Uredništvo in ujiravništvo:
Kolodvorsko ulico atov. 16.
Z urednikom ao moro govoriti vsak »lan od 11. do 12. ure.
Rokopisi ho no vračajo.
Inserati:
Šoetatopna potit-vrsta 4 kr., pri Večkratnem pojavljanji dajo so popuot.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak tlan razen nedelj in pi'aznikov ob £5. uri zvečer.
Velja
za I<jubljano
v upravniStvu:
za celo letoBgld., /.a pol lota 3 gld., za četrt lota 1 gld. r>0 kr., na mosoc r»o kr., pošiljatev na dom velja mogočno 9 kr. voč.
Po pošti velja
7.0, colo loto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt lota 2 gld* 60 kr. in za jeden moaec 85 kr.
Štev. 190.
V Ljubljani v sredo, 15. oktobra 1884.
Tečaj I.
Adresa ogerskega državnega zbora.
V	saboto predložile so razne stranke ogerske poslaniške zbornice svoje adresne načrte, v katerih najponižneje odgovarjajo Najvišjemu prestolnemu govoru. Dan poprej izdelal je adresni odsek zbornice magnatov svoj elaborat in ga izročil plemenitašem v javni seji. Vse politično živenje koncentruje se sedaj v naših sosedih v teh adresnih načrtih, in časniki obširno poročajo o posameznih težnjah in točkah, katere hoče označiti vsaka stranka pred Najvišjim prestolom.
Za nas imata v prvi vrsti dva načrta važnost, namreč oni zbornice magnatov in vladajoče večine v poslaniški zbornici. Želje in bolečine, katere se izražajo v elaboratih večjih ali manjših manjšin, doli do zloglasnih antisemitov, so pač bolj sekundarnega interesa in zginejo nasproti velevažnim izjavam vladne večine, ki trdno in v kompaktnih masah stoji za ministerskim predsednikom, ravnaje se po njegovih načelih in političnih presodkili.
Načrt gorenje zbornice najprvo poudarja svojo naklonjenost, sodelovati pri reformi te zbornice, ako se bodo preustrojbe vršile na podlagi zgodovinskega razvitka, na temelji političnega živenja in ako se bode v poštev jemalo dostojanstvo in vpliv tega faktorja. Glede carinske in kupčijske zveze izreka se načrt principijalno za obnovljenje zveze, ako vlada zagotavlja, da se bode na opravičene interese obeh strank vestno ozirala. Tudi odobrava adresa podaljšanje mandatov in ob-ljubuje svoje sodelovanje pri pomirjenji oger-skih raznih narodnostij, veroizpovedanj in stanov. Predloge, katere obeta prestolni govor, namreč izboljšanja na polji sodnijskih naredb, v upravi in gospodarstvu z državnim premoženjem, adresni načrt magnatov toplo odobrava in kar se tiče zunanjih razmer, posebno poudarja načrt prijateljske odnošaje Ogerske z nemškim cesarstvom, kot prvim in najvažnejšim zaveznikom.
Listek.
Stepni kralj Lir.
Ruski spisal Ivan Turgžnev, poslovenil * * *.
(Dalje.)
II.
Moja mati je bila jako izbirčna v svojih znancih, ali Harlova je sprejemala s posebnim blagovoljstvom in mu je mnogokaj spregledala: vsaj ji je bil pred pet in dvajsetemi leti rešil življenje s tem, da je njen voz vzdržal na robu propada, ko so konji uže pali vanj. Vrvi in remeni so se trgali, ali Martin Petrovič ni spustil iz rok kolesa, katero je zagrabil — dasi mu je kri briznila izpod nohtov. Moja mati mu je dobila tudi ženo: dala mu je sedemnajstletno siroto, vzgojeno v svoji hiši; njemu je tedaj bilo nad štirideset lot. Zena Martina Petroviča bila je jako ■i^žna; pravijo, da jo je na dlani prinesel v svojo hišo. Ona ni dolgo ž njim živela, vender »m je rodila dve hčeri. Moja mati jo tudi
Adresni načrt poslaniške zbornice ima mnogo večji horizont nego oni, katerega je izdelala plemenitaška hiša. Izdelal ga je spretni poslanec in politik Maks Falk, in obče se zatrjava, da je naredil globok, dolgotrajen vtis na vse stranke. Pripoznava se povsodi njegov jedrnati zlog, zmerna oblika in državnopravno stališče, ki spomina na najboljše adrese iz prvih časov konstitucijonalne dobe.
Najprvo se peča Falkova adresa z reformo gosposke zbornice ter izreka željo, da bi se poleg zaslug min o lih dni j in dob oziralo tudi na interese sedanjosti in na ideje denašnjegačasa; vtem zmislu obljubuje najširnejšo podporo vladi Nj. veličanstva.
Pitanje o obnovljenji carinske zveze z Avstrijo obravnava načrt na drugem mestu. A med tem, ko se gorenja zbornica brezpogojno izreka za obnovljenje, stavi poslaniški elaborat pogoj, naj se poprej na podlagi dobljeuih skušenj odloči, je-li taka zveza umestna ali ne, in pri tem pride do sklepa, da bode medsebojno ocenjevanje opravičenih interesov ona podlaga, na kateri bode prihodnja pogodba jedino možna.
Vladinim predlogom o podaljšanji mandatne dfibe, o čuvanji notranjega miru, o reguliranji Donave itd. pritrjeva tudi poslaniška zbornica, in v svojem adresnem načrtu tudi deloma kaže na pot, po katerem bi se te reforme izvesti mogle. Tako meni o upravnem sodišči, da bode le tedaj svojo nalogo moglo izvršiti, ako se bode gledalo pri sestavi te korporacije na nepristranost in znanje njenih udov; pri urejenji državnega gospodarstva priporoča največje štedenje in pravi, naj se odstranijo vsi nepotrebni troški ter dob6 s tem nova sredstva za pospeševanje potrebnih in koristnih naprav. Podaljšanje mandatne dobe se toplo priporoča in kaže na velike koristi, katere bi uživali volilci, ko bi jih njihove državne dolžnosti tolikrat ne klicale od dela k volilni posodi. Zbornica bi pa tudi dobila več časa za mirno, vztrajno delovanje na polji zakonodajstva in uprave.
