Španiji prostor v družbi demokratičnih »družemlh narodov. Članek pravi, da bo kljub temu manevru Španija ostala nacistična lutka, vladana v fašističnem diktatorskem duhu. List dodaja, da je vzpostava demokratičnega režima v Španiji e-dim zadovljivl način aa rešitev španskega vprašanja z zevznlškega gledišča, ln poudarlja, da predstavlja Španija zdaj glavni stan nacistične emigracij«. V zadnjih mesecih Je Frankova vlada podelila špansko državljanstvo 30.000 naoi-stičnim emigrantom. Trenutno »o številne španske tovarne zs vozila, ladjedelnice ln jeklarne kakor tudi industrija sintetičnega kavčuka, kontrolirane od Nemcev. Članek pravi, da Je bilo preko tovoren preteklo leto registriranih, ki so kontrolirane od Nemcev, medtem ko ee sa drugih 2000 ve, da so pod nemškim nadsorstvom. London, 21. Ob priliki devete o-bletrdce Frankovega napada .ia republikansko špansko vlado, j* Ll-gaso, delegat Izgnano Baskovsko ske republike se na oblasti«. Z o-zirom na govor, kl ga Je Imel včeraj general Franco pred aarodno falangistlčnim svetom je pripomnil: »Kakšno pravico ima mož, da sl po devetletni krvoločni diktaturi lasti pravico odločanja, da je editt sistem vlade, kl je m^B> v Španiji, monarhija?*. Baski, nadaljuje tajava, niso nikoli prlpoznall Francu ia falangi-stono pravice odločanja, kakšna vlada Je najbolj primerna sa njihovo blagostanje ln napredek- Nič drugega kot samo prostovoljna o-dločltev španskih narodov bo dala naši nesrečni domovini notranji mir ln pravtoo, da tvorijo delež miroljubnih narodov, ki so podpisali listino v San Franolsou in so lslo-Čili iz njihove skupnosti države katerih vlade so prišle na oblast a pomočjo osnih sli. Monarhistična burka London, 21. UP. — Poučeni diplomatski krogi so lejavllt, da pripravlja Franoo proglasitev devetletnega princa aa Španskega kralja. Na t* način bi izsilil svojo lastno avtoriteto kot voditelja države za najmanj deset let Franco Je izbral pretendenta na .prestol princa Alfonza Jsimo. Ta do svoje polnoletnosti ne bo opravljal kraljevih dolžnosti, medtem pa naj bi vodil državne posle nam selniški svet, ki bi mu Franoo nače-ljevaj. Nova ipanska vlada Kakor poroča agencija Reuter iz Madrida Je bila sestavljena nova (Španska vlada, ki je bila danes *a-prlseiena. Spanci so kupovali nomiko oroljo London, 21. Tass. — Dopisnik tista «News Chronicle*, kl se sedaj nahaja v glavnem etanu britanske vojske v Nemčiji, poroča, da Je španska vojska baje kupovala nemško vojaško opremo, kl so jo tihotapO preko francoske meje posebne organiziran« tihotapske družbe v Nemčiji, Franolji ln Belgiji. Španija plača visoke cene v tujem denarju sa najmanjše orožje, »trojne puške in oklepna vozila. Neki častnik je izjavil dopisniku, da je vsekakor verjeti, da j« več kakor en nemški tank prišel v Španijo. Kaše, da sta bila Pari« ln Bruselj glavna sedeža tihotapske organizacije. Bilo Je skoro nemogoče, imeti nadzorstvo čez vso poplavo nemškega orožja. Dobesedno na desettlssče puške je nekontrolirano krožilo po zapodnl Evropi. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 22, julij* Slovenske šole v Trstu Četudi je bilo ravnanje vseh o-blasti 0 slovensko šolo v Trstu vedno mačehovsko, vendar se je ta razvila številčno in kvalitetno tako, da smo hill tržaški Slovenci na svoje šolstvo lahko ponosni. Se v zadnjem letu pred nastopom fašizma, t, j. leta 1922 smo imeli na 12 šolah s 149 učitelji in 115 razredi 5652 učencev. Danes smo priča preporodu slovenske šole. Ze v maju, takoj po osvobojenju so pričele v zgornji okolici z delom slovenske šole, v spodnji okolici pa so se nadaljevali tečaji, ki so hilt tajni med o-kupacijo. Z nastopom počitnic pa ni nastal nikak zastoj. Na željo slovenskih staršev ge vršijo vsepovsod jezikovni tečaji, ki naj otrokom olajšajo prehod v slovensko šolo. Starši sami prihajajo v velikem številu na pogoste roditeljske sestanke in se iivo udeležujejo razprav o organizaciji slovenskega šolstva v Trstu. Povsod sestavljajo roditeljske svete, da bodo imeli tudi starši možnost sodelovanja pri izgradnji našega šolstva. V tem se manifestira demokratizacija našega javnega življenja. Veselje navdaja človeka ob presrčnem zanimanju naših staršev za šolstvo in pbnos se nam dviga, ko dan za dnem spoznavamo, da ni mogla dolgoletna fašistična mora zastrupiti duše našega človeka fUvenska šola v Trstu bo, ker je to volja tržaškega slovenskega prebivalstva, ker je to naša pravica, ki nam je ne odreka danes niti večina italijanskih someščanov, ker nam to osnovno pravo priznavajo tudi zavezniki in ves demokratski napredni svet. So pa v mestu še nekateri, ki se nikakor ne morejo vživeti v novi 'as, ki še niso doumeli, da so se v .tirih letih borbe mnoge stvari iz-pretnenile do temelja in da spadajo fašistične potujčeval nice v zgodovino. Fašističnega učitelja Sot-tosantija, ki je pjluval v usta vipavskim otrokom zaradi slovenske besede ni več, toda še so živi ljudje njegove miselnosti. Se je tu fašistična učiteljica, ki je izjavila, da bi pobila vse slovenske otroke. In taki ljudje bi še radi zastrupljali ozračje. Med te ljudi vsekakor spada oni šolnik, ki je iznesel očitek. da pri naših pripravah za slovensko šolo izvajamo nasilje. Trditev je bedasta in smešna in bi je niti ne omenjal, če bi ne bila tudi zlobna. Očitajo nam nasilje oni, Iti so ga v resnici izvajali tako temeljito, da se še danes dobe tu pa tam slovenski starši, ki jim je prešel strah tako v kosti, da se ga ne moče jo otresti. Naše stališče »Otrok slovenskih staršev v slovensko, otrok italijanskih staršev v Italijansko šolo», je tako jasno la tako pošteno, da ga moremo iznesti pred celim svetom. Toda ni ostalo samo pri očitku. Dogodili so se primeri, da so se Italijanski starih in to do včeraj topli fašisti, izjavili in vztrajali na tem. da vpišejo svoje otroke v slovensko šolo. Ali ne smrdi to po provokacij? Gospodom fašistom priporočamo, da take bedne poizkuse zavirati in diskreditirati naše delo za Otonovo tržaškega slovenskega šolstva, opustel Naš ti klavrni vitezi propadlega fašizma ne vznemirjajo. V obnovi slovenskega šolstva bomo šli svojo pot in vemo, da gre ta pot samo navzgor. Drago Pahor, prosvetni referent Osvobodilnega sveta za Trat Učili bodo naše otrobe Grad v Ravnah - nekdaj oporišče izdajalcev in zatiralcev, zdaj zavod za bodoče učitelje naroda Za pofforslce in sirote Tov. Žigon Joško iz Komna je daroval za pogorelce 5000 lir, toV. Tončka Z. pa za sirote padlih borcev 160 lir. Darovalcema se najlepše