’ f _ (ip šafemi) il NAT. SEITZ. V GORfCI % UBIA CEL nad ^5b 3iia(<‘k pregled zgodovine te ltaplauije in božje poti od njenega vstanovlenja do sadanjega časa. Spisal STEFAI KOCIMt lt . V GORICI Natisnil J. K. Seitz, 1833. ' ..O k° so že tako popolnoma odpustiki, kakor celo tisto „ osmino. * 2 - 18 — Meti tem »e je mnogo delalo, napravljalo in po¬ pravljalo v cerkvi in /unej cerkve, in gosp. Andrej Blažič jeiz Dunaja jim še denarjev pošiljal, da bi sadaj to, sadaj uno, kar je še manjkalo, si omišlovali, in cer¬ kev vedno bolje ozališali. — Ko pride pa mesie se¬ ptember, in k slovesnemu prenešenju podobe Matere Božje v cerkev odločeni dan, se je silno veliko ljud¬ stva iz vsili bližnjih in daljnih krajev sošlo, in spraz- noval se je praznik, kakoršnega so Iderčani še malo kedaj vidili. Toda poslušajmo zopet besede gosp. ka¬ plana Veliuščika, s katerimi on sam to nenavadno slo¬ vesnost popisuje v svojem listu od 15. septembra J 761, kterega je na Dunaj pisal že mnogokrat po¬ hvaljenemu duhovniku: „ Praznik prenešenja podobe „ Matere Božje smo obhajali pretečeno nedeljo, h ka- „ teremu se je bilo sošlo tolikajn ljudstva in s toli- „ ko pobožnostjo, da se je vsakemu milo storilo, ki „ jih je vidik Sveta podoba Celske Marie je bila vz- „ dignjena iz mojega farovža; procesijo so vodili pre- „ častiti gospod fajmošter; v cerkev svetega Zenona „ prinesena se je postavila na mesto nji pripravljeno. „ Shod ljudstva je bil takošen, kakoršen je na Sve- „ ti Gori, kadar jih naj več vkup pride. Spovedanih „ in obhajanih je bilo čez 1500, in akoravno je „ bilo v saboto pet, drugi dan v nedeljo pa devet „ spovednikov, niso vender mogli vsi biti postreženi, „ da bi bili prejeli svete sakramente in se odpustikov „ vdeležili. Sveto opravilo je bilo prav lepo: jaz sim „ si bil na vso moč prizadel, ga kar je bilo li mogo- „ če, prav slovesnega napraviti, in vse ljudstvo, do- „ mači, in vunajni so bili s slovesnostjo popolnoma „ zadovoljni, kar so posebno s tim na znanje dajali. - 19 - „ tla so bili vsi prav veseli, in se je njih pobožnost „ jim v jasnih obrazih brala. Ena sama reč nam ni „ bila popolnoma po volji, namreč enmalo neprijazno „ vreme. Ko je gospod fajmošter sveto mašo pel (pel „ jo je pa zunej cerkve pod milini nebom, kar si je „ bil od nadškofa sprosil, ker je previdii, da pride „ neštevilno ljudi, ki bi ne mogli biti vsi v malopro- „ storni cerkvi sv. Zenona ) in med tem, ko sim „ jaz pridigal, je bil začel nekej nagajati veter, tudi „ dežiti je bilo začelo; ker pa ni bilo dosti dežja, „ se je vender zamogla cela Božja služba v lepem „ redu opraviti, akoravno enmalo bolj urno, ko so w ljudje med tem nekej v cerkvi sv. Zenona, nekej „ pa pod bližnimi lipami se vstavili in pobožno „ molili. Pri procesii nas je bilo duhovnih štirnajst in „ trije kleriki; vsa Kanalska gospoda je bila zraven „ pričejoča, iz Kanalskega grada pa samo mlajši „ gospodje in gospodične — — — Cerkev je lepo „ olišpana. Z& vso pripravo k tej slovesnosti, in za „ popravljanje cerkve in drugih stvari smo izdali „ čez sto zlatih (ducati) razun tega, kar je srenja „ iz svojega dala. — — Napravili smo novo na „ platno malano podobo Matere Božje , s katero „ bomo leseno podobo Matere Božje zakrivali; za- n ka j J az 11 isim hotel, da bi bila Maria Cel vedno n izpostavljena ogledovanju ljudstva.-Nebo iu v več drugih pri procesii potrebnih reči sim rekel „ iz Kanala gor prinesti-zakaj takih stvari ni- „ ma še moja cerkev. — — Oznaniti pa Vam moram, „ da nisim mogel izprositi od svetega Očeta Papeža » popolnoma odpustikov, kakor samo za nedeljo med » osmino Mariinega Rojstva, in nepopolne odpustike - 20 — „ za praznik Oznanenja Marije. — — Upam pa, da „ bodem sčasoma jih kej več izprosil. 11 Od tega časa torej, ko je bila sveta podoba Marie Cele v cerkvi svetega Zenona tako slovesno postavljena, so ljudje naj pred cerkev, potlej pa tudi sam kraj za¬ čeli klicati Maria Cel, in zato da se loči od Marie Cele na Stajarskem, pravijo temu kraju Maria Cel nad Kanalom. Od tistega časa namreč se shajajo pobožni ljudje o praznikih Matere Božje, posebno o poletnem času, iz cele Kanalske doline, iz Gorice, iz Berd, iz Tominških gor, in iz bližnih Benečanskih krajev, zla¬ sti kar je Slovencov, še clo iz Tersta in več drugih krajev, v prijetni visoko na gori ležeči vasi, ki se Liga pravi, sprejemajo svete sakramente, se priporo - čajo Materi Božji, in se vračajo razveseljeni domu. Trije pa so veliki shodi pri Marii Celi nad Kanalom , ki se vsako leto posebno praznično in slovesno obha¬ jajo namreč a.) praznik vnebohojenja , na kteri dan pobožni Kanalci s procesijo gor dohajajo; b) nedeljo po sveti Ani , perve dni augusta, ali konec julia me¬ sca, in pa e.) posebno velik shod je na Ime MA. RIE, kot obletnico postavljenja svete podobe Matere Božje. Od shodov pervega leta nam pripoveduje zopet ravno tisti gospod Veliuščik v svojem listu, ki ga je dne 15 septembra 1762. na Dunaj pisal, v kterem med drugimi rečmi tudi to le beremo: „ Ednajsti in „ 12. dan tega mesca, pravi on, je bil zopet velik „ shod, vender ni bilo tolikajn ljudi, kakor lani, za- „ voljo deževnega vremena. Službo Božjo je imel „ gospod fajmošter, ki je že saboto proprej prišel. „ V saboto je bilo devet spovednikov, v nedeljo pa „ jih je bilo dvanajst, razun druzih duhovnikov, ki — 2 i — v ,, niso spovedavali. Cez 1,300 jih je bilo pri spo- „ vedi in pri svetem obhajilu. ” l)a je pa Maria Cel nad Kanalom v kratkem tako sloveti začela, da še do današnega dne ljudje vsako leto tjekej radi in veselo romajo, je pripomo¬ glo nekej tudi to, ker so se kmali razglasili nekteri prigodki, iz kterih se vidi, kako je usmiljeni Bog pri¬ pravljen svoje milosti obilno deliti tistim, kteri se s živo vero in terdniin zaupanjem k Njegovi presveti Materi Marii obračajo v vsih dušnih in telesnih po¬ trebah svojih. Jaz ne bom naravnost rekel, da so bili