5-2006 82 5-2006 83 Jo`eta @umra ni ve~ Konec leta 2005 sem izvedel, da je moj prijatelj Jo`e @umer resno bolan. Z `eno sva ga {la obiskat v Klini~ni center. Bil je v veliki sobi, kjer so okrevali bolniki po operacijah na glavah. Bala sva se sre~anja z njim, saj sva vedela, da z glavo ni {ale. Toda Jo`e je bil tak kot vedno. S zna~ilnim humorjem nama je pravil zgod- bice o svoji zahtevni operaciji. Kot {alo nama je celo razlagal, kako izgublja spomin in ga je nekaj ~asa skrbelo, da mu kradejo ve~erjo, a se je potem zavedel, da enostavno vse pozabi … Potem pa je poto`il, da je `e sit pole`avanja in kon~no odlo~no rekel: »[e malo, da pridem k sebi, potem moram pa za~eti delati nekaj ustvarjalnega!« Ustvarjalnost, kreativnost, to je bil Jo`e! Njegova neskon~na domi{ljija, njegove velikokrat nore zamisli so bile tisto, s ~imer nas je navdu{eval, nas pritegnil in poteg- nil za sabo. Spoznala sva se davnega leta 1973 na Akademskem alpinisti~- nem odseku. Takrat sva bila oba enako zagnana dvajsetletna {tudenta, ki sva se pri{la u~it plezanja v gorah. Tisto jesen in zimo sva nekajkrat skupaj poha- jala po Julijcih, poletje 1974 pa je bilo na nek na~in najino. Pre- `ivela sva teden dni v stenah nad Zapotokom v Trenti, s prijatelji zlezla na Mont Blanc in preplezala {e nekaj smeri v na{ih stenah. Vendar so bile njegove plezalske ambicije ve~je od mojih. Meni je bilo dovolj, da sem se potepal po neznanih krajih, on pa si je `elel vedno te`jih vzponov. Na{la sva si vsak svojo dru`bo, vendar vedno ostala prijatelja. Na dru{tvu smo ga vedno ob~udovali, kako lepo je plezal! Morda se sli{i sme{no, toda pleza se res lahko na razli~ne na~ine. Lahko si posiljen in se nekako grobo prebije{ ~ez te`ave, lahko pa si talentiran in elegantno kot ma~ka preple{e{ ~ez klju~na mesta. Tak je bil Jo`e! Kot, da bi novice bil rojen za premagovanje skalnih ovir. V svojem ~asu je v alpinizmu dosegel marsikaj. Pravi spomenik njegovih uspehov mu je v svoji zadnji knjigi postavil Tine Miheli~, na{ vzornik, Kugy modernega ~asa. Takole je zapisal o vzponu v Malem Koritni{kem Mangartu: »Najte`ji razte`aj je vodil Jo`ko, ki ga moram res pohvaliti. Mislim, da je bil v dolgi vrsti mojih soplezalcev najve~ji mojster. To plezanje se je dogajalo v ~asu, ko je bilo `e slutiti nove ideje v ple- zalstvu in Jo`ko, ki je dvanajst let mlaj{i od mene, je spadal med pio- nirje novega vala. V vsej smeri ni napravil nobenega prekr{ka zoper pravila ~istega prostega plezanja.« Kaj ve~ bi si alpinist Jo`eto- vega kova lahko `elel kot tako odkrito priznanje izpod Tineto- vega peresa? V mojem dnevniku Jo`e ni nastopal skoraj dvajset let. Pred desetimi leti pa se je najino staro prijateljstvo spet obudilo. Jo`e se je medtem vrnil v svoj Koper, postal u~itelj geografije in aktiven jamar. Na{o dru`ino je navdu{eno vabil v kra{ko podzemlje. Najinima najstnikoma so bile dogodiv{~ine pod zemljo silno v{e~. Nama pa tudi! Kar navada je postala, da nas je za sinov rojstni dan Jo`e popeljal nekam pod zemljo: v Hankejev kanal, v Brin{~ico, Martinjsko jamo, Labodnico, Krempljak in kaj vem kam {e. Otroka ni bilo treba prepri~evati. Navdu{eno sta sodelovala v njegovih akcijah. »Jo{ko je car!« Bi si pedagog lahko `elel {e ve~jega priznanja kot tako najstni{ko izjavo? Njegove akcije pa so bile vredne ~loveka z domi{ljijo! Broditi smo morali po potoku na dnu Dimnic in iskati ne vem kak{ne hro{~e, vla~ili smo njegovo foto- grafsko kramo in prestavljali zaple- tene sisteme bliskavic in prvih digitalnih fotoaparatov, {tudirali smo netopirje v jamah, popisovali nemarne podpise jamarjev pod zemljo (enkrat je kislo gledal, ko smo naleteli na velik napis »Jo{ko mona!