uniles straža pri novem mestu, 26. oktober 1984 leto XXII številka 15 glasilo delovne organizacije novoles Glasilo „NOVOLES" ureja uredniški odbor: Alfonz Sterbenc. (glavni in odgovorni urednik), Vladimir Bajc, Ivan Balog, Marjan Grabnar, Alenka Gorše, Vanja Kastelic, Mladen Majster, Jadran Žnidaršič, Marko Švent, Igor Vizjak; Izdaja delovna organizacija „NOVOLES”, lesni kombinat n. sol. o. Novo mesto — Straža. Naklada 2950 izvodov. Stavek, filmi in montaža: DITC, TOZD Grafika.Tisk: Tiskarna Novo mesto. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 421/72 z dne 31. januarja 1978. 29. oktober — praznik občine Novo mesto 29. oktobra novomeška občina praznuje.... Občinski praznik... Godba napihala... Recitacije, odkritje spominskih plošč in slavnostne zakuske... Športna tekmovanja, razstave in še in še... Ali zares vemo, čemu ta praznovanja? Marsikdo od nas na lastni koži ni spoznal nasilja in tegob, ki jih je na naša slovenska tla prinesla sovražnikova sila. Mlajši ne vemo, koliko so naši dedje, očetje, matere in sestre prestali, ko so z enim glasom rekli »ne« in začeli boj na življenje ali smrt z mnogoterok-rat močnejšim sovražnikom. In zmagalo je življenje.... Ali se dandanašnji Dolenjci ali Jugoslovani na sploh še zavedamo, koliko nečloveških naporov, žrtev in trpljenja so imeli in prestali naši partizani, med njimi pa tudi novomeška četa, ki je prav na dan 29. oktobra 1941 udarila na sovražnika? Mar vemo in se zavedamo, kakšna zavzetost, privrženost in vdanost naši revoluciji in naši stvari so vladale takrat?! In danes?! Smo na poti, ki so jo začrtali nešteti, ki so padali za cilje revolucije in boljše bodočnosti? Smo zgradili tisto, kar so si naši skozi stoletja zatirani in izkoriščani ljudje želeli? Smo, a žal le deloma. V nas so se razpasle razvade, ki jih nekdanji borci in graditelji niso poznali. Tovarištvo — prijateljstvo — enotnost... Vdana-šnjiku so včasih to le puhle besede... In kje so ideali naših borcev in revolucionarjev? Zato je prav, da ob občinskem prazniku, ki nas vselej spominja na slavne zgodovinske dni in tudi povojni razvoj Novega mesta obudimo našo zavest, tako zavest, kot je onih časov vladala med našimi borci, povojnimi graditelji, udarniki in vsemi, ki hočejo dobro: v slogi je moč! Le skupaj in enotni bomo dosegli to, kar nas je vseskozi učil naš Tito! W Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo ob prazniku občine Novo mesto in jim želimo še veliko delovnih uspehov Delavci Novolesa VB. Ob razpravah o gospodarjenju v preteklih devetih mesecih STIMULACIJE ZA DOSEGANJE PRIHRANKOV IN PLANOV PROIZVODNJE Kljub temu, da rezultati, ki smo jih dosegli v devetmesečnem obdobju niso slabi, v nekaterih bistvenih postavkah še vedno ne realiziramo letno zastavljenih ciljev. Tako proizvodnja ni v celoti dosežena, medtem ko smo število zaposlenih iz letnega plana že presegli, tako da produktivnost dela oz. proizvodnja na zaposlenega narašča le z 1% stopnjo. Največje zaostajanje proizvodnje glede na letni plan beležimo ravno na izvoznem področju, kar hkrati tudi pomeni, da ne dosegamo letnega plana izvoza, ki smo ga v devetmesečju realizirali z indeksom 89. Nizek izvoz ima za posledico tudi nizke devizne prilive od izvoza, poleg tega pa smo z letnim planom planirali večjo stopnjo razpolaganja z devizami za naše uvozne potrebe in reproverigo kot pa z njimi razpolagamo, kar ima za posledico, da smo v zadnjem kvartalu morali omejiti uvoz na minimalno stopnjo. Glede na dobre poslovne rezultate pričakujemo, da bo tudi v zadnjem kvartalu dinarska likvidnost celotne delovne organizacije še naprej tako ugodna, kot je bila v prvih devetih mesecih, saj smo v devetih mesecih preko polovico celotnega ostanka dohodka namenili za investicije,predvsem v lakirnico '1VP, rekonstrukcijo TOZD BOR in TOZD LIPA pa tudi za tekoče investicije po posameznih TOZD. Glede na to, da večino našega izvoza v ZDA vršimo na daljše plačilne roke, banke pa nam nadomeščajo izpad priliva samo za šest mesecev, ocenjujemo, da bomo morali za dodatna obratna sredstva v letošnjem letu nameniti cca 400.000.000,00 din. Dodatno breme financiranja pomeni tudi fizično povečanje zalog in surovin in materialov, za katere ugotavljamo, da jih še nismo uspeli v celoti obvladovati, predvsem pa je očitno naraščanje nedovrščene proizvodnje, ki se kopiči predvsem v lesnih TOZD. Pri planiranju proizvodnje in s tem rezultatov smo izhajali tudi iz predpostavke, da sneg ne bo prehitro onemogočil redne dobave hlodovine oz. žaganega lesa. Kljub zastavljenemu planskemu cilju, da bomo formirali zalogo zračno suhega žaganega lesa, kar je pogoj za nemoteni potek proizvodnje, zaradi premajhnih dobav tudi letos ne bomo uspeli realizirati tega cilja. V devetmesečju smo dosegli planske nabavne cene in planske prodajne cene z enakim indeksom, vendar podatki za september kažejo neugoden trend, ko so nabavne cene za dve odstotne točke hitreje narasle kot prodajne cene. Ta negativen trend se pojavlja kljub temu, da tečaj dinarja od tretjega kvartala dalje doživlja hitrejše padanje, vendar ga očitno domača inflacija vseeno prehiteva. Pri tem ima DO NOVOLES še izredno prednost, da je preko 75% celotnega izvoza izvršena v ameriškem dolarju, ki doživlja tudi glede na ostale konvertibilne valute izredno rast, medtem ko je naš uvoz pretežno v počasnejše rastočih valutah, v italijanskih lirah in nemških markah. Zato tudi ni čudno, da je dohodkovni položaj slovenskih izvoznikov pohištva v Zahodno Evro- po vse prej kot rožnat. Upamo lahko ie, da se bodo takšna gibanja nadaljevala tudi v letu 1985, čeprav prevladuje mnenje, da je dolar že sedaj precenjen. Zasedenost z naročili je za četrti kvartal ugodna, predvsem za izvoz, saj beleži letos ameriškogospodarstvo veliko rast, kar pomeni, da je višina izvoza odvisna predvsem od doseganja planov proizvodnje. Glede