zahvaljujemo. Dne 16. julija se je pričel v gradu na Ravneh, ki je bil nekoč čet-niško oporišče, pedagoški tečaj za učitelje. V ta izpopolnjevalni tečaj se je priglasilo preko 150 mladincev in mladink, ki so vsi že pred 1. ma. jem t. 1. učili kot zasilni učitelji v slovenskih šolah na Primorskem, ki jih je pod najtežjimi pogoji organizirala OF ob požtrvovalnem sodelovanju narodnih oblasti in vsega prebivalstva sploh. Dejstvo, da so vsi tečajniki opravljali poklic slovenskih učiteljev v narodnih šolah pod vodstvom OF že pod okupatorjem, kjer so bili stalno v nevarnosti, da postanejo žrtve nacifašistič-nih zločincev, jamči da so naši tečajniki res najbolj udani sinovi in hčere primorskega ljudstva, ki bodo častno in udano opravljali svoje odgovorno delo narodnih vzgojiteljev. Petindvajset let je naše .primorsko ljudstvo v trpljenju in upanju čakalo na ta veliki trenutek, ko bo iz naše dežele izginil fašistični priganjač, ko se bo naš toliko teptani narodni jezik vrnil v naše šole. Po zaslugi našega narodno osvobodilnega gibanja, za ceno težkih žrtev in velikega trpljenja smo ta dan dočakali in mladina se je z vso vnemo oklenila svojega materinega jezika in si z veseljem osvaja vso njegovo lepoto, vse njegovo bo-gatstvo. Polet naših tečajnikov na Ravneh, njihovo veselje do dela, njihova skrbnost, udanost in marljivost kar presenečata merah, tako rekoč sredi ruševin, smo v gradu na Ravneh, opustoše-fiem od četniških izdajalcev, pričeli graditi novo pokoljenje slovenskih učiteljev na Primorskem. Učimo se in delamo, tako da bo čimveč in čimbolje podkovanih mladih učiteljic in učiteljev jeseni moglo pričeti s poukom v svobodnih slovenskih šolah. Tečajniki se uče zgodovine junak, ke borbe in trpljenja našega naroda, da bodo v naših otrocih prižigali sveti ogenj domovinske ljubezni. Uče se politične zgodovine in velikih idej Osvobodilne fronte, da bodo naše otroke učili spoznavati resnične prijatelje in resnične sovražnike našega naroda, da bodo padle junake. Učili bodo naše otroke ljubiti naš narod in naš jezik, a tako, da bodo kot dobri Slovenci znali najti pravilni odnos do naših sosedov — Italijanov, tako da bodp v njih videli brate in ne sovražnike in pomagali iztrebljati kal sovraštva, ki ga med nas in nje seje tudi še danes hratovščina hinavskih lažipatriotov fašistov v ovčjem kožuhu. Naša narodna oblast, na čelu s Pokrajinskim narodno-osvobodil-nim odborom se zaveda važnosti vzgoje naših ljudskih učiteljev in so organizaciji tečaja posvetile vso skrb. Tečajniki so preskrbljeni z vsem potrebnim. Imajo dobro in obilno hrano. Za njihovo strokovno Iz Tržaškega življenja Zveza borcev za svobodo Kakor po mnogih drugih državah se je pred kratkim tudi v Trstu in na ozemlju pod kontrolo AMG ustanovila partizanska zveza, ki druži vse, kar se jih je v slovenskih in italijanskih partizanskih formacijah borilo za svobodo In demokracijo proti Nemcem in fašistom. Zveza ima namen očuvati med nekdanjimi partizani duh, ki jih je navdajal in družil v borbi, jih podpirati pri njihovem povratku v civilno življenje, podpirati družine padlih in invalidnih tovarišev itd. Kakor v borbi namerava nadalje sodelovati z zavezniki za dokončno zmago demokracije in se torej tudi boriti proti vsakemu