po njeni smrti še vedno skazovala Martinu Petroviču svoje varstvo ; spravila je bila starejšo hčer v gubernijski penzijouat, poiskala ji moža — in tudi za drugo hčer je bila uže izbrala ženina. Harlov je bil dober gospodar; imel je blizu tri sto desetin zemlje in polagoma jo je popolnem v red spravil; kako pa so ga kmetje ubogali, o tem ni treba govoriti! Zavoljo svoje grob6sti ni Harlov skoro nikoli hodil peš: zemlja ga ni mogla nositi, je pravil. On se je povsod vozil na svojih nizkih, naglih saneh in je sam vodil svojega konja — suho tridesetletno kobilo, ki je imela na plečih veliko brazgotino od rane: To rano je dobila v borodinski bitvi, ko jo je jezdil stražmešter kavalerijskega polka. Ta konj je vedno šepal skoro na vseh štirih nogah ob enem; v koraku hoditi ni mogel, ampak poskakoval je v teku. Jedel je komoniko in pelin po mejah, česar nisem pri nobenem drugem konji zapazil. Spominam se, da mi nikdar ni moglo v glavo, kako more tisto na pol živo kljuse voziti tako strašuo težo; ne upam si povedati, na koliko pudov so cenili našega soseda. Za hrbtom Martina Petroviča imel je na naglih
Spominaje se notranjih razmer in njihovega razvitka, adresni načrt naglaša svobodna načela ter obljubuje, da bode zbornica zvesto stala na strani vlade, kedar bode treba braniti pravo svobodo in njene naprave čuvati izrodkov njenih, ki silijo vedno bolj na površje. Kriza, v kateri se nahaja sedaj ogersko kmetijsko in narodno gospodarstvo, je prišla uže tako daleč, da dežela težko ali skoro brezvspešno skuša konkurirati z inozemstvom. Temu je treba pomoči, in adresni načrt izgovarja nado, da se bode vladi posrečilo, najti zdravila občni bolezni in s svojimi naredbami vsaj nekoliko ustaviti tek navzdol, katerega opazuje vsak domoljub z britkim srcem.
V	začetku in koncem adresnega načrta izražena so čutila vernih zastopnikov naroda s toplimi, navdušenimi besedami do Najvišjega nositelja krone sv. Štefana. Proseč božji blagoslov doli na maziljeno glavo presvitlega vladarja, konča pomenljivi adresni načrt vladajoče večine Tiszinega ministerstva. JR—p.
Vinarska in sadjarska šola na Dolenjskem.
(Govor posl. Šukljeja v XI. seji dež. zbora dne 14. t. m.)
„Slavni zbor! V poročilu deželnega odbora o ustanovi vinarske in sadjarske šole na Dolenjskem in v nasvetih gospodarskega odseka, katere smo ravnokar čuli iz ust gosp. poročevalca, me zanimata zlasti dva momenta. Ona sta me tudi napotila, da sem se oglasil k besedi. Z nekim zadovoljstvom mi je konstati-rati, da se potrebi te šole, kakor mislim, ne ugovarja z nobene strani. Povsod se priznava, da je treba Dolenjcem ustanoviti tak zavod in jaz imam temu le pristaviti, da je v istini skrajni čas, da jepcriculum in mora. Meni ni na tem, da se danes ustanovitev dolenjske vinarske šole izreče le v principu, marveč jaz in z menoj vred pač vsa vinorodna Dolenjska odločno pričakujemo, da se bode takoj z vso marljivostjo delalo na to, da se, kakor hitro možno, slapska šola preseli v novo aktivirani
drožkah svoje mesto njegov črnikast, mali kozak Maksimka. S vsem telesom in obrazom pritiskal se je k svojemu gospodarju, z bosimi nogami upiral se je o zadnjo os drožek in tako se je zdel kakor listek ali črvič, ki se je slučajno prilepil k meseni orjaški gromadi, dvigajoči se pred njim. Ravno ta kozaček bril je po enkrat v tednu Martina Petroviča. Da bi to delo mogel opraviti, postavljal se je baje na mizo; drugi šaljivci so celo trdili, da je moral tekati celo okrog brade svojega gospodarja. Harlov ni rad dolgo posedal doma in zato ga je bilo pogostoma videti, kako se je vozil okrog v svoji nespremenjeni ekipaži, v eni roki je držal vajeti, z drugo pa se je prevzetno opiral o koleno, z laktom ven zakrivljenim; prav na vrhu glave pa je nosil staro majhno kapo. Bodro pogledoval je okrog s svojimi medvedjimi očmi in kričal z gromovitim glasom na vse kmete, meščane, kupce, katere je srečaval; za popi pa, katerih ni maral, pošiljal je nekaj krepkih kletvic; enkrat srečal se je z mano -- šel sem se z orožjem nekoliko sprehajat — in je tako zarjovel na zajca, ki je ležal poleg ceste, da mi je
zavod na Dolenjskem. Nikarte odlašati, sicer bode prekasno za dolenjsko vinarstvo!
Kajti Vam vsem je znano, gospoda moja, da je Dolenjsko zopet zadel usodni udarec, hujši od živinske kuge in vremenske nevihte, katera je tolikrat razsajala tekom zadnjega desetletja po dolenjskih goricah: phjlloxera se je pokazala v dolenjskih vinogradih. Ako se kmalu ne pokaže siromašnemu ljudstvu kako sredstvo proti temu škodljivcu, uničil bode vse vinograde — in z vinskim pridelkom izgubila bode Dolenjska glavni vir svojega blagostanja. Kajti po pobočji dolenjskih gora ni možno, mestu trsja saditi kako drugo kulturno rastlino; Dolenjec ne more posnemati Slavonca, kateri je začel sedaj vinograde svoje spremeniti v njive ter turšico sejati po teh zemljiščih. Ako je n;tm trta uničena, bodemo k večjem nekoliko krompirja mogli pridelati po tem ozemlji, večjidel bode praprot rastel okolo razvalin zapuščenih „zidanic" in revščina dospela bode do takih dimenzij, da si niti najbujnejša domišljija tega predstavljati ne more.
Tedaj, gosp8da moja, pričakujem od deželnega odbora, da bode kmalu ukrenil vse, kar je potreba v uresničenje tega zavoda, dolenjske vinarske šole.