na to, da ni nobene garancije, do kdaj bo takšna ugodna klima še trajala, saj se cikli krize in konjukture na ameriškem trgu, kijih močno občutimo tudi sami, hitro spreminjajo, saj smo še lansko leto beležili pomanjkanje naročil in padanje cen, bi bilo vsako nedoseganje obstoječih planov nedopustljivo. Na pohištvenem področju je za DO NOVOLES domači trg vse manj pomemben, saj TPP dela za domači trg le še cca 10%, TOZD TSP pa poleg ameriškega programa jedilnic usmerja precejšen del proizvodnje tudi na Bližnji Vzhod in Sovjetsko zvezo, zato nas je upadanje kupne moči prebivalcev tudi manj prizadelo. Stagniranje povpraševanja pa občutimo po ostalih artiklih, ki jih prodajamo na domačem trgu, predvsem na liniji predalov, kopalniške opreme, keramičnih ploščic in akrilnih plošč, kar pomeni da bo potrebno močno angažiranje komerciale, da bo omogočala zapolnitev kapacitet z naročili. NEKATERI KAZALCI POSLOVANJA TOZD L—IX. 84 v 000 din ZOZD Celotni prihodek Dohodek Dohodek na Doseg. delavca plana izv. v % Dos. plana proiz. TVP 739.270 193.668 696.647 115 110 ŽAGA 759.987 192.135 975.304 363 130 TPI 395.872 93.452 1.213.662 100 103 BOR 94.579 9.049 87.009 184 65 SIGMAT 346.228 114.222 967.983 45 106 IGK 285.300 - 4.025 — 217 102 TD P 1.225.311 383.148 918.820 86 88 TSP 710.656 193.707 556.629 42 96 TPP 588.192 162.323 799.620 100 94 LIPA 117.881 28.010 311.222 — 88 TA P 574.102 204.673 1.599.008 12 97 TKO 586.893 99.273 878.522 23 99 TES 246.863 82.195 570.798 — 111 TGD 341.831 107.413 902.630 94 91 BLP 222.482 82.162 679.025 — — DSSS 144.716 93.086 505.902 — — 7.380.163 2.034.491 735.801 89 100 Kvartalni plani so praktično pri vseh TOZD DO NOVOLES na nivoju i. 'slV Poslovni rezultat I. — IX. 84 V 000 din 3/4 let. Ind. na L—IX. 84 3/4 let. L—IX. 83 plan 84 Celotni prih. 7.380.163 7.114.165 3.711.569 104 Porabljena sred. 5.345.672 4.978.296 2.480.531 107 — amortizacija 213.265 212.840 157.664 100 Dohodek 2.034.491 2.135.869 1.231.038 95 Čisti dohodek 1.448.618 1.583.812 897.745 91 Osebni dohodki 826.376 830.133 491.774 99 Rezervni sklad 74.579 51.369 29.291 145 Poslovni sklad 518.365 619.423 391.376 84 Stanov, prisp. 35.033 35.690 21.325 98 Sklad skup. por. 91.128 76.157 31.776 120 Amortizacija 496.081 641.832 352.870 77 Dohodek na del. 735.801 750.000 458.316 98 Poprečni OD 22.884 22.800 14.328 100 Izguba 96.863 57.960 67.797 167 Izguba je dosežena v TOZD: — BOR 26.301.000 — IGK 62.795.000 — LIPA 7.767.000 letnega plana, kar pa glede na dosedanje nedoseganje planov pomeni, da je potrebno močnejše angažiranje vseh tistih, ki vplivajo na višino proizvodnje. Prav tako ne moremo biti zadovoljni z zdajšnjim odnosom do surovin in materialov, saj glede na izredno drage materiale in surovine že manjši količinski prihranek pomeni veliko vrednost. Prav zato je poslovni odbor predlagal vsem samoupravnim organom hkrati s kvartalnim planom tudi spremljevalne ukrepe, ki bodo stimulirali doseganje prihrankov pri stroških in preseganju planov proizvodnje. Vsaka TOZD si bo lahko polovico (izjema so TOZD z izgubo, ki bodo namenili 40%) vseh doseženih prihrankov pri stroških glede na višino v obdobju 1. 7. do JO. 9.1984 izplačala za tekoče osebne dohodke, oz. glede na povečanje dohodka zaradi preseganja plana proizvodnje. Zgornja meja je omejena na 15% tekočih osebnih dohodkov po vsakem merilu oz. 20% skupaj po obeh merilih. Stimulacija bo trajala do 30. 3. 1985. Vsakomesečno bo posebej formirana komisija obravnavala predloge TOZD za izplačilo stimulacij, ki bodo izplačane z enomesečnim zamikom. To pomeni, da lahko delavec v povprečju doseže stimulacijo v višini cca 5.000,00 din mesečno. V internem glasilu vas bomo tekoče obveščali, katera temeljna organizacija je dosegla stimulacijo. Poleg tega je poslovni odbor predložil povečanje vrednosti enote dela v povprečju za 12% za vse temeljne organizacije, saj se razmerje uspešnosti poslovanja med temeljnimi organizacijami ne bo bistveno spremenilo tudi v zadnjem kvartalu. Z realizacijo planov bomo v zadnjem kvartalu dosegli višino dohodka 768.980.000, pri čemer bodo vse temeljne organizacije poslovale pozitivno, razen IG K, ki bo dosegel izgubo — 5.001.000 din, BOR — 3.993.000 din, LIPA 927.000 din. pri čemer je edina tolažba dejstvo, da bodo te izgube tudi absolutno precej manjše kot tiste, ki smo jih dosegli v lanskem zadnjem kvartalu. Če bomo hoteli tudi v prihodnje realizirati naše ambicije po investicijah in povečevanju osebnih dohodkov, nam ne preostane ničesar drugega kot še bolj in kvalitetno delati z manjšimi stroški kot doslej. Zaključki problemske konference ZK Novoles tej vljamo zaključek te pomembne seje za delovanje komunistov DO NOVOLES pri oblikovanju dolgoročnega razvoja in pospeševanju ter uveljavljanju inovacijske dejavnosti v delovni organizaciji, sprejeti na problemski konferneci za NOVOLES dne 29. 6. 1984, v celoti. Na kratko smo že poročali o konferenci, sedaj pa obja- Naloge komunistov pri oblikovanju dolgoročnega razvoja L V delovni organizaciji Novoles, si že dlje časa prizadevamo oblikovati osnovne strateške usmeritve za nadaljnji razvoj DO. V tem času seje tudi ustvarila ustrezna širša družbena klima, ki je dala velik poudarek razvojni in inovacijski dejavnosti. Takšna klima je bila tudi ugodna podlaga za pristop ter organiziranje problemske konference na temo dolgoročnega razvoja (strategija) in pospeševanja inovacijske dejavnosti. 2. Konferenca ugotavlja, da je za Novoles nujna večja usmeritev na področju razvojnih in inovacijskih dejavnosti. Prav tako ugotavlja, da je hkratna obravnava obeh dejavnosti ustrezna, saj je razvoj-no-raziskovalna dejavnost del celotne inventivne dejavnosti. 