SVOBODNA SLOVENIJA AÑO XXXVIII (32) Štev. (No.) 36 ESLOVENM LIBRE BUENOS AIRES 13. septembra 1979 SVETOVNI TERORIZEM IN PAPEŽ S terorističnim napadom na člana kraljevske družine, bivšega britanskega podkralja v Indiji grofa Mountbattena, se je po svetovnem časopisju znova raz-živilo vprašanje, odkod ta val terorizma na vseh koncih sveta obenem, in kaj je njegov cilj? Lani je padlo kot žrtev terorizma samo v 'Španiji tisoč življenj, in čez sedemdeset žrtev že v tem letu 1979. V Italiji je bilo od I. 1970 ubitih 70 zelo pomembnih osebnosti, v osmih mesecih letošnjega leta pa že 1300! V Turčiji 1. 1973 tisoč, na Irskem v enem desetletju 2000 ljudi. V tem zadnjem petletju računajo, da je bilo ubitih tisoč petsto ljudi pri registriranih terorističnih napadih. Koliko oseb je bilo ubitih, ki so registrirane kot samomori, smrtne nesreče itd.! Da ne računamo umorov v Iranu, Nikaragvi itd. Vsa ta mreža nasilnih napadov da misliti, da se je lokalni teroristični umor raztegnil v mednarodno gibanje in postal mednarodni problem. In to da zopet misliti, ali ni morda nekje središče vsfeh teh umorov, ki ima interes, da se ustvarja kaos po vsem svetu? Avgusta meseca t. 1. je bilo v Jeruzalemu zborovanje za obrambo pred terorizmom. Tam je imel angleški publicist Robert Moss predavanje o terorizmu v svetu, kjer je analiziral položaj in izvor vseh teh napadov na vrednost človeka. Ugotovil je dve zanimivi dejstvi. Prvič: vsi teroristični napadi se izvršujejo v zahodni polovici Evrope in sveta, in drugič: začuduje ga nekakšen konspirativni molk o kakršni koli soudeležbi 'Sovjetske zveze. Očitno je, da gre za razkroj zapadno-evropske kulture in demokracije, da se s strahom ohromi borbena odpornost zahodnoevropske družbe. Danes podpirajo očitno terorizem take države kakor so sovjetski sateliti, zlasti vzhodna Nemčija, Kuba in Vietnam, potem vse arabske države in Iran, pa druge, v katerih delujejo „narodnoosvobodilne“ gverile. Sumljiv se zdi Mossu molk o Sovjetski zvezi, ki jo ne mešajo v teroristično gibanje; trde o njej celo, da ne podpira niti svojih evropskih komunističnih partij. Pozabljajo pa, da je Sovjetska zveza po ustavi vezana na svojsko pomoč razkrajalnim gibanjem po svetu: po členu 28 ustave iz 1. 1977 — najnovejšega datuma torej! — mora nuditi pomoč „borbi za narodno osvoboditev“, kar je evfemistično ime, kakor vemo mi vsi dobro iz naše izkušnje, za teroristične nastope po svetu. Zanje odgovarja Savjetska zveza iz ustavne dolžnosti, in stalno. Nič zato, če se hipni cilji ne ujemajo s težnjami partij, glavno je, da razkrajajo evropski zahodni red in da se ustvarja revolucionarni kaos. „Terorizem spada bistveno k sovjetski strategiji, da prisili Zahod k vdaji, oz. slabi njegovo moč,“ pravi Moss. Zato se ni čuditi, da teroristi npr. v Afriki uporabljajo sovjetsko orožje „Strela“, da se teroristi vseh narodnosti vežbajo v vojni akademiji v Simfer-polu na Krimu; da so teroristi povezani predvsem z Vzhodno Nemčijo; da so dokazane zveze s tolpo Baader-Meinhof in italijanskimi Rdečimi brigadami itd. Tudi „sandinistom“ so pomagali, ustvarjali so mednarodne brigade za Nikaragvo, to pa že po transmisiji iz Kube... Izpeljali so napad na Mora, kandidata za predsednika, na podkralja, zdaj obsojajo kralje z vso družino na smrt (perzijskega šaha v eksilu). Vemo, da je sandinistični duhovnik, sedaj minister Ernesto Cardinal, osebno obiskal Ajatolaha Homeinija v Terehanu, da povežeta islam z revolucionarnim katolištvom in marksizmom, za večje „u-strahovanje“ zapadnoevropske civilizacije. In po Leninu je bistvo terorizma „ustrahovanje“. In to ustrahovanje za-padnjakov gre v račun samo moskovskemu imperializmu, ne da bi pri izvrševanju tega svetovnega načrta Moskva izgubila enega samega vojaka. Teroristi delajo zanjo, čeprav je ona skrita za vsem in je zakonspirirala ves svet v molk o svoji soudeležbi. „Tako je terorizem danes svetovno MOČ KRŠČANSKEGA Pravična in gospodarsko uspešna u-ritev razmerja med delom in kapitalom je od začetka industrijske revolucije vse do današnjega stanja v teku ekonomskega razvoja osrednje jedro dobro in pravilno urejene človeške družbe. Od idej Adama Smitha o kapitalističnem sistemu kot osnovi ekonomskega napredka, preko teorij Karla Marxa o socialističnem in komunističnem konceptu človeške družbe, sloneče na temelju dialektičnega materalizma, do socialnega nauka papeških socialnih okrožnic, zgrajenih na krščanskem pojmovanju človekovega smotra na zemlji' in funkcije človeške družbe, so se ta načela med seboj borila za prevlado. Šele ko je uspelo enemu ali drugemu teh sistemov praktično uveljaviti se, je bilo mogoče pravično oceniti vrednost in veljavnost enega ali drugega. Skušnja nas uči, da se je najbolj na široko uveljavil marksistični sistem, a treba je biti zelo previden, preden bi iz tega sklepal, da je najboljši. Kajti marksizem ni v prvi vrsti socialno-eko-nomsko, marveč izrazito politično gibanje, ki v svoji najbolj razviti veji — komunizmu — dosledno in namerno u-porablja nasilje za dosega svojih ciljev. Kjer pa ni svobodnega tekmovanja, tam se pravilnost, pravičnost in učinkovitost kakega nauka ne more objektivno prav oceniti. Zato je vrednost komunističnih socialno-ekonomskih ukrepov vedno treba primerjati z drugimi pod vidikom partijske diktature in ta dejavnik strogo upoštevati. Drugače je z demokratičnim socializmom, ki se je otresel nasilnih metod tako v politiki kot v urejevanju družbenih problemov ter se na splošno imenuje socialna demokracija. Vidimo ga na vladah raznih svobodnih evropskih držav (npr. Zapadna Nemčija, Avstrija, skandinavske dežele) in tudi po drugih delih sveta. Nekako posebno o-bliko in podobo kaže socializem v Angliji, kjer ga predstavlja in uveljavlja Labour Party, po drugi svetovni vojni ponovno na oblasti, ki jo je izgubila prav pred kratkim s pomembno zmago konservativnih Toryjev. V tem sestavku nas posebej zanima ravno angleški tip socializma, njega dosežki in porazi — to pa v primerjavi z deželo, kjer je pognal korenine in se mogočno razvil delavsko-socialni ustroj na podlagi krščanskega socialnega nauka v smislu papeških socialnih okrožnic. Primerjava je zelo zanimiva in poučna. Ta dežela je Nemčija. Ko govorimo gibanje, vodeno iz enega središča ter je del komunistične strategije,“ pravi Moss. Papež Janez Pavel II. je v sožalni-ci družini podkralja Mountbattena vnovič obsodil terorizem: „Ta akt nasilja je grozoten. Je napad na človekovo dostojanstvo in njega vrednost... Molim, da bi medsebojno sporazumevanje zavladalo med vsemi narodi.