Dopisi. Iz Jarenine. (NaSe kmečko bralno društvo) je imelo zadnjo nedeljo nepričakovano mnogoštevilno obiskan letni občni zbor, kateri je bil v vsakem oziru zelo zanimiv. Posebno veselo je bilo to, da je došlo toliko Stevilo naših vrlih mladeničev in zavednih mladenk na ta zbor. Iz tajnikovega poročila posnamemo, da ie štelo društvo v pretečenem XI. društvenem letu 90 udov, zmed teh 1 častnega in 6 zunanjih. Prinedilo je tekom leta dve znameniti slavnosti slavnost desetletnega svojega obstanka dne 13. maja in Slomšekovo slavnost dne 8. julija. Na Slomšekovi slavnosti na Ponikvi 5. avg. je bilo zastopano po posebni deputaciji, istotako na II. slov. katol. shodu v Ljubljani. Izgubilo je leta 1800 po smrti dva posebno navdušena uda, ki sta oba bila zavzeta za prelepe društvene namene: vzorno deklico Marijo Murkovo in vzgledno slovensko ženo Ivano Gutmanovo, katerima je naS list že postavil v svojih predalih dostoien spomenik. Navdušeni Slovenki ohrani društvo za vedno v najboliem spominu. Blagajnik je poročal, da je društvo imelo leta 1900 dohodkov: 195 K 46 h. Ko je omenil zunanjih udov, ki so društvu s 48 K priskočili na pomoč, jim je ves zbor izrekel v navduSenih klicih iskreno zahvalo. So pa sledeči: častni član prošt Ftek v Ptuju (20 K), župnik Zupanič (10 K), Ana Zupanič (3 «.) oba v Gotovljah, zdravnik dr. Schmirmaul v Rajhenburgu (5 K), prol. Vreže (4 K), B. Polančič (4 K) in L. Zupanec (2 K) v Mariboru. Tudi nekateri domači udje so darovali večje svote v društvene namene. Hvala in slava vsem! Stroški so znaSali 194 K 58 h. Izdalo se je za časnike 57 K 48 h., za knjige 21 K, za vezanje 103 knjig 37 K 73 h., ostalo za druge društvu potrebne reči. Knjižničar je izposodil 1150 knjig in sicer zabavnih za mladino, ki je izstopila iz šole: 272, zabavnih za odrasle 404, pobožnih 243, krajepisnih in zgodovinskih 54, gospodarskih 60 in sploSno podučnih 117. Gasnikov se Je prebralo 502 številki, v resnici pa štirikrat več, pa se ni vse zapisovalo. Knjižnica se je pomnožila za 180 knjig in šteje sedaj 932 knjig. Nekaj knjig se je nakupilo, ostale so bile darovane; med drugimi ie društvu ob njegovi desetletnici daroval nadučitelj pri Sv. Križu nad Mariborom, Svit. Hauptmann 10 iztisov izvrstne Beletove knjige: Viničarjav kažipot. NaSa knjižnica je jako lepo urejena in gotovo na daleč okrog najzanimivei§a pa tudi največja knjižnica. Casnikov je imelo društvo naročenih 12: »Slov. Gospodar« (3 izt), »Domovino«, »Domoljub« (4 izt), »Mir«, »Slov. List«, »Vrtec«, »Dom in Svet«, »Venec« (1 izt.), »Cvetje« (2 izt.), »Slov. Čebelar«, »Kmetovalec« in »Narodni Gospodar« (5 izt.). Udje so posojali društvu: »Slovenca«, »Siidst. Post« in »Sonntagsbote«. Ta poročila, ki so bila soglasno in navduSeno vsprejeta, jasno pričajo, da je naše bralno druStvo tudi v pretečenem letu jako lepo in vsestranski delovalo za narodno probujo in za pravo katoliško slovensko omiko jareninskih Slovencev. Gotovo se sme prištevati najdelavneišim našim društvom ob meji. Po končanih poročilih izpregovori mladenič Fr. Sekol nekaj iskrenih besed jare- ninskim mladeničem. Opominja jih, naj ostanejo vedno pošteni krščanski mladeniči, za materni jezik in slovensko domovino navduSeni Slovenci, naj radi prebirajo knjige in časnike in naj bodo lepega obnašanja, da bodo vsak čas veselje in ponos Jarenine pa tudi slovenske domovine. Deklica Micka Donkova je priporočala jareninskim deklicam gorečo ljubezen do nedolžnega poštenega