Drugo vprašanje je, kje da se bode imela ustanoviti ta šola? Gospodarski odsek je v toliko spremenil nasvet deželnega odbora, da je izpustil besede: »kolikor možno blizu Rudolfovega". Meni sicer bolje ugaja tekstacija, katero je nasvetoval deželni odbor, ali na zadnje razumem, da gospodarski odsek ni hotel roke vezati dež. odboru, da mu ni maral stavljati zapreke pri njegovem pogajanji in tedaj jaz s svoje strani ne bodem ugovarjal dotičnemu predlogu. Ali vender mi je dolžnost, uže pri tej priliki opozarjati slavno zbornico na to, da je najbolj pripraven kraj za tak zavod vsekako obližje novomeško. Uže lansko leto sem poudarjal, da take šole najbolj upli-vajo v tem, da se konservativni kmet potom avtopsije, z lastnimi očmi prepriča o koristih umnega poljedelstva in vinarstva. Zato mora biti šola v takem kraji, kamor veliko ljudstva prihaja iz vsega Dolenjskega. V tem oziru se pa Novemu Mestu ne da niti od daleč primerjati noben drug kraj na Dolenjskem. Uže porotne sodnije pri ondotni okrožni sodniji silijo ravno najbolj imovite kmetske posestnike, da se vsako leto po več tednov morajo muditi v dolenjskem središči. Tudi višja gimnazija je nek vzrok, da premožnejši Dolenjec pogostoma zahaja v Novo Mesto. In poleg tega so novomeški sejmi, so cerkveni prazniki o porcijunkuli, sv. Feliksu in mali maši pravi magnet, kateri privabi ogromne množice naroda v Novo Mesto in njegovo okolico.
Ne bodem na široko razpravljal drugih razlogov, na katere se treba ozirati pri ustanovitvi take šole in kateri so večjidel ugodni
vsled tega do samega večera šumelo in zvenelo po ušesih.
III.
Mati moja sprejemala je, kakor sem uže povedal, Martina Petroviča jako ljubeznivo; vedela je, kako globoko je spoštuje. — Milo-stiva gospa! Gospodinja! Našega polja jagodka! take priimke ji je dajal. Poveličeval jo je za svojo dobrotnico in ona videla je v njem uda-nega velikana, kateri se ne bi pomišljal, iti za njo sam proti celi trumi upornih kmetov; in da si se kaj takega niti misliti ni dalo, vender po mnenju moje matere ni se smelo zametati takega branitelja, kakor je bil Martin Petrovič, posebno ker ona ni imela soproga (zgodaj je uže ovdovela). Pri tem je bil pošten človek, nobenemu se ni urival, denarja si ni izposojal, vina ne pil — in neumen tudi ni bil, dasi ni imel nikake vzgoje. Mati je zaupala Martinu Petroviču. Ko ji je prišlo na misel, napraviti svoj testament, izbrala gaje za pričo; in on se je nalašč peljal domov po železne okrogle očali, brez katerih ni mogel pisati; in še celo z očali na nosu se mu je v eni četrti uri komaj in komaj posrečilo, da je ječč in sto-
za Novo Mesto, le na jedno okolnost bi rad opozarjal slavno zbornico, na neko priznano, rekel bi, kulturno zgodovinsko resnico. Ame-rikanski narodni ekonom Carey je posebno poudarjal, da se kultura tem bujnejše razvija, čem več se ustvarja lokalnih kulturnih osredij. In tako lokalno osredje za duševno življenje na Dolenjskem bi imelo biti Novo Mesto; njegova ugodna zemljepisna lega, zgodovina njegova in uže obstoječi važni zavodi utisnili so mu pečat, dali so mu ta poklic, in naloga naša bi morali biti, da izvršimo to, kar je pričela priroda in povestnica.
Konkretnega predloga ne bodem stavil, le opozarjati na izredno ugodnost Novega Mesta tudi za vinarsko šolo je bil namen mojim opazkam. Ob jednem priporočam, da bi se na dolenjski vinarski šoli učilo tudi, in sicer praktično druge stroke umnega poljedelstva, in tedaj mislim, da bi uže pri nakupu trebalo tudi na to ozir jemati.
Poročilo deželnega odbora o nameravanem gradenji dolenjske železnice.
(Konec.)
Dalje naznanil je deželni odbor upitni deželno-zborski sklep svetlemu knezu Karlu Auerspergu in častiti generalni direkciji avstrijske alpinske in rudarske družbe s povabilom, da bi odposlala svoja zastopnika v želez-nični odbor.
Na prošnjo županstev občine Velika Loka in Prapreče prijavil se je tudi tema večkrat omenjeni sklep s povabilom, da pošljeta svoja zastopnika v odbor.
Trgovinska in obrtnijska zbornica poslala je v odbor gospoda zborničnega predsednika Josipa Kušarja, svetovalca Pankracija Eichel-terja in Vaso Petričiča, mestni zbor ljubljanski odposlal je gospoda župana Petra Grassellija, Frana Fortuno, graščaka, in Frana Žu-žeka, inžengrja v Ljubljani; kranjska hranilnica gospoda Aleksandra Dreota; mestna občina novomeška gospoda župana dr. Albina Poznika; mestna občina metliška gospoda Leopolda Gangla, posestnika in mestnega blagajnika v Metliki; mestna občina črnomelj-ska gospoda Andreja Antončiča, posestnika v Crnomlji; mestna občina Višnja Gora gospoda župana Antona Štepica; občina Trobnje gospoda okrajnega sodnika Ludovika Golija; občina Velika Loka gospoda graščaka Marka Trbuhoviča pl. Schlachtscliwert; občina Prapreče gospoda učitelja Vinka Kmeta.
Svetli knez Karel Auersperg odposlal je kot zastopnika višjega gozdarja Ernesta Fabra. Izmed druzih povabljenih pisal je le gospod Jan. Kosler, da ne more vstopiti v odbor, vsi drugi pa so vabilo sprejeli.