3. Pred Novoles se postavljajo zelo zahtevna vprašanja nadaljnjega razvoja, istočasno pa se zmanjšujejo možnosti razvoja na nekaterih cenenih resursih, ki so v preteklosti to omogočali (delovna sila, surovine, energija, možnost uvoza...). V bodoče se bomo morali obrniti samemu sebi in uporabiti lastne organizacijske, strokovne in tehnične potenciale ter izkoriščati lastno znanje. 4. Razvojni funkciji moramo v Novolesu dati večjo težo in to ne samo v smislu strokovne profesionalizacije kadrov za področje razvoja, temveč moramo stremeti za tem, da se na vseh področjih dela več razmišlja in dela v smeri nadaljnjega razvoja. Predvsem temeljne organizacije se morajo več in neposredno vključevati s svojimi pobudami pri oblikovanju razvojnega koncepta temeljnih organizacij in delovne organizacije. 5. Na podlagi posredovanega materiala in razprave, konference ugotavlja, da je koncept razvoja lesne proizvodnje v grobih obrisih že zastavljen. To pomeni, da bi lesno proizvodnjo morali organizirati in razvijati tako, da bi z racionalno uporabo resursov, ki jih imamo na razpolago dosegli čim večje učinke. 6. da bi lahko pripravili konkretne dologoročne razvojne programe, je potrebno pospešeno nadaljevati z delom na vseh štirih projektih, ki so bili nakazani v materialu in sicer: a. Projekt razvoja gozdarstva in primarna predelava lesa, b. Projekt prestrukturiranja pohištvene proizvodnje. c. Projekt razvoja diverzifi-cirane proizvodnje (kemija, strojništvo z energetiko). d. Projekt snovanja integralnega poslovnega informacijskega sistema. Manj je dorečen koncept diverzificirane proizvodnje (kemija, strojništvo in energetika), zato je o tem potrebno intenzivno razmišljati in ga oblikovati enako kot velja to za sistem dela na drugih projektih. Odprta in nedorečena je še razvojna usmeritev TOZD 1GK. 7. Ne glede na pomembnost dolgoročnih programskih in razvojnih usmeritev, je potrebno posvetiti dovoljšno skrb tudi kratkoročnim razvojnim usmeritvam in poiskati tudi ustrezne rešitve. 8. Posebno skrb moramo posvetiti obvladovanju stroškov, kar lahko dosežemo predvsem z ustrezno organiza--cijo dela, zmanjševanjem vseh vrst nepotrebnih zalog surovin in repromateriala. Predvsem pri zalogah surovin bi lahko s tehnologijo lepljenja le-te zmanjšali. Tudi s politiko nagrajevanja lahko motiviramo in pospešujemo procese, ki bodo prispevali k racionalnejšemu ravnanju s surovinami in repromateriali. 9. Razviti je potrebno bolj učinkovito in odgovorno kooperacijo, s katero bo možno realizirati planirano proizvodnjo. To pomeni, da bo moral Novoles v nadaljnjem razvoju prestrukturiranja, organizirati takšne integracijske procese, ki bodo determinirali medsebojno tehnološko soodvisnost med bodočimi tehnološko zaokroženimi celotami. Temu mora slediti tudi ustrezni razvoj samoupravnih in dohodkovnih odnosov. 10. V bodoče bomo morali pri planiranju proizvodnje upoštevati tudi realno ugotavljanje tržnih možnosti. Iz tega izhaja, da bomo morali razvijati takšne programe, ki bodo tržno prilagodljivi, vendar bomo morali upoštevati tudi več ali manj znane surovinske možnosti in poiskati optimalno ovrednotenje surovine. 11. Konferenca ugotavlja, da bodo tako zastavljeni programi terjali veliko kreativnega dela, da bo potrebno dati veliko težo ustrezni izobraževalni politiki in, da bo treba še veliko storiti na urejanju medsebojnih odnosov pri realizaciji projektov (prestrukturiranju). 12. Na osnovi gradiv, razprave na problemski konferenci SOZD Uniles in konferenci Novolesa je potrebno pripraviti konkretne pripombe na smernice za dolgoročni plan občine, ki naj bi bile spodbuda za širše gospodarsko sodelovanje na vseh nivojih. Naloge komunistov pri pospeševanju ter uveljavljanju inovacijske dejavnosti L Konferenca ugotavlja, da se na področju inovacijskih dejavnosti še ni dovolj naredilo upoštevajoč višino koristi, ki bi jo Novoles lahko imel, če bi bila dejavnost normalno razvita. Formalno pravno področje je urejeno, potrebno pa je sedanje akte, ki urejajo inovacijsko dejavnost uskladiti z zakonom o varstvu izumov tehničnih izboljšav. 2. Dosedaj so bili evidentirani in ovrednoteni inovacijski predlogi, s preveliko časovno zamudo. Z delom je treba nadaljevati tako, da se vsak nov inovacijski predlog takoj evidentira in ovrednoti. 3. Ne smemo biti zadovoljni s tem, da obravnavamo samo tiste inovacijske predloge, ki nastajajo spontano, pač pa moramo inovacijsko dejavnost organizirati tako, da deluje spodbujevalno na slehernega zaposlenega v Novolesu. Motiviranje inovacijske dejavnosti mora upoštevati poleg denarnih nagrad (nadomestil) tudi moralna priznanja. 4. Na strokovnem in poslovodnem področju se moramo organizirati tako, da bomo inovacijski dejavnosti posvečali maksimalno skrb in sicer: a) pri oceni dela poslovodnih kadrov je potrebno upoštevati tudi njiliov odnos do inovacijske dejavnosti, b) pri planiranju razvoja in pri sestavljanju finančnih načrtov se mora inventivna dejavnost obravnavati kot ena od najpomembnejših dejavnosti nadaljnjega razvoja, c) delavci Novolesa moramo biti preko različnih oblik informiranja (časopis, razstave, podelitev priznanj), čim bolj informirani o poteku in razvoju inovacijske dejavnosti, d) da bi še bolj spodbudili množično inovativno dejavnost, je potrebno omogočiti slehernemu delavcu, da prispeva svoje predloge, ki se jih vsaj simbolično nagradi, ne glede na to ali se bo predlog uporabil. Ustrezna je metoda skrinjic, v katere se dajo predlogi, e) delo na uvajanju in razvoju inovacijske dejavnosti mora potekati strokovno in profesionalno, 5. Ker društvo inovatorjev še ni zaživelo, čeprav je že preteklo dve leti od njegove ustanovitve, ga je potrebno ponovno sklicati in se dogovoriti o njegovem nadaljnjem delu. Sklepni zaključki L V skladu s sklepi konference je predsedstvo konference pripravilo zaključke, katere posreduje v razpravo in potrditev v OOZK vseh TOZD Novolesa. 2. Pripombe in stališča OOZK na zaključke ter opredelitev do naših usmeritev bodo osnova za pripravo našega lastnega dolgoročnega plana. 