živlienja, do mile materne slovenske besede, do dobrega berila; vspodbujala jih je, naj bi vedno rade prepevale čedne siovenske pesmice, se vadile v gospodinjstvu ter skrbele za čistost in snago pri domačih hiSah, čeS, naj se že na naših čednih hišicah pozna, da v njih prebivajo deklice čistega, poštenega srca. Seveda so vsi zborovalci z velikim veseljem posluSali mlada govornika in viharno odobravali njune lepe, umestne nauke in opomine. Občni zbor je zaključil velik šaljiv srečo lov. Dobitkov je bilo 200, kartic se je izdalo 350, pa je bilo veliko premalo. To vam je bilo prisrčnega smeha in veselja; lepi pa tudi šaljivi dobitki so vsem razvedrili lica, ker skoraj vsak je nekaj ponesel s seboj na dom. Med našo mlaJino je šel le en glas: kaj takega še večkrat, to je bilo pošteno, nedolžno veselje! Jareninska župnija se lahko srečno šteje, da ima tako vrlo delavno bralno društvo. Žslimo le, da bi tudi v novem stoletju dosegalo tako sijajne uspehe. Vi pa Jareninčani in Jareninčanke, posebno mladeniči in dekleta, si štejte v največjo čast biti njegovi udje! Sv. Pavel pri Preboldu. V petek dne 25. jan. se je blagoslovila pri nas nova šolska hiša za naš peti razred. Ker je kraj, kjer se mladina poučuje in vzgaja, tolike važnosti, se je s cerkvenim blagoslovom za ta imeniten namen odločil. Otrokom se je najprej razložil pomen tega blagoslova: Šola je za cerkvijo najimenitnejši kraj. Tukaj se otroku razvija razum in blaži srce, polaga se mu temelj 6asne in večne sreče, če je namreč šola krščanska. In da je Sola tudi častitljiv in posvečen kraj, se blagoslovi. Zato pa je treba na tem kraju tudi primernega obnašanja. Ako se otroci primerno lepo obnaSajo, da jih ni treba zmir opominjati, kaznovati, je šola obenem tudi kraj veselja. Nato poda g. nadučitelj na kratko razvoj ljudskih Sol v obče, in Se posebej naSe šole od prvorazrednice do petrazrednice in jim nato razloži rek: vse za vero in napredek, vse za dom in cesarja. K tema primernima govorama je še treba pripomniti — ne za otroke, ampak za farane, ki so šolo postavili, — da je napredek mogoč le takrat, če se vrši na podlogi maternega jezika. To že sicer dandanes vsak pameten človek ve, da se mora otrok poučevati le v tistem jeziku, katerega razume, poučevati ga v nerazumliivem ieziku, se pravi prazno slamo mlatiti ili otroku dragi čas krasti. To je jasno ko beli dan, in pri nas se tudi poučuje v maternem jeziku v vseh petih razredih. Vendar so nekateri želeli, da bi se otroci poučevali v nerazumljivem tujem jeziku. Tistim naj bo tukaj povedano: le v maternem, razumljivem jeziku se je kot otrok poučevati in vzgajati! lz kozjanskega okraja. Volitve v okrajni zastop se bližajo. Sliši se, da nekateri že delujejo zoper sadajnega načelnika. To bi bilo nehvaležno. On se je mnogo žrtvoval za okraj, ter veliko pripomogel, da je okraj precej probujen, ter se večinoma slov. uraduje. Vpeljalo se je slov. uradovanje pri okrajnom zastopu in delovalo na to, da so se na večih krajih dobili slov. ali dvojezični pečati. Pod njegovim vodstvom so se okrajni odstotki znatno znižali, akoravno se je prevzel bil veliki dolg, ter bilo veliko popravilo mostov. Ne bilo bi dobro, ako bi se pri tej volitvi strankarstvo pokazalo, ker bi imeli drugi korist in okraj bi priSel v nemčurske roke. Naj vlada edinost in sloga ter naj preneha vsaka osebna mržnja. Vuzenica. (Občinske volitve.) Dne 17. t. m. smo v Vuzenici skončali volitveno borbo, ki je trajala skoraj tri