Izhaja vmak čotrtok UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via Machiavelli 13/n., Tel. 30-142 — Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11 - Poštni predal (caisella post.) Trst 431. — Pošt. ček. račun: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini Posamezna št. Lir 25.mm NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru Spedizionie in abb. postale I. gr. ŠT. 51 TRST, ČETRTEK 12. MAJA 1955, GORICA LET. IV PO USTANOVITVI ZAPADNO-EVROPSKE ZVEZE Novo poglavje v zgodovini Evrope Nemčija - četrta velesila - Vojna se oddaljuje Ko pišemo te vrstice, so oči milijonov o-brnjcne v Pariz, ki je čez noč postal središče svetovne politike. Skoro točno na dan 10. obletnice, ko je poražena Hitlerjeva Nemčija morala kapitulirati ter se na milost in nemilost predati zmagovalcem, je priletel nemški kancler Konrad Adenauer v prestolnico Francije, kjer so ga pozdravili z vsemi častmi in nato sprejeli njegovo domovino kot enakopravno članico v družino zapadnih narodov. V nedeljo, 8. maja, je bila v Parizu končno ustanovljena Zapadno-evropska zveza (UEO), v katero je vstopilo 7 dežel: Velika Britanija, Francija, Nemčija, Italija, Belgija, Holandija in Luksemburg. Zavezniške države so sklenile, se čvrsto povezati v političnem prijateljstvu, tesino sodelovati v gospodarstvu in postaviti na noge skupno vojsko. V svojih prizadevanjih bodo uživale polno in brezpogojno pomoč Atlantske zveze, v 'katero so tudi same včlanjene. Važno je, da so med njimi tudi izvenevropske dežele, kakor bogata Kanada in mogočne Združene države. V Atlantsko zvezo spadata tudi Grčija in pretežno azijska Turčija. Najočitnejše pa je, da bodo novi zapad-n»evropski zavezniki imeli na svoji strani neizčrpna bogastva in orjaško vojaško silo Amerike. Brez Amerike bi ne mogle tekmovati s Sovjetsko zvezo. KJE JE ZDRUŽENA EVROPA? Vendar sc marsikdo, ki čuje te dni hvalo o zadnjih dogodkih v Parizu, sprašuje, kaj je z Združenimi državami Evrope, o katerih so sanjali De Gasperi, Bidauk in Adenauer? Kar široki ljudski sloji hočejo, je, da bi padle carinske meje med evropskimi deželami, da bi ljudje potovali brez potnega lista, kamor jim drago, ter našli povsod kruha in zaslužka. Kakor Amerika tako naj bi postala tudi Evropa ena sama velika zvezna država in s tem bi bilo na naši zemljini tudi medsebojnih vojn konec. Ta veliki načrt je lansko leto propadel. Pokopala ga je Francija. Kar so sedaj sklenili v Parizu, je kaj slabo nadomestilo za Združeno Evropo. Gre za vojaško zavezništvo, kakor smo jih že mnogo imeli v preteklosti. Zapadite evropske dežele »o vojaško povezane z Ameriko, vzhodne s Sovjetsko Rusijo in tako je Evropa o-stala razklana v dva tabora. Takim kritikam zapadnjaki odločno ugovarjajo: Zapadno-evropska zveza se niti oiJ daleč ne more primerjati z nobenim vojaškim zavezništvom iz preteklosti. Sedmorica držav ni združila le svojih armad, da bi se skupno branile, temveč je sklenila postopoma organizirati tudi evropsko gospodarstvo. Že sedaj je njih proizvodnja jekla in premoga enotno urejena, tako je nastal za to velevažno blago en sam evropski trg z enotnimi cenami in brez carinskih zaprek. V prejšnjih časih bi bilo kaj takega nemogoče! Toda to je šele začetek. Francija predlaga, naj bi se sedaj ustvarile skupne evropske železnice, sploh skupen meddržavni promet, in enotna uprava evropskih elektrarn. Druge dežele se s tem ne zadovoljujejo ter hočejo iti mnogo dalje. V Parizu je bilo tudi sklenjeno, naj ima zapadno-evropska zveza na čelu stalni odbor ministrov in ob strani skupščino, v kateri sede predstavniki parlamentov včlanjenih držav. To so začetki bodoče vlade in bodočega parlamenta Združene Evrope. NA PRAVI POTI Združenje evropskih narodov v eno zvezno državo je tako važna in velika stvar, da se lahko le postopoma uresniči. Dosedanja napaka je bila v tem, da so Združeno Evropo hoteli ustanoviti kar čez noč. Skupna evropska vojska naj bi bila pod takim enotnim poveljstvom, da bi poedine države ne mogle več samostojno razpolagati s svojim vojaštvom. Nad njim bi stal nekak evropski vojni minister. Posebno Angležem in Francozom se je to na vso moč upiralo. Tem starim ponosnim narodom se je zdela že sama misel, da bi njih vojakom lahko poveljeval tujec, silno zoprna. Časi niso bili za to še dozoreli. To je edini vzrok, da je skupna evropska vojska propadla. Zapadno-evropska zveza se je vrnila k resničnosti življenja. Ona združuje sicer vse vojaške sile zaveznikov v enoto, ustanavlja tudi skupno poveljstvo, vendar pušča vsaki državi precej vojaške samostojnosti. Edino' po tej poti se lahko s časom ustvari Združena Evropa. »Po tolikih brezuspešnih naporih in tolikih napačnih poskusih« — je izjavil angleški zunanji minister Mac Mil-lam — »smo končno dosegli nekaj, kar je edinstveno v zgodovini Evrope.« Ameriški zunanji minister Dulles gleda na položaj še z večjim navdušenjem: »To se mi zidi — je rekel — kakor nekaka pomlad Evrope. Dosedanje velike zgodovinske razprtije bo končno nadomestila edinost.« Pri tem je mislil na dolgotrajne sovražne odnose med Nemci in Francozi. In res so nasprotja med tema dvema narodoma potegnila že večkrat v oborožen spopad vse človeštvo. Tako je bilo leta 1914 in slično leta 1939. Zaradi sovraštva med Francozi in Nemci je prišlo na svet že nepopisno gorje. Če bi med njimi nastalo trajno prijateljstvo, bi s tem odpadel eden glavnih vzrokov dosedanjih evropskih in svetovnih vojn. Vpliv Nemčije naglo raste Nihče ne more pri tem trditi, da nova politika Nemčiji škoduje. Brž ko je Nemčija postala neodvisna in je Adenauer prišel v Pariz, so ga povabili, naj se udeleži posvetovanja vodilnih držav za-padnega sveta. Čez noč je bila Nemčija priznana kot četrta velesila poleg Amerike, Anglije in Francije, česar Italija doslej ni mogla doseči. Kako je to mogoče? Saj je Nemčija glavni krivec tretje svetovne vojne, med katero sc je globoko osovražila med vsemi svobodnimi narodi na svetu. Za nov ugled se mora zahvaliti izredni pridnosti, požrtvovalnosti in organizatorični sposobnosti svojega prebivalstva. Vzemimo za primer samo Berlin. Ko so 1. 1945 vanj vkorakali zmagovalci, je bila nemška prestolnica kup razvalin. V njej jo bilo nagrmadenih nič manj ko 75 milijonov kubičnih metrov ruševin, približna ena šestina vseh podrtij, ki je prinesla vojna Nemčiji. Popolnoma uničenih je bilo 100 tisoč poslopij s 300 tisoč stanovanji. Porušenih je bilo 100 cerkva in 90 mostov. Škoda je bila ogromna, a vendar majhna v primeri s tem, kar so bili Nemci med vojno razdejali v Evropi. Kaj so Nemci v narodni nesreči storili? Desettisoči prostovoljnih delavcev in invalidov so se vrgli na ruševine in izkopali iz njih 4 milijone še uporabnih opek in 180 tisoč ton železja. Začeli so najprej obnavljati tovarne, ki dajejo delavskim družinam zaslužka, in danes obratuje že 96 od sto podjetij. Nato so gradili ljudska stanovanja. Tem so dali prednost pred palačami in vilami gospode. Bogati podjetniki so se temu podvrgli. Ravnatelji tovarn so medtem stanovali v kleteh svojih podrtih vil. Delavci, uradniki in ravnatelji so si prostovoljno znižali plače in zelo trdo delali, samo da se njih domovina čimprej izkoplje iz gospodarske bede. Kje drugje na svetu se je to zgodilo ? Tako je premagana Nemčija v kratkem lahko nastopila na svetovnih tržiščih in u« spešno tekmovala z zmagovalci. V nekaj letih je zavladala v Nemčiji splošna blaginja ter je iz nje skoro izginila brezposelnost. Kdo bi se po vsem tem čudil, da vpliv Nemčije v svetu naglo raste. Nadaljevanje na 3. strani NOVICE Z VSEGA SVETA USTOLIČENJE DRŽAVNEGA POGLAVARJA Včeraj je prevzel Giovanni Gronchi vodstvo’ italijanske republike. Rim je bil v zastavah in na vseh šolah v državi je odpadel popoldanski pouk. Iz njegovega stanovanja so ga peljali v parlament, kjer je položil prisego zvestobe ustavnim zakonom. V prestolnici je njemu