«), v~asih pa smo samo blodili po nepreglednem Matar- skem krasu, i{~o~ vhod v brezno, do kamor naj bi kazale »jamarske markacije« - zlomljene vejice na grmovju, za katere se je seveda izkazalo, da ne vodijo nikamor … Nepozabno je bilo praznovanje njegovega rojstnega dne julija 1997, ko nas je zbral z vseh vetrov in nam napolnil vikend najprej z vzponom po soteski Ga~nika, nato z ogledom utrdb iz prve sveto- vne vojne v dolini Tolminke, kot vrhunec pa {e z dolgim pohodom po osamljenih krnskih gorah, ki ga zagotovo nobeden od velikih in malih takratnih udele`encev do danes ni pozabil. Nekajkrat smo se morali nje- govim idejam tudi upreti. Ni se nam recimo dalo novembra, po prvem snegu, kolovratiti po kanin- skih podih i{~o~ vhode v neznana brezna, ki se menda prav po taki prvi belini rada izdajo ostremu jamarskemu o~esu … Po svojih podvigih je bil znan tudi v {ir{i Sloveniji. Marsikdo se {e spomni, kako so mediji poro~ali o odkritju toplih vrelcev na dnu na{ega malega morja. Kdo jih je na{el? Na{ Jo`e! Pa ne pod vodo. Na zemljevidih morskega dna, ki so jih naredili Ameri~ani, je odkril nenavadne luknje in sklepal, da jih je v debelem mulju na dnu lahko naredil le podvodni izvir. Izkazalo se je, da je imel prav. Le ~lovek z Jo{kovo kreativnostjo in na~inom razmi{ljanja se je lahko domislil ~esa takega. Pogre{ali bomo Jo{kove tele- fonske klice, ki smo jih dobivali na najbolj nenavadnih krajih sveta, manjkale nam bodo njegove navdu{ene razlage in zamisli. 5-2006 84 5-2006 85 Analiza nesre~ in re{evalnega dela v letu 2005 Vsem, ki smo ga imeli radi, ga razumeli in ob~udovali, nam bo neznansko manjkal na{ kreativni prijatelj z obale. Andrej Stritar Pohod po Otmarjevi desetki Zadnjo soboto v februarju je Planinsko dru{tvo Vipava v sode- lovanju s krajevnimi skupnostmi Podraga, Vrab~e in [tjak organizi- ralo pohod po Otmarjevih poteh. Nastal je po zamisli velikega lju- bitelja gora in narave, nekdanjega podra{kega `upnika Otmarja ^ernilogarja. Njegova pobuda je bila, da bi pohodniki obiskali 10 cerkva, v vsaki pa bi izvedeli kaj o kulturnem pomenu cerkve, njeni dedi{~ini in zgodovini. Za~etek pohoda je bil pri cerkvici sv. Urbana pred Podrago. Udele- `ence pohoda je pot popeljala do `upnijske cerkve sv. Mohorja in Fortunata v Podragi. Po vzponu do treh cerkva v Tabru nad Vrab~- ami smo se spustili v dolino Ra{e, kjer je bila najni`ja to~ka pohoda in obiskali cerkve sv. Martina, sv. Toma`a in sv. Antona pu{~avnika. Po vzponu k sv. Katarini je sledila {e zadnja to~ka poti in sicer do cerkve sv. Jakoba v [tjaku. Pot je bila zanimiva zaradi lepih raz- gledov, zaradi vzponov in spustov, po~itki ob cerkvah so bili polni duhovne energije. Za udele`ence pohoda so bila pripravljena posta- jali{~a in pogostitev s kuhanim vinom, doma~im likerjem, ~ajem ter pecivom. Pohod, ki je trajal okrog dvanajst ur, je bil letos `e drugi~ in bo odslej tradicionalen. Vida Durn Goro na sliki mnogi ob~udujejo, a le malokdo obi{~e. Katera gora je to? Tokrat bo za nagrado aktivna {portna majica Trekma- tes, ki jo ponuja spletna trgovina z gorni{ko opremo www.kibuba.com. Pravila na{e igre smo objavili v januarski {tevilki. Odgovore sprejemamo do 25. 5. 2006. Re{itev iz prej{nje {tevilke: Aprilska uganka je bila o~itno precej te`ka, saj smo dobili le 19 pravilnih odgovorov. Na sliki je bila Krn~ica, gora za- hodno od Krna. Iz`rebana je bila Ur{ka Drofenik iz Ljub- ljane, ki ji bo spletna trgovi- na www.kibuba.com podarila ~utaro Trekmates. Tisti, ki ste se zmotili, ste na sliki prepo- znali Krn, Rodico in Tolminski Kuk. Andrej Stritar Kako poznamo na{e gore?