74 Leontodon hispidus L. subsp. brumatii (Schiede ex Reichenb.) T. Wraber Novo nahajališče endemičnega taksona v Bohinju, prvo v gorenjskem delu Julijskih Alp in v povodju Save Bohinjke New locality of endemic taxon in Bohinj, the first in the Gorenjska part of the Julian Alps and in the river basin of Sava Bohinjka 9748/2 (UTM 33TVM02) Slovenija, Julijske Alpe, Bohinj, Ukanc, nesprijeta ledeniška morena (til), obvodne skale v koritih Savice med elektrarno Savica in pl. Blato, okoli 540 m do 560 m n. m. Leg. & det. B. Zupan, 6. 8. in 22. 8. 2013, herbarij LJS, potrdil I. Dakskobler, s primerjavo primerkov ob Soči med Podseli in Doblarjem, 22. 8. 2013. Brumatijev (nadiški) jajčar, Leontodon hispidus L. subsp. brumatii (Schiede ex Reichenb.) T. Wraber [Leontodon hispidus var. brumatii (Schiede ex Rchb.) Fiori = L. brumatii Schiede ex Rchb.], je jugovzhodnoalpski endemit, ki smo ga doslej v Sloveniji poznali na obvodnem skalovju in na rečnih balvanih v strugi Nadiže v Breginjskem kotu, Slika 1: Razširjenost taksona Leontodon hispidus subsp. brumatii v Sloveniji Figure 1: Distribution of Leontodon hispidus subsp. brumatii in Slovenia Notulae ad floram Sloveniae 75 na obvodnem skalovju ob reki Soči med Bovcem in Solkanom (razmeroma pogosto le ob srednji Soči med Podseli in Plavami ter pri Solkanu), na podobnih rastiščih in zelo redko tudi ob rekah Učji, Idriji in Idrijci ter v Zasavju na obeh bregovih Save med vasjo Sava in Zidanim Mostom (dakskoBler & al. 2012 a, b). Novo nahajališče v koritih Savice je torej drugo v povodju Save (če nahajališča v Zasavju štejemo kot enoto) in to prav v njenem povirju. Posebnost je, da Brumatijev jajčar ob Savici raste skupaj z drugo obliko navadnega jajčarja, alpskim jajčarjem, Leontodon hispidus subsp. hyoseroides (Welwitsch ex Reichenb.) J. Murr. Alpski jajčar je sicer pogost na meliščih v subalpinskem in alpinskem pasu, včasih pa raste tudi na produ alpskih rek (T. Wraber 2007: 694). V koritih Savice se pojavlja tudi na obvodnih skalah, na blokih in balvanih, ki so v rečni strugi. Pod Kočo pri Savici smo na obvodnih skalah našli le to obliko navadnega jajčarja, nižje, pod planino Blato in proti Bohinjskemu jezeru pa je prvi avtor nabral primerke obeh oblik, alpskega in Brumatijevega jajčarja, in razlikovanje med njima ustreza ključu v Mali flori Slovenije (Wraber , ibid.), prav tako so nabrani primerki povsem podobni primerkom Brumatijevega jačarja, ki smo ga v navedenih dneh nabrali ob Soči med Podseli in Doblarjem. Na tem, in tudi na večini drugih nam znanih nahajališčih Brumatijevega jajčarja v Posočju, alpskega jajčarja nismo popisali, izjema je struga Soče med Kršovcem in Za Otoki na Bovškem. Njuno skupno uspevanje je znano tudi ob Soči pri Solkanu. Tam naj bi alpski jajčar uspeval predvsem na produ (T. Wraber , ibid.), Brumatijev jajčar pa uspeva na obvodnih skalah. Novo nahajališče endemičnega taksona v Bohinju potrjuje našo pred letom napisano domnevo (dakskoBler & al., ibid.), da ga lahko pričakujemo tudi drugod v povodju Save. Njegovo zdaj znano razširjenost v Sloveniji prikazujemo na sliki 1 (arealno karto smo izdelali s programom FloVegSi – T. seliškar & al. 2003). Zahvala Za pregled besedila in izboljšavo arealne karte se najlepše zahvaljujeva mag. Andreju Seliškarju. Literatura dakskoBler, i., a. seliškar & B. vreš, 2012 a: Southeastern-Alpine endemic Leontodon hispidus subsp. brumatii (Cichoriaceae) in the Sava valley (central Slovenia). Acta Botanica Croatica (Zagreb) 71 (1): 51–86. dakskoBler, i., a. seliškar & B. vreš, 2012 b: Botanično popotovanje od Litije do Zidanega Mosta (ali kako se je Posočanu godilo v Zasavju). Proteus (Ljubljana) 74 (8): 349–357. seliškar, t., B. vreš & a. seliškar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. Wraber , T., 2007: Cichoriaceae – radičevke. In: A. Martinčič (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. pp. 687– 716. Branko zuPan & igor dakskoBler Hladnikia 32: 67-85 (2013)