“ Pač pa je zaradi teroristične nevarnosti opustil obisk Severne Irske. Sega svetovni terorizem od predsednika, podkralja in kralja že tudi po papežu ? Tu sem se spomnil, da je letos maja meseca izšel v milanskem dnevniku Co-rriere della sera članek papeža Janeza Pavla II. s podpisom — „Karol Wojty-la“. .Glos Polski pripominja, da je to prvič v zgodovini papeštva, da piše papež v dnevni časopis članek pod svojim prejšnjim imenom! Ni povedano, ali ga je papež sam poslal dnevniku, ali sta ga priobčila vnaprej publicista Bis-cardi in Liguori, katerima je izročil rokopis: „Jaz, papež, moja misel in moja služba“ namenjen za knjigo, ki še ni izšla „Papež s človeškim obličjem“. Ne morem si pa misliti, da bi izšel brez papeževe odobritve. V priobčenem odlomku piše: „Eno je jasno in gotovo: Terorizem, nasilje, ugrabitev ljudi, zločinska dejanja, ki udarjajo toliko družin, narodov, njih individualno svobodo, družbeno življenje, dostojanstvo ... so dejstva, ki degradirajo' sam pojem ci- SOCIALNEGA NAUKA o njej bomo imeli v mislih Zapadno Nemčijo, demokratično urejeno in svobodno deželo, dočim je Vzhodna Nemčija moskovski satelit pod komunističnim diktatorskim režimom. Primerjavo med Anglijo in Nemčijo je v zgoščeni obliki objavil pred kratkim ameriški profesor političnih ved Richard Willey, ki je v svoji razpravi zapisal, da je Zvezna nemška republika za delavce in nameščence pravi paradiž. V svoji razpravi ugotavlja najprej, da sta bili Anglija in Nemčija okrog 1950 izredno podobni z ozirom na prebivalstvo, naravne vire, industrijske strukture in izobrazbo. Ker Britancev vojno razdejanje ni tako težko prizadelo kot Nemce, so bili tačas daleč pred njimi v narodni proizvodnji per capita. Toda 1. 1977 je bil nemški bruto narodni produkt na osebo že še enkrat tako velik kot angleški. Zakaj ? Takoj po vojni je angleški labori-stični (socialistični) režim začel uvajati velike socialne reforme v smislu socialističnega nauka: uzakonil je socialno zaščito za vse od zibelka do groba, pri tem pa naletel na poživitev razredne borbe, ker je nujno moral vzeti onim, ki so kaj imeli. Nacionaliziral je eno tretjino industrijske proizvodnje in težko obdavči premožne kroge, lastnike ostale industrije. Davki so pogoltnili do 67% dohodkov leta 1974-75 tistih Angležev, ki so presegli 32,800 funtov letnega dohodka. Taka politika je začela hromiti industrijski razvoj, pospeševati porast cen in ubijati voljo do trdega in uspešnega dela. L. 1976 je angleški delavec — kljub vsej socialni zaščiti — zaslužil povprečno 104 funte na teden, kar ga je gnalo v neprestane stavke in je produkcijo še bolj oslabilo, politična moč pa je prehajala v roke vsemogočnih unijskih Voditeljev, ki so jo temeljito zlorabljali. Močni poraz laboristov pri zadnjih volitvah je logična posledica takega socialnega in gospodarskega razvoja v Angliji po drugi svetovni vojni. Zanj so odgovorni „zmerni“ angleški socialistični voditelji v Labour Party in v velikih delavskih unijah, sicer demokratično usmerjeni, ki svoje akcije gradijo na ekonomski in socialni nauk svojega učitelja Karla Marxa. Medtem ko je v Angliji prišla na oblast po vojni socialistična. Labour Party, je v Zapadni Nemčiji 1. 1948 trdo preizkušeni narod zaupal svojo usodo krščanskim demokratom, ki so nanovo organizirali svoje sile, znane za časa Weimarske republike kot „Centrum“. vilizacije... Bole me te tragedije, ker njih povzročitelji so ljudje brez obrazov, neznani, nahujskani od temnih sil. Vsi smo dolžni iskati sredstva, da se branimo. Ne gre za to, da bi preganjali druge ljudi ali cele skupine, ampak da bi si ustvarili drugačne pogoje za bolj človeško in varnejše življenje. Potrebno je rešiti sodobno človeštvo pred tem posebnim primerom nasilja, pred pritiskom strahu, kajti v slehernem delu sveta žive ljudje v stalnem terorju, v mučnem nemiru: nihče več se ne čuti mirnega, varnega za lastno življenje. ..“ In nato dodaja zanimivo pričevanje: „Mene samega, papeža, mora pri vožnji po rimskih cestah, ko grem obiskovat svoje fare po rimskih predmestjih, stražiti in braniti toliko policajev, da se Bog usmili! Težko mi je razumeti vse to. Treha je najti nov način, novo postopanje, da se zavaruje življenje slehernega človeka, ne samo papeža.“ V nadaljnjem članku opozarja papež nato, da je treba odstraniti vzroke za tako „sramotno situacijo v svetu“ s tem, da se svet spet moralno in duhovno povrne k vrednotenju človeka, da se pa problem ne da rešiti v optiki materialističnega razkošja. „Prepričan sem, da še da zajeziti tak položaj samo v skladu z direktivami — v lokalni in mednarodni meri — načrtanimi v encikliki Mater et Magistra.“ Temu prepričanju „Karola Wojtyla“ nimamo dodati ničesar. td E a paz lograda Al término de su entrevista con los miembros de la Comisión Interamericana de Derechos Humanos, el ex presidente de la Nación, general (RE) Agustín La-nusse dio a conocer un extenso comunicado, en cuya parte final expresa: “Estamos acostumbrados a decir o a escuchar que en la Argentina hubo recientemente una guerra. Tal vez no sea conveniente considerar a esa guerria como una cosa del pasado y, por el contrario, recordar que hay quienes —coin serios argumentos— sostienen que desde hace ya varias décadas está en pleno desarrollo la tercera guerra mundial y que esto es consecuencia del accionar sostenido del marxismo internacional. “La paz relativa lograda, gracias a la exitosa intervención de las Fuerzas Armadas y de Seguridad, exige una eficiente vigilia de armas y de espíritus. Todos los hombres y mujeres, los jóvenes y lós niños, deben tener conciencia de ello. A todos compromete esa necesidad. “Cualquiera sea el juicio que se tenga sobre la gestión de gobierno de las actuales autoridades, honesta y sinceramente es necesario reconocer que la situación existente en 1979, en lo que hace al orden, seguridad y paz, es fundamentalmente diferente a la que imperaba en marzo de 1976. “A pesar de la evidencia y amplitud de los éxitos logrados en la lucha contra la violencia, es mucho lo que queda por hacer. Hay que ganar la paz, no es tarea fácil. Requiere tiempo y sacrificio, así como firmeza y decisión. “Ganar la paz es hoy un verdadero desafío para gobernantes y gobernados. Unos y otros debemos comprometernos para lograr que cada día sea más real el estado de derecho. Po zadnji vojni so Centrum, ki je sestajal iz pretežno katoliške plasti nemškega prebivalstva, razširili in pomnožili tudi s protestantskimi kristjani in tako dali gibanju splošno krščansko, na nobeno cerkveno organizacijo vezano politično obliko in vsebino. Gibanje se imenuje Christlich-demokratische Union, na Bavarskem pa Christlich-soziale U- nion in sloni v javnem delu na načelih krščanskega nauka, apliciranem na nemški položaj. Krščanski demokrati so z volivnim mandatom vladali Nemčijo celih 20 let in v tej dobi so mogli zelo na široko uveljaviti evangeljska