v čast zagrmel 101 strel iz topov. V svojem govora je pozival Italijane na pomirjenje ter postavil samega sebe nad obstoječe stranke. Nato' so sina revnih staršev peljali slovesno v Kvirinal, prestolnico nekdanjih kraljev Italije. Tu mu je Einaudi predal oblast ter se od njega poslovil. Po sprejemu predstavnikov tujih držav se je Gronchi vrnil na svoje stanovanje v skromni krog družine. SOVJETSKA RUSIJA IN JUGOSLAVIJA Maršal Žukov, sedanji vojni minister Sovjetske zveze, sc je ob 10-Ietnici konca vojne spomnil vseh bivših zavezniških armad in rekel tudi tole: Posebno odločnost v boju za osvoboditev svoje države in sploh za uničenje fašizma so pokazali jugoslovanski naro-rodi pod vodstvom maršala Tita. Izrazil je željo, da bi nasprotja med obema državama »čimprej zginila« ter da bi med njima »nastali spet prijateljski odnosi«. Nov dokaz, kako se sovjetska politika trudi popraviti težke napake, ki jih je Stalin zagrešil v ravnanju z Jugoslavijo. AMERIKA OBOROŽUJE JAPONCE Amerikanci so od 1. maja lani do 1. maja letos poslali Japoncem za več ko 278 milijonov dolarjev raznega orožja. To je lep denar: več ko 175 milijard lir. Kljub temu so se odnosi med obema vladama v zadnjem času poslabšali. To zaradi tega, ker so’ se Japonci začeli na lastno pest, to je brez dovoljenja Washingtona, pogajati z Moskvo. CERKEV IN PERON Spor med argentinskim diktatorjem Peronom in katoliške Cerkvijo postaja vedno hujši. Prišlo je že tako daleč, da zahteva sedaj Peron ločitev Cerkve od države. Zavoljo tega so izbruhnili v Argentini u-lični neredi. MENDERES V JUGOSLAVIJI Načelnik turške vlade Menderes je bil na uradnem obisku v Jugoslaviji. Pri tej priložnosti niso sklepali samo o političnih in vojaških, marveč tudi o gospodarskih zadevah. Dne 3. maja so v Ankari že podpisali sporazum, po- katerem si bosta Turčija in Jugoslavija izmenjali v enem letu vsaka za 28 milijard lir blaga. Sedaj so sprejeli v Beogradu nove dogovore. Po njih bodo Turki 5 let pošiljali v Jugoslavijo - pšenico in bombaž. GRONCHI JE V NASLEDNIK Za predsednika italijanske' poslanske zbornice je bil izvoljen demokristjan Ivan Leone. Splošno, mnenje je bilo, da bi na to mesto spadal mož, ki ni pristaš vladajoče stran- ke, češ da ima ta že tako predsednika republike. Ker se pa za dragega kandidata demokristjani niso mogli zediniti, so predlagali raje Leoneja, kot da bi se razcepili ter bi predsednik postal kak levičarski marksist. SPOMENIK PRI SV. ANI V nedeljo popoldne je bil pri Sv. Ani slovesno odkrit spomenik 42 borcem Jugoslovanske vojske, ki so pred 10 leti padli za osvoboditev Trsta. Svečanosti so se udeležili župani vseh slovenskih občin, pevski zbori in velika množica ljudstva. Generalni konzul Mitja Vošnjak je imel govor, v katerem je med dragim dejal: »Deset let mineva od dneva, ko je svobodoljubno človeštvo s svojimi poslednjimi napori do kraja strlo nacistično-fašistični svet nasilja, uzakonjenega zločina in barbarskega zasuž-njevanja. Mineva tudi 10 let od smrti ljudi, ki so prehodili dolgo in krvavo1 pot skozi sovražnikove zasede in ofenzive, skozi požgane vasi, preko grobov svojih padlih tovarišev, da bi se na koncu spustili s kraških planot do morja in skupno z junaškim tržaškim ljudstvom zadali poslednji, odločilni udarec sovražniku človeške kulture in svobode.« Ob koncu je izrazil željo, da bi spomenik ne govoril le o preteklosti, pač pa tudi o bodočnosti. Postal naij bi mogočen svetilnik ljubezni do svobode človeka, naroda in vsega človeštva. PREDSEDNIK Dl EM Načelnik vlade v južnem Vietnamu Diem, ki je pred kratkim udušil upor verskih ločin, je posebne vrste človek. Z 32 leti je bil že notranji minister, a je odstopil, ker si ni dal ukazovati. Sodelovanje je odklonil z japonskim okupatorjem, s Ho ši Minhom, s Francozi in večkrat tudi s^ cesarjem Bao Daiem. Sel je raje v tujino. Od 1953 do februarja 1954 je bil v Belgiji v nekem samostanu. Ker jfc veren katolik, so ga sprejeli kot meniha laika v red. Šele ko je bil Vietnam neodvisen od Francije, se je vrnil domov in postal prvi minister. Komunistov ne more trpeti, ker so mu brata živega pokopali. JUŽNI TIROLCI SO NEZADOVOLJNI Razmere na južnem Tirolskem se čedalje bolij zaostrujejo. Nemški zastopnik v vladi pokrajine Tretntino — Južni Tirol Dieti je odstopil, češ da Kršč. demokracija ne spoštuje pogodbe o manjšinah. Politično vodstvo je odstop soglasno- odobrilo. Obenem je ugotovilo, da se v deželo naseljuje čedalje več tujcev »z juga«, tako da bodo domačini postali na lastni zemlji kmalu manjšina. J užil o tirolski zastopniki sp pr ralne pravice, da se nad, njimi tako zgražajo, dokler sami javno pred vsem svetom ne obsodijo' tudi divjega fašizma nad slovensko manjšino. Saj je fašizem prvi v Evropi začel z deportacijami in smrtnimi obsodbami ter z ubijanjem Slovencev (n. pr. Bratuž A-lo j z in Štrancar). S svojo politiko je fašizem zastrupil mednarodni položaj in bil glavni krivec morije v drugi svetovni vojni. Kaj pa zavestno uničevanje tisočev Slovencev na Rabu? Kdaj ste po drugi svetovni vojni vsaj z eno besedico ožigosali te do neba vpijoče zločine? Zato tudi obsojamo, da je zastopnik tržaškega škofa na tej politični manifestaciji prečita! njegovo poslanico. Molite raje za vse žrtve vojne in revolucije vsepovsod na svetu! Kristjanom ni dovoljeno zlorabljati žrtev v politične cilje. JUGOSLOVANSKA VODA Uradni list je pred nekaj dnevi objavil dogovor med Italijo in Jugoslavijo, po katerem dobiva goriška občina vodo iz Mrzlekov in Kromberka. Jugoslavija se je obvezala dobavljati Gorici približno 4 milijone 500 tisoč kub. metrov vode ali 85 odstotkov celotne zmogljivosti vodovodnih naprav. Dnevna dobava znaša 12.400 kub. metrov in ne more preseči 13.800 kub. metrov. Od januarja 1952 moira 'Italija plačati Jugoslaviji 7,50 lir za kub. meter, medtem ko je do tedaj plačevala 2 liri manj. * Županu dr. Bemardisu smo hvaležni, saj se je pri rimski vladi več leit trudil, da je prišlo do sporazuma. Kaj pa ubogi Štmaver-ci in naši Oslavci? Kaj naš divni Števerjan? Ali naj Brici in premnogi Kraševci pijejo na vse večne čase neužitno in škodljivo vodo, ki se je še živina upravičeno brani! Ne, to ne sme več dolgo trajati. Gospodarstvo, zdravje živine in še posebno zdravje slovenskega obmejnega prebivalstva nujno zahtevajo, da država tudi njim poskrbi zdravo pitno vodo! Prepričani smo, da bo Rim vprašanje v doglednem času zadovoljivo rešil, ARHITEKT FAEIJANI Dne 29. aprila je praznoval 90. rojstni dan vsem goriškim Slovencem in Italijanom znani arhitekt Maksimilijan Fabijani, ki je doma iz prelepega ŠtanijeJa. Da je zdrava in vesela kraška korenina, smo že povedali. Ob njegovem slavju se ga je spomnila tudi prestolnica Slovencev — bela Ljubljana. Poklonila mu je lepo knjigo o razvoju stavbarstva v Ljubljani, v kateri so> zbrana tudi vsa dela, ki jih je slavljenec sam ustvaril v slovenskem glavnem mestu. Tudi Dunaj se je po svojem županu Jonasu spomnil 90-letnice našega slavljenca. Čestitali so mu pismeno in poudarili, da bo Dunaj vedno ponosen na njegovo visoko u-metniško delo, ter se mu zahvalili za vso lepoto, s katero je obogatil avstrijsko prestolnico. ŠOLA IN DOM V nedeljo so se starši slovenskih srednješolcev v Gorici zbrali na zadnji roditeljski sestanek. Posvetovanje je bilo zelo zanimivo, ker SO' iz vrst staršev samih prihajali predlogi v korist šoli. Predložena je bila vloga na prosvetnega ministra, ki jo bodo podpisali vsi starši. V njej je rečeno, naj se ministrstvo pobriga za opremo goriških slovenskih srednjih šol, ki jim popolnoma manjkajo prirodoslovni zemljepisni kabinet, knjižnice in celo nujno potrebni pisalni stroji. Starši, ki so obenem davkoplačevalci, prosijo, naj vlada temu odpomore. Dogovorili so se, da bodo sami prosili za svojo šolo. Vse priznanje tej samozavesti! Upamo, da bodo njih prizadevanja tudi uspešna. To je tem bolj važno, ker