vsak četrtek _ »rfjrt » poštnino vred ali 1 Mariboru & pošiljanjem M dem 2» r-Jo leto 32 din.,
rl lete 16 din., ¿etri leta dia. Izv«D )a»»«l»»lje Mdta. N»«UMMM% na «jM«T*ttt»o .Si«««*-sfc*9* O^.toja' v M* Cftun. KtFtik« oMta 5. UM se dopošflja do ed «L Naročnina se plačuje v naprej, iaienirban it 113.
■ Posamezna itevfiika siare s-50 din.
PoStnir.a plačan« — goto vi ni.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo |e v Maribor^ Koroakh cesta št. 3. Rokopisi se ne vračajo. Uprav» nSStro sprejema naročnia». iaaeraie in reklamacije.
Cene inseratom po ¿00»-voru. Za rsčkratne cj(U»> primere» popust. Nszapat» reklamacij« »o pafihda
proste. Čekovni račun poštne irada Ljubljana št. lO.i
telefon intenirban št. 113.
T ^teTiika. MABIBOR, dne 14 februarja 1924.
¿58 letniJk»
Naše in srbijansko pojmovanje o svobodi in delu.
Ker demokratski in samostojni očetje centralizma ; v Sloveniji ob navlaki in zmedi pristno srbijanskih : naredb in uv^edb, ki so za naše kraje nemogoče, toliko | tajijo in zavračajo svojo krivdo, naj sledi v stvarno presojo: kdo je kriv, govor poslanca Vesenjaka povodom razprave v parlamentu, ko je bila zopet najbolj nazadnjaška odredba o kuluku na dnevnem redu.
Govornik je najprej ugotovil ogorčeni odpor proti kuluku — turški dedščini v vseh nesrbskih krajih, dokazal, da imamo mi drugo pojmovanje o svobodi, o delu, o dolžnosti in načinu dela ter potem takole razložil naše zahteve:
Kulučenje v Sloveniji.
Zavedajoč se vseh pomanjkljivosti smo mi nastopali že od vsega početka tudi proti vašemu načinu poprave cest in potov v naši državi, in doživeli smo res šikane celo v Sloveniji, kjer se sicer ni praktično izva- , jal ta zakon. Vlada, odnosno gospod minister gradje- i vin je izjavil ob priliki razprave o kuluku, da v Sloveniji ne bo uvajal kuluka, ako tam ne bo potreben. V resnici se ga dosedaj tudi ni posluževal, in vlada je v tem držala svojo besedo. Toda, če nismo ravno kulu- ■ kovali na podlagi zakona, imamo itak dovolj kuluka v j direktnih davkih vsled tega, ker se ti še niso izenačili i in na obremenujejo bolj nego druge pokrajine. Mi smo ! plačevali več, nego nam gre po gospodarski pridobitni j moči, po številu prebivalstva in obsegu naše naše j zemlje.
Zmede med upravno oblastjo in občino.
Ker je zakon uveden za celo državo, se je zahtevalo tudi od pojedinih naših občin, da morajo napraviti ; sezname davčnih obvezancev za kuluk, zlasti od onih naših malih političnih občin, ki so popolnoma drugače organizirane, nego vaše srbijanske. Te občine nimajo niti možnosti, izdelati takih seznamov brez sodelovan- i ja davčnih uradov. In kaj se je zgodilo? Da morejo žu- | pani zadostiti zakonu, so te občine zahtevale od davč- j »lih uradov spiske davčnih odvezancev. Toda kaj so i jim na to večinoma odgovorili davčni uradi? To ni j naša naloga. Ako hočete imeti spise davčnih obvezan- j cev Jih morate plačati. Torej vidite, nepotrebne šikane: mi smo imeli z jedne strani od vlade zagotovilo, da se j kuluk pri nas ne bo izvajal, a z druge strani se pa zo- ; pet zahteva od ene in iste vlade, da morajo naše občine j predvidene spiske napraviti in plačali. Ali to je samo eno. Imamo pa še drugo! Sedaj, ko so poedini občinski načelniki dobili one spiske o davčnih obvezancih, se je j šlo za to, da po zakonu in pravilniku napravijo sezname j onih, ki morajo kulukovati. Kakor je ravnati in posto-
pati glede onih davčnih obvezancev, ki imajo svojo posest v dveh, treh ali več političnih občinah? Poedini občinski predstojniki so stavili upravnim oblastem vprašanja, ali naj stavijo takšne davčne obvezance samo v seznam ene občine ali v dva, tri ali celo štiri. — Upravna oblast jim na ta vprašanja ni vedela odgovoriti, ker v pravilniku in zakonu o tem ni nič navedeno.
Poleg tega imamo prilično število ženskih davčnih obvezank. Sedaj je bila za župane uganka, ali so tudi one dolžne fizično (z delom) opravljati kuluk in ali so dolžne plačevati za kuluk ali ne, ako ga fizično ne opravljajo, in ali se sploh morajo uvesti v sezname ali ne, ker v zakonu lega zopet ni.
Med davkoplačevalci imamo tudi osebe, ki so mlajše od 18, in starejše od 50 let, in zakon kakor tudi pravilnik pravi, da so te osebe kuluka oproščene. Nastane zopet vprašanje, ali se stavijo le osebe v sezname kulu-karjev, ali ne? Nikdo ni tega znal. Vidite, to so nekatere nezgode in neprilike, ki so napravile celo vznemirjenje med parodom. Ljudje, so se razburjali po krivdi vlade! In zakaj to? Samo, da se formalno zadosti zakonu, o katerem nam je vlada slovesno izjavila, da se ne bode uvajal v Sloveniji. Posledice so bile to, česar nočemo ne mi, ne vi, in kar je prišlo samo po sebi. Ljudje so rekli: V tem prokletem centralističnem Beogradu delajo take zakone, da se nikdo v njih ne spozna. Zakaj pa so naši načelniki posameznih občin ali župani, kakor jim pravimo mi, v laki negotovosti? Omenil sem že, da je bilo to iz vzroka, ker upravne in politične oblasti same niso znale dati potrebnih pojasnil in navodil.
Naš cestni zakon.
Mi v Sloveniji imamo za popravljanje in naprav-Ijanje cest čisto jasna zakona, in zanimivo pri tem je sedaj še to, da novi zakon o kuluku ne pove, da se naša stara zakona razveljavita in ukineta. (Medklic nekega Srbijanca: Ali hočete poseben zakon o zgradbi cerkev?) Hvala Bogu, poleg cerkev gradimo tudi boljše hiše kakor vi! In še to! Ako bi bilo več in bolj iskrene vere, proti kateri vzklikate, ne bilo bi toliko zlorab v naši javnosti, katero preveva brezverski duh. forej pri nas na Štajerskem imamo pravzaprav dva cestna zakona in sicer občinski red iz lela 1866, po katerem se upravljajo poti in okrajne ceste, ker imamo pri nas organizacijo okrajnih zastopov; na Kranjskem pa imajo čisto moderni nov zakon, katerega je ustvarila v bivšem deželnem zboru vojvodine Kranjske naša večina, s katerim zakonom se lahko ponašamo in kateri bi lahko bil vzgled celi državi. In ta zakon je še poleg vašega kuluka v veljavi.
Posledice slabega zakona.
Vidite, ker so razmere take, ker zakona in pravilnika o kuluku ne razumejo niti pravniki, niti upravni organi, še manj pa priprosti ljudje, ki nimajo znanja
zakonov, za to je jasno, odkod to vznemirjenje. Do vznemirjenja pa je prišlo še iz drugih razlogov, namreč radi tega, ker se je iz tega vprašanja napravilo nekako politično vprašanje, in zanimivo je to, da so oni, ki so dosedaj vedno pritrjevali vladi pri ustvarjanju ustave, pa tudi pozneje, in ki pritrjujejo sedaj v «Narodnem dnevniku« zopet vladni večini, bili zopet tisti, ki so najbolj vznemirjali narod. Naj še omenim, da zakon o kuluku ne odgovarja našemu pravnemu načinu in ne našim gospodarskim razmeram. Pri nas nihče ne ve, kaj pomeni «kategoriziranje puteva«. Pri nas se pravilnik o kuluku ne more porabiti, tudi, če bi vlada to hotela, zaradi dejstva, ker pri nas nimamo občinskih sodišč. Iz tega razloga tudi ne bi mogli zadostiti pravilniku. Kako bi mogli .oni, ki fizično (z delom) kuluka ne opravijo, položili odpadajoči znesek v denarju piT občinskem sodišču, ko vendar tako občinsko sodišče pri nas sploh ne obstoji? Ako v celoti, kakor želi tudi gospod minister, primerjamo zakon o kuluku s pravilnikom, potem izgleda vsaj meni sledeče: zakon hoče predvsem doseči dejansko delo poedinca, pravilnik pa veliko bol j povspešuje plačevanje v denarju na mesto dela, in ker govori pravilnik o plačevanju v gotovini, moramo nekaj pripomniti tudi o krivični in napac ni progresiji (stopnjevanju). Progresivnost dajatev sama na sebi v načelu je na mestu, odgovarja ustavi in so cialnim kakor tudi gospodarskim razmeram, je torej pravična, toda biti mora tudi primerna. Da pa to ni po sedanjem pravilniku, naj navedem vzgled. V 4. kategorijo ali vrsto kulukarjev spada poseslnik, ki plačuje recimo 990 D direktnega davka, in on plačuje 1.120 D za kuluk. Kategorija 5. pričenja s 1.000 D. Recimo, da plačuje davčni obvezanec 1.010 D davka, potem plača ob-vezanec 2.800 D za kuluk. Torej, razlika v direktnih davkih je le 20 1), razlika v plačiiu za kuluk za 1700 D. Ali je to pravilna in pravična progresivnost? Jaz mislim, da je to stvarno popolnoma zagrešeno. Torej ta progresivnost tudi na noben način ne sme in ne more ostati.
Vlada tepta samostojnost.
Dalje je načelne važnosti: vlada in vladna večina, katero tvori stranka, ki je izšla iz borbe za samoupravo, ta vlada in vladna večina jemlje vso inicijativo in eksekutivo (samostojnost) samoupravnim telesom: občini, okraju, okrajnemu cestnemu ouboru in pokrajini, ter jo daje birokratom, i o je za nas načelna stvar, kateri bi morala tudi vladna večina posvečati večjo paž-njo. Mi ne smemo birokratizirati naše države, kakor je bila Avstrija, temveč jo demokratizirati v smislu našega, pa tudi vašega prvobitnega programa. Odločno zahtevamo, da se da samostojnost v smislu demokratskega načela občinam, okrajem in pokrajinam. In tega stališča in predvsem z ozirom na naše razmere in z ozirom na to, kako mi tamkaj popravljamo, in na novo
Živ pokopan»
Po angleškem izvirniku A. Bennetta napisal Paulus.
15. nadaljevanje.
Sodnik je zasliševal priče.
Prvi je bil poklican zdravnik dr. Peter Kovač, dolg, suh, zdelan človek v črnem fraku in z belo ovratnico. Plaho se je smehljal, si mencal roke, pokašljeval in si pri tem držal dlan pred usta.
«Pripovedujte,« mu je rekel sodnik po običajnih uvodnih vprašanjih, «kako je bilo pri smrti Aleša Blaža!«
«Tisti dan — v nedeljo zjutraj je bilo — je prišel k meni neki človek in pravil, da je bolan. V prsih mu je hropelo in piskalo. Najbrž prehlad, sem dejal. Reke! sem mu, naj leže in da ga bom na večer prišel pogledati.«
«Ali je povedal svoje ime?«
«Ne.«
«Ste ga poznali?«
«Ne.«
«Naprej prosim!«
«Po noči, ob dveh zjutraj je bilo, sem potrkal na njegovo stanovanje. Po dolgem času mi je prišel odpirat, neki človek —.«
«Kdo je bil?«
«Oni gospod tamle —!«
zdravnik se je boječe smehljal in pokazal na Ale-fca Blaža, ki je sedel med pričami.
«Ste ga poznali?«
«Ne.«
«Ali je povedal svoje ime?«
«Ko sem prišel, mi ga je povedal. Preden sem pa odšel ,sem ga vprašal, ali je 011 Aleš Blaž ali le njegov sluga.«
«Zakaj ste ga tako vprašali?«
«Mož se mi je zdel sumljiv.«.— «čujle! čujte!« je šlo po dvorani. — «Po vsem kar sem videl v samotni hiši, sem namreč sklepal izprva, da je bolnik Aleš Blaž. Mož, ki je prišel v nedeljo zjutraj k meni, je rekel, naj pridem v hišo Aleša Blaža. In našel sem ga v postelji, ki je bila vsekakor gospodska, ne pa služabniška. Pa ko sem tistega gospoda tamle« — zdravnik je pokazal na Aleša «vprašal, ali je imel gospod Aleš Blaž kaj sorodnikov, se je nekam sumljivo začudil —. In ko sem ga naravnost vprašal, ali je on Aleš Blaž ali le njegov sluga, je vidno boječe in plaho odgovoril — in šele po kratkem premisleku —, da ie njegov sluga. Kakor rečeno, mož se mi je zdel sumljiv. Pa stvari so se naglo razvijale, sa j veste, kako je, če kdo umije. Ni bilo časa, da bi stvar natančneje preudaril in preiskal. Prišel je gospod Šime Blaž. In tudi njemu je rekel onile gospod tam, da se piše za Hinkota Brglez in da je sluga rajnega. Gospod Šiire Blaž je sorodnik Aleša Blaža, verjel mu je in zato sem tudi jaz opusti! svoje dvome ter se nisem več brigal za vso zadevo.«
«Ali ste prepričani, da je onile gospod lani« — sodnik je pokazal na Blaža — «vedoma zataji! resnico in se izdal za Hinkota Brglez in da je torej 011 Aleš Blaž?«
«Prepričan nisem. Pa kakor sem dejal, njegovo obnašanje mi je bilo sumljivo in je zapustilo v meni vtis, da niož nekaj prikriva.«
Po dvorani je zašumelo, tožitelj Šime Blaž je gubal čelo, obtoženec Ivan Dvoržak je pogledoval po Alešu
j Blažu, sodni dvor je stikal glave in državni pravdnik se je samozavestno smehljal.
Druga priča je nastopila, tajnik hotela «Pri solne u«.
črnooblečen je bil, zlat ščipalnik se mu je zibal na nosu. Presunl jivo? so gledale njegove oči, rezko je donel njegov glas in nervozno se je poigraval z zlato verižico.
Po običajnih vprašanjih in odgovorih je pripovedoval lakole:
«Tistikrat, v pondeljek zvečer je bilo, sem stal v veži našega hotela z nekaterimi gospodi, tudi gospod Aleksander Delmonte, član kraljevske akademije in njen slovstveni izvedenec, je bil poleg. Govorili smo se-ve o nenadni smrti pisatelja Aleša Blaža. — Boječ, plašen človek stopi iz gostilniške sobe v vežo. Tisti gospod tamle je bil.« Tajnik je pokazal na Aleša Blaža.
«Ste ga poznali?«
«Ne.«
«Ali poznate Aleša Blaža po videnju?«
«Ne.«
«Prosim naprej!«
«Gospod je naročil sobo in vprašal sem ga po imenu in poklicu. Dejal je, da se piše za Aleša Blaža in da je pisatelj —.«
Številni «Oho!« so zadoneli po dvorani in za njimi «Pssst! Pssst! Poslušajte!« Vratovi so se še huje stegovali, tajnik pa je nadaljeval:
«Ko je gospod jzrekel to ime, se je vidno prestraši) in je zbežal. — Dobili smo vtis, da se je gospodu ali zmešalo, ali pa da v zadevi Blaževe smrti nekaj ni čisto prav. Pogovarjali smo se o čudnem gostu. Njegovo bo-
gradimo naše pote in ceste, ter z ozirom na odnošaje, ki pri nas vladajo, posebno pa tudi z ozirom na razmah dela pri nas, ki ne dopušča, da bi ljudje lenuharili pri izvrševanju kuluka po javnih cestah, odklanjamo vaš način popravljanja in napravljanja cest in potov kod najslabši in najbolj neprimeren.
