Št. 62.
V Gorici, dne 5. avgusta 1898.
Te&tf XXVIII.
Izhaja dvakrat na teden t Stlrlh Izdanjlli, in sicer: vsak torek in petek, izdaja za Gorico opoldne, izdaja za deželo pa ob 4. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Listom" in s kako drago uredniško izr<Mlao prilogo vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
Vse leto.......gld. 6-—
pol leta........»   3 —
Četrt leta.......»    1-50
Posamične Številke stanejo 6. kr. ,— Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. i» v (Joriei v «GoriSki Tiskarni* A. GabrSCefc vsak dan od S. ure zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah pa od <3. do M. uro. Ka naročila brez doposlaue naročnine se ne oziramo.
„PRIMOREC" izhaja neodvisno od «So5e» trikrat mesečno in stane vse leto gld. 1"20.
iJ?«»ča» in --Primorec* se prodaja V Gorici v to-bakarni Si-hvvarz v Šolski uhVi in Jellersitz v Nm>kš ii!i< i: -~ v Trstu v tobakarni LavreneJč na ir"i: dflla Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
SOČA
(Izdaja za deželo).
Uredništvo In odpiavniStvo
se nahaja v Gosposki ulici št 9 v Gorici v H. nadstr.
zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11.
do 12. ure predpoldne.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravuištvu.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravništvo.                  ______
Oglasi in poslanice se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-lcrat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
„Gorlgka Tiskarna« A. GatoSeck tiska in zalaga razen «SoČe» in «Primorca» še »Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter statve vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
>»*-» Bog- In narod! &<*•
«Gor. Tiskarna* A. Gabrščck (odgov. J. Krmpotič) tiska in zal.
V Gorici, dne 4. avgusta 1898.
Državni zbor poč va in ministerski predsednik, grof Tbun. ima. kakor lrdi; razni listi, v žepu o.l cesarja posebno pooblastilo, da more na podlagi istega izvesti polagoma celo vi.sto odredeb, kakor mu nanese slučaj in kakor bo potreba. Na pudingi Ji M-. pa se imajo reiiti razne važne rtOi, s katerimi se ne d:i več odlašati. M.idjari bi najrajše videli, ii.i se obnovi buli nagodlu po tem imenitnem paragrafu, po katerem se bo v Avstriji vladalo najbrže do konca jubilejnega leta. Glasovom, ki prihajajo iz Ogerske, da namerava grof Tbun v najbližujcm času razpustiti državni zbor ter napraviti nov volilni red, ne moremo v tem hipu prav verjeli. V najbliž-njem času grof Tbun gotovo kaj takega ne stori, ker bi ne kazalo kaliti jubilejnega leta Se bolj, m pa tudi grof Tbun ni mož hitrih dejanj. On čaka in čaka, poskusa in poskuša, se pogaja, posluša to iti ono, in se le tačas, ki«lar se uvidi na sploh, da se ne da ničesar doseči, se zgodi to, kar smo že zdavnaj pričakovali. Državni zbor je miuislerski predsednik zaključi! taKr.it, ko je vendar končno j;»siio bili) vsem, da državna zbornica v dosedanji obliki ne more več poslovati. Gotovo je bil. kolikor toliko, (udi ministerski predsednik sam uverjen, da pogajanja z nemškimi strankami ne bodo imela željenega uspeha, uit poskušal je vsejedno, ter se pogovarja! o jezikovnih n.iredbah, misleč, da pride morda vsaj deloma do uspehov. Pa vse se je razbilo ob zlovolji Nemcev.
Nov volilni sistem bi nastal na podlagi J; 1 i. in ustava bi se odpravila pri tem le mimogrede. Trde, d,i bi državni zbor po novem volilnem redu se spremenil tako, da bi nemški radik.dci izgubili mnogo svoje sedanje veljave. T<. seveda so hipna ugibanja, kako >e pa reč skonča. tega ne vemo.
Pri teh pogajanjih j*' za nas znamenito to, d,\ je mi.iist'T<ki predsednik popolnoma prezrl .higo>!ov.me. Vpr.i-at je z.i mnenj" Neime. Č'-ln\ l'< vike. Jugoslovanov pa ne, kakor bi v iirž.ivn -m zboru ne bilo j«jgo>!o~ v.itiske skupim*. (Jrof Tbun se je najbrže/.bal Jugoslovanov, češ: <'.-hi in Nemci mi delajo »oliko   preglavice   z   jezikovnimi   »uredbami.
BfiH-HHS.
Roma It t»»ow KrlituMvib.
ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK WALLACE
Poslov. Podravski.
(Drugi   zvezek).
(Dalje). PETA  KNJIGA.
llderim nekoliko pomisli, na to pa odvrne:
»Vem, kdo si, toda ne smem ti ničesar povedati o tem,*
Na licu Ben-Hura se prikaže velika žalost. Šejk, to videč, reče:
.Dovolj bodi tega za sedaj. Moram odriniti v mesto. Ko se vrnem, spregovorim s teboj odkritosrčno. Daj mi pismo."
llderim skrbno zvija papir ter si ga vtakne za pas. Že se je napoti! k vratom, toda od praga se je vrnil.
»Hitro v sin8, reče dostojno, »dolžen si mi še odgovor. To veš, kaj bi jaz storil na bojem mestu, ne vem pa še, kaj nameravaš ti storiti?"
Govoreč te besede ga je gledal presunljivo.
Potomca knežjega rodu ni zbegal ta pogled; nasprotno, ponosno je dvignil glavo.
če pridejo sedaj še Slovenci in Hrvatje s svojimi jednakimi zahtevami, kaj bo potem?
Večkrat smo že na tem mestu povdar-jali, da na Dunaju nas ne poznajo in da nočejo tudi poznali nas, kar je ministerski predsednik z nova dokazal, ker je pri pogajanjih popolnoma prezrl Jugoslovane. — Pogled mi-nisterskega predsednika je z Dunaja obrnjen samo proti severu, proti jugu se obrne le »vsake svete čase* enkrat. In vendar je položaj lak, da je bas sedaj najlepša prilika, rešiti jezikovno vprašanje sirom cele Avstrije, in no samo na Češkem in Morav-skem. Med Slovenci in Hrvati se je pokazalo že pred desetletji bas isto gibanje, kakor med Čehi, gibanje, ki stremi po ravnopravnosti! Današnji dan v Avstriji ni samo med Nemci in Čehi jezikovno vprašanje pereče, temveč tudi med Nemci in Slovenci ter med Slovenci, oziroma Hrvati in Italijani; toda ministerski predsednik in ž njim drugi na visokih stolcib v državi sedeči gospodje tega jezikovnega vprašanja ne poznajo ali   nočejo poznali.
Avslrij.ka vlada je bogata na raznih hibah in k onim hoče prideti šo to, da ne namerava rešiti jezikovnega vprašanja vkupno za celo državo; govori se le o Nemcih in Čehih, Jugoslovani pa čakajte !
Preziranje Slovanov sploh je tičalo nekdaj centralni vladi v mesu in krvi: sedaj, ko so se za Poljaki dokopali tudi Čehi do veljave, da je vlada primorana računati na nje ter jim dati pravice, pa prezira še vedno Jugoslovane. Za to pride maščevanje in pride čas, ko bo vlada uvidela, da je bila sedaj najugodnejša prilika napraviti mir v jezikovnem pogledu po celi državi. To preziranje se bo maščevalo, kakor se maščuje dosedanje postopanje vlade s Slovani. Nemcem je šla na roke, da so mogli in še morejo pritiskati Slovane ob zid. Sedaj, ko so stopili Cehi na površje, pa so Nemci odpovedali svoje sodelovanje v prid državi, kateri s svojo ob-slrukcijo spodkopujejo gospodarska tla ter jo spravljajo ob ugled pri drugih državah.
Pa naj bo tako ali tako, Slovani v Pri-merju vomo, da se bodo nam tudi še naprej delile »dobrote* iz namestniške palače v Trstu tako, kakor «e bo gospodom baš zdelo in zlj ubilo.
»O vsem tem, kar si mi de;al, mislil sem tudi jaz ter mislim še neprestano. Ali veš, starec, koliko ur je v petih letih t* V vseh petih letih ni bilo ure, da hi ne bil snoval maščevanja za svoje sovražnike. Niti za trenutek nisem počival. Nisem vedel, kaj je mladost. Veselice v Rimu so mi bile tuje. Iskal sem tam samo orodja za svoje maščevanje, iskal veščakov... ne govorništva in modroslovja — za to žalibog nisem imel časa. Gladijatorji, zmagovalci v cirku <o bili uioji učitelji. Oni so me napravili sposobnega k maščevanju. Šejk! vojak sem, toda to mi ne zadošča. Da doseženi svoj namen, moram biti poveljnik. Radi tega so tudi udeležim pohoda proti Partom. Ako se vrnem iz njega nepoškodovan, takrat... (pri tem je dvignil
kvišku   stisnene  pesti-----)  takrat  pokažem
Rimu, kakošuega sovražnika si je odgojib Z življenjem tisočerih Rimljanov poplačam svoj račun. To je moj odgovor, šejk !"
llderim položi roko mladenču na glavo, kakor blagosljajoč ga v njegovih namenih.
„Ako ti tvoj Bog ne pomaga, Hurov sin*, reče, »pa je bržkone že umrl v nebesih! Pomni, jaz, vse moje imetje, ljudje, konji, velblodi in puščava — vse čaka tvojih ukazov, vse bo služilo tvoj: osveti! Prisegam ti! A sedaj z Bogom ... Pred večerom se vidiva..."