3. Da bi lahko nadaljevali z delom na dolgoročnem planu razvoja DO Novoles, predsedstvo konference zadolžuje OOZK, da o zaključkih razpravljajo in svoja stališča ter pripombe dostavijo predsedstvu konference do 25. 9. 1984. Obisk v Sigmatu Iz našega skrajno vzhodnega tozda SIGMAT« smo dobili vljudno vabilo, da naj jih obiščemo. To smo tudi storili in ni nam žal. Imeli smo kaj videti in slišati. V Sigmatu so razvili nekaj novih programov, ki so velika pridobitev za Novoles kot tudi za širšo domovino. Razvili so zračni motor za pogon pnevmatske črpalke, ki je namenjena za brizganje barve za brezzračen airless postopek, javno telefonsko govorilnico in postajališča za potnike. Gabrič Anton, direktor tozda: »Materializacija ideje predstavlja za naš tozd velik delovni dosežek.« ZAKAJ SO SE V SIGMATU LOTILI RAZVIJANJA LASTNEGA MOTORJA ZA POGON PNEVMATSKE ČRPALKE? Razvijanja lastnega motorja, ki so ga ob skromni slovesnosti, predstavili delavcem Sigmata v četrtek 18. 10. 1984, so se lotili predvsem iz dveh razlogov. Prvič zato, da se osamosvojijo od izredno dragega uvoza tovrstnih motorjev. V strukturi cene airless aparatov, ki jih sigmat uvaža, predstavlja vrednost zračnega motorja 80%. Takoj nam je jasno, da bi osvojitev lastnega motorja prihranila znatna devizna sredstva. In drugič, osvojitev lastnega motorja bi pomenila za jugoslovansko tržišče pomembno pridobitev za potrebe naprav za površinsko zaščito. In ne nazadnje, bi to prispevalo tudi k stabilizacijskim prizadevanjem naše družbe. KAKO PRITI DO LASTNEGA MOTORJA? Kuhar Franc, konstruktor motorja: uspelo.« To ni bila niti najmanj lahka naloga. Firma Wiwa iz ZRN, ki je sedanji dobavitelj teh motorjev, ni dovolila, da bi na podlagi njene tehnične dokumentacije (ali tudi brez nje) prišli v Sigmatu na izdelavo lastnega motorja. V Sigmatu so vseeno poskušali posnemati nemški motor, vendar seje izkazalo, pri študiju tehnologije, da bi bilo tehnološko osvajanje motorja izredno komplicirano in drago. Zato so se sami smelo lotili konstruiranja takšnega zračnega motorja, ki bi ga lahko izdelali z obstoječimi izdelovalnimi sredstvi in z upoštevanjem sedanjega strokovnega nivoja delavcev. To je bila zahtevna naloga, ki pa je vendarle kljub oportunemu obnašanju nekaterih delavcev v TOZD uspela. Kakor povsod so se tudi v Sigmatu pojavili ljudje, ki nikakor niso mogli podpreti inovatorskih prizadevanj in so nastajanju lastnega domačega motorja nasprotovali celo tako daleč, daje na podlagi sigmatove tehnične dokumentacije izdelavo motorja opravil TOZD TES v Straži in to v rekordnem času. KRONOLOGIJA NASTAJANJA ZRAČNEGA MOTORJA Začetek konstruiranja motorja sega v marec 1983. Risbe so bile končane v juniju 83, sam motorje začel prvič delovati že 18. decembra 83. Nato so potekale izboljšave in avgusta 1984 je prišlo do sedanje verzije tega motorja. Sedanja verzija je šele dokaz funkcionalne usposobljenosti, ki jo je na predstavitvi uspešno pres- »Kljuh težavam nam je tala. Potrebni so še trajni preizkusi — obratovanje do uničenja na prvih šestih motorjih t. i. ničelne serije. Motor naj bi bil zrel za serijsko proizvodnjo sredi leta 1985. KARAKTERISTIKE MOTORJA IN NJEGOVA UPORABNOST Ta zračni motor meri v premeru 200 mm in omogoča pogon airless aparatov s kapaciteto 10 1 barve na minuto pri izhodnem tlaku 450 barov. V Jugoslaviji je to edinstven tovrstni motor. Zaradi odličnih kvalitet je sprožen tudi postopek patentiranja. Motor je uporaben s prilagoditvami za vse airless aparate za površinsko nanašanje. Naj povemo še, da so v tozdu Sigmat prepričani, da bo motor doživel širok odziv tržišča, to pa predvsem zaradi enostavnosti in primerne cene. Nakazujejo se možnosti tudi izvoza, kar pa bi bilo za ta tozd še posebno priznanje. Inovacijska prizadevanja v tem tozdu je treba še posebno pohvaliti, saj gre za zahtevno ino-vatorsko dejavnost, ki ima širši družbeni pomen. » Zalezina Vinko, iniciator osvajanja motorja: »Ves trud je poplačan z uspehom.« Novo mesto bogatejše za nov kulturni hram Novo mesto, katerega stari del se v teh jesenskih barvah zvedavo ogleduje v zeleni Krki, ki ga objema, bo ob svojem prazniku odprlo vrata novega kulturnega hrama — Jakčevega doma. Kdo ne pozna našega velikega rojaka, slikarja, grafika, akademika, profesorja, partizana, udeleženca zgodovinskega AVNOJA, Titovega portretista in prijatelja Božidarja Jakca? Novomeščana, ki je zaljubljen v svojo Dolenjsko, v stare kozolce in cvetočo ajdo, deželico, ki jo je lepo in čudovito, barvito in milo, s svojimi deli ohranil poznim rodovom? Vsi ga poznamo in veseli ter ponosni smo, da je Novomeščan... Že leta nazaj, menda jih bo kar dvajset, je Božidar Jakac novomeškim možem izrazil željo, da bi v svojem rojstnem kraju dobil slikarski atelje in razstavni prostor, v zameno pa bi mesto dobilo bogato zbirko njegovih del. Toda posluha za to ponudbo takrat ni bilo in ostalo je le pri mojstrovi želji, ki pa je tlela in bila prisotna do današnjih dni. Zdaj pa je ta iskra vzplamenela in priče smo uresničitvi davne zamisli: odpiramo Jakčev dom! V stavbi, kjer so si do nedavna nabirali znanja in veščin bodočega poklica mladi kuharji, natakarji in turistični delavci, je te dni hudo mrzlično. Teko namreč zadnja dela pred otvoritvijo Jakčevega doma in mojster sam že postavlja razstavo, ki nam bo na ogled v novem Domu. Verjemite, da niso mačje solze izmed dva tisoč del (risb, študij, grafik in slik) izbrati prave, se odločiti, kaj gre v Dom in kaj v galerijo, kjer bo hkrati tudi razstava Jakčevih del, in to tako, da bo obiskovalec V Signiatu so s sodelovanjem arhitekta tov. Machtiga razvili še en nov program in sicer program objektov cestne opreme sistema EUROMODUL, katerega del predstavlja javna telefonska govorilnica. Govorilnica je lična in za montiranje zelo nezahtevna. Je