Seja železničnega odbora, v katerega so
kaje napisal svoj stan, in svoje, svojega očeta ter svoje obitelji ime; pri tem postavljal je ogromne, štirivoglate črke s čirečarami in re-povi; ko pa je dovršil svoje delo, dejal je, da se je utrudil in da je njemu vse eno: pisati pa bolhe loviti. Da, mati moja ga je spoštovala ... ali vender, dalje nego do jedilnice niso ga puščali. Razširjal se je od njega nek strašno močan duh: dišal je po zemlji, po gozdni trohnobi, po močvirnih soparih. „Prav lesni škrat je to!“ tako je trdila moja stara pestunja. Za obed postavljali so Martinu Petroviču v kotu posebno mizo — in on o tem ni bil razžaljen — znal je, da je bilo drugim neprijetno sedeti poleg njega — da, še ljubše mu je bilo jesti tako. In jel vam je toliko, kolikor po moji misli nikoli noben od Polife-movih časov ne. Takoj v začetku občda pripravili so zanj iz previdnosti vselej lonec s kakimi šestimi funti kaše. — „Brez te kaše bi me ti kar objel!" pravila je mati. „Kaj pak, gospa, snel bi vas!" odgovarjal je Martin Petrovič sč smehom.
Mati je rada poslušala njegove nazore o kakem koli gospodarskem predmetu; ali za dolgo ni mogla vzdržati ujegovega glasu.
vstopili vsi deželni odborniki, bila je dn6 10. maja 1.1. Ko je gospod deželni glavar grof Thurn v kratkih besedah povedal, kaj da se je od leta 1864. sem gledč dolenjske železnice storilo in ko je gospod župan ude železničnega odbora v imenu mesta ljubljanskega pozdravil, bila sta gospod deželni glavar grof Thurn načelnikom odbora in gospod župan Peter Grasselli načelnikovim namestnikom per acclamationem izvoljena. Poročevalec bil je deželni poslanec gospod Janez Murnik.
Po dalnji živahni debati, katere se je več gospodov udov železničnega odbora udeležilo, sklenila se je sledeča resolucija:
BGledč na to, da je glavna železnica iz Ljubljane v Novo Mesto doli do ogersko-hrvat-sko-dalmatinskih železnic sedaj nedosegljiva, je delati na to, da se gradijo lokalne železnice na Dolenjskem, ter je v to svrho voliti izvrševalni odsek peterih udov, katerega naloga je, poizvedeti razne črte, potem dotične troške in doneske udeležencev ter za vsak slučaj posebej železničnemu odboru poročati.
V	izvrševalni odsek bili so z glasovnicami izvoljeni gospodje: Josip Kušar, Karel Luck-mann, Janez Murnik, J. Tomek in Josip vitez VVenusch.
Ta odsek volil je za svojega načelnika gospoda Josipa Kušarja.
Na podlagi od odseka storjenih sklepov poslale so se posebne pole z vprašanji vsem udeleženim občinam v ta namen, da bi se z ozirom na dotične odgovore moglo preračuniti, ali bi se naprava železnice izplačala. Odgovori došli so skoro da od vseh občin. Kakor hitro bode to delo gotovo in ko bode zagotovljeno pokritje troškov za izdelanje načrta, bode odsek vložil prošnjo za predkoncesijo ter storil potrebne korake, da se bode načrt izdelal ter predložil visokemu ministerstvu.
Deželni odbor je torej tega mnenja, da bodo vsa dela do prihodnjega zasedanja slavnega deželnega zbora tako daleč gotova, da bode slavnoistemu mogoče tačas skleniti, kako bode to podjetje za naprej podpiral.
Gre torej za to, da se zagotovi pokritje troškov za prvotna dela in za izdelanje načrta, ki bodo okolo 15 000 gld. znašali.
Ker je slavni deželni zbor uže vnovič priznal, da je gradenje dolenjske železnice za kranjsko deželo velike važnosti in ker je v seji dnč 13. julija 1. 1880. tudi deželni odbor pooblastil, da gradenje lokalnih železnic na vso moč pospešuje, iste za primerni čas deželnih priklad oprosti, oziroma tudi male doneske iz deželnega zaklada s pridržkom odo-brenja slavnega deželnega zbora pod tem pogojem obljubi,^ a,ko se dovoli, da pripade po dogovorjeni dObi pravica do teh železnic deželi, misli deželni odbor, da bode slavni deželni zbor na enaki način, kakor je leta 186G. glede ljubljansko-trbižke železnice storil, tudi postopal gledč dolenjske železnice, ki je po-
— Kaj bi bilo, očka! pravila je, — ako bi se ti dal ozdraviti, kaj ? Uže si me po polnem oglušil. Prava tromba si!
— NatalijaNikolajevna! Dobrotnica! odgovarjal je navadno Martin Petrovič. — Jaz ne morem ukazovati svojemu grlu. In kak lek bi me mogel ozdraviti ? Le sami pomislite!
—	No, rajši malce pomolčim.
V	resnici bi po moji misli ne mogel noben lek ozdraviti Martina Petroviča. Sicer ni bil on nikdar bolan.
Pripovedoval ni rad in tudi pripovedovati ni znal. „Od dolgih govorov se dobiva na-dilio", pravil je zaničljivo. Samo kadar so ga pripravili na leto dvauajsto (on jo služil tedaj v narodni brambi in je dobil medeno medalijo, katero je nosil o praznikih na vrvici Vladi-merskega redu), le kadar so ga izpraševali o Francozih, povedal je nekaj anekdot, dasi je ob jednem vedno trdil, da nobenih pravih Francozov ni prišlo v Rusijo, ampak da so samo neki sestradani maroderji pribežali tjfi in da je on mnogo te sodruge pobil po gozdih.
(l)alje prihodnji«'..)
klicana, kmetske pridelke, potem obrtnijske izdelke in les dolenjskih krajev izročiti prometu in tako tudi pospeševati interese državnih železnic kakor tudi južne železnice.
Važnost in potrebo gradenja dolenjske želcznice, ki bi imela pospeševati promet dolenjskih krajev, misli deželni odbor, da ni treba zopet utemeljevati, ker se je to užo vnovič v slavnem deželnem zboru zgodilo.
Z ozirom na zdaj povedano ter posebno gledč na to, da je zgradba dolenjske železnice deželi na korist, nasvetuje torej deželni odbor:
Slavni deželni zbor naj sklene:
1.) Deželni zbor dovoli za izdelanje v pridobljenje koncesije za železnično prSgo od Ljubljane do Novega Mesta potrebnega nažrta donesek iz deželnega zaklada do največ 5000 gld.
2.) Deželnemu odboru se naroča, ta donesek še le potem porabiti, ako bodo z njim zagotovljeni za izdelanje načrta potrebni novci in ako bodo deželi pridržane pravice, ki bodo nastale vsled tega podjetja.
