PoStnina plačana v gjl^Tlui.
Časopis za trgovino, obrt, industrijo ter narodno in politično gospodarstvo sploh.
AT£utR
8ABUDtK.\
Izhaja vsaki petek, ali če je ta dan praznik, dan preje popoldne z datumom prihodnje sobote. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Gradišče št. 17/1 (pri trgovskem društvu Merkur). — Naslov za dopise: Trgovski list, Ljubljana, poštni predal 148. — Naročnina znaša do konca t. 1. K 30 in je plačljiva vnaprej. — Posamezna številka stane K 1'60. — Oglasi se računajo po ceniku. — Ponatis člankov je dovoljen le z navedbo vira. — Plača in toži se v Ljubljani. — Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani. Štev. rač. pri ček. uradu 11953. Lastnik in izdajatelj Konzorcij Trg. lista. — Odgovorni urednik Franjo Zebal, Ljubljana-Dol. c. (.
111. letnik
V Ljubljani, 16. oktobra 1920.
11. štev.
Dajte nam nazaj, kar je našega!
Velike in lepe so bile obljube in besede antante, ko je razglašala Wilso-nove točke. Slovanski narodi, ki so ječali stoletja pod avstrijskim jarmom, so vrjeli tem obljubam in izpodkopali tla gospodarstvu habsburgovskih krvnikov. Zrušila se je Avstrija, zadihali so svobodo zasužnjeni narodi, toda del Slovencev je le malo ur vžival zlato svobodo. Prišli so z belimi zastavami tisti, ki so imeli najbolj široka usta obljub, prišli so kot odposlanci velike antante, obljubljali, da prinašajo mjr in red. Toda prišli so lažnjivci, niso držali besed in obljub, začeli so daviti in ubijati naš narod, kakor ga niso nikdar ubijali avstrijski krvniki. Porušeni domovi in žrtvami s slovenskimi prenapolnjene ječe na zasedenem ozemlju, številni interviranci po celi Italiji dokazujejo italijansko kulturo in človekoljubnost. Prišli so s prijaznimi obrazi, pa postali so lopovski naši ubijalci in roparji. Polastiti se hočejo zemlje, katera ni njihova, na kateri pribivajo skoraj poldrugi tisoč let Slovenci.
Naši pradedje so bili mirni pastirje in živinorejci, nikdar se niso bojevali s svojimi sosedi, če niso bili v to'primorani. Mirnoljubni smo še danes Ju-gosloveni, mi nočemo in ne- bomo nikdar delali krivice in škode drugemu, saj smo celo preveč ponižni, ali tako ponižni pa vendar nismo več, da bi se pokorili pijemontskim banditom pod lovorjevim vencem pesnika./
Morda bomo mirno čakali jeseni, da nam pade zrelo jabolko v naročje, morda pa postane v najkrajšem času d’anunziada tragedija dveh narodov.
Jugoslavija hoče sicer v miru živeti, ponuja prijateljsko roko svoji sesedi, ali ta mora poslušati drugačne ljudi kot so Giolitti, Sforza, Sonnino, D’Annunzio, Milo, Garibaldi itd.
Resna volja našega naroda nas je rešila hujših nasprotnikov, kot je Italija, pa nas bo rešila tudi Giolittija in D’ Annunzijevih banditov.
Italijani I Ali se spominjate še, da je Tagliamento grozeče govoril Avstrijcem : Assoldati deli’ impero infausto, non credetevi, perch£ oggi riposate sulla mia sportda, che il suolo d’ Italia sia vostro, che io mi adatti al vostro volere. Tremo di rabbia per essere schiavo e non aspetto che il momento per vendicarsi !
Slišali ste prvo noč julija 1918 prisego Piave, ki je obljubila svojemu sosedu, da bo prihrumela z vso silo, odprla vse svoje globine in bo potopila vsklike prestrašenih. »II Piave chiamava davanti alle fronti, urlava dal desidero di ribbracciare dopo tantq tempo i suoi«.
Avstrijci so stali na vaši zemlji, pa so jo morali zapustiti. Slišali ste klice irl prisege svojih rek, pa ste jim zaupali in se bili za svojo zemljo.
Vi stojite sedaj na naši zemlji, pa nočete slišati naše Soče, ki kliče vam : »Dajte našo zemljo nazaj«, a
nam prisega naš^i Soča, nam kliče in Šumija:
Divjjal bo zopet
Vihar grozari vihar strašan.
Tod šekla britka bodo jekla,
Da vsa krvava bodem tekla.
Kri naša me pojila bo,
Sovražna me kalila bo.
Takrat se spomnim, bistra Soča, Kar slovenstvo mi srce naroča: Kar bode shranjenih voda
V	oblakih našega neba,
Kar vode v naših bo planinah, Kar bode v cvetnih je ravninah, Tačas pridrvi vse na dan. Narastem, vskipim v tok strašan ! Ne stiskam v meje se bregov, Srdita čez branove stopim,
Ter tujce, zemlje lačne, vtopim Na dno razpenjenih valov!
Reka.
Razmere na našem Jadranu postajajo z vsakim dnevom neznosnejše ' in silijo k rešitvi. Rapagnetta alias D’Annunzios svojimi arditi in banditi nkm zapira pot na morje in nam prizadeva s tem ogromno škodo, ker ne moremo s svojimi pridelki na svetovna tržišča. N. pr. naši trgovci so prodali velike množine jabolk v Egipt, ali Italija nam je zabranila uvoz v Trst. Naš les mora skoz italijanske roke, čeravno ga znamo sami prodajati v Egipt, Indijo, Levanto. Vse kar hočemo kupiti ali prodati in bi prišlo po morji ali šlo po morji, vse mora skoz italijanske roke. To nadzorovanje in mešetarenje pa nam je v gmotno škodo.
Postali smo jako skromni in se smatramo za preslabe, da bi rešili Trst in Primorsko ; za sedaj mislimo še na Reko. To si moramo priboriti, če nočemo gospodarsko popolnoma propasti. Ne samo Slovenija in Hrvatska, nego vse pokrajine s Srbijo vred rabijo Reko. Solun je bil že prej bližje Srbiji kot Trst ali Reka in vendar se je posluževala največ Trsta. To se ne izpremeni, ker Trst ali Reka ima tako ogromno ozadje, da bodeta ti pristanišči vedno prevladovali Solun in se ta nikdar ne more povspeti do veljave Reke ali Trsta.
Tedaj moramo imeti Reko, ki pripada tudi po naravi in zgodovini nam, samo vprašanje je, če bodo »veliki« zavezniki priznali tudi nam naravno in zgodovinsko pravico, ker do sedaj so poznali vedno le pravičo »velikih«.
Za časa rimskega cesarstva je pripadala Reka in dalmatinska obal temu carstvu. Ko se je pa to carstvo razdelilo na vshodno (bizantinsko) in za-padno, je Reka z vso Ilirijo in Dalmacijo pripadla Bizancu. Leta 476 p. Kr. je za vlade zadnjega rimskega cesarja Romula Avgusta razpadlo zapadno rimsko cesarstvo in na njegovih razvalinah so nastale razne državice, a na razvalinah teh je nastalo današnje kraljestvo Italija. Tedaj za časa razpada rimskega (zapadnega) cesarstva je bila Reka. Primorsko, jadranska-obal z vsem ozadjem pod bizsntinskim cesarstvom.
Skoraj ob enem z razpadom zapadnega rimskega cesarstva so začeli prihajati Jugosloveni na Balkan. V 4., 5. in 6. stoletju so se naselili po celi srednji Evropi, a leta 638 jih je cesar Heraklij prostovoljno naselil v Mace-doniji.
Po zaslugi poginule Avstrije, ki nas je vzgajala le v nemškem, suženjskem duhu, ne poznamo slavne preteklosti in zgodovine svojih bratov Srbov in Hrvatov. Slovenci smo bili vedno podložni tujcem.