Po teh besedah je šel ven pred šotor,
Za nas menda ni Dunaja, zadosti je, da imamo namestnike, kateri nam niso naklonjeni. Pri nas ostane še vse lopo po starem in kaj koristi, ako hodijo naši poslanci na Dunaj v državni zbor pripovedovat o krivicah, katero se gode Jugoslovanom, ko pa centralna vlada misli, da so naši poslanci tam samo »radi števila". Južne slovanske dežele so jej ,,terrn ineognita" in kakor sedaj stoji splošni politiški položaj, ostanejo tudi v prihodnje.
Toda enkrat se le mora spremeniti položaj v Pri morju tako, da bo Slovan ravno-praven z Italijanom, enkrat vendar morajo visoki gospodje na Dunaju uvideti, da tako no sme iti dalje vPrimorju, kjer cvete »irre-dcnla" in kjer se porajajo mod Italijani dan za dnevom v večjem številu proliavstrijski pojavi, enkrat vendar mora sprovideti vlada, komu gre več pravice, ali onemu, ki škili čez mejo, ali onemu, ki niti za hip ni omahoval v zvestobi do Avstrije U?r ki je v najnevarnejših časih čuval avstrijske interese ob jugu? Tačas ga je vlada poznala, danes* ga ne pozna, temveč ga je postavila pod gospodarja, ki dela ž njim, kar hoče!
Zgodovina, najboljša učiteljica, pravi, da .<& maščuje vsaka zloba in vsaka storjena krivica že tukaj na zemlji, in kaj takega se utegne zgoditi tudi v Primorju c. kr. vladi.
»Dobrote" iz namcshiiške palače v Trstu Že prisedajo nam, slovanske potrpežljivosti bo enkrat konec in kaj potem ? — »Svaka sila do vre m ena!"
0 Andreju baronu Selicvinu.
Bliža se čas, ko se odkrije našemu Če-hovinu spomenik v rojstni mu vasi, v Bra-nici. — In to se zgedi dne 14. avgusta t. I. prav slovesno. — O baronu Čehovinu se je že mnogo pisalo; pa vendar bi bil on že cel6 pozabljen, ako bi bili razni pisatelji i dopisniki mirovali in molčeti.
Med prvimi, ki so o Čehovinu pisali v javnost, je bil prečastili gospod vojni kaplan Hueber, kateri se je porodil 1. 1810. in je bil slovenski pesnik in pisatelj; umrl je baje 1870. 1. — Ta je pisal v „Noviceev I. 1855. članek: »V spomin baronu Andreju Čehovinu, stotniku c. kr. topništva, umrlemu 10. sept. 1855. 1."
kjer je suženj že držal njegovega konja. Zasedel ga je kakor mladenič in zaobrnivši ga, zdirjal na njem proti mostu.
VI. Vožnja čct.Torfce.
Pismo je obsegalo za Ben-Hura mnogo važnih novic. Pred vsem drugim je izvedel iz njega, da je Me«sala pripadal k zarotnikom proti njegovi rodbini, da sta on in prokurator delila obilni plen; da se je bal vrnitve onega, katerega se mu je ljubilo imenovati /zločinca" in končno, da je bi! pripravljen na vse, kar bi moglo odstraniti to bojazen za vedno.
Pismo je bilo nekako priznanje krivice in napoved nevarnosti ob enem. Ben-Hur je hotel to vse trezno premisliti. Njegovi sovražniki so bili isto tako mogočni kakor zviti. Ako so se ga bali, imel je on še manj vzroka bati se jih. Trudil se je zbrali svoje misli, preudariti svoj položaj, toda premagovali so ga premočni občutki, da bi jih mogla nad-vladati treznost. Gotovost, da mati in sestra še živita, ga je napajala s tako veliko radostjo, da je pozabljal, da nima še pravega zagotovila v tej teči... Bil je na svetu človek, kateri bi mu mogel povedati, kaj se godi ž njima, ko bi hotel. Da, toda ta človek bi rajše umrl, nego odpri usta v pojasnijo.
Potem je znani slovenski pesnik M. Hlad-nik, profesor verstva na goriški veliki realki, ovekovečil našega Čehovina v sonetu priob-čenem, ako se ne motim, tudi v ..Novicah*. Ta sonet se glasi:
Pondsi se, slovenska domovina! Tud'ti sloveče svoje imaš rojake, Tud' ti sloveče hrabrosti junake, Ti viteza slovefga: Čeh o vi na l
Z junaških prsij trojna mu svetlina Se bliska, kine najhrabrej za bojake, In vmes tud* red narvikši za vojake, Terezjin križ požlahtni slave sina.
Toljk'slave pa veljavna si glavica V krvavih bitkah je pri Montanari Pri Volti zadobila, pri Novari.
Ponosi, slavna se po njem Branical Branitelja, ki tac'ga carevini Rodiš na vedno slavo domovini!
Dolgo let jo potem sledil — molk, kajti o Čehovinu ni bilo vefi ne duha ne sluha; smelo rečem, Čehovin je bil pozabljen.
Lelav187G. se je pa v posestniku g, Florijanu čehovinu v Braniei, ki je nečak našega junaka barona Čehovina, rodila misel, zopet sprožiti med svet željo: kako bi se oslavilo ime barona Čehovina in kako noj bi se mu postavil javni častni spomenik.
V to namero se je obrnil g, Florijan Čehovin de gospoda (sedaj ranjkega) Viktorija Dolenca, urednika wSoče", proseč ga, naj blagovoli glede tega kaj ukreniti.
G. Viki. Dolenc mu je odgovoril, da jo preobložen z delom in da za sedaj ne more ničesa storiti. Nasveloval pa mu je, naj se obrne do g. Anton Lebana- Mozirskega, ki je tačas učiteljeval na spodnjem Štajerskem, češ, on bode o tem kaj pisal. — G. Florijan Čehovin je g. A. L. M. pisal pismo ter ga prosil naj po nasvetu g. Dolenca spiše Članek za »Sočo" o baronu Čehonu. G. A. L.*) Mozirski je bil takoj zadovoljen ugoditi tej želji ter je prosil g. Flor. Čehovina za potrebne podatke. — Kmalu potem je »Soča* prinesla tri podlistke o baronu Čehovinu iz peresa g. A. L. M. — V teh podlistkih se je opisal Čehovin kot junak in od cesarja povišan v barona. — Nasveloval je g. A. L. Mozirski, naj bi se mu postavil javen spomenik v Braniei.
To je nekaj pomagalo. Mnogo se je govorilo in razmotrivalo, kako bi se to uresničilo ; pa kmalu je vse zopet potihnilo. — Tako je zopet minulo mnogo let in baron Čehovin je bil — pozabljen.
Ben-Hur je pozabil tudi na to v tem trenutku veselja.
S trdno vero je upal, da veliki Jehova vzame njegovo zadevo v svoje vsemogočne roke. A pod takim varstvom kaj mu morejo storiti njegovi proganjalci?
Med tem sanjarenjem so mu prihajale neprestano na misel šejkove besede: »Hurov sin,"
Odkod je mogel šejk vedeti to? Ne od Malluha, a še manj od Simonidesa —• za trgovca je bilo uspešno, če je o tem molčal. Ko bi mu Messala to povedal? Ne, to ni mogoče, takšna odkritosrčnost mogla bi biti zanj nevarna. Zaman si je ubijal glavo. Toda naj si je že bil oni tajnostni napovedovalec, kdorkoli je hotel, toliko je gotovo, da je bil njegov prijatelj in kot tak mu v primernem trenutku dospe na pomoč... A to že danes, nemara jutri. Čakal je že tako dolgo ... torej še trenutek potrpljenja...
In čakal bi potrpežljivo, ko bi vedel, da tudi mati in Tirza lahko mirno čakata na veseli dan svidenja, ko bi mu vest ne očitala, da še ničesar ni storil za nju.
Hoteč zbežali od te misli, je blodil po gaju ter se mudil pri delavcih, ki so obirali datelje, ogleduje njihovo delo. Toda tem se je močno mudilo, a ne toliko, da ne bi imeli Časa pogostili ga po stari navadi s sadjem. Prijazno se je razgovarjal ž njimi.
M v žrjavici te patrijotične misli je tlela I iskra narodnega navdušenja do  našega cehovina, katera je šinila zopet v javnost ter se je zopet začelo javno razpravljati o spomeniku bacona Cehovina.
Gospod Janko Leban, brat g.A.L.Mo-zirskega, znani pesnik in pisatelj ter naduči-telj na Kranjskem, je spisal knjižico v nemškem jeziku o Cehovinu. To se je zgodilo L 1895. Knjižica ima60 stranijin slove: ,An-dreas Freih. von Čehovin, k. k. Ar-tillerie-Hauptmann. Ein osterreiehi-scher Held". (Cena 50 kr.) — Spisal je knjižico | v nemškem jeziku zaradi tega, da je bila tudi j visokim krogom pristopna ter da bi se lažje j doseglo namen — postaviti baronu Cehovmu j javen spomenik. V knjižici najdemo tudi na | prvi strani sliko And. barona Cehovina. Ta knjižica^ je dosegla svoj namen ter se je raz- J širila povsod križem naše domovine in naše mile Avstrije, še celo na najvišji dvor in v najvišje aristokratske kroge je došla in našla je mnogo zanimanja in priznanja. — Razm nadvojvodje in poveljniki raznih vojaških polkov so jo nakupovali in širili med vojaštvo. Tako je prišla slava baroaa Cehovinova zopet na površje. Vsled tega se je zopet začela izražati želja, da bi se junaku Cehovinu postavil spomenik v njegovem rojstnem kraju. Znani predsednik veteranskega društva in ces. kr. domobranski stotnik v Gorici, gospod Anton Jacobi, se je oklenil te misli, osobito tudi za to, ker je g. Janko Leban letos priobčil lep spis o Andreju baron Cehovinu v »Koledarju družbe svetega Mohorja«. — Lotil se je vrli avstrijski patrijot nabiranja doneskov za Čehovinov spomenik in nabral je toliko denarja (več tisoč goldinarjev), da se ta želja 14. avgusta t. 1. uresniči ter postavi baronu Cehovinu spomenik, kateri bode poročal o neumrljivih Cehovinovih junaštvih sedanjim in bodočim rodovom. — In zares ponosni smo lahko Slovenci na našega Cehovina spomenik, kajti med darovatelji se blišči v prvi vrsti ime našega premilostljivega cesarja Franca Jožefa I., ki je daroval 400 gold.