moderna izvedba govorilnice in je zelo funkcionalna; ne motijo šumi, ropot, za prtljago je poskrbljeno ipd. Razstavljena je bila na Bienalu industrijskega oblikovanja v Ljubljani in bila nagrajena s častno pohvalo mednarodne komisije. in gledalec lahko spoznal mojstrovo razvojno pot. Tako je naš rojak, visokim letom navzlic, sredi zagnanega dela in nismo si upali, da bi ga z našim nenapovedanim obiskom količkaj motili. Z njim se v teh dneh neumorno trudi tudi njegov siceršnji sodelavec, kustos Doma, dr. Milček Komelj, na čigar plečih leži zbiranje in urejanje obširnega gradiva. Počakajmo torej do občinskega praznika in si nato oglejmo, kaj nam nudi novi kulturni prostor. Radovednost pa je bila kljub vsemu prehuda in potrkali smo na vrata občinske Zveze kulturnih organizacij, kjer smo od njene tajnice Staše Vovkove le zvedeli nekaj zanimivih podatkov. Med kratkim klepetom smo slišali, da bodo v Jakčevem domu predstavljena zlasti ona dela, ki so kakorkoli vezana na Dolenjsko. Ob tem pa naj bi Dom postal središče, iz katerega naj bi izhajala vsa Jakčeva bodoča predstavitev. Vse njegove bodoče razstave doma in v tujini naj bi namreč v bodoče šle preko Doma. Na drugi strani pa naj bi Dom prikazoval tudi celovito podobo o Jakcu in njegovem delu, tako da bi obiskovalec lahko spoznal njegovo celotno razvojno pot. Kjer ne bo moč pokazati originalov, ki so že zdaj bodisi v galerijah, v zasebnih rokah ali kje drugod, pa bodo po- kazali njihove posnetke. Manjkalo naj ne bi ničesar iz obširnega Jakčevega dela. In še smo zvedeli, da je v Domu enajst razstavnih prostorov, urejenih iz bivših učilnic in obširna knjižnica, ki jo je mojster tudi podaril novi ustanovi. Pa stroški? Preureditev samega domaje veljala nekaj čez staro milijardo, vse ostalo pa je šlo za prizidek Srednje šole za gostinstvo in turizem, ki si je morala po izselitvi urediti nove učilnice praktičnega pouka. Zadovoljni z ugotovitvijo, da je bil denar pravilno in umno naložen, lahko ob občinskem prazniku novemu Domu zaželimo: SREČNO! V. B. Samoupravni sporazum o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v lesarstvu Zveza sindikatov Slovenije si že dlje časa prizadeva, da bi znotraj posameznih panog enotno uredili področje delitve dohodka, sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter s tem zagotovili delavcem za enako delo približno enako plačilo. Sad teh prizadevanj so panožni samoupravni sporazumi, o razporejanju dohodka in čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki nam jih sindikat pošilja v sprejem. Čeprav spada dejavnost Novolcsa v štiri panoge, bomo glede na usmeritev sindikata sprejemali v vseh TOZD in DSSS samoupravni sporazum dejavnosti lesarstva, ker je lesarstvo pretežno dejavnost DO. Samoupravni sporazum dejavnosti lesarstva vsebuje: 1. za lesarstvo značilne kazalce in druga merila poslovanja 2. vpliv posameznih kazalcev pri opredeljevanju razmerij razporejanja čistega dohodka na osebno porabo in akumulacijo 3. izhodišča za oblikovanje za razvid del in nalog 4. izhodišča za ugotavljanje zahtevnosti del in nalog 5. osnove in merila za ugotavljanje udeležbe delavcev v sredstvih za osebne dohodke po rezultatih dela 6. oblikovanje določenih skupnih osnov in meril za izplačevanje nadomestil osebnih dohodkov za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, za izplačevanje osebnih dohodkov pripravnikov, za nagrajevanje učencev na proizvodnem delu in delovni praksi, za določanje samoupravno dogovorjenega zajamčenega in najnižjega osebnega dohodka, za ugotavljanje zahtevnosti in uspešnosti dela poslovodnih organov 7. oblikovanje in porabo dogovorjenega dela sredstev skupne porabe 8. postopek za pripravo, sklenitev in izvajanje sporazuma. V sporazumu je določeno tudi, da bo izvajanje sporazuma spremljala posebna komisija udeležencev. V Novolesu imamo materijo, ki jo obdeluje panožni sporazum v celoti urejeno v svojih samoupravnih splošnih aktih. Rešitve v naših aktih pa se v nekaterih primerih ne skladajo z rešitvami iz panožnega sporazuma (razporejanje dohodka, relativna razmerja med sestavljenostmi posameznih del in nalog, nekatera nadomestila osebnih dohodkov, nekateri dodatki na posebne pogoje dela ter na področju delitve sredstev skupne porabe — regres za letni dopust). Kljub temu predlagamo delavskim svetom TOZD. da sprejmejo samoupravni sporazum dejavnosti lesarstva. Jako bo tudi Novoles podprl prizadevanja sindikata za poenotenje sistema razporejanja dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v slovenskem prostoru Da bi ta sporazum lahko dejansko uporabljali tudi v Novolesu. moramo svoje akte uskladiti z njegovimi določbami. Samoupravni sporazum dejavnosti lesarstva predpisuje sicer, da morajo OZD uskladiti z njim svoje akte do 31 12. 1984. Ta rok je prekratek, poleg tega pa se za celotno SRS pripravlja enoten katalog del in nalog. Da ne bi bilo potrebno po sprejemu enotnega kataloga del in nalog ponovno spreminjati naših aktov, predlagamo, da pristopimo k usklajevanju naših aktov šele po njegovem sprejemu VANJA VIZJAK Vroča tema Drva... drva... drva... Že vrabci čivkajo, da je letos sila težko priti do drv, ki so spet postala hudo zanimivo kurilno sredstvo, navzlic in v brk mnogokdaj napihnjenim urbanistom in arhitektom, ki so do nedavna v svojih umotvorih načrtovali in risali zgolj naselja in hiše z ogrevanjem na tekoča goriva. Toda tudi te strokovnjake, kot tudi premnoge sicer po naši širni srenji, je čas unesel in množice nekrivih so se znašle (glede nabave drv in trdega kuriva) pred znanim načelom: znajdi se, kdor se moreš. In tako ni čudno, če je prav letos in prav v tem jesenskem času izrazito močan pritisk tudi na novolesova drva oziroma lesne odpadke, tako znotraj naše hiše kot tudi od zunaj. Slišijo se glasovi, po naših fabrikati in izven nje po gostilnah, da v Novolesu z drvmi