poskusu Otonove fašističnih sistemov. znali ceniti priborjeno svobodo in I in politično izozbrazbo skrbijo pre-spoštovati naše velike žrtve, na£e davatelji-strokovnjaki. . MVAVVUVVWWUSVWW5MAWi Pravici je bilo zadoščeno Vojaško sod lite je obsodilo 5 narodnih izda* jalcev na smrt, 2 na 15 odnosno 20 let robije Pred senatom komande mesta i Tolmina, ki so ga tvorili predsednik tov. kapetan Vrhoveo Lojze, člani senata: podporočnik tov. Plešnar Albin in tov. Golja Jože, zapisnikar tov. Palčič Stane in preiskovalni sodnik tov. Simončič Ivan kot javni tožilec, je bila dne 8. t. m. javna ustna razprava proti slede-tovariše obtožencem: Leskoviču Dušanu, roj. 28.9.1922. v Ljubljani; Erženu Ludviku, ro- predavatelje in predavateljice. Kdor pa je doživel vso veličino in težo borbe primorskega ljudstva za , svobodno šolo in svobodni slovenski j »■«**•_ v Lucnah pri Sko- jezik posebno v poslednjih letih o-svobodilne borbe, kdor je videl udanost naših ljudskih učiteljev, ki so bili na svojih učiteljskih položajih često, zelo često tudi pravi borci, ki so bili kot ostali aktivisti in partizani izpostavljeni preganjanjem, mučenjem in deportacijam, se temu ne čudi. Vsi vemo, da pomeni tečaj na Ravneh samo začetek naših prizadevanj. Na začetku poti smo, ko je treba premagati tisoč ovir, ki se nam stavljajo na pot in nam otežujejo delo. V takih neurejenih raz- fji Loki, a Novaku Ivanu, roj, 12.10.1927. v Ljubljani, Lukanu Janezu, roj. 7.12.1927. v Ravtah pri Logatcu; Žgavcu Francu, roj. 2.10. 1925. na Jeličnem vrhu pri Idriji; Hladniku Antonu, roj. 4.4.1928. na Križni pri Colu in Rakarju Lojzu. Obtoženi so krivi, da so kot aktivni domobranci z orožjem v rokah sodelovali v borbi proti slovenskemu narodu in podpirali fašističnega okupatorja pri njegovih zločinih. Rakar Lojze, Eržen Ludvik, Novak Ivan, Lukan Janez in Zgovec Franc so se udeležili umo- Furlanska mladina v Postojnski jami Bila Je deleina prisrčnega in gostoljubnega sprejema naie postojnske mladine - Zaobljuba bratskega sodelovanja Na Reki več kruha Beograd, 21. Tanjug. — Priče nit a 15. julijem Je bil na Reki zvišan okrok kruha. Vsi potrošniki bodo dobivali dnevno po 250 gr kruha, delavci po 300, težki ročni delavci pa po 600. Bolgarija priznala poljsko vlado London, 21. VZN. — Bolgarska poročevalska agencija poroča, da je bolg. vlada preko svojega zastopnika v Moskvi naznanila, da je priznala poljsko vlado narodne sloge In inraztla željo vzpostaviti normal. Preteklo nedeljo je prispelo v Postojno 40 mladink in mladen.čev iz bratske Furlanije. Nepričakovane goste je mladina postojnskega okraja sprejela z največjim veseljem. Ker v jamo ni bilo mogoče takoj oditi, so se gostje iz Furlanije odpeljali na obisk po Sližnjih krajih. Med potovanjem so se tovariši in tovarišice iz Furlanije odpočili po velikih smrekovih gozdovih, zelenih tratah in si ogledali kraje, kjer so se bočili njihovi bratje in očetje. Požgane vasi in razbiti kamioni poleg ceste so mladino spominjali na fašizem, na grozote težke vojne, v kateri sta se drug ob drugemu borila Slovenec in Furlan. mo bratstvo, katerega pričetniki so vaši hrabri garibaldinci, ki so skupno s slovenskimi partizani udarjali po skupnemu sovražniku, me mladenke nadaljevale z utrjevanjem in enotnostjo v delu, miru In svobodi.