»Oesterreich! Deine Todten solist Du ehren« je pisal Th. Kornerin to se letos uresniči, kajti baš ob 50 letnici vladanja našega premilega cesarja bode baronu Cehovinu, našemu rojaku in junaku, postavljen spomenik po načrtu našega rojaka Maksa F ab i a ni j a (iz Kobdilja), arhitekta in docenta na dunajski tehniki.
Na dolgo in široko opisovati našega Cehovina, ni danes moja zadača. Gg. čitatelji najdejo to v omenjenih spisih in knjižici ter v letošnjem .Koledarju družbe sv. Mohora". G. Janko Leban izda pa v proslavo tega dneva, kakor smo zvedeli, slovensko spisano knjižico o baronu Cehovinu. Ta knjižica bode obsegala vse o Cehovinu. Te dni bode zagledala beli dan. Želimo, da bi se širila med naš narod, po naši mili Avstriji, ter bi pričala, da
.... slovenska domovina! Tud' ti sloveče svoje imaš rojake, Tud' ti sloveče hrabrosti junake, Barona tud's!oveč*ga: Cehovina! Pri tej priliki  omenim še ob kratkem, kaj piše pisatelj g. Anton Dolleczek o Cehovinu v knjigi: »Neues lllustriertes Vaterlan-disches Ehrenbuch*. H. del, katero  je izdal g. Albin baron Teuffenbach o priliki 40 letnega vladanja Nj. Vel. cesarja Franca Jožefa L leta 1888. 1.
V tej knjigi najdem na str. 273. spis: ,Alexander (pa ni bil Aleksander, ampak Andrej) Freiherr von Zhechovini, (pravilno Čehovin), k. k. Artillerie-Hauptmann und Be-sitzer der drei hochsten militarischen Aus-zeichnungen fur Tapferkeit".
G. pisatelj piše: Topničar Čehovin je imel priliko 1. 1848. in 1849. v Italiji prisvojiti si najvišja vojaška odlikovanja hrabrosti in sicer: veliko sre-berno in veliko zlato svetinjohrab-rosti in Marije Terezije red. Tukaj je napravil g. pisatelj Dolleszek zvezdico kot znak opomnje in pri zvezdici je tiskano: „On je prvi avstrijski častnik naše armade, ki je imel tri najvišja vojaška odlikovanja za hrabrost in tedaj zasluži mesto v »Vaterlandisches Ehrenbuch*.
(Konec prih.)
DOPISI.
S Krasa, 27. julija. — V nedeljo je bila lepa veselica v Koprivi. Izletelo je tja »Tržaško podporno in bralno društvo". Pri-klopilo se je temu društvu tudi pevsko društvo »Kolo« iz Trsta.
Vas Kopriva je bila vsa v zastavah; celo na zvoniku je vihrala velika trobojnica. Dvorišče g. župana Lovrenc i ča je bilo krasno ovenčano z zelenjem in zastavami. Tam je bil tudi oder z napisom na vrhu: »Slovani! veselimo se". — Pred vasjo so bili napravili slavolok »Tržačanom* na čast. Pred njem so Koprivčani z mavhinjsko veteransko godbo pričakovali izletnike, ki so se pripeljali v omnibusih in vozovih. — Topiči pokajo, godba svira, izletniki se pripeljejo; izvršč se običajni pozdravi. Izletniki in nebroj naroda odkoraka z »Naprej zastave Slave" po vasi.
Ob 6. uri je pričela veselica na dvo- j rišču g. župana Lovrenčiča po že objavljenem vsporedu in sicer:
1.  Pozdrav predsednika, kateri se je posebno zahvalil m a v h i n j s k i veteranski godbi za vdeležitev, ker se je prvaška godba v zadnjem trenutku sodelovanju odpovedala. |
2.  »Pozdrav Krasu* ~ je prav de ro j deklamoval komaj iO-letni deček Rože t' t j iz Trsta.                                                        j
3.  »Naprej" je dobro svirala godba.
4.  G. Laharnar: »Gorska cvetlica* seje pel izborno in se je moral ponavljati.
5.  »V boj" je svirala godba.                 j
6.  Pesem   »Naš narodni dom" je prav j dobro deklamovala gospodična Cerkvenik iz Trsta.                                                        j
7.  »Lepa naša domovina" — je svirala godba.                                                           I
8.  H. Volarič: »Lahko noč", mešan j zbor se je pel precizno.
9.  »Slov. potpouri" — je svirala godba j eksaktno.
10.  II.  Bandel:   »Križaci   na   morji", mešan zbor z mezosopranom,  šolo: je pela gospodična Cerkvenik vrlo dobro, da se | je  morala  ponavljati.   To je bila  najlepša programova točka.
11.  Mazurka, svirala je godba.
12.  G. Laharnar:   »Vesela   tovaršija", mešan zbor s spremljevanjem godbe je jako | ugajala.                                                          j
13.  pl. Kleinmayr: ..Kateri bo", igra v I dveh dejanjih — je vzbudila mnogo smeha. Vsi sodelovatelji in sodelovateljice so užili občo pohvalo in so se morali konečno na odru pokazati. Najbolj je ugajal dr. Bistro-glav (pevovodja »Kola« g. V o g r i č).
14.  Umeteljni ognji s prozornim kolesom, na katerem je bilo daleč na okoli videti: »Živi Kopriva!"
Po končanem sporedu se je vršil ples na dvorišču g. župana Lovrenčiča, kateri je trajal z veliko vstrajnostjo do ranega jutra. Pevke, pevci in narod so se pa razveseljevali v prostorih krčmarja in posestnika g. B a t i č a (prej Zega) pri izbornem teranu, vipavski kapljici in pivu. Postrežba je bila prav dobra; jedi okusne in razmeroma cene. Pevsko  društvo   »Kolo"   je  navdušeno pre-
, pevalo lepe slovenske komade. Vršile so se primerne napitnice in govori. — Med tem so se nabirali prostovoljni darovi za zastavo pevskega društva »Kolo".
I          Okoli  11. ure  so  se  odpeljali   tržaški
j gostje — burno pozdravljeni  od  oduševlje-
, nega naroda.
Lepa hvala društvoma na krasno napravljeni veselici. — Vivat secmens!
Iz Svetega pri Komnu, 27. julija. — Predvčeraj,  to je 25. t. m.,   se  je  pri nas dogodila velika nesreča. —  Okoli tretje ure I popoldne  sta se igrala dva otroka pri lokvi, (kalu)   nahajajoči    se   pri   hiši   tukajšnjega krčmorja,  metajoča kamenčke na žabe, ki so skakljale po lokvi. Nesreča je bolela,  da se I je pri tem delu  še ne  3 leta stara  deklica ( Angela, hči tukajšnjega posestnika Jožefa Malica (»Mežnarjev") spodtaknila ter padla j v precej globoko vodo. — Pet let star brat j te deklice je takoj tekel domov, da je očetu J povedal, kaj se je zgodilo. Oče naglo pribiti na lice mesta,  in deklico iz vode potegnivši je videl,  da je  že   — mrtva.  —  Vse  po-skušnje, deklico k življenju vzbuditi, so  bile zaman. Velika žalost in strah je nastal v občini  in  vbogi  roditelji   so  pretakali  obilne | j solze   žalosti in trpljenja.  —  Danes je  bil j pogreb ponesrečene deklice.
Iz tega sledi nauk, da stariši in roditelji naj vedno pazijo na svoje otroke, da ne padejo v nesrečo. Otroke se nikdar ne sme brez varstva pustiti.
O tej priliki pa moramo nekaj povedati na uho našim občinskim starešinam glede one nevarne lokve.
Ta lokev je ravno pri cesti — tako, da je otrokom nevarna, ker je lahko pristopna. — Ona ni obzidana in nima nobene ograje. Okorne in slabe stopnice vodijo od ceste navzdol do vode. Takoj pri vodi je zadnja stopnica in pod to stopnjico je takoj globoka voda. Ako se človek pri tej stopnjici le malo spodtakne ali pa izgubi ravnotežje, telebne v vodo in je v veliki nevarnosti za življenje. — Odraščen človek bi se morda lahko še rešil, a otrok se ne more rešiti. — Slišal sem, da je pred 60 leti tamkaj ponesrečila žena, ki vodo zajemala.
Gospodarskemu svetu sedaj predlagam, da ono lokev obzida ter napravi primerne in ograjene stopnjice do vode. — Ako tega ne
stori, se bodo lahko dogodile še druge nesreče, kajti otroci tamkaj najemajo vodo in lahko se kedo noter prekucne. Tedaj pozor! Videlant consules!
Domače in razne novice.
Minister dir. Baernreitkcr v Gorici.
— V sredo je prišel trgovinski minister v Gorico. Ogledal si je razne tovarne, med njimi tudi one v Stračicah in v Podgori. Spremljal ga je med drugimi tudi poslanec Lenassi, ki je baje nasproti ministru po-vdarjal potrebo, zgraditi most čez Sočo, kateri bi vezal Podgoro z nasprotno stranjo in po katerem bi se moglo voziti, ker dosedaj med Podgoro in nasprotno stranjo ni nikake zveze in je potreba z vozovi daleč naokrog, da se dospe v Podgoro.