se zdi marsikateri prazni butici na Goriškem, da je skrb za razvoj slovenske šole nepotrebna. Sledila so še razna vprašanja o popravnih izpitih, o pravilnem športu, nakar je ravnatelj sestanek zaključil in povabil starše na sklepno šolsko prireditev v nedeljo in na vnebohod. IZ SOVODENJ Razstava lepih ročnih del, ki so jo priredila dekleta z gospodinjskega tečaja, je vzbudila v naši vasi in v okolici toliko zanimanja, da še danes o njej vse govori. Ker se je je udeležilo mnogo ljudi iz bližnjih kraških vasi in iz goriške okolice ter same Gorice, se je morala podaljšati za en dan. Razstavo si je ogledalo tudi obilo mož in fantov in ne moremo izključiti možnosti, da je kako lepo delo pritegnilo živo pozornost zrelega fanta. Prav gotovo se je odločil, da bolje spozna tudi dekle, ki ga je razstavilo. Dekleta so posvetila veliko skrb tudi dobri kuhinji, zalo so ob zaključku razstave priredile v Hme-ljakovi gostilni zakusko, na kateri so pokazale svojo preizkušalo kuharsko umetnost. Zakuske se je udeležil tudi naš 'g. župan. Uspehi lanske in zlasti letošnje razstave so dokazali nujno potrebo rpo ustanovitvi popolne gospodinjske šole za goriške Sloven- ce. Za to misel se je vnel tudi naš mladi g. župan, ki je gospe profesorici in dekletom obljubil vso pomoč. Dovolj je odločen, da ne bo miroval, dokler se zadeva ne reši zadovoljivo. Gospodinjska šola je za vsak narod velikega pomena, ker le ona lahko vzgoji sposobne, pridne in varčne gospodinje. Te so pa temelj družinske sreče in primernega blagostanja, saj pravi slovenski pregovor, da drži dobra gospodinja »tri ogle pri hiši«. U-pa-mo, da bo to' potrebo slovenskega obmejnega kmečkega in delavskega ljudstva umevalo tudi šolsko skrbništvo, prefektura in deželna uprava, ki so v prvi vrsti pozvane, da omogočijo- ustanovitev nove šole. Naj italijanska državna uprava ustanovi prostovoljna vsaj eno slovensko šolo! Vse druge slovenske šole vzdržuje, ker so jih ustanovili zavezniki. Dekletom in gospe profesorici Nadi Roj-čevi iz srca čestitamo vsi vaščani. Čestitkam se pridružuje tudi Novi list. Na prvi dan razstave so naši šolski otroci imeli prav lepo prireditev. Udeležili so se je mnogi vaščani in je zelo dobro uspela. Med otroki je veliko dobrih igralcev in pevcev. Otrokom in njihovi učiteljici g. Vižin se i-skreno zahvaljujemo za lepo duhovno zabavo, ki jo je obrodila njihova požrtvovalnost. V soboto zjutraj sta si v naši cerkvi obljubila večno zvestobo ženin Tomšič Albin in nevesta gdč. Vižintin Olga. Nopovoročenca uživata veliko spoštovanje vse vasi, ki jima vošči obilo božjega blagoslova na novi življenjski poti. Čestitkam in voščilom se pridružuje tudi uredništvo Novega lista. IZ PODGORE V nedeljo, 1. maja popoldne, smo pokopali poštenega in zavednega fanta Cigliča Emila. Pogreba se je udeležilo- veliko vaščanov, zlasti mladine. Ker je pokojnik rad sodeloval pri pritrkovanju ob praznikih, mu je cerkveni zbor zapel ganljivo' žalostink*. »Jaz sem vstajenje«. Pokojnik se je poslovil od tega sveta po kratki, a mučni bolezni. Blagi mladenič naj v miru počiva. Njegovim domačim in sorodnikom naše iskreno sožalje! ŽALOSTNA VEST Pretekli teden so nia goriškem pokopališču pokopali inž. Franca Fogarja, ki je t»-mrl v ponedeljek v bolnici Sv. Justa. Pokojnik je bil svoj čas tudi podžupan goriškega mesta. Bil je blagega značaja, naj v miru počiva. Njegovemu bratu, nadškofu msgr. dr. Fogarju in ostalim sorodnikom iskreno sožalje! Goriški srednješolci vabijo ljubitelje naših šol k \ ZAKLJUČNI PRIREDITVI ki bo v nedeljo, 15. maja, in na v ne- j bohod, 19. maja 1955, vsakokrat točno ob 20.30, na šolskem dvorišču v ! ul. Croce (Šolski dom J. j Na sporedu so: Pevske točke — Ritmične vaje — Telovadni nastop — Slovanski narodni plesi — Šaloigra »Jezični dohtar«. Vstop prost. Sprejemali se bodo pra» ! stovoljni prispevki za revne dijake. | V primeru slabega vremena se prireditev prenese na vnebohod, druga pa na naslednjo nedeljo, 22. maja. Dopisi iz Ooriške — va-d-no ne odtehta odškodnina niti en odsto- PRVE ČEŠNJE V soiboto, 7. maja, so se na goriškem trgu pojavile prve češnje, ki so se prodajale v snopičih. IZ ŠTEVERJANA »Oj cvetje je rahlo, čez noč se ospe.« Tako tuguje vsa briška priroda, ki je bila še pred kratkim odeta v raznovrstno cvetje. Upamo, da bodo naše nasade odslej čuvale pred točo tudi raketne postaje, ki se bodo v kratkem zgradile, kakor je pred nekaj dnevi sklenila italijansko-jugoslovanska mešana komisija v Krminu. Jugoslavija bo postavila še dve enaki postaji na ozemlju pri Dolenjah. Upamo, da bo letos naše sadje žlahtnejše in bogatejše kakor lani, ker se je sadno drevje razcvelo v suhotini. Sv. Florijan, naš cerkveni zaščitnik, katerega god smo v nedeljo' slovesno praznovali, nam je izprosil pohlevni, blagodejni dež, ki uarn je ravno- še ob pravem času rešil že posejani krompir, fižol in koruzo ter omogočil obdelovanje vinogradov in njiv. Takoj po žegnanju smo v ponedeljek veselo začeli z delom, čeprav je zelo naporno. Našemu zaščitniku se je letos poklonilo kar šest duhovnikov iz bližnjih duhovnij, o-biskal nas je tudi maš kapucin, oče Fidelis, ki je pri slovesnosti pridigal. Trg pred cerkvijo je bil vsaj deloma posut z gruščem in tuidi pot do Dvora so uredili. Županstvu svetujemo, naj dvigne iz po-zabljenosti regulacijski načrt, ki ga je naredil gradbenik Fabijani. Lepo urejena vas in dobro gostinstvo močno privlačujeta izletnike. Zato bi biilo prav in zaželeno, da takoj pričnejo izvajati lep Fabijanov načrt. DOBERDOB Ko se je naših duš skoro že oprijemal o-Sip, nas je ob koncu preteklega tedna pozdravil potrebni dež, ki je našo že popolnoma presušeno kraško zemljo trenutno dovolj namočil. Radi bi videli, da bi še deževalo, saj naša zemlja potrebuje mnogo več dežja kot drugod. A zaenkrat smo rešeni najhujše skrbi. Sedaj bi lahko pričelo živahno delo na njivah, če bi ne bilo vojaških vaj. Se preden je dež rešil naše kmetovalce pretežkih skrbi, smo že morali klicati vse svetnike na pomoč, naj nas rešijo vojašlri1-vaj, ki SO' jih že pred več dnevi začele vojaške edinice iz tržaškega ozemlja na naši Doli e.rdobski planoti. Zaradi vaj je sedaj vsako delo na zemljiščih od naše vasi pa do Sre-dipolja in Zagraja onemogočeno. Slovenski tisk je sicer že dvignil svoj glas proti omalovaževanju stiske našega kmečkega ljudstva in tudi županstvo' je klicalo na pomoč višja vojaška oblastva proti tej predolgi in preveliki motnji vsakega dela. A vsi koiraiki niso doslej nič zalegli. Vojaška uprava bi morala vendar resno pretehtati ogromno škodo, ki jo povzroča našim kmetovalcem. Pomisliti bi tudi morala, da se je zaradi letošnje čudne letine zlasti na Krasu vse kmečko delo zakasnilo vsaj za en mesec. Bo blagodejnem dežju bi morale vojaške vaje takoj prenehati. Sodimo pa, da ‘bi v tem času. zlaisti od konca marca do pozne jeseni, vojaških vaj sploh ne smelo biti. V pozni jeseni in pozimi imajo namreč vojaki dovolj časa za vaje. Tako' vsiaj mislijo vsi trezni državljani, ki čutijo z ljudsko bedo. Naj omenim še, da na- tek resnične ogromne škode, ki jo povzročajo vojaški premiki. Zato pričakujemo, da bodo prefektura in vojaška oblastva upoštevala klic kraškega kmeta. JAMLJE Na nesrečnem ovinku pri »Lužah« se stalno dogajajo prometne nesreče. V ponedeljek 2. maja, sta se ponesrečila dva mlada fanta, in sicer Pahor Jožef ter Viktor Radetič. Slednji je zaradi padca izgubil levo nogo, medtem ko je Pahor dobil težke poškodbe na glavi. Ponedeljkovi listi so zopet poročali o hudi nesreči na istem ovinku. Italijanski listi so po pravici nadeli temu ovinku ime »o-vinek smrti«. Državna cestna uprava bi ga morala že zdavnaj popraviti, saj je zahteval doslej že toliko nesreč. Upamo, da se bo vsaj sedaj zganila. Splošno je znano, da je ravno v Italiji največ prometnih nesreč. Vzrok je med drugim tudi v tem, da ni zaikona, ki bi določal brzino vožnje. ŠTMAVER