načela pri urejevanju družbe na sploh in bitnih gospodarskih vprašanj. (Bo še) L. P; KOROŠKE DEŽELNE VOLITVE iZa letošnje volitve v koroški deželni zbor, ki bodo 7. oktobra, je socialistična deželna vlada sprejela nov volilni zakon. Po tem zakonu, ki ga je vlada očividno sprejela z glavnim namenom, da bi še bolj otežila samostojni nastop slovenski manjšini, je Koroška razdeljena na štiri volilna okrožja; vpisi in kandidature terjajo dodatne napore in mnogo formalnih priprav. V vsakem okrožju je treba prijavo za nastop potrditi s 100 podpisi, ki jih je treba overoviti na občini ali pred notarjem. Takoj po razglasitvi novega „socialističnega“ zakona je koroški deželni glavar Wagner samozadovoljno izjavil, da po novem zakonu manjšinske stranke nimajo nobene možnosti, da bi bile zastopane v deželnem zboru. Tako torej „ščiti“ manjšino predstavnik Slovencem „naklonjene“ stranke. Opozicijski stranki — avstrijska ljudska in svobodnjaška — sta po tem zakonu tudi nekoliko oškodovani, vendar nista dosti protestirali proti novemu zakonu. Za njiju je pač glavno, da se slovensko manjšino čimbolj tišči k tlom. Toda Koroška enotna lista, ki jo podpira Narodni svet koroških Sloven- cev in nekateri posamezniki, člani Zveze slovenskih organizacij, katere vodstvo uradno po navodilu iz Titovine sodeluje s socialisti, je sklenila nastopiti na deželnih volitvah samostojno. Saj tudi drugače ni mogoče. Koroška enotna lista bo na volitvah nastopila samostojno predvsem zato, da bi pokazala, da si koroški Slovenci ne puste mašiti ust, čeprav nimajo zaenkrat izgledov za izvolitev lastnega zastopnika, pa tudi zato, da 'Slovenci dokažejo, da zahtevajo svoje predstavnike v vseh forumih, ker večinske stranke ne morejo biti zastopnice manjšine. Kandidatna lista KEL tudi potrjuje željo in hotenje, da hočejo biti koroški Slovenci kovači lastne usode. Zato je tudi naloga vseh zavednih Slovencev, da podpro nastop Koroške enotne liste. Medtem je socialistična stranka Avstrije dokazala, kako je naklonjena Slovencem: 'Prestavila je na svoji listi bilčovskega župana Hanzija Ogrisa z 21. mesta na 26. — najbrž je na 21. mestu bila nevarnost izvolitve. Poleg tega je koroški glavar Wagner še izjavil, da Ogris na listi ne kandidira kot Slovenec, ampak kot avstrijski socialist. Slovenščina priznana kot maturitetni predmet na avstralskih srednjih šolah 'Slovenski šolski odbor za N. S. W., ki ga sestavljajo predstavniki vseh slovenskih organizacij v Sydneyu in katerega naloga je bila, da doseže priznanje slovenščine v tukajšnjih srednjih šolah, sporoča v „Mislih“ meseca avgusta slovenski skupnosti, posebej pa še dijakom in maturantom slovenskih sobotnih srednjih šol v Sydneyu sledeče: Priznanje slovenščine kot maturitetni predmet (2 Unit H.S.C. Subject) s strani Sveta za šolstvo '^državi N.S.W. v letu 1979 je pred kraJkim rodilo še višje priznanje. VSE UNIVERZE V SYDNEYU (Sydney University, University of N.S.W., Macquarie University in N.S.W. Institute of Technology) so priznale slovenski jezik kot maturitetni predmet. Tako bo slovenščina upoštevana kot eden izmed pogojnih predmetov za vpis na katero koli univerzo ŽE PRI VPI- SOVANJU V ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA 1980. To priznanje je gotovo zgodovinskega pomena za Slovence v Avstraliji. Za naše srednješolce je slovenski jezik postal enakovreden jezikom kot so francoščina, nemščina in drugi, člani šolskega odbora smo s tem priznanjem prejeli najlepšo nagrado za naše delo. Upajmo, da odslej ne bo več dvoma in ugibanj v zvezi s priznanjem slovenščine v učnem sestavu države N.S.W. Zato se obračamo na starše s sledečo prošnjo: Vplivajte na svoje otroke in jih spodbujajte, da se vpišejo v sobotno slovensko srednjo šolo, kjer se bodo naučili KNJIŽEVNE slovenščine. Z njihovimi uspehi boste tudi sami nagrajeni. Ko bodo otroci dorasli, Vam bodo za vašo spodbudo in trud nadvse hvaležni. Za Slovenski šolski odbor — Alfred Brežnik, tajnik. Zakaj naj se udeleže tečaja o političnih vprašanjih mladi? Da bodo razumeli sedanjost, da bodo pravilno presojali preteklost in da se bodo znali odločati v bodočnosti. Zakaj naj se udeleže tečaja o političnih vprašanjih starejši? Da bodo ob skupnem razmišljanju in iz zgodovinske perspektive mogli ponovno presoditi prvilnost svojih nekdanjih odločitev. ]\ElVltŠČEI\I ZtKUlČILI MSEDMJE -S ü I ; CASTRO BO VODIL GIBANJE?? Obsojamo „imperializeAr; * kolonializem, neokolonializem, apartheid, rasizem in vsakršno obliko tuje dominacije, okupacije ali hegemonije“. Tako lahko beremo v zaključnem dokumentu, ki ga je s težavo izglasovala vrhunska konferenca držav članic gibanja neuvrščenih, ki je zasedala v Havani. Delo je bilo resnično težavno. Guba je namreč, kot država, ki je organizirala zasedanje, pripravila osnutek zaključnega dokumenta, ki je bil izraz skrajnega ekstremizma v gibanju. Zato so „umirjene“ članice morale napeti vse sile, da bi preprečile preveliko radikalizacijo združenja. Vodja teh „umirjenih“ je bil maršal Tito, ki je prihitel v Havano, da s svojim prestižem prepreči končen spopad in z njim zaton gibanja. Po Castrovem otvoritvenem govoru (glej zadnjo številko) je Tito v svojem ekspozeju podal najbolj umirjeno vizijo gibanja, kar si je moramo predstavljati. Niti se ni 'dobro lotil notranjega problema neuvrščenih. Le pozival je k sožitju in v glavnem izražal svojo krb, kaj bo s svetom, če se narodom ne posreči zagotoviti stalnega trdnega miru. Laskal se je latinskoameriškim državam, pa afriškim in azijskim, ter črnil napredne države, češ da zavirajo razvoj ostalih zapostavljenih delov sveta. če pa je Tito skušal potlačiti dejstvo notranjih nasprotij v gibanju neuvrščenih, je to nasprotje jasno prišlo do izraza v delu po komisijah. Zaključna izjava, ki naj bi jo izglasovali, je bila neštetokrat spremenjena. K prvotnemu tekstu so razne delegacije skupno zahtevale kar tristo popravkov, spre-* memb, zamenjav besed ali podobno. Največ popravkov sta zahtevali' Jugoslavija ter Indija. Končno so se le zedinili glede besedila, ki pa v resnici ne predstavlja nobenega jasnega ali po- 'Medtem ko je na Kubi zasedala konferenca „neuvrščenih“ držav, so si ameriški vodje belili glavo s problemom sovjetskih vojakov na karibskem otoku. Čeprav je pozneje Moskva zanikala to dejstvo (a kdo jim bo verjel?), je Carter trpel, ker bi ta dogodek mogel še bolj zavlačevati potrdilo pogodbe Salt II, kateri ameriški kongres očividno no- Zakaj naj starši1 svetujejo svojim sinovom in hčeram, naj se udeleže tečaja o politiki? Da se poveča razumevanje med generacijami in da bodo družine živele bolj povezano iz istih duhovnih temeljev ter presojale življenje iz istega svetovnega nazora. Zitivnega koraka, ali pripomočka k boljšemu