Reka je bila vedno glavno tržišče in pristanišče ne samo Hrvatske, nego celega ozadja sploh in ni nikdar pripadala Italiji. Še zadnjo uro pred vstopom Italije v svetovno vojno je antanta priznala, da pripada Reka Hrvatski, in to z vso upravičenostjo, ker brez teh vrat na morje so nešteti milijoni v za-Udju odrezani od trgovine in zaslužka. Brez tega izhoda na morje je Jugoslavija stavba brez /rat. Italijani s puško ob nogi pri teh vratih pomenijo za Jugoslavijo življensko nesposobnost.
•Sicer vpije Rapagnetta, daje Reka po jeziku italijanska. Res govorijo vsi Jugosloveni na Reki italijansko, saj v v primorskih mestih prebivalstvo sploh govori več jezikov. Radi znanja italijanščine pa si Italija ne more lastiti naših ljudij. Sklicujejo se na statistiko. Ali ta pravi, da je leta 1860 štela Reka 12.591 prebivalcev, od teh 11.581 Hrvatov in 1010 Italijanov. V celi Dalmaciji je bilo le 18.628 Italijanov med 610.869 Srbohrvati. Občevalni jezik, katerega so iznajdli habsburgovski hlapci, je resnico prekrival in kazal to, kar je hotel videti Dunaj. Statistika ravno pove, da so se Italijani šele zadnja leta doselili.
Če bi vsi gledali z italijanskimi očali, tedaj bi tudi Italijani lahko dobili na vseh koncih in/krajih razne D’An-nunzie in njegove bandite, ker na vseh koncih in krajih prebivajo drugojezični narodi tudi v Italiji. Wilson je rekel: .Če bi podpirali italijansko zahtevo po Reki po italijanskih nazorih, tedaj bi si Italijani v kratkem lastili tudi New-York.
Konstantno padanje kurza delnic.
Splošno padanje tečajev vrednostnih papirjev, zlasti pa onih naših denarnih zavodov, je povzročilo pri naših interesentih veliko strahu in razburjenja in to temveč, ker so tudi naši lokalni papirji pri tem močno padli.
Iz kurzov, ki jih navajamo, je jasno razvidno, da ne gre za ^a ali oni zavod, temveč je \padec splošnega značaja in izvira iz vzrokov, katere želimo pojasniti. Padle so n. pr.: delnice Prve hrvatske štedio-
nice od . . .ca.14.000.— na10'000.— delnice Hrvat- . ske eskomptne
banke ...» 2.750.— » 1.600.—
delnice Banke i
štedionice za
Prim..............»	3.200 —	»	1.C00.—
delnice Jadranske banke . » 5.000.— » 2.400.— delnice Ljubljanske kreditne
banke	...»	2.000.—-	»	1.000.—
delnice Slovenske eskomptne
banke	...»	1.300.—	»	700.—
a pri nekaterih manj znanih delnicah je razlika še veliko večja.
Neinformirani pripisujejo temu padcu vzroke, ki ne obstojajo in spravljajo ta pojav popolnoma neopravičeno v zvezo z boniteto in razvojem naših zavodoV. Ker bi taka napačna domnevanja utegnila škodovati razvoju naših denarnih zavodov, bodi nam dovoljeno, da pojasnimo v kratkih črtah pravi vzrok tega konstantnega padanja naših papirjev.
Ko se je po razpadu stare Avstro-ogrske pri nas začela trgovina in industrija prav močno razvijati, je bilo naravno, da so se na denarne zavode dan za dnevom postavljale vedno večje zahteve, katerim je bilo težko ugoditi. Lastna sredstva so bila relativno majhna, ponehala je tudi financijelna pomoč |}ivših denarnih centrov, -to je Dunaja, tn Pešte, a izven tega je ostalo veliko naših razpoložljivih sredstev vezanih v sovražnem inozemstvu. Temu pomanjkanju so mislili zlasti hrvaški zavodi odpomoči s tem, da so skokoma zviševali delniške glavnice in poskušali za nove delnice zainteresirati privatni kapital. To se jim je v začetku tudi posrečilo in ves akcijski materijal •ja bil absorbiran po domačem kapitalu in to tem raje, ker so tečaji delnic vsled ne vedno solidne špekulacije znatno poskočili. Objektivni strokovnjaki so že tedaj smatrali ta pojav za nezdrav in se niso motili, ko so trdili, da je pričakovati reakcije. Res je, da , se je naš privatni kapital izredno ojačil ni bil pa absolutno na to pripravljen, da absorbira one velikanske množine delniškega materijala, ki je začel prihajati na denarni trg. Posledica tega je bila, da je ostalo veliko delnic ne-placiranih. Razen tega so začeli siliti z prodajo delnic taki elementi, ki so podpisali iste le z namenom, da izkoristijo kurzni dobiček, in na ta način pritiskali na naš itak slab denarni trg. Kakor je znano, -so danes efektne kupčije koncentrirane na zagrebški borzi in tukaj se je pokazalo, da naša financijelna organizacija še daleč ni tako močna, da bi mogla preprečiti padanja tečajev vsled prevelike ponudbe blaga. Razni dobičkaželjni špekulantje, nadalje financijelno slabeje fundirani elementi in omahljivci silijo z prodajo delnic in ne najdejo kupca vkljub temu, da jih ponujajo po vedno nižjih kurzili. Da so pri tem slovenski papirji tudi močno prizadeti, je popolnoma umljivo, ako vpoštevamo, da so na zagrebškem trgu vpeljani šele v novejšem času in da ne najdejo med zagrebškimi kapitalisti dovolj zanimanja, ker delajo ta-
/
mošnjim kapitalistom delnice lastnih zavodov dovolj preglavice. Kakor je iz tega razvidno ni pripisovati padca Absolutno financijelnitn razmeram enega ali druzega zavoda, temveč je to splošen pojav, ki je nastal vsled tega, kar smo svoje moči precenjevali.
Zlgodna prifika.
72e do podjetje, katero ostane go~ tovo še mnogo fet Brez konkurence in edino v Uugosfaviji, namerava svojo očratno gfavnico zvišati. Kdor fjoče svoj denar doBro in doBičkanosno investirati, naj pošfje ponudBo pod „gfavnica“ na upravništvo Trg. tista.
Oddaja premoženja v Avstriji in naše gospodarstvo.
m.
V	obrisu smo obdelali zakon. Ostane nam še vprašanje, kdo je od-dajnoobvezen.
Ker tu posega zakon posredno tudi v naše gospodarsko življenje, se nam je s to točko podrobneje pečati.
Zakon sam določa načelno, da je davčnoobvezen vsak državljan Avstrije brez ozira na to, kje biva in vse one juristične osebe, kojih sedež je bil 30. 6. t. 1. v Avstriji.
Izguba državljanstva in prenos sedeža kake juristične osebe izven avstrijske republike po 12. 11. 1918 ne oproščata obvezanca oddaje premoženja.
Za državljane Avstrije se smatra tudi one, ki bivajo v republiki, ne da bi imeli inozemsko državljanstvo.
Ako imajo te fizične in juristične osebe kako premoženje, ki je vezano na inozemstvo (n. pr. Jugoslavijo.) te-daj je e ve n tual n i inozemski premoženjski davek, ki se odmeri v teku 3 let od 30./6. 1920 naprej, všteti v premoženjski davek Avstrije. To se pravi, Avstrija pobira od premoženja, ki ga imajo njeni državljani v naši državi, tudi vojni davek. Le ako naša država predpiše premoženjski davek v 3 letih t. j. do 30./6. 1 923, se ta naš premoženjski davek všteje v premoženjski davek Avstrije. Predpogoj vpoštevanja je nadalje, da je predpis našega premoženjskega davka primeren. Za premoženje, ki je vezano na inozemstvo, torej n. pr. Jugoslavijo, se smatra:
1. V Jugoslaviji ležeča zemljišta in hišna posest,
2. ono premoženje, ki je namenjeno nekemu obrtnemu ali špekulativnemu podjetju izvrševanemu v Jugoslaviji,
3. trjatve, ki so zavarovane na kakem posestvu v Jugoslaviji.