V četrtek, 5. maja, je italijansko-jugoslo-vanska mešana komisija končno otvorila prepotrebni 15. blok pod Sabotinom. Skoro vsi štmaverski posestniki, kakor tudi nekateri iz Števerjana in Oslavja, so skozi 8 let, to je od razmejitve v letu 1947, pretrpeli ogrom- ČRNI VRH Ni še dolgo, ko smo v Novem listu poročali, kako se je poslovil od svojih ovčic črno-vrški vikar, ki so ga premestili na Laško. Od tedaj, to je od marca, je bila tamkajšnja cerkev zaprta in prav tako tudi zvonik; ključe pa so izročili nekemu laškemu duhovniku, ki biva dve uri daleč v dolini. Naša vasica je ostala brez velikonočne spovedi, brez sv. maše o velikonočnih praznikih, brez zvone-nja — pravi interdikt! In to bi moralo trajati tako dolgo, dokler bi črnovrščani ne nesli bivšemu vikarju vsega, kar so ostali dolžni v več letih, ko so bili z njim v hudem sporu. Nič ne vemo, če so te stroge kazni skuhali na škofiji', ali pa v krogih, ki v naših krajih nadomestujejo škofijo. Zgodilo pa se je, da je šempetrski dekan poslal po praznikih, 29. aprila, kar pet domačih spovednikov, ki so jim morali izročiti cerkvene ključe; vseh pet duhovnikov je bilo vernikom na razpolago za velikonočno spoved. Ta nepričakovani ukrep je presenetil vse Črnovrrščane, ki so pustili vsako- delo in tekli v cerkev opravljat svojo krščansko dolžnost. Spovedniki so imeli do- pozne noči dela čez glavo. Ljudje so jim takoj poskrbeli večerjo in prenočišče in drugo jutro je bilo na Črnem vrhu kar pet sv. maš. Niti en vaščan ni izostal, vsi so bili obhajani, bolnikom so pa nesli v procesiji velikonočno obhajilo. Verniki so se udeležili vseh pet ma9, molili in peli po domače, da je človek bil ginjen. Takega veselja že dolgo ni bilo pri nas. Tako se je vsem razodelo, da so zlobno lagali tisti, ki so očrnili ČrnovTŠčane, da so komunisti, pogani in da sovražijo- duhovnika samo zato, ker je duhovnik. Cerkveni ključi so bili izročeni domačinu in tako bodo smeli ljudje vsaj moliti v do- no škodo, ker niso mogli večtine svojih zemljišč v Jugoslaviji sploh obdelovati. Saj so morali doslej prehoditi ali prevoziti 20 km slabe poti, če so hoteli priti do svojih zemljišč. Prav enako škodo so trpeli tudi nekateri posestniki na jugoslovanski strani. Škoda gre v težke milijone in to zgolj zaradi neodpustljive nemarnosti obojih obmejnih policij, oziroma njunih predstojnikov, ki se premalo brigajo za življenjske potrebe in koristi revnega obmejnega slovenskega kmečkega prebivalstva. Veliko napako so spoznali šele po 8 letih, odkar jih je med drugim tudi naš list pozval, naj napravijo vendar konec trpljenju slovenskih kmetovalcev. SMRTNA NESREČA Pred zagrajskim mostom! je trčil eden izmed dirkačev, ki se je udeležil tekme »Svete Gorice«, v motorno vozilo 26-letnega Vanka Gorjana iz Gorice. Z njim se je vozila Cirila Lutman iz Štandrežau Trčeni j e je bilo tako hudo, da so končali vsi trije težko ranjeni v tržiški bolnici. Lepa in plemenita mladenka, uradnica pri nekem zavetišču, je bila težko zadeta v glavo. V ponedeljek so jo hoteli prepeljati iz bolnice domov, a je med vožnjo umrla. Gorjan pa1 leži še vedno v tržiški bolnici; zlomiil si je roko, nogo in pretrpel je baje tudi pretres možganov. Resno je tudi stanje dirkača. Bog naj da težko- prizadetim, družinam moči, da prenesejo težko nesrečo-. mači cerkvi. Čujemo, da so Čmovršča-nJ šempeterskemu gospodu dekanu za tako odločni nastop zelo hvaležni. ŠEMPETER SLOVENOV Velika nesreča se je pripetila na ozkotirni železnici, po kateri vozijo gradivo za cement iz Tacentskega kamnoloma v Čedad. Dne 28. aprila je 83-letna Podreka Marija povezovala suho vejevje, ki ga je bila nabrala v bližnjem gozdu ob železniškem tiru. Ker je na pol gluha, ni slišala svarilnega žvižga in sprevodnik jo je zapazil, ko je bilo že prepozno, da bi mogel vlak zaustaviti. Kljub temu je junaško planil iz mašine in starko potisnil nekoliko na stran, tako da so prišle pod kolesa le noge. Levo nogo ji je popolnoma odtrgalo, desno pa strlo. Ubogo starko so prepeljali takoj v čedadsko bolnico, kjer so ji morali odrezati še desno nogo. Ni še gotovo, ali ji bodo mogli rešiti življenje. ŽABNICE Na belo nedeljo so nas domača dekleta razveselila s pestrim kulturnim večerom, ki so ga priredile v župnišču ob obilni udeležbi. Na sporedu je bila igra »Marmornati križ«, poleg tega je bilo še nekaj lepih deklamacij, po večini Slomškovih pesmi. Bučnega smeha je izzval smešen gledališki prizor, ki so ga lopo odigrale. Uspelo prireditev so zaključile z domačo pesmijo, ki je bila posvečena Žabnicam. Dekletom čestitamo k lepi igri in petju in želimo, da bi se nas spet kaj kmalu spomnile z drugo prireditvijo. Dobro bi bilo, da bi dekleta kaj pripravila ob počitnicah, ko nas vsako leto obišče precej dijakinj, iz Goriške in Tržaške. *//ot'eiif|Vf - lit tu iilhliti rlollna IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Imvi Ihegolj -Sv. Luaija pa Mostu je rojstni kraj Ivana Preglja, osrednje osebnosti naše književnosti y obdobju med obema svetovnima vojnama. Danes Ivan Pregelj živi kot dvainsedemdesetletni mož v Ljubljani in nemo spremlja usodo slovenske besede v času, ko njegovo ime ne pomeni več kažipota in vzornika, ampak le dokument zakrite preteklosti. Nemo, kajti že dolgo zaradi svoje bolezni ne piše več, toda ne nemo s srcem, kajti živo spremlja usodo slovenske besede in slovenskih ljudi doma in tokraj mej d. Pisati je nehal po lastnem reku, da je zgolj ničemurnost, če- se po petdesetem letu pisatelj še predaja ustvarjanju. Toda to, kar je v tridesetletnem pisateljskem obdobju dal našemu slovstvu, je dovolj, da si je lahko privoščil pokoj in ohranil ugled, kakršnega je dosegel na višku svojega pisanja. TOLMINSKA — DEŽELA LJUDSKIH PEVCEV Nemalo po zaslugi Ivana Preglja je med nami znana Tolminska kot dežela starodavnega ljudskega izročila. Morda gre pred njo samo še Cerkljansko, ki je dalo Franceta Bevka. Toda dejstvo je, da ni znal ljudskega izročila, starodavne ljudske basnovitosti še nihče pred Pregljem tako dovršeno in stilno tako ustrezajoče prenesti v umetno slovstvo. Sam je namreč povsem zrastel iz starih pripovedk, legend, bajk in ver in zato pač pi čudno, da imajo ta izročila tako bogat delež v njegovih spisih. Kdo ve, koliko rodov pred njim so bili njegovi predniki tolminski ljudski bardi! Za njegovega očeta je gotovo. Bil je krojač, veseljak in godec, podoba, ki se večkrat prikaže v Pregljevem delu Njegova mati je bila iz rodovine Carlijev, iz katere je tudi pisatelj Zadnjih dnevov Ogleja. Roditelja sta mu zgodaj umrla in živel je ob očetovski skrbi župnika Fabjana. Vse tri je Ivan Pregelj v svojih delih velikokrat poveličal, zlasti še svojo mater, vdano, trpečo za srečo svojega moža ali siina, poveličal je duhovnika v neprestani borbi s samim seboj in za blagor ljudi. ŠTUDENT IN PROFESOR Župnik Fabjan je dal Preglja v goriško Alojzi-jevišče. Po končani gimnaziji je stopil v semeni šče, a že po treh mesecih spoznal, da ni za ta stan, in šel še vedno z župnikovo pomočjo študirat na Dunaj. Zares lahko občudujemo očetovsko skrb župnika Fabjana za mladega Preglja, ki je ni spodnesla niti junaška fantova odločitev, da izstopi iz semenišča. Njegov mecen je namreč dobro vedel za umetniško nadarjenost mladega Preglja, zato ga je z velikim veseljem še nadalje podpiral pri študiju slavistike in germanistike pa Dunaju. Tako je lahko petindvajsetletni Ivan iPregelj v glavnem po njegovi zaslugi pisal doktorsko razpravo o slovenskem pridigarju Rogeriju in leta 1908 doktoriral. Potem je kot profesor nastopil prvo službo v Gorici, po enem letu je šel v Pazin; tretje leto je služil v Idriji, nato pa dvanajst let V Kranju, od koder je slednjič prišel v Ljubljano. Tu je učil štirinajst let na klasični gimnaziji ,bil nato na bolezenskem dopustu, leta 1946 pa upokojen. ZAČEL JE KOT PESNIK Ivan Pregelj je stopil v slovstveno življenje kot