razumevanju med narodi sveta; tudi ne kakega prispevka k svetovnem miru. 35.000 besedi zveni prazno, saj v njih ni iskrenega iskanja poti za boljši svet. Stokrat ponavljane besede in obsodbe, a nobenega pozitivnega prispevka. In še paradoks: Egipt, država članica gibanja (Nasser je bil eden spočetnikov neuvrščenih) je bil obsojen, ker je podpisal mirovno pogodbo z Izraelom. Za Castra samega je zasedanje predstavljalo pravi poraz. Nekatere predloge, ki jih je Kuba predložila, so temeljito spremenili. Ko je bil na glasovanju poražen v primeru Kampučeje, je Castro označil „umirjene“ kot „razde-jalce, saboterje in uslužbence imperializma“. Na kontinentalni ravni je kubanski diktator predlagal, da bi latinskoameriške države glasovale proti med-ameriškemu obrambnemu paktu. Pa je tudi propadel. Te države, kljub temu, da je večina njih včlanjenih v gibanju neuvrščenih, vedo* da jih ta pakt v zadnjem, primeru brani pred kubanskim nasiljem. Kljub temu, da v primeru Nikaragve ostale ameriške države niso Somozi hotele pomagati, vendar ne bi hotele izkusiti na lastni koži, kar se je dogodilo v Nikaragvi. Nevarnost je sedaj še večja kot prej. Čeprav je politično na Zasedanju propadel, bo Castro nadaljnja tri leta vodil gibanje neuvrščenih kot predsednik države, ki je letošnje zasedanje pripravila. „Sedaj bomo bolj neodvisni kot kdajkoli doslej,“ je izrazil ob zaključku. Nihče mu ni odgovoril, a gotovo še večina boji te' „neodvisnosti“. , Za Tita je bilo zasedanje precej pozitivno. Zmagala je tendenca umirjenih članic, kot si je on želel. Za nameček ga je doma, ob povratku, čakal mogočen sprejem, ki so mu ga organizirali zvesti partijski tovariši. če dati svojega pristanka. Medtem ko je Carter dolžil Moskvo in rotil domači kongres, je Brzezinski ostro napadel Castra in njegovo vodstvo gibanja neuvrščenih označil za hinavstvo in absurd. Kot kaže je Brzezinski edini član Carterjeve vlade, ki se jasno zaveda komunistične nevarnosti v svetu in v latinski Ameriki. To nevarnost pa je jasno in žalostno doživela mala država El Salvador, šoseda zloglasne Nikaragve. Ta teden so namreč neznanci ‘Ubili brata predsednika Romera. Ta mož, Upokojeni profesor, se je zadnja leta posvečal le svojemu malemu transportnemu podjetju. Edini njegov ¿¿ločin** je bil ta,! da je i-mer brata predsednika. Pbleg trupla so našli dvoje zastav in sicer Sandi-nistične osvobodilne fronte in Ljudske osvobodilne fronte. Zver že steza prste. Carter pa premišljuje o človekovih pravicah in ponovni kandidaturi... MEDNARODNI TEDEN MEDNARODNA ORGANIZACIJA svobodnih sindikatov je začela v torek 11. septembra bojkot proti'’ Čilu. Bojkot, ki bo trajal teden dni, sovpada s šesto' obletnicb, odkar je v tej državi prevzel oblast general Pinochet, ki je strmoglavil komunističnega ’ predsednika Allendeja in tako preprečil, da bi Čile prišel v marksistične roke. Bojkot se izvaja zlasti proti čilskim ladjam v raznih pristaniščih sveta, kakor tudi pri telefonskih in telegrafskih zvezah s to državo. V ITALIJI so neznanci skušali ubiti hčerko umorjenega demokrščanskega vodja Aida Mora. Atentat se ni posrečil, a jasno govori o težki itàlijanski krizi, v kateri igrajo važno, a žalostno vlogo prevratne organizacije. WASHINGTON in Kairo skušata pospešiti razgovore z Izraelci glede palestinskega problema. S tem bi storili nov korak do miru, kajti dandanes je palestinsko vprašanje ena glavnih spornih točk na Bližnjem vzhodu. V IRANU je umrl ayotolah Tale-ghani, Homeinijev namestnik. Priredili so mu množične pogrebne svečanosti. Na njegovo mesto je sedanji iranski diktator imenoval ayatolaha Ali Montazerija. V MOSKVI se bodo prihodnji teden sestali sovjetski in kitajski predstavniki, da proučijo rnzine medsebojne probleme in 'skušajo urediti medsebojne odnose, ki so bili doslej precej napeti. Je to prvi poiskus po skoraj dvajsetih letih kitajskih in sovjetskih sovražnostih. V EKVADORJU je prišlo do nasprotja med zakonodajno in izvršno oblastjo. Po devetih letih vojaške diktature je preteklega 10. avgusta nastopila demokratična Vlada. Komaj mesec po tem ima 'že nerešljive probleme med raznimi'civilnimi strujami. BOLIVIJSKI parlament nadaljuje s politično sodbo proti bivšemu predsedniku' države generalu Ban zor ju. Sedaj ga obtožujejo tudi, da je januarja 1974 ukazal pobiti skupino kmetov, ki so v Cochabambi protestirali zaradi draginje; Kohgrèsisti označujejo ta dogodek kot „najhUjši zločin“, kar naj bi jih zagrešil : med svojim vladanjem. MASAYOSHI OHIRA, japonski ministrski predsednik, je razpustil poslansko zbornico kot prvi korak do sklicanja parlamentarnih volitev, ki naj bi bile prihodnji mesec. S tem skuša japonska vlada ojačiti kaj oslabelo večino, .ki jo ima v kongresu Liberalna demokratična stranka. EDWARD KENNEDY se je odločil, da se bo udeležil primarnih volitev demokratske stranke za predsedniško kandidaturo. IPotem se je še sestal s Carterjem, in ga enostavno povabil, naj se z „zgodovinsko gesto“ odpove ponovni kandidaturi. Carter seveda zaenkrat še vztraja na tem, da bi še eno volilno dobo vodil ZDA. Kennedy mu je povedal, da je le v napoto demokratski stranki, ki noče izgubiti predsedniškega mesta. KAM GREŠ, AMERIKA* OD ZDA DO SALVADORJA y ' ü#, 1 inaVEJENJA" IN“D0GAJANJA V ÄRGENTINJ «m« 11 «a vjf ? . fejr.-t tf % jifcH V petek" 7. tj m. skrije v jutranjih urah „življenje in dogajanje“ v Argentini za hip ustavilo. Od 'sedme pa db devete-ure sAje Večina prebivalcev nastanila' pred televizijskimi aparati ali radiosprejemniki ter sledila končni tekmi za svetovno mladinsko nogometno prvenstvo, ki' se je odigravalo v Tokio. Okoli 8.45 zjutraj je Argentina znova dobila poseben obraz. V tistem trenutku namreč je bilo tekme konec: Argentina je premagala Sovjetsko zvezo in osvojila naslov prvaka. Priližno kakor 25. junija 1978, ko je domača ekipa dosegla svetovno prvenstvo, se je tudi; to pot množica pognala na ceste ter z zastavami, med petjem, vzkliki in ob zvoku avtomobilskih trobent, proslavljala to športno zmago. Izbruh veselja se po obsegu Sicer ne more primerjati tistemu, pred letom, a je vseeno zanimiv sociološki pojav. Tudi je vplivalo dejstvo, da je bil delavni dan, in tisti, ki se še niso nahajali na svojih mestih, so 'se počasi namenili na delo. Najbolj so seveda „razgrajali“ študentje, ki so v velikem številu „špri-cali“, ali pa se po šoli namenili v središče bodisi ob obelisku, ali pozneje na Majski trg, kjer se je v popoldanskih urah zbrala precej obsežna množica, ki je končno privabila na balkon (oh, časi) predsednika države general Videla. Čeprav je vse skupaj naneslo naključje, je vendar ta izbruh ljudskega veselja imel poseben in zanimiv odtenek. Prav tisti dan namreč je začela svoje delo v'Argentini