4. premoženje, ki je po fidejko-misu po hranilni dolžnosti ali kaki drugi pravni obveznosti vezano na Jugoslavijo.
Položaj, ki nastane vsled teh določb za naše gospodarsko življenje je sledeče: Mi imamo razna inozemska podjetja (med njimi nekatera zelo velika), ki imajo pač na Dunaju sedež, a vsa ali pa vsaj največja obratova-vališča pa v Jugoslaviji. N. pr. razne delniške družbe, premogokopi, železnice, rudokopi itd. Ker so to večinoma delniška podjetja bodo plačala v dobi 3 let. ogromen premoženjski davek, v vršini 15°/° oc^ davčni vrednosti vseh delnic. Kako se ta davčna vrednost ugotovi, smo že zgoraj omenili. Tudi smo že uvodom tega 'članka na praktičnem slučaju navedli, kako ogromno so ravno delniške družbe obdačene. Posledica tega je, da bodo ta podjetja skušala davek prevaliti na konsumente. Na konsumente Avstrije davke itak nč bodo prevaliti, ker ti ničesar nimajo in tudi ne bi zmogli obremenitve. Saj bodo sami tudi plačevali tak davek. Vrhu tega obratujejo imenovana podjetja večonoma pri nas. Vsled tega bodo nosili pezo avstrijskega premoženjskega davka konzumenti Jugoslavije. Cene proizvodov pri onih predmetih, katere izdelujejo ta podjetja v Jugoslaviji in katere tudi tu spravljajo v konsum, se bodo v kratkem času ogromno zvišale.
Zvišanje cen je za ta podjetja tako rekoč življensko vprašanje. Druž-
be pri sedanji draginji in visokosti sedanjih proizvajalnih stroškov že danes komaj izhajajo s polnim delniškim kapitalom. Vsled oddaje ‘A - lh del. glavnice v dobi 3 let jim je pa vsaka možnost proizvajanja odvzeta. O kaki izpopolnitvi delniške glavnice v doglednem času pa ne more biti govora, ker ni denarja in ker tudi nobeden ne bi hotel investirati svoj kapital v tako podjetje, ki za prihod-najmanj 10 let normalno ne more dati nikakih divident,-
Pričakovati nam je torej, da se nam n. pr. cene premoga, cene na raznih železninah v najkrajšem času zvišajo, ker ima zvišanje teh cen svoj izvor v oddaji premoženja v Avstriji, je veliko vprašanje, ali smo dolžni event. tako zvišanje tudi sprejeti. Mi menimo, da je nepravilno, da Avstrija in inozemske družbe sanirajo svoj gospodarski položaj z našimi žulji in v breme našega gospodarskega življenja.
Poživljamo našo vlado, da to prepreči in s tem varuje naše gospodarske interese. DotiČni zakon, ki določa, da je Avstriji plačevati premoženjski davek tudi od premoženja v Jugoslaviji, ne sme in ne more biti izvršen.
V	Jugoslaviji smemo in moremo le mi predpisavati davke. Drugim državam pa kličemo roke proč!
Neobhodno potrebno je, da tudi mi vpeljemo premoženjski davek in sicer za ona podjetja, ki imajo sedež v tujini (in sicer v Nenfški Avstriji) a obratovališča in premoženje pa v Jugoslaviji. Event. se lahko porabi v ta namen tudi avstrijski zakon !
V	tem slučaju plačala bodo ta podjetja tudi premoženjski davek, a slednji ne bo šel v Avstrijo, ampak v naše blagajne.
Najmanj pa moranfo zahtevati od republike, da izloči iz oddaje oni del premoženja, ki je vezan na Jugoslavijo.
Vsa vprašanja pa, ki zadevajo zvišanje cen proizvodov inozemskih podjeti, je naši vladi najstrožje pro-čevati.	jv
Ako tega ne storimo, bomo ječali pod ogromnimi bremeni, tujec se pa nam bo rogal in polnil svoje žepe.
Zakon ima nadalje še določbe, ki zadevajo oddajo premoženja inozenicev, kojih premoženje je vezano na Avstrijo. To so slučaji delne odaje premoženja. Inozemci so davčno obvezni ako so imeli dne 30./6. 1920 svoje stalno bivališče v Avstriji že več nego 5 let oziroma ako bivajo otidi radi zaslužka itd. že več kot tri leta.
Podali smo kratek obris zakona. Naloga finančne in politične uprave kakor tudi naše zakonodaje je pa, da še natančneje proučavajo gospodarsko dalekosežnost tega zakona. Nujno je, da se čim preje narede koraki, ki bodo varovali naše gospodarske interese.
Novi predpisi glede zavarovanja tuje valute.
Dosedanja centrala za plačevanje v inozemstvu (devizna centrala) je vendarle ukinjena ter vrejuje trgovino z devizami in valutami nova naredba. Vkljub odporu vseh pridobitnih krogov vstraja finančni minister pri »zdravi valuti«. Ta se bo morala oddajati pri Narodni banki, njenih podružnicah ali pri drugih bankah, ki imajo vsaj štiri mil. osnovne glavnice in dobijo potrebno dovoljenje od generalnega inšpektorata v finančnem ministrstvu.
'Vsi naši deželni proizvodi se morejo izvažati le za naš denar. Nobeno blago se ne more izvesti iz naše države, dokler ni dokazano, da je inozemski kupec, kateri hoče izvoziti blago, kupil na našem denarnem trgu naš denar za tujo valuto tiste države, v katero gre blago, ter s tako kupljenim našim denarjem plačal blago. Izjeme dovoljuje finančni minister. Istotako more proizvajalec svoj lastni pridelek izvoziti še le potem, ko se je zavezal, da bo tekom dveh mesecev po izstopu blaga protivrednost za blago prinesel v tuji valuti in prodal na našem denarnem trgu.
Kupec blaga sme naš denar kupiti za tujo valuto le pri enem zgoraj omenjenih denarnih zavodov. Pri ravno teh zavodih mora naš proizvajalec, ki izvaža svoj pridelek, založiti oziroma prodati za svoj pridelek dobro tujo valuto.
V potrdilih, ki jih izdaja denarni zavod za tak kup ali prodajo, bo naveden natančen naslov prodajalca devize (valute), vsota tujega novca, kurz, po katerem se je kupčija izvršila, znesek kupljenega našega denarja, vrsta blaga in količina, katera se želi izvoziti in bo odgovarjala po vrednosti kupljenemu denarju. To potrdilo bo služilo obmejni carinami v dokaz, da je vprašanje valute rešeno in koliko blaga se sme izvoziti.
Naš proizvajalec, kateri želi izvoziti lastni pridelek, mora dati pri enem zgoraj omenjenih denarnih zavodov pismeno izjavo, da bo tekom dveh mesecev po izvozu prinesel na naše ozemlje enako vrednost v tuji valuti in to prodal denarnemu zavodu, pri katerem je podal pismeno izjavo, ali na našem denarnem trgu s posredovanjem finančnega delegata ali pri katerem denarnem zavodu, ki je upravičen kupovati tuje valute in devize.
Za tako pismeno izjavo dobi potrdilo, v katerem je naveden natančen naslov izvoznika, znesek, za katerega jamči in množina blaga, ki odgovarja po vrednosti zavarovanemu znesku. Na podlagi tega potrdila bo obmejna carinama pustila blago čez mejo.