pesnik. Bil je še na univerzi, ko so Izšle njegove »Spominčice na maj« (1905), pet let kasneje pa samostojna pesniška zbirka »Romantika« (1910), s katero se je kot umetnik vključil v tedanji impresionizem. Zmami italijanski filmski izdelovalec Dipo de Lau-rentis, ki je zdaj zaposlen s pripravami za snemanje filma po Tolstojevem romanu Vojna in mir, namerava posneti na filmski trak Dantejevo genialno pesnitev Božansko komedijo. Pred nedavnim je dirigent orkestra Slovenske filharmonije Samo Hubad vodil orkester mUnchenikib filharmonikov. Na sporedu sta bili Brahmsova 1. simfonija in Mozartova Koncertantom simfonija za violino in brač. Nemški glasbeni kritiki so njegovo gostovanje zelo ugodno ocenili. S prozo je .poskušal kasneje in ji je trajno ostal zvest. Tako je večina Pregljevih del pripovedni-ških, povesti, novel, romanov, črtic, idil, pesmi v prozi, .literarnih kritik, esejev in dramskih del v prozi. Nastopal je s svojimi spisi najprej v Primorskem listu, nato v Zori, ki jo je kako leto tudi sam urejeval, v Slovencu, Koledarju Mohorjeve družbe, v Mentorju, Domu in svetu, Mladosti in Casu in še marsikje drugje. Njegove Izbrane spise je pričela izdajati bivša Jugoslovanska knjigarna; vse Pregljeve boljše stvari je v njegovi lastni priredbi izdala v desetih zvezkih. Enajstega sedaj pripravlja dr. Tine Debeljak v Buenos Airesu. PISEC VELIKE TOLMINSKE TRILOGIJE Prva dobra Pregljeva stvar, ki je ohranila svojo vrednost do danes, je povest »Mlada Breda«, napisana za Mohorjevo družbo. Izšla je tik pred prvo svetovno vojno, a je do danes doživela že vrsto novih izdaj. Med širokimi sloji se je priljubila bolj kot katerokoli drugo Pregljevo delo. Ni seveda to edina Pregljeva povest take vrste. Napisal jih je še nekaj, a Mlada Breda je med njimi najpomembnejša. Za njo je pričel Pregelj obravnavati tolminske snovi ip tedaj je že tlela v njem iskra samoraslega umetnika, ki pričenja utirati nova pota. V Domu in svetu je leta 1915/16 načel široko podobo tolminskega punta, ki se je tragično končal 1714 v Gorici. Napisal je »Tolmince«, roman tolminskega ljudstva, ki objema množico postav, zgodb in prizorov, postavljenih v pokrajino, katero je znal Pregelj izrazito osebno doživeti. Zgodbo tega romana je potem nadaljeval v dveh delih, od katerih je prvega naslovil »Stefan Golja in njegovi«, drugega pa »Plebanus Joannes«. In to je njegova tolminska trilogija, veličastni spomenik svoji ožji domovini. PREGELJ OBLIKOVALEC DUHOVNIH LIKOV V ta ciklus zgodb iz tolminskega upora spada tu di »Matkove Tine prečudežno romanje«, ena naj močnejših in najlepših Pregljevih umetniških stva- Dobra knjiga je v resnici paša največja prijateljica, zaito jo moramo tudi primerno spoštovati in pravilno uporabljati. Ljudje danes veliko berejo, toda bralcev, ki znajo res pravilno, z užitkom in s pridom brati, ni mnogo. Največ je takih, ki novo knjigo samo površno prelistajo, ne da bi imeli pri tem kaj koristi od nje. To ni prav! Kadar namreč beremo knjigo se ji moramo popolnoma posvetiti. Zanimive in važ ne odstavke podčrtajmo in si jih dobro zapomnimo Tako. prebrana knjiga ima za nas večjo vrednost, ker se je temeljito osvojimo. iSpoštovanje do knjige pa pokažeš s tem, da lepo ravnaš z njo. Ce n. pr. prenehaš z branjem sredi knjige, ne delaj »oslovskih ušes«, to se pravi, ne pregani strani, kjer si se ustavil. Poznam ljudi, ki neprestano berejo knjige, tudi med obedom in večerjo. Takrat je užitek še prav ritey. V nji je zajet pretresljiv konec voditeljev tolminskega punta, ki jih obglavijo in razčetverijo v Gorici pa Travniku. Delo kaže vso novost in drznost Pregljevega pisanja. Med Tolminci, ki morajo v Gorico, da bodo priče pri izvršitvi ustrahovalne ohsodbe, je tudi pijani Matek, tuleč divjo pesem proti fevdalnim hlapcem. Na pot se odpravi še njegova hči, nevesta upornika Gradnika. Namesto da bi šla z njim pred oltar, roma zdaj v zadnjih mesecih nosečnosti k njegovi strašni smrti, da bi še enkrat objela njegovo glavo, roke ip noge, namesto tega pa najde njegovo odsekano glavo in razmesarjene ude, nataknjene na drogovih. Naporna pot, na katero taka ne bi bila smela, nečloveški prizor, ki bi ji bil smel sedaj najmanj pred oči, in pot nazaj v hribe proti domu, je bila prehuda preizkušnja za njene moči. Na povratku prezgodaj rodi. Iz smrtne groze in strahu za svojo dušo in otroka pa jo reši Mati božja, ki se ji prikaže, kot da ji gre povijat otroka. Na njen krik ob porodu pritečejo žene i.n poberejo izpod mrtve matere živo dete. Pred Ivanom Pregljem bi se nihče ne bil upal lotiti takega motiva. Pregelj mu je znal vtisnili izrazit duhovni pečat. Nekateri sodijo, da je v tem Pregelj naturalist ,tada tako gledanje na Preglja je popolnoma zgrešeno. Tukaj se pričenja Pregljeva borba za svojstveni duhovni obraz njegovih junakov, _ od katerih je gotovo najznačilnejši Plebanus Joannes, borbena duhovniška postava; borbena sama v sebi, sama s seboj, v premagovanju najprej skušnjav lastnega telesa, nato pa trdot ozkega moralista. Končno se prebije do vseodpuščajočega drugega Kristusa. VRSTA DRUGIH DEL Popolnoma tolminska je tudi še Pregljeva prisrčna in topla biografska povest o »Antonu Muziniku«, goriškem protomediku iz osemnajstega stoletja, v kateri je postavil Pregelj spomenik slovenski govorici. V svet med Loko, Idrijo in Tolminom je postavljena idilična povest »Otroci sonca«, svojevrstna trilogija, polna naravnega zdravja, najlepša slovenska idila. S svojimi zgodbami je šel Pregelj še na Kiras. V zgodovinski povesti »Magister Anton« opisuje duhovnika iz časa reformacijskih dni. V Istro je stopil Pregelj v »Božjih mejnikih«, kjer je zapel himno deželici, ki jo je spoznal kot suplent v Pazinu. V »Simonu iz Praš« je pa poskušal napisati svojevrstno doživeto življenje Simona Jenka, pevca Sorškega polja; v podobni noveli »Na vakap-ce« je opisal doživetje Matije Valjavca iz študentovskih let. Gorenjska pa zaživi v »Petru Pavlu Glavarju«, Odiseju iz Komende, in Koroška v knjigi »Umreti nočejo«. Potrebno bi bilo omeniti še Pregljeve dramo, vsaj »Azazela«, m mnoge esejistične in kritične spise in impresionistične utrinke, raztresene po mnogih revijah in listih. NA OKOPIH DUHOVNOSTI To je Pregljevo delo. Slovstvena zgodovina ga uvršča takoj za Cankarjem in brez dvoma bo obstala trditev, da je bil v desetletju po Cankarjevi smrti vodilni slovenski pisatelj, izrazito nasproten golemu naturalizmu, ki se je tedaj zastonj trudil, da bi prodrl duhovne okope Pregljeve umetnosti. V današnji poplavi naturalizma srečaš seveda malo smisla za tako duhovnost, za tako vrtanje v samega sebe. in duše junakov svojih zgodb. Toda prišel bo čas, ko bo nad svetom izmučeni in v njem izživeti človek spet iskal vsaki stvari, zlasti pa sebi odnos do večnosti. Tedaj šele bo Pregljeva umetnost našla pravičnega sodnika. posebno velik. Knjigo si naslonijo pred krožnik juhe na steklenico in potem navadno pozabijo bralci, da jedo in da še kdo drugi sedi okoli mize. Juha seveda blagodejno škropi .na vse konce in kraje in tudi knjigi ne prizanese. Taka knjiga postane potem tudi hudobna in, opravljiva: »Bral me je gospod ,ki je jedel fižolovo juho, golaževo omako...