Minister je odšel pogledat si starodavni Oglej. Danes se vrne v Gorico, da pregleda poštni in brzojavni urad.
Ministra je spremljal — Blaž. Ce sta govorila o Slovencih v deželi, kdo ve, kaj mu je Blaž vse natvezil!
Premešceiije. — C. kr. poštnega ofi-cijafa g. A. P e z d i č a so premestili iz Gorice v Pazin.
Žid Je delil »odpustke* na Porcijuu-kulo v jutro pred kapucinsko cerkvijo. Čakal je slovenske pobožne romarje ter jim delil listke v slovenskem jeziku z opomnjo, naj kupijo vse pri njem v Tržni ulici. In gotovo je bito naše ljudstvo tako nespametno, da je drlo k zidu kupovat zastarele reči iz raznih tovarn. Tako zna žiti izkoristiti za se katoliški praznik.
Prosto ljudstvo ne v«; vsega, ne pomni, kako in kaj je potreba storiti, kadar pride v mesto, kje naj kupi to in ono itd. Zato pa ne nehamo obračati se do rodoljubov po deželi, da podučujojo nase ljudi ob raznih prilikah, kam se imajo obrniti, kadar pridejo v mesto. Rodoljubi, delajte, vsi oni stanovi, ki ste s kmečkim ljudstvom v dotiki, upli-vajte v takem .smislu, pa se bo marsikaj spreobrnilo ! Rodoljubi, budite in svarile ! Na ta način največ koristite naši sveti  slovenski
nalogi..........
Kako se naši ljudje »mesij"- - N« Kanalskem je na potovanju tržaškega namestnika predstavil v neki občini okrajni glavar goriški namestniku župana v slovenskem jeziku. Namestnik ga vpraša: Kako je v vaši vasi župan? En mož, kaj je rekel na teh par slovenskih besed 't Nekako zamislil se je, potem pa izustil v nemškem jeziku: Keine Strassen, keine Strassen! Ju to je bilo vse. Čemu se sili z jezikom, katerega ne zna in čemu  se  smeši?   Žalostno, žalostno!
Gonja na rj-parje. -- Pišejo nam: »Minolo nedeljo je bilo nekje na Goriškem po poljih videti nenavaden prizor, ki nas je spominjal na one divje gonje ,llaberleld-treiben" imenovane, katere narod po Bavarskem vprizarja prešernim mogotcem. Z vseh stranij so pridrvele trumo mož s hribov okolice pod vodstvom žandarjev naravnost čez meje in obdelana polja, uhlast je baje mislila ujeti z tako veliko gonjo neke zločince, (tujce?) ki so minoli teden oropali dve ženski. V ta namen so je vpreglo bližnje vasi in res je moralo iz 10 županij obilica mož prijeti za debele gonjače in hajd čez dni in strn, mesto nedeljskega počitka. Ni verjetno, da bi bil sluh o tem podjetju, ki se je že popred povsod kot javno tajnost razglašalo, zapodil predrzne »ravharje", saj ni nihče upal, \\.\ sploh zločinci, izvrši vši napad in rop, počakajo par dnij na svoje zasledovalce. Zanimivo pa je, kako »od zgoraj'' navajajo ljudstvo, da spoštuje praznik, namenjen delavcem in kmetom v počitek! Za kakega mi nlaira verujemo, da je bila to kaj imenitna zabava. ah med treznimi možmi so se čuie pritožbe in Vaklik: »V vse časnike bi moralo priti, kako nas imajo za norci". Morda se je nekje mislilo, saj itak ti ljudje ne vedo, kaj početi, saj vsi le mislijo na to, kako bodo v kratkem obogateli, ker dobe nazaj vse .vložke" z obrestmi na obresti morda se povrhu. Za to so menda mislili, da malo gonje jim ne škodi. Če se pa vse sklada z zakoni, neverno*.
Tatvine in napad. — V noči med 1. in 5. so okradli tatovi tobakarno Lebauovo nasproti ljudskemu vrtu. Pobrali so obilo tobaka. Enega tatu so baje že dobili.
Dalje so po noči lopovi napadli nekega človeka na pot' proti kolodvoru ter mu vkradli 31)0 frankov in zraven so ga pretepli tako, da so morali reveža prenesti v bolnišnico.
Zborovanje v Podgori. — Ker nismo dosedaj utegnili, omenjamo še-le sedaj o zborovanju to: V nedeljo 24. pr. m. se je vršilo v Podgori v občinski hiši (v stari šoli) zborovanje,   na katerem  se  je razpravljalo   o i krščansko-socijalnih   načrtih   in   o   pomenu »Katoliškega  slovenskega delavskega društva v Gorici". Vabila so bila osebna. Zborovanje je bilo zanimivo. V   prvi   vrsti  je  nas razveselila točka, s katero so povedali, da obsegajo krščansko-socijaini načrti pri nas tudi narodnost  tako, da slovenskega krščanskega socijalista je smatrati povsem dobrim I Slovencem v pravem pomenu besede. Veselila je nas ta točka,  ker dosedaj  ni  bila javno i izražena.  Popolnoma javno se tudi na tem zborovanju  to  ni zgodilo,  zato  pa  želimo, Ida  gospoda  nikdar  ne  pozabijo povdarjati na svojih  zborovanjih I in javnih shodih narodnosti. To je
i neobhodno potrebno,  zlasti tam,  kjer preti
slovenskemu narodu pogin t. j. v onih krajih,
kjer z vso močjo vsiljujejo italijanščino, kakor
na primer v Podgori. Spodbujati k narodni
zavednosti ter povdarjati stališče Slovencev,
je  potrebno   na  vseh takih   shodih;  poleg
I drugih običajnih točk kaže obdržati  tudi tu
! na vsporedu. Izmed govorov omenjamo po-
j sebno onega preč. g. dr. Josipa Pavlice,
ki je odvračal  od  sebe  in  svojih  sobratov
očitanje socijalnih demokratov, da je katoliška
duhovščina kriva socijalne bede itd. Posebno
lepo v daljšem govora s poljudno besedo, s
! primerljaji  in dokazi,   vzetimi iz resničnega
I življenja, je  predaval preč.   g.  Št.  Peterski
j kapelan K n a v s o varčnosti,   katere naj se
i priuče naši ljudje, ter o manjših hranilnicah
in posojilnicah, ki so trdnjave proti oderuštvu
in ki ponekod čuvajo tudi narodnost. Takega
I ali sličnega govora s poljudno besedo   treba
I večkrat po zborovanjih.
I           Iz zadnjega zborovanja se je razvidelo,
da se je cela reč postavila nekam na realna
tla,   misli   so   se   razvile,   smoter je  dobil
jasnejši   izraz,   in  za  to   se   nadejamo,  da
obilni trud obrodi tudi obilni sad.
Zborovanju je predsedoval preč. naš g. državni in deželn poslanec, dr. A n t o n Gregorčič.
Tudi v Pevinl nameravajo v nedeljo plesati na laški takt. Ne malo smo se začudili, ko smo slišali to vest in sicer iz dveh vzrokov. Prvič smo pričakovali, da imajo fantje v Pevmi toliko narodne zavednosti, da bi jih bilo sram sukati se ob laški godbi, in drugič si niti od daleč nismo mogli mislili, da bi županstvo dovolilo v slovenski Pevmi ples z laško mostno godbo. Ta reč je sicer skoro, ali vendar Se ne končno dognana in zato u p a m o, da ukrene si. županstvo tako, da ne dovoli javnega plesa z laško godbo. Če že res mora biti ples, naj fantje počakajo Se malo - poletje je Se dolgo, •--in po tem, če že ni drugače, naj brusijo i pete po plesišču, a in s ! o v e u s k i takt! I Čemu odnehavali in uklanjati se tam, kjer je potreba le malo resne volje in par pametnih gorkih besed, pa se napravi red ter se odstrani sramoto, katero bi si prizadeti činitelji nakopali z dovoljenjem takega plesa! V kratkem se bo vrši! v Ljubljani shod slovenskih ž u p a n o v in kaj naj po-I reko tam oni župani, ki dovoljujejo v svojih občinah laško godbo ter tako rede Italijane, ki nimajo za Slovence drugega kot p s o v k e in poželjenja po slovenskih grobih!
Č" ni poguma in odločnosti lam, kjer morala biti v prvi vrsti, potem je ves nas boj brezuspešen.
I/ PrvaHne. — »Prvaški Sokol* je pokazal v nedeljo lep napredek. Telovadba, katero so izvajali Prvačkovci, je sploh ugajala : videlo se je, da so se prvaški Sokoli prav marljivo vadili, za kar gre posebna zasluga bratu Antonu Z o r n u, ki je, čeprav še mlad, dober učitelj. Le tako naprej!
Domači prvaški pevci so peli prav do-
[ hm; sicer se pa pevci tam   pred drugimi že
j nekdaj odlikujejo.
Sedaj pa še nekaj:
Dokler ni pričel ples, je šlo vse po najlepšem redu, potem pa so začeli neki mladeniči iz Gradišča razgrajali, trdeči, da oni so na svoji posesti in da oni sinejo ukazovati. Čudna trditev! d spada mlin z gajem tudi pod kataslralno občino Gradišče, nimajo do-
I tičniki nanj nobene pravice, kajti ni njih lastnina, ampak koga drugega. ¦— In potem bi svetovali znanemu goriškemu kom i ju v i t a i i j a n s k i si i: ž b i, o katerem se je že mnogo pisalo, kakor tudi nekemu .i t a l i j a n-s k e m u* trgovcu, kateri je napis nad svojo trgovino odstranil, naj drugikrat s svojim ne-umetnim vedenjem lepo doma ostaneta ter ne
i prideta več dražit n iših ljudij. kajti l.ihko bi
j jo pošteno skupila, kar bi tudi zaslužila. — Toliko njima   v ravnanje za prihodnjič!