Obmejne carinarnice bodo ta potrdila pri prehodu blaga odjemala in je pošiljala generalnemu inšpektoratu v svrho kontrole in 'evidence.
Za. pravilnost potrdil odgovarja banka moralno in materijelno. Istotako jamči zavod za pismene izjave, katere je dal izvoznik-producent.
V poštev pridejo tele tuje valute: frank, lira it., šterlin, dolar, hol. gold., grška hrahma oziroma devize na Pariz, Italijo, Švicarsko, Angleško, Ameriko, Holandsko in Grško. Eno tretjino more (ne mora) vzeti za sebe država oziroma Narodna banka brez vsakih stroškov in provizije, dve tretjini pa smejo denarni zavodi svobodno prodajati uvozni trgovini.
Oni trgovec in tvrdka, katera hoče kupiti tuje valute ali devize za nakup blaga v tujini, mora banki predložiti: 1. potrdilo pristojne oblasti, da je protokoliran, 2. potrdilo trgovske zbornice o obsegu obrata in 3. potrdilo davčnega urada o plačanem davku za preteklo polletje tekočega leta. Na ta potrdila more dobiti tuje valute do 200.000 fr. frankov mesečno, višje svote pa le s posebnim dovoljenjem generalnega inšpektorata. Kdor prosi za tako dovoljenje, mora generalnemu inšpektoratu predložiti višje omenjena tri potrdila.
Tvrdka, katera dobi tujo valuto ali devizo, mora v treh mesecih uvoziti blago, ter to dokazati generalnemu inšpektoratu z predložitvijo spiska kupljenih deviz, navedbo, kje in kedaj je bila deviza kupljena, ter priložiti fakture in originalne deklaracije v dokaz, daje blago za vrednost devize uvoženo. Carinama bo na fakturi označila številko deklaracije, po kateri se je v računu navedeno blago carinilo. Generalni inšpektorat obvesti banke, ki je devizo prodala in uvoznika, da je zadeva v redu. Kdor bi dobil devizo, pa ne uvozil blaga za to, bo kazensko zasledovan. Za druge potrebe, kakor plačila v inozemstvu, za potne troške, za vzdrževanje dijakov, bolnikov in drugo, smejo dajati denarni zavodi za 1000 frankov mesečno čeke, akreditive in plačilne naloge. Za višje zneske mora dati dovoljenje generalni inšpektorat.
Tu smo navedli le tiste točke na-redbe, katere so važne za trgovca. Omenimo, da so dolžnosti in obveznosti, katere nalaga naredba bankam take, da bodo denarni zavodi skoraj gotovo odklonili sodelovanje.
O ti naredbi bomo še govorili.
S3SSS3SSSSSSS3SSS3SS
Kdor se ni plačal lista, naj takoj pošlje naročnino K 30"-
Protestni shod
je sklicala na 8. t. m. Zveza trgovskih gremijev in zadrug skupno z drugimi gospod.-strokovnimi .organizacijami, da protestirajo proti neprimerno visoki trošarini in proti prometnemu davku.
Iz poročila g. Jelačina, načelnika zveze gremijev, navajamo nastopno: Finančni minister zahteva veliko več davkov, kot jih je v ravnovesje proračuna potrebno. Pridobitni krogi niso proti davkom sploh, nego hočejo plačevati toliko, kolikor je za vrejeno gospodarstvo potrebno. Ali tudi te davke damo šele tedaj, ko nam bode vlada podala obračun za leto 1919 in 1920. Vsak reden gospodar napravi bilanco in to mora narediti tudi država. Ne vemo, kam gredo milijoni našega denarja. Nikakor ni na mestu, da vlada tako važne zakone, kot je zakon o trošarini in o prometnem davku, vsiljuje kar naredbenim potom, namesto da bi spravila te zakone pred skupščino.
Mi poznamo in priznavamo potrebo ravnotežja proračuna, ali hočemo pa tudi reda in poštenega gospodarstva z javnim denarjem. Odločno smo proti različnim podporam konzumov in razmetavanju denarja pod pretvezo obnove zemlje, ker je ta denar popolnoma brezplodno in v škodo davkoplačevalcev izdan. Konzumi ne prodajajo čisto nič ceneje, ne plačujejo davkov in pristojbin, pač pa razmetavajo denar, ki ga dobivajo od države. S podpiranjem konzumov se ne pobija draginje, ne koristi konsumentu, škoduje le davkoplačevalcu trgovcu in pa konzumentu, ki bo moral kriti ogromne izgube teh vladnih naprav. 500 mil. dinarjev imajo v proračunu za podporo konzumov. Ta denar je plačal konzument.
Zahtevamo predložitev računskega zaključka za leto 1919/20, hočemo za bremena, ki se nam nalagajo, tudi podpore trgovine, ne pa samih šikan. V Sloveniji je mržnja proti trgovcu postala že šovinistična. Politično časopisje brez izjeme napada in blati trgovca, ga zmerja in obrekuje, kot da bi mi bili največje propalice. Pri nas označuje to časopisje ■ vsakega trgovca, ki si je nekoliko opomogel, za oderuha itd., biti bi morali sami berači. Smo za čiščenje, ali onemogočite delovanje tistih, ki nimajo ne trgovine, ne obrtnega lista, ne plačujejo davkov, pa vendar delajo lepe kupčije, konkurenco trgovcu,, dražijo blago. Te primite, ne pa rednega trgovca.
Zahtevamo svobodo dela in prosto konkurenco. Zahtevamo isto svobodo, kot jo uživa trgovec v Srbiji, isto podporo vlade, katere je deležna trgovina v Srbiji.
Stopili smo danes pred javnost, da protestiramo proti previsoki trošarini in proti prometnemu davku, katerega bi plačevalo le 10 odstotkov prebivalstva, 90 odstotkov pa bi bilo prosto, da pojasnimo javnosti posledice novih davkov za konzumenta in odvrnemo od sebe mržnjo, ki jo časopisje vzgaja proti nam. (Poročevalec žanje najživah-nejše priznanje za svoje poročilo).
Nato prečita g. Ivan Mohorič spomenico, katera je bila soglasno sprejeta in se je odposlala na pristojna mesta in jo deloma priobčujemo tudi v Trg. listu.
Sprejela se je tudi nastopna
I
resolucija.
Zbor pridobitnih stanov (trgovine, industrije in obrti) v Ljubljani dne 8. oktobra ponovno povdarja življensko važnost našega Primorja za gospodarski obstoj in razvoj v vseh naših pokrajinah, ko prihaja reševanje tega vprašanja v akutni in končnoodločitveni štadij, izrekamo ponovno našo vsenarodno zahtevo : Primorje je naše po preteklosti, po jeziku, po narodnem čustvovanju in tvori z ostalo našo državo eno kulturno in gospodarsko jednoto. Brez jugoslov. Reke in Trsta ni razvoja za naše gospodarstvo.
Kralj, vlado v Beogradu naprošamo v tem odločilnem trenotku, da vodi račun o eksistenci naše gospodarske bodočnosti v zapadnih pokrajinah in in da bo vsak gospodarsko nemogoč mir z Italijo izzval v najkrajši dobi novo krvoprelitje.
\
Iz spomenice.