Medameriška komisija za človekove pravice. Večkrat smo na tem mestu že omenili kampanjo, ki jo vodijo razne pobegle skupine, ki Argentino predstavljajo praktično kot eno samb veliko koncentracijsko taborišče, kljer vladajoča oborožena skupina z vso silo in okrutnostjo tlači narod. Že svetovno prvenstvo leta 1978 je svetu pokazalo, da naroda nihče ne tlači. Mnogi tega seveda niso hoteli videti. Sedaj pa se ‘je Medaimbriška komisija o tem pač motala prepričati. Komisijo, ki predstavlja Organizacijo ameriških držav, je pravzaprav povabila argentinska vlada sama, da se tako prepriča o resničnem stanju v državi, in enkrat za vselej vsaj v tej meddržavni organizaciji prenehajo z napadi na Argentino. Stališče naše vlade je pokazati, kaj sta država in narod v preteklosti doživela, da je tukaj potekal hud boj, prava državljanska vojna, in da danes vlada red in mir. Res je določeno število ljudi zaprtih po ječah. Ti so obtoženi raznih dejanj proti skupnosti. Njih število je točno določeno, in vse te je mogla omenjena komisija obiskati, ter z njimi govoriti popolnoma svobodno. Kar se tiče pogrešanih, za te vlada ne more odgovarjati: padli so morda v medsebojnih obračunavanjih med desnico in levico, v napadih ali atentatih, morda kot posledica notranjih sporov posameznih skupin, ali pa še žive pod izmišljenimi imeni kje v Evropi, morda na Kubi... Člani komisije so se sestali tudi s predsednikom države, s člani vojaške hunte, imeli pa razgovore tudi z raznimi vidnejšimi osebnostmi argentinskega političnega življenja. Tako npr. z vodjem radikalne stranke' dr. Balbinom; ra bivšim predsednikom države, .generalom Lanussejem, z bivšim vodjem pe-ronističhega sindikalizma' Lorenzom Mi-guelom, itd. Za razgovor so zaprosili tudi'bivšega 'predsednika generala Onga-nia, a ta je odklonil. V posebnem pismu je sicer izrazil, da se čuti počaščenega, a smatra vprašanje človekovih pravic za notranjo argentinsko zadevo, v katero se nimajo čemu vtikati tuje države. Komisija še vedno nadaljuje svoje delo. Prejema razne obtožbe sorodnikov prizadetih, zaprtih ali pogrešanih. Lahko pa je zaznala tudi voljo in mišljenje tistih, ki v tem oziru pač popolnoma soglašajo z vlado. Npr. dr. Balbin je po sestanku s komisijo podal tozadevno izjavo. Enako general Lanusse, ki je v daljšem pismu, objavljenem v večini časopisja, nakazal na umazan boj, v katerega je Argentino pripeljala komunistična gverila. Razvedelo se je da, ko se je komisija poslavljala od generala Lanusseja, jim je ta pokazal sliko izza časa njegovega predsednikovanja. Na sliki je bil on z notranjim ministrom, državnim tajnikom za tisk, ter svojim vojaškim dekanom. „Le jaz vam morem pričevati,“ jim je dejal. „Od ostalih je dva pobila gverila, o tretjem pa že dve leti ni novic.“ Pravijo, da je ta neosporavana izjavila na člane komisije naredila globok vtis. A pustimo žalostne spomine in vrnimo se k veselemu nogometnemu prvenstvu. Praznovanje je, vsaj za ta mesec, zatemnilo kaj vznemirljiv pojav. Ljudje so o njem malo govorili. Gre za inflacijo, ki je meseca avgusta poskočila kar za 11,5 odstotkov. Torej smo znova dosegli dvomestno število v enem samem mesecu. Nekoliko sicer pomirja dejstvo, da je glavno krivdo v tem imela cena mesa. Kajti če izvzamemo meso, je draginja narasla le za 7 odstotkov. A pomisliti je treba, da je Argentinec navajen na splošno na mesno prehrano, brez katere skoraj ne more izhajati. Ta skok je hudo pretresel vladne kroge (bolj kot potrošnike same), kajti vladalo je prepričanje, da se časi „dvomestne inflacije“ ne bodo več vrnili, član hunte in glavni poveljnik mornarice, admiral Lambruschini, je v ostrih besedah narisal potrebo, da se vendar že ustavi inflacijo, kajti ni mogoče, da z njo nenehno udarjamo delavni sektor, ki je edina žrtev tega stanja. V tem ima vojaški poveljnik res prav. In to je tudi zadeva „človekovih pravic“; Kajti smatramo, da je ena teh ravno pravica do dostojnega življenja, a’ko človek res dela po svojih močeh. Danes pa vzdrževanje družine za -mnoge predstavlja problem, ki presega njih mOČi. iZa konec še besede, ki jih je predsednik naslovil na člane zmagovite nogometne ekipe, ko ‘jih je sprejel v vladi ni palači, čestital jim je, in jih stav-ljal za Zgled mladini; Njih delo, in tudi bodoče delo (bili naj bi-svetovni prvaki v Španiji leta 1982) je sad časa in napora. Ta izraz večkrat Zasledimo po televiziji, ko Argentince poziva, naj s trudom in s potrpljenjem delajo. Ta narod je pokazal mnogo potrpljenja. Le da se' nekateri; morda maloštevilni; premalo trudijo. Tine Debeljak (99) Med knjigami in revijami DELO SLOVENSKE ZNANSTVENICE O PARAGVAJSKIH INDIJANCIH Znana slovenska raziskovavka indijanskih plemen dr. Branka Sušnik, o kateri sem pred enaindvajsetimi leti napisal intervju z njo v Meddobju (1958) in njeno življenje in delo predstavil v zadnjem Zborniku Svobodne Slovenije (za L: 1973-1975) v zaglavju Slovenstvu v čast in ponos, je vodja Etnonograf-skega muzeja „Andrés Barbieri“ v A-suncionu v Paragvaju, enega najlepše urejenih indijanskih etnografskih zbirk. Po dolgoletnih podrobnih študijah v reviji, ki jo izdaja sama, in po drugih, v katere piše v najrazličnejših svetovnih jezikih, se je zdaj iotila sintetičnega dela o prvotnih prebivavcih v Paragvaju, katerega prvi zvezek je izšel pod naslovom Los aborígenes del Paraguay (str. 155). Delo je zasnovano za osem zvezkov, ki naj bi prikazalo paragvajske Indijance v vsej njihovi življenjski dimenziji od začetkov do sedanjega časa. Kot pravi v Uvodu, bo delo obsegalo naslednje zvezke: I. Etnologija severnega Čaka in njegove periferije (XVI. in XVIII. stol.), ir. Etnična zgodovina Gvaranijcev (kolonialna doba). III. Družbeno-kulturni razvoj Gvaranijcev in čakenjev od časa neodvisnosti (1811). IV. Materialna kultura. V. 