Matl Na dan 25. marca praznujemo vsako leto spomin, ka*o }e angel Gospodov stopil v hišico Nazareško in oznanil Mariji, da bo mati Gospodova. Ta dan je Marijin raaterinski dan. Naša prosvetna društva so prejela od Prosvetne rvezo navodila, da naj ta dan praznuj^jo tudi kot materinski dan itŁ>ših dobrih mater. To naj bo dan, ko se bo vsaik izmed nas spomniil nje, ki nas Je najp-reje ljubila, za nas trpela, nas vzredila in vzg-ojila. Ako vsaik izmed nas sam za sebe pomisli, kaj mu je vse njegova mati nudila v življsnju, mora priznati, da teh žrtev ni mogoee izmeriti, ne z besedanu izrazitL Naš pokojni dr. Krek je lepo povedal, kaj je dobra mati: »Doibra mati je kakor goreča sveča, ki gori tiho, brez šuma, za drvge, dokler ne dogoril« Ko bi mogli v vsako dobro slovensiko hišo in bi vprašali dbmače, kdo ]iin je vir iin opora krščanskega domačega živ ijenja, pa bi nam odgovoriili: »Mati.« Pa če bi vprašali otroka rta trati, moža, utrujeneiga od skrbi in dela, ali staroka na zapečiku, kdo Jim je najbližji izmed Ifudi, pa bi lekli: »Mati.« In marsikje, kfer ne zaleže sto besed ničesar, zma guje samo ena- mati. Irv marsikdaj, ko ne odpre srca nofrena sila, odpre ga enn sama misel: mati. Tako je dobra mati re9 pravi blagoslov, največji božji dar v družinL Tudi »Stovengki Gospodar« se hoče pridružiti vsem, H Častijo ta dan slovenske matere. >Slovensiki Gospodar« ve, da so naše matere, ki so nam od roda do roda ohranJevale sv. vero, ki so od otrok do otrok ohranjale naš matemi jezik. Jezik, ki ga govorimo, je dar naših mater. Kdor ga zatajuje ali izdaja, zatajuije svojo mater. Vera, ki nam |o je skrbna mati vsejala v srce, je dediščina naših mater. fri kdor se je sramuje, se sramuje svoje matere. Na slcrivnostni dan Marijinega materinstva bo stopila pred nas v vsej skrivmosti in svetosti mati. In po vsej Sloveniji bo odineval hvaležen, otroško- udan pozdrav: Slava oaiim dobrim maieram I Mamici zlati na materinski dan! Vaš dan je dane-s, Ijuba matr, spominov zlatih praznik Vaš, ; ijubezni materinske dan bogati> 1 ta dan je praznik tudi naš. ' ' Na»bol|ša mati, Veš veseli god 5 spominja preobilih nas dofbrot, f Vi ste naš zaklad, Vi naše vsel Najprvo ste nas Vi Ijubili, ; nad nami ste noči prebdel^ moliti Vi ste nas učiK, ' mca ste našetga trtripe žteli k *•¦¦ i V nehvesa pot ste nam kazaM, . ste z lasimim zgle-dom nam svetili, zvest angel varuh ste nam bili, t naš blagoT vse ste žrtvovali. Vzgo|ite.ljica naša prva, ki vsaja v dušo nam krepostjj, svari, svetuje in pomaga, odpušča sinove slaibosti, najboljša mati ste ivam Vi. Zato smo za današnje slavje spominov zlalih venec zvili, bogato z njim bi povrnili dobrote Vaših rok. Naj dolgo, dolgo Vas ohrani Bog, to dar.es je iskrena naša želja, ni treba nam še drugega veselja, vsi srečni smo ob sreči VašL Iz zgodovkie: Kortolan in njegova mati. Rimski mfedenič Koriolan je bil po krivki od svojih rojakov iz Rima pregnan. Bežal je k sovraenikom svoje domovine. Ti so mu zaupali vodstvo vojske, s katero naj bi šel Koriolan ned svoje rojstno mesto Rim in bi ga naj razdrl. Rimljane se je polotil velik strah. Zdai mn je bilo žal, da so Koriolanu storili krivico. Ko se.je Koriolan približal Rimu, so ga šli prosit mes-tni očetje, naj prizanese mestu. Zastonj so prosili. Nato so šli poganski duhovniki v svečanih oblekah ga prosit milosti, a brez uspeha je bilai njihova pot. Zdaj so mu ponuditi veliko svcto denarja, pa jo je zaničljivo zavrnil. Konečno je šla k njeoma n;e-gova mati Veturija. Padila je pred sina in ga prosila milostL Sin jo je objel in rekel: »Mati, Rim si rešila, sina pa si izgribilal« Ir\ Koriolan je peljad vojsko nazaj. Zaradi neuspeha pa |e bil kainenjan. General spoštuje svojo priprosto mater. General Janez Werth, rojen v priprosti kmečki hirš!, se ni sramoval svojih domačilv. Nekoč je bila pri njem velika gostiia častnikov. Strežnik> mvx je pa javil, da je zimaj neka priprosta kmetica, ki prav nesramno zahteva, da hoče govoriti z generalom. Gcneral je šel v predsol>o in našel tam svojo mater. General jo je iakoj prijel za roko in peljal v dvorano in jo tam predstavil kot svojo mater. Čast niki so kar obstali, kone<5no pa so vendar uvideli, da ]e general spoštovanja vreden, ker se ni sramoval svoje priproste matere. Papež časti svojo revno mater. Benedikt XI. je postal 1. 1303 papež. Njegova -mati, pripTosta perim v Rimu, je tedaj še živela. Zdaj je tudi ona šta, da bo čestitala svojemu sinu. Bala pa se je iti v pri- prosti oMekL Zato si ]e izposodila svfleno obleko In ld*> buk in šla k sinu-ipapežu. Ko pa je stopila pred njeg-«, Je papež Benedikt XL rekel: »Vi niste moja mati. Moja maH je priprosta in uboga!« Mati je odšla in se oblelda v svojo priprosto otdeko. Vrnila se je in med drugimi odličninu, ki so jo vsi po strani gledali, kaj da hoče tu pri papežu, je čaJcala na sina-papeža. Zdaj pa jo je papei Ijuibeznivo spre jel in odslej za njo v vs»m slcrbel.