Gospodarski krogi se globoko zavedajo težavnega položaja naših državnih financ in potrebe otvoritve novih dohodkov, da se doseže ravnotežje državnega proračuna in so pripravljeni k vsem v ta namen potrebnim žrtvam. Nikakor pa ne morejo privoliti v to, da finančno ministrstvo po naredbenim potom izdanih davčnih zakonih zahteva od davkoplačevalcev mnogo večje svote kot so za ravnotežje budžeta potrebne. Novi davki, katere zavaja finančni minister v proračunu 1920/21, so bili oktroirani brez vsake finančno-statis-' tične argumentacije in brez vseh gospodarskih podatkov o produkciji, kro-žitvi in konsumu obdavčenih predmetov. Statistična podlaga je izhod za kalkulacijo vsakega preiimiranja in podpisane gospodarske korporacije odklanjajo predloge, kateri niso gospodarsko opravičeni in motivirani ter zahteva, da se pri vsahem takem predlogu zasliši poprej mnenje gospodarskih korporacij in šele na podlagi zadevnih izjav izdela načrt, kateri naj bo pravilnim potom predstavništva vzakonjen. Dejstvo, da se prebivalci Srbije naredbenim zakonom in novim davkom nočejo pokoriti vstvarja nevarnost, da bodo naredbeni zakoni padli v breme novih pokrajin. Načela demokratske države pa zahtevajo, da veljajo za vse državljane enake pravice in enake dolžnosti.
Po formalni strani protestiramo proti temu, da se tako dalekosežne naredbe, kakor je zakon o državni trošarini, obljavlja v Uradnem listu za Slovenijo 23. septembra in stopa že z 20. septembrom v veljavo, torej tri dni poprej predno je bil sploh razglašen. Enako nepravilno je, da je bil važen zakon o davku na poslovni promet razglašen v Uradnem listu z dne f 24. septembra in skopil z dnem 25. septembra v veljavo. Pri tem pa tej naredbi ni bila priložena lista predmetov, katere obdačuje finančni minister s prometnim davkom. Protestiramo proti načinu razglasa o povišanju monopolskih taks, ki je bil objavljen dne 15. septembra z veljavnostjo od
3.	septembra. Trgovstvo, industrija in °t>rt prihaja na ta način v položaj vednih presenečenj, ko ji kar čez noč nastaja popolnoma nova situacija. Gozdarski krogi zahtevajo, da se tako važne naredbe, kakor so davčni pred-pisi jn povišanje drugih pristojbin veže v bodoče na prekluzivni rok vsaj dveh mesecev med objavo in stopanjem v veljavo.
I. Prometni davek. Dalje zahtevamo, da se ukine pobiranje prometnega davka toliko časa, dokler ne bode konferenca strokovnjakov iz krogov interesentov pri finančnem ministrstvu v Beogradu odločila o končni obliki in načinu pobiranja prometnega davka,' dokler ne bo objavljena mesec popreje lista predmetov, katere smatra finančni minister za luksusno blago.
Zahtevamo odločno, da se dovoli trSovstvu plačevanje trošarine od že prijavljenih zalog v mesečnih obrokih do enega leta. Zahteva takojšnjega plačila trošarine od cele momentalne zaloge trošarinskih predmetov bi imela za posledico visoke zadolžitve posameznih firm in bi nastala na denarnem trgu velika napetost glede gotovine.
Podpisane korporacije stoje neod-vratno na stališču enakomernega obdavčevanja vseh pokrajin naše kraljevine in vseh vrst prebivalstva. Radi tega kar najodločneje protestira proti vsaki s p e c i j a 1 n i trošarini za Slovenijo in mesto Ljubljano, kakor jih predvideva člen 162 finančnega zakona. Zahtevamo, da se naredba 338 Uradni list 107 o specijalni trošarini za Slovenijo takoj ukine.
Protestiramo proti tem, da bi samo trgovstvo, industrija in obrt, ki tvorita v naši pretežno agrarni državi komaj 10 °/o vsega prebivalstva morala plačevati cel prometni davek, medtem ko bi bilo vse poljedelstvo, dalje zadružništvo in zadružne centrale kakor tudi raznovrstni zavodi, ki so le preostatek vojnega gospodarstva bili pod pretvezo, da služijo v javnokoristne in humanitarne namene, od davka oproščeni. Znano je, da so se po vojni zadružne organizacije s pomočjo subvencij vlade
iz javnih sredstev močno razvile, medtem pa so se oddaljile od svoje prvotne misije, delovati v prid in dobro kon-sumenta. Zadružne organizacije in njih centrale vršijo danes vse trgovske in bančne posle popolnoma po enakih načelih kot trgovci in se zaradi tega z upravičenostjo in vso odločnostjo mora zahtevati, da tudi one plačajo enake davke kot ostalo trgovstvo. Gospodarske korporacije protestirajo proti temu, da bi se dajalo zadrugam podpore in brezobrestna posojila iz javnih sredštev, ko trgovstvo ni niti tuje valute dobilo za uvoz v nakup.
Zakon o prometnem davku bo po sedanjem predpisu zadel le solidno trgovino in podjetja, ki imajo urejeno in pravilno knjigovodstvo, ker bo tu popolna kontrola mogoča. Verižna trgovina, trgovsko poslovanje analfabetov, katerih je precejšnji odstotek v naši državi, in kupčijsko poslovanje tujcev pa okorni finančni aparat ne bo mogel kontrolirati, ker nimajo ve-rižniki niti poslovnih knjig, niti skladišč niti prostorov.
Po členu 112 zakona o prometnem davku je davčna baza za različne kategorije davkoplačevalcev različna. Prva cUupina mora plačevati prometni davek po denarni vrednosti dejansko izvršenih prodaj, denarni zavodi pa le po skupni svoti kosmatega prejemka od teh poslov. Zahtevamo, da naj bo baza obdavčitve za vse jednaka.
Trgovstvo odločno odklanja zahtevo članka 119 in v straja na zahtevi varstva trgovske tajnosti
V	sedanji verziji ne vpošteva zakon o prometnem davku možnosti izgube v prometnem poslovanju, katera je ravno sedaj radi velike fluktuacije denarnih vrednosti in blagovnih cen, zelo velika. Vsled tega bi se moglo dogoditi, da bi finančna uprava, postopajoč po določilih mrtve črke zakona zahtevala prometni davek tudi od z izgubo izvršenih poslov.
Ker nalaga prometni davek pridobitnim gospodarskim krogom mnogo novega posla in ker je po naših izkušnjah finančni aparat preokoren, da bi bil kos tej ogromni nalogi se predlaga, da finančni minister zviša splošno pridobnino v toliko, da bode kril iz nje one dohodke, katere namerava dobiti iz prometnega davka, kar bi znašalo za Slovenijo okrog 160 miljo-nov kron.
Prometni davek odklanjamo tudi iz tega razloga, ker bi se moral plačati vsaki fazi gospodarske cirkulacije blaga, za vsako trgovsko posredovanje, za vsako predelavo v industriji, pri veletrgovcu in detajlistu, torej v največ slučajih 4 do 5 krat. •
Zavračamo tudi določbo člena 125, da bi bila za pritožbe kompetentna generalna direkcija neposrednih davkov, ki nima primernega aparata tolmačev in poznavateljev slovenskih gospodarskih razmei; in prosimo, da se ta agenda prenese na finančno delegacijo za Slovenijo v Ljubljani.
H*. Trošarinski davki. Podpisane strokovne korporacije ne morejo privoliti v to, da bi se trošarina plačevala v zlatu in sicer po uradnem kurzu, katerega bo določeval finančni minister. Ves čas do sedaj ni finančna uprava vpoštevala kupne sile krone in je zvesta svojemu devalvacijskemu principu sukcesivno zviševala najprvo uradni kurz bančnega dinarja, pozneje pa še agio doklado na zlati dinar. Tako so se tekom preteklega leta naredbenim potom vse postavke uvozne carine povišale v pokrajinah s kronsko valuto od 320 na 700%, torej za več kot 100°/o. Enaka nevarnost' nam preti tudi sedaj. Po določilu čl. 174 finančnega zakona 1920/21 se določa tečaj zlatega dinarja na podlagi tečaja devize New York na beograjski borzi. Agio doklada, katera znaša po zadnji naredbi finančnega ministrstva 100%, se lahko na podlagi določbe gornjega člena vsak moment naredbenim potom zviša za 150%. Tako presenečenje lahko zadene trgovstvo vsak dan. Da se ta preteča nevarnost odstrani in da gospodarski krogi dobijo neko stalno računsko podlago zahtevamo, da se trošarina kakor tudi druhe dajatve, ki so sedaj predpisane v zlatu plačujejo se’ enotno v državnem srebrnem dinarju.