« Taki madeži ostanejo na knjigi za vse večne čase v spomin na vnetega bralca. Knjige so drage, zato si jih nekateri ljudje zelo radi izposojajo od prijateljev, zpancev ali iz javnih knjižnic. To je vse lepo, če knjige 'tudi vrnejo. Toda marsikdo si izposojeno knjigo kar obdrži in si v nekaj letih napravi z izposojenimi knjigami kar lepo knjižnico. Bratec, zapomni si: izposojena knjiga je izposojen denar, je ttsluga. Tisti, ki si izposodi knjigo in je ne vrpe, ni pošten. Takih je na žalost kar precej. Ce je torej knjiga naša prijateljica, ravnajmo z njo kakor se spodobi. VZGOJNI KOTIČJEK Knjiga - naša prijateljica GOSPODARSTVO Boj oidiju in peronospori To sta največji sovražnici trte in njenega pridelka ter povzročala vinogradniku največ skrbi, dela in stroškov. Obe bolezni lahko preprečimo', to jc onemogočimo njun razvoj. Zdravljenje je mnogo težje in prav redko uspešno. V zadnjih letih je skoraj bolj škodljiv oi-dij, ki napade zelene dele trte, posebej pa še jagode, ki razpokajo'. Kljub temu škodljivosti peronospore ne smemo podcenjevati. Žal pa naši vinogradniki napravijo mnogo več za pobijanje peronospore kot za onemo> gočanje oidija. Danes bi bilo na mestu ravno nasprotno. ŽVEPLO PROTI OIDIJU Razvoj oidija preprečujemo z žveplom. Danes ga poznamo več vrst: z navadnim, čistim žveplom smo prašili trte v prejšnjih desetletjih. Tedaj smo tudi že poznali z modro galico mešano žveplo. Tudi to je dobro. Obe vrsti prašimo po trtah z žveplalnikom. Velik napredek predstavlja v boju proti oidiju škropilno^ žveplo, ki se je uveljavilo takoj po drugi svetovni vojni. Tega premešamo z vodo', s čimer nato škropimo trte s škropilnico. Med brozgo lahko premešamo tudi raztopino modre galice, tako da se z istim škropljenjem borimo proti oidiju in peronospori. Še večji napredek pa smo dosegli s koloi-dalnim žveplom, ki je v obliki posebno drobnega prahu. Koloidalno žveplo ravno tako raztopimo v vodi in ga razpršimo s škropilnico. Tudi tej raztopini lahko primešamo modre galice in apna. Za boj proti oidiju je danes daleč najbolj učinkovito koloidalno žveplo, katerega je mogoče najbolj enakomerno razpršiti po površini zelenili poganjkov in zaroda in se svoje podlage tudi še najbolje p rime. 2 e lansko leto so ga mnogi vinogradniki preizkušali in so bili z učinkom zelo zadovoljni, ker so grozdje obvarovali pred oidijem. Zato pa tudi letos segajo samo po njem. Res je, da je zelo drago, precej dražje kot modra galica, a zato ga je treba manj, in sicer za 100 litrov žveplene brozge samo 350 gramov. KDAJ ŽVEPLATI Izkušnja uči, da zavisi največ od prvega žveplanja. Če je to prepozno, je sploh vprašanje, ali bomo uspeli v borbi proti oidiju. Prvič moramo žvejšlati, ko so poganjki dolgi kaj več kot 5 čm. Danes so trte že toliko pognale, da bi moralo bili prvo žveplanje za nami. Zato pozivamo vse vinogradnike, da žveplajo takoj. Svetujemo koloidalno žveplo: 350 gramov koloidalnega žvepla naj premešajo v 100 litrih vode in trte poškropijo. Za prvo žveplanje ni potrebno, da pruneSa-mo modre galice in apna. Čas drugega žveplanja nastopi, brž ko Jč zarod viden. Tudi tedaj žveplamo s koloi-dalnim žveplom. Tretjič žveplamo s koloi-dalnim žveplom neposredno pred cvetenjem. Za četrto žveplanje proti koncu ali neposredno po cvetenju uporabljamo navadno žveplo, kateremu primešamo 20 odstotkov prahu Caffaro (8 kg žvepla in 2 kg Caffa-ro). Enakega (torej premešanega a Caffaro) uporabljamo tudi za poznejša žveplanja. Tako pripravljen se dobi v trgovini. Zavedati se namreč moramo, da oidij napada grozdje in zelenje tudi še avgusta meseca in celo pozneje. KDAJ ŠKROPITI Peronospora ljubi toplo in vlažno vreme. Pred zadnjim idežjem je bilo že dovolj toplo za razvoj bolezni, a je bilo premalo vlažno. Zato se peronospora ni razvila. Drugače pa je sedaj po zadnjem dežju: vlage je dovolj in zato bo treba škropiti najpozneje v teku tedna, ki prične s 15. majem, in sicer najbolje 18. maja, to je 10 dni po dežju. Sedaj bomo škropili s samo pol odstotRa modre galice. Močnejša bi nežne liste opekla. Za drugo škropljenje bomo rabili 0,75% raztopino modre galice ali pa brozgo z novim sredstvom »aspor«, o ikaterem smo v našem listu že pisali. V to novo sredstvo imate lahko zaupanje. Kot smo že pisali, se izplača kot nadomestilo za vse brozge, za katere je treba več kot 0,75 kg modre' galice. »Aspor* enostavno primešamo vodi in nato škropimo: trte dobijo modro barvo, kot da bi bile po- NOGOMET Jugoslovanska liga: Izidi dvajsetega kola. BSK - Hajduk: 0-0, Zagreti' - Dinamo: 1-2, Lokomotiva - Partizan: 0-3, Vojvodina - Spartak: 6-3, Cr-vena zvezda - Radnički: 2-0, Sarajevo - Proleter: 5-0, Vardar - Zeljezničar: 1-0. 'Po dvajsetem kolu vodi Hajduk a 30 točkami pred BSK m Dinamom (28), Partizanom (25), Vojvodino (24), Crveno zvezdo (23), Sarajevom (21), Spar-takom in, Proleterjem (18), Zagrebom (17), Radnič-kim (14), Zeljezničarom (13), Vardarjem (12) in Lokomotivo (9)- Sest kol pred zaključkom prvenstva se za naslov državnega prvaka borijo tri moštva: splitski Hajduk, beograjski BSK in, zagrebški Dinamo. Splitčani so naredili v nedeljo velik korak naprej, ko so pred 20.000 gledalci v sicer nezanimivi tekmi uspeli odnesti Beograjčanom eno točko. Zdi se, da je BSK zamudil zlato priliko, da se pridruži na čelu lestvice »mojstrom s mora«. Tudi di-•namovei niso pokazali lepe igre v mestnem derby-ju z Zagrebom. Uspelo jim je sicer zmagati, vendar a prav tesnjm izidom 2:1. Tekmo so odigrali v soboto im to po velikem dežju, kar je najbrž vplivalo na kakovost igre. Crvena zvezda tudi ni pokazala lepe igre v beograjskem derbyju z Raidničkim. Sicer je v prestolnici ravno tako deževalo in so tekmo celo za pet minut prekinili- Zdi se skratka, da jugoslovanski nogometaši niiso v prav polni moči, kar seveda ne more veseliti državnega vaditelja Tirnaniča; saj je za mednarodno tekmo s Škotsko, ki bo v nedeljo, zbral na treninlg kar 18 ljudi. Se težje delo pa čaka Jugoslovane 29. maja, ko se v Turinu srečajo z Italijani. Italijanska liga: Izidi tridesetega kola. Atalanta - Bologna: 0-1, Catamiia - Tortno: 2-1, Flo-rentina - Genoa: 2-2, Juventus - Spal: 3-1, Inter -Napoli: 1-4, Lazio - Milan: 2-4, Pro Patria - Udine-se: 2-2, Sampdoria - Novara: 6-2, Triesttna - Roma: 0:0. Milan je za nedeljsko tekmo v Rimu pustil Nord-hala doma in (nastopil s tremi rezervami Pedroni-jem, Fontano in Vicariottom ter na olimpijskem i-grišču zaslužejio zmagal. Uvrstitev mladih moči je prinesla sadove. Vendar gre največja zasluga za zmago desnemu halfu Liedholmu, ki je bil pravi steber v obrambi, izhodišče napadalnih akcij in pravcati gospodar na sredini igrišča. Ce vpošteva-mo, da obstajajo resni dvomi o pravilnosti obeh škropljene z najmočnejšo raztopino modre galice. SADJARSTVO V ITALIJI V letu 1954 so v Italiji pridelali skoraj 17 milijonov kvintalov jabolk, hrušk, breskev in sliv. Nad 8,5 milijona kvintalov je bilo samo jabolk in od teh nad 2 milijona kvintalov samo v provinci Ferrara. Pridelek hrušk je dosegel 3,5 milijona kvintalov, breskev x)a preko 4 milijone. Breskev pridelajo največ v provincah Verona in Ravenna. Glede pridelka sliv nosi zastavo provinca Modena, ki jih je lansko leto' pridelala nad 130.000 kvintalov. Največ sadja pridelajo naslednje province: Ferrara 2.337.000 kvintalov sadja. Sledi Bočen z 1,5 milij, kv., nato Verona in Ravenna z nekaj nad 1 mil. vsaka, Napoli z 923.000 kv. Tem provincam sledijo Cuneo, Modena, Trento, Caserta, Benevento z znatnimi količinami, ostale pa imajo manjše pridelke. PROIZVODNJA JABOLK V ITALIJI Po vojni se je proizvodnja jabolk v Italiji znatno zvišala in je približno trikrat tolika kot pred -vojno, kar mam najbolj jasno povedo naslednje številke, ki kažejo proizvodnjo v 1000 q: v letih 1929-1931 po 2.033; v letih 1936-1938 po 2.648; v letih 1947-1949 po 6.249; v letih 1950-1952 po 8.007 na leto; v letu 1952 — 9.300; v letu 1953 — 8.463. Glede pridelka jabolk je na prvem mestu Emilija-Romagna s 3,506.000 q, na drugem pa Trentin z Bocnom z 1,385.000 q. rimskih golov, vidimo, da je bila zmaga Milana popolna in zaslužena.