Politični pregled.
Avstrijskc-ogerska država.
Petakarji dunajskega mesta obdržavali so predvčerajšnjem skupščino, katere se je udeležilo 500 volilcev. Rezultat zborovanja bila je eklatantna nezaupnica levici državnega zbora ter zaupnica Taaffejevemu ministerstvu in večini državnega zbora, katera je pripomogla, da se je podelila volilna pravica tudi petakarjem. Naposled sklenila se je resolucija, v kateri se izraža nada, da bode sedaj, ko se bodo tudi petakarji udeležili političnega življenja, ponehal narodnostni prepir.
Koroški deželni zbor odobril je predvčerajšnjem deželni proračun za šolske potrebe v znesku 334247 gld. — Dr. Traun in-terpeliral je vlado zaradi „Družbe sv. Mohorja", katera se po njegovem mnenji ne slaga z zakonom o družbah. Koroške nemčurje se vo da v oči kolje čvrsto se razvijajoče slovensko družtvo, katero pa se, kakor znano, ne peča s politiko; prepričani smo torej, da bode koroška vlada dala poslancu Traunu odgovor, pristojen njegovemu sumnjičenji.
V	lirvatskem saboru predložila je včeraj Starčevičeva stranka svoj adresni načrt. Adresna debata začela se bode v petek. Poslanec Pavkovič stavil je prošnjo, naj sabor začne preiskavo proti njemu, da se bodo vsaj konstato-vale laži, katere je govoril Starčevič povodom verifikacije volitev. Starčevič dolžil je Srbe, da so sovražniki domovine. Srbi so odgovorili, da je to nesramno obrekovanje.
Gospodska zbornica ogerskega državnega zbora sprejela jo predvčerajšnjem po kratki debati nespremenjen načrt adrese. Glavna govornika bila sta grof Zichy in mi-nisterski predsednik Tisza. Rezultat glasovanja je dokazal, da ima Tisza tudi v tej zbornici ogromno večino.
Tuje dežele.
Včeraj sestale so se francoske zbornice. Razprave bodo gotovo zelo burne. Najprej pride na dnevni red francosko-kitajski spor ter egiptovski državni dolg.
(irska zbornica sezvana je v dan G. novembra. Brez dvojbe imel bode ministerski predsednik Trikupis zopet veliko večino, ker so je opozicija razkolila. Zbornica bavila se bode v prvi vrsti z gospodarstvenimi vprašanji.
Na Portugalskem imajo ministersko krizo. Ministra pravosodja in vnanjih zadev sta uže dala ostavko., ker se ne strinjata z vladino jželeznično politiko.
Iz Sangaja se poroča, da je kitajska ‘buhal zapalila hiše evropskih misijonarjev ter carinsko poslopje. Prebivalci so ubegli.
Črnogorska vlada izdala je nalog, da se imajo vsi ubežniki iz Bosne in Etcegovine internirati v okraji dulcinjskem, kateri je najbolj oddaljen od avstrijske meje. Ob jodnem
naznanila je črnogorska vlada ubežnikom, da jih bode precej izročila avstrijskim oblastnijam, ako bi ziorabili gostoljubnost črnegore ter rovali proti Avstriji. „Glas Črnogorca", javljajoč to naredbo, naglaša prijateljske razmere med Avstrijo in Črnogoro, katere zadnji nalagajo, da se izogiba vsemu, kar bi obstoječe prijateljstvo moglo skaliti.
Volilno gibanje na Nemškem je letos mnogo živahnejše, nego prejšnja leta. Zadnjo nedeljo provzročili so socijalni demokrati v Braniboru krvav pretep. Vojaki so morali internirati ter razpoditi vročekrvne demokrate. Mnogo bilo je ranjenih, še več zaprtih.
Razne vesti.
— (Zlata žila.) Iz Petrograda se poroča, da so naSli na rusko-kitajski meji na Amurji nove zlatorudnike.
— (Izseljevanje v Ameriko.) Statistična poročila Zjodinjenih Držav kažejo, da so je v raznih pristaniščih Zjedinjenih Držav v meseci avgustu 1.1. izkrcalo 47 037 oseb, izmed katerih je bilo 33148 naseljencev, 10 382 iz zapadnili držav se vrnivših državljanov Zjedinjenih Držav in 3517 inozemcev, kateri no nameravajo ostati v Zjedinjenih Državah. Izmed naseljencev je bilo 10 601 oseba iz Nemčije, 5663 iz Angleške, 3914 iz Irsko, 1071 iz Norvoško, 1303 iz Ruske, 1872 iz Švedsko in 3168 iz Kanade. Letos je vonder bilo menj naseljencev v Zjodinjenih Državah nego vlani.
Domače stvari.
— (Deželni zbor) ima jutri 12. sojo z jako zanimljivim dnevnim redom. Začotok sejo ob
10.	uri dopoludne. Dežolni zbor sklonil bode naj-bržo svoje zdanje zasedanje uže v soboto.
— (Gozdarski izpiti) so so vršili minoli todon pri tukajšnji c. kr. deželni vladi pod pred-seduištvom gozdarskega nadzornika gosp. G o 11 a. Prišlo je mnogo gospodov in med tomi so prostali strogi izpit y.a gozdarsko službo gg.: Jos. Koricki, Edvard Turnay, Vojteh GrObner, Emil Albrecht, Anton Lodes, Artur Painsi, Janez Smolej in Janez Višnar.
— (Trgovinska in obrtna zbornica) ima danos 15. t. m. zvečer ob 6. uri v zbornični dvorani redno sojo z naslednjim dnevnim redom:
1.) Zapisnik zadnje sejo; 2.) poročilo o zadevi vpisanja stavbenega mojstra v trgovinski register;
3.) poročilo o določbah VI. poglavja obrtnega reda;
4.) poročilo o proračunu za loto 1885.; 5.) poročilo o prošnji za poštno podružnico v Ljubljani; 6.) poročilo o prošnji za semnje v Dvoru; 7.) poročilo o napravi zadrug v kameniškem političnem okraji; 8.) poročilo o napravi zadrugo v Metliki; 9.) poročilo o prošnji, zadevajoči stanje talnic za svinec; 10.) poročilo o podpori razstave v Antvverpnu; 11.) poročilo o premembi § 18. osnovnih pravil za državno-železnični svet; 12.) poročilo o prošnji za niže tarife za les; 13.) poročilo o prošnjah za dovoljenje nastopiti obrti; 14.) poročilo o zadevi vpeljave maksimalno tarife za meso v Kameniku; 15.) poročilo o predlogu 5 cenzorjev za podružnico avstro-ogerske banke v Ljubljani; 16.) poročilo o napravi zadruge v Bohinji; 17.) poročilo o nasvetu, da bi se zadrugam dovolilo pošiljati pisma „poštnino prosto"; 18.) poročilo o preložitvi dveh semnjev Pri Cerkvi; 19.) poročilo o pravilih pekovske zadruge v Ljubljani; 20.) posamezni nasveti.