mesece. V novembru lanskega leta so se vršile državnozborske volitve volilnih mož za četrto in peto skupino, za katere so bili izvoljeni narodni, značajni kmeti, ki so potem tudi volili priporočene kandidate. Dne 11. t. m. pa je volila skupina mest in trgov, ob kateri priliki je naš kandidat dr. Radoslav PipuS tudi dobil v Vuzenici tri glase — njegov nasprotnik pa 10 — dočim pred temi leti slovenski kandidat ni dobil niti jednega glasa. Najhujša volitvena borba pa se je vršila dne 17. t. m., kadar so bile občinske volitve. Naši nasprotniki so napeli vse sile, so se posluževali najrazličnejših sredstev, najhujšega strahovanja, pa tudi največje zvijače in dobrikanja nasproti kmetom, da bi le izpodrinili slovenske kmete iz občinskega zastopa, oziroma, da bi dobili v njem večino. Ker lani ni dobil sklep deželnega zbora glede ločitve trga od okolice najvišjega potrdila, zato so si letos »tržani« prizadevali na vse kriplje, da bi djali okoličane-kmete spet pod »kapo«. Pa hvala Bogu, dasiravno so med našimi kmeti razširjali razne laži, češ, ako bodo Sli volit, se bodo spet občinske doklade povišale, g. nadžupnik bodo zidali novo cerkev itd., vendar vse to ni nič pomagalo, naSi vrli pohorski kmeti so prišli dne 17. t. m. skoraj vsi na volišče ter s tem pokazali, da nočejo in ne marajo gospodstva tržanov. Naši nasprotniki so zlasti na predvečer raznesli listov, popisanih z imeni svoiih odbornikov, na vse strani, da je kar mrgolelo, pa vendar se niso dali kmeti zvabiti na nemško stran, izvzemSi dveh ali treh, ter so volili sarue kmete, može iz svoje sredine in niso hoteli pljuvati v lastno skledo. V tretjem volilnem razredu smo zmagali z večino 21 glasov, nasprotniki pa so jo pobrisali peneči se jeze pred izidom volitve, ker so sprevidili, da ne morejo zmagati, čeprav so privedli skoraj zadnjega volilca svoje stranke na voUšče in povrh so še imeli pooblastila skoraj od vsake davkoplačevalke. V drugem volilnem razredu so volili večinoma sami kmeti, zato se naši nasprotniki volitve niso niti udeležili. Najhujši boj pa je bil v prvem volilnem razredu, kjer ima precej tržanov volilno pravico. Vsi so bili na volišču in s strahom in trepetom so šteli naše, koliko bi jih bilo navzočih. Izid volitve v prvem volilnem razredu je bil, da je dobilo 8 mož, 4 naSi in 4 nasprotniki, po devet glasov. Potem se je žrebalo in nesreča je hoteJa, da so bili izžrebani 3 nasprotniki in samo eden mož naše stranke. Lahko bi kdo vprašal, kaj je neki vzrok, da so dobili naši v prvem volilnem razredu enako število glasov z nasprotniki. Vzrok temu je bil, ker so naSi nasprotniki sami sebe volili, dočim so bili naSi že v prejšnjih razredih izvoljeni za odbornike in niso mogli več sebe voliti. Jednega naših kmetov pa so si pridobili na svojo stran vsled terorizma nekega »olikanega« vuzeniškega kapitalista, jednega pa so pustili v gostilni, da ni mogel izvrSevati volilne pravice ter se niti ni mogel prikazati na volišče. Drugi volilci pa so stali trdno kakor skala in so enoglasno volili značajne kmete za odbornike. Res, čast našim pohorskim kmetom, izmed katenh so nekateri prišli po dve uri daleč in še ve5, da bi spolnili svojo volilno dolžnost. So se res držali besede napozabljivega nadžupnika in poznejSega lavantinskega knezoškofa, slavnega Slomšeka, besed, pravim, ki se glase: »Ne zavrzi starih priiateljev, ker ne veš, kakšni bodo tvoji novi!