'Socialna struktura. VI. Verovanja in mitologija. VII. Sedaj živeča plemena. Kulturna prilagoditev. VIII. Družbeno-je-zikovna problematika. Analitični pregled bibliografskih virov. Vsekakor gre za visoko znanstveno delo o paragvajskih Indijancih. Zdaj je izšel prvi zvezek te velike zasnove (1978) v založbi muzeja in je posvečen spominu dr. A. Barbera, ustanovitelja tega etnografskega muzeja (1877-1951), očitno za njegovo stoletnico rojstva, ker pa ni posebej omenjeno. Razumljivo je, da tega strogo znanstvenega dela ne moremo ocenjevati po vrednosti, niti podati po vsebini, kajti nahajamo se v nam nepoznanem indijanskem svetu, polnem indijanskih krajevnih imen, kakor tudi neštetih plemen in njih premikov'iz kraja V’ kraj.'Najprej oriše pokrajino ob reki Paragvaj in razliko med Čakenji in GVaranijci vzhodnega Paragvaja, njih rasne razlike, pa tudi siceršnje druge lastnosti, nato poseže nazaj v arheološke najdbe, v prvotno življenje čolnarjev in ribičev, ter potem v notranje migracijske selitve iz enega kraja v drugega. Tako opisuje razna plemena, kakor Gua-tos, Guasarpos, posebno še razne tipe Čikitancev, in zlasti razne skupine v predelih 'čaka itd. itd. štirinajst strani znanstvene bibliografije, navedbe virov za knjigo priča dovolj o množici gradiva, ki ga je znanstvenica preštudirala po predhodnih raziskavanjih, katerim je dodala še svoja večkratna bivanja med Indijanci te obrežne paragvajske pokrajine. Sama je izdelala tri geo-grafsko-etnološke karte kot priloge za orientacijo posameznih rodov in njih mešanje. Lahko, kot rečeno, samo registriram izid te za paragvajsko zgodovino pomembne knjige slovenske svetovno poznane znanstvenice, ki je zdaj dozorela do velike sinteze svojih raziska-vanj. želeti pa bi bilo, da bi dr. Branka Sušnik za Slovence priredila poljudni povzetek svojih dognanj, ki bi zlasti v oddelekih družbenih struktur in ve- rovanj ter mitov mogla biti zelo zanimiva tudi za nas. SLOVENE STUDIES Slovenistično društvo v ZDA (The 'Society for Slovene Studies), ki mu že nekaj let predseduje prof. slavistike ha Columbia univerzi dr. Rado Lenček in združuje vse delavce na področju slovenistike brez ozira narodnosti in domovin, predvsem pa teh, ki delujejo na področju angleškega jezikovnega in kulturnega območja, je letos začelo izdajati v novi obliki svoj časopis pod naslovom Slovene Studies, že prej —-že od 1. 1975 —;, ko se je ustanovilp to društvo, o katerem smo že večkrat poročali, je izdajalo do lani posebne razprave Slovenističnega društva (Papers in Slovene Studies — 1975 do 1978 —) in neke vrste Glasnik (News letter), ki spremlja društveno delovanje. Zdaj je izšel nov periodičen tisk pod zgornjim naslovom, ki ni nov časopis, pač pa nadaljevanje prejšnjih publikacij pod novim imenom in v novi obliki. Ta zvezek št. 1 za 1. 1979 obsega tri razprave: R. Lenček priobčuje esej o poeziji malega naroda, kjer podaja zanimive označbe slovenske poezije, v preteklosti in sedanjosti. J. Paternost raz- i skuj e slovensko govorico ameriških Slovencev, Peter Morrin zanimivo dopolnjuje novo rusko študijo o Ažbetu kot učitelju slikarstva v Miinchenu z ozirom na študijska leta modernista Kandin-skega pri njem. To so novi članki v tem 1. zvezku. Nato sledi Lenčkov pregled najnovejših slovenskih znanstvenih razprav, predvsem izišlih v Sloveniji, iz slovenskega jezikoslovja, etnografije, zgodovine in literarne zgodovine. Ob koncu sledi pregled zadnjih konferenc, ki jih je priredilo Slovenistično društvo, oz. napoved letošnjih, ki jih pripravlja. Te bodo posvečene 200-letnici rojstva Jerneja Kopitarja v Chicagu, in 50-letnici smrti velikega poljskega slavista Baudouina de Cour-tenaya, razSiskovavca naših rezijskih dialektov in sicer v — Slovenski Benečiji. Tako bo iz slovenske Amerike organiziran znanstven pomenek o njem na samem licu mesta, kjer je zbiral slovensko gradivo ta Trinkov prijatelj, pa tudi kandidat za prvega predsednika poljske republike po prvi vojni, živim v zavesti, da sem bil tedaj — pred 50 leti — morda edini ali vsaj redek Slovenec, ki ga je s hvaležnostjo za njegovo ljubezen do Rezije spremljal v grob (kar sem omenil bežno tudi v Meddobju/XIII, 239). /VVFkñWOWlH UJBïi E' aái’JI BRNIK — Ña ljubljanskem letali- KRANJ — 29. Gorenjski sejem so odprli 10. avgusta v Kranju. Na tej najstarejši mednarodni gorenjski sejemski prireditvi razstavlja 670 podjetij 12.000 raznih izdelkov. Pravijo, da ni bilo na tern sejtnu nobenih posebnih novosti... edina novost je ta, da so podpisali pogodbo o novih prostorih, ki naj bi bili pod streho že od jubilejnega 30. sejma. ČRNUČE — Cestni most čez Savo v Črnučah bodo 10. septembra zaprli zaradi dotrajanosti. Dokler ga ne bodo popravili, bodo osebni avtomobili mogli čez Savo po železniškem mostu, po katerem „Kamničan“ vozi šestkrat na dan, tovorni promet pa bodo preusme- KOPER — V Hrastovlje, kjer je znamenita romanska cerkvica s sve-tovnoznanimi freskami, turistična podjetja ne organizirajo več skupinskih prevozov, čeprav je bilo vedno dovolj izletnikov, posebno iz Amerike, ki so se zanimali za cerkev Sv. Trojice iz 12. ali 13. stoletja. ŠTORE PRI CEiLiU — V vodovodno zajetje v Pečovju je vdrla okužena voda, ki je nato v nekaj dneh od 23. julija dalje prenesla nalezljivo grižo okoli dvesto osebam. Zdravstveni delavci so potem razpravljali, ali je to že epidemija ali ne; po pregledu vodovoda so nato odstranili vir okužbe. LJUBLJANA — V j,Bežigrajski galeriji“ so prikazali v posebni razstavi z naslovom „Likovna' prizadevanja na Gorenjskem“ dela raznih gorenjskih ii-metnikov. Toda po pisanju kritika Janeza Mesesnela „nekateri 'stebri likovnega delovanja na Gorenjskem niso pokazali nič novega“. Gre za Iveta Šubica, Iva Torkarja in Franca Novinca. Poleg teh so razstavljali še Boris Jesih, Milan Batista, Boris' Sajovic,' Bo-nij Čeh, Jože Trobec in še nekateri drugi. MEŽICA — Letošnje geološko rudarske raziskave v rudniku svinca in cinka v Mežici so več kot ugodne; izsledki raziskav bodo močno pripomogli k sanacijskemu programu rudnika. Nova in kvalitetna rudišča v revirjih Graben, Moring in Navršnik so porok za uspešno delo rudnika. MARIBOR — Mestni očetje v Mariboru bodo z budnim očesom spremljali rast cen. Skušali jih bodo ustaviti na višini 5. avgusta. Očetje so sprejeli soglasen predlog, da bodo dovolili dvig cen le v primerih, ko se bodo prepričali, da je to nujno. Ker pa zaradi teh ukrepov more priti do slabše preskrbe, so se sestali s predstavniki raznih podjetij in jih opozorili, da mora preskrba teči 'nemoteno. šču Brnik pristaja dnevno skoraj petdeset letal. Za potnike skrbe tri potovalne agencije v svojih pisarnah skoraj ves dan, ves dan ponujajo tri firme (Herz, Avis in Alpe tour) avtomobile v najem, pošta pa dela ob delavnikih le od 8 do 15, ob sobotah od 8 do 11; ob nedeljah je seveda zaprta in zaprta je tudi od poldesetih do desetih vsak dan, ker je tedaj odmor za kavico. LJUBLJANA — Vzgojno varstveni zavodi so „prva družbena oblika priprave otroka na šolanje in življenje“, ki omogoča obema staršema zaposlitev. Po zadnjih podatkih je otroških vrtcev v industrijsko razvitih krajih za 31 odstotkov otrok, v manj razvitih krajih pa je za „nenadomestljivo vzgojno funkcijo VVZ'“ v otroških vrtcih prostora za 23 odstotkov otrok. ŽELEZNIKI — Cesti na Prtovč in na Martinj vrh bodo do konca poletja asfaltirali. V ta namen krajani že dve leti zbirajo fonde s samoprispevkom, s posebnim posojilom pa je priskočila na pomoč tudi Temeljna banka Gorenjske. BOVEC — Za turiste, ki jih ni manjkalo, so v Bovcu pripravili „čompar-sko noč“. Čompe so v bovškem narečju krompir. V bovških restavracijah so ga za to noč pripravili na