zares čudeži , ki jih hočem sadaj povedati , ker meni ne gre soditi čez take reči; jaz hočem samo lastne besede gosp. Veliuščika zvesto tu sem posta¬ viti, kakor jih najdem v ravno kar omenjenem talians- ki pisanem listu, in ki se poslovenjene tako le glase: „ Tudi gnade so se že, hvala Bogu! zadobile napri- „ prošnjo Matere Božje, ki se pod imenom Maria „ Cel pri nas časti. Tako je bil duhovnik, gosp. Jo- „ žef Formika, brat našega častitega fajmoštra, hudo „ hudo bolan, in bil je že na smertni postelji; v tem „ stanu se zaobljubi Materi Božji Marii Cel, in na „ to je ozdravil. Dal je tada zmalati eno podobo na „ lesen plošec, in to podobo je prinesel v vedni spo- „ min shranit v našo cerkev na zid blizo Matere » Božje, in dve sveči zraven prižgal. Dve porodni „ ženi, ki ste bile še le pervikrat v otročji postelji, „ niste mogle poroditi; baba ji je že popustila, ker „ jima ni vedila več pomagati: zdelo se je da pogi- „ nejo one dve in nju otroka. V tej stiski se zaob- » ljubite tudi one dve Marii Celi , in komej ste nare- „ dile to obljubo, ste tudi že srečno porodile, da sko- - 22 - „ rej saine niste vedite kdaj.-Ha pa ne bodem „ predolg — tako sklepa Veliušcik svoje dolgo pis- „ mo — ne bom več od družili takih posebnih gnad govoril itd. “— Čudovit je res Bog v svojih Svet¬ nikih, čudovit pa posebno je v svoji presveti Materi Marii! Tudi sadajni gospod duhovnik, ki Idersko ka- planijo nad Kanalom kot prav Jezusov učenec in sker- ben dušni pastir že več let sem hvale vredno osker- buje, ve povedati od posebnega varstva in brambe, ki jo je od Matere Božje v neki očevidni nevarnosti skusil, ko je enkrat že po temni noči iz Kanala gor k Marii Celi se vračal vkljub nekemu skrivnemu zno- trajnemu glasu, ki ga je svaril tam ostati, kjer je bil, in ne tako pozno na pot. se podajati. Kmali nad Ka¬ natom na samoti sta dva hudobneža nanj prežila, in gotovo bi jima ne bil iz pesti odšel, ako bi se ne bil usmiljeni Devici Marii goreče priporočil in tam, kjer ju je zapazil, se pod brežino vlegel. Hudobneža, ki sta ga bila že zagledala, sta ga koj zgrabiti hotia, ali dasiravno sta pri njem in okoli njega vse preis¬ kala, ga nista dobila, ker je njegova mogočna Gospa, Devica Maria ga s svojo roko varovala — Koliko njih je pa na duši bolnih semkej prišlo vsako leto, od kar ta Božja pot obstoji, kterira je Maria , pribe¬ žališče grešnikov gnado spreobernenja in resnične po¬ kore od Boga sprosila! Koliko njih je iz očitne ne¬ varnosti pogubljenja s svojo mogočno prošnjo pri Bogu milostivo rešila! Kolikim zastaranim grešnikom terdo kameni to serce z gnado Božjo, ktero jim je, kot usmiljena mati grešnih ljudi, od Svojega prelju- beznivega Sinu Jezusa Kristusa sprosila, tako ome¬ čila, da so vreden sad pokore delali začeli! — Za- — 23 — stonj ne roma vsako leto tolikajn domačih in vunaj- nih ljudi k tej sveti podobi Nebeške Gospe in Kra¬ ljice, ki ,vsakfat v sercu omečeni, s spokornim duhom in srečno potolaženi po doveršenih praznikih se na svoj dom vračajo. III. Maria Cel od leta 1763 do današniJa časov. Pervi duhovni pastir Iderske kaplanije in goreč oskerbnik cerkve Marie Cel , Gospod Tomaž Veliuš- čik , je dne 20 7.bra 1763. to službo drugemu du¬ hovniku, gosp. Antonu Biziaku odstopil, kteri je do 17. Julia 1777 z enako goreeostjo in skerbjo se tru¬ dil za celo srenjo, in posebno za svojo cerkev. On je v djanji izpeljal že veči del tega, kar je bil njegov vredni sprednik samo začel; pod njim namreč se je razširila in zlepšala središna cerkev Iderska. Do te¬ ga časa je bila cerkev svetega Zenona, ali kakor se je že sadaj klicala, Maria Cel, bolj kapeli podobna kakor pravi cerkvi, tako da je li malo število ljudi zamoglo v nji biti pri svetih opravilih; posebno pa o shodih, ko se je neizmerna množica vernih iz vsili krajev shajala, so v živo čutili potrebo, cerkev raz¬ širiti. S pripomočjo blagočutnih dobrotnikov so se za vse dobro, posebno za čast Božjo in Marije Device vneti Iderčani dela lotili za časa gosp. Antona Bi- ziaka, in cerkev tolikajn razširili, da je dotakratna cerkev li prezbiteri nove. In da bi začeto delo bilo - 2 4 - po mogočosti tudi popolno, so ji še dva zvonika pri¬ zidali. Ali ko je poslej gospod Andrej Ipavec bil tukejšni duhovni pastir (/1820—1831), se je eden tih dveh zvonikov na povelje tadašnjega Kanalskega fajmoštra zopet poderl. Tako je cerkvi en sam zvo¬ nik ostal, ki ga še sadaj ima. Spomin razširenja te cerkve hrani v kamen vsekani napis, ki se nad velkimi vratmi te cerkve z velikimi pismenkami nahaja: rIVVLVs eCCe noVVs CeLLensIbVs eXIIt VnDIs hInC sItIbVnDe tV-e Cakpe saLVtIs aqVas. Iz kterega napisa vidimo, da je bilo delo raz¬ širenja cerkve v letu 1774 dognano. Ko je za gosp. Biziakom od 18. julia 1777 Iderske duše pasel gospod Peter Stergar, Kanalec, je bil postavljen ta veliki altar, ki je še sadaj v Cel- ski cerkvi. Sploh je namreč znano, da je bila o ča¬ sih cesarja Jožefa II. božja pot na Sveto goro pre¬ povedana, da so v letu 1786 cerkev Matere Božje na Sveti (lori zaperli, da so ji še celo streho odkrili, in vse razprodali, kar je v nji bilo. Med drugimi reč¬ mi, ki so se iz Svelegorske cerkve prodajale, so bili tudi altarji; Iderčani so bili v tisti priložnosti en al¬ tar tam si kupili, in ga v svojo cerkev prenesli, in mu sčasoma še lep tabernakel napravili, katerega ta¬ ki, ki se na to reč umejo, na taužent goldinarjev ce- nijo. Pod ravno tem velkim altarjem je raka ali %crh (Gruft) grofov Rabatta , kjer se je bilo že za časa tega kaplana (1782) truplo grofinje Silvije shra- - 25 - nilo. («) Deset let potem (1792) o spomladi, koso v Kanalski farni cerkvi nov pod delali, vse tamošnje žerhe zasipali, nadgrobne kamnje odnašali, kosti v cerkvi shranjenih trupel rajnkih na pokopališče vunkej zna¬ šali; so se tudi trupla rajnkih grofov in grofinj Ra- batta, (6) ki so bile do tistih dob v Kanalski farni fa) Tako beremo