* Na te besede je odgovoril mladinec Italijgn. Lepo se je zahvalil in obljubil, da je mladina iz Furlanije željna in pripravljena utrditi bratstvo s slovensko mladino, ker v njej vidi vzor mladine, garancijo miru in res bratskega sožitja med obema narodoma. Po tem so gosti šli na ogledo po jami. Spremljala Jih je postojnska mladina, boroi II. brigade in akti visti Osvobodilne fronte. Na čelu povorke so plapolale italijanske in slovenske zastave z rdečo zvezdo. Po obisku vseh zanimivosti po- , stojnske okolice so »e gostje vrnili 1 SkuPina 3e * kmalu ***“*a v mesto. V Postojni jim je prišla | mo in P° kavarDah " " nasproti skupina mladink z itali- | janskimi in slovenskimi zastavami mo in po kavarnah je bilo čuti samo odmev dveh različnih pesmi, ki sta se prvič spajale v teh prostorih. Pesem in harmonika sta ra devetih talcev, ki so bili dne 13. 2.1945. ustreljeni v Desklah. Lukan Janez se je udeležil umora družine Jug iz Anhovega, ki je bila v mesecu februarju ustreljena na poti med Anhovlm in Kanalom. Vsi obtoženci so sodelovali pri aretacijah zavednih Slovencev in ropanju v škodo civilnemu prebivalstvu. Le-skovič Dušan je kot domobranski propagandist ščuval pripadnike domobranstva k brezobzirnemu pobijanju partizanskih borcev, v svojih govorih je opravičeval streljanje nedolžnih talcev in zahteval kazen tudi za prave krivce. Kot propagandist in intelektualni vodja je bil odgovoren za večino zločinov, katere je domobranska posadka izvršila v Anhovem in okolici. Pri tem ni ničesar ukrenil, da bi preprečil pretepanje in mučenje ujetih partizanov in aretiranih terenskih delavcev ter zavedenega ljudstva. Sodeloval je pri aretaciji družine Jug, poleg tega je kriv smrti Alojzija Staniča, očeta sedmih otrok, Izidorja Rakutinija in Mervičeve Matilde iz Celjeviee. Rakar Lojze, Eržen Ludvik, Novak Ivan in Žgavec Fran so grobo in nasilno nasto. pali proti civilnemu prebivalstvu. S tem so vsi obtoženci zagrešili težke vojne zločine in so bili obsojeni: Leskovič Dušan in Novak Ivan na kazen smrti na vesalih. Rakar Lojze, Eržen Ludvik in Žgavec Franc na kazen smrti ustrelitvijo, Lukan Ivan na 20 let robibje, Hladnik Ivan na 15 let robije. Poleg tega so bili obsojeni na trajno izgubo državljanskih pravic in ha zaplembo celotne imovine. Višje sodišče je sodbo potrdilo in so bili obtoženci že justificirani. Pravici je bilo zadoščeno. V novi demokratično domovini, ki smo si jo ustvarili z lastnimi silami v težki in krvavi štiriletni borbi, se dosledno uresničuje naš borbeni pozdrav: Smrt fašizmu! V njej ni mesta za izdajalce, ki so si omadeževali roke s krvjo lastnega naroda. To je domovina svobode, napredla in procvita vseh zdravih in svežih ljudskih sil. Centrala tržaških prosvetnih društev V petek zvečer so se sestali delegati raznih kulturnih organizacij, da izvolijo vodstvo in odobrijo pravila. Važni sestanek je bil v kulturnem krožku «J. Tomažič*, kjer je prof. Cantoni v navzočnosti številnih zastopnikov jasno in živo obrazložil program, ki si ga je nova ustanova postavila. Po dolgem razpravljanju so odobrili pravila in izvolili odbor. Za predsednika je bil izvoljen prof. De Tuoni. Sestanku so prisostvovali kot opazovalci