najrazličnejše načine. NOVO MESTO — Dolenjski letalski center Novo mesto, ki ima svoje letališče v Prečni, je v avgustu dobil dve novi moderni letali Piper in Česna za Šolanje mladih pilotov. : LJUBLJANA — Po analizah so ugotovili, da je v bolnišnicah v Sloveniji več postelj na tisoč prebivalcev kot 'v marsikateri visoko razviti evropski državi, zato tudi niso načrtovali do leta 1985 nobenih novih bolniških oddelkov. Toda v praksi je drugače — postelj manjka. Pravijo; da je temu krivo le nenačrtno usmerjanje bolnikov v bolnišnice. Sedaj razmišljajo, kako bi od-pomogli, da ne bi čakalna doba bila predolga, sobe prenatrpane in da ne bi bolnikov prezgodaj odpuščali iz bolniške oskrbe. NOVO MESTO — V Novem mestu so imeli do začetka avgusta „kar“ dve bencinski črpalki, eno v Ločni, drugo v središču mesta. Toda že pred 10 leti so napovedali, da bo ta črpalka v središču mesta morala proč zaradi razširjanja ceste in pa še bolj zaradi nove stavbe. Podjetje Petrol v 10 letih ni nioglo najti lokacije za novo črpalko. Sedaj pa so črpalko v središču mesta zaprli in novo črpalko bodo menda postavili v Bršljihu. SLOVENCI v ARGENTINI Osebne novice: Krsta: V slovenski cerkvi Marije Pomagaj je bila 6. septembra krščena Marija Klara Simčič, hčerka Zorka in ge. Minke roj. Debevec. Botrovala sta Barbara Mayer in Matjaž Jerman. Krstil je g. Anton Pintarič. V župni cerkvi San Nicolás v San Justo je bil krščen Friderik Jože Erjavec, sin Slavka in ge. Marije roj. Stanonik. Botrovala sta Stanislav Kunc in ga. Jožefa Stanič por. Kunc. Krstil je g. Janez Rovan SDB. Srečnim staršem iskrene čestitke! Smrt: V Dolores v kordobskih hribih je v ponedeljek, 10. t. m. po kratki bolezni umrl Alojz Pirc, dolgoletni oskrbnik Počitniškega doma dr. Hanže-liča. Družini izrekamo naše sožalje. BUENOS AIRES Pred novim nastopom Slovenskega gledališča Slovensko gledališče, ki ima oder v Slovenski hiši, bo v soboto 15. septembra nastopilo z novo gledališko uprizoritvijo. Režiser Maks Borštnik je za ta svojevrsten nastop pripravil pet enodejank, in to šaljivih, izvirnih,^ tukaj med nami v Buenos Airesu živečih avtorjev, ki so: Marijan Willempart, Jože Vombergar in dr. Tine Debeljak. Marijana Willemparta taborniška prizora, ki sta bila sic^r že svoj čas uprizorjena med nami, bosta sedaj ponovljena v popolnoma novi zasedbi mladih igravcev, namreč „Kurniki“* in „Gringo“. Kdor je šel skozi taborišča, bo vnovič lahko užival dogodivščine tistih let, kakor tudi prvih let bivanja v Argentini, ko še ni obvladal jezika. Joža Vomber-Sar je napisal dve enodejanki iz našega tukajšnjega življenja, ki doslej še nista bili igrani: „V uredništvu“ in „Pred Postajo“. Obe bosta gotovo zadovoljili občinstvo. Dr. Tine Debeljak pa bo dal sliko iz davne Ljubljane pod naslovom „V oštariji pri Lepi Urški‘f, ki je bila sicer napisana in uprizorjena za ljubljansko večerjo, pa je tedaj doživela lep uspeh in povzbudila željo po zopetni obnovi. Igrali jo bodo najboljši igrav-ci Slovenskega gledališča. Samo ta „skeč“ bo obnovitev, dočim bosta Wi-llempartovi podani z novimi igravci, Vombergarjevi pa sta popolna „premiera“. Predstava bo v Slovenski hiši v soboto 15. septembra ob 20. uri točno. Predstave se ne bo ponovilo. RAMOS MEJIA Predavanje o ustoličevanju v Slomškovem domu V Slomškovem domu v Ramos Mejia je imel v nedeljo 2. septembra po sv. maši predavanje o Ustoličevanju karantanskih knezov dr. Tine Debeljak. Za tridesetletnico slovenske skupnosti v Ramos Mejia. dne 16. septembra t. i. bodo namreč uprizorili na prostem prizor Ustoličenje karantanskih knezov z uporabo dr. Ciganove istoimenske kompozicije, ki jo je pred kratkim pel bor Gallus. Pri učinkovitem glasbenem delu so tedaj pogrešali nazomejšega o-drskega predstavljanja slavnega običaja, ki je bilo tedaj samo z lektorji povezano. Zato so prireditelji hoteli sedaj ta običaj postaviti s poudarkom na tekstu in odrski obliki. Tekst jim je pripravil dr. Tine Debeljak. Ker je v njem kpmbiniral (stari poganski običaj: z novim fevdalnim razvojem, je v tem predavanju za boljše razumevanje teksta in pomena razložil oboje. Namreč vire, iz katerih je razvidno, odkod .jemljemo poznanje predmeta, kakor tudi razno problematiko ob njih, zlasti glede kosezov in razvojnega prehajanja v novo fevdalno obliko, kot jo poznamo. Dan slovenskih V soboto 1. septembra je Zveza slovenskih mater in žena že dvanajstič priredila svojo letno prireditev. Z dohod-Jci naj pomore k njeni dobrodelni akciji, ki jo opravlja med našimi pomoči potrebnimi rojaki. Letos njena prireditev sovpade s svetovno proslavo Leta otroka, zato je bila tudi ta še posebno posvečena otroku, njega otroški in mladostni vzgoji in šolanju. Kakor vedno, se je začela s sv. mašo, ki jo je opravil msgr. Anton Ore-har. Ta je ob tej priložnosti tudi cerkveni govor posvetil slovenski družini in v njej nalogi slovenske matere in žene sploh. Po maši je bila v mali dvorani odprta razstava slik ge. Terezije Vor-šičeve, ki se je to pot predstavila kot slikarica. Nihče ni vedel o tej njeni delavnosti, niti najbližji znanci, zato toliko večje veselo presenečenje. Predstavila jo je predsednica Zveze ga. Pavlina Dobovškova, ki je podala njeno življenjepisno pot in tudi omenila, da jih je šele slikarica Bara Remec opozorila na njeno slikarstvo. Seveda je Zveza mater in žena pripravila z veseljem njeno razstavo slik, da z njo prikaže nov donesek slovenske žene h kulturnemu delu v zdomstvu. Gospa Voršičeva je razstavila okrog 30 velikih platen, vseh samih cvetličnih motivov. Z vseh sten so gledali na gledalca pisani šopki najrazličnejših cvetic in vzbujali vtis, da se nahajaš v rožnem cvetličnjaku izredno pisanih in živo iskrivih se barv, bolj v soncu kot v sencah dneva. Obiskovavci niso skrivali presenečenja in zadovoljstva, kar je dokazal tudi precejšen takojšen odkup podob, dasi njenega slikarstva nihče doslej ni poznal in je bil to njen prvi nastop pred javnostjo. V svoji skromnosti ni slik niti podpisala, kar naj zdaj — po velikem uspehu — vsekakor pogumno stori. Upajmo, da bo kdo pokli-canejših o njenem slikarstvu še napisal kaj več besed. Nato je bila v veliki dvorani glavna prireditev pod naslovom „Za četrti in peti rod“, ki naj bo zdomski slovenski donesek svetovnemu Letu otroka in dru- PO ŠPORTNEM SVETU • ; . ■ TEČAJ ZA IZČIŠČENE POLITIČNIH POJMOV j ■ ■ X,. ¿r.A VI . • ■ i Predavatelji in teme predavanj bodo naslednje: ' l i l Ponedeljek, 24. 9. — dr. Marko Kremžar: PLATON, ARISTOTEL, MACCHIAVELLI IN POLITIKA :• .-i ! Torek, 25. 9. — Jože Košiček: SLOVENSKA NARODNA POLITIKA OD 1848 : • ‘ : ^ / - 1 1 Sreda, 26. 9. — Milan Magister: APOLITIČNOST TOTALITARIZMOV | l i Četrtek, 27. 9. — dr. (Milan Komar: KRŠČANSKI REALIZEM IN POLITIKA RAVNOVESJA MED SUBJEKTIVIZMOM IN OBJEKTIVIZMOM l l Petek, 28. 