« Vse bi kazalo, d® ima Milan prvo mesto že v žepu. Saj je videmsko moštvo u-spelo odnesti le eno točko iz Busta Airsizia, kjer je pokazalo igro, ki je bila vse prej kot dobra. Furlani so bili videti trudni- To sicer opažamo pri vseh moštvih v ligi, vendar je to bolj občutiti pri njih, kajti njihova igra sloni na goli dinamiki in njihova tehnična višina je bolj izraz »lorme«, kot pa izredne sposobnosti posameznikov. Edino plavolasi Selmosson je v resnici izredno sposoben igralec v moštvu. En sam igralec pa ne zaleže. Težko si je misliti, da bi uspelo Bologni nadomestiti v štirih tekmah, ki še preostanejo, štiri točke. Se manj pa Romi, ki je v Trstu s težavo dosegla neodločen izid. Vendar je bolje, da še malo počakamo s »ihozano« Milanu. Saj so mu že tolikokrat peli: »hozano« in nato »recjuiem«. Lepo je zmagal Napoli v Milamu. Res žalostni konec prvenstva za lanskoletne prvake! Preseneča tudi fieodločen izid Genoe s Fiorentino, ker še ni u-tihnil odmev njene zmage v Rimu. Čudno poteka to prvenstvo: ni ga moštva (razen mogoče Udinese), ki bi nudilo dve nedelji zaporedoma uspešno in lepo igro. Kdor zna to izkoristiti, pa vleče milijone. To nedeljo so izplačali trinajstinam nad trinajst milijonov lir. BASEBALL V nedeljo se je začelo italijansko prvenstvo. Nastopa osem moštev: Nettuno Stacchini (lanskoletni prvak), Lazio (iz Rima), Roma, C.U.S. Milano, Libertas Inter, (iz Milana), Brooklyn Firemze, C.U.S. Calze Verdi (iz Bologne) in Giants (iz Trsta), ki je pa šele letos prišlo v prvo ligo. Izidi prvega kola: Roma - C.U.S. Milano: 7-4, L. Inter - Lazio: 8-43, Nettuno - Giants: 18-0, Firenze - Calze Verdi: 10-4. Obveščali bomo bralce o nadaljnjem poteku borbe za prvenstvo. Ta šport se je med nami razvil šele pred nekaj leti s prihodom Amerikancev in je navdušil slovensko mladino pa Krasu, ki ga tudi sama igra. Saj imamo v najboljšem tržaškem moštvu tudi nekaj Slovencev, katere prištevamo pied najboljše Igralce. SAH Po dvanajstem kolu vodi na mednarodnem turnirju v Buenos Airesu še vedno jugoslovanski mednarodni mojster Bora Ivkov s točko naskoka. Doslej ima 9 1/2 točk. Sledijo mu Pitaikov 8 1/2, Gli-gorič, Pachmaji In Szabo po 8, Donner 7 1/2, Rosset-to in Parano 7, Trifunovič 6 1/2, itd. Do konca turnirja manjka še pet kol. Ivkovi nasprotniki so Pilnik, Rossetto, Blsguier, Esposito ln Ranco. Cene BaSa ZA NASE NAJMLAJSE »^VAAAAAAAAl Št. 12 I AV■A^A^'v^^Vvft/VWVvVvVW.A^v^/VV^^^'A,'A,r^v^^A/'/ Lopovi so takoj prebrskali Tarzanovo kajuto Francoske tajne listine so biile spet v Mascalzonije vih rokaih. Zdaj, ko je ležal Tarzan na dnu morja, papirji pa spet v njegovem kovčku, je bil Mascal-zoni ves srečen. CopTTighl, 1W9, br EJ*»r Ri» Burronch«, In«. AU righif rwr«J. HAJfOH Ko je Jane spoznala v utopljenčevl sJiki Tarzana, je omedlela. Ni se mogla sprijazniti z mislijo, da naj bi bilo to vrlo srce prestalo biti. Zdaj, ko je ležal njen uip na dnu morja, se ni mogla več braniti Claytonove roke in njegovega imena. Srečen je bil posebno tedaj, kadar se je sprehaja! po palubi z depo Američanko. Pripluli so v Cape-town prav tisto jutro, ko se je zasidrala Tennigto-nova jaihta. Pri nekem obedu se je Jane seznanila z ameriško dedično in njenim spremljevalcem. £ * Ko je jahta po isti poti odplula domov, sta potovala med drugimi lordovimi gosti tudi ta nova prijatelja. Ob lepem vremenu so dospeli v tiste vode, kjer je Tarzan izginil. Janina prijateljica je omenila tisti dogodek ter pokazala nekaj Tarzanovih slik. Pl m ■M Tarzan je hitro splaval iz nevarne bližine ladijskih vijakov. Z lahkoto se je držal nad vodo in brez stirahu gledal za lučmi oddaljujoče se ladje. Nikoli v življenju ni 'bil še klical na pomoč in tudi zdaj mu ni prišlo na um, da bi to storil. Upal je, da ga kaka ladja opazi in pobere. Morda je bila tiudi kopna zemlja v bližini. Z dolgimi udarci je plaval v smer, kjer je morala biti Afrika. Ko je začutil, da ga iteža čevljev ovira, jih je sezul Prav tako je slekel hlače, suknjo in srajco. Skrivnost D FU-MANCUJA ROMAN » Spisal s Sox Rohner • Prevedel: A. P. »To je le zgolj domneva,« je nadaljeval Smith. »Toda ker nimam boljše, mi ta razlaga dejstva. Svilena opica — ki gotovo ni Fu-Mančuju le v zabavo — je izučena, da izvršuje posebne dolžnosti. Opazil si žleb poleg okna; videl si železni drog, ki ima namen, obvarovati snažilca oken, da ne pade dol. Za ccpico je prav lahka stvar, splezati z dvorišča gor do zidca. S seboj je imela najbrž motvoz, ki je bil privezan k telesu. Splezala je na zidec in okoli droga, potem pa spet nazaj dol. ,S pomočjo tega motvoza so potem potegnili gor vrv, jo potegnili okoli droga in s pomočjo vrvi so spravili gor lestve iz bambusovine in svile. Eden izmed doktorjevih pomagačev je potem splezal gor — najbrž zato, da bi ugotovil, ali je hašiš uspešno učinkoval. To je bilo tisto rumeno obličje, ki g a je West v sanjah videl, da se je nadenj sklanjalo. Za tistim je sledil doktor, ki je potem s svojo velikansko voljo igraje izmamil iz omotenega Westa, kar je hotel v svoj piid. Dvorišče je ob tistem času noči moralo biti prazno, za vsak primer pa so lestev takoj po plezanju potegnili kvišku, da so jo potem spet spustili dol, ko je West izdal tajnost oklepne omare iu si je I'u-Manču prilastil načrte. Posebno značilno je, kako je spet zaklenil omaro, zamenjal hašiševe tablete s prejšnjimi in tako razen omotičnih blodenj omamljenca zabrisal vsako sled. Da je prizanašal njegovemu življenju, dokazuje mojstra svoje vrste.« »Ali je spet Karamaneh bila vaba?« sem vprašal. »Gotovo. Njena naloga je bila ugotoviti Westove navade in zamenjali tablete. Bila je ona, ki je čakala v razkošnem avtomobilu — ker je bilo mnogo bolj verjetno, da ob tisti uri v takem avtomobilu ne vzbudi toliko pozornosti kakor v preprostem taksiju — in je potem sprejela ukradene načrte. Ona je svojo nalogo dobro rešila.« Uboga Karamaneh; ni imela izbire! Dejal sem, da bi dal-sto funlov, da bi videl obličje moža, ki mu jih je izročila. Zdaj bi jih dal tisoč!« - v »Andaiman — drugi,« sem rekel. »Kaj je s tem mislila?« »Torej se ti še ni zasvitalo?« je razburjeno zavpil Smith, ko je taksi zavil pred kolodvor. »A n d a m a n — je parnik Vzhodne paroplovne družbe, ki odplove ob prvi plimi iz Tiiburyja proti Kitajski. Tisti moški pa je potnik drugega razreda: Brzojavim, naj nekoliko preložijo odhod, posebni vlak pa naju pripelje v pristanišče v teku štiridesetih minut.« RADIO TRSTA Nedelja, 15. maja ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Domači odlmevi; 10.00 Prenos maše iz tržaške stolnice; 11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše: Pravljica o žalostni princeski; 13.30 Glasba po željah; 16.00 Malo za šalo — malo za res; 20.30 Mozart: Beg in seraja, opera v 3 dejanjih. Ponedeljek, 16. maja ob: 12.55 Poje ženski duet; 14.00 Igra Franco Russo; 18.00 R. Strauss: Koncert za oboo in orkester; 19.15 Mamica pripoveduje; 20.30 Slovenski zbori; 22.40 Ot^vpinovi valčki. Torek, 17. maja ob: 13.30 Glasba po željah; 18.30 Koncert baritonista Marjana Kosa, 19.15 Radijska u-niverza; 21.00 Radijski oder: Verne: Carski sel. Sreda, 18. maja ob: 13.30 Lahke melodije igra duo Harris-Primani; 18.30 Z začarane police: Kovačeva Rozalka; 18.40 Koncert tenorista Pavla Pokornija: 19.15 Zdravniški vedež; 20.30 Poje ženski tercet »Metuljček«; 21.00 Aktualnosti; 22. Književnost in u-metnost. Četrtek, 19. maja ob: 9.00 Godbe na pihala; 11.30 Oddaja za najmlajše; 14.00 Igra Alfred Cortot; 14.30 Slovenski odmevi; 18.30 Mozart: Koncert za klarinet in orkester; 20.30 Nastop pevskega zbora Ivan Cankar; 21.00 Dramatizirana zgodba: Peterlin: Leopold Layer. Petek, 20. maja ob: 13.30 Glasba po željah; 18.00 Ireland: Koncert za dva klavirja; 18.30 Z začarane police: Zlati hrošč; 19.15 Sola in vzgoja; 20.30 Poje moški kvintet; 21.00 Tržaški kulturni ragledi; 22.00 Književnost in umetnost; 22.15 De Falla: Noči v španskih vrtovih. Sobota, 21. maja ob: 12.00 Naše povrtnine in zdrav, je; 15.00 Slavni pianisti; 15.30 Pogovor z ženo; 16.00 Igra salonski orkester Pacchiori; 16.20 Domači odmevi; 18.00 Dvorak: Serenada za godalni orkester: mevi; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Malo za šalo — malo za res! 21.45 Igra violinist Jehudi Menuhim; 22.15 Schubert: Simfonija št. 8 - Nedonkončana. TEDENSKI KOLEDARČEK 15. maja, nedelja: 5. povelikonočna, .Zofija 