ne ravnamo prav, da jih na žagi od zunaj lahko dobi kdorsihodi, naši delavci pa ne... In še in še, kot je pač pri vsakem opravljanju in obrekovanju v navadi. In kaj je resnica?! Odgovor smo dobili V naši TOZD Žaga v Straši. Najprej je treba pojasniti in si zapisati za uho, da so naši lesni odpadki prvenstveno namenjeni našemu TOZD TES oz. za lastne potrebe po energiji, viški pa gredo po pogodbi tovarni Meblo, s katero smo skupaj v SOZD Uniles in tudi sicer dobri partnerji. Torej načeloma: za domače nič! Ker pa se zgodi, da se pri Meblu zatakne pri dobavah (pomanjkanje visokostenskih vagonov, okvara na vlačilcu v Meblu in pod.) ali pa pride do okvare kotla pri nas v TESU ali do okvare na našem drobilcu, se zgodi, da se odpadki nakopičijo in jih je treba na tak ali na drugačen način odstraniti. Nekaj takega se je zgodilo tudi letos poleti in odločeno je bilo, da gremo v širšo prodajo tudi izven Novolesa. Sestal se je delavski svet TOZD Žaga in določil cene, ki so prej nizke kot v isoke, saj znaša cena po kubiku po »sindikalni listi- borih 350.- dinarjev, dočim velja polna cena, za ostale »domače mimo vrstnega reda in za kupce od zunaj 1.150.-dinarjev, pri čemer vemo, da soeene pri drugih dobaviteljih drv dokaj višje! In kaj se je zgodilo poleti, koje žaga ponujala drva in so za to vedeli vsi naši sindikalisti? Da je bilo med Novolesovci za odpadke bore malo zanimanja in da so bili odjemalci zvečine od zunaj. Žaga je bila junija in julija takorekoč zabita z drvmi, kupcev pa nikjer... Številke kažejo, da smo letos v okviru naše delovne organizacije po »domačih cenah- prodali odpadke 225 Novolesov-cem, pri čemer velja, da en kamion povprečno naloži med 6 in 10 prostor-ninskimi metri. 250 ljudi pa je dobilo odpadke po polni ceni, pri čemer so tu všteti tudi Novolesovci, ki niso hoteli čakati na sindikalni »vrstni red«. Nekaj je šlo tudi Pionirjevcem in komunalcem, pa našim upokojencem, tako da lahko mirno rečemo, da precejšen del odpade prav na domačine. In če primerjamo cene kubika, lahko zlahka uguto-vimo, da le-ta znaša po kubiku kar 1.150.- dinarjev in da žagi nikakor ni v ekonomskem interesu prodajati odpadke po nižji ceni, saj je vendar ona obremenjena z vrednostjo prevzetega lesa. Tu pa smo priča siceršnji novolesovski solidarnosti in žaga te odpadke — če in kadar jih ima — prodaja tudi po »sindikalni ceni«. Zaenkrat ji gre dobro... Toda kaj bo, če se v obračunu pokažejo rdeče številke. Ali bomo takrat pripravljeni izgubo tudi pokriti, ali pa bomo rekli in se pridušali, daje žaga sam svoj gospodar in da bi lahko z lesom bolje gospodarila? Takšna so dejstva in takšna je resnica! Temu navzlic pa nekateri delavci po naših TOZD negodujejo in bentijo, da lahko dobe drva na žagi vsi, samo Novolesovci ne. Zgornji, a dokaj jasni podatki pa povedo, da temu ni tako. Čemu torej huda kri? In še to! Zvedeli smo, da nemalo Novolesovcev zlorablja svoje »delavske« ugodnosti in odstopa drva (sicer plačana po polni ceni) različnim drugim in zunanjim interesentom pa svoji žlahti in drugim, vse tako, da so odjemalci tisti od zunaj (dasi so naročniki domači delavci). Alije to prav? Če je, se ne jezimo več! Lesni odpadki (če seveda so), naj bi bili namenjeni socialno ogroženim delavcem in onim z nižjimi osebnimi dohodki. Ob pregledu »odjemalcev- iz domačih vrst pa vidimo, da so med njimi tudi taki, ki ob plačilnih dnevih odnesejo domov precejkrat več kot »navaden- delavec. Po tej logiki smo torej vsi »socialno ogroženi«.... In končno! Veliko očitkov leti pri vsem tem prav na TOZD Žaga, ki pa pri vsem kot rečeno, ni prav nič kriva. Da: celo grožnje so letele nanjo, bilo pa je tudi nekaj poskusov podkupovanja, ( emu vse to, ljudje? Kje ste bili, koje žaga ponujala odpadke? Mar ne vemo, ima tudi solidarnost svoje meje? Bodimo torej strpni in pravični in seveda veseli, da lahko sploh kaj dobimo. Kaj pa potem, če se v TESU in Meblu nič ne pokvari? Sicer pa se že itak šušlja, da bo zaradi lastnih potreb z. odpadki zdaj konec. V. B. Kadrovske vesti za mesec september TOZD TVP: prišli: Alojz Kobe (iz JLA), Martin Gerbajs; odšli: Bojan Markovič, Marija Štravs, Sonja Erjavec, Irena Medic (vsi konec počitniškega dela). TOZD ŽAGA: prišli: Franc Kastelic, Franc Šašek, Franc Platajs, Janez Grandovec, Marjan Novak, Matjaž Malnar, Marjan Dragman; odšli: Ivan Kopina, Branko Ivanetič, Simon Krašovec, Jožica Vidmar, Ljubica Jarc, Matjaž Kužnik, Janko Kužnik. Marjan Novak (vsi konec počitniškega dela), Niko Bubnjić (samovoljno). TOZD TPI: odšli: Marko Zoran (konec počitniškega dela), Feliks Mr-var (invalidska upokojitev). TOZD BOR: prišli: Martina Cerov-šek, Milena Cerovec, Boris Povhe, Jože Beribak, Franci Stanič, Jože Tršelič, Branko Drnovšek, Martin Pavlovič, Marjan Brinovčar, Anton Bogolin, Jožef Požun, Franc Longo, Tomaž Hosta; odšli: Justina Šribar (samovoljno), Ana Sintič (sporazum). TOZD SIGMAT: prišli: Darinka Arh TOZD IGK: Franc Cvetan, Vinko Baranašič, Roman Tratar, Alenka »NOVOLES« TOZD Žaga Straža Na podlagi sklepa DS tozd Žaga z dne 27. 9. 1984 razpisujemo JAVNO LICITACIJO za odprodajo naslednjega osnovnega sredstva: 1. KOMBI IMV 1600, letnik 1976 — št. šasije 44027 — št. motorja 10224 — prevoženih 30869 km — ni registriran — izklicna cena 50.000.- din Licitacija bo dne 5.11. 1984 ob 8. uri v sejni sobi tozd Žaga. Prodaja se kompletno vozilo. Ogled je možen od 29. 10. 1984 dalje na parkirišču DO »NOVOLES« Straža med 11. in 12. uro. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije plačati 10% izklicne cene kavcije pri blagajni tozd Žaga. Prometni davek plača kupec. Vse ostale informacije dobite pri tov. Mladenu Majstru na tozd Žaga int. 380. Zajc; odšli: Vilma Vire, Anton Vesel (sporazum). TOZD TD P: prišli: Slavko Hočevar (iz JLA), Julka Fabjan, Damjan Kavšček, Majda Beg; odšli: Rebeka Lukšič, Cirila Lukšič, Franc Fifolt. Marinka Poličnik, Andreja Pezdirc, Mojca Počrvina, Aleš Zaman, Sebastjan Potočar, Mojca Gorše, Marko Slak, Marjan Bradač (vsi konec počitniškega dela), Nevenka Šteingel (samovoljno), Jožica Irt (samovoljno), Mirko Kermc (sporazum), Jože Šteingel (samovoljno). TOZD TSP: prišli: Anton Avsec, Štefan Koncilja, Robert Flander, Jasenka Staletovič; odšli: Mojca Stopar, Darja Avsenik, Emilija Bedek, Judita Zajc, Ida Dular. Katarina Kru-Ijac, Nataša Derganc, Peter Gričar, Dušan Šuštaršič, Zvonko Bobnar, Majda Beg (vsi konec počitniškega dela), Silvo Palčič (sporazum), Franc Mrvar (sporazum), Stanko Bohorč (samovoljno). TOZD TPP: prišli: Slavko Kastelic, Franc Luzar, Martin Jakše, Miran Barbič, Marjan Kosec. TOZD TAP: prišli: Jože Pajk. Marta Strajnar, Jože Tomažin (iz JLA), Božidar Starič (iz JLA); odšli: Ivan Slak (sporazum), Alojz Požeš (sporazum). TOZD TKO: prišli: Peter Henčič(iz DSSS); odšli: Renata Stipanovič, Alenka Kukovec, Vida Prosenik, Breda Klobučar, Andreja Hauptman, Slavica Štefanič, Višnja Brklje, Katarina Veselič, Mira Vraničar, Darinka Plesač, Metka Kočevar, Cvetka Ramuta, Boris Stankovič, Martin Dragovan (vsi konec počitniškega dela). TOZD TES: prišli: Loda Hudovo-rac. Miroslav Besednjak (iz JLA), Štefan Fifolt (iz JLA), Janez Jarc, Jože Potočar, Robert Janežič; odšli: Boris Košmcrlj (konec počitniškega dela). TOZD TGD: prišli: Jože Končina, Stanc Kuhelj, Žoran l.cko, Franc Grum (iz. JLA); odšli: Jolanda Primc (sporazum), Mateja Pasar (konec počitniškega dela). Marija Gorcnčič (konec počitniškega dela), Jože Plot (sporazum), Silvester Tomšič (disciplinska izključitev). DSSS: prišli: Stanislava Bobnar, Josip Bostič, Cveto Brkič. Janez Cvelbar; odšli: Peter Henčič (v TOZD TKO). Popravek: V prejšnji številki glasila je prišlo do napake pri vzroku prenehanja za tov. Zrilič Šlavka in I.umbar Gabrijela. Tov. Zriliču je poteklo delo za določen čas, tov. Lumbarju je prenehalo delovno razmerje po sklepu DS. Za napako se opravičujemo. Vladimir Bajc DAN MRTVIH Na grobih bodo zasvetile sveče, ki bomo jih kot vselej spet prižgali. In lučke te, otožne in vse mile, nam povedo, da sami smo ostati. Odšli so, ki smo radi jih imeli in ni jih več, ki so junaško pati, da v svetu boljšem mi bi zaživeli... Vsem njim na grob zdaj cvetje bomo dali. ALI ZE VESTE • da statistika kaže (kljub temu, da nekateri pravijo, daje ta veda tretja stopnja laži), da je letošnja trgatev terjala nekaj žrtev, saj je prav v njenem času bolniški stalež zrasel. Zaradi poklicne tajnosti pa nismo mogli zvedeti, ali je diagnoza morda prežrtje želodca ali črevesja zaradi prekisle novine ali pa kaj drugega. Vsekakor pa bomo o tem še poročali. • da v nekaterih naših TOZD bojda malo bero naš list, saj ga puščajo nedotaknjenega. Zlobni jeziki pravijo, da ima naš časopis pretrd in preoster papir, ki ga ni moč s pridom uporabiti za druge koristne namene. • da v nekem našem tozdu ljudje na straniščih ne znajo meriti v pravo luknjo, da trgajo kljuke, lomijo školjke in drugo opremo, potlej pa o tem za nameček še anonimno obveščajo sanitarno inšpekcijo. • da v tozdu Sigmat uspešno osvajajo nove zahtevne proizvodne programe in se tako osvobajajo vezi uvoza. • da je Sigmatov program postajališč prišel na zelo zahtevno razstavo »Trienale« v Milanu in si s tem prislužil laskavo priznanje. • da bo metliški tozd TKO postal pokrovitelj osnovne šole v Radatovičih in tako pomagal pri izobraževanju dokaj nerazvitega področja ob slovenski meji na Hrvaškem. • kateri TOZD je Tovarni vezanih plošč (TVP) »najdražji? To je TOZD Tehnično energetske storitve (TES). KULTURNI KOTIČEK ☆ KULTURNI KOTIČEK ☆ Vladimir Bajc Domača zdravila Starega Bezgajbarja je začr-vičilo tako hudo in močno, daje moral sredj trde noči popiti Šilce močnega. Se sreča, da ga je imel pri roki, onega, dvakrat žganega. In kar odleglo mu je. Naslednjo noč pa spet in spet ga je moral cukniti. »Kaj pa noriš?« ga je zaspano vprašala žena. »Saj še ni jutro...« »Jera, začrvičilo me je...« »Na sekret pojdi in mirdaj!« — je zagodrnjala žena, se obrnila v stran in zahreščala naprej. Črvičenje pa seje nadaljevalo in stopnjevalo, da čez čas niti žganji-ca ni več pomagala. Bezgajbar je vidno hiral in klical vse hudiče na pomoč, a jih ni priklical. Le pilje in klel kot njega dni furmani. Ob priliki družinskega slavja, ko se je zbralo bližje in daljno sorodstvo, pa je nekdo, ki se mu je ubogi Bezgajbar v srce zasmilil, z debelim kosom kuretnine v roki, zinil: »Kaj ko bi k Zalazniku stopil?« »Kdo pa je spet to, za vraga?« je vprašala Bezgajbarica. »Domači zdravnik vendar! Še niste slišali zanj?Pravijo,dajesila učen in da ti iz urina vsako bolezen pogrunta.« »Ježešna, urina? Kje ga pa dobi?« »V stekleničko se moraš posca-ti... pa je...« »In misliš, da bo mojemu pomagalo, če se bo?« »Samo scanje ne... Toda Zalaznik bo potem ugotovil, kaj mu je in mu predpisal dobro domače zdravilo!« In tako je družinski zbor sklenil. da mora Bezgajbar koj na- ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta Jožeta Ulbla se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za denarno pomoč in izrečeno sožalje, IO OOS TOZD TDP pa za venec. JOŽICA MIRTIČ z možem ZAHVALA Ob smrti strica Jožeta Krena se iskreno zahvaljujem TOZD TVP za podarjene vence. Posebna hvala sodelavcem za izrečeno sožalje, govorniku in pihalnemu orkestru za zaigrane žalostinke. MAJDA GORŠE ZAHVALA Ob smrti moje mame Marije Vidmar, se iskreno zahvaljujem TOZD ŽAGA Straža za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Anton Vidmar z družino slednjega dne k Zalazniku. Resje šel in prestrašen stopil v veliko predsobo. Zagledal je množico ljudi, ki se je drenjala pred vrati čudodelnika in opazil, daje vsak imel nekaj v rokah. Ta steklenico, ta kokoš, oni šunko, tretji jajca. Začuden je pobaral, kako in kaj in izvedel, da ne moreš pred Zalaz-nikovo