Iz Itraitlce se nam piše: Za slavnostni dan pri odkritju spomenika se na 4 krajih zapravljajo   prirediti   veselice.   Lepa prilika,
i spomniti se tudi naših narodnih potreb; pa do zdaj ni meiuU še nič gotovega v tem ozira ^ Le veseiični odbor, in sicer od veselice, katera bode najbolj oddaljena od spomenika, se je odločil čisti dohodek podariti za narodne potrebe. Odločite se tudi drugi, posebno Nt i, kateri jih priredite v oblizju spomenika, ker to je za odlične rodoljube najboljša privlačna sila in prostori bodo na-
I polnjeni.
Iz Boka. — Veliko je že pisala ce-I njena »Soča" o .Rokodelskem bralnem društvu", katero naj bi se ustanovilo v Bolet, j Potrebe takega društva so znane vsakomur. Po vsakem takem dopisu seje začelo nekako [ gibanje med priprostim ljudstvom bolškhn. \ Kamor je človek prišel, govorilo se je le o • iopisu. Slednjič smo prišli do tega, da smo i vstregli cenjenim dopisnikom ,Soče*.
Dne 31. pr. ni.  so se zbrali rokodelci,
J obrtniki,  kmetovalci  in    drugi   gospodje   v
posvetovanje. Prevdarjali so o potrebi takega
društva in o namenu  istega. Zjedinili so se
in sklenili, da se ustanovi »Delavsko bralno
društvo". Pripravljalni odbor je izvoljen. Na ~
I ioga mu je, da sestavi pravila in odpošlje v
j potrjenje.  Sklenilo   se je  tudi, da ustanovi
j novo društvo lastni tatnburaški zbor. To bode
j tudi velik korak za naš trg.
J          Dne 21. avgusta priredi »Čitalnica* ve«
i selico, katere čisti dohodki so namenjeni za
J novi tamburaški zbor.
i          Še   nekaj pa  polagam   Bolčanom  na
srce. Velik korak ste naredili. Gledati Vam je pa, da bode društvo tudi uspevalo. Trdni morete biti in ne gledati na zapreke, katere bode novo društvo še premagati moralo. Držite skupaj in z združenimi močmi delajte v korist narodu, čegar pristni sinovi ste. Pridno zahajajte Citat, ker le s čitanjem si pridobite duševne hrane, s Čitanjem se tudi omikate.
Pred nekaj leti je nek dopisnik v »Soči" omenil, da bode podpiral vsako leto tako društvo, če. se ustan6vi, z zneskom 10 kroji. Prosimo toraj rjosp. dopisnika, da ostane mož beseda, kakor hitro bodo potrjena pravila. Dalje se obteženi tudi jaz z vsakoletnim zneskom 10 kron v podporo društvu, dokler bode isto obstalo.
Bodite toraj trdni, dragi BolCani, in podpirajte novo društvo, kolikor'je t~*vaši moči. Pridite v obilnem številu k veselici; čim več dohodkov, tem prej se ustanovi tamburaški zbor. Sam pa klicem novemu društvu; Živi, rasti, cveti!                 Bolčan.
100.000 kron enkrat in 25.000 kron 3 krat so glavni dobitki velike jubilejske razstavne loterije, ki se izplačajo v gotovini samo proti 20% odbitka. Opozarjamo p. n, čita-telje, da bo prvo žrebanje nepreklicno jutri.
Radodarni donelkl.
Za ,Šolski dom":
Prejelo upravništvo; Zložili obmejni hribovci pod Kukom 4 gld. — Trentar zbral v veseli družbi v naši divni Trenti pod očakom Triglavom 4 gld. — V gostilni pri Rebku v Lokavcu zbral Jože Slokar li gld. 5 ki., (katere so darovali- Josip Rebek, ključ, mojster iz Ljubljane 2 kroni, Avgust Kovač, mojster v predilnici, 1 krono, Fran Rebek iz Ljubljane 1 krono, Ivan Lokar 25 h., Veno For-nazarič in Neimenovani vsak po 15 h. — Andrej Drašček, upokojeni odlikovani učitelj v Vrtojbi, tretji obrok ustanovnim; 10 gld. — Ranjeni zamorec v društveni gostilni 28 krajcarjev. — Oddelek vojaško - vel iranskega društva v Biljah 10 gld. — Jernej Kopač nabral v Celju o priliki neke dražbe 4 gld., katere so darovali: Po 1 gld.: trgovca Anton Kolone in Karol Vanič; po 50 kr.: Rudolf Kukec, Janko Vavken, Kdvard Zeman in Kos Gregor. — Pri novi maši č. g. Antona Grbca v Šmarijah gld. 11-50 po odbitku poštnine. - V čast sv. Mohoru od vrnitev nesreče trinajstemu bojda pretečo — da ne pride nikdar, mej lil zbranimi zložili gld. 5'lili. - Visela družba pri krogljanju v vasi Slokarji pri Lokavcu gld. 2'10. — Skupaj gld. 531)8.
Doneske, puslane upravništvu do četrtka opoludne. se bode objavljalo vsaki p e t e k.
Društvene vesti.
^Rokodelsko podporr. društvo" v Lokavcu vabi k slavnostni veselici o priliki blagoslovijenja društvene zastave, katera bode v nedeljo dne 7. avgusta 1898. na dvorišču g. Fran R e b k a v Lokavcu. —- Vspored: !. Zjutraj !)•> sv. maša, po isti blagoslovljenje zastave. ¦¦- 2. Ob 3. uri popoludne prenos zastave z godbo na mesto veselice. — 3. Nagovor.  —   4. Uavdn:   »Cesarska himna*.
—   5. Dr. Razlag: »Domovini*. — 6. Ur. Volarič: .Na planine*. — 7. Simon Gre* gorčic: »Naš narodni dom*, defclamaeija. — 8. Laharnar: »Kosova ženitev". — 9. Igra. »Ženski jok*. — 10. Ples proti vstopnini 10 kr. za vsaki komad. - - Vstopnina k veseliti 20 kr., sedež 20 kr. Začetek veselice ob 4. uri popoludne. Ker je čisti dohodek veselice namenjen v pokritje stroškov zastave. se radodarnosti ne stavljajo meje. K obilni udeležbi uljudno vabi                      O d b o r.
Pevsko društvo »NabrcžitiK* priredi na dan odkritja Gehuvinovega spomenika, dne 14. avgusta, s sodelovanjem pevskega društva iz Gabrija veselico v Branici. Veselica se prične koj po dvršeneni odkritju spomenika. Po veselici je ples, kateri prirediti omenjeni društvi. Vspored veselice prijavimo pozneje.                                           Odbor,
Slovansko pevsko društvo v Trstu vabi na veselico, katero priredi v nedeljo, dne 7. avgusta ob 5. uri popoludne o priliki društvenega izleta v D i v a č o na dvorišču gospoda M a g a j n e na trgu v Divači. — Vspored: 1. D.Jenko: »Naprej*, moški zbor.
—  2. J. S. Bartl: »Dneva nam pripelji žar*, mešani zbor, s sopran šolo; šolo poje gospica Adela M akuc. - S. Godba. — 4. F. S. Viihar: »Bolgarska davorija*, moški zbor. -M. Ilubad: »Narodne pesmi*: a) »Je pa davi slanca pala*, b) »Prišla je miška", c) „Bratci veseli vsi*, d) ,Ljubca povej, povej", e) »Škerjanček poje*. — 6. Godba. — 7. H, Volarič: »Gospodov dan*, kvartet, za dva ženska in dva moška glasa. — 8. V. Novak: ,Hrvatska Hrvatom*, moški zbor. — 9. Zamejski: »Slovencem*, deklamacija. — 10. J. S. Bartl: »Oj planine*, mešan zbor, s tenor-solo. — 11. Godba. — 12. Kuntze: ,Vinska poskočnica*, moški zbor. — Po veselici bode pies, katerega prirede divaški mladeniči.
Društfo Šolski dom. — (XXIII. izkaz od 14. julija do 1. avgusta).
Kot ustanovniki so se oglasili: Slavno županstvo v Biljani s 100 gld., slavno županstvo v Kobaridu s 100 gld,, slavno županstvo v Šempasu s 100 gld. in slavno društvo .Edinost" v Ajdovščini s 100 gid.
Razgled po svetu.
K položaju. ~ Te dni so se vršita baje na Dunaju posvetovanja zastopnikov češkega in poljskega kluba ter Jugoslovanov.