— (Tombola.) Nekateri listi so poročali, da se ima moseca oktobra t. 1. vršiti velika tombola na korist bolniško - podpornega društva in društva rudečoga križa. A kakor čujomo, so tombola no bodo vršila lotos, temveč moseca majnika 1.1885.
— (Vojaštvo.) Podpolkovnik Alb. Sclnvara, povoljnik kranjskoga dožolnoga brambovskega strel-skoga batalijona v Ljubljani št. 25, prestavljen jo k kranjskemu dež. brambovskemu batalijonu v Rudolfovem št. 24; stotnik prvega razreda Robert Scheriau, poveljnik batalijona št. 24 v Rudolfovem, prostavljen jo kot povoljnik k batalijonu št. 25 v Ljubljano.
-- (Živinorejce) opozarjamo še jedenkrat, da bodo c. kr. kmetijska družba dn<5 18. t. m. dopoludne ob 9. uri v Ljubljani na dvorišči gostilnice „pri bavarskem dvoru11 na Dunajski cesti prodajala pet plemenskih juncev in dve telici štajerskega muricodolskega (sivega) plemena. Ta živina se bode postavila na prodaj za polovico tiste cene, za katero jo kmetijska družba kupi, in se proda tistemu, kdor največ zanjo da s pogojem, da jo koj plača in se s pismom zaveže, da jo bode najmanj dve leti za pleme obdržal. K tej dražbi se za tega dolj pripuščajo samo kranjski živinorejci.
— (Našel) je včeraj zvečer Jakob Kelbel iz Vodmata pri nekem kozolcu nekak ročni stroj, o katerem pa se do zdaj še ni konstatovalo, čomu rabi, kajti izvedenci v mehaniki si ga niso še ogledali.
— (Odpeljal) je neznan tat neki cunjarici v Zvonarskih ulicah dvokolesen voziček, naložen s cunjami, vkup v vrednosti 1 gld. 30 kr.
— (Ukral) je gspdč. G. St. v Nunskih ulicah neznan tat plašč v vrednosti 6 gld. — Branjevcu L. Z.-ju na šentpeterskem predmestji ulcral je včeraj popoludne brezposelni dimnikarski pomočnik Pr. K. iz Planine jeden nož v vrednosti 60 kr. in steklonico bonboni v vrodnosti 70 kr. Dolgoprstež meni, dajo „izmikal“ v popolni pijanosti. — J. D.-u v Kravji Dolini izmaknil je brezposelni črevljarski pomočnik 12 okov za komate in nekaj jajec iz omare. Tatvine 12 okov ne taji, jajec pa moni, da ni ukral on.
— (Južna železnica) namerava letos po zimi polagoma vpeljati tudi kurjavo s parom žoloz-niških voz na mešanih vlakih, se ve da samo na nekaterih progah, med katerimi pa ni proga v naših krajih. Kor pa zdaj obstoječe instrukcije o prometnem poslovanji predpisujejo, da morajo biti pri mešanih vlakih vozovi za osebe v drugi polovici vlaka, torej bi se vozovi ne mogli greti s parom, za tega delj je železnica dobila dovoljenje, da se vozovi, kateri se bodo greli s parom, smejo v zimskem času uvrstiti koj za lokomotivom.
— (Občinsko volitve.) Pri občinski vo-litvi novega občinskega zastopa za občino Lipljeno (okr. ljubljanski) bil jo županom izvoljen Pran Pečnik, občinskimi svetovalci pa Ivan Ponikvar, Alekso Žmuc in Josip Stare; pri občinski volitvi za občino Mozel (okr. kočevski) pa je bil županom izvoljen Ivan Lakner, občinskima svetovalcema pa Ivan Šomič in Josip Jonke.
— (Tatvina.) Dnč 4. t m. po noči vlomili so tatovi pri posestniku Ivanu K. v Krajnem Brdu (obč. Krašnja) v njegovo stanovanje tor pokrali razno hišno opravo in nekaj obloko; provzročili so škodo nad 31 gld. V isti noči obiskali so lopovi tudi posestnika Ivana Z. v Češnjicah in vlomili v njegovo klet. Vzoli so nokaj masla, smetane, sedom hlebov kruha, vodor vina, par črevljov in 3 gld. denarja. Škode je nad 34 gld.
Iz kranjskega deželnega zbora.
(XI. soja dn<5 14. oktobra t. 1.)
Soja prično so o pol 10. uri dopoludno.
Po prečitanji in odobrenji zapisnika slednje sojo prečita posl. K lun naslednje sklopo (X.) tajne seje:
1.) Odpustitev bivših uradnikov prisilne delavnico Kuniberta Drenika in Janeza Kozjeka in podelitov miloščino 40 gld. za Frančiško Drenik v mosocu aprilu 1884 so vzamo na znanje.
2.) Trom otrokom Kuniborta Dronika — Frančiški, Frideriku in Alojziji — se za tri lota, pričenši s 1. oktobrom 1884 iz zaklada posilno delavnico podeli miloščina po 50 gld., ki se naj izplačuje njihovi materi Frančiški Drenik.
3.) Deželni odbor se pooblaščuje, nastaviti odpuščenega uradnika Ivana Kozjeka kot uradnika cxtra statum proti povrnitvi škodo, za katero on solidarno s Kunibortom Dronikom jamči in katera naj so potom provzamo na dožolni zaklad.
4.) Vodji gosp. Rihardu Dolencu na slapski šoli so stalna plača začenši s l.jauuvarijom 1885 po-
viša za 200 gld. na leto in so mu pusti njegova dosedanja osebna doklada.