v mertvaških bukvah, ki se v Ma¬ rii Celi hranijo, str. 71: Die 3. Januarii 1782. Silvia Comitissa vidua relieta a defto. Illustr. S. R. J. Comite Joanne Antonio de Rabatta, aetatis suae annorum 79, et mensium 9, Goritiae Sacramentis nmnita obiit, et inde Canalim vecta, ubi exequiis factis per Rev.dum D.num Josephum Compare Parochum, et Deca- num, adsistente Clero totius Parochiae portata fuit et sepulta in Monumento Rabattino existente sub Ara ma- jori hujus Eeclesiae B. M. V. Cellensis. u (&) V ravno kar omenjenih mertvaških bukvah be¬ remo na strani 108 tole pazko k letu 1793. „ Hoc anno in Vere, quo in Ecclesia Caualensi factum fuit Iapideum pavimentum, omnia monuinenta esistentia in dieta Eccle¬ sia fuerunt terra impleta et ablati lapides sepulerales. Ideirco de consensu et jussione Illustr. D.ni D.ni S. R. J. Comitis Miehaelis de Rabatta cadavera infraseriptarum duarum Comitissarum et aiia ossa mortuorum Famiiiae Rabattinae, quae esistebant in Monumento Rabattino Ca- nalensi, fuerunt portata et posita in proprio Rabattino Monumento existente in hac Ecclesia B. V. M. Cellensis sub Ara majori. - «6 — cerkvi, od tani vzdignule in prenesle v nov žerh v Mario Cel. Tudi poslednji grof Mihael Rabatta , s katerim je ta grofovska hiša umerla, je bil ravno tam po svo¬ ji smerti, ki je bila 13. 7.bra 1794, pokopan, (c) Od tega blagega grofa smo že zgorej od začetka povedali, da je bil velik dobrotnik te cerkve: tukej zamoremo še pristaviti, da je v svojem testamentu od dne 12. 7.bra 1794. dva taužent goldinarjev tej cerkvi zapustil. Naj počiva v miru! — In ker sim že tukej tega velikega dobrotnika Celske cerk¬ ve omenil, je prav, da s to priložnostjo tudi druge „ Josepha filia 111. D.ni D.ni S. R. J. Comitis Jo- annis Antonii de Rabatta, aetatis suae annoruin circiter 19, Sacramentis munita obiit die 16. Junii 1751. „ Theresia vidua reliefa a deft.a Sua Excellentia III. D.no S. R. J. Comite Philippo de Rabatta, aetatis suae annorum 83, mensium 7. et dierum 19, Sacramen¬ tis munita obiit die 7. 8.bris 1765. c) To spričuje omenjena mertvaška knjiga, kjer se na strani 114. bere: Die 13. Septembris 1794. „ Michael III.mus D.nus S. R. J. Comes de Rabat¬ ta, aetatis suae annorum 60, et mensium duorum exe- iintium Sacramentis munitus heri obiit Goritiae, et liodie sepultus est in proprio Rabattino monumento existente sub Ara inajori hujus Ecclesiae B. V. M. Cellensis per Rev. D. Antonium Segalla Parochum, toto Clero hujus Parochiae et Decanatus Canalensis funus enmitante. u - 27 — blage ljudi imenujem, kteri so posebno v novejših časih mnogo pomagali k pomnoženju Časti Božje in olepšanju Njegove svete hiše v Marii Celi. Kolikajn so pobožni in pošteni Iderčani za svojega kaplana in za svojo cerkev storili z delom in z dnarom, vsak bravec že sam od sebe lahko spozna iz tega, kar smo že povedali. Komu je pa tudi neznan blagoserčni gospod Jožef Kameli v Kanali, ki o vsaki priložnosti po¬ moči korist lete cerkve Matere Božje pospehva? Da ne žalim rahločutja te preblage duše, ne bodem vsa¬ ke dobrote posebej razkladal, ki jo je ta žlahtnočut- ni gospod skazal Marii Celi, in se mi dovolj zdi, s temi kratkimi besedami vsim pobožnim bravcom teh verstic njega ime naznaniti, ktere dobrote tisučerim v korist duše služijo. S tem pa tudi nočem reči, da razun tega imenovanega ni nobenega, ki bi bil dobrot Marii Celski cerkvi skazal; saj dobro vemo in vidi¬ mo, da je vselej po sto dobrotnih rok odpertih, kadar je ti cerkvi česar treba; posebno je en blag duhovni gospod v Gorici, čigar imena pa ne smem ime¬ novati, da ne žalim njegove izgledne ponižnosti, kte¬ ri je vselej rad in mnogo tej cerkvi pomagal. Imena vsih dobrotnikov tu sem postaviti bi nas pa tudi pre daleč peljalo, in bravce te knjižice odveč vtrudilo. Zatorej se hočemo rajši nazaj obernuti k našemu ver- lemu kaplanu, gospodu Petru Stergarju , od kterega smo že zgorej govoriti začeli. Ta gospod je petnajst let Gospodov vinograd v Marii Celi oskerboval, bil je mož v naj boljših letih svojega življenja in krepke volje. Pa zdi se, da ga je Bog že godnega za nebesa spoznal, ki gaje kmalo - 28 — t sebi poklical. Dne 24 junia 1792 je bil šel, kakor je sicer bil vajen, v svoje razveseljenje tiče lovit; v tezi ga pa vdari božji žlak in obleži na mestu. Po sreči je zraven prišel njegov cerkovnik, Valentin Magerle i. Jožefom Mugerle ( biia je 4 ura popol¬ dne ) ki sta svojega gosp. kaplana že pol mertvega vzdignula in domu nesla. Hitro je bil iz bližnjih kra¬ jev poklican en duhovnik, da je Stergarja še v sveto poslednjo olje djal, kateri je še tisto noč ob ednajsti uri v Gospodu mirno zaspal, 52 let star. Pokopal ga je na pokopališču sv. Zenona dne 26 junia Kanalski fajmošter čast. gosp. Janez Sovič s tremi drugimi duhovniki. En cel mesic ni bilo po njegovi smerti duhovnika pri Marii Celi; še le 26. julia 1792 je prišel gospod Mihael Perkon, iz Kala doma, gor za duhovnega pa¬ stirja, kar je skorej deset let ostal, to je, do 28. a- prila leta 1802. Za časa, ko je on pri Marii Celi bil, se ni nič kej posebnega prigodilo. Ali ko je za njim ravno to službo nastopil gospod Štefan Kocian- čič, Kanalec, dne 22. julia 1802 (j ta čas so bili I- derčani tri cele mesce brez kaplana ), in ki ni bil še cele štiri leta tukej, se je vender po njegovem pri¬ zadevanji posebno storilo to, kar je bilo že zdavno potrebno, namreč dostojno stanovališče za duhovnika, ali kakor navadno pravimo farovž. Dozidalo se je k dotačasnemu farovžu, kar je bilo naj bolj potrebno, da je bilo bolj primerno za duhovnika. Dne 30. aprila 1806 je pa tudi on to službo popustil, in še le sed¬ mi mesic po njegovem odhodu iz Marije Cele je pri¬ šel njegov naslednik gospod Janez Brezigar iz Mor¬ skega, kteri je od 9. 9.bra 1806 do 4. maja 1810 — 29 ta del gospodovega vinograda spodobno obdeloval, in je imel za naslednika gosp. Matia Kumarja Koba- ridčana, kteri je 20. lO.bra 1810 k Marii Celi pri¬ šel, in celih deset let tukej duše pasel, dokler je nam¬ reč dne 11. februaria 1820 kot Ročinski vikar od¬ stopil in poznej Šempaski fajmošter postal. Službo I- derskega kaplana je nastopil za njim gospod Andrej Ipavec Bajnšičan. Ko je gospod Andrej Ipavec dne 1. marca 1820 na to kaplanijo prišel, se je marsikej prenaredilo, ponaredilo, popravilo in pripravilo, tim več, ker že več let sem ni bilo nič kej posebnega storjeno. Dela je bilo torej dovolj: nove vrata k cerkvi, nove okna in več drugih neobhodno potrebnih reči je bilo pod njim narejenih; cerkveno nadstropje se je sceloma prenaredilo in okinčalo; in ker je bila leča ali priž¬ nica že silno stara in sperhnjena, je bila ena naj per- vih skerbi tega blagega gospoda, da se je nova, bolj terdna in lepši postavila. O času njegovega pastiro- vanja je bilo tudi zgovorjeno, da srenja bode svo¬ jemu gosp. kaplanu letno plačo 300 fl. v dnarji da¬ jala, kar še do teh časov obstoji. Ali on je bil zad¬ nje dni augusta 1831 od tod prestavljen na Bulcovsko kaplanijo, in na njegovo mesto je prišel dne 24. ok¬ tobra 1831 gospod Štefan Tomažič iz Sanobo- ra blizo Ipave doma, kteri je do 18. 9.bra 1837 to cerkev skerbno vladal, ter pod svojim sprednikom začete dela in poprave v cerkvi z enako gorečostjo pospeševal; za časa tega kaplana so se klopi napra¬ vile, ktere se še sadaj v tej cerkvi vidijo; tudi se je pod njim vkupila ena kloča, ali kakor sploh pra¬ vimo, lušter, da se je z njo cerkev ozaljšala. — 30 - Deseti pastir tega oddelka Gospodove čede je sadajni za vedno povikšanje Božje časti in olepšanje veže Božje posebno vneti gospod Ukmar Anton , I- pavec iz Verhpolja doma, ki je dne 19. 9.bra 1837 iz Kanala, kjer je kaplan bil, k Marii Celi prišel. Akoravno je kmali po njegovem nastopu te službe cer- kev njegova bila oropana, namreč v letu 1839, o kte- ri priložnosti je bilo za 150 11. vrednosti pokrade¬ nega; je vender po njegovi skerbi in po njegovem nevtrudnem prizadevanji sadaj tako napravljena iu olepšana, kakor ni bila poprej še nikoli. On ji je o- skerbel šest novih posrebernjenih svečnikov za veliki altar in mnogo drugih manjših svečnikov; on je po- skerbel, da se je pripravil nov križ, in pa tudi novo bandero Matere Božje, ktere podoba se v tej .cerkvi časti; on si je prizadel, da so namesti starega omis¬ lili novo nebo (baldakin), ki jim je posebno o sho¬ dih in obhodih neogiblivo potrebno; on je poskerbel, da se je za stransk altar podoba svete Ane napravi¬ la, ktero je na platnu izmalal Goričan Pik. Vsakdo ve, koliko dobro vbrani zvonovi, kadar iz visoko line zapojejo, pripomorejo, da se slovesnost svetih obredov povikša in občutleji prave pobožnosti gotovejši obujajo v sercih vernega ljudstva. Gospod Anton Ukmar je to tudi dobro vedil, zato je pa tudi si mnogo prizadel, da so se trije veči dobro vbrani zvonovi za njegovo cerkev omislili. Vlil jih je slavno znani Ljubljanski mojster Anton Samara v letu 1819, kakor spričuje tudi slovenski napis na velikem zvo¬ nu, ki se tako le glasi: „ Pod Frančiškom Ksave- riom Goriškim nadškofom , Ant. Pericom Kanalskim dehantom , Ant. Ukmarjem hlevskim kaplanom so — Si — trije zvonovi vliti od Ant. Satnasa v Ljublani 1849. “ Ravno to leto 1849 se je farovž vnovič razši¬ ril; in njegova cerkev je dobila nov kinč v svetem Križevem potu, ki ga je Anton Dugoni , mlad upa- poln slikar Staromeščan, izverstno izdelal. In ker je v Marii Celi shod na praznik častitlivega vnebohoda Jezusa Kristusa, kakor je bilo že zgorej povedano, in še altarja temu prazniku in temu shodu primer¬ nega imeli niso; je bilo naravno, da je gosp. Ukmar, nevtrudlivi oskerbnik svoje drage cerkve zopet v tej za¬ devi bil poskerbel, da se je v letu 1853 ličen altar Vnebohoda Sinu Božjega postavil, ki gaje iz gipsaprav lepo in mično naredil Leonard Piva iz Starega Mes¬ ta, in Jožef Gorgonzini v Vidmu je lepo podobo na platnu namalal, ki predstavlja Jezusa, kateri se v pričo svojih učencov proti nebu vzdiguje. Kaj znamenitiši delo pa, storjeno v teh petnaj¬ stih letih, ki je v Marii Celi leta nevtrudlivi duhov¬ ni pastir, je gotovo nova podoba Matere Božje na velikem altarju. Zgorej smo že povedali, kako je priš¬ la podoba Matere Božje iz Dunaja v letu 1760, in s koliko slovesnostjo je bila prenesena do Lige in potem v cerkev sv. Zenona v letu 1761; od te sve¬ te podobe Božje Porodnice se je tudi cerkev začela klicati Maria Cel, kakor je bilo tudi že povedano. Toda vsaka reč li en čas terpi, ostri zob neprenehoma naprej tekočega časa tudi železo zdrobi; ta podoba je bila iz lesa, in les je bil zlo že strohnjen, da se je zdelo, da ne bo mogla ta podoba dolgo več v spo¬ dobnem stanu se ohraniti. Misliti je bilo torej na no¬ vo podobo Matere Božje. Cospod kaplan je torej skerb- — 32 - no popraševal, kje bi se najdel dober mojster, ki bi znal novo stari enako podobo lepo izdelati, in ga je tudi našel. Sadaj je že blizo sedem let, od kar je ta nova podoba preblažene Device Marie na mesto sta¬ re postavljena, namreč na velkem altarji, vsa pozla¬ čena, ki jo pobožni romarji častit hodijo. — Ta nje¬ gova skerb, da bi Božja pot k Marii Celi čedalje bolj med bližnjimi in daljnimi slovela, torej tudi časten- je Matere Božje se vedno bolj množilo, ga je bila tudi napravila, da je zgorej imenovanega gosp. Dugo- nita naprosil, mu na popir lično izrisati podobo Ne¬ beške Kraljice, ki se v njegovi cerkvi časti; na to jo je dal v Benedkah v letu 1851 natisnuti,tako da za- more sleherni romar, ki to cerkev obišče, eno podo¬ bo te Matere Božje dobiti, in jo v spomin te božje poti sabo domu nesti. Na tej podobi ([glej podobo, ki je tej knjigi predpostavljena) vidiš Mater Božjo, ki milo dete Jezuščika v rokah derži, od svitlobe obda¬ no v sredi veličastnih oblakov; od zdolej pa zagle¬ daš na samem verhu gore v sred košatega drevja lepo cerkev Marie Cele, in eninalo nižej vas Ligo, kjer duhovnik stanuje. Ali tudi za uni dve cerkvici ali prav za prav kapeli, ki ste v okrožji Iderske kaplanije, je ta kaplan spodobno skerbel. V cerkvici sv. Jakoba v Debenjak, kjer je zvon s številko 1575, prene¬ sen iz cerkve sv. Zenona tjekej, kakor smo že omenili, in torej kaže na silno starost cerkve sv. Ze¬ nona ; ni bilo že več kot 20 let svete maše. On jo je zatega voljo dal v letu 1841 posnažiti in popraviti, da se zainore v nji spodobno opravljati služba Božja. V cerkvici svetega Kociana na Britofu pa je dal v — 33 - Setu 1847 kor napraviti. — In kaj bi rekel od šole, ki jo je največ sadajni gospod kaplan vstanovil, in jo vedno sam in z naj boljiin uspehom vodi ? Kaj od tolikajn drugih reci, ki jih pa tukej, da bravcov ne vtrudim, opustim, ki jih je v povikšanje Božje časti in Njegove presvete Matere Marije storil, napravi), poskerbel in naredil? Zatorej pa se tudi z veseljem vidi,'da se verno ljudstvo vsili krajev, kjer se kej ve od te Božje poti, mnogoštevilno tukej shaja, da Mater Božjo časte, in se Nji v svojih potrebah priporočajo, katera je že večkrat očitno pokazala, kako milostiva in mogočna Mati je Ona vsim tistim, kteri Jo s spokornim ser- corn na pomoč kličejo, in zauplivo pod Njeno varst¬ vo pribežijo. V. K. V. C. B. I. B. D. M. s vi - ■' ( .} ' . (' .it - ■ ■ Ju > .!■ o( - - ' ■■■ f j;.Vj-“ ‘iii ; 4i- • v. ' ’ '■ ' ■ ■ V iifii? f. v-vi,, . .»•' •; ; .. . ■ ■ " r ■ • . , . ' ■ ■ 'V ' ; ;>• I ■ ■ ' - '■ '■ . ' (!■': ' .. ■„ c , . , . , - ' . „ Kristjani »o dolžni za lepoto svoje srenj s ke cerkve skerbeti. ” SHODEN OGOVOR, ki ga je o Kristusovem vnebohodu pri Marii Celi nad Kanalom 1853 . * izustil ML. J AK. KAFFOL. \ „ Gospod! jaz ljubim lepoto tvoje ,, biše, in kraj, kjer tvoje veličastvo pre- ,, biva. ” Psalm. XXV, 8. felehern romar, kteri verh tega priljudnega hri¬ ba - Maria Cel - prikorači, in odtod se radoveden okoli po rodovitni kanalski dolini ozera, mora odkri- toserčno spoznati, da nekdanji prebivavci te prijazne Dehantije so pač pridni in pobožni kristjani bili; kajti prav obilno cerkva in zalih kapelic zagleda krog in krog pozidanih. Pred seboj v sredi podolgaste doline vidi farno cerkvo, Mariinemu vnebovzetju posvečeno, kakor slavno mater iz bistrih valov mile slovenske Soče, ki se med bogato s žlahtnimi terticami venča- nirni goričicami pokojno vije, veličastno se dvigati; na strani nji stojite podružni kapelici sv. Ane pod Mor¬ skim in sv. Nikolaja v Kerstenici; krono ji podpera kapelica sv. Jožefa v Gradu, in kot [zvezdi nad njo bleščite kapelici sv. Antona na Verhu in sv. Vida na Nekovem. — Oberne popotnik svoje oči na desno ro¬ ko, tako vidi na unem kraju Soče z duhovnekom o- skerbljeno cerkvo sv. Jurja v Deskli s podruženo ka¬ pelico sv. Kvirina v Paljevi; na tem kraju reke vpa- stirjeno cerkvo sv. Mihela na Gorenjem polju s podru- ženimi kapelicami sv. Ahacja v Prilesju, sv. Volbanga v Guljevci, sv. Matevža v Kamnici in sv. Gendre nad Bertačom verh Soviunka; na zahodni strani griča pa - 38 — pastirsko cerkvo sv. Gabriela v Zapotoku. — Pogleda romar še na levo roko, tako bo na unem kraju Soče v gorskem obnebju naštel vpastirjene cerkve sv. Duha na Planjšici, sv. Petra in Pavla v Lakovcu, sv. Jur- ja v Kalu, sv. Primaža v Lomu, sv. Stefana v Leu- pi, sv. Martina v Avčah, in lepo cerkvo prečiste Marie Snežnice nad Avčom; na tem kraju reke pa zagleda vikarjaško cerkvo sv. Andreja v Ročini z dvema ka¬ pelicama sv. Pavla in Petra. — Ne bom štel svetih vež, koje se po benečanskili hribih od Drenče do Sta¬ re gore od tukej vidijo, ker bi predolgo terpelo, in to v moj namen ne sega; te sim pa vam zato imeno¬ val, naj bi vsi resnico spoznali, da nekdanji prebivav- ci naše preljubeznivc kanalske Dehantije so morali prav pobožni kristjani biti, ker so tolikajn božjih hiš pozidali. Kar sim sploh od nekdanjih selanov teh milih krajev rekel, moram v posebnem obziru tudi od vaših prededov, dragi Iderčani! terditi; zakaj, glejte v maj- hini okolici so bili oni iz lastnih iztroškov tri cerkvice sozidali, namreč: cerkvico sv. Zenona, ki je zdaj ta cerkev in se Maria Cel zove, cerkvico sv. Jakoba na unem griču, in cerkvico sv. Kancjana pri Judru. Ako premislimo njih majhno število, pičlo premoženje, in zraven še veliki trud presodimo na griču cerkvico postaviti, moramo vsi očitno spoznati, da nekdanji I- derčani so bili za čast božjo goreče vneti kristjani. Kadar pa jaz v to krasno ozalšano cerkvo sto¬ pim, in vselej tu kaj novega najdem, ter pozvem, da pod vodstvom svojega duhovnega pastirja ste vi za olepšanje svoje cerkve neumedeni; moram od vas re¬ či, da se kažete vredne vnuke svojih prededov, in - 39 — da tudi vam gre častito ime pridnih kristjanov; za¬ kaj vi ljubite lepoto gospodove hiše, in kraj, kjer božje veličastvo prebiva. Vaša gorečost za lepoto domače cerkve, in da¬ našnje blagoslovljenje novega postranskega altarja mi lepo priložnost dajo, od lepšanja svetih cerkva kaj govoriti. Po tem takem bom vam iz dvojnega vzroka dokazal, da kristjani so dolžni za lepoto njih srenjske cerkve s posebno gorečostjo skerbeti. — Tebi, Maria Divica! se za pomoč ponižno priporo¬ čim. Vi pa, dragi kristjani, pazno me poslušajte. Naš Bog, kteri je s svojo vsegamogočno bese¬ do „ bodi “ svet in vse, kar je v njem, vstvaril; On, ki je Gospod nebes in zemlje, ne prebiva v tempel- nih, kteri so z rokami sozidani; tako je nekdaj sve¬ ti Pavl v Ateni učil: marveč njegovo veličastvo je neograjeno; nebesa so mu sedež, zemlja mu je pod¬ nožje, vesolni svet mu je tempel, vsaka gora mu je altar, sonce, luna in zvezde so mu milionov svitlih lampec v velikem domu prižganih, megla mu je ka¬ dilo, ki se vedno proti nebeškemu pristolu vali, in vse rastline od niškega vresa do visoke ciprese so naraven kinč njegovega neizmernega tempelna. Vse stvari po neskončni širjavi celega sveta Boga svo¬ jega stvarneka časfe. Tudi pometni človek zamore in je dolžan Boga povsod moliti; zakaj „ Bog je Duh, in kteri ga molijo, ga morajo v duhu in resnici mo¬ liti, “ tako je Jezus učil. Jan. 4, 24. — Vunder se - 40 - je neskončni Bog človekovi končnosti vgodil, in da bi pozemeljskenm človeku, dokler je na prostor in čas navezan, dolžna božja častitva polajšana bila, je do¬ volil Sebi v čast odločene tempelne na svetu posta¬ viti, v kterih s posebno pričujočnostjo biva, ponižne molitve svojih služabnikov milostlivo posluša, njih hvaležne dari radno sprejemlja, dolžno spoštovanje blagovoli, vse sebi izročene kristjane blagoslovi in z nebeškimi dobrotami bogato jih obdaruje. Tega je nas On sam zagotovil, rekoč: „ Moje oči bodo odperte, in moje ušesa bodo poslušale molitve tega, kteri bo na tem mestu molil; njih grehe jim bom odpustil u . II. Kron. 7, 15 in 14. - Tako tedaj stoji skorej v sledni katoliški soseski Bogu v čast sveta cerkvica sozidana, kakor je nekdaj skrinja zaveze med Izra¬ elci stanovala. Tako stoji na tem veselem hribu cer¬ kev Veliki Gospej Celski Marii posvečena, v kterej Jezus in Maria vse kristjane, ki s pravo pobožnost¬ jo sem gori prisopejo, z dušnimi in telesnimi dobro¬ tami obilno osipljeta. Pa Gospod Bog tudi terja, da za njegovo sve¬ tišče, kjer on med nami s posebno pričujočnostjo pre¬ biva, pazno skerbimo, spodobno ga snažimo, lepo za- lišamo in krasno lepšamo. In to ne za tega del, kakor da bi od nas česar potreboval; on, ki je vsem živ¬ ljenje in dihanje dal, od nas ničesar ne vpotrebuje: marveč od nas terja ozalšanje svojih hiš iz dvojnega vzroka : pervič ker to mu je očitno znamnje našega hvaležnega serca do Njega, in drugič: ker zvunauji lišp svete veže našo pobožnost pri službi božji po¬ la jša in povikša. To bom razložil, in rečem: - 41 — I. Kristjani so dolžni za lepoto svoje srenjsfee cerkve skerbeti, ker to Gospod Bog' od njih hvaležnega serca terja. {Sveti Bernard je rekel:,, Cerkev je skorej maj- „ hen paradiž na zemlji. ” Po tih besedah je srenjska cerkva skorej majhen paradiž v sosešnji. In resnično. Ka¬ kor v nebeškem paradižu Gospod Bog iz svojega bli— šečega pristola vse angele, svetnike in čiste duhove s tako čeznatorno zadovolnostjo vedno blagodaruje, ker se jim od obličja do obličja zavživati daja, da od več¬ nega veselja in nenasitene prijetnosti zaporedoma pred njegovim veličastvom na obraze padajo in neneho¬ ma mu „ sveto ” prepevajo ; tako osiplja Gospod Bog v vsakej srenjski cerkvi, kjer v sredi svojih an¬ gelov in posebno tistih svetnikov, kterim je cerkev v varstvo izročena, včlovečen stanuje, vse sosede s takimi neprecenljivimi darmi in svetimi gnadami, da naša pamet jih ni v stanu razumeti in jezik ne izgo¬ voriti, le serce se mora goreče hvaležnosti do Njega vneti. Dovolite, da nekterili opomenem: V vašej srenj¬ ski cerkvi ste bili pri pervi stopnji v pozemeljsko življenje iz kerstne vode in svetega Duha prerojeni, da vaše imena so bile v bukve izvoljenih začerkane. V vašej domači cerkvi ste bili že nekolikanj odraščeni pri sveti birmi v pravi veri poterjeni, in v stanovitne Kristusove vojšake pomazileni. V vašej pastirski cerk- — 4 « — vi ste bili že velikokrat pri zakramentu svete pokore po Jezusovem zasluženju svojih lastnih grehov očišče¬ ni in peklenske oblasti oprosteni; ja mili Jezus je vas po pravem spokorenju tako ljubeznivo sprejel, da je vas ondi k svoji nebeški mizi povabil in lastno meso v jed ter presveto resno kerv v pijačo predpoložil. Pa kaj bom dalje pravil, sej bi mogel železen jezik imeti, da bi vse dopovedal, kar ste v domači cerkvi iz božje roke| že prijeli? Ondi so bili vaši zakoni blagoslovleni, ondi bodo vaše žalostne serca razvese- lene, ondi vam vaši duhovni nebeški kruh izveličav- nega nauka lomijo, ondi Bog vaše molitve blagovoli, od ondod se nebeški žegen čez vašo družino, pohištvo, polje, živino razliva, ondi so vam vse gnade na po¬ nudbo, in še nihče ni prišel v domačo cerkvo pomoči iskat, da bi je ne bil najdel; zato pravim, da kar angeli in svetniki v nebeškem paradižu od božjega obličja zavživajo, to zavživajo kristjani v njih domači cerkvi; zakaj ona je poslop božji in tu so same nebesa. Sv. Krizostom. Vprašam: Niso li kristjani dolžni za lepoto svoje domače cerkve skerbeti, v kterej toliko dobrot od Bo¬ ga dobivajo ? Poslušavci, kaj vam pravi vašo hvalež¬ no serce? Ako je bil Bog Mozesu skrinjo zaveze, ki je bila le senčna podoba naših cerkva, lepo pozla¬ titi in z dragim pertom njo pokriti vkazal; koliko bolj nam veli svoje svetišče mično ozalšati, v kterem včlovečeni Jezus Kristus v presvetem Resnem Telesu vedno med nami prebiva, vsaki dan za naše grehe se daruje, in večno življenje nam deli. Nič ne bom pra¬ vil iz svetega pisma, kako imenitno je bil uni Jeru¬ zalemski tem pel, kojega je bil kralj Salomon na gori — 43 - Morija pravemu Bogu pozidal, olepšan in okinčan, da zlata in srebra ni bilo prerajtati; tudi ne bom iz cerk¬ venih listov razkladal, kako so se kristjani, po tem ko jim je bil nebeški Bog po velikem cesarju Konstan¬ tinu mir poslal in tempelne očitno staviti privolil, za lepšanje božjih hiš ponašali; temveč moram samo o- pomeniti, da clo ajdje so si veliko za kinč tempelnov prizadevali, ktere so svojim lažnivim malikom pozido- vali. Kdorkoli se je mislil svojemu maliku prav pri¬ poročiti, ali pa v svoji nespametni veri za prejeto do¬ broto se mu zahvaliti, mu je v olepšanje njegovega tempelna dar prinesel. Tako se je godilo, da neki tem- pel maliknje Diane v Efezu je bil tako slovito pozi¬ dan in okinčan, da se je štel med sedmero čudežov sveta. - Ako so neznabogi, ki so v temi nevere sede¬ li, tako hvaležno serce imeli, in se za čast svojih malikov ponašali, kaj bomo mi kristjanje nehvaležneji od njih? Kdo se zamore dolžnosti odreči, koja ga ve¬ že lepotički hišo tistega dobrega Boga, ki gaje ver¬ ske teme rešil? Bomo li tisto domačo cerkvico, v kte- rej je nas milostljiva roka božja že tolikokrat in tako bogato obdarila, v nesnagi, v revšini in brez vsega lišpa opustili? V životopisu danskega kralja Sveno-ta berem sledečo nam prav podučivno dogodbo: Ti kralj je bil enkrat nekoliko prenaglo nektere svojih podložnih k smerti obsodil in vmoriti vkazal, zato ker so zoper njegovo vladarstvo govorili. To zve bogaboječi škof Vilhelm, in oko se mu svete žalosti solzi. Nekega dne, ko se je škof ravno pripravljal sveto mašo peti, vidi Sveno-ta po kraljevo oblečenega in od njegovih dvor- nikov sprejetega v cerkvo k sveti maši priti. Sveti - 44 - škof mu gre naproti s pastirsko palico in ga takole nagovori: „ S kakšinim sercom prideš v cerkov, o kralj „ morivec? Ako si ti v tvoji pregrehi terdovraten, „ vedi, da ti kraj ni za nespokorjene grešnike. Ako se „ pa svojega hudodelstva kesaš, vedi, da to oblačilo in „ spremništvo se tebi ne spodobita. Zatorej idi, ti nisi „ vreden tako v sveti veži biti. ” Kralj obledi in cerk- vo zapusti, škof pa pred altar stopi sveto mašo pet. Veliki duhoven je mašovati začel in komej „ Kirje ” odmolil, kar mu povedo, da se je kralj v spokorjeni obleki vernul. Sveti mašnik stopi od altarja in zopet mu gre naproti. Sveno pade pred njega, in ves ske¬ san se očitno svojih hudodelstev obtoži. Milostljivi škof ga v Jezusovem imenu odveže, ga ljubeznivo ob¬ jame, in v cerkvo pelja. Vse ljudstvo se to viditi ve¬ selja razjoče; kralj pa stopi na visoko stopnico, z roko tiho biti poprosi, po tem pa se zahvali Vilhel- mu za sveto posvarenje, obljubi vedno pravičen kralj biti, in v zahvalo od Boga prejete dobrote oporoči sveti cerkvi polovico dežele imenovane Stefnica. Glejte kristjani lep izgled hvaležnega serca do tiste cerkve, v kteri je milost od Boga dosegel. Tudi vi ste v svoji srenjski cerkvi veliko veliko milost od Boga že prejeli. Spoznajte svoje dolžnosti do nje in skerbite po svoji mogočnosti jo lepšati in zalšati. — — 45 11. Kristjani so dolžni za lepoto svoje domače cerltve skerbeti, Jk.ee zvu- nanji lisp svete veže njih pobožnost pri službi božji polajša in povikša. ■ saka cerkva je iz tega svetega namena pozi¬ dana, naj bi se v njej bogoljubni kristjani kot brat¬ je in sestre pred nebeškim Očetom zberali in pod vodstvom njih duhovnega pastirja očitno službo božjo pobožno opravljali. Tej hiši se spodobi svetost veko- inej, kakor je nas Jezus dobro podučil, ker je bil nespodobne barantače iz Jeruzalemskega tempelna raz- serdit ispodil. Kakor je nekdej očak Jakob, ko se mu je bil Bog na poti v ptujo deželo v spanju prikazal, in veliko srečo obljubil, ves vstrašen iz spanja pla¬ nil rekoč: ,, Kako strašen je ti kraj! Resnično, tukej „ je hiša božja, tukej so vrata nebeške! ”, in kamen, ki mu je za podglavje bil, pobožno z oljarn polil, I. Moz. #8; tako bi moral vsak kristjan, kadar v cerkvo sto¬ pi, misliti in z gorečo pobožnostjo službo božjo tu o- pravljati. Pa mi smo telesni ljudje, in dokler na tem svetu živimo, zvunanje stvari v naše znoterne občut¬ ke mnogo zamorejo. Tako se godi, da kakor lepa mu¬ zika in gladko sveto petje, ali pa izverstna slikarija naše serca mično ganejo in našega duha nakviškvo dvi- — 46 - gnejo; tako tudi zvunanja blišečnost krasno olepšane Cerkve nas s sveto pobožnostjo presune, ter službo božjo prav donesti nam polajša. To vam spričati ne bom sem ter tje modrih iz¬ rekov iskal, ampak vas sodnike postavim. Povejte, kako se je vam zdelo, kadar ste kjerkoli v kakšino revno, zapuščeno cerkvico stopili ? Vam se je milo storilo, vaše serca so bile merzle, vaš duh je bil ka¬ kor v posvetne verige zakovan, vaše misli so bile raztresene, vi ste se skorej brez vse pobožnosti ču¬ tili, vi niste prav po dolžnosti Bogu častitvo donesti mogli. Kako drugačno se je pa z vami v lepo izzal- šani cerkvi godilo! En sam pogled okoli sebe, in vi ste bili svetosti vsi presunem', vaš duh seje svetega kraja razveselil, in kakor na angelskih habicah se je nakviško dvignul, vi ste bili tako rekoč zamakneni, ste polni serčne pobožnosti na svoje kolena padli, in iz globočine serca milo zdihnili: „ Pred stolom tvoje „ milosti, o Bog! te molimo ” Glejte moč lepote božje hiše v pobožnost našega serca. In ako zraven tega še pomislimo, da za vsako očitno službo božjo tudi nekih vidnih priprav potrebujemo, brez kterih mora nehote božja častitva zaostati; kakor n. p. lepa andoht sve¬ tega Križovega pota v tistih kaplanijah, kjer štacionov nimajo; moramo pač odkritoserčno spoznati, da za¬ voljo povikšanja serčne pobožnosti in zavoljo polajša- nja prave službe božje so vsi sosesčani dolžni s poseb¬ no gorlivostjo za lepoto svoje domače cerkve se po¬ našati in v njo vse pripraviti, česar se v božjo čast v dušno korist ondašnih kristjanov potrebuje. Ja smem reči, da iz dobrega ali slabega stanu srenjske cerkve in iz njenega lišpa se zamore na pridne ali mlačne — 47 — kristjane v soseski posredno skleniti, tako da lepo o- zalšana cerkva v soseski je naj veči čast katolških srenjčanov, slabo olepšana cerkva pa v soseski je o- čitna sramota ondašnih kristjanov in tudi njih duhov¬ nih pastirjev. — Kar smo dosihmal li na sploh govorili, oberni- liio posebej na to Mariecelsko cerkvo. — Kako lepo je dans tukej vse ogleštano, mično izzalšano, nežno olepšano, krasno okinčano, lično ovenčano! V lini vi¬ sijo trije novo vliti zvonovi, kterih soglasno vbrano donenje se tako milo vsaki dan po naših hribih in dolinah razlega, da ganeno mora biti vsako občutljivo serce, in vmedeni popotnik bo k pobožnosti nagnen.