9. — Miloš Stare: SLOVENSKA POLITIČNA EMIGRACIJA — POSLEDICA SVETOVNONAZORSKIH ODLOČITEV sr Začetek vsak večer ob 20. uri. Tečaj je namenjen vsem, da skupaj premislimo, zakaj je politično delo potrebno v vsaki svobodni družbi. Priložnost bo za debato, ki bo mladim in starejšim pomagala do osvežitve in razjasnitve pojmov. Prijave do sobote 22. septembra v pisarni Svobodne Slovenije, tel. 69-9503 vsak dan od 10 do 14 in ob sredah od 10 do 18. PRISTOJBINA: Mladina do 20. leta $ 1.000.—, ostali $ 5.000.—. PRIREJA IN VABI SLS - SKD Slovenski dom v .San. Martinu « N VELIKI SREČOLOV - RUFA ZA ZGRADITEV NOVIH DRUŠTVENIH PROSTOROV 1. dobitek: NOV TELEVIZIJSKI APARAT V BARVAH znamke Phileo (TV Color) 2. dobitek: KOLO Prvi 'dobitek bo zadela srečka, katere številka je enaka trem. zadnjim številkam glavnega dobitka božične igre Državne loterije. Drugi dobitek bo zadela srečka, katere številka je enaka trem zadnjim- številkam drugega dobitka omenjene božične loterije. Cena srečke: ,10.000.— pesov Srečke so na voljo pri vseh odbornikih in odbornicah Doma v San Martinu in njemu priključenih organizacij. Slovensko planinsko društvo V BUENOS AIRESU vabi na VELIKI POMLADANSKI PLES ki bo V SOBOTO, 22. SEPTEMBRA OB 21. URI V NAŠEM DOMU — SAN JUSTO H. Irigoyen 2756 - Tel. 651-1760 Topla hrana — šaljiva pošta — srečolov Čisti dobiček je namenjen preureditvi “Stana” v Bariloeah Sodeluje: SLOVENSKI INSTRUMENTALNI ANSAMBEL Zvišanje naročnine Svobodne Slovenije Vsi dosedanji poizkusi, da bi mogli izhajati do konca leta bre zvi- Darovali so V tiskovni sklad Svobodne Slovenije je daroval Zorko Simčič iz Ramos Me-jia 30.000 pesov. Iskrena hvala. Uprava Svobodne Slovenije DRUŠTVENI OGLASNIK Seja upravnega sveta Zedinjene Slo-šanja naročnine, kot je bila določe- venije bo v petek 21. septembra v dru-na ob začetku leta, so ostali brez- štvenih prostorih, uspešni. Razvoj inflacije in dviganje cen sta močnejša kot vse naše prizadevanje. Za vse, ki niso plačali letošnje naročnine, kot je bila določena v začetku leta do konca junija, se od 1. julija zviša na 38.000 pesov, za tiste, ki dobivajo po pošti, na 43.000 pesov. Velika sanmartinska TOMBOLA V NEDELJO, 7. OKTOBRA POPOLDNE Vredni dobitki Kdor je že plačal po 1. juliju naročnino, določeno v začetku leta, naj čimpreje doplača razliko 13.000 odnosno 15.000 pesov. Nova naročnina bo ostala nespremenjena le za tiste, ki jo bodo pla-čali do 31. oktobra t. 1. SVOBODNA SLOVENIJA SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA SEZONA O B 2 5 LETNICI 3. kulturni ’ or - teološki odsek dr. 1 *ko Gogala OD MEDELLINA DO PIJEBLA po predavanju bo pogovor o predmetu v soboto 15 septembra 1979 ob 20 v gornji orani Slovenske hiše Slovensko gledališče Buenos Aires prireja V OMBERGAR WILLEM PART V OMBERG AR DEBELJAK 5 IZVIRNIH ŠALJIVIH ENODEJANK44 V SOBOTO, 15. SEPTEMBRA OB 20.30 Začetek točno ob napovedani uri. Predstave se ne bo ponovilo. ŠTABE VEČNE MODROSTI 1. „Zrno do zrna pogača.. 2. „Obdeluj polje, sicer bo polje tebe obdelovalo!“ 3. „Samo samostojna in gospodarsko trdna skupnost more biti tudi zdrava duhovna skupnost.“ Zato : Za še krepkejši denarni zavod v Argentini vkup stopimo, ker v SLOGI JE MOČ! ZBOR MLADENK (vodi Anka Savelli-Gaser) MEŠANI ZBOR (vodi dr. Julij Savelli) Vabi na svoj letošnji KONCERT SLOVENSKIH ZBOROVSKIH SKLADB ob spremljavi klavirja in harmonija Sobota, 29. septembra, ob 20.30 DVORANA SLOVENSKE HIŠE Vstopnice po $ 5.000.— in $ 2.OO0.— v predprodaji pri članih zbora in v Dušnopastirski pisarni. SDO SLOVENSKA VAS SFZ vabita v nedeljo 23. septembra na 28. Mladinski dan 9.30 Sv. maša 10.30 Tekmovanje v odbojki in nogometu 16.30 Kulturni program, nato prosta zabava iiiiiiiiiniHHiiiiiiniiuii Avtomobili in motorni čolni — velika izbira domačih in tujih znamk. — Jahte, jadrnice in trailerji. PBISTAVSKI DAN V NEDELJO, 7. OKTOBRA 79 ESLOVENIA LIBRE Uditor y director: Miloš Stare Redacción y Administración: Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires Argentina T. E. 69-9503 Uredniški odbor: Miloš Stare, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit 2« o ~3 w a) tž « fc O bo -i-» O H c < S FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824 j PBOSLAVA [ ŠOLSKIH OTBOK ■ ■ . ■ NA ČAST ŠKOFU ANTONU MARTINU SLOMŠKU, OČETU SLOVENSKE ŠOLE, BO V j OKVIRU ŠOLSKEGA ODSEKA ZS V SOBOTO ■ ■ ■ ■ | 22. septembra ob 16 a v Slovenski hiši a a a -a i Na sporedu: E E ® v cerkvi Marije Pomagaj sv maša za žive in rajne učitelje naših s E šol ■ a « ® v dvorani igra v treh dejanjih i E : PRAPROTNO SEME 5 5 j i Igrali bodo sedanji in bivši učenci ■ „Balantičeve šole“ iz San Justa S “ 9’ m S v režiji Frida Beznika. E E Vstopnina: za otroke $ 1.000.—, za odrasle f 2.000.—. E šolski otroci, starši in prijatelji na- 5 šib šol, lepo vabljeni! i Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 24.576 Naročnina Svob. Slovenije za 1. 1979: za Argentino: 38.000.—, pri pošiljanju po pošti $ 43.000.—, ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 30 USA dol.; obmejne države Argentine 25 USA dol.; Avstralija 35 USA dol.; Evropa 32 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 24 USA dol. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estado* Unidos 425, 1101, Buenos Aires, T. E. 33-7213. ♦ * * KREDITNA ZADRUGA ••SLOGA" z o. z. BME. MITRE 97 RAMOS M E J IA T. E. 658 - 6574 URADNE URE: PONEDELJEK, SREDA IN PETEK OD 15. DO 19. URE. JAVNI NOTAR FRANCISCO BAIJL j CASCANTE Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pritličje, pisarna 2 Tel. 35-8827 a II v " - ■' . • - . - - •: -U"- - • • » Prof. dr. JUAN JESUS BLASNIK specialist za ortopedijo in travmatologijo i Marcelo T. de Alvear 1241, pritličje | Capital Federal Tel. 393-3536 \ .n . • Ordinira v torek, četrtek in soboto S od 17. do 20. Zahtevati določitev j ure na privatni telefon 666-4366. S Narod slovenski živi naj, živi! Nedelja, 16. septembra v Slomškovem domu SLOVENSKI PRAZNIK ob 30-letnici slovenske skupnosti v Ramos Mejia 11.00 Dviganje zastav; SLOVESNA SV. MAŠA in skupno kosilo 16.00 Kulturni program 18.00 Prosta zabava Sodeluje orkester “Triglav’-’ Vsi rojaki od blizu in daleč, prisrčno vabljeni! ■■■B«bBBBBBBBBBBBBBBBBBB¿BB0BBIIBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB|bbb1b||éwb||||Bí|||1|| Prosimo, ne odlašajte s poravnavo naročnine! ■■■■BBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBMBaiBB LOMAS DE ZAMORA Av. Hipólito Yrigoyen 8820 T. E. 243-0270/1433 EZEIZA Ruta 205 (nasproti postaje Ezeiza) AUTONAUTICA Kredit na 12 mesecev, brez obresti. Smo zastopniki — JOHNSON IN TARRAB. j Druga razstava j slovenske podjetnosti v Argentini p§Š79i kr%S)\y novembra 1979 v Slovenski hiši