5.) Deželni odbor so pooblasti, da v imenu deželnega zbora izvrši prezentacijo z dnem 26. septembra 1884 po ljubljanskem konzistoriji razpisanega Wolhvitz-i'lachenfeldovega kanonikata po določilih zdaj merodajnega ustanovnega pisma Wollwi-tzevega.
6.) a) Račun o troskih, zadevajočih deželno slavnost 1.1883., se vzame na znanje, in se potrdi skupni znesek troškov 65 976 gld 531/,, kr.
h) Deželnemu odboru se naroča, da razdeli in zaračuni troske za obnovitev posameznih deželnih poslopij v dotičnih računskih sklepih za leto
1884.
c) Deželnemu odboru se naroča, porabiti za razstavo napravljeno opravo v novem muzeji in jo tedaj izročiti vodstvu muzeja.
Nekatere došle peticije izročijo se raznim odsekom.
Posl. Murnik poroča v imenu deželnega odbora glode dovoljenja nekaterih občinskih priklad in predlaga:
I. Občini Koprivnik, okraja kočovskega, dovoli se za 1. 1884. razen ji uže od deželnega odbora dovoljene 25°/0 priklade še 50°/0 priklada na vse neposrednje davke z izrednim nakladom vred, dalje za 1.1885. 75% priklada na vse neposrednje davke z izrednim nakladom vred.
II. Občini Češnovcc, okraja črnomeljskega, dovoli se za leto 1884. razen uže od deželnega odbora dovoljene 50°/„ priklade še 8°/0 priklada na vse neposrednjo davko z izrednim nakladom vred.
Se dovoli.
Posl. dr. Poklukar poroča ustno v imenu linančnega odseka o proračunu slapske šolo za
1885. leto.
Potrebščino bodo znašale .	.	7916	gold.
zaklada je...........................  .	6110	,,
torej primanjkljaja	.	1806	gold.,
kateri se bode moral pokriti iz deželnega zaklada.
Proračun so potrdi.
Daljo so vzprejme naslodnji predlog gospodarskega odseka:
„ Deželnemu odboru so naroča, da predloži prošnje visokemu c. kr. vlmpnemu ministerstvu in obema zbornicama državnega zbora, da bi so izdala postava, s katero bi so uredile deželne in občinske priklado od državnih železnic v zmislu prej omenjeno resolucije “
Dotična resolucija, ki so jo sklenili poslanci deželnih odborov nižjo- in gorenjo-avstrijske, solnograško, štajerske, kranjsko, gališko in tirolske dežele, potem poslanci mest: Dunaj, Linoc, Solnograd, Gradec, Ljubljana, Inomost, Lovov, Celovec in Praga, pri konferenci dn6 26. in 27ega junija 1884 na Dunaji, se glasi:
^Državna uprava je dolžna od želoznic, bodi si, da so njena lastnina, bodi si da so peč4 i vožnjo po njih ali pa, da bodo v bodoče njena lastnina ali da bo^o imela vožnjo na svoj račun, in sicor brez razločka, ali so bilo take železnice, ko so prišle v državno upravo, davku podvrženo ali po posebnih postavah državnega davka oproščene, plačati samostalne deželne in občinsko priklado na podlagi dotičnih davka oproščenih svot, katere jo določiti na podlagi do zdaj za zasobne železnico veljavnih davkovnih zakonov.
Dokler no stopi taka postava v veljavo, je postavnim potom za to skrbeti, da se deželam in občinam, ki vsled ali užo izvršenega ali še pričakovanega podržavljenja zasebnih železnic škodo pri dohodku priklad na davke trpijo, dovoliti do-zdanjemu dohodku teh priklad (proračunjonomu po povprečnem znesku, ki se je dobil od zasebnih žoloznic slednja tri lota) jednak znesek iz državnega zaklada.
Te deželno in občinsko priklade je razdeliti na posamično dežele in občine na podstavi zakona z dn<5 8. maja 1869. 1., drž. zak. št. 61.“
Posl. Detela poroča ustno v imenu gospodarskega odseka o ustanovitvi vinarske in sadjarske šolo na Dolonjskom ter prodlaga:
„ Slavni deželni zbor naj skleno:
1.) Na Dolenjskem so ustanovi vinarska in sadjarska šola s programom in statuti vinarske in sadjarske šole na Slapu.
2.) Deželnemu odboru se naroča:
a) da poišče z izvodenci za ta namen pripravno posestvo ter da se prične za to pogajati, da bi se dotično posestvo ali kupilo ali v najem vzolo;
b) da naprosi visoko c. kr. poljodelsko rnini-sterstvo za pripraven donesek iz državnega zaklada za ustanovitev in vzdržavanje te šole;
c) da o vspehu tega svojega naloga deželnemu zboru v prihodnjom zasedanji poroča in določen nasvet stavi gledč nakupa, eventualno najema šolskim namenom primernega posestva.
3.) Ko se ustanovi vinarska in sadjarska šola na Dolenjskem, ima slapska vinarska in sadjarska šola nehati, ves njen inventar je porabiti za novo-osnovano šolo na Dolenjskem, kamor je premestiti učno in pomočno osobje z Slapa.
4.) Deželni odbor se pooblaščuje, pogajati se z lastnikom slapske graščine, g. grofom Karolom Lanthierom, zastran toga, da bi ostalo na Slapu vzgledno gospodarstvo s praktičnim poučevanjem o vino- in sadjereji."
Prvi oglasi se k besedi o tej zadevi posl. Lavrenčič ter meni, naj bi no nehala šola na Slapu, katera se je izkazala toliko koristna za vipavsko dolino. Govornik meni, naj bi se na Dolenjskem ustanovila lo podružnica pod nadzorstvom slapenske šole, vsekako pa meni, naj bi ostalo saj nekaj na Slapu.
Za njim oglasi so posl. prof. Šuklje k bo-sedi, čegar govor pa podajemo na drugem mestu.
Posl. Deschmann se v svojem govoru ni ogreval za dolenjsko vinarsko in sadjarsko šolo, češ, da bi bilo z njo mnogo troškov, vrhu tega pa bi ji vonder šo primanjkovalo učencev. In govornik je hotel prorokovati, da bode šola s časom morala zaradi pomanjkanja učencev prenehati.