zastopniki slovenske kulture. Referent dr. Škerlj se je zelo laskavo izrazil o kulturnem sodelovanju predstavnikov obeh narodnosti v Trstu. To sodelovanje naj bi se bolj utrdilo vezi med obema narodoma. Novo izvoljeni predsednik prof. De Tuonl je v odgovoru poudaril demokratičnost kulturnih krožkov, kakor tudi popolno razumevanje problemov obeh narodnosti v smislu realnega sodelovanja po skupnem načrtu. Mladina druil, prepričuje Povezanost med vasmi v našem okraju je iz dneva V dan večja. O* tem priča dejstvo, da mladinske) igralske skupine hodijo gostovat iz vasi v vas. Mladina s Srednje Kanomlje je v nedeljo priredila miting v Vrsniku, ki je bila poprej popolnoma pod vplivom belogardistov, ki so jo stalno kontrolirali. Mladina s Slednje Kanomlje se je pokazala požrtvovalno. Sla je dve uri in pol daleč in sicer peš, da ustreže mladini, ki jo je stalno prosila, naj pride. Mladina z Vrsnika je začudeno gledala, kaj si je ta mladina, ki je vseskozi aktivno sodelovala v osvobodilni borbi, pridobila na kultur nem in političnem polju. Zato jo je tudi z velikim navdušenjem sprejela in izrazila željo, da bi rada vse storila, da doseže enako stopnjo politične in kulturne vzgoje. V velikem kmečkem kozolcu je mladina napravila okusen oder, okrašen z zelenjem, sliko maršala Tita In slovenskimi, jugoslovanskimi In ruskimi zastavami. V političnem govoru je tov. Milica natančno prikazala, kako je primorsko ljudstvo s štiriletno krvavo borbo, s potoki krvi najboljših sinov, s tisočerimi solzami naših mater in neštetimi manifestacijami dovolj jasno pokazalo, da hoče biti priključeno k Titovi Jugoslaviji. To je plebiscit, s katerim smo se mi širom naše Primorske izjavili, kam hočemo pripadati. svunc&m USI Oton Župančič tržaškem radiju Počitniške kolonije Sekcija za socialno skrbstvo O-svobodilnega sveta za Trst vabi starše otrok, ki posedujejo bele listke od št. 1 dto št 74 ali rdeče listke od št. 1 do št. 57, naj se takoj javijo v naši pisarni, via Gla-latti 20, I., zaradi važnega sporočila. Obenem obvešča starše vseh o-trok, vpisanih za počitniške kolonije, to ki še niso bili zdravniško pregledani, da bo zdravniški pregled 22. t m. ob 8. uri zjutraj, pri Protituberkoloznem dlspenzariju, via Pleta 7. Priporočamo, da pridejo točno ob določeni uri, da bi se zdravniški pregled izvršil kolikor mogoče pravočasno. Sestanek vrtnarjev Naši vrtnarji in kmetje pri Sv. Mariji Magdaleni so se zbrali na sestanku da se med seboj porazgo-vorijo o svojih potrebah in težavah ter da ukrenejo vse potrebno za izboljšanje svojega položaja. Sestanek je vodil gospodarski referent III. sektorja tov. Viberal. Tov. Cok Stanko je navzoče pozval, naj v skupnosti, medsebojno strnjen; in povezani iščejo izhod iz težkega gospodarskega položaja. Objasnil je pomen zadružnih organizacij, ki prinašajo posebno malemu človeku ogromno korist Razvila se je živahna diskusija, v kateri so sodelovali vsi navzoči. Sestanek je lepo uspel in se je zaključil z željo, da j bi se tudi v bodoče vršili podobni sestanki. Potrebno in nujno je, da se slovensko ljudstvo, ki je v Primorju prenašalo četrtstoletni martirij, seznani vsaj s svojimi največjimi duhovi. Radijske oddaje skušajo to doseči s prirejanjem literarnih večerov, ki