Posvet o vanje pa ni i m e I o p o-voljnega izida, ker t<o Jugoslovani odločno n a g 1 a š a 1 i, da se m o r a ob jednem z češkim urediti jezikovno vprašanje tudi na jugu,sicer Jugoslovani ne ostanejo v večini,
S poiitiškega stališča velezanimiv je govor poslanca dr. Ferjančiča (kateri se strinja z našimi že večkrat izraženimi nazori c rešenju jezikovnega vprašanja) na učiteljskem shodu v Ljubljani. Rekel je:
»Na visokih, na odločilnih mestih prezirajo nas Slovence in se za nas ne menijo. Vsakogar kličejo na posvetovanja, da izrazi svoje mnenje o položaju, samo Slovencev, Hrvatov in Malorusov niso poklicali, dasi so ti najbolj zatirani v naši državni polovici. Slovenci in Hrvati Čutimo to kot žaljenje, proti kateremu bo nastopit" z vso odločnostjo. To preziranje priča, da hočejo na odločilnih mestih napraviti spravo samo mej Cehi in Nemci. Ce se to zgodi, če se mej Čehi m Nemci dožene sprava, potem smo Slovenci, Hrvati in Malorusi odstavljeni s svojim! težnjami in za desetletja potisnjeni nazaj. Vtem mučnem položaju, katerega sami ne moremo premenili, ker smo premajhni in ker je ponekod tudi premalo odločnosti — zanašamo se jedino na prijateljstvo Cehov. To prijateljstvo je naša nada. Zanašamo se, da se slovanska vzajemnost, ki se je o raznih slovesnih prilikah naglašala, izkaže v tistem kritičnem trenotku, ko se odloči, naj li bomo Slovenci in Hrvatje zavrženi ali ravnopravni, kakor nam jamčijo temeljni zakoni. Beseda o slovanski vzajemnosti naj postane kri in meso in naj obrodi tisti sad, ki reši slovenski in hrvatski narod krutih sovražnikov*. Nemški listi so kar padli po tem govoru, kar kaže njegovo vrednost. Da govore proti Slovanom, je seveda umevno.
i Bismarck. — V sobojo je zatisnil i na veke oči na svojem posestvu Friedrichsruh pri Hamburgu knez Bismarck, železni kan-celar nemški, vstvaritelj velike Nemčije, v I visoki starosti 83 let. Nad pol stoletja je mož strahoval Evropo. Nemci so mu za njegovo delovanje hvaležni, saj jim je vstvaril iz razkosanih nemških zeraelj veliko nemško cesarstvo, katero se je za njega popelo do znamenite evropske velevlasti; vstvaril pa je to cesarstvo s krvjo in mečem. Vojne z Avstrijo je bilo treba, vojne s Francozi, in raznih ne ravno lepih politiških spletk se je posluževal Bismarck, da je dosegel, kar je hotel. In kar si je postavil kot nalogo, je izvršil, gledajoč vedno le na konec, nikdar pa na sredstva, s katerimi je segal po svojih ciljih. Kar mu je bilo na poti, je podrl, v svoji krutosti ni prizanašal nikomur, prav kakor, da bi v njem ne bilo človeškega srea. Vojne spletke leta 1860. z Avstrijo in vojna 1. 1870-71 so ga povzdignile med prve državnike v svetovni zgodovini. — Kakor svetla zvezda blišči njegovo ime v zgodovini, toda za-njo stoji velika senca. Militarizem, pod katerim stočejo današnji dan evropske vlasti, je delo Bis-marekovo. On je oborožil Nemčijo in za njo so šle v tem pogledu tudi druge države, vse v obrambo miru. Militarizem požira leto za letom milijone in milijone, vsled česar se po Evropi množi beda in vsled te raste nevolja ljudstva proti obstoječim razmeram, socija-lizem se širi vse navprek in ravno v Nemčiji cveto socijalno demokratslvo ter preti strmo glavi ti cesarstvo, v Nemčiji, od koder je gol militarizem sirom Evrope.
Nemci v Avstriji žaljujejo za Bismarckom, saj jim jo bi! on uzor kot propovednik velike nemške ideje, prav iste, ki v sedanjih časih razjeda Avstrijo ter jo preti ugonobiti. Bismarcka ni več. Nemčija je nekaj zgubila, česar jej ni mogoče več namestiti.
Špansko-ftinerlSka vojn«. - Koliko po priliki stane vojna Amerikancev dosedaj, je razvidno i/. »Glasa Naroda", ki piše:
»Odkar seje pričela vojna, seje izdalo 100 milijonov dolarjev za vojskine potrebe, toraj približno skoraj milijon dolarjev na dan. Prav natančen račun se ne da napraviti, ker je kaj težko ločiti vojne stroške od onih navadnega oskrbovanja. Stroški mornarice so se pomnožili za 25 milijonov dolarjev. Od 1. julija stane vojska le 500.000 dolarjev na dan, prvi stroški oborožeuja tu niso vpošteti*.
Španija je baje že sprejela glavne pogoje 7i\ mir; Ireba je določiti le še podrobnosti, da nehajo vse medsebojno sovražnosti. Španska zahteva neki prav malenkostne; spremembe, in če ameriška vlada iste potrdi, podpišejo takoj mirovno pogodbo.
Na Španskem je vlada odposlala vojake v Katalonijo, Aragonijo in v baskiške pokrajine, kjer se boji najbrže izgredov kar-lislične stranke.
V San Juan de Portorico se je baje udalo Amerikancem 2000 prostovoljcev.
Amerikanska vlada hoče priti do redne aktivne vojske; za to namerava za sedaj skleniti zakon za vzdržavanje 100.000 vojakov, od katerih bi poslala 50.000 mož na Kubo, 30.000 na filipinske otoke in 20.000 na Portorico.
Razgled po slovanskem svetu.
Shod slovenskega učiteljstva y Ljubljani je dosegel popolen uspeh. Učitelji iz vseh slovenskih pokrajin, dalje iz Hrvatske in Češke so pohiteli v nedeljo v Ljubljano, da si sežejo v roke ter pokažejo svetu, da so solidarni. Tam so položili temelj slovanski učiteljski organizaciji, katera more roditi obilo lepega sadu. —Izrazili so na shodu vkupno svojo udanost vladarju in svojo ljubezen do njega, ki slavi letos petdesetletnico svojega vladanja. — Ob jednem so otvorili ta čas »Šolski muzej", v katerem so razstavljeni proizvodi: pedagogiško - literarni, leposlovni, metodiško-tehniški, šolsko orodje in šolske potrebščine.
Udanostna adresa se predloži vladarju potom vlade.
Dr. Tavčar proti dr. Krispcrju. — »Slovenski Narod8 od 28. pr. m. je priobčil ta-le rezek napad na dr. Krisperja: — Fri ljubljanskem sodišču se je včeraj primeril mučen in za gospoda dr. Valentina Krisperja prav trilo časten prizor, kateri drastično osvetljuje, kake misli in nazore ima ta gospod o sklepih shoda slovenskih odvetnikov in notarjev. V pravni stvari mej nekim ljubljanskim, popolnoma brezbarvnim trgovcem, kateri je člen mnogih slovenskih društev, in neko popolnoma slovensko stranko, je dr. Krisper vloži* nemško prošnjo in posledica tega je bilo, da je dr. Krisperja koncipijent v dotični pravdni stvari nemški razpravljal, in da se je napravil nemški zapisnik, v katerem je samo to zapisano slovenski, kar je govoril zastopnik nasprotne stranke, ki si je energično zavaroval pravico, razpravljati v slovenskem jeziku. Ta^o izvršuje dr. Valentin Krisper praktično sklepe shoda slovenskih odvetnikov m notarjev, tako se drži on slovesne obljube, storjene na tistem shodu, obljube, katero je smatrati za častno stvar vsacega slovenskega odvetnika, ker je dr. Hrašovec o njih rekel, da jih ni treba posebe s častno besedo podpreti, kakerje bilo prvotno nasvetovano, ker se ob sobi umeje, da je vsak odvetnik s svojo častjo vezan, jih izpolniti. Dne 17. t. m, je bil shod odvetnikov in notarjev in že 20. t. "m., tri dni po shodu,
je dr. Krisper pozabil na shod in na sklepe njegove in vložil — nemško prošnjo proti slovenski stranki ter ž njo izposloval nemško razpravo! Ta isti dan se je primeril še drug jednak slučaj in sicer še gorostasnejši. O pravdni stvari, ki se je doslej slovenski vodila, v katero sta obe zapleteni stranki slovenske narodnosti, je oni isti dan dr. Valentin Krisper vložil nemško prošnjo. Ne vemo sicer, kako se je potem obravnavalo, a bržčas nemški, kakor v prvonavedenem slučaju. Tisti dr. Krisper, ki se je na shodu odvetnikov in notarjev tako napihoval, da bi se bil skoraj razletel, tisti dr. Krisper, ki se je v »Slovenskem Listu" tako silno razkoraCil radi tega shoda, je bil prvi slovenski odvetnik, ki je p o t e p t a 1 sklepe shodove, ki se je izneveril slovesno dani obljubi. Pribili smo to, da bo slovenska javnost vedela, kako značajen mož je dr. Valentin Krisper in menda nam po tem škandaloznem slučaju ne bo nihče ugovarjal, ako rečemo, da je bilo dr. Krisperju pri celem odvetniškem in notarskem shodu jedino-le za reklamo za lastno osebico in za nič druzega! Radovedni smo, bodeta li »Slovenski List" in njegova goriška senca to ponatisnila?
Kakor vidijo gospodje okoli „Slov. Naroda", je »Soča* ponatisnila te vrstice, iz katerih bi sodil vsakdo, kakd grozno nemeurski mora biti ta dr. Krisper.