« Vuzeniški kmetje, ne zavrzite nikdar in nikoli svojih pravih prijateljev kmetov in volite zmerom svoje sotrpine, slovenske kmete v občinski odbor. Ne". pljuvajte nikdar vj lastno skledo! — To si zapiSite globoko v srce in v spomin za vsako občinsko volitev. Od Save. Pred več leti se je naselil ol Savi med Rajhenburgom in Vidmom uemšk nacijonalec Bieber. Dasi živi le od slovenskil grošev, si vendar neumorno prizadeva nem ščino širiti v Posavju. Na§a slovenščina mi je trn v peti in kjer le more, nasprotujf narodni stvari, vsled česar si je nakopa mnogo političnih nasprotnikov. Lani je name raval naskočiti trg Rajhenburg in po smrt vrlega župana Unschulda občinski zastoj spraviti nemškutarjem v pest. Takrat Ji zoper njega na vso sapo agitiral g. Benjamii Kunej. Kazal je volilcem nevarnost, ki pret slovenskemu trgu od Bieberievih pristaše\ svaril, opominjal, da pridejo vsi na volišče kar čuti narodno, sicer se utegne uresničit nakana Bieberjeva. Ubogali smo; Sli na vo liSče in propala je Bieberjeva stranka. Slo venski volilci so izvolili slovenski odbor ii slednji slovenskega župana — gosp. Benja mina Kuneja. Pol leta pozneje. Ker je gosp. Benjamii vrlo izpodnesel Bieberjevi nakani noge ' Rajhenburgu, hotel se je Bieber odškodovat na Vidmu in lotil se je te občine. Biebe zbobna Nemce in nemškutarje celega bre žiskega okraja dne 18. t. ra. na Videm k ob činski volitvi. Morebiti se še brežiski Nemc nikdar niso udeležili videmskih volitev, odka je tam odklenkalo nemškutariem, a takra so priSli brez malega polnoStevilno. In kedi še? Neverjetno, pa vendar resničn: g. Ben jamin Kunej s svojiin bratom Antonom m čelu kakih dvajset Rajhenburžanov, ki si kakor en mož volili Bieberja in vse njegovi kandidate zoper slovensko poSteno kmečki stranko, ter s tem povzročili njen poraz tretjem razredu. Brata Kuneja sta dobr< organizirala Raibenburžane za Bieberjevi stranko, izdelovala listke, na katerih Je n; prvem mestu stalo ime Bieber. G. Ben jamin je volil v imenu svoje občine in pooblastilom vsakokrat, kakor brat njegcn na prvem mestu Bieberja. Da Anton Kunt tem potom pomaga nemSkutariji in nemškii nacijonalcem v Posavju do zmage, se n čudimo; kajti dobro nam ie še v spomini v kakem razmerju se je nahajal pred ve leti z nekdanjo rajhenburSko gospodujoči nemško stranko in posebno Se s sevniški Sulvereinsko skupino. Da se je pa g. Benja min Kunej udal temu za vsakega Slovenc dokaj nečuvenemu koraku, nam je nerazum ljivo. Kajti Slovenci so ga volili v občinsh odbor in za župana, Slovenci v okrajni za stop in okrajni šolski svet in vrh tega i odbornik zveze slovenskih liberalnih župa nov v Ljubljaui. To so dejstva, o značajih posamezniko pa naj sodi slovensko ljudstvo. Iz Konjic. (Tridesetletnica pc litičnega drustva.) Najstareiše sloven sko politično društvo na Spod. Stajarskei je konjiško politično društvo. Dne 27. t. n je slavilo namreč že svojo tridesetletnic« Ustanovljeno je društvo po bivšemu nad župniku koniiškem in prijatelju Slomšekovei g. Rozmanu, kojega ime se Se zdaj s častj izgovarja po konjiSkem okraju. DruStvo j vedno živahno delovalo, spanja in dremanji ki je značilna bolezen premnogih slovenski druStev, ni poznalo. Konjiškemu okraju je bil zares politični voditelj. Ravnalo se je vse trideset let svojega obstanka nepremičn po programu: »Vse za vero, dom, cesarja! Zborovanje dne 27. t. m. je otvoril sedaji predsednik druStva g. nadžupnik Jernej Vol Pozdravil je vse navzoče ter podal v krai kih potezah velezanimivo zgodovino društvi Za njim je govoril