najlepše uspevajo. Tudi Zupančičev je uspel. V kratki radijski urici sicer ni mogoče nuditi mnogo iz dela, ki obsega pesnikovo življenjsko dobo, vendar je tak «večer» vsaj odblesk vsega tistega, kar je ustvaril naš veliki umetnik. Pravim »umetnik*, zakaj že iz o-nih stvari, ki smo čuli, je bflo čutiti vso silo, ki je Sana le velikim stvariteljem. V uvodni besedi je prof. Kosovel razčlenil Zupančičevo umetnost predvsem po njeni miselni vsebini. Ni ga toliko zanimala mladostna lirika pesnikovih zgodnjih let kot zrelejša stvarive, posebno Duma. Zupančič ni sanjav romantik, vzlic subtilnosti premnogih verzov; vidi tudi bele nabrežinske kamnarje, opaljene ribice, črne trboveljske rudarje, vidi žuljave odti-ske slovenskega kmeta in pričakuje kladivarja, ki bo vstal iz nas. V poznih letih mu je zgodovina pritrdila. Z zadnjim zagonom se je poet stvarno, borbeno zagozdil v naš čas. z vso silo nepodkupnega prepričanja. Svoje misli je profesor V.V.VAV.V.V.V.VA' & Protestna stavka na Goriškem V Gorici je stavkalo 3000 industrijskih delavcev-Stavkali so tudi v Gradiški, Anhovem in drugod '.VtW.W.WV.V.WW.% VVV VW.V,V.-.WČJV.V.'.V. Nemški dolgovi rdečo zvezdo. Ustavile so goste |spremljali K08te ^ vlrtopa do izho- in jih povabile na kosilo, po k a- ] da iz jam. terem so skupno prepevali italijanske in slovenske rodoljubne in par-1 p° obisku postojnskih znameni-tizanske pesmi. Prihod bratskih Itosti 80 s« 8°at^ lz Gradišča za-mladinčev je počastil tudi pevski hvallli *voJim spremljevalcem. Po-zbor H. brigade KNOJ-a, ki je njim »Javljali »o »e že od svojlh sloven-zapel par partizanskih pesmi. Nato je v imenu II. brigade KNOJ-a pozdravil goste politkomisar tov. Zdravko, v imenu mladine pa mladinka iz Postojne, ki je dejala: »Srečne smo, da lahko pozdravimo v svoji sredi vas, Juna- ških tovarišev, ki je mladina postojnskega okraja vprlzorila nekaj nepričakovanega. V znak bratstva jim je podarila krasno italijansko zastavo, s simbolom svobode pete- Zaveznlška vojaška uprava v Trstu objavlja glede neplačanih dolgov nemške vlade, vštevšl nemško vojsko, organizacijo Todt, vrhovni komisariat, oborožitveni urad R. u. K.: 1. Vse pred 2. majem 1945. nastale terjatve trgovskega značaja ali protiplačila za usluge, ki jih zasebni državljani ali lokalne tvrdke uveljavljajo napram imenovanim nemškim ustanovam, se morajo prijaviti podpisanemu častniku do 10. avgusta 1945. Prijave morajo biti opremljene s sledečimi podatki: a. priimek in rokrako rdečo zvezdo v sredi. Sto- ime prijavitelja, b. narodnost prl- pili so na svoj kamion. Z največjem zadovoljstvom so zapuščali na- ške brate in sestre, kot goste z i h'e kraje s sklepom, da pridejo še druge strani »modre črte*. Ta o- | večkrat na obisk. Po cestah jim je toisk bo nam ostal v trajnem spo- ! ljudstvo vzklikalo. Mladinci iz Fur-minu še bolj zato, ker je prvi po- , lanije pa so visoko dvigali podar-zdrav furlanskih mladincev in mla- j jeno italijansko zastavo, ki se je v javitelja, (za narodnost trgovinskih družb se smatra tista, ki jo ima večina delničarjev oziroma družabnikov), c. splošni opis, kako je terjatev nastala, s prilogo do-kazllnih dokumentov v prepisu, č. oznaka če bi prijavitelj zaradi lzo-stalega izplačila dotične terjatve utegnil priti v konkurs (denarne težave). 