Socialna krivičnost kuluka.
Še ena stvar je, o kateri se ni vodilo dovolj računa, a to je, da je zakon o kuluku in pravilnik, kakoršen je, iudi socialno skrajno krivičen. Kako morete zahtevati od človeka, ki danes sam sebe in svojo družino s svojim delom težko preživlja, da bo 14 dni v letu žrtvoval na kuluku? Plačati itak ne more. To je tudi stran, katere se ni dovolj uvaževalo niti v zakonu, niti v pravilniku. Omenil sem že tudi, da je zakon v nasprotju s še posto-ječiin našim zakonom. Mi torej načelno odklanjamo ta način popravljanja in napravljanja potov in cest.
Mi zahtevamo, da vlada ta zakon in pravilnik ukine in da izvrši svoje obveznosti, ki izvirajo iz obstoje-iih naših veljavnih zakonov, nič več in nič manje. Kakor mi moramo plačevati po zakonu one znane nekdanje deželne doklade, tako naj bo v veljavi tudi cestni zakon za vojvodino Kranjsko in občinski zakon za bivšo vojvodino Štajersko, po katerem mora na primer na štajerskem za gradbo novih potov in cest dežela prispevati 50 odstot. in za vzdrževanje in popravo okrajnih cest 1. in 2. razreda po eno tretjino vseh stroškov. Deželne doklade je pač prevzela država, obveznosti pa ne.
Vlada naj izpolni svoje obveznosti.
V ministrstvu za javna dela in njegovo sekcijo v Ljubljani je prišla cela vrsta uradnih vlog od okrajnih nastopov v Ptuju, Mariboru, Celju itd., kjer se je zahtevalo, da se po zakonu poravnajo dolgovi za popravo in napravo cest od leta 1921 naprej. Ti dolgovi še niso plačani, čeravno jih je vlada po zakonu dolžna plačati. Po zakonu so se doklade predpisovale in tudi že povečale, vlada pa svoje dolžnosti ne vrši. Mi imamo glede poprave potov različno prakso, in vemo, da jc vsak drugi način popravljanja in napravljanja cest. slabši, kakor je naš. Tudi gospod minister notranjih zadev je priznal, da je način popravljanja in napravljanja p.di.v po kuluku slab. Ako je slab, potem ga moramo ve ida-: v interesu države in prebivalstva odstraniti in nadomestiti z dobrini. To jc za mene nekaj samoobsebi umevnega.
Zahtev amo uobre zakone.
Vi govorite vedno tako vzneseno in navdušeno o ujedinjenju. In kaj delate? Dobrih zakonov za elo državo ne proširjalc, proširjate same slabe, dobre pa ukinjujete. Ujedinjenje pa mi razumemo tako, da se dobri zakoni proširjajo in uporabljajo za celo državo, in ako bi vi gospodje iz vladne večine" citali in kritično premotrili cestni zakon za bivšo vojvodino Kranjsko, bi videli, da vam ni treba sestavljali nobenega novega zakona in pravilnika, ampak samo ta cestni zakon prinesti pred narodno skuščino. Seveda je treba pri tem tudi samouprave posameznih pokrajin. Meni se pa zdi. da vi ne boste sprejeli našega dobrega zakona,, ki ga imate že gotovega in ki se je v praksi obnesel, ampak, da boste popravili vaš zakon ali vsaj vaš pravilnik k temu zakonu. Ako popravile pravilnik, potem vam praktično predlagam, da ga prilagodite nekako našim zakonom s tem. da daste državljanom tudi samostojnost v občini in okrajih. Drugič zahtevamo, da noben državljan ne bo šel delali izven svoje občine, tretjič pa. da bo denar, ki se bo plačeval namesto fizičnega dela,
ostal v občinskih blagajnah. Ako to napravite, poleni imate verjetnost, da bo narod sprejel tudi ta pomanjkljivi zakon.
Omeniti moramo še, da pri izvajanju kuluka one občine v Bosni in Hercegovini in Vojvodini, ki so ¿mile . kuluk, svojega denarja za popravo cest niso dobile.
Edino stari cestni zakon je sprejemljiv.
Imel bi še omenili nekatere druge nedostatke. Toda nam zadostuje, da je bilo resnično to, kar smo mi od vsega početka trdili, da je način zakona o kuluku pogrešen in pravilnik pomanjkljiv. Mi smo doživeli sijajno zadoščenje, da se je to z ministrskih 'Topi od strani obeh ministrov tako za javna dela, kakor za notranje zadeve, priznalo. Kaj je torej treba? Treba je v glavnem, kakor že omenjeno, celi zakon o kuluku s pravilnikom vred odpraviti in pa sprejeti moderni cest 1 ni zakon za bivšo vojvodino Kranjsko, ki ga imamo, j To je za nas edino sprejemljivo! Če pa v drugih pokrajinah rabijo kuluk, naj se nedostatki in ostrine zakona in pravilnika o kuluku ublažijo in doseže oni cilj, ki ga je minister hotel doseči. Tako se bo onemogočilo, da bi posamezni ljudje iz hudobije ali nevednosti, ali stran-, karskih razlogov zlorabljali nepopolen zakon ali ne-popolen pravilnik. Vas od vladne večine pozivamo, da priznate, da ste delali pogrešno, da je vaše delo slabo vplivalo na narod. Ako ne priznate in ne popravite, boste morali sami nositi vse posledice in vso odgovornost, ki iz tega izvira.
Pod silnim pritiskom opozicije je minister za javne j zgradbe pred glasovanjem o interpelaciji izjavil, da bo ' popolnoma predelal pravilnik in ga predloižl v oceno in presojo vsem klubom pred uveljavljenjem. Dalje je izjavil, da se v nekaterih pokrajinah kuluk tudi v bodoče izvajal ne bo. Zanimivo je bilo, da gospoda bivšega ministra Pucelja pri tej važni seji zopet ni bilo. Doma lagati, v Beogradu pa nič ali le škodo delati, to je navada pri samostojnih.
Do 20. februarja
naj vse krajevne organizacije SLS vpošljejo tajništvu SLS v Mariboru poročila o občnili zborih, sezname krajevnih odborov, nabiralne pole in pri spevke, kakor je to bilo naročeno v okrožnici z dne 7. decembra 1923. Zelo veliko število krajev- j nih organizacij je svojo strankino dolžnost z največjo točnostjo izvršilo. Krajevna organizacije, ki naročenega še niso izpolnile, prosimo in pozivamo, da to storijo vsaj
do 20. februarja!
V disciplini je moč organizacije.
Tajništvo SLS v Mariboru.
Varst o in p moci^nim žrtvam.
Letos bo 10. obletnica največjega zločina nad človeštvom — svetovne vojne. Dobra štiri leta je trajal krvavi ples in sedaj, ko smo že v šestem leto takozvane-ga miru, pač ne vemo. ali naj bolj obžaljujemo one žrtve, ki trohnijo v neznani zemlji, ali pa one, ki tu med nami trpijo in propadajo na posledicah vojne.
Ko se je mir zajamčil z raznimi pogodbami, so-države prevzele tudi obveznost, da skrbijo vsaka za. sebe za svoje vojne žrtve, ki so njeni državljani. Invalidsko vprašanje je obvezno za vsako državo in vlado. — Vlade lahko ocenjujemo po lem, kako danes skrbijo za. invalide in ravno naša vlada v tem pogledu ne kaže potrebne pozornosti in lahko rečemo, tudi dovoljne človečnosti ne. To je žalostno, v marsičem tudi sramotno in sedaj bi morali vsi pravični zastopniki ljudstva zastaviti vse moči, da se popravi, kar se še popraviti da.
Drugod, in če pogledamo tudi v Avstrijo, ki je bila tedaj v najtežjem položaju, vidimo, da so že iz prvega začetka čisto drugače skrbeli za invalide, kot pa pri nas. Drugod so se v svrho pregleda invalidov postavile posebne pregledne poslaje tako, da so imeli poškodovanci in bolniki vseh vrst pred seboj vedno zdravnika-špe-cijalista (izvedenca). Posebni oddelki so bili za pljučne, srčno, živčno bolne, za ohromele, pohabljene in v vseh kočljivih vprašanjih so tudi postaje oddale svoje izvedeniško mnenje o predstavljencu, pri nas je pa ena in ista zdraviliška komisija odločevala glede vseh mogočih trpinov in poškodovancev vojne.
Če se tudi ne oziramo na to, tla so v lakih preglednih komisijah bili tudi slabi zdravniki in med njimi predvsem \Vranglovci, ki v rusko-carski vojski nis» imeli nobenega smisla za vzvišeno človečansko in zdrav niško dolžnost, mora biti vendar vsem očito, da ena in isla zdravniška komisija ne more pravilno odločati glede vsake bolezni.
Postopanje s priznanimi invalidi je pri nas sramotno in ker so bili prvi početki reševanja invalidskega vprašanja površni in slabi, je oslalo še vse polno vojnih žrlev brez pomoči in celo brez priznanja* da dolguje njim človeška družba in država odškodnino ali vsaj pomoč za posledice vojne škode in trpljenja.
Zlasti med našim kmetskim ljudstvom je mnogo invalidov, za katere se nihče ne briga. Naš kmet je prišel iz vojne ter je takoj vse svoje moči posvetil delit. V skrbeh in delu ni niti mislil na razne invalidske preglede, delal je in delal, dokler ga niso zrušile posledice vojnih bolezni in ran. Eden na primer je imel 1918 grižo, dolgo ni občutil nobenih posledic, sedaj se pa naenkrat pojavljajo bolečine in težave v želodcu in čre-vesih, ki močno znižujejo delazmožnost kmetskega poklica in katere zdravniki spoznajo za posledice prebolele griže. — Drugemu je zopet kroglja prodrla prsni koš zadaj pod lopatico ter izstopila spredaj pred ključnico, neposredno poleg prsne kosti. Skozi leta in leta je opravljal vsa kmelska dela, sedaj pa naenkrat občuti prilisk pri srcu in težave pri delu. Zdravnik ugotovi glasen šum nad veliko odvodno cevjo srca, ker je brez-dvomno brazgotina zgrabila cev ter jo vleče k sebi. Vse težave sicer izginejo po večdnevni mirni legi in zdravljenju, a kdo povrne temu bolniku stroške za zdravljenje in pa primanjkljaje v delazmožnosti, ki se vedno večajo?! — Težkih slučajev invalidov, ki pa niso priznani ter ne uživajo nobene podpore, bi lahko naved li dolgo vrsto. Zdravniki lahko I dajo iz svoje prakse vse polno izvidov in ugotovile^© posledicah vojnih bolezni in poškodb.
Invalidi, ki niso invalidi, hodijo od zdravnika do zdravnika, zapravljajo kmetije, a zamanj iščejo mesto, kamor bi se lahko obrnili za pomoč. Najmanjše in najnižje zahtevajo, a še to zaman; invalidske podpore ne potrebujejo, zahtevajo pa po vsej pravici brezplačno bolniški oskrbo, kakor jih napadejo vonje posledice ter odvrnejo od dela. Poznamo slučaje, ko so se taki bolniki obrnili na pokrajinsko upravo s prošnjo za brez-
ječe obnašanje in posebič dejstvo da je pobegnil, ko je povedal svoje ime, to se je zdelo vsem zelo sumljivo. Znorel človek recimo, so dejali, ki bi si bil nadel v svoji zmešani domišljiji ime pravkar umrlega velikega pisatelja, bi ne bil zbežal, ampak bi bil kdove kaj še vse povedal in bi dokazoval, da je res Aleš.Blaž itd. — Nič čudnega bi ne bilo, je poudarjal gospod Aleksander Delmonte, če je recimo Aleš Blaž na kakršnikoli način spravil med svel, da je Aleš Blaž umrl. Kajti veliki duhovi imajo včasi čudne muhe. Kakor rečeno, človek se nam j zdel sumljiv, pa moicali smo o stvari, ker bi se nam bi'i javnost smejala, če bi bili stopi'i pred njo z našimi domnevanji. Šele ko je gospod Ivan Dvoržak izdal tri nova, «posmrtna« dela Aleša Blaža, smo spel o tem govorili. Dalje pa ho povedal itak gospod Aleksander Delmonlc sam.«
«Vi sle torej prepričani, po leni kar sle doživali tisti večer v hotelu «Pri solncu«, da Aleš Blaž ni umrl?
«Po tistem prizoru že som sumil, da je čudni gosi pisatelj Aleš Blaž sam. Danes pa sun o tem prepričan.
Završalo je}>o dvorani, hrup je nas-.il po hodnikih, spodaj na cesti so se čuli glasovi «Priče so dokazale, da Aleš Blaž ni umrli«, Šime Blaž se je nervozno pogovarjal s svojim zagovornikom, sodniki so si šepetali, državni pravdnik pa se jc zmagoslavno smehljal.
Gruča prič je prišla na vrsto. Organist in pevo-vodja mestne cerkve, dva moška, ki sla Aleša Blaža ob pogrebu izlirala iz cerkve, in oba policaja, ki sla tisti-krat posegla v prepir.
lznova je vzbudilo živahno zanimanje pripovedovanje obeh moških, ki sta tirala Aleša po stopnicah. Tudi njima, sta pravila, je neznanec izpovedal, da se piše Aleš Blaž. Njuno izjavo je potrdil tudi mlajši po-
licaj. Da je pozneje proti starejšemu policaju Aleš Blaž
| svojo izjavo zanikal, to se je vsem zelo sumljivo zdelo.
# * #
«Gospod Aleksander Delmonte, prosim povejte nam svoje dogodščine v «Mirnem dolu« in svoje strokovno mnenje o lakoimenovanih «posmrtnih delih pisatelja Aleša Blaža!«
Gospod Aleksander Delmonte se jc prijazno smehljal, njegove o< so razumno in bislro gledale, njegove krelnje so bile samozavestne in prepričevalne, pa umerjene, elegantne. Poznalo se mu je, da je člrfh akademije, pa tuui da je že naprej prepričan o uspehu svojega govora.
Pripovedoval je predzgodovino ložbe in kako jc prišel založnik Ivan Dvoržak k njemu po pomoč. Z dostojno skromnostjo je omeni', da je priznan strokovnjak v slovstvenih vprašanjih, skliceval se je na svojo slovstveno-zgodovinsko razpravo, objavljeno v ^.časopisu za umetnost«, in s šaijivo kretnjo opozoril sodni dvor, da ima zelo fin nos za «posebnosti velikih duhov«. Nalo je nadaljeval:
«Bil sem poleg, ko je čudni gost prišel v hole! «Pri solncu«. Že tisliKrat sem izrazil mnenje, da si ji mo-; rebiti slavni Aleš Blaž dovolil nedolžno prevarico ter se ; proglasil za rajnega. Iz kakršnihkoli ražiogov: Veliki možje so vsi čudaki. Zalo se nisem prav nič zavzel, ko ;' jc prišel «gospod založnik Ivan Dvoržak k meni. Koj t sem se lotil dela. Moje mnenje o sorodnosti med slovstveni izdelki enega in istega pisatelja poznate. Poudarjam le tole. Zame je bilo že tistikrat, ko so dela izšla pri Ivanu Dvoržak, nepobitno gotovo, da jih je pisal Aleš Blaž —. Drugo vprašanje pa je, kedaj jih je napisal, če so tlela nastala po smrti Aleša Blaža, teda j Aleš Blaž še ni umrl, mora še nekje živeti. In v tej sme-
ri sem iskal dalje. Povedal sem vam že svoje mnenje o njegovi «smrti«. Lotil sem se Aleševih rokopisov, jih primerjal in predvsem našel, da jc pisava v vseh rokopisih. tudi v tistih, ki so nastali po pisateljevi «smrti«, popolnoma enaka. Kemično sem preiskal črnilo, s katerim so bila pisana njegova poslednja dela, in sem dognal, da je pisava k večjemu leto dni stara. Moja raziskovanja je potrdil tudi priznani kemik in tule vam predlagam njegovo tozadevno izjavo. Našel sem tudi. da je papir rokopisov — pravkar omenjenih — komaj nekaj črez leto slar. Tukajlc je izjava papirnice!