Ali da se resnica prav spozna, naj ponatisnemo še odgovor dr. Krisperja, natisnen v »Narodu" od 29. pr. m. kot popravek. Dr. Krisper piše:
NI res, da se je dne 27. t, m. pripetil pri ljubljanskem sodišču za-me prav malo časten prizor, kateri drastično osvetljuje, kako misli in nazore imam o sklepih shoda slovenskih odvetnikov in notarjev. Ni res, da sem jaz že 20. t. m. pozabil na shod in sklep. Ni res, da so je tisti dan primeri! Se drug jednak slučaj in sicer se gorostasnejsi. Ni res, da sem bil jaz prvi slovenski odvetnik, ki je poteptal sklepo shodovo in se izneveril slovesno dani obljubi. Sploh ni res, da bi položaj glede imenovanih pravd, bil tak, kakor ga imenovani članek popisuje. Res je pa sledeče: Jaz sem že pred hodom, ravno tako kakor sedaj, sledil načelu, da za slovenske stranke uradujom slovensko, m nemške nemško, ako nimam izrecnega dovoljenja za slovcntko uradovanjo, in ker jo moja pisarna zelo obširna, imajo ta nalog vsi trije moji koncipijenti. Koncipijont, kateri je imel referat o prvo-imenovani zadevi z ono stranko, kateri se pripisuje v navedeni notici brezbarvena narodnost, je za-njo ura-doval nemško, ker je dotična stranka rojen Nemec s popolnoma nemškim imenom in ker moja pisarna ne preiskuje lega, je-li dotični klijent vpisan v kako slovensko društvo. Vkljub temu je moj koncipijent, ki je bil pri očitani razpravi, katere se moja stranka ni udeležila, brez mojega dovoljenja z ozirom na nasprotno slovensko stranko hotel in pričel razpravljati slovensko, kar mu je potem sodnik — zabranil. V tej zadevi je torej moja pisarna storila glede slovenščine se več, kakor je to sklenil shod odvetnikov in notarjev. V drugem slučaju zastopal sem slovensko stranko in za njo uradoval ter I razpravljal je moj koncipijent slovensko tudi dne 27. pr. m. Jedino neka postranska prošnja, katera je bila pa, kakor kaže datum 14. julija 1898. v sodnem aktu, že sestavljena, pisana in od mene podpisana pred shodom odvetnikov ia notarjev, to je pred 17. pr. m., ko še po sklepih nisem bil vezan — se je napravila nemška, ker se v izvirniku potrebuje za immedijatno vlogo pri nekem izvensodnem uradu na Dunaju, kjer slovenski jezik ni v rabi. S tem je dognano, da nisem grešil proti sklepu shoda odvetnikov In notarjev, ne glede na to, da zadeve niso bile v mojem referatu in se pri mojem razširnem urade-vanju tudi lahko pripeti v takih malenkostih pomota. Končno izjavim, da ni res, da sem pri odvetniškem in notarskem shodu jedino le delal reklamo za lastno osebo — temveč res je, da sem pripravil shod in sicer na izrecni pismeni poziv dveh kolegov na Štajerskem, ker do tedaj nihče za ta shod ni delal korakov in je bila zadeva nujna. — »Slov. Narod« je trdil v svoji pravico-ljubnosti, da dr. Krisper ni ničesa popravil in ostaja pri svojih trditvah. S tem je »Narod" dokazal, da mu ni do resnice, marveč edino le, da se mesarijo in v blato teptajo možje, ki niso po volji »Narodovemu" generalu. — Da nas ne bo kdo kakd sumničil, povemo iakoj, da nit: dr. Krisper ni naša simpatija, kajti iz Ljubljane pri sedanjih razmerah sploh ne pričakujemo nič dobrega.
Dr. Krisper je v rečenem ozira čist. Ali Čujte, kaj je zagrešil oni isti dr. Tavčar, ki je dal v svojem listu takd strašno zlasati tovariša Krisperja! Le čujte!
Ljubljanski velenarodni fotograf R o y-šek je fotografoval našega novega kneza in nadškofa, dokler je bil še ta v Ljubljani; naš J e r k i č je to fotografijo posnel in jo hotel prodajati. Toda R o v š e k je takoj nastopal za svoje pravice in je Je r kiča tožil. Redarstvo je »-»obralo Jerkiču vse fotografije in državno pravdništvo je odredilo proti Jerkiču preiskavo. Dognalo se je, da Jerkič ni prodal niti ene fotografije. Jerkič se je hotel mirno poravnati, a Rovšek je postavil nesramno visoko odškodnino — 500 gld. Naposled se je zadovoljil z 200 gld. To je bil pač najbolji »kšeft", kateri je Rovšek kdaj napravil, in vrhu tega za fotografski izdelek, Jcaterega nikakor ne moremo pohvaliti.
Zastopnik Rovšekov je bil — dr. Ivan Tavčar. In ta ja poslal v Gorico — nemško kazensko ovadbo proti Jerkiču. Torej »prvi" Slovenec, glavni general „Slov. Naroda', kateri je napadal dr. Krisperja radi n e m S k e vloge za nemško stranko, — je pa vložil nemško ovadbo za slovensko stranko proti slovenski. In to v Gorici, kjer smo za take reči jako občutljivi, ker bijemo neizprosen boj za narodno enakopravnost! Kako so gospodje na sodni ji debelo gledali, ko so dobili v roke tolik dokaz o slovenski „znacajnostia. Škandal!
PreŠornoT spomenik. — Ker se je g. dr. Josip K u š a r odpovedal tajništvu odbora za nabiranje prispevkov za Prešernov spomenik, je prevzel ta posel mestni knjigovodja gospod Fran Trdina.
Fffega splošnega slioila slovenskih posojilničarje? t Ijubljani se je udeležilo 30—40 zborovalcev, med katerimi je bilo 25 zastopnikov slovenskih posojilnic. Pred-zborovanje je vodil g. h a p a j n e, glavno zborovanje g. dr. M a j o r a n. Doseglo se je popolno sporazumljenje v vseh stavljenih predlogih. Obširnejše poročilo je nam obljubljeno.
Mestna hranilnica t Radovljici na Kranjskem* — V mesecu juliju je 123 strank vložilo 34.118 gld. 9 kr.t 110 strank vzdignilo 20.452 gld. 05 kr,, 25 strankam se je izplačalo posojil 23.890 gld., stanje vlog je 502220 gld. 16 V2 kr., denarni promet 113955 gld. 17 kr.
Podporno društvo za slovenske vl-sokošolee na Dunaju je prejelo meseca julija raznih daril. Daroval je med drugimi tudi g. dr. Nikolaj Tonkli, odvetnik v Gorici, 5 gld. — Ker je društvo letos podpiralo nad 50 revnih, vseskozi vrednih dijakov, ter je v ta namen razdelilo vsak mesec več kot i 00 gld., treba je novih daril za bodoče šolsko leto. Darove bode tudi na dalje hvaležno sprejemal veleč, g. Franc Jančar, monsignor, župnik nemškega viteškega reda, papeški častni komornik, Dunaj I. Singer-strasse 7.
„Ber Sttdcn". — Organ fur die po-litischen cullurellen wirtschaftlichen Jnteressen der Kroaten und Slovenen. — Tretje število glasila gg, državnih poslancev slovanske krščansko-narodne zveze smo prejeli s pomnoženo prilogo. Vsebina tej številki je raznovrstna in zanimiva. Na uvodnem mestu je članek o tržaških dogodkih, dalje, kako praktično izkoristiti sedanji politični položaj. Posebno zanimanje vzbuja članek k jezikovnemu vprašanju iz peresa odličnega slovenskega državnega poslanca; dalje slede opis ljubljanskega shoda slovenskih odvetnikov, notarjev itd. proti znanenu ukrepu graške nadsodnije, — razne vesti iz Štajerske, Koroške, Kranjske, Primorja, Hrvaške, Slavonije, Istre, Dalmacije itd. Iz Istre je nadaljevanje korenitih člankov »Naše Sloge", ki dokazujejo, da Istra nikdar ni biia italijanska. Tudi vsebina priloge temu listu je raznovrstna in podučljiva, posebno narodno-gospodarski članek o novem zemljiško-veresijskem zavodu kraljevine Dalmacije.
Želimo od srca, da ta list najde vsestranske podpore od vseh strank in vseh jugoslovanskih pokrajin. Naročnina znaša za dobo od avgusta do konca decembra t. 1. samo eden goldinar. Uredništvo in uprav-ništvo je na Dunaju, I. Plankengasse 4.
Braitt-Seideffikr.
bis H. 14-65 per Met — sowie schwarze, weisse und farbige Hannabcrg-Seide von 45 kr. bis fl. 14'G:> p. Met — in den modernsten Gevveben, Farben und Dessins. AnPrivate porto-undstenerrreiinsllans. Muster umgelieud.
<*. Henneberg's Sefden-Fabrikeii (k. u. k. Hofl.). ZtJRICH.                                       (6)
i je priznano pri želodčnih boleznih kot najboljše prebavljiTo in odvajalno sred« stvo
Gascara Sagrada Malaga vino
iz deželne lekarne «Pri Mariji pomagaj* Ph. Mr. Milan Leustek v Ljubljani, t vel. stekL gld. 1-20. — Razpošilja se z obratno poŠto.               117, 37
30   kr.
Dunajska borza
4. avgusta 1898.
Skopni državni dolg v notah   ... 101 gld.
Skupni državni dolg v srebru .... 1C1     *
Avstrijska zlata renta.......121     ,    85
Avstrijska kronska renta 4%   . . . 101     ,    20
Ogerska zlata renta 4%......120    ,    80
Ogerska kroaska renta 4#.....98    ,    85
Avstro-ogerske bančne delnice  .  . . 910    »     —
Kreditne delnice.........363    ,    50
London vista...........120    ,    —
NemSki drž. bankovci za 100 mark .  58    „    80
20 mark.............   11     ,    75
20 frankov............    9     ,    53
Italijanske lire..........44    ,     30
C. kr. ceku-i...........    5    ,    63
Rojaki!
Kupujte te pri svojih somišljenikih! Nalagajte denar le v svoje denarne zavode! Spominjajte se povsod svojih učnih zavodov!