2. Prijavo s podatki In s prilogami izpod točke 1. je treba predložiti v odprti kuverti, na kateri je naznačiti: Dne 19. t. m. o polnoči je v Gorici v znamenje protesta zapustilo delo 3000 industrijskih delavcev. Stavke so se udeležili delavci tovarne Safog, tikaške predilnice v Podgori, kovinske industrije tvrdk Trevisan in Prinčič, lesne industrije, stavbi delavci in delavci občinskega vodovoda, plinarne in elektrarne. Pri tvrdki Tacchino je ostalo samo 10 delavcev pri pečeh, v katerih se žge apno, ki bo služilo obnovi, To dejstvo dokazuje, da vlada v delavcih poleg neomajnega čuta solidarnosti veliki čut odgovornosti in želja, da se pospeši obnova, ki bo edina lahko zagotovila delavcem življenje in kruh. Ravnotako so stavkali pri avtobusnem podjetju Ribi, v mehaničnih delavnicah popolnoma, pri javnih prevoznih ustanovah pa deloma.Av-tobusi v Bovec, Kobarid in Cerkno niso vozili. Avtobus, ki je peljal v Trst, se je od tam takoj vrnil ne glede na urnik. Avtobus, ki je Sel v Cervinjen, se je na poti obrnil in tiskarnah in tudi v kemični tovarni Mozer. S to stavko so delavci še enkrat potrdili, da bodo brezpogojno vztrajali pri svojih zahtevah, da se pristojne oblasti jačje zavzamejo za njihovo stanje, ki se v Gorici od dne do dne slabša. Delavci zahtevajo, da se uredijo plače, da se odpravi črna borza ki dosega že tako stopnjo, da delavce duši. Zahtevajo tudi, da se jim da potrebni dodatek v živežu. Duh, ki je v glavnem navdajal vso manifestacijo, je bratska in borbena solidarnost gorikih delavcev z onimi tovariši in protifašističnimi borci, ki so danes po svoji najbolj dosledni 4 letni borbi proti fašizmu zaprti v zavezniških zaporih v Trstu. Stavka goričkih delavcev pomeni zahtevo, da se jih izpusti iz zaporov In da zavezniki za. prejo tiste fašiste, ki se še vedno nemoteno sprehajajo po tržaških, kakor ttidi po gorlških ulicah. Izmed goriških delavcev so stavkali tudi delavci tovarn in podjetij v Gradiški, Anhovem ob Soči in Trmina. se vrnil. Delo je bilo ustavljeno v WWAWWVWVAVAW.WV.SV«W»VW.*čč5Vi Titovi mornarji na Krasu Obiskali so odred Jugoslovanske armade za Slovensko Primorje, Trst in Istro Mornarji z jugoslovanskega parnika cTimoka*, ki je te dni prispel v tržaško pristanišče, so po dolgoletni odsotnosti iz domovine najprej obiskali naše borce v tržaškem o-dredu. Bili so najprej pri onih, ki st- razmeščeni v Lok vicah na Kra-ru. Mornarji in borci so se objeli kakor rodni bratje in mnogim je zaigrala solza radosti v očeh. Srečanje s tovariši v modrih uniformah in v titovkah z rdečo peterokrako zvezdo, je napravilo na mornarje, ki so po tem srečanju toliko časa hrepeneli, mogočen vtis. . Cim se je vnel pogovor, so bila na »Zapadle terjatve do Wehcmach- ^ vpMfaaJa „ preteld1h &lavnlh ta oziroma do Organizacije Todt Mornarji ^ pripovedovali ali pa do kakšne druge ustanove,, o ogponinlh Apatijah, ki ki pride v poštev.* jjh uživa to naše narod no-osvobodll- 3. V zadevi prijav so prepoveda- j ^ J# ^ predV8em na odda proti nagradi v Vi® ' pri hišnici. OLASIVIR, dunajski (P1®”^’ zaradi selitve prodam, za 'Lt))-Trst, Via Tor S. Piero 14’ fL, Ventlllrano žveplo Pjj. TRST, VIA TAKAIIOG**^/ Odgovorni urednik JOŽE KOREN