16. maja, ponedeljek: Janez Nep., Mladena 17. maja, torek: Paskal, Dučnja 18. maja, sreda: Erik, Mladica 19. maja, četrtek: Vnebohod, Celestin 20. maja, petek: Bernardin, Milodar 21. maja, sobota: Feliks, Jelina VALUTA TUJ DENAR Dne 11. maja si dobil oz. dal za: ameriški dolar avstrijski šiling 100 francoskih frankov 100 dinarjev funt šterlimg nemško marko pesos švicarski frank zlato napoleon 626—628 lir 23,75—24,75 lir 166—68 lir 82—85 1640-1680 146,50—148,50 lir 19—22 lir 146—147 lir 712—717 lir 4150—4250 lir lir lir Vprašanje št. 110: Kakšne značilnosti mora po zakonu imeti mleko, ki ga prodajamo za svežo uporabo? Odgovor: Po zakonu bi moralo biti mleko pristno, z najmanj 3,2% tolšče in z omejeno množino kislobe. Ce je mleko sveže in tako, kot ga krava da, odgovarja gotovo zakonu, ker so krave, katerih mleko ne bi vsebovalo vsaj 3,2% tolšče, prave izjeme. To se zgodi pri redkih kravah prvesnicaih — po prvi otelitvi — in če dobivajo samo svežo krmo ter pri kaki bolni živali. Lahko bi se to tud' zgodilo, če bi molzli v dve posodi: v eno prvo mleko, ki ga krava da hitro v močnih curkih, v drugo pa ostalo mleko do popolne izčistitve vimena. V prvi posodi bi bilo mleko z manj kot 3,2% tolšče, kajti prvo mleko je manj mastno kot pozneje na-molženo. Drugače pa ima mleko skoraj vseh krav, ki se pri nas redijo, od 3,5 do 4% in tudi več tolšče. Mleko, ki ga prodajajo velike mlekarne, pa tudi ni vedno pristno, torej ni vedlno tako, kot ga krave dajo. Veliki mlekarski obrati pazijo, da ima njihovo mleko samo predpisano množino tolšče, odvi-šek pa posnamejo. Vprašanje št. 111: Imam črno vino, ki pa je prešibko za prodajo. Kupec pravi, da mora črno vino vsebovati vsaj 10% alkohola, moje pa kaže komaj 9.2% Vina je 13 hi. Vprašam: Kako naj zvišam alkohol v tem vinu? Ali s sladkorjem? Ali z dodatkom močnejšega vina? Ali s ponovnim vretjem? Kupec mi je rekel, da mi lahko dobavi vino s 14% alkohola ali pa koncentriran mošt, ki vsebuje 65% sladkorja. Odgovor: Crno vino mora res vsebovati vsaj 10 odst. alkohola, če se hoče točiti v javnem lokalu. Sladkorja, kot ga dnevno uporabljamo za sladkanje kave itd., ne smete dodati. Freizkuševališče tak dodatek kmalu ugotovi, ker so taka vina redkejša. Osta.ne torej mešanje z močnejšim vinom ali Pre* vretje z zgoščenim moštom. Ce hočete mešati z močnejšim vinom (s 14%), potem je račun naslednji: Vašemu vinu manjka 0,8% alkohola, vsem 13 hi torej 10.4 (13x0.8). Vsak hi 14% vina vam da 4% alkohola (14-10). Torej bi morali primešati 13 hi vina 260 litrov vina s 14% alkohola (10.4:4 = 2.6 hi ali 260 litrov). Na ta način boste dobili 15.6 hi vina z 10% alkohola. Ce pa hočete vino ponovno pre-vretii in dodati zgoščenega mošta, je račun naslednji: Za zvišanje alkohola za 1% potrebujete za vsak hi 1.7 kg sladkorja. Vi potrebujete 10.4% čistega alkohola ali 17.68 sladkorja (10.4x17). V zgoščenem moštu s 65% sladkorja je 48% razpoložljivega sladkorja (65-17). Zato potrebujete 35.17 kg zgoščenega mošta (17.68:48). Za prevretje zgoščenega mošta med vinom potrebujete čiste kvasnice in pa stalno toplo- Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska zadruga tiskarjev »Graphis« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 to v kleti od1 17 do 20 stop. C- Z navedenimi količinami vina oziroma zgoščenega mošta bi dobili vino, ki bi vsebovalo točno 10% alkohola. Ker pa so mogoči mali pogreški pri merjenju alkohola kot tudi sladkorja v moštu, svetujemo da navedene količine nekoliko povišate, im sicer za 10%, tako da bi primešali 285 litrov vina ali dodali 40 kg zgoščenega mošta. Iz Gorice IZPITI NA SREDNJIH ŠOLAH Ravnateljstvi slovenskih srednjih šol v Gorici javljata, da se sprejemni, vstopni, nižji tečajni in zaključni izpiti pričnejo v soboto, 4. junija, ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine in se nadaljujejo po vrstnem redu, ki bo nabit na razglasni deski vsake šole proti koncu meseca maja. Kdor želi polagati izpite, mora najkasneje do 20. t. m. vložiti na ravnateljstvu šole prošnjo na kol-kovapem papirju in ji priložiti listine, ki so navedene na razglasni deski. Mature na liceju in učiteljišču -se pričnejo 20. junija. DIJAŠKE ŠTIPENDIJE Komisija, ki je imela nalogo, da -razdeli dijakom višjih in nižjih srednjih šo.l 48 štipendij v znesku dveh milijonov im 220 tisoč lir, je svoje delo pred nekaj dnevi končala. Dijaki višjih -srednjih šol so dobili 9 štipendij, dijaki nižjih pa 39. Prvim so dali po 70 .oziroma 100 tisoč lir, če se šolajo v Gorici, a so iz Trsta ali drugih mest. Nižji srednješolci pa so dobili po 30 al'i pa 60 tisoč, če so iz dlrugih mest In ne iz Gorice. Med obdarovanimi višješolci ni nobenega dijaka, kli obiskujejo slovensko šolo; med jnižješolcj pa je dobila štipendijo dijakinja slovenske nižje srednje šole Vližimitip Franka in neka druga dijakinja iz strokovne šole. MALI OGLAS# Maloštevilna družina s sodobno urejenim gospodarstvom sprejme takoj marljivo gospodinjsko pomočnico srednje starosti. Informacije na upravi lista J O V A R N A fhineie JKRM1N - CORMONS TELEFON ŠT. 32 Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo. Zelo živo si še lahko' predočim tisto drvenje v pristanišče skozi zgodnje jesensko jutro. Ker je moj prijatelj imel pooblastila najvišjih oblasti, je bil po Weymouthovem ukazu ves ostali promet tačas na progi zaprt. Ko smo prib-rzeli na kolodvorsko ploščad, sem se zavedal velikanske važnosti Smithovega poslanstva. Načelnik postaje nam je odkazal prostore, ki jih je nas petorica — zakaj Weymouth je imel dva moža s seboj — zavzela. Z največjo brzino smo bobneli skozi postaje. Veg navaden promet je stal, dokler nismo zbrzeli mimo in prispeli smo v Til-bury v nedvomno vrhunskem času. V pristanišču je čakal velik prekomornik, ki je zadrževal svoj odhod na Daljni vzhod na povelje mojega opolnomočenega tovariša. Bilo je to nekaj novega, neznansko razburljivega. »Mr. Nayland Smith?« je dejal kapitan vprašujoč, ko nas je privedel v svojo sobo, gledal zdaj enega zdaj drugega, potem pa spetbrzojavno golico, ki jo je držal v roki. »Da, gospod kapitan,« je odgovoril moj prijatelj rezko. »Ne bom vas dolgo zadrževal. Ukazujem vsem pristaniškim oblastem vzhodno o-d Sueza, da ujamejo enega izmed vaših potnikov drugega razreda, če bi zapustil ladjo. On je v posesti načrtov, ki dejansko pritičejo britski vladi.« »Zakaj ga ne bi takoj zaprli?« je nerodno vprašal pomorščak. »Ker ga ne poznam. Vsa prtljaga potnikov iz drugega razreda bo pregledana, ko stopijo na stuho. Nadejam se nečesa vsaj od tega, če vse ostalo odpove. Želim pa, da zaupno- odredite vašemu osebju, da pazi na vsakega potnika orientalske narodnosti in da sodeluje z dve-m-a detektivoma od Scotland Ya-rda, ki potujeta v ta namen z varni. Pričakujem od vas, gospod kapitan, da nam pripomorete do teh načrtov.« »Storil bom, kar bom -le mogel,« mu je zagotovil kapitan. Potem smo iz srede pisane trume na pristajališču opazovali odhajajoči parnik in Smithov izraz je bil nenavaden — medtem ko je bil nadzornik Weymou-th videti ves zmeden — ko se je pripetilo nekaj tako nenavadnega, da mi je še danes nerazumljivo, zakaj mi vsi trije smo nenadoma čuli -goltniški glas, ki je dejal: »Že spet zmaga za Kitajsko, Mr. Nayland Smith!« Obrnil sem se, ko da bi me kaj pičilo. Isto je storil Smith. Z očmi sem šel od lica do lica ljudi, ki so nas obdajali. Nihče mi ni bil znan. Prav tako ni bilo videti, da je kdo odšel. Toda glas je bil doktorja Fu-Mančuja. Ne morem podati čustev, ki jih je tisti pripetljaj zbudil v meni. Vendar še danes, če se domislim na tisto, čutim spet podobno ko tistega dne, ko me je do dna duše pretresel mraz. V svoji zgodbi o čudežnem in zlem človeku, ki je nekoč hodil med ljudmi v Angliji, moram izpustiti marsikaj. Nimam prostora za dolga opisovanja raznih doživetij, katerih eno je bilo- to v pristanišču. (Nadaljevanje v prihodnji številki)