lice, če mu nekaj ne prineseš. Šele potlej te vzame v roke in ti posveti dolžno pozornost. Bezgajbar, ki ni imel nič pri roki, razen svoje nebogljenosti, seje zahvalil za prijazni nasvet in jo ubral domov. Ker ga je spotoma znova začrvičilo, se je oglasil v oštariji in vsaj za hip potolažil čudno bolečino, ki mu je vnovič razjedala vamp. Ko je prišel domov, se je pridušal, da Zalazniku ne bo prav ničesar nosil, da bo itak krepnil in da je škoda potov in darov. Toda zmagala je Jera in za njegovo ljubo zdravje žrtvovala starega petelina, ki se je šopiril po dvorišču. S petelinom v malhi je Bezgajbar stopil pred Zalaznika, ki gaje, videč prinešeno, prijazno ogovoril in povprašal, kakšne tegobe ga tlačijo. In Bezgajbar mu je povedal lepo po vrsti. Potlej mu je Zalaznik porinil stekleničko v roko in Bezgajbar jo je moral napolniti kar vpričo njega. Bilo mu je hudi-mano nerodno, saj takšnih reči, razen ob najhujši nuji, še ni počel vpričo drugega človeka; toda potrudil seje in stekleničko napolnil tako, da je še malo prekipelo. Zalaznik je visoko dvignil roko, malo potresel in se obrnil proti svetlobi, nato pa ogledoval rumeno tekočino kot bi bila sama nebeška mana. Zraven je nekaj mrmral in kazal sila učen videz. Naposled pa je zlil vse skupaj v umivalnik, stopil k omari, v kateri je bil kup stekleničk in zavojčkov, izbral eno stekleničko in bel škrnicelj, v katerem je bilo nekaj posušene trave ali nečesa podobnega in zabičal Bezgajbarju, kolikokrat mora skuhati čaj in koliko kapljic zvarka mora dnevno popiti, da bo zdrav. Ko mu je Bezgajbar nato moral plačati še dva »ta zelena«, ga je prijazno odslovil... Dobra Jera je kuhala čajčke in domača zdravila, ki jih je ordini-ral Zalaznik in Bezgajbar jih je zvesto pil. Toda črvičilo gaje še in še. Nič ni pomagalo in naposled je le moral v bolnico. Tam so ga odprli pa koj spet zaprli, saj mu pomoči več ni bilo. Spustili so ga domov, kjer je zaradi bolezni, ki se je zamujena hudo razpasla, kmalu umrl. Še ob zadnji uri pa se je pridušal, da k Zalazniku ne bo šel nikdar več. rrt v • • Tečaji iz računalništva V času silnega razmaha računalniške tehnologije želimo tudi v DO Novoles vsem delavcem omogočiti »računalniško pismenost«. V ta namen bomo ustanovili mikroračunalniški krožek in preko njega organizirali tečaje za uporabo hišnih računalnikov. Tečaji bodo dveh vrst: začetni in nadaljevalni, organizirali pa jih bomo v popoldnaskem času glede na želje udeležencev v Straži ali v Novem mestu. Yse. kijih to zanima, prosimo, da izpolnijo anketni list in ga oddajo sekretarju tozd, delavci DSSS pa svojim vodjem služb. Rok za oddajo anketnih listov je 9. II. 1984. Služba za informatiko ............................................ ANKETNI LIST 1. Sc želite seznaniti z delovanjem računalnika? DA NE 2. Ali hi se vključili v kratek uvodni tečaj iz računalništva, ki bi ga organizirali v prostem času v okviru Novolesa? DA NE 3. Vas zanima poglobljeno delo z računalnikom (nadaljevalni tečaj?) DA NE 4. Ste pripravljeni tečaj tudi v minimalnem znesku plačati? DA NE 5. Kje bi obiskovali tečaj? V Novem mestu v Straži 6. Želite postati član mikroračunalniškcga krožka v 1)0 Novoles? DA NE 7. Imate doma mikroračunalnik in katerega? DA. lip NE Ime in priimek: TOZD: Svetovni dan varčevanja 60 (j) let tiM-nk- bunk Sk>'< /tlm/tujt' bunk Slovenije Ob koncu 19. stoletja so hranilnice različnih dežel začele navezovati medsebojne poslovne stike. Leta 1924 pa so v Milanu ustanovile mednarodni institut za varčevanje. Takrat so sklenile: »31. oktober naj bo vsako leto praznik varčevanja po vsem svetu, da bi se z ustno in pisano besedo širila načela in ideje varčnosti«. Zgodovinsko dejstvo je, da se z delom ustvarja vrednost in da se z varčevanjem ustvarjena vrednost čuva in pomnožuje. To pomeni, da je bogastvo posamezne gospodarske celice, vsega naroda in vsega človeštva posredno ustvarilo varčevanje, zato ni slučaj, da posvečajo veliko pozornost varčevanju že v kapitalističnih državah, posebno pa še v državah s socialistično družbeno ureditvijo. Vsakdo, ki ima prihranek na hranilni knjižnici, občuti določeno neodvisnost, samostojnost, samozavest, občuti določeno varnost v življenju in delu ter brezskrbneje gleda v bodočnost. Z vidika družbene skupnosti varčevanje dopolnjuje družbeno akumulacijo, ker se denar preko bančnega sistema ponovno vrača v gospodarstvo, dopri-naša razvijanju proizvodnih sil, pospe- ševanju proizvodnih procesov in ustvarjanju pogojev za materialni in kulturni napredek družbe. Prav v naši socialistični družbeni ureditvi je treba posvečati veliko pozornost vzgoji varčevalne zavesti posameznika. Varčevanje naj resnično postane navada, potreba in vrlina vsakega člana naše družbene skupnosti. Ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka Novo mesto vsako leto na različne načine obeleži in opomni tako varčevalce kot občane na svetovni dan v arčev anja. V sodelovanju z Združenjem bank Slovenije je letos tema oktobrskega programa aktivnosti poslovnih bank posvečena računalništvu oziroma avtomatizaciji poslovanja. V brošuri »100X6 načinov varčevanja«, ki bo dosegljiva na bančnih pultih, in je hkrati s plakatom nosilna prv ina programa Združenja bank Slovenije, je vključeno tudi poglavje o osebnih računalnikih in v prilogi je več programov za osebne računalnike. Na ta način bo brošura zanimiva tudi za občane, kot že nekaj let nazaj, ko so bile objavljene teme o varčevanju z energijo, o novih virih energije, o varčevanju s hrano, zbiranju sekundarnih surovin oziroma o varovanju zdravja in zdravem načinu življenja. ŠAHOVSKO OBVESTILO V torek, 30. X. 1984, ob 15.30 bo v sejni sobi DSSS osmi, redni mesečni turnir. Vabimo vse šahiste Novolesa, da se tekmovanja udeležite! ŠD Novoles Cene Moznik se odloči Samo toliko plače?? Uh, kakšne cene! Riše: Ivan Balog Piše: Vladimir Bajc