g. Korošec iz Maribor o zadnjih državnozborskih volitvah na Spoc njem Stajerskem. Glede pretečega raz p o r a na Spodnjem Štajerskem je rekel, d si ga katoliško-narodna struja i narodnih ozirov nikakor ne želi, ampa je vedno pripravljena skupno delovati vsemi, ki spoštujeio versko pr«pri 6 a n j e našega ljudstva in g a n e skuSaj niti odkrito niti prikrito omajati. Ne o katoliSko-narodne struje preti n< irnost za slogo štajerskih Slovencev, lpak od drugih dveh strani: to je ?ič oni d e 1 spodnještajeskega učiteljva, ki se strinja z nazori >Učiteljega TovariSa«, in drugič nevarni so naši doJaj složni narodni politiki oni, ki ne hajo napadati duhovniškega stanu v n j eivi celoti. Narodna politika mora segati vse stanove vsakega naroda, rej tudi duhovniškega. Nikarte torei rivati šega svečeništva iz vrst spodnještajerskih )vencev, ako hočete res slogo! Nazadnje je vdarjal velik pomen političnega društva ter alil politično razsodnost vrlih slovenskih letov v konjiškem okraju. Na to sta poSala tajnik in blagajnik vsak o svojih zadeh. Med raznimi nasveti je ugleden kmet Tepaniskega vrha priporočal, da si naj ak kmet ali pa vsaj po trije, štirje skupaj ročijo kak slovenski časnik, pisan v kaiiškem in narodnem duhu, da bodo vedeli, j se po svetu godi in da ob času voev ne bodo omahovali med to ali ono ¦anko. Občinski svetovalec občine konjiška olica kmet Šibanec pa se je pritoževal, da ivenske občine morajo vzdrževati zdravse, ki so njegovi politični in narodni narotniki (glej dr. Kadiunig v Konjicah!). i to so se sklenile resolucije zavoljo slonskih pečatov in napisov pri konjiških adih, zaradi nastavljanja protislovenskih ravnikov v slovenskih okrajih ter zaradi topa naših državnih poslancev v krščanskorodni klub. Prav šaljivo je prigovarjal njiški rodoljub navzočirn, naj vedno pod rajo slovenske trgovce in obrtnike. Prečitali se tudi brzojavni pozdravi g. kozjanskega rajnega načelnika Tomažiča in g. urednika ikla. Na to je g. predsednik sklenil zbovanje. Marljivemu političnemu društvu v >njicah pa kličemo: Neuraorno in neutrašno iprej po sedanji poti! Luče. (V e s e 1 o z n a m e n j e.) Solva in Luče, lahko rečemo, da sta najlepša rska kraja naše slovenske Šiajerske. Tudi gmotnem oziru bi laglje bilo boijše, da bi ogli »ven iz te luknje«, kakor se je nekdo razil. Zato pa nam manjka ceste. V naši ižini imamo Železno Kapljo in Kamnik, v iter.h je prav živahno, ker so ob lepi cesti. i ako hočeš tja — raoraš peš klestiti, ker toliko ceste ni, da bi samotežne »gare« imaj z iarmom volov potegnil. In te dve shkt občini niso, bili toliko. vredni, da bi n g^rnjegrajski okrajni zastop vsaj obema e n e g a zastopnika — privoščil. Zato pa zelo lepo in hvalevredno od Kamnimov, da se trudijo, da bi se napravila cesta ez Podvolovlek, ki je tukajšnim posestnikom ;trebna, kakor ribi voda. V nedeljo 27. t m. prišlo lepo število gospodov iz sosedne nam ranjske na posvetovanje v Luče, kjer se je bral začasni odbor s predsedstvom gospoda kajšnega župana, ki je vnet za take naave, kakor kaže njegovo kratko delovanje. ansko se je pokazalo, da je bilo le prazno tvorjenje naših Ijubeznjivih sosedov tam za ogacom, kakor bi bili mi tukaj nasprotniki iste. Nasprotnik je menda tisti, ki odbija in č ne da in nič ne stori, ne pa kdor se trudi dela za zboljšanje razmer. In zdaj sarno čemo, da prihodnjost pokaže, kdo je prijalj in kdo nasprotnik. Za preteklost že vemo. tej reči pa še spregovorimo besedo o ¦iliki.