1DD do 300 gid. mesečno ff*rtSJ ŠT;
vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica jn ni nikaka nevarnost — Ponudbe pod Luthvig fister-reicher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest. 138, 10—9
Ibvojrk: svojim! -"^tg
Priporočam veleslavnemu   občinstvu  v Gorici in z dežele svojo lepo urejeno
brivnico
na Travniku atev. 21,  zraven  Paternoliijeve knjigarne in loterije. Obljubuje točno in hitro postrežbo, se toplo priporoča »n udani 68—25                            Anton P ne c I j.
Izobražena slor. rodbina vsprejine
dijake na stanovanje in Iirano.
Več upravnižtvo »Soče".
čast mi jo javiti, da sem s svojim družbenikom-aomačinom
otvoril Mano soie Me
(Sifonov in pokalic)
na Gorišijoku št. 2. pri Vanoku.
Nadejam so, da hod«? našo si. občinstvo podpiralo započoto domačo obrt-nijo in to toni rajo, ker bode postrežba točna, pijača ixborna  po navadni ceni. Odličnim štovanjom udani Josip Hrovatin, 10* 10—:u)                         tovarnar.
Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
pdajalnico jestvin.
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: Francoski Cognae, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, gorušice (Senf) ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmerni cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Kopač & Kutin
7.i                           trgovt-a t Semeniškl uliei 5t. 1
v hiši, kjer je „Tn;ovslo-obrlna zadruga'.
mmMm&&mm&f
Združene opekarne
Bilje-Bukovica
(p.)Mii   Jlilj«-   pri   Hurh-i)    • intaio veliko zalogo vsakovrstnega opekarniskega materjala
po slct|pf-ili /.mcrtiib n-mili: Navadna .-!;ivl>ti;t opeka   Al.   t pn '.» »M. tisoč-.
Opeka st. '.'. in-t po s >•!. ti.-oč-. .Sfri-sniko (kom«) po !1 •/]. ti-:of-.
* # V V
LLLV*****YV*
jLeta 1881. v Gorici ustanovljena ivrdka
L Riessner, y Nimsla ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
občinstvu
napol,-
priporoča   prtu-,    duhovščini    in   si;
svojo lastno izdelovainico   umetnih
vrstno cerkvene   potrebe. Ima veliki
nili vencev, za mrtvaške potrebe, vodeno   sveče it.i..
vse po zmerni ceni. —   Naročila   za   deželo   izvršuje
točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo
(S. cl.)                  tiskarno  jrk na perilo.                  (P .el.)
Podpisani priporoča p. n. gg. podjetnikom stavb, zidarjem in drugim
živo in gašesio apno
ter vsakovrstno opeko za stavbe, kakor tudi zalogo stavbenega lesa.
Josip Pavletfč
lastnik opekarne v Mirnem 176 10-3                          pri Gorici.
0©000000©0000©00000©©0 q              Prodajo se radi preselitve              0
®   postelje m drugo pohištvo 0                   za prenočiško obrt,
0                                        kakor tudi                             m)...
®      konj, voz in voziček. 0              J
©
Več v gostilni „Pri Lizi" (M. Manrtlor) v kapucinski ulici.
© © © © © ©
Samo 50 kr. za 4 žrebanja
Glavni dobitek
100.000 r.'-.., 25.000
Kron
Jutri -"•d
mm~ žrebanje!
Jubilejno razstavne srečke po 50 kr. I. žrebanje: I 6. avgusta, li. 15.septembra. III. 22. oktobra 1898.
Srečke po 50 Kr. priporočajo §. ieniilll, I. 8. iona, lichlsiadier i
Prva slovenska trgovina z železjem
v Gorici
Koiyedic & Z^jec     ©
(prej G. Darbo)                                                  ftj
pred nadškofijo št. 5.   -^HJ    ©
Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega    ^ff
štajerskega železa in plničevine, raznega obrtnijskega in po-    gm*
hišnega orodja.                                                                                              {gr
Vsakovrstne   okove  za   pohištvo in stavbe. Prevzemata vse    tfS
naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja.                                \L
Glavna zaloga za Gorico in okolico                   2L
izdelkov c. kr. priviligovanih livarn.    5g(
Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a     žL
v Ajdovščini po tovarniških cenah.                                                               \Lf
Edina zaloga                            0
najboljšega koroškega Acalon in Brescian jekla.     ©
Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz    ^M
prvih tovarn.                                                                                                     JST
Česar ni v zalogi, se priskrbi nemudoma. Kupujeta staro železje    %LJ
_     in kovine po najvišji dnevni ceni.                                                                 |J|
0000000000000000000000
Jurij Mose v Gorici
trgovec z manufakturnim (krojnim) blagom
v Raštelu št. 7-8
ima bogato preskrbljeno zalogo volnenih, svilnatih in bombažastih snovi j za vsaki letni čas ter perila in platna iz samega lana za gospoda in kmeta. Najnovejše moderno blago in perilo za vsaki stan, bodisi duhovnike, učitelje, uradnike itd.
Največja zaloga volnenih  ali žimnatih blazin za postelje ter pogrinjal, vsakovrstnih volnenih plaht itd. Vse blago prodaja po tako nizki ceni, da se ne boji tekmovalcev.   102
P. Drašček
trgovec z jedilnim blagom
y Stolni ulici št. 3. v Gorici
priporoča ho p. n. slovenskemu   občinstvu v 04                  Gorici in z ileželo,
Prodaja kavino prlmeso Iz   tovarne
ARNOLD & GUTMANN z Dunaja.
Zaloga žveplenk družbe sv. Cirila in
Metoda.
&
V Gorici - Nunska ulica 14-16    V Gorici
Prodajal nti'a
in
edhiit mcliiiiitfim
popravljalnim
ffi/f_^^ šivalnih strojev.
Brez konkurence! V zalogi hp nahaja nad 100 šivalnih slrnjrv it. pr. za čevljarje, krojače in iivilje. V<i >tn>ji za šivilje se  v.l«.be '.hI  -M. !!;>  naprej.
V zalogi imata tmii dvokolesa, puike in samokrese.
OGLAS.
N:iZ!l.ili.j;ilil    -i;i\tn mil    uli/ itl-Ml,   >l:i    -('lil    |m ITI''1!«!'!!!   |ii:ik!ii'iii'in   -Miji-iu ili'1'iv.irijn, v  prvili ;:<>-
v Semeniški ulici št. 8
la-iiiM /.,ilu;'u z izdolovalnico lohtnlc razno vrstnih sistomov in viAlno, v Litcii i/.vi»njini vsa naročila, ki spadajo v to stroko, i^ir imj-l:i!ri'j.- in pn iMjuiiji <•<•!!!. Ilof.-i-ciH-r o izvrSi'iii-iii it.-ln  umu-  .hti ».lsivim   asipaiistv..  v  Š'..   An.!iv?.n, tj.T
i rcvzi-iiiiiiii   v   iMcli.iiiii"in>   [inj.riivu  v-;iktiv!!-!in'
Imam glavno zalogo koles prvih amarl-kanskih sistomov,  Utira  •<>  pripoznana  naj-
boljin.           Vi-ilno   |>r;|>r.ivlji-u   na uu^itev >c bvlrh
i.ilarii
KAKOL KOMI:!,,
Id!) !:>    t                          v S.-m.'iii>Li ulii-i St.-vilk.i s
lv„vsl.i   r.wst:ivi  ,
odlik
-rtir. »Iti
*n—n
SO. Popravo IzvrSnje po najnižjih ooimh.
Z,.....is-i
r-i   nuzniiiiii; >l;-.vi'pmii   ol>-zapri.V« v Trstu trirovino za
Tovarna vzornih telovadnih priprav
JOS. "STINDYŠ-A.  \
v Prag-1 na Smihovu
(Praha-Sniidiov) VitK.hr.^Nk.'. »liro i-WU> 81«.              j "
se |'ii{.i»i'.).-u                                             l
k popolnemu uzornonui prirojovanju      j sokolskih in šolskih telovadnic
po najnovejših iiripnznitRili in pr.iktirnih sestavili.            !
V ta dokaz j«' na r.»spi)l;nro mno^ro prlpoio^u-     j
o»*ih sprifal tl-.nnar-ih in inozeai.ikih.                                     \
Zagotavlja jediiD Into. C«»ni» zoio zinornc, p!at'vij--     j  '
se pa na mcseCno odroke po volji in zmožnosti.              »
;Vavadns priprave so vedno y zalogi.
Onki.   proraruni   ;n   narrli   za  popolne   tel«-
\a>inic-c   poA.lja   na   zahtevo   brezplačno iu   poStnin-      ;"
komisijonalno in špedicijsko   M
___l_                                      rT
Naiorila in sii-nr mala v   poJiljalvah   ^>
p.o 5 kj:. po pošti  in  od  .-JO k t? naprej pa   Li
po železnici, izvrševal bom   točno  in ceno.   ^     t.
Razpošiljal l>i>m  razen  kolonijalne^a   ^*    |
Majia   tuiii druLfe   na   Irp spadajoče  stvari.   gL    |
kakor.   sa.lje,  zelenjavo,  ribe  i   dr.   Pečal   -<;>
m« bom z razprodavanifin  domačih  pndel-   ^
kov. s prijemanjem hlapi v svoja skladišča.   LL
dajal na ista   naplačiia   in   posredoval  do-   L1
tično prodajo na korist lastnika.                        f?f
Trgoval bom tudi z vinom na debelo,   gj^
Sprejmem   zastopstva   trdnih  —  za   &>
konkurenco sposobnih ¦    tvnlk in polapam   *^f
za to kavcijo.                                                            ^j
Nadejaje se, da  se  me sorojaki do-   Lp
mislijo, ostajam odliCnim spoštovanjem udani   ;g*
Ernost Pejrrtit,      $f
11-'. (cl.)           v ulici S. Francesco štv. 6.  i«