Vse to je vedno jasneje dokazovalo, da je Aleš Blaž še živ. Kajli od njegove «smrti« sta do danes minili že dobri dve leti! Pa nisem še bil zadovoljen, šlo je za mojo čast in za čast kraljevske akademije. Zasledoval sem, odkod so prišli rokopisi. Sled je peljala v «Mirni dol«, kmetsko posestvo uro vožnje z vlakom odtod. Tam sta živela neki gospod Hinko Brglez in njegova žena Lenka. Zvedel sem, da je bil Hinko Brglez svojčas sluga pri Alešu Blažu, po gospodarjevi smrti pa da je neznano kam izginil. Dal sem moža opazovati in sem zvedel marsikaj zanimivega iz njegovega življenja. Mojc domnevanje se je vedno bolj utrjevalo. In nekega dne sem ga šel obiskali.
Manjkalo mi je namreč le še enega člena v verigi dokazov, ali se bavi ta gospod s pisateljevanjem in kaka je njegova pisava. Imel sem srečo. Iznenadil sem ga pri pisanju — mimogrede bodi omenjeno, da sem seve našel istega gospoda, ki je prišel v vežo «Pri solncu« — in sam osebno in na laslne oči sem se prepričal, da je njegova pisava natančno isla ko v rokopisih pisatelja Aleša Blaža. In ko sem gospodu povedal v obraz, da je on Aleš Blaž. — mi ni ugovarjal.
plačno zdravljenje. Čakali so par mescev, potem pa dobili odgovor, da se prošnji sicer ne more ugoditi, a da se bo zadeva odstopila sodišču, ki bo dalo prosilca uvrstiti v — nadpregledni seznam invalidov. Kakor znano, dolguje vlada invalidom milijone, izdatke za invalide izpušča iz proračunov, invalidske zadeve odstopa sodni-jam in sedaj se doseže višek krivic nad vojnimi žrtvami s takimi odgovori.
Gotovo ni kmetske občine, kjer ne bi bilo mož, ki trpijo na posledicah vojne, in zato je ravno tako v interesu kmetskega stanu kakor v pomoč in zadoščenje vojnim žrtvam, de se narodni poslanci z vso vnemo zavzamejo za to, da se s zakonom odredi brezplačno zdrav ljenje za one, o katerih zdravniki izjavijo, da trpijo na poslediceh vojne, a niso tako premožni, da bi sami nosili vse stroške in izgube vsled zmanjšane delazmožnosti.
Politični ogled.
DRŽAVA SHS.
Z rimsko pogodbo v parlamentu ne gre posebno gladko. V posebnem odboru so se radikali poslužili umazane goljufije, da so jo lahko sprejeli. Nemški poslanec namreč ni hotel glasovali, radikali so pa poslali mesto njega na glasovanje enega od svojih poslancev, če tudi Nemci za to niso dali nobenega pooblastila. — Skupščina je dobila tudi spomenico predsednika bivše samostojne reške vlade, ki poziva v imenu človečanstva in pravice, naj skupščina ne jemlje Reki mednarodno priznane samostojnosti. — Pašič je bolan že od kar je prišel iz Rima, sedaj je pa ravno tako politično zbolel tudi zunanji minister in razprava o rimski pogodbi se je odgodila, če tudi bi bil za njo že skrajni čas.
Po dogovoru mora namreč Jugoslavija sprejeti sporazum najkasneje 20 dni po podpisu, to je do 16. t. m. Ostane torej samo še par dni in zato so vsi krogi precej radovedni, ali bosta ozdravela oba, ali samo dr. Ninčič. Radi bolezni dr. Ninčičeve se tudi še ni pričelo delo za trgovsko pogodbo z Italijo. Ta pogodba bo zelo obsežna in bo najbrž vsebovala tudi prometno kon vencijo, Urejena bodo tudi vsa vprašanja, ki so posledica likvidacije pod Avstrijo nastalih razmer, pa so danes ostala še nerešena. Delalo se bo najprej v oddelkih. Računa se, da bo komisija delala najmanj mesec dni. Od italijanskih delegatov so nekateri že v Beogradu, ostali pa pridejo prihodnje dni; bo jih skupaj nad 20.
Priprave za nastop opozicijonalnega bloka so dolgotrajne ,a dobro napredujejo. Konec je odvisen od demokratske stranke. Če zmaga v njej Davidovičeva stru-ja proti Pribičeviču, je gotovo, da se bo dalo ž njo v načelnih vprašanjih doseči sporazum, v kolikor je tak sporazum neobhodno potreben, da more opozicija po padcu radikalske vlade prevzeli vodstvo države in drža vo postaviti na druge temelje, boljše in trdnejše, kakor so centralistični. Ni to lahko delo. Zato ne smatramo dolgotrajnosti pogajanj za slabo znamenje. Nasprotno! To je samo znak, da se vodijo pogajanja resno, premišljeno in da bodo tudi držala, ako se posrečijo. Razburjenje radikalov ob prihodu odposlancev Radičeve stranke v Beograd dokazuje, da tudi radikalna stranka resno računa z nastopom opozicijonalnega bloka. Kakor hitro se doseže med opozicijonalnirfii krogi sporazum, je usoda radikalske vlade zapečatena. Prihod poslancev HRSS v narodno skupščino ne bo le dal opoziciji ogromne večine, ki potem vsak trenutek lahko zruši radikalsko vlado, marveč bo tudi razkrojil dosedanjo vladno večino, vladni blok, pa tudi na radikalni klub bo vplival razkrojevalno.
V skupščini se nadaljuj^ proračunska razprava. Jugoslovanski klub izjavlja: «Sestava budžeta samega, neupoštevanje potreb najširših slojev ljudstva, neenakost glede razdelitve kreditov in bremen na posamezne pokrajine nas uveravajo, da je popolnoma upravičena naša zahteva po finančni samostojnosti posameznih pokrajin. Potom finančne samostojnosti si bo vsaka pokrajina uredila svoje gospodarstvo z ozirom na potrebe in v okviru svoje gospodarske moči, prenehalo bo zapostavljanje in izkoriščevanje posameznih pokrajin, nastopilo bo zadovoljstvo in neka zdrava tekma vseh pokrajin, ki bo le v dobrobit države.«
Obtožnico proti bivšemu ministru dr. Lazi Marko-viču je podpisalo 56 poslancev, ker pravi pravilnik, d3 zadostuje 50 podpisov. Najmanj podpisov so dali demokrati. Z obtožbo pa gotovo ne bo nič, ker so se vsi radikali razven poslanca Rankoviča postavili na Markovi-čevo stran ter bodo že poskrbeli, da se obtožba odkloni. Tako imamo zopet en primer in dokaz več, da je ministrska odgovornost samo na papirju.
BOLGARIJA IN SOSEDI.
Bolgarija je zopet pred notranjimi nepiiri in sicer so sedaj spori med samo gospodo, ki je sedaj na vladi. Razumljivo je, da so ob takih razmerah komiti vedno bolj drzni in ob mejah se zopet zbirajo njihove čete. Grška vlada je radi lega izjavila, da je med Beogradom in Atenami že davno sklenjen dogovor, čigar bistvene in najvažnejše točke so, da jugoslovanske irr grške čete pri zasledovanju bolgarskih četašev prestopajo jugoslovansko ali grška mejo brez predhodnega dovoljenja. Pa tudi glede skupne obrambe so v večji meri dogovorjeni koraki, ki obvezujejo i Jugoslavijo i Grško tudi v naj-resnejšein slučaju in za vsako potrebo. Z ozirom na zadnji govor bolgarskega zunanjega ministra Kalfova je treba z vso resnostjo ponovno naglasiti. da se mora neuillska mirovna pogodba v celoti izvršiti in da bosta
obe sosedni državi strogo pazile na to, da se ne bo obšla niti ena njenih določb.
V GRČIJI
je razburjenje zopet silno narastlo, ker so se dozaale na daljne podrobnosti o monarhističnem prevratu, ki se pripravlja. Vlada je združila v Atenah močne oddelke čet in je dovolila nabiranje prostovoljcev. Republikam ska stranka je nujno zahtevala, da naj bi se vršila tajn i seja zbornice, v kateri naj bi se razpravljalo o monar-hisličnih pripravah in sklenil proglas na narod.
Ni dvoma, da so se Metaxasovi (vodja monarhi stov) pristaši pripravili na to, da bi strmoglavili sedanjo vlado. Skušal so pridobiti posadko vojne ladje «Kilkis« za napad na Pirej in glavno mesto, ali posadka je obvestila vojaške oblasti o tem poizkusu. Republikanska stranka silovito napada vlado, češ, da je pre-popustljiva, in zahteva, da naj se aretirajo mnogoštevilni politiki in novinarji monarhistične stranke. — Grški monarhistični listi sami zatrjujejo, da je njihova pokroviteljica ramunska kraljica.
ANGLIJA POD DELAVSKO VLADO.
Poleg priznanja Rusije je Anglija tudi drugače temeljito posegla v evropsko politiko. Zelo se zanima za notranje razmere v Madžarski, kjer grofovska vlada silno tlači delovno ljudstvo. Ogrski socialistični voditelj je bil pozvan v London in za enkrat je že padlo v vodo posojilo za Ogrsko. — Angleška vlada hoče dati tudi Indiji samostojnost in izpustila je iz zapora indijskega voditelja Gandhija, ki je bil pred 2 leti obsojen na 6 let.
V sami Angliji se pripravljajo tudi velike spremembe. Počasi se bo izvajal tudi program delavske stranke glede agrarne reforme. Vladni predsednik Mac-donald je sklenil, da to stran delavskega programa najprej povspeši. Zemljedelski odbor delavske stranke je sklenil na svojem kongresu ob Veliki noči sprejeti načrt zakona o socializaciji vse zemlje v Angliji, po-državljenju uvoza moke in mesa ter veletrgovine z mlekom. Osnuje se naj nadalje državna agrarna banka in državna elektrifikacija kmetskega obrata. Socializacije zemlje ima namen lordom odvzeto zemljo privesti v last male in srednje kmetske posesti, to je, današnjih najemnikov in «lobourerjev«, kmetskih dninar jev, ki še svojih stanovanj nimajo, ampak morajo bivati v kočah, katere lord lahko podere, ako mu kaže. Stranka predlaga, da država kmetom zgradi 275.000 hiš.
RUSIJA.
Zunanji komisar Gičerin je izjavil: Pametna angleška politika je dovedla doi priznanja sovjetske Rusije. Ta pametni korak bo našel ravno tako močen odmev, kakor rapallska pogodba (mod Nemčijo in Rusijo.). Korak Italije zasiuži tem večjo pozornost, ker je rimska vlada obenem s priznanjem Rusije že tudi imenovala kandidata za mesto poslanika v Moskvi, čigar imenovanje je odvisno le od ruskega privoljenja. Položaj Francije je sedaj manj ugoden, obenem pa se je zmanjšala tudi enotnost Male antante. Francija ima malo zaveznikov in ti zavezniki so večkrat v zelo neprijetnem položaju. Glede vprašanja starih ruskih dolgov in inozemske lastnine se je mogla Francija zadostno prepričati o naši moči. Potrebno je, da se francoski politiki svarijo pred taktiko ustrahovanja sovjetske vlade, sicer bodo z raznimi sredstvi prisiljeni k popustljivosti. Mi se ne damo ustrahovati. Proti nam se mora nastopati le s stvarnostjo. Ureditev odnošajev do vseh držav, ki je bila vedno naš ČH1 j. stopa v stanje praktičnega izvrševanja.

.»■■■jnia—.....»* "IT.	— ——H	IHIM—ir
«AVTONOMIST«-ov
hrvatski bratec, Radičev «Slobodni dom« je pred dobrim tednom zagrozil, da ob prihodnjih volitvah hrvatski radičevci pridejo na pomoč slovenskim rcpubiikan-cem — proti Slovenski ljudski stranki. Kdo so ti slovenski republikanci?« — Že dalje časa opazujemo tajno, skrivnostno zvezo med Radičem in — slovenskimi republikanci okrog «Avtonomista«. Ko je ta list začel pred tremi leti izhajati, smo ga bili sprva kot sobojevnika za avtonomijo Slovenije veseli.. Precej časa je bil « Avtonomist« ris slovenski list. Toda polagoma se je začel za «Avtonomistom« pojavljati — hrvatski Radič. «Avtonoi ust« naj bi lajno in zvito pripravljal v Sloveniji tla za Rndiča in njegovo nesrečno abslinenčno politiko; in ako hi Radič uspel, bi naj bila ob enem to priprava za nadvlado Hrvatov nad Slovenci — pod Radičem. Zato je «Avtoriomist« prinašal navdušene članke o Radičcvi osebi in njegovem političnem delovanju — j rav po izvoru svojega hrvatskega tovariša «Slobod-nega dom:, . Istočasno je poslance Slovenske ljudske stranke — ne sicer odkrito, ampak zahrbtno napadel, kar je tem grše; med vrstami je hotel vplivati na to, da bi ljudstvo pritisnilo na naše poslance, da po Radi-čevem vzgledu — ostanejo doma za pečjo. Najbolj se je Rndičev «Avtonomiji« razkrinkal zadnje mesece, ko je bil Radič r.i Angleškem. S kakim zaupanjem je pisal o
uspehih Radičevih v Londonu! Danes mora z Radičem priznati, da je Radič v Londonu doživel velik neuspeh: ker v Londonu so Radiču rekli: ako hoče doseči samostojnost Hrvatske v okviru Jugoslavije, naj gre za dr. Korošcem — v Beograd in tam izvojuje avtonomijol Radič se je nazadnje, ko je videl, da res drugače ne gre, sprijaznil s to mislijo: Nastopil je pot, ki jo že vsa leta hodi dr. Korošec, pot boja za avtonomijo tam, kjer je avtonomijo edino mogoče doseči — v parlamentu. —■ «Avtonomist« se mora danes sramovati svojih slavo-spevov Radičevi politiki.
Kljub tem neuspehom hoče «Avtonomist« v Sloveniji organizirati posebno republikansko «Udruženje slovenskih avtonomistov« in v ta namen svojim naročnikom že pred precej časa razposlal pristopne izjave. Vsak pameten človek se pri tem vpraša: Ako imamo mi v Sloveniji že avtonomistično stranko to je Slovensko ljudsko stranko, ki ne samo piše, ampak tudi dela za slovensko avtonomijo — ali je potem še treba nove politične organizacije — zato, da se slovenske moči cepijo? Sloveniji nove avtonomistične stranke res ni treba, a potreboval bi jo Radič, da spravi Slovence pod svoj vpliv! Tajna zveza «Avtonomista« s hrvatskimi radičevci je postala zadnji čas vedno bolj očita. Pred enim tednom pa jo je Radičev «Slobodni dom« sam očito razkrij, ko grozi, da pridejo ob volitvah hrvatski republikanci na pomoč slovenskim republikancem( to je «Združenje slovenskih avtonomistov«) proti — Slovenski ljudski stranki! Slovenski republikanci se torej čutijo že močne dovolj, da dajo po Radičevem «Slobod-nem domu« Slovenski ljudski stranki na znanje, da bodo ob volitvah nastopili odkrito proti njej. Mi vzamemo to bojno napoved na znanje in naši somišljeniki bodo že znali zavzeti svoje stališče napram zahrbtnemu «Avtonomistu«. Naj «Avtonomist« in njegov Radič ve: Mi se nočemo posrbiti, a tudi ne pohrvatiti! Mi nočemo srbske nadvlade nad Slovenci; ravno tako odločno pa Slovenci odklanjamo hrvatsko komando, zlasti Radičevo, pod katero bi nas rad spravil «Avtonomist«.
NAROČAJTE KNJIGE MOHORJEVE DRUŽBE!
Dobrih 14 dni še in potekel bo rok za prijavo udov Mohorjeve družbe za leto 1925. Za malenkostno 6voto 20 dinarjev bodo dobili udje po štiri knjige.
Kaj je Mohorjeva družba in o njenem pomenu nam ni treba zgubljati besed. Pozna jo vsak Slovenec v nej-zadnji in najbornejši gorski koči. Mirno lahko rečemo, da ni zapustila nobena organizacija v novejši dobi na našem narodu tako globokih sledov, kakoT Mohorjeva družba. Mohorjeva družba je bila vez, ki je vezala slovenski narod po vseh pokrajinah, koder je prebival. Mohorjeva knjiga je romala v številnih izvodih v Ameriko, med vestfaiske Slovence in povsod tja, koder je bivalo večje število naših ljudi, ki jim je zarja domačih poljan še obsevala v tujini mračne misli.
Pred poldrugim letom je napravila družba korak, ki se ga je razveselil vsak njen prijatelj: poverila je u-ed-ništvo svojih knjig župniku in pisatelju Fr. S. Finžgarju, ki pozna kakor malokdo potrebe našega naroda. Upravičeno torej lahko upamo, da bodo ravno v prihodnjih letih družbine knjige kar najboljše.
Zato nas pa mora tem bolj boleti, če vidimo, da se škoda, ki jo je napravila Mohorjevi knjigi vojna, tako počasi celi. Ob ustanovitvi je štela družba 90.512 članov, danes — po petih letih — pa samo še 43.518. To se mora p opraviti I
Res je: izgubili smo desni del svojih pljuč, našo Goriško, izgubili smo Koroško; res je- tudi, da je marsikomu po vojni težje dati 20 dinarjev, nego pred vojno 2 kroni. Res je pa tudi, da vse to ne opravičuje nazadovanja števila udov v toliki meri.
Letos pa mora biti drugače. Mohorjeva knjigo mora dobiti zopet najčastnejše mesto v vsaki slovenski hiši! Svoto 20 dinarjev mora utrpeti sleherna slovenska koča; kjer pa le ne bi šle, naj znosi to svoio več sosedov skupaj, samo brez knjig Mohorjeve družbe ne sme ostati noben naš človek, ki mu je še res kaj do slovenskega naroda. Opozorite drug drugega, da se vsakdo še pravočasno naroči na Mohorjeve knjige, prigovarjajte neodločne in omahljive k temu! Agitirajte za naročbo od osebe do osebe, od hiše do hiše. Prepričani smo, da bodo Marijine družbe, Orli, izobraževalna društva in vsi, ki so poklicani k temu, storili v tem oziru prav mnogo. Naj si razdelijo svoj okoliš po posameznih vaseh. V vsaki vasi naj prevzame določena oseba skrb. da poagitira pri vseh hišah, koder še niso naročeni na Mohorjeve knjige. Nabrane naročnike javite družbinemu poverjeniku (g. župniku ali g. kaplanu), ki mu tudi izročite obenem naročnino. Kdor pa le more, naj se vpiše kar sam pri poverjeniku med Mohorjane.
Vsi na delo za Mohorjevo dnižbo, našo vseslovensko kulturno ustanovo, ki more ostnti skupna vez vseh Slovencev. Delujmo po dr. Krekovem navodilu: »Če dobimo človeka na cesti, ki bo rekel »Dober dan«, odgovorimo »Bog daj«, a tretja beseda mora že biti agitacija za našo stvar, uspehi ne bodo izostal-!.
Prosvetna zveza v Mariboru.
-'- 1	I III n Tilifraii----rmrrrMim	.-.—.. . ' «p-;». ¿> rj
Hsic prireditve,
Katoliško izobraževalno društvo pri Sv. Lenartu v Slov. goricah priredi v nedeljo, dne 17. februarja 1 ',¿24 ob 3. uri popoldne v dvorani gostilne Ariuiš pri Sv. Lenartu burko: «Kakršen gospo>;, lak sluga« ter veseloigro «Idealna tašča«. Med odmori svira ;^odba. —- Po igri prosta zabava, šaljiva pošta itd. lv obilni udeležbi vabi odbor.
Sv. Jurij ob ščavnici. Naše Bralno društvo priredi dne 24. februarja po večernieah pri Repenšeku veliko tombolo. Med prosto zabavo bodo svirali tamburaši, peli pevci, nastopili deklamatorji in dilelanti. Kdor hoče poskusiti svojo srečo, naj pride! Dobilki bodo številni in lepi. Čisti dobiček je namenjen naši knjižnici.
Vialčarski kotiček.
Sv. Miklavž. Občni zbor tukajšnje skupine viničarjev, ki se je vršil dne 10. t. m. dopoldne, je uspel zelo sijajno. Udeležba je pokazala, da se naši viničarji že zavedajo koristi, ki jih imajo od organizacije. Občnega zbora se je udeležil strokovni tajnik Semenič iz Maribora, ki nam je v jedrnatih besedah predočil program naše organizacije in delo, ki nas še čaka. Izvolil se je nato po večini stari odbor. Novoizvoljeni predsednik Peter Rozman je podal kratek delovni program, sprejel se je poslovnik za po-smrtninski sklad in po sklepu, da se v začetku prihodnjega mesca vrši pri Sv. Miklavžu za vse sosedne skupine tridnevni organizatorični tečaj, na katerega pride tovariš Semenič iz Maribora, je zaključil tov. predsednik občni zbor.
Svetinje. Strokovni sestanek viničarjev, ki se je vršil dne 10. t. m. popoldne, je zopet oživil in ojačil naše j vrste. Poročal je tov. Semenič iz Maribora med živahnim | odobravanjem. Sklenilo se je, da se vrši v začetku pri- j hodnjega meseca redni občni zbor skupine in ustanovitev j ODZ za Svetinje. Javili so se tudi odborniki, .<i se udele- i žijo organizatoričnega tečaja pri Sv. Miklavžu.
arnwravni»wwntrt vrnirr "-ramrfarti^vrT 'rirr — irmirr —r-ii' nn—m mM ■■» i kii ri m-iirii n
Tedenske novice.
Volitve v cenilne komisije za dohodnino so prinesle SLS zmago v sledečih okrajih: V cenilnem okraju Maribor okolica (davčni okraji: Maribor izven mesta, Slov. Bistrica in Sv. Lenart) so izvoljeni: za člane: Hinko Grl, posestnik v Slov. Bistrici, Pavel Safošnik, župan v Spodnji Novivasi, in Franc Krajnc, posestnik v Št. Juriju v Slov. gor.; za namestnike: Valentin Kiemenčič, župan j pri Sv. Trojici v Slov. gor.; Ivan Šerbinek, posestnik, j Vrtiče, in Ivan Korman, veleposestnik, Ruta pri Fali. — j V cenilnem okraju Ptuj okolica (davčni okraji: Ptuj j izven mesta, Ormož in Rogatec) sta izvoljena za člana: j Jožef Breznik, posestnik pri Sv. Bolfenku na Kogu, in j Franc Pinterič, posestnik na Hajdini; za namestnika: j Franc Ogrizek, posestnik in gostilničar pri Sv. Križu na Slatini, in Anton Meško, posestnik v Lahoncih. — V cenilnem okraju Brežice (davčni okraji: Brežice, Kozje, Sevnica) sta izvoljena za člana: Martin Kozinc, posestnik, Prešnaloka 22, in Ivan Šerbec, župan, Velikikamen; za namestnika: Blaž Habinc, posestnik v Anovcu 16, in Franc Gregorevčič, posestnik, Malivrh. — V Mariboru mesto so bili izvoljeni kandidati skupne slovenske liste. — V cenilnem okraju Slovenjgradec (davčni okraji: Slovenjgradec, Marenberg, Šoštanj in Prevalje) sta izvoljena kandidata enotne solvenske liste: za člana: Ivan Vrhnjak, posestnik v Pamečah (SLS) in Ivan Roj- j nik, trgovec v Slovenjgradcu; za namestnika: Miha Kum- ' prej, posestnik v Št. Danijelu na Koroškem (SLS) in Iv. j Kralj, posestnik in mizar v Slovenjgradcu. — V cenil- j nem okraju: Celje okolica (davčni okraji: Celje iz- j ven mesta, Laško, Šmarje, Gornjigrad, Vransko) so iz- j voljeni za člane: Josip Kladnik, posestnik na Vranskem, Jurij Krajnc, posestnik v Lahomšeku in Franc Štrucl, župan Mozirje okolica; za namestnike: Jože Stoklas, posestnik, Dvor pri Šmarju, Blaž Scdin, posestnik v Bukov-žlaku pri Teharju, in Franc Letnar, župan, Luče.
Delavski shod v Ceršaku. V nedeljo, dne 17. t. m. se vrši pri nas strokovni sestanek krščansko socialnega delavstva, organiziranega v Jugoslovanski strokovni zvezi ob 3. uri popoldne pri Slancu v Ceršaku. Govornik pride iz Maribora. Tovariši in tovarišiee, pokažimo z našo udeležbo na sestanku, da se zavedamo koristi, ki jih imamo od poštene delavske organizacije.
f Umrl je v mariborski bolnici obče znani ter vele-spoštovani posestnik Kari Babič iz Hoč. Pogreb blago-pokojnega se je vršil dne 9. t. m. iz bolniške mrtvašnice na cerkveno pokopališče na Pobrežju. Naj v miru počival
Smrt vzor moža pri Sv. Petru pri Mariboru. Dne 18. januarja t. 1. je umrl tukaj cerkveni ključar g. Šlik. Bil to mož, ki mu ni hitro enakega. Vzgleden, delaven in požrtvovalen ne samo v verskem oziru, ampak tudi v političnem, je bil mož značaj. Njegovo življenje ni bilo z rožicami posuto; neštete bridke nezgode, ki so zadele njegovo družino, ga niso potrle. Zaupal je v Vsemogočnega, kjer je zajemal moči in tolažbe v vseh težkih urah. Z eno največjo nado: da se povrne še njegov pogrešani sin in se s tem ohrani Šlikovo ime, ki je lastno njegovi hiši že čez 300 let, je legel blagi mož v grob. Bil je ustanovnik hranilnice in posojilnice ter do smrti član načelstva. Kako je bil pokojnik priljubljen in čislan, je pokazal njegov pogreb, katerega je vodil vlč. g. dekan in stolni župnik Moravec, ki mu je tudi ob odprtem grobu govoril v zadnji pozdrav. Da je bil spoštovan od visokih cerkvenih krogov, je dokaz pohvalno pismo kn.-šk. ordinarijaia za 251etnico cerkvenega ključarja, katerega je č. g. dekan ob grobu prečital. — Ti blagi Šlik si našel mir po mukapolnem življenju, nam pa si zapustil najlepši vzgled vsestranskega požrtvovalnega dela.
Marijanski shod v Ljubljani. V Ljubljani se je sestavil pripravljalni odbor I. slovenskega Marijanskega shoda, ki bo zboroval ondi dne 8. in 9. septembra t. 1. Predsedstvo je prevzel znani pesnik dr. Alojz Merhar. Na *;hod pričakujejo velikanskih množic Marijinih častilcev. Program bo baje zelo pester. Shoda je skoro gotovo u-•deleži tudi kardinal Janez Kaljeno kot posebni zastopnik sv. Očeta. Pride pa tudi belgrajfiki nuncij z mnogimi ško-
fi. Ob tej priliki bo slovesna posvetitev veličastnega svetišča, ki ga zidajo salezijanci na Rakovniku in ki bo posvečeno Mariji, Pomočnici kristjanov.
Naši naročniki, kateri bi bili dobili le dni od strani vodstva salez. zavoda na Rakovniku poštne nakaznice s prošnjo za pomoč pri zidavi cerkve Marije Pomočnice, prosimo tudi mi, naj se vabilu odzovejo. Za tako svet namen kaj dali, se pravi zares le na dobre obresti posoditi. Brez pomoči prav vseh Marijinih častilcev, se delo ne bi moglo dovršiti.
Župnikova košara. Od Sv. Križa pri Mariboru poročajo: Nek pobožen domovinar se je strašno pohujšal nad široko košaro, ki jo jc- nosil ob škropljenju za župnikom nek čevljarski učencc. Silno pohujšijiva je namreč biia vsebina tiste široke košare: vse polno klerikalnih listov, ki jih je župnik delil pri vsaki hiši. «Glasnik« itak smrdi vsakemu liberalcu, istotako «Bogoljub« — in glej ga spaka, nad 130 hiš si je naročilo te liste. Ubogi dopisnik «Domovine« se je kar za želodec prejemal, ko se je po njegovi svobodomiselni hiši začel razširjati neprijeten klerikalni duh in široke župnikove košare. Siromak je segel po najboljšem zdravilu: pritožil se je v «Domovini«, da ga lainpič boli — in ko je čital svoj dopis v tistem listu, mu je povsem odleglo. Nekemu drugomu domovinarju je pa celi teden krč črevesa privijal, ker ga je gospod župnik svaril pred tem časopisom. Odleglo mu je šele, ko je svoje želodčne bolečine zavil v papir in poslal uredniku «Domovine« in še nekam drugam. Razvidno je torej, da liberalna «Domovina« vendar ni brez vsega--če kakšnega demokrata boli srce ali želodec, oziroma črevesa, pomaga čisto gotovo, če svoje bolečine zavije v njo. Ena prihodnjih številk «Domovine« bo gotovo prinesla sledečo javno zahvalo: Podpisani Jurij Fras, bivši posestnik pri Sv. Križu se v imenu vseh somišljenikov prav uda-no zahvaljujem gospodu Mirtu, tukajšnjemu bivšemu zastopniku demokratske in samostojne stranke za velike usluge, ki jih je storil moji hiši in celi stranki s tem, da je agitiral za «Domovino« ter vsepovsodi z lastnim vzgledom razširjal nauk svobode in demokratske ljubezni. Pozivljemo višje šolske oblasti, naj nain nemudoma pošljejo nazaj tega naprednjaka, seveda pod pogojem, da prinese povoljno zdravniško spričevalo od primarija mariborske bolnice, kjer se je revež zdravil, ko je preveč vneto agitiral za našo stvar.
Slivniške novice. Iz vseh še tako oddaljenih krajev prinašajo došli časopisi vedno kake novice, le od nas, ki smo v najbližji okolici Maribora, izve svet prav malo ali pa le redkokedaj kakšno novost. Kdor pozna naše razmere, se temu ne bo čudil. Slivniška občina je bila doslej vedno neka posebnost, skoraj desetletja se radi konservativnosti občinskih gospodarjev ni ničesar ukrenilo, kar bi značilo kak napredek v gospodarskem oziru. Naravno, da, ako takšnih naprav ni v občini, trpijo vsled j tega vsi posamezniki: eni več, drugi manj. Delala bi se j pa krivica našim Slivničanom, ako bi se zamolčalo jav- i nosti, da se je tudi pri nas obrnilo že precej na bolje, ■ priznati moramo njim to kot nepristranski kronisti. Začetkom pr. 1. so si ustanovili zadružno elektrarno, ki je do srede leta 1923 potom elektrarne Fala dala zgraditi omrežje nizke napetosti, ki je stalo za Slivnico res o-gromno svoto 400.000 K. Mnogi so dvomili, če bo to podjetje imelo obstanek, danes po preteku enega leta slišimo, da je ta zadruga že tako napredovala, da bo še v teku tega leta pokrila ves svoj dolg. Zahvaliti se moramo na tem mestu zadrugi, da je omogočila prekrasno razsvetljavo v farni cerkvi, zadnji čas pa je tudi slivniški Društveni dom pcstal deležen te dobrote. Vabimo od blizu in daleč, pridite dne 17. t. m., popoldne ob 3. uri, si ogledat naš oder. Inštalacijska dola v farni cerkvi in v Društvenem domu je izvršila tvrdka Sprager in Cernko v Mariboru v občno zadoveljnost in po zelo solidni ceni. Slivničani, vaša požrtvovalnost in edinost pri vaši zadrugi je dokaz, koliko se v lepi slogi doseže, naj bo vam to v zgled tudi pri drugih podjetjih. Želimo še, da se zadruga in občina zedinita, da se napravi še javna cestna razsvetljava, vsak domačin in tujec- ki bo šel v temni noči skozi razsvetljeno Slivnico, bo vam iz srca hvaležen!
Zanimivosti iz Cirkovec pri Pragerskem. V ponde-ljek, 11. t. m., sta obhajala cerkveni ključar Jurij Lah in njegova zlata nevesta Marija iz Pcngerc zlato poroko. Razun dveh sinov in ene hčere z ženami in soprogom (četrti otrok, sin, ima v Ameriki lepo domovanje) so spremljali vnuki in pravnuki na mnogobrojnih vozovih zlatoporcčenca h ganljivi slovesnosti v cerkev. Popoldne je vladalo na domu pravo gostovanjsko razpoloženje. Ob bogato obloženi mizi so sorodniki in povabljeni želeli zlatoporočencema učakati še biserno poroko. Ganljivo -je bilo slišati 781etnega slavljenca, da je ob nezgodth zaupal le v Bogt, pa bil vedno uslišan. Tudi mi kličemo obema slavljencema: Bog naj nam vaju ohrani do skrajnih mej človeškega življenja! Na licitaciji se je nabralo 1090 K, koja svota se pošlje Dijaški kuhinji in Dijaški večerji v Maribor. — Dramatski odsek Bralnega društva se pridno vežba, da uprizori v nedeljo, dne 17. t. m., po večernieah lepo igro »Pred vaškim znamenjem.« Vmes še zanimive reči. Sosedje in domačini, vsi ste uljudno vabljeni in priditel
Posestniki lastnih lovišč, pozor! Glasilo Slov. lovskega društva »Lovec« je v zadnjih treh številkah 22., 23. in 24. stran 358, 1. 1923, prinesel spis »Lovstvo v Slo-ven';i«, v katerem opisuje sedanji lovski zakon v Sloveniji. Med drugimi v to stroko spadajočimi podatki je navedeno tudi nekaj postavk o novo zasnovanem, enotnem, okvirnem lovskem zakonu za celo državo. Osnutek tega novega lovskega zakona pripoznava kot eamolastna lovišča le ona, ki merijo 200 ha in več skupne površine torej ne 200 oralov, kakor dosedaj). Na ta način izgubijo vsi oni dosedanji posestniki lastna lovišča, kojih posest-
va ne dosežejo 200 ha (ali približno 350 oralov). Nujno potrebno bi bilo torej, da bi se posestniki lastnih lovišč, ki bi bili po tem zakonu prizadeti, čim prej pobrigali, da ostane glede površine po sedanjem lovskem zakonu, to je 115 ha (200 oralov) in več. Ne pustimo si vzeti in ia-trgati še to malo pravic do lova, ki jih imamo sedaj!
Nekaj o nepristranosti požarne brambe v Ivanj-kovcih. Iz Svetinj pri Ormožu poročajo: Letos je hvalil mlad dopisnik «Tabora« iz Svetinj ivanjkovško požarno brambo. Imenoval jo je nepristransko, takoj pa povedal, da je ta bramba ob priliki blagoslavljanja novih zvonov odrekla gospodu župniku, ker je nepristranska. Vsi, ki zadevo poznamo, in poznamo jo vsi, vemo, da se je mladi dopisnik debelo zlagal, ker je resnica, da je gospod župnik odpovedal požarni brambi. Kako je ta naša požarna bramba nepristranska, smo pa holeli še bolj znali; če je nepristranska, ne sme gledati ne na levo, ne na desno, sprejeti mora po poslovniku vsakega, neomadeževanega moškega do 50 leta kot člana, in se povsod ravnati po poslovniku. Oglasilo se je nekaj novih članov, med temi pet neomadeževanih pristašev IvZ in štirje liberalni agitatorčki. Prvih pet je bilo odklonjenih drugi štirji pa sprejeti, to pa samo zalo, ker je požarna bramba «nepristranska«. Drugi slučaj nepristranosti opazujemo že več let: 4. maja je god sv. Florjana, katerega so si požarne barmbe izbrale za svojega patrona v cerkev, samo naša ne, seveda, ker je «nepristranska«.
Tatinsko družbo so zasačili orožniki iz Svetinj pri Ormožu. Na Lahonščaku pri Ormožu so dne 5. t. m. prijeli vrli svetinjski orožniki dobro organizirano tatinsko družbo, ki je kradla po kleteh vino.
Zvonci na Polenšaku in smrtna kosa. Splošna in največja želja vseh Polenšanov je, da bi že skoraj doneli in brneli novi zvonovi raz naš mogočni zvonik v čast in slavo božjo, nam pa oznanjali vesele in žalostne dogodke. Zato pa vsi župljani z veseljem darujejo večje in manjše sVote za nove zvonove. Na lepo misel so prišli naši Polenšani zdaj ob času veselih gostij in tako so nabrali na gostijah: Vrbnjaik-Šori za naše nove zvonove 1380 K, Hojnik-Nemec 1282 K, Kelenc-Hrga 800 K. Tako je prav! Vsem gostem čast in hvala! Novoporočen-cem pa obilo sreče in blagoslova. Polenšani, le z združenimi močmi! Kar posameznik res težko stori, to lahko dosežemo in storimo zbrani ob raznih prilikah. Zato pa se spomnimo ob vsaki priložnosti, na gostijah, na sedminah itd. na naše bodoče oznanitelje veselih in žalostnih dogodkov, da bo vsakdo izmed nas lahko rekel s prijetno zavestjo: Sem tudi jaz dal dar za nove zvone na Polenšaku! Obenem pa ne pozabimo na lepi pregovor, ki pravi: Kdor hitro da, dvakrat da! — Minuli pondeljek smo na Polenšaku v svežo gomilo zasadili nov križ, pod katerega smo položili k počitku zemeljske ostanke Ivana Kranjca iz Hlaponec, zopet enega izmed naših mož, Jd je dne 9. t. m. naglo umrl. Res v srce je segel pogled na jokajoče male otroke, ko smo spustili krsto s še mladim očetom v grob. Rajnemu Kranjcu želimo večni mir in pokoj!
Vzorna gostija. V ponedeljek, dne 4. februarja, se je poročil vrl mladenič in naš somišljenik Jože Kelenc h Preroda s pridno mladenko in zvesto članico Marijine družbe Nežo Hrga iz Moškanjc. Ob tej priliki so se veseli gostje poleg dobre vinske kapljice in obilne postrežbe spominjali v svoji velikodušnosti tudi vzvišenih reči. Oče starešina Janez Plohi je navdušil goste z licitacijo dveh golobov,da so darovali za nove zvonove na Polenšaku znesek 200 dinarjev; Alojz Kovačec, Ivan Venta, Jože Pintarič in Valentin Kovačec pa so nabrali 100 din za novi Društveni dom pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Vsem dobrodušnim darovalcem izrekamo tem potom najlepšo zahvalo, novemu paru pa želimo obilo srečnih let in božjega blagoslova!
Takega vzgojitelja otrok odločno odklanjamo, iz Za-vrč nam poročajo: Pri nas smo tako nesrečni, do imamo za župana iz učiteljskgpslužbe pognanega g. Troho. T« g. Troha je bil pod rajno Avstrijo zagrizen nemškutar m še pred nedavnim časom naročnik graške »Tagespošte« Že svoj čos je šolnikoval pri nas na Zavrču, nato pri Sv. Benediktu v Slov. goricah, nazadnje na Skomrah fn od tamkaj je bil odpuščen iz učiteljske službe in sieer brez vsake penzije. Po preobratu si je prevzel sam čin narednika in kot tak je romal od hiše do hiše. Ker pa mu je dostojanstvo laži-narednika premalo nosilo, ee je polastil sekvestra nad vinom celovškega kapiteljna. Ta Fek-vestura mu je precej pomagala y denarnem oziru. Ko j« bil ta Troha enkrat podprt z denarjem, se je lotil slabo-stojne politike in je bil kot samostojnež leta 1920 izvoljen celo za župana na Zavrču. Ko je uvidel lansko leto, da so ga demokratje premalo nagradili, prelevil se je v srk skega radikala. Danes se tolče g. Troha po prsih in pravi: Boga mi, jaz sem srbski radikal! Sedaj naenkrat, ko se je oženil, so se mu začele sline cediti po učiteljskem stanu. Hvali se okrog po župniji, da je bil v Ljubljani pri višjem šolskem svetu in tamkaj so mu baje obljubili, da bo zopet lahko šolnikoval. Naj ga le sprejme višji šolski svet, a mi Zavrčani mu bomo tako podkurili pod petami, da nam ne bo kvaril dece niti en teden ne. Učitelj, ki j* bil čisto zasluženo pognan brez penzije iz službe, ne spada zopet nazaj na to mesto in še najmanj pa na Zavrč, kjer je vsakemu otroku znana njegova — moralna pokvarjenost
Na občnem zboru KZ v Zavrču je bil izvoljen odbor, ki obstoja iz samo odličnih in za l judski dobrobit delujočih mož ter mladeničev. Imena odbornikov jamčijo, da bodo vestno in pridno delovali za procvit na i» stranke.
Od Sv. Avguština i/ Halo«. Ena najlepših razgled nih točk v srednjih Helozah je gotovo strmi griček Sv. Avguština. Visok je samo 506 m, vendar nadkriljujffr
Ji
vse druge haloške griče. Predniki so znali ceniti lepoto božjega stvarstva, zato so na tem griču postavili kar dve cerkvici, ki naj vabita ljudi, da bliže nebes pozabijo vsaj za par ur vsakdanje stiske in nadloge: Sv. Avguštin in Sv. Magdalena! In res vsako leto na tisoče romarjev prisopiha na ta strmi griček. Vsem tem ljubiteljem Boga, častilcem sv. Avguština in sv. Magdalena ter ob enem občudovalcem lepote narave sporočamo veselo oznanilo: Ko boste prišli letos 30. in 31. avgusta, to je 12. pobin-koštno nedeljo, k Sv. Avguštinu, vas bodo pozdravili trije lepo ubrani novi zvonovi. Vliti in posvečeni so bili v Ljubljani. Veliki zvon: Sv. Avguštin, ima podobe: sv. Avguštin, sv. Urban, sv. Florijan, sv. Mihael, z besedilom: Grehe preganjam, oblake podim, ogenj naznanjam, pred pekle m svarim! Drugi zvon: Srce Jezusovo, ima še podobe: Srce Marijino, sv. Ignacij, sv. Jožef, ima napis: Pridite k meni vsi . . . Tretji in najmanjši zvon: Sv. Aiagdalena, še tri podobe: sv. sv. Barbara, sv. Lucija, sv. Neža, s poukom: Nedolžnost, pokora sta božjega izvoral Vse tri zvonove smo spravili v zvonik sv. Avguština dne 3. t. m. Popoldne ob treh so začeli zvoniti. V nedeljo, dne 10. t. m., pa je tudi zvonik farne cerkve Sv. Andraža v Halozah ali v Leskovcu dobil zadnje dopolnilo: veliki zvon. Tako je v splošno zadovoljstvo in srčno veselje izpolnjena velika vrzel ali luknja, ki jo je vojska napravila pedružni in farni cerkvi. Prav je imel mož, ki je rekel: Mogočna država, ki nas je orepala zvonov, je propadla, naša fara, naše cerkvice pa še stoje in imajo lepše zvonenje, kot kedaj poprej. Božji rop ne prinese sreče! Delo hvali mojstra! Vse zvonove: sedanje štiri in prejšnja dva, je vlila ljubljanska zvonarna, ki ni dražja, kakor druge, pa izdeluje zvonove: lepe za oko, še lepše za uho. Novi zvonovi! Zvonite ljubezen! Sejajte jo v srca vseh faranov in romarjev, da bi bili vsi v božji ljubezni božji otrocil
Ustanovitev Marijine družbe na Zgornji Ponikvi. Na Zgor. Ponikvi je bila z veliko cerkveno slovesnostjo ustanovljena Marijina družba. Lepo je za Ponikvo ne-zabno slavnost izvršil g. misijonar iz Celja Plantarič.
V	Marijino družbo je bilo sprejetih 50 deklet.
O čem govorijo v Št. Jurju ob juž. železnici? V celjski «Novi dobi« smo brali, da je imel tukajšnji Sokol svoj občni zbor in da društvo zelo napreduje. Priznamo, da društvo napreduje in sicer po svojih znanih, neolikanih pretepaških manirah! Na Svečnico in pa še drugi dan je tukajšnji Orel uprizoril v dvorani kat. doma zelo dobro uspelo veseloigro «Brat Martin«. —
V	nedeljo, po igri se je spodaj v gostilni razvila že prav prijetna zabava. Okrog pol 9. ure zvečer je v gostilno prihrumela pijana, čisto sokolsko-orjunsko navdahnjena družba, ki bi rada plesala. Ker ples ni bil dovoljen, so ti gospodiei izzivali prepir in pretep. Le hladnokrvnosti naših fantov Orlov je pripisati, da ni prišlo do večjega retepa. Gostilničarju in tukajšnjemu tržkemu stražniku se je posrečilo vročekrvneže hitro postaviti na hladno. Upamo, da bo tudi orožništvo dotičnim gospodom preskrbelo zasluženo plačilo za junaštvo. Gospode pa opozarjamo, naj nas vnovič ne izzivajo, ker sicer bomo objavili prihodnjič imena vseh tistih pretepačev in še onih dičnih gospodov, ki pajdašijo z njimi, da bodo jih poznali naši dobri domačini in tujci. Če to ne bo zadostovalo za sedaj, bomo začeli redno objavljati razne umazanosti in nerednosti, ki smo jih dosedaj potrpežljivo opazovali. — Ker je bila huda ziina in precej snega, niso imeli naši gg. tržani preveč dela, zato so nekega dne sklenili, naj se občinski pašnik razdeli. Pri tej razdelitvi so pa postali nekateri gospodje kar navdušeni za Sokola, da so sklenili svoje deleže odsto- ! piti za zgradbo Sokolskega doma. Ker pa je prišel sedaj jug, se je baje že začel ta v snegu postavljeni Sokol-ski dom podirali. Zato je pa znani samostojni general bivši poslanec gospod Drofenik, ki je tako silno navdušen za blaginjo kmetskega ljudstva, v pondeljek, dne ; 1. februarja sklical sestanek, kjer je tržane rotil, naj j vendar odstopi vsak vsaj 6 deležev za zgradbo Sokol- j skega doma, da bodo ljudje vendar spoznali, kako se on j velekapitalist-kniet trudi za kmetsko ljudstvo. Nastala pa je na tem sestanku huda nevihta, ker si ie en pame- j ten, moder gospodar drznil povedati tem gospodom v obraz, da v Št. Jurju nič ne potrebujemo Sokolskega j doma, še manj pa Sokole, češ, v trgu že itak imamo : dovolj pretepačev, ki ničesar ne spoštujejo in dajejo ; samo slabe vzglede ter obmetujejo poštenim ljudem hi- I še s konjskimi figami, zakaj bi skrbeli še za take organizacije. Ker je dotični gospod še dostavil vprašanje, če so gospodje videli zadnji torek Orla, kako so se lepo udeležili s skupnim sv. obhajilom tridnevnice, je to starosto tukajšnjega Sokola tako ujezilo, da je začel razsajali kakor rjoveč lev, pretil z raznimi grožnjami in še dodal, da v nekatere gostilne sploh ne bo več zahajal. Gospod starosta, mislimo, da se vam je tokrat le ponesrečilo in si niste hoteli sami dati tako žalostnega spričevala o svoji žeji. Ali mogoče res mislite, da bodo morali nekateri gostilničarji sedaj odložiti svojo obrt, ker vi ne boste več tja zahajali. Le mirno kri ohranite in nikar nam ne grozite, če ne, bomo mi v resnici začeli ropotati! Zdravo!
škrlatica v Ljubnem v Sav. dolini. Pri nas v Ljubnem že razsaja dalje nego pol leta škrlatica, ki je zahtevala že 10 žrtev in se še vedno širi. Pohvalno moramo omeniti, da smo .imeli pri nas dne 3. t. m. poučno predavanje o zatiranju škrlatice. Predaval nam je naš -sdravnik dr. Rak in nam razložil, kako se nam je za bodoče varovati te nevarne bolezni.
Električna razsvetljava župne cerkve v Gornjem i uradu. Vsled izredne požrtvovalnosti domačih faranov >mo dobili v tukajšnjo zelo veliko in lepo cerkev kras- ; no električno razsvetljavo. Inštalacijska dela za na- j peljavo v celoti 322 električnih žarnic v cerkev je za : »»zmeroms nizko ceno prevzeta ter v kratkem času
kljub hudemu mrazu tudi prvovrstno dovršila elektrotehnična tvrdka Šprager-^Črnko v Mariboru. Zato omenjeno tvrdko splošno, posebno pa še za napeljavo elektrike v cerkev, toplo priporočamo. Prekrasen trenutek pa, ko je na Svečnico letos prvič zažarela naša cerkev v številnih električnih lučicah, bode ostal brez dvoma vsem takrat v cerkvi navzočim v trajnem spominu.
Sneženi plaz zasul dve kravi. Iz Solčave poročajo: Iz mnogih krajev prihajajo poročiia o sneženih zametih ter plazovih. Tudi sločavske planine so letošnjo zimo obilno oblagodarjene s pokoro nevarnih snežnih plazov. Pri nas v Solčavi si moramo letošnjo zimo delati gazi s pomočjo živine. Pri gabanju snega je dne 10. t. m. odnesel sneženi plaz kmetu Klemenšek 2 kravi in sicer 180 metrov globoko. Plaz je pustil kravi zasuti pod 4 m debelo sneženo odejo v neki kotlini. Kle-menšekovi so odkopavali ubogi živali celega poldneva in rešili samo eno polživo, druga je bila pa mrtva.
Važno za davkoplačevalce! Tajništvo SLS pri Belem volu v Celju ima na razpolago pomožne pole za napoved dohodnine, katere si naj vsak nabavi. Te pole bodo vsakemu dobro došle za pravo napoved dohodnine. —
Dar za Kmetsko hiralnico v Muretincih. Ob priliki ki 30 letnice poroke je blaga ofcitelj Irgolič skupno z zbranimi gosti darovala za Kmetsko hiralnico v Muretincih 100 D. V imenu rcvežev: Bog plati in posnemajte!
Mesto venca na grob Štefana Gselman na Teznu so darovali bratje 150 D za Dijaško semenišče.
Gospodarski oskrbnik, oženjen z večletno prakso na veleposestvih, želi spremeniti mesto. Naslov pove uredništvo.
Napravili takoj po vzorcu poskus na mladem so zamorcu in glejte čudo — Zlatoroga -koj bela je postala noga!
(Nadaljevanje prihodnjič).
Gisoodarst m
(¡lede desetka še mnogi vedno ni?o na jasnem. Zato ponovno povemo: Po zakonu o taksah in pristojbinah so desetka oproščeni le oni, ki prevzamejo !. dedščino po umrlem sorodniku v prvem kolenu (otroci po starših ali narobe), 2. ako je ta umrl po 15. novembru 1923 in 3. ako vrednost dedščine ne presega pol milijona dinarjev, (dva milijona kron). V vseh drugih slučajih, na primer: če otrok prevzame posestvo po še živih starših, ali žena za umrlim možem, ali po sorodniku v prvem kolenu, umrlem pred 15. novembrom 1923, ta olajšava ne velja.
France Wernig, okrajni ekonom:
ZAKAJ NIMAMO SREČE PRI REJI PRAŠIČEV?
Poglejmo si predvsem, kako krmi in oskrbuje naš svinjerejec prašiče. Po večini čisto protinaravno. Malo-kateri si vsestransko premisli, kaj zahteva prašič že po svoji naravi, da se povoljno razvija in ostane zdrav.
Kako izgleda pri nas z oskrbo svinj?
Svinjaki so v pretežni večini mokri, vlažni, po zimi premrzli, po leti prevroči; svinjaki temni, mračni in skrbno zadelani, samo da se gotovo ne ukrade kak blagodejni, topli solnčni žarek v notranjost hleva; svinjaki nesnažni in nikdar prezračeni: gosta, zadušljiva in strupena sopara pritiska na tla. In koliko je kmetovalcev, ki mislijo tudi na to, da je za razvoj in zdravje prašičev neobhodno potrebno, da se živali vsak dan pregibajo na prostem! Kdo misli na to, osobito v naših zaostalih planinskih krajih, da je prvi pogoj za uspešen razvoj in za ohranitev ter ut.ditev zdravja od nas vse premalo cenjeni in uvaževani činitelj — solnce? In malo je kmetovalcev, ki pridejo potom lastne skušnje do prepričanja, da so mokri, mrzli, zaduhli, nesnažni in temni svinjaki prvi in glavni vzrok neuspevanju prašičev.
Odpravimo torej vse nedostatke, odprimo sobicu in § svežemu zraku vrata na stežaj v naših hlevih, poskrbimo j za suhe, primerno tople in snažne prostore in postavili j „! bomo s tem že temelj sreči pri reji prašičev?
Ne pozabimo pa vprašati pri vsaki napravi ali preureditvi hlevov za nasvet kakega kmetijskega strokovnjaka, kako kmetijsko šolo ali pa kmetijskega referenta ] pri okrajnem glavarstvu! Ta nam bo dal brezplačno vsa j tozadevna pojasnila. Pomnimo, da je le malo zidarjev, j ki bi znali res tudi z gospodarske strani pravilno napraviti in urediti kmetijska poslopja. Napake, ki smo jih sto-j rili pri zgradbi hlevov in drugih gospodarskih poslopij, moremo navadno le prav težko in z velikimi denarnimi in materijalnimi žrtvami popraviti.
Puščajmo prašiče tudi vsak dan na prosto, na pašnik ali v posebno tekališče. In tu naj ostanejo ob lepem in n.epremrzlem vremenu po možnosti tekom celega dneva. Nudimo jim tudi priložnost, da se lahko poljubno kopajo v hladni vodi. To jim je življenjska potreba. Ako jo ne upoštevamo, se živali ne počutijo dobro in slabo uspevajo.
Nekaj o krmljenju svinj.
Tudi krmljenje svinj je pri nas navadno proti naravno. Ne glede na napačno izbiro in sestavo hrane mnogo grešijo naše gospodinje tudi v tem, da veliko preveč kuhajo, parijo, pražijo in si prizadenejo mnogo preveč dela z razsekanjem in drobljenjem krme. Pravilo pri krmljenju prašičev nam bodi: pripravljajmo in pokladajmo krmo kolikor mogoče enostavno!
Za mlade in plemenske prašiče kuhajmo edino krompir in pokvarjena ter težko prebavljiva krmila kot pleve, suhe stroke itd., vsa druga krmila: peso, korenje, žitno zrnje itd. pokladajmo v surovi obliki. Samo pri pitanju je delno kuhanje zadnjih krmil umestno. Žitno zrnje je za mlade in plemenske prašiče v obliki zdroba prikladnejše kot v obliki moke.
Ne pozabimo tudi, da prašiči razmeroma tri- do štirikrat hitreje rastejo kot druge domače živali. Vsled tega rabijo za tvorbo kosti izredno mnogo rudninskih snovi, katerih je posebno malo v krompirju in pesi, nekoliko več V'žitnem zrnju, nikdar pa v zadostni množini v krmi sami. Te snovi mora dobiti žival torej v drugi obliki, pred vsem v obliki prsti. Puščajmo torej prašiče na prosto, da rijejo in zauživajo prst in skrbimo, da bodo imeli v zimskem času vedno v hlevu tudi prst, zidni omet, oglje in druge rudninske snovi na razpolago! Brejim in mladim svinjam dajmo klajne apno, vsak dan po eno, oziroma pol žličice v krmi. — Vse to bo mnogo pripomoglo k boljšemu razvoju organizma, k utrditvi zdravja in bo obvarovalo žival pred marsikatero boleznijo, kakor mehko-kostnost pujskov, drisko, sajavostjo itd.
Glavna napaka pri krmljenju svinj.
je pokladanje krmil v obliki pijače, oziroma napoja. Voda zjutraj, voda opoldne in voda zvečer: to je verna slika našega krmljenja.
Pri takem krmljenju mora postati žival slaba in ze-ostati v razvoju. Krma v obliki napoja se slabo prežveči in vsled tega slabo prebavi ter napravi prebavila ohlapna in jih oslabi.
Pokladajmo torej krmo v gosti obliki, v obliki bolj suhe kot vlažne kaše. In napoj, oziroma čisto vodov ki je tudi potrebna, dajmo pol ure ali šele eno uro po krmljenju.
Seveda je živali na popisani način reje in krmljenja navaditi že v mladosti, dokler prebavila še niso oslabela. Živali ohranimo na ta način zdrave — kar je najbolj odločilno za uspeh reje — in jih usposobimo za čvrsti telesni razvoj in za popolno izkoriščanje krme pri pitanju. Ako bomo tako ravnali, bomo imeli tudi veselje in srečo pri reji prašičev in težko pričakovani gospodarski hasek nam gotovo ne bo izostal.
POZEBA GREBENA IN BRADELCA.
Ob času ostre, dalje trajajoče zime kokoši trpijo veliko, ako nimajo zavetja v toplih živinskih hlevih ali v drugih prostorih pod streho, ki se dajo vsaj zapreti. Stoji kurnik na prostem in nima iz desk dvojne stene, med katero je vložena žagovina, suha zemlja, listje, slama, ni ovit s slamo ali obdan z listjem, bodo morale kokoši prestati mnogo mraza. Z jajci ne bo nič in vrh tega jim po-zebe greben in bradelc ali podbradek. Celo kremplji jim ozebejo. Kremplji postanejo vsled ozebljine modro-črni, se užgejo in končno odpadejo. Kako da tako ozetbla kokoš izgleda, si lahko predstavlja vsaka gospodinjo, a tudi ve, da je najboljše s tako ponesrečeno stvarco v vročo vodo.
Hočemo varovati kokoši pozebe grebena in bradelca, ne bo škododovalo tedaj o nastopu mraza namazati gole dele z dobrim oljem ali vazelinom. So pa goli deli že ozebli, drgni jih s snegom, če je pri roki, ali jih pa pomaži z glicerinom ali z mazilom zoper ozeblino.
Sploh je pravilo, ki ga naj opazuješ meseca jonuoTjfi pri kurjereji, sledeče: Pri hudem mrazu preskrbi koko-šem toplo bivališče, ki naj bo suho in brez prepiha. Če je mrzel dan, pred poldnem ne pusti kokoši na prosto. Kadar sneži in brije mrzel veter, kokoši obdrži na toplem prostoru, kjer imajo steljo, da po njej brskajo, in vrži jim nekoliko koruze ali drugega zrnja med steljo, da jim gre brskanje še bolj veselo in spretno izpod nog in krempljev. Kokoš potrebuje gibanja, da /e zdravu, da daje pričakovani dobiček in da sploh prospeva. KeT ee ob zimskem času ne mor» toliko gibati v zaprtem prostoru, obesi jej tam na špagi zelnato glavo tako visoko, da se more nekoliko vspenjati in poskakovati, kadar skuša pikati zelenjavo. Zelo hvaležna ti bo živalčkn, ako jej privoščiš posebno zjutraj toplega krompirja, otrobe in kuhinjske odpadke. Toplo jej privošči, ne po vroče. Vselej skrbi, da ima kokoš vode in da voda ne smrtne So kokoši primorane kljun pomakati v sneg in si gasiti žejo, se prehladi jo in dobe koj lahko nalezljivo botecen —difterijo. Vodi ti svetujem primeiati za noževo Ipto»
železnega vitrijola, ki varuje perutnino pred prehladom. Po tleh potrosi peska in suhega apna, da si kura pridobi za jajčevo lupino dovolj apnenih snovi, ki jih dobiva drugače pod milim nebom, sicer je nevarnost, da se loti — jajc.
Gospodinja, ki se drži pri kurjereji tega navodila, šteje v najmrzlejšem mescu v letu jajca.
(Dalje prih. — Kurjerejec iz samostana.)
Mariborsko sejnisko poročilo. Prignalo so je: 14 bikov, 190 volov,279 krav, 7 konj in 3 teleta, skupaj 493 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste dne 12. februarja so bile: debeli voli 1 kg žive teže od 13.50—14.75 D, poldebeli 12.50—13.50 D, plemenski 10.50—14.50 D, biki za klanje 9.50—12.50 D, klavne krave debele 11.25—13.25 D, plemenske krave 10.25—11.—, krave za klobasarje 8.75—10,— D, molzne krave 10— 13.25 D, breje krave 10—13.25 D, mlada živina 11—13.50 dinarjev.
Mesna cene v Mariboru. Volovsko meso I. 1 kg 24—2G D, II. 1 kg 22—24 D, meso bikov, krav, telic 19—20 D, telečje meso I. 32, II. 28, svinjsko meso 30 do 40 D.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejm dne 8. februarja 1924 se je pripeljalo 129 svinj. Gene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—G tednov stari komad 200—250 dinarjev. 7—9 tednov 295—300 D, 3—4 mesece 400—650, 5—7 mescev 950—1125, 8—10 mescev 1250—1300, 1 leto stari 1750—1875. 1 kg žive teže 22—22.50, 1 kg mrtve teže 26.25—30 D.
ŽITNI TRG.
Čvrst položaj našega denarja na inozemskih borzah vpliva znatno na cene naših žitnih proizvodov ter preprečuje njihov porast. To se osobito vidi pri pšenici, ki je v prejšnjem tednu dosegla že 350 dinarjev. — 100 kg, sedaj pa je ponovno padla na 340 dinarjev. — Enak pojav izkazujejo tudi ostale vrste žita. Izvoz se vrši v manjših količinah v Avstrijo in Čehoslovaško ter gre večinoma preko Subotice. Za italijanske žilne trge so naše cene previsoke, pa zato izvoza v Italijo ni bilo. Gene so bile sledeče: Moka je bila v začetku precej draga, koncem tedna je precej popustila; nularico se je prodajalo v začetku po 600 D, končno pa je padla na 530—560 D. Pšenica se je prodajala po 335—340 D. Koruza je bila v ceni še precej čvrsta, dasi še ni nastopil pravi čas za trgovino z koruzo, ki postane naj-■živahnejša v začetku marca ter traja do poletja. Dovoza na tržišče je bilo dovolj, pa tudi kupcev ni manjkalo. V Bački se je nudila po 250—265, v Sremu po 255—270, v Zagrebu pa po 280—300 D. O v e s se je v ceni očvrstil ter se prodajal v Slavoniji po 260, v Zagrebu pa po 290 dinarjev. Ječmen kupujejo inozemske pivovarne v fveliki množini. Plačevale so ga po 300 D. Otrobov je v zalogi zelo malo ter se jih le redkokedaj dobi na trgu. •Cena 190—200 D za 100 kg, skupno z vrečami. Na inozemskih žitnih trgih je cena še vedno prilično čvrsta t za naše žito približno ugodna, dasi ne v vseh državah. K temu so znatno pripomogle prevozne tarife na iadjah, katere so povišali na 20 odstotkov ter se je zato ameriško žito znatno podražilo. Iz Rusije se vsled zime in slabih prometnih zvez še ne izvaža toliko žita, dasi je od letošnje žetve samo v Nemčijo že prispelo okrog 150 tisoč vagonov ruskega žita. Na spomlad, ko bodo vodne poti v Rusiji zopet sposobne za promet, dočim so pozimi zmrznjene, je pričakovati poplavo evropskih držav z ruskim ži^om. Med našimi poljedelci bo gotovo nastopila kriza, da ne bodo mogli vseh pridelkov prodati, če ne bodo začeli z gojenjem boljših žitnih vrst, ki bodo nekoliko dražje, toda vsled dobre kakovosti jih dobo
lažje prodali, kakor pa slabejše.
• * *
OzimHa pšenica in rž potrebujeta dušika. Za žita potrebujemo zemljo, ki ima v sebi dovolj hranilnih snovi: fosforove kisline, kalija, posebno pa dušika. Ta hranila dodajamo zemlji deloma s hlevskim gnojem, deloma pa z umetnimi gnojili. Večina umetnih gnojil trosimo k o-zimini pred setvijo, edino čilski soliter se da najusp š-neje rabiti spomladi za zelene rastline. Za letos si moremo pri ozimini pomagati torej samo s čilskim solitrom, ki ga sedaj spomladi potrosimo po vrhu. Scliter se hitro raztopi in pride kaj kmalu do korenin v obliki, ki rastlinam najbolje prija. Hitri učinek tega gnojila se na rast linah pozna na bujnejši rasti in zelenejši barvi listov. Pa vendar je pri uporabi tega gnojila upoštevati dvoje važnih predpogojev: Enakomerna raztrositev in pravočasno gnojenje. Enakomerno raztrosimo soliter le tedaj, če ga prej firvo zdrobimo, kajti to gnojilo se kaj rado sprime v kepe, če le nekaj časa leži. Tako zdrobljenega zmešamo še z lesnim pepelom, kar nam še bolj omogoči enakomerno trošenje, in rastline dobe povsod enako množino te mešanice, ki pride potem do polne veljave. Nadalje so dosedanje izkušnje pokazale, da scliter tem boljše u-činkuje, čim prej spomladi ga potrosimo, kajti rastline ga potrebujejo pred vsem v svoji mladosti, torej ko po svojem zimskem spanju začnejo rasti. Čim več časa jim je torej to hranilo na razpolago, tem večji učinek je zaznamovati. Najboljši uspeh dosežemo» če ga raztrosimo takoj, ko sneg skopni. Za toplejše kraje Slovenije velja načelo, da je zadnji čas gnojenja do 15. marca, za planinske kraje pa do I. aprila, oziroma tam, kier sneg šele pozneje skopni, pa tedaj. Le zgodaj raztresen, čilski >-1-liter nam da gotov pridelek! Letos je prvo leto po vojni, ko imemo tega gnojila po primerni ceni dovolj tudi v Sloveniji, vsled tega je našim kmetovalcem priporočati, da
si z njim zboljšajo pridelek pšenice in rži.. Na vsak ha ■{dva orala) ozimine potrebujemo 150 kg čilskega solitra. Pri lanskih preizkusih se je s takim gnojenjem d. seglo pri pšenici na ha za približno 400 kg zrnja in 600 kg
sleme več nego na negnojenih parcelah. Približno toliko tudi pri rži. Iz tega si lahko vsak izračuna dobičkanos-nost gnojenja s čilskim solitTom. Potrebna pojasnilo poda »Pcddelegacija čilskega kolitra, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 16.
Hmelj. 41. poročilo Hmeljarskega društva o hmelj-ski kupčiji vobče. žatec, ČSR., dne 1. februarja 1024. Razpoloženje in cene izvanredno čvrste. Cene za prima do 6050, za dobro srednje blago do 6000, za slabše do 5vw0 čk za 50 kg.
Hmeljarsko društvo v Žalecu. Vsem hmeljarjem! Hmeljarsko društvo je prejelo od pokrajinske uprave, odd. za kmetijstvo v Ljubljani nekaj umetnega gnojila v ta namen, da se z njim napravijo v spomladi tega leta gnojni poizkusi v hmeljnikih našega okoliša. Navedeni poiskusi se bodo izvrševali na ta način, da določi vsak hmeljar, kateri se bo v to svrho zglasil pri društvenem vodstu, 8 krat po 40 hmeljskih rastlin ene ali druge vrste. Prvih 40 rastlin ostane negnojenih; drugih 40 rastlin dobi 4 kg superfosfata, 3 kg kal. g. s. in 4 kg ap. d. tretjih 40 rastlin dobi 4 kg superfosfata,
3	kg kal. g. s.; četrtih 40 rastlin dobi 4 kg superfosfata,
4	kg ap. d.; petih 40 rastlin dobi 4 kg superfosfata in šestih 40 rastlin dobi 3 kg kal. g. s. in 4 kg ap. d.; sedmih -10 rastlin dobi 3 kg kal. g. s.; osmih 40 rastlin dobi 4 kg ap. d. — Potem tekem dobijo posamezne rastline po 10 dkg superfosfata, 7.5 dkg kalijeve gnojne soli in 10 dkg apnenega dušika. Superfosfat in kalijeva gnojna sol se lahko takoj zmešata in izročita zemlji, apneni dušik se pa potrosi naknadno in sicer 8 do 10 dni. Poslana množina umetnega gnojila je določena za 10 hmeljarjev našega okoliša; le-ti se morajo zavezati, 'a se bodo strogo držali gnojnega načrta in da bodo onečno tudi natančno določevali množino pridelanega
hmelja v določenih skupinah. Za poiskuse ne smejo biti slabotne, nego zdrave in krepke rastline, katere so bile v minulem letu dobro in enakomerno pognojene. Zglasila za poiskuse naj se pošljejo prejkoprej Hmelj, društvu v Žalec.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 83—84 D, za 100 francoskih frankov je plačati 385 D, za 100 avstrijskih kron 0.119 D, za 100 čehoslovaških kron 244 D, za 100 laških lir 363—36(5 D. V Curihu znaša vrednost dinarja 6.85 cent. (1 centim je 1 para).
t
Pošten učenec se sprejme v
slaščičarno Dolinšek v Ptuju. Hrana in stanovanje v hiši.	193
Prva gostilna s sobami za tujce (hotel) na najpromet-nejšem kraju v Konjicah, z mesarijo, gospodarskim poslopjem, ledenico, z velikim vrtom, njivo in gozdom se pod ugodnimi pogoji proda. Pojasnila se dobe v Konjicah Hrastnik-Werbnigg št. 80 in v Mariboru, Ciril Metodova ul. 26. 221
Krasno posestvo, srednje velikosti, v bližini prometnega kraja se preda. Cena in pogoji ugodni. Naslov v uprav-ništvu.	228 2—1
Proda se posestvo po najugodnejši ceni, 170.000 dinarjev v izmeri 15 oralov in sicer njive, travnik, sadonosnik, vinograd, kostanjev in bukov gozd. Zidani hrami, tri sobe, kuhinja in jedilna shramba in gospodarsko poslopje, pri ve liki cesti, 10 minut od tovarne Hamre pri Majšpergu. — Oglasi na Janeza Purg, v Skrblah 10, p. Ptujska gora.
224
Prvovrstno vinogradno posestvo v najlepšem položaju Maribora, 28 oralov z gostilniško koncesijo se radi preselitve takoj nujno proda. — i Ponudbe na oglasni zavod J. ; Sušnik, Maribor, Gospodska ¡ulica 36.	225
!--L___
; Na prodaj je lepo posestvo, ! okoli 9 oralov, v lepi solnčni ! legi, sadonosnik, njiva, gozd, : travnik in nekaj vinograda, 1 četrt ure od glavne ceste. — ' Poslopja v dobrem stanu. "*eč pri
rosec, Gradiška 39 niča.
Več pri posestniku Matiji Ko-218 2-
Pes-
Bolečine? V obrazu? V udih? Poskusite pravi Feller-jev Elzafluid! Vi se bodete čudili! Dobrodejen pri drgnjenju celega telesa in kot kosmetikum za kožo, zobe in negovanje ust! Veliko močnejši in boljši kakor francosko žganje ter čez 25 let priljubljen! S pakovanjem in poštnino 5 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 56 dvoinntih ali 12 špecijahuh steklenic 214 dinarjev z 10% doplatka razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STU-EICA DONJA, Elzatrg št. 341, Hrvatsko.
= MM OZNANILA.
Pof teno dekle za kuhinjsko in	Zanesljiva kuharica se sprej-
pohišno delo sprejme Alojzij	me pri gospej Mariji Stra-PreazL, trgovec, Rogatec. 223 schill na Bregu pri Ptuju.
2—1	191
Tri leta starega dečka da za
svojega dobrim in poštenim ljudem. Naslov v upravništ-vu.	212
Hlad oienjen viničar, ki zna obdelovati amerikansko trto, se sprejme pri Blažu Urbas, Slemen pri Selnici.	211
Služba cerkovnika in organi-
sta se razpisuje pri Sr. Miklavžu nad Laškim. Dohodki: prosto stanovanje in trajna bernja: okrog 20 škafov pšenice, 20 škafov zmesi in 3 do 4 polomjake sadjevca. Na razpolago ima tudi kos zemljišča, da si pridela krompir in zredi 1 prase. Prednost ima rokodelec in oženjen. — Nastopi lahko takoj. Obrniti se je na župnijski urad. 198
2—1
Priden in pošten fant, star 15 do tO let, ki ima veselje do pekarfje se sprejme za učenca takoj. Za hrano in obleko se kodo skrbelo. Kje, pove uorav ništvo.	' 190 '2—1
Sedlarske pomenike sprejme pri dobri plači, prosti hrani, stanovanju in perilu Franc Repič, sedlarski mojster v Ljubljani-Trnovo. Ponudb.; direktno na naslov. 215 4—1
KovaSki vajenec, ki mora znati nekaj nemški, se sprejme pri Laminger, Slovenska ulica 26. Maribor.	201
Bivgi železniški Hradnik, 4')
let star, išče službe kot obč. tajnik, je v vsakem oziru popolnoma zanesljiv. Pismene ponudbe na upravo. 203
i Dve hiši s posestvom in oprem ljeno s ključavničarijo, 5 minut od Ptuja, proda Matija Hočevar, Rogczniea 72. 192
| 2-1
' Proda se takoj majhno po-[ sestvo s hišo v Partinju 95, 1 blizu Hrastovca na lepi soinč i ni legi, pripravno za vino-j grad. Poizvedbe pri Iv. Za-i vec, majer pri Sfiligoj, Sv. j Ilj v Slov. gor. 199 2—1
Preda se zaradi družinskih razmer posestvo, 10 minut od Maribora, do 5 oralov travnikov, njiv in sadonosni ka. V hiši Je že 25 let gostilna. Cena 750.000 K. Vpraša se Ptujska cesta 11. Maribor.
202
Dobro idoča gostilna, trgovina in mesarija z mostno tehtnico, velika hiša iu gospodar sko poslopje, okrog tri orale zemlje, električna luč v dobrem stanu , na prometnem kraju, blizu postaje, 1 uro od Maribora se radi preselitve ugodno proda. Naslov v uprav ništvu.	200 2—1
Lepo posestvo prodan, ker
nimam nobene družine. Dve hiši z gospodarskim poslopjem, 11 oralov travnikov, lt oralov njiv, 8 oralov smrekovega, borovega in hrastovega gozda, 1 oral vinograda, živino in mrtvim inventarjem. Posestvo je v ravnini, 1 uro cd Slovenske Bistrice; cena 400.000 D. Vencel Justinek, Gladomesk, Slovenska Bistrica-___ _ 20«
Radi preureditve sUnovanja
se proda spalnica, trdi les; postelje, vložke, omare, di-van, otročja postelja, podobe, zrcalo, vaga, posoda, moški) obleke, perilo in drugo. — Vpraša se Maribor, Rotovški trg 8-1, levo.	191
Vsakovrstni ližol kupi ter
prosi povzorjene ponudbe z navedbo cene Jos. Kovačič, St. Jurij ob juž. žel. 214 2—1
Želim kupiti ali v najem vzeti majhno posestvo. Anton Oč-ko, Okoška gora, p. Oplotnica.
___207
Kam naj damo laneno prejo t
delo? Samo tkalcu domačega platna v Budini 9 Ptuj (nad ptujskim sejmiščem). Izdeluje od februarja 1924 najceneje v Ptujskem okraju, hodno in drugo platno. Se priporoča tkalec Drago Križa-nič, Iiudina 9, Ptuj. 217 2—1
Cepljene trte imamo, kakor vsak loto večjo nmožino, vseh najboljših vrst, na podlagi R. portalis in križankah po dn. cenah. Trte so dobro zarajče ne in vkoreninjene. Prodam tudi več tisoč korenjakov R. port., Gothe 9 in samorodnie. Oglas'ti se je pri posestniku Franc Horvat, Mostje, pošta Juršinci pri Ptuju.	197
Vinogradniki pozor! 20 odstotkov znižane e«'ne pri suho cepljenih trtah, različnih vst dokler so še v zalogi. Priporočam kot večletni trtničar samo lastni pridelek. Z rast do 50 cm močno vkoreninjene. Opomnim pa lastnike mojih dosedanjih cenikov, da velja ista znižana cena. Priporočam tudi več tisoč podlage Rip. port., Gothe 9. — Anton Vičar, trtnar, Saku-šak, p. Juršinci, Ptuj. Zahtevajte cenike. Konkurenca nemosča.	226 3—1
Proda se zidana, z opeko pokrita enonadstropna. hiša z 12 sobami, en eral zemlje, svinjak in nekaj sadja, blizu pošte, postaje in cerkve, na Prevaljah. Več pove Hriber-nik Alojzija, posestnica na Šelenberku p. Guštanj. 195
Železna peč ▼ dobrem stanju se proda po nizki ceni. Jožef Sere, Bistrica 28 pri Limbu-šu.	205
Zelo ,lepe ter dobro vlore-ninjctie samorodne trte jor-komadera in nekaj bele šrnar niče prodaja po zelo nizki ceni ' Alojzij Zagoršek, posestnik in trtnar Bucmanci 75. Sv. Tomaž pri Ormožu. 216
3-1
Jabolčni divjaki, zelo močni, krog 1.50 m visoki po jako nizki ceni 2 kroni za komad se samo osebno oddajo pri Prislan, Male Braslovče, ¡Sar vinjska dolina.	209 2—1
kudMbmM Haerdtel
gojišče trt, sadnega drevja isu gozdnega drevja, družba z o. z. v Ptuju.
Oplemenitve v najbolj izkušenih vrstah cepljene na Ru-pestris Gothe 9, Rip. port. Sol. i Rip. 1616, Rip. x Beri. koreninske trte v zgoraj o-menjenih vrstah in rezane trte. Različne vrste sadja. — Gozdna drevesa niso več n» razpolago.	206 3—1
tairtnl klavir
prav dobro ohranjen, se zaradi preselitve pod zelo ! usodnimi pogoji proda. — i Naslov v upravništvu. 210
<-Top'odar« je umetna nnpra-' va iz pločevinskih cevi, sko-! zi katere se napelje toplota v i hišo (soLo) od kuhinjskega j štedilnika ali peči iz sosedne sobo in ni Irena nič posebej kuriti. Podpisani sem takoj, ko sem od te naprave slišal, si ga ogledal v Mariboru pri več ljudeh, ki so ž njim silno zadovljni. Potem sem šel k tvrdki R. Nipič in drugovi, Slovenska ulica št. 20 i.i kupil takoj en aparat za stalno ceno 780 D. Odveč bi bilo obširno hvaliti to napravo, kajti mnogo gostov si je že pri do bri vinski kapljici ogrelo' otrple ude pri tem izbornem aparatu. Toplodar ni v hiši nič na poti, ujame toploto, ki-sicer uhaja v dimnik, drv se pa pri sedanji draginji v eni /.imi toliko prihrani in ni zra ver nobenega dela. Anton Lobn ;, krčmar v Orehovi vasi pri postaji. 220 2—1
fMfMM^' ■ - • lil
Vsem, ki so nas tolažili in spremili k zadnjemu počitku našo preljubo mamo, staro mamo in teto
Marijo Grlažer
se najiskreneje zahvaljujemo. Posebno pa se zahvaljujemo čč. duhovščini, preč. g. župniku za ganljivi nagrobni govor, gg. pevcem za prekrasne žalostinke pri hiši žalosti in na grobu, družbenkam Marijine družbe, ki so v tako velikem številu spremili rajno k večnemu počitku, in vsem darovalcem prekrasnih vencev.
Nadalje se pa tudi zahvaljujem a vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v tako častnem številu počastili spomin svoje predrage sorodnice, prijateljice in znanke.
Grad Gutenbiichel pri Šoštanju, 10. 2. 1024.
Zafuisča rodbina P imelj.
Sprejme se takoj priden Iila-j>rc srednjih let k enemu konju; plača lepa in dobra hrana. Uprava hiralnce v Vojnku.
1S1 2-1
ISžrro mlinarja, srednje starosti, treznega in poštenega, kateri razume izdeljavo bučnega olja. Ivan Bezjak, Fram.
169 3—1
Pekovski učenec se sprejme. Franjo Vaupotič, Aleksandro va cesta 53. Maribor. 163 2—1
Prvovrsten trapistovski sir se dobiva po najnižji ceni pri Matija Lah, Maribor, Vetrinj-ska ulica 7.	177 3—1
Prvovrstno vino, lastni pridelek iz Vinskega vrha, letnik 1923, približno 45 hI bo prodajata mestna občina ormoška na prostovoljni javni draž bi, dne 17. februarja t. 1. ob 1. uri popoldne v občinski pisarni.	186 2—1
"Vinograd, 1 oral, z novim napadom, krasna lega, v Piaz-vanju se proda. Več: Spodnje Hoče 71.	182 2-1
.Prav lepo posestvo se proda: A orale, lepo poslopje in sa-donosnik. Zglasiti pri Janku Tuš, Polički vrh, p. Pesnica.
187
Cepljene trte in sadno drevje aajbolje sorte m podlage ima na prodaj večjo množino Anton Senica, pos. v Cvetkovcih, p. Vel. Nedelja. 166 3—1
Cepljeno trsje, vseli boljših vrst, na priporčljivih podlagah, vkoreninjeni divjaki in Smarnica. Cena po dogovoru. Znamko za odgovor. Anton Turtn, Modraže, p. Studenice pri Poljčanab.	173
Vinogradniki, krčmarji in
trgovci pozor! Cepljene trte korenjake vseh najbolj priporočljivih vrst po zelo nizki ce ni. Nekaj vagonov vina, izbor tna kapljica, letnik 1923, med fem en vagon sortiranega vina rizling, šipon. Med, čist, večina ajdov, se po ceni dobi pri Janezu Šegula, veleposestniku v Hlaponcih, pošta Jnršinci pri Ptuju. 144 3—1
Prvovrstne cepljene trte in vkoreničenc divjake nudi po lizki ceni Anton Slodnjak, trt-nar, pošta Jnršinci pri Ptuju.
143 5—1
Vinogradniki pozor! Na suho cepljene trte so na prodaj in ¡sicer najrodovitnejše vrste. V zalogi je vkoreninjeni divjak Riparia portalis in Gothe št. 9. Kdor si želi naročiti lepe in močne tre za svoj vinograd .¡aaj se takoj oglasi ustmeno ali pismeno pri Francu Slod-ojak, trtničar, pošta Juršinci pri Ptuju. Trte se dobijo po najbolj nizki ceni. Za odgovor se naj priloži znamka. 1263
Na portalis cepljene trte: po-Sip, veliki rezling, žlahtnina, ranfol, dokler jih je kaj v zalogi prodaja Franc RaušL ftrtnar na Kukavi, pošta Jur-Sinci. Cena po dogovoru.
He čakaj spo iiaai!
Naroči takoj:
ssdflo dre je. dalij*. vrtnice, giadiola Itd
Velevrtnarsko podjetje
JfffBžanoiijaiii drugo vi
Maribor. 89 i—10
Krasna sadna drevesca in cepljeno trte poljubnih vrst oddaja po zmerni ceni Drevesnica Gradišnik, Št. Janž-^Ve-Kenje.	49 10—1
Okrogli les — večja množina — sc prevzame s 1. majnikom i. 1. za rezanje na žagi v Mariboru. Dopisi se naj pošiljajo takoj na upravništvo «Slov. Gospodarja«.	141 6—1
im BAUMGARTNER
laiop mm Celje. Gosposka ulica 26
Velika izbira sukna za ženine m neveste, tiskovine, platna vseh vrst itd. se dobi po znižanih cenah pri J. Trpin, Maribor, Glavni trg 17. 94 10—1
Koleselj prvovrsten se proda ali zamenja za les. M. Obran, žaga, Maribor, Tattenbachova ulica.	62 5—1
Kasti, staro železo, cunje, ščetine in vse poljske pridelke kupujem po najvišjih cenah. Priporočam se tudi pri nakupu manufakture, špecerije, že-leznine in prvovrstnega port-land cementa, ter druge reči, katere po najnižjih cenah pro dajam. Kari Sima, Poličane.
70 3-1
Suhih desk češnjevih, hrastovih, javorjevih, hruševih itd. za takojšno mizarsko uporabo kupi Lesna industrija «Javor« v Logatcu. 183 3—1
PODPLATI IN USNJE se kupijo po najnižjih cenaS pri Ivo Grgič, Glavni trg 21. Sprejemajo se tudi vsakovrst ne kože v delo.	6—1
Pnli se hita
7. vrtom, njivo, svinj, hlevi itd. v Studencih pri Mariboru.
Stanovanje na razpolago. Vse v najboljšem stanju. Za prvo potrebo je 20.000 Din. Polovica kupne cene se ne zahteva, temveč se samo vknjižev-n<* zavaruje. Pojasnila daje A. Močnik, Maribor, Smetanova ulica 5t. 46. 185 2—1
Pozor!	Pozor!
Ženini in neveste!
Došln je velika izbira vsakovrstnega manufakturnega in drugega blaga, katerega kupite najceneje pri tvrdki M. Sumer, Konjice, Slovenija. -— Nadalje kupim jajca, gobe in laneno seme po najvišji dnevni ceni, 1315 50—1
Prepričajte se sam?,, kako ugodni so za noti t!, Vzemite pa pred vsem v obzir, da I» Berson-gumi potplat cenelšl kot usnjeni ter pomenja nositev istih za Va* veti k prihranek. Zahtevajte p« od Vašega čevljarja strokovno pritrditev Sumi potplatov s vporabo priloženega Berson-cementa.
THE REX CO.,
Gradišče 100. LJUBLJANA Grad See 100.
Telefon št. 268 int. — Ustanovljeno 1906.



Specij&lna trgovina
prvovrstnih pisalnih in kopirnih strojev, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških potrebščin.
Pisalni stroji na obroke !
f ka
JETIKI.
MANA"
tovarna kanditov d z o. z.
glavna zaloga:
Maribor, Stolna ulica 4.
Priporoča vse vrste bonbonov, peciva in čokolade po
najnižjih tovarniških cenah. Na drobnol Na debelo!
idbtatofcJbfcafc^bfc
Okras za rakve
tapete in tančico
nu i najugp Inej-* g-dante-lijSka trgu vina
Dragu Rosliva
Maribor, Vetrinjska ulica 26
201
▼» ^ 'ts tr
Zdravnik za pljučne balet ni dr. Pcčnik, ordinira vsak! tek v Celju. Vprašati » It-arni Marija Pomagaj. SltaJ te njegove tri knjige « jetiki
K 384-23-14
Draihtni oklic,
Dne l,">. marca 192! dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ščavnica, v!, št. 14 in 141. cenilna vrednost vložka št. 14: i 11.004 K. vložka št. 111: ">0.407 K. vrednost prilikiine: 840 K, najmanjši ponudek: 2:H.880, kron.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe. s>er bi se jih ne moglo več uveljavljati lede nepremičn: . ■ v škodo zdražilelja., ki je ravnal v dobri ver'.
V ostalem opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. goricah,
189	dne 30, januarja 11)21.	3—1
SVARILO!
Doznal sem, da se razširjajo docela neosiiovanc govorice, ki so naperjene napram moji osebi in vsebujejo -dobni naun n, mojemu ugledu škodovali.
Radi te,, t odločno in resno svarim vsakoga, ki bi te
lažnjive govcrVe razširjal, da bodem brezobzirno sod-nijsko postopal in si zadobil zadoščenje.
Z,. Hudinja pri Celju, dne S. februarja 1924.
liduarU Jonke, posestnik.

Somišljeniki inserirajte!
Pozor saifl §r«|ci I
Vosek za cepljenje
izdeluje v vsaki množini
Josip R«fch,
tvornicn kemičnih izdelkov,
MAUIP.OP.. — Trstenjakovn «lira 21. — MARIBOR
¡oiiro obuvalo je SUTin OiruO
nsdknljivi v trajnosti In primerni obliki so čevlji za gospod« <i siočnega finega usnja! Elegantni in moderni čevlji za gospt in dekleta! Dobri in komot nizki čevlji in sandale! Bogata Izbir«
srajc, poramnic (bo-sentrager) športnik kap nudi vam lln-strovani Suttneriev cenik, v katerem bo-dete našli različna
nambno orodje, škarje, žepne nože, doze za svalčice In tobak, brivski aparati, nažigači, verižice, krstne obeska In vse, kar želite ur sebe ali za daril«. fo4l privl Elsa-preparatl lekarnarja Eugen V. Fetler v StubieL ktkor Elsafluid, Elsa-lilijno-mlečno milo se morajo priložiti radi •sdobnoatl odjemalcev. Zahtevajte krasni katalog, za katerega |c treba poslati samo 2 Din. za poštnino:
Sietdvni odpošiljalni tvrdki
3 UT T NE R, Ljubljana št. 992, Slovenija,
vsako množino in vse letnike kupi ter prosi pouzorjene ponudbe
flodolf Pevtc, Mozirfe (Slovenija)
•Oi »OOOOOO MOO Hi
Klobuke
, penilo
čevlje
dežne plašče, dežnike, nogavice, kravate itd. kupite naj-» ceneje pri
JMiu Lih, Hribar, Slivil trg if 2. ©M HOO tO ŠOOOOOOOOOOO
Ceneno češko posteljno perje!
(Kilogram sivega na pol (cufanega) perja 60 din., polbelo 75, belo 85, boljše 95, fino 111 na pol puh 145, fino 178, najfinejše 220 din. Beli puh 370, snežnobeli parni puh 445 din. f Franko in carino prosto proti povzetju. Neugs* jnjoče se lahko vrne. Vzorci zastonj. Mnogo priznanj te naknadnih naročil. Razpošiljalnica posteljnega perja SACHSEL 4 CO., Wien, XIV., Geibelgasse 9-10. 76 6-1
vsem, da si pred nakupom blaga za obleke/za perilo vsafc»
vrste, za nevestine bale itd., ogledajo zalego
Oblaciinice za Slove il|o]
r. z. z o. z.,
v Ljubljani. Njena osrednja prodajalna je v
Ljubljani v hiši „¥za em*e posojilnici
na Miklošičevi cesii, poleg »Uniona.«
I«
Podružnica se nahaja pa v hiši xGospodarske zveze« n« Dunajski cesti št. 29.	125 20—'
Cene zelo zmerne!
Zadružno podjetji:
orhoče kupiti zelo poceni
naj gre ? prodajalno
MARNE SY. CIRILA Y MARIBORU!
Dinir naSoiit«
Raicilla	iialvamift«
pri
Snori^iešfaHsrski liudsVeí jassliWc, r.im, z
* iarlboru, Stolna uiica št, S,
ki obrestuje hranilne vloge po
8% * 10%
oziroma po dogovora.
N» drobno!
Na debelo!
Trffftria» z železnima vseh vrst
Ivan Koražija, Maribor
v lastni hisi, na vogalu Aleks. c, 42, Meljska c, 1.
£ fj	Priporoča svojo obilno zalogo cenjenemu občinstvu.
Ugodne cene!	Solidna postrežba i

tm
se vedno le najboljše ic najceneje g i domačo potrebo vaakovraa*. manafakimac, kakor tudi tekrtiino bmgo pri suuri in zeio «ta«? tvrdks
i
IO
mamo i, ii » m m c m
Ml*iril>oj*, Cjrossrpoisslta, valie» ¿t-
I ! J Perj?! ** p«sKelj«! ! !

; STTi OJI
Na celem svetu znani kot najboljši. Podružnice In zastopstva ▼ vseh mestik
Central«, za državo SHS Zagreb, Maruličcva ul. 0, II. k
FiliMIka; MARIBOR. Šolski ul!» Ste* 2.
iienska posojilnica w Cefji
= reglstoana zadrug?! z neomejena zavezo — —
(Hotel »Pri belem volu«)
obrestuje hranilne vloge počenši s 1. januarjem 1924 od 7% do 1§°!o oziroma po dogovoru.
Reitffti In inf* «Metel ciavek pSifule gses&jilAica
6E sifšrjagsi.
rau Stropi, Celje
priporoča svojo boga*) zalogo steklene in porcelanaste posode, svetiljk, ogledal, okviijev, raznovrstnih šip itd.
2?TajsolId.xie3^© cene In točna, posrtTežffoss,
00000 O
OdO<
O -
o u
o o
o N
O 0
o
o
o
Radi pomanjkanja prostora za že dospevajoče pomladansko blago.
«očienll 3b 1. fabpuavjam
raznovrstnega od zimske sezone preostalega blaga pod tovarniškimi conami.
Izredna nakupna prilika za vse vrste sukna za moške in ženske obleke, kakor tudi za vse vrste druzega manufakturnega blaga. Ženinom in nevestam
svetujemo, da si pred nakupom, v lastnem interesu ogledajo zaloge v mamifakturni trgovini
MASTEK & KAHNIČNIK
Glavni trg 16. MARIBOR. Glavni trg 16.
TISKARNI SV. CIRILA V MARIBORU
PRIPOROČA SLEDEČE MOLITVEN IKE;
a)	Za otroke:
Kvišku srca, 35, 36, 47 D. Rajski glasovi, 58, 62 D. Prijatelj otroški, 7.50, 8.50 D.
b)	Za odrasle:
Bogomila, 22, 25 D. Pobožni kristjan, 15 D. Češčena Marija, 47, 52 D. Nebesa naš Dom 68, 80, 90 D. Venec pobožnih molitev, 40 D. Venec pobožnih pesem, 15 D. Sv. Pismo, Evangeliji in Dejanja apostolov 12 D.
Kvišku srca! Pesmarica (zl. obr.), 15 D.
Premišljevanja za celo leto I. in II. del, 32 D.
Družba vednega čaščenja. Dve molitveni uri,-3-D.
Kratko navodilo za pobožnost M. B. Kraljice src, 6 D.
Vir življenja, 29, 41 D.
Bog med nami, 20 D.
Večno življenje (rdeča obreze) 24 D, (zlata obrezo) 33 D.
Nebeška hrana I. in II. del, 29 in 41 D.
Priprava na smrt, 29 D.

h O	v „Slov. Gospodarju"
®	imajo najboljši uspeh!
S
M
L;
■ H
m
Zadružna gospodarska banki
Podružnica v Mariboru«
IflfflMi m liečns posle tsajigiliiiigije, - lijfišli sbrtsitvifiie vlog m knjižici i ictaisa raiiei«
imUim *ss*it» vkna» n m %mMmm iafeei w ae>to*E«al.
Ia!il«c snlk driitm mmm&mm lotortti*