Posl. dr. Vošnjak zavrača predgovornika, naj si s takimi domnovanji no dela preveč skrbi; z Dolenjskega so je res oglašalo malo štipendistov za slapsko šolo, a temu jo bila vzrok lo velika oddaljenost od Slapa. Gotovo pa so bode v dolenjsko šolo oglašalo mnogo učencev in nje vspeh bodo povoljon.
Predlogi gospodarskega odsoka so vzprojm6.
(Konec prihodnjič.)
Listnica uredništva.
Gospode dopisnike prosimo oproščenja, da njih dopisov toliko časa ne priobčimo, kajti poročila iz deželnega zbora vzamejo nam skoro ves prostor. V kratkem pride vse na vrsto. — Gosp. L. F. v G. Odgovorili bodemo pismeno, ko hitro nam bode možno.
—	Gosp. S. P. v L. Vse v redu. — Gosp. V. F. v K. Porabimo še ta teden, če bode le možno.____________
Telegrami „Ljubljanskemu Listu/*
Praga, 14. oktobra. V deželni zbornici vršila se je debata o omejitvi okrajev z mešanim prebivalstvom. Herbst je prečital predlog manjšine. Scharschmid je govoril zanj. Knez Windischgratz opozarja na peticije in izjave nemških občin v zmislu predloga večine. E’unke toži o navideznem zatiranji Nemcev. Grof Ledebour izjavlja kot Nemec, da je dokaj nemških kmetov pač druzega mišljenja kot manjšina. On in njegova stranka ne vidijo v sedanji vladni sistemi nikake nevarnosti za nemštvo in hočejo vlado odkrito in pošteno podpirati. Jutri se debata nadaljuje.
Budimpešta, 14. oktobra. Miskolški parni mlin je danes po noči pogorel; maga-cini so ostali. Škoda velika.
Pariz, 14. oktobra. Rumena knjiga o zapadno-afrikanskih zadevah se je danes razdelila. V njej se nahaja naznanjeno pismo poslanca barona Courcela knezu Bismarcku in drugi dokumenti, ki potrjujejo podatke, katere „Tempsu zadnjih osem dnij objavlja gledč cilja in programa prihodnje berolinske konference.
London, 14. oktobra. Iz Lime se poroča, da je po hudem boji vladna vojska zasedla Trujillo.
London, 14. oktobra. Reuterjevo poročilo javlja iz Hongkonga dnč 13. oktobra: Francozi so šli v Tamsui 8. t. m. na suho, a po štiriurnem boji morali so se umakniti. Tamošnji
Birmingham, 14.oktobra. Vsled nekega shoda konservativcev vršili so se danes zvečer nemiri. Veliko število liberalcev pridrlo je s silo v dvorano, kjer je bilo zbirališče konservativcev in zasedlo po živahnem pretepavanji vse prostore. Northcote in Churchill, ki sta nameravala govoriti pri konservativnem shodu, bila sta prisiljena odstopiti in oditi med varstvom svojih političnih prijateljev.
Nižnji Novgorod, 14.oktobra. Vojaško sodišče pričelo je danes obravnavo proti 72 osebam, ki so tožene, da so se udeležile židovskih izgredov v Kunavini. Obravnava je tajna in bode trajala dva tedna.
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 15. oktobra.
Jednotni drž. dolg v bankovcih.......................80-90
»	>	>	»	srebru.....................82' —
Zlata renta..........................................103-15
5% avstr, renta.........................................95	'80
Delnice ndrodne banke................................. 859	• —
Kreditne delnice....................................... 285-70
London 10 lir sterling..................................122-10
20 frankovec............................................. 9-69
Cekini c. kr......................................... 5 • 79
100 drž. mark............................................59-80
Uradni glasnilf
z dn6 15. oktobra.
Naprava novili zemljiških knjig: Pri e. kr. okr.
sodniji v Vipavi za katastersko občino Polje pri Vrabčah; poizvedbe dne 20. oktobra ob 8. uri zjutraj.
Eks,javne dražbe: V Ljubljani premakljiva pohištvena oprava Fr. Hudoža, hiš. posestnika v Ljubljani (Sv. Petra cesta) dn6 10. in 24. novembra od 10. do 12. ure. — V Trebnj em zemljišče Bern. Mervarja dnč 28. oktobra. — V Kočcvji zemljišča Mat. in Marije Eppicha iz Stare Loke dnč 22. oktobra; zemljišče zapuščine Mih. Romove dnč 22. oktobra.
Tuj oi.
Dn6 13. oktobra.
Pri Maliči: Wist, zasebnik; Hochmuth, Sclnvarzadler in Glas, trg. potovalec, z Dunaja. — Michl, ingenieur, z rodbino iz Opuznja. — Hauf, c. kr. poštar, s soprogo iz Kočevja. — Hofbauer s soprogo iz Tržiča.
— Dr. Samec, zasebnik, iz Kamnika.
Pri Slonu: Dr. Hartmann, biblijotekar, s soprogo iz Monakova. — Seunig, trgovec, s soprogo iz Trsta.
— Gogala, c. kr. lieutenant, iz Ercognovega. — Golob, trgovec, s soprogo, iz Koprivnice. — Grando, zasebnica, s hčerko iz Kranja. — Olifčič, trgovec, iz Radovljice. — Verče, zasebnik, iz Ljubljane.
Pri Južnem kolodvoru: Dr. Fitrber, zasebnik, z Dunaja. — Hrovat, vodja žand. postaje, iz Tržiča. — Peterca, zasebnik, iz Ljubljane.
Meteorologično poročilo.
S Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
-J	7. zjutraj	739 17	+ 2-6	bzv.	megla	
o	2. pop.	739-05	+ 9-6	svzh. sl.	js.	0-00
tH	9. zvečer	739-97	+ 3-8	vzh. sl.	zv. JS.	
Za prihodnje leto
V zalogi pri
Ig. pl. Kleinmayr S Fed. Bambergu v Ljubljani
je izšla:
Slovenska
Odgovorni urednik prof. Fr. Čukljo	Tiskata	in	zalagata	Ig.	v.	Kloinmayr	&	Fed.	Bamberg	v	Ljubljani.
tujci so v varnosti.
za navadno leto 1885.
Cena eni Pratiki 13 kr. — Razpečevalcem dajem0 našo Pratiko jako cenejše.