V	splošnem so novi trošarinski davki odmerjeni tako visoko, da bi po sedanji konzumi statistiki donesli na dohodkih državi v Sloveniji do 10-kratno svoto tega, kar je v državnem proračunu preliminirano. Trošarinski davki na eni strani bremenijo konsu-menta pri posameznih živilih in življenjskih potrebščinah, ker podražujejo blago za višji odstotek kakor jih more večina konsumentov prenesti. Posledica tega bi bili novi mezdni boji, nove zahteve zboljšanja plač z vsemi nedo-glednimi spreminjevalnimi pojavi. Ako je vlada resno napobijanju draginje interesirana, potem ne sme sama p od raž e v at i življenjske potrebščine in bi bilo v ta namen potrebno, revidirati postavke trošarin-skega zakona in jih zmanjšati na ono višino, ki je za kritje proračuna faktično potrebna.
Na drugi strani pa novi trošarinski davki predpisujejo trgovstvu in posebno industriji razen pristojbin še stavbene zahteve, katera so pri današnji situaciji neizvršljive, se da bi se ogrozil obstoj velike večine podjetij. Zato zahtevamo, da se z ozirom na ogromne stroške gradb opusti od zahteve, da se morajo tekom dveh mesecev' postaviti za trošarinske predmete posebna skladišča in zidovja okrog posameznih industrijskih podjetij. Posledica visoke trošarine bo tudi zastoj v razvoju že obstoječih industrij, katerih produkti so obdačeni, in pomanjkanje podjetnosti za zgradbo novih podjetij.
Monopoli. Gospodarski krogi se ne skladajo z namero vlade, da se vpelje na sladkor monopol, kakor tudi ne s tem, da bi prišle vžigalice, cigaretni papir, sol in petrolej v izključno upravo monopolne uprave. Trgovstvo Slovenije predlaga, da ostane promet s temi predmeti prost, kakor je bil dosedaj, proti plačanju monopolne takse. Prevzetje teh predmetov v upravo monopola, bi bilo zvezano z veliki stroški za stavbo potrebnih skladišč in razširjenje finančnega aparata, vendar pa bi prebivalstvo ne imelo nobene ga-, rancije za nepretrgno in zadostno preskrbo z naštetimi predmeti. Monopolne takse, ki bo sile z naredbo z dne 3. septembra ponovno povišane, podražujejo užigalice, katerih ena škatljica stane povprečno 52 vinarjer za 100%, sol, katera stane na meji v najugodnejšem slučaju 1.55 K za 4 K, t. j. za 260% in petrolej, ki stane sedaj povprečno 15 do 16 K za 9.60 K, torej povprečno za 60%.
Priložitev trošarinske linije za Ljubljano. Trgovstvo mesta Ljubljane protestira proti odredbi štev. 8803 finančnega ministrstva, da se razširja užit-ninska čfta v Ljubljani na mejo sedanje politične občine Ljubljana. Trgovci grosisti imajo za dosedanjo užit-ninsko linijo po večini svoja skladišča za prodajo na debelo za svoje odjemalce na deželi. Vsled preložitve linije, bi se morali po večini svojih sedanjih skladišč preseliti za novo trošarinsko linijo ter si tam postaviti nova skladišča. S tem bi Ljubljana izgubila na prometu in svojem trgovskem pomenu, ne glede na stavbne težkoče, ki danes podobno premestitev podjetij onemo-gočujejo.
Trgovstvo Slovenije ugotavlja, da je reparticija davka na vojne dobičke nepravična. Po njen bi morala Slovenija ki tvori teritorijalno in po številu prebivalstva 1/12 cele kraljevine od celotnih davkov v znesKU 305 miljo-nov dinarjev plačati 70 miljonov dinarjev, torej skoro eno četrtino, medtem ko je vendar znano, da je Slovenija tekom vojne, kot etapa soških armad gospodarsko neprimerno več trpela, kot nekatere druge pokrajine kraljevine.
Dopisi.
Pomagajmo svojim ljudem do kruha. Trgovina in obrt se približuje normalnemu tiru. Že so pričeli prihajati trgovski potniki tujih tvrdk ; danes so še maloštevilni, toda prej ali slej jih bo dovolj. Ti potniki so seveda tujci, večinoma Židje, pri nas dokaj ponižni, zunaj pa najbrže zabavljajo čez našega trgovca in naš narod, kakor je bilo to običajno pred vojno. Na slovenskih
trgovcih je, da preskrbijo mnogim našim ljudem kruha in prilike, da se v tujini izobrazijo in izvežbajo v trgovini ter si pridobijo tistih izkušenj, ki so nam tako potrebne in katere more nuditi le razvita trgovina v tujini. V spomladi lanskega leta je v nekem članku omenil strokovni soc.-dem. časopis »Der Kampf«, da so velike tvrdke začele nastavljati tujejezične nastav-Ijence, ker sklepajo, da bode trgovstvo v novoustanovljenih državah kupovalo v prvi vrsti od tvrdk, ki bodo imele nastavljence, zmožne jezika kupovalca. Jugoslovanski trgovci morajo dokazati tujim tvrdkam, da jim je res potrebno zaposlovati naše jugoslovanske nastavljence. Zato pa ne kupujte od tvrdk, katere pošiljajo tujce, ne naročajte pri tvrdkah, ki ne morejo odgovoriti v našem jeziku, ne dopisujte v tujem jeziku, ne sprejemajte tujejezičnih odgovorov in ponudb. Na "ta način bo nastala v tujini potreba naših ljudi. Tuji trgovski potniki bi pri vstopu v našo državo morali plačevati posebni davek, ki bi se naj ravnal po državni pripadnosti oziroma narodnosti potnika Čeh in Poljak naj bi plačevala drugačni davek kot Avstrijec, ta drugačnega kot potnik iz Nemčije. Jugoslovanski potniki bi naj bili davka prosti. Trgovski list naj smatra za svojo dolžnost delovati za naše trgovske potnike in trgovske zastopnike, naj dreza in vzpodbuja, da bode naše trgovstvo vršilo svojo narodno dolžnost in tako pripomoglo našim ljudem do kruha v tujini, da si pridobijo tam trgovskih znanosti, izkušenj in popolnosti, vidijo tujo trgovino in njeno poslovanje, a naš jezik pride do veljave pri tujih tvrdkah.	G.	C.
Luksozno blago. Vsa površnost odločujočih činiteljev se kaže v postopanju glede uvoza luksoznega blaga.