— Poglejmo veliki altar, v kterem sveta podoba prečiste Device Marie z vsmilenim detetom v naročju stoji; ti je tako krasno okinčan, da se ga angelski pogledi veselijo, in človeku se dozdeva, kakor da bi ne¬ beški tron pred seboj vidil. — Dva postr anska altarja, kterih eden je posvečen sveti Ani, drugi bo pa ravno dans Jezusovemu vnebohodu blagoslovlen, sta tako milo ovenčana, da oko se ju zadosti ne more nagle¬ dati. — Po cerkvenem zidu okoli in okoli visijo z modro roko slikani novi stacijoni svetega Križovega pota, ki tako do serca segajo, da se človek ne more solzam vbraniti; ker mu Jezusovo terplenje vživo pred oči postavijo. — Po sredi cerkve stoje praznične ban¬ dera in novi sveti križi, ki so nam znamnja Jezusove slavne zmage in našega rešenja. — Ako to in vse drugo pregledamo, česar pred malimi letmi nismo tu¬ kej vidili, lahko s prerokom zdihnemo:,, Kako ljubeznivo ,, je tvoje prebivališče, o Gospod! en dan v tvoji hiši „ več od tavžent družili velja. Rajši sim naj manjši v - 48 — „ hiši svojega Gospoda, kakor prebivati v šotorih greš- nekov ” Ps. 83. Predragi Iderčani! vi ste se prav gorlivo za božjo hišo ponesli. Ta vaša domača cerkva je vaša naj veči čast pred svetom, in - nadjam se - tudi pred Bogom.— Ne bom vprašal, kdo je vas k temu napeljal. Vidili ste v Kanali farno cerkvo tako imenitno olepšano, da po deželi nji malo jednakih najdeš; vaš duhovni pa¬ stir je hotel lepi izgled gospod Dehanta posneinovati: vi ste se dali kot pokorne ovčice od Njega voditi, ste dobroserčno brez vsega vpora Njegovim svetom se vklonili, timveč ker ste sami veliko potrebo spoznali; in tako ste s združenimi močmi to cerkov Celske Ma¬ rie lepo olepšali, in tudi uni dve podruženi kapelici sv. Jakoba in sv. Kancjana v dober stan deli. Blagor vam in vašemu duhovnemu pastirju ! Na zemlji vas gorečost do božje hiše vnema, v nebesih se pa vam nezvenlivi venec plede, kojega bodete iz roke pra¬ vičnega Očeta prejeli. — Pa dobro vem, da tudi drugi kristjani so z bogatimi milodarmi ljubeznivo pripomagovali ti sveti tempel s potrebnim previditi. Tem se jaz dans v imena vsih Iderčanov lepo zahva¬ lim, in akoravno njih imen ne veni, jih ve pa Maria, ker jih v svojem maternem sercu zapisane ima in jim prosi za diko nebeško. v Ko sim unedni skoz Colnico v ti hrib stopa, in ondi se vsede nekoliko počival, so me kmalo ta- mošni sosedi prijazno obdali. Pokazali so mi tablico s sledečo slikarijo : V sredi deskise je bila lepa po¬ doba Celske Marie; pod podobo je neki kmetič s ro- - 49 - ženkrancom v rokah klečal, zraven njega je pa bolan vol kimal. Napis tablice seje glasil: Iz obljube 1783. — Vprašam, kaj slikarija pomeni, in seljani mi pove¬ do : V Gorenji vasi je bil kmetu vol zbolel. Vbogi vlastitelj mu je z vsem, karkoli je sam vedil, ali so mu drugi prijateli nasvetovali, živinci pomagal; pa ker je človeška pomoč prazna bila, se je k Celski Marii za pripomoč obernil. In glej, vol se je okreval; po¬ božni kmetič je pa v zahvalni spomin Mariine pripo¬ moči tablico izslikati dal. — Tako ustno izročilo. — Kakor je temu pobožnemu kmetu Maria poma¬ gala, in ga pred telesno nesrečo milostljivo obvarvala, tako bo pomagala tudi nam, ako jo bomo v pomoč klicali. Pa kaj pravim, bo pomagala? Maria je nam že velikokrat svojo pripomoč skazala, in 'ni ga med nami nobenega, kteri bi ne bil po Marii kake gnade prejel; zatorej naj bodo vsi milodari, ki smo jih do- sihdob v sveti lišp te cerkve storili, hvaležne Marii postavlene tablice za vse po Njej prejete dobrote; naj bodo vse milošine, ki smo jih tukej na Mariini altar radno položili, vedne znamnja našega hvalež¬ nega serca. — Pa tudi v prihodnosti bomo od te mi¬ le matere pomoči obilno vpolrebovali. Blagor nam, ako se nji bomo za prihodne potrebe sadaj prav prikupo- vali; Ona nas ne bo nikdar zapustila, marveč bo nam svoje naročje razprosterla, da bomo vsi od njene pol¬ nosti dosegli, sv. Bernard. Zatorej naj bodo vsi mi¬ lodari, koje smo tukej v izzalšanje te svete veže od- rajtali, naši prihodni besedniki pri Mariinem sercu. Predragi kristjani! bodite si svesti, da Maria bo vam jezerokrat vse po verniki, karkoli ste v zlepšanje tega Nji posvečenega tempelna izdali. Bi to vas lepo - 50 — zaprosim: hodile Marii zvesti in pokorni otroci, va rite se povsod greha; imejte Mario vedno pred očmi, posnemajte Njene svete čednosti; imejte (o zmerej v spominu, in ponižno se Nji priporočajte; imejte jo pov¬ sod v sercu, in radi molite; tako bo Maria vselej va¬ ša mila mati in skerbna varhinja, in vam se ne bo tre¬ ba ničesar bati. Preljubezniva Celska Maria! Glej, mi smo po naši mogočnosti za lepoto te tvoje cerkve skerbeli; zdaj k Tebi perbežimo, ker v svoji priprostosti mislimo, da v Tebi posebno besednico imamo. Ponižno Te pro¬ simo, ne zapusti nas v naših slabostih. Bodi vselej naša vsmilena mati, pomagaj nam v življenju, in ka¬ dar tista težka ura nastopi, v kterej se bomo od te¬ ga sveta ločili, pridi nas na smertno posteljo s tvojim ljubim sinom Jezusom Kristusom obiskat. Sprosi nam gnado, da kakor se sadej v tej cerkvi pred Tvojim altarjem znajdemo, se bomo tudi enkrat vsi skupej pred Tvojim tronom vsredi angelov znajšli, in v o- četovi hiši v nebesih se vekomej veselili. Amen. — 51 Da od zadnje polpole odveč praznega ne ostane, podamo še naslednjo pesmico, na čast preblažene Device Marie po talianski „0 amabile Maria ” zloženo. Štef. Kociančič. ► 1. Maria ljubezniva! Ti moje si veselje; Vse moje serčne želje So, vedno Te častit. 2 . Ime presveto Tvoje V serce si čem vsaditi, In sabo ga nosili U sercu, kjer kolj bom. 3. Maria! — iz serca zdilinem, Ko zox-a zjutrej vstaja; In solnce ko zahaja, Mario kličem spet. 4. Usmiljena Maria! Ti si mi zvesta mati, Zato se mi ni bati, Te klicat’ na pomoč. — 52 — 5. Ce se me žalost loti. Alj grozne bolečine, Mi vsa nadloga mine, Ko k tebi pribežim. 6. In ko zavoljo greha Mi serce v strahu bije, Ze samo ime Marije Mi serce vpokoji. 7. Ko me sovražnik skuša, Zavpijem: Oh Marija! In ta peklenska zmija Prestrašena zbeži. 8. Zatorej bodem klical Mario v vsaki sili, Ker Ona se me vsmili, Kot mati ljubljena. 9. In kadar bodem vmiral, Bom klical Ime Marije To mi tolažbo vlije V prežalostno serce. 10. To sveto Ime Maria Klicaje bodem srečno Tu živel, ino večno Se tamkej veselil. /Imen. i