V	marcu t. I. so nenadoma prepovedali uvoz .takega blaga brez ozira na to, ali imajo trgovci tako blago naročeno in plačano ali med potjo, ali že na carinarnah itd. Pol leta pozneje so dovolili uvoz blaga, ki je bilo do 23. marca naročeno ali plačano. Pol leta pozneje so naredili to, kar bi morali toliko mesecev prej, da bi prihranili trgovcem in občinstvu občutno izgubo. Z zabranje-vanjem uvoza takega blaga pa je država sebi največ škodovala a tihotapcem in verižnikom omogočila izkoriščanje občinštva. Luksoznega blaga lahko dobi, kolikor kdo hoče, ker ga donašajo tihotapci. Država izgubi carino, korupcija je narastla, uradništvo se podkupuje, da propušča tako blago: Iz zanesljivih virov in od samih tovarnarjev znamo, da gre mnogo takega blaga v Jugoslavijo, posebno pa na Hrvatsko in v Srbijo. Našemu trgovcu so zabranili uvoz šolskih zvezkov, žid pa jih je pripeljal brez ovire cel vagon. Svilnatih bluz je na razpolago, kolikor jih kdo hoče, seveda ne pri legitimnem trgovcu nego pri tihotapkah in veriž-nicah, ki skoraj vsak dan ponujajo od trgovine do trgovine to blago. Omenimo še, da je v kompenzacijskim dogovoru z Avstrijo navedeno med kontingenti tudi luksozno blago. Na eni strani vlada prepoveduje uvoz takega blaga, na drugi strani pa sklepa pogodbe na tako blago. Ali ni tu precej površnosti, da ne rečemo kaj drugega! S tem vlada sama priznava potrebo takega blaga. Glede uvoza luksoznega blaga naj vlada izda bolj pametne odredbe. Kakor kaže izkušnja, uvoza takega blaga ni mogoče zabraniti, Na luksozno blago naj se uvede visoka carina. Kdor hoče luksus naj ga plača drago. Država bo dobila" lepe zneske na uvozni carini, 'tihotapstvo s takim blagom bo ponehalo ali vsaj omejilo, verižniki ne bodo mogli guliti kupca a uradništvo ne bo izpostavljeno nevarnosti korupcije in podkupovanja. Glede presojanja, kaj je luksus in kaj ne, naj se postopa pametno. Po našem skromnem mnenju šolski zvezki, risalni papir ali krtačice za zobe niso luksus.
Ptujska okolica. Okr. glavarstvo Ptui je izdalo na orožnike postaje povelje, ki se glasi: Sl 6518/11 od 8./10 1920 zaplenite pri trgovcih vsa jajca, katera so nakupili dražje kot 2 krone komad in sporočajte, katerim trgovcem ste zaplenili. Vodja glavarstva Dr. Pirkmaier. Čudno, trgovcem se zaplenijo jajca a verižniki in tihotapci hodijo po vaseh
in kupujejo po 2.50 K 2.80' K komad.. Ako trgovec tako ne plača, kot ve-rižnik na domu, ne dobi jajca. Trgovec mora več plačati, da mu prineso kmetice v trgovino in da ne da verižniku in tihotapcu, ki ne plača vinarja davka. V zahvalo pa se mu dela sitnosti. Gospod glavar 1 Prosim poskrbite enkrat, da nebo hodilo toliko delamržnih ljudi za jajci. Dajte ' strogi nalog občinam in orožnikom, da vsakega nele-gitimiranega nakupovalca takoj prime potem bode enkrat vsaj red. Ti tihotapci navijajo ceno, legitimiran trgovec gleda žalostnim srcem to igro a pomagati si ne more.
Iz trgovske prakse.
Pazite na tiskovine. Tudi vojna ni veliko izpremenila nazorov trgovskih krogov glede tiskovin, t. j. okrožnic, oglasov, cenikov itd. ter prejemnik še danes dene take poštne pošiljatve na stran ali pa kar v koš. V tem oziru ne uživajo izjeme niti s pomočjo indigo-papirja ali hektografa ali roneostroja pomnoženi dopisi. To početje je popolnoma nepačno. Danes, ko je poštnina naravnost ogromna, poskuša trgovec in industrijec zmanjšati te troške z razpošiljanjem tiskovin, čeravno so tudi te drage. Zato pa ne odloži poštne pošiljatve, katera se ti dostavi kot tiskovina, kar na stran, nego preglej, saj je vmes lahko tudi kako naročilo. Resnični trgovec me razume.
Ministrske naredite.
Trgovina z volno, kožami in la-mm zopet prosta. V 9. štev. našega lista smo priobčili naredbo, po kateri je trgovina z izdelki tekstilne in ko-žarske industrije prepovedana, a volna, kože in lan so pod zaporo. Danes moremo poročati, da je ta naredba razveljavljena in je trgovina z vsemi izdelki tekstilne in kožarske industrije popolnoma prosta. Zvedeli smo, da je tovarnar Vlado Ilič skupaj s tajnikom beogradske komore Sreta Predidem toliko časa rovaril pri vojaških oblastih, da je dosegel zgoraj navedeno naredbo. Hotel je delati dobre kupčije, kakor jih je bil navajen doslej. Na zborovanju odposlancev prizadete industrije pa so dognali, da industrija lahko krije vse potrebe naše vojske z delom skoz 8 do deset tednov na leto in tedaj ni nikake potrebe, da se onemogoči vsaka trgovina in zavre prosti promet s surovinami. Usnjarne so se obvezale, da bodo dale vojski na razpolago vsako zahtevano množino, po najugodnejših pogojih. Zgoraj navedena naredba je hotela ustvariti nekako centralo, ka-koršne je imela tekom vojne poginula Avstrija.
Uvozne carine prosti predmeti.
1.
Uvozne carine so prosti nastopni predmeti ne glede na deželo, iz katere prihajajo, in na to, ali so za uvoz prepovedani ali ne, ako jih neposredno uvažajo državne ali samoupravne naprave in zavodi ali induztrijci, obrtniki, kmetovalci in njih združbe, za svojo potrebo ali za potrebo svojih članov: parni kotli z vso jjripremo za stalne in premične parne stroje ; vsi stroji in vsi motorji, ki se gibljejo z kakršnokoli silo, in njih deli; transmisije, transformatorji, kondenzatorji, akumulatorji, elektrode v teži nad 5 kg, električne cevi, kabli in,drugi prevodniki za električne toke; aparati, priprave, kalupi in orodje za kakršnokoli vrsto industrije, kmetijstva in obrta ; sesaljke in mostne tehtnice; vsa olja za mazanje in sredstva za konserviranje kotlov, strojev, motorjev in orodja; plinovo olje, nafta, bencin in vsa druga mineralna olja razen cerozina, ki se uporabljajo za izvajanje gibalne sile strojev in motorjev; premog in črno oglje in briket.
Omenjeni uvozniki so glede uporabe uvoženih predmetov podrejeni carinskemu nadzorstvu po določilih, ki jih še predpiše minister za finance; za zlorabo uvoženih predmetov pa se kaznujejo po členu 163. ‘carinskega zakona.
II.
Nastopni predmeti se oproščajo carine ob pogoju, navedenem v prejšnji
točki, in samo, če teh predmetov ni v državi ali če jih ni v zadostni količini : ves stavbinski materijal ; materijal za električne, vodovodne, plinske in tvor-niške instalacije ; ponožni kemijski materijal in barve za predelovanje predmetov ; sirovine za podelovanje ; polizdelki, ki služijo za tehnično predelovanje predmetov, po prejšnjem odobrilu generalne direkcije carin.
III. .
Brezpogojno se oproščajo uvozne carine : vsi neluksozni čolni in neluk-sozni brodovi (ladje za prevažanje potnikov in blaga, pontoni, vlačilnice, bagri) vsake vrste ; tračnice premikala, vagoni, vagoneti in drezine za vse vrste železnic.
IV.
Po minimalni tarifi se ocarinjajo : predmeti, navedeni v točki I., če jih uvažajo uvozniki, ki nimajo pravice, da bi bili oproščeni carine; predmeti, navedeni v točki II., če jih uvažajo uvozniki, ki nimajo pravice, da bi bili oproščeni carine, in če teh predmetov ni v državi ali če jih ni v zadostni količini; tiskarske črke in tiskarski materijal brez razlike; kartonske, lesene ali pločevinaste škatle za amba-lažo blaga; steklenice za pivo in mineralno vodo; vata, bombaževo predivo, bombaževi konci, newseelandski lan, vlakna kokosa, volnena prediva razen vezilne prejice ; vreče iz kakršnegakoli materijala, ki služijo za am-balažo in odpremo industrijskega blaga in kmetijskih proizvodov.
V.
Za vse predmete, omenjene v gorenjih točkah, se ne pobira nošnina, če uvozniki ob merjenju in ocarinjanju uporabljajo nosače, ki jih plačajo sami.
VI.
Ta odločba stopi v veljavo dne 23. septembra 1920.
Zaradi pravilnega uporabljanja zgoraj navedene odločbe se daje carinarnicam nastopno pojasnilo:
K točki I. odločbe:
lndustrijci in obrtniki morajo z deklaracijo vred predložiti potrdilo pristojne trgovske in obrtniške zbornice (v novih pokrajinah), industrijske, oziroma obrtne zbornice (v Srbiji), da so res industrijci, oziroma obrtniki, in da uvoženi predmeti služijo za potrebe njih industrijskih in obrtnih podjetij. Za kmetovalce izdajajo taka potrdila kmetijske zagruge, katerih član je uvoznik.
Ako so združbe same uvozniki, takih potrdil ni treba.
Za predmete, omenjenje pod št. 5. in 6., je treba odobrila ministrstva za prehrano in obnovo dežel (C br.-23.179 z dne 7. novembra 1919. in C br. 3003 z dne 28. januarja 1920.).
Omenjena potrdila in odobrila pridržujejo carinarnice kot prilogo deklaraciji.
O uvoženih predmetih morajo uvozniki voditi knjige, iz katerih je razvidno, kje in za kaj so bili uporabljeni. Carinska oblastva so upravičena,, uvozniki pa zavezani, odposlancem carinskih oblastev dopuščati vpogled v te knjige, in njih podatke zrav-navati z dejanskim stanjem. Če so se uvoženi predmeti uporabili ali se poizkušali uporabiti za kaj drugega, ne pa za to, zaradi česar so bili oproščeni, se uvede zoper odgovorne uvoznike carinsko-kazenska preiskava in taka dejanja se kaznujejo po členu 163. ca-rinskena zakona.
K točki II. odločbe: Okolnost, da uvoženih predmetov ni v državi ali v zadostni količini, morajo uvozniki ob carinjanju dokazati s potrdilom ministrstva za trgovino in industrijo. Taka potrdila je treba predlagati tudi za predmete, omenjene v št. 2., točke IV., odločbe. Ta potrdila pridržuje carinarnica kot prilogo deklaraciji.
Za carine prosti uvoz predmetov, navedenih v št. 5., je treba poprejšnjega odobrila generalne direkcije carin. Potemtakem morajo uvozniki pred vsako uvozno ekspedicijo generalni direkciji carin po carinarnici, kjer naj se izvrši uvozna ocarinitev, predložiti prošnjo, va kateri naj točno opišejo polizdelke, in gotovi fabrikat, ki se izdeluje iz teh polizdelkov.
!
Iti
Ljubljana
veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom. Točna in solidna postrežba!
2, 50-11
Usali trgovec
doseže povoljen uspeh in lep dobiček pri prodaji
pravega kranjskega
Razpošiljamo od 15 kg naprej v poljubnih količinah po najnižji tovarniški ceni. Strokovnjaki so priznali našo kakovost kot najboljšo!
HROOflT l KOMP.
Ljubljana.
I. C. MAYER
LJUBLJANA STRITARJEVA ULICA
MANUFAKTURA
62, 10—5^
ENGROSS - ENDETAIL
 j j-m-iri-m      - *   ‘
(?=__=□ IVAN JAX IN SIN
Špecerijska in delikatesna trgovina na debelo
I
Ljubljana
Resljeva cesta št. 3. — Sv. Petra cesta št. 35.
Zaloga: vin, salam, likerjev, mineralnih
vod.
13,20-11
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 15.
Šivalni stroji In stroji za pletenje
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena leta 1867.
Vezenje poučuje brezplačno
Pisalni stroji .Adler1.
Ceniki zastonj in franko. KInlftffl iz prvih tovaren. - DOrkopp, Stvria, Zatasno znižane cenel IVUIljU Watfenrad.	9,	15—3
□=
80, 20-7
'RDRIFf '
VHNILIN-5EDER PRHŠRK Zn PECIMO
RDRIR PROIZVODI l   LJUBLJANO
T-furiTB
m
Semena za preprodajalce
priporoča
SEVER S KOMP.
ljublJana.
Kupujemo deteljno, repno, korenjevo in travno seme, suhe gobe ter vse v našo stroko spadajoče predmete.
14, 20-9
Na debele.	\
Fr. Zebal I
■
Rudnik—Ljubljana j
Dolenjska cesta.	»
Telefon interurban št. 430. «
i	m
Priporoča	k
petrolej v lesenih sodih 5 sveče, sol, riž, sladkor \
v kockah in kristal. :
■
D D
Kupujem po najvišjih dnevnih ; cenah in v vsaki množini b
fiŽOl Zahtevajte ponudbe!
82, 15-5
I
i
Za kvalifikacijo stavbinskega rna-terijala so merodajna pojasnila, izdana z razpisom C br. 310 z dne 3 januarja 1920.
K vsem točkam odločbe:
Potrdila ali odobrila, ki se predlagajo po izvršeni carinski ekspediciji zato, da bi se doseglo povračilo plačane carine, se ne jemljejo nikoli in od nobenega uvoznika v postopanje.
Razno.
Tuja glavnica v naši državi. Dr.
Velizar Jankovič je v nekem belgijskem časopisu zopet zastokal, da se nahaja naša država v žalostnem stanju in če se ji hitro ne pomore, bo nastal jako nevaren položaj. Manj stokanja, pa več dela, bi bilo veliko bolj na mestu. S stokanjem ne koristimo v tujini našemu ugledu in našemu kreditu. Je pač vseeno ali stokamo ali se hvalimo, ker naši »zvesti« in »veliki« zavezniki itak ne bodo ničesar dali, saj bi nam radi še tistih borih par odstotkov odškodnine odjedli. »Zavezniki delajo na to, da bi prav poceni vse pokupili, kar se kupiti da pri nas, kakor so pokupili skoraj zastonj vse premoženje Avstrije.
V	tem izmozgavanjn so naši zavezniki res »veliki«.
Nacionaliziranje kemičnih tovarn v Lukavcu in“Jajcu ter livarne v Zenici je izvedeno in s tem ukinjeni škodljivi sekvestri. Na pr. tvornica v Jajcu je dajala mesečno do 300 vagonov jekla, pod sekvestrom samo 60 vagonov. Država bo podjetja podpirala v vsakem oziru.
Višek . . .! Nova doba je v 121. številki prinesla članek na drugi strani, v katerem je tale stavek : »V ekspresnem vlaku in v spalnih vozeh se vozijo najbogatejši ljudje, med njimi sila mnogo lopovov, ki žive nobel od ropanja bodisi kot verižniki, bodisi kot industrijalci, izvozniki in uvozniki«. O. Kukovec, ali je' primerno, da pustite svoje bivše volilce tako zmerjati in kar vse industrijce in trgovce imenovati lopove? Z norci razpravljati o potrebi pameti bi bilo brezplodno delo in tako bi bilo tudi brezplodno mazaču dotičnega ■članka dokazovati njegovo neumnost v presojanju delovanja raznih stanov, Poživljamo trgovske in industrijske kroge, da dajo primeren odgovor na tako sramotenje, saj so volitve pred vratmi l
Neutemeljeno veselje. Na protestnem shodu Zveze gremijev in drugih gospodarskih organizacij je nek govornik nerodno izrazil neumestni stavek, pri katerem so Obrazi nekaj obiskovalcev prav široko razlezli in smo že mislili, da bo ustna razpoka nastala •od ušesa do ušesa. Ta gospoda naj ne zida upov na nezadovoljnost, ker kljub raznim težavam se bo razcvetaia naša Jugoslavija in ne želi noben poštenjak pod Habsburgovce. Komur ni prav pri - nas, svobodna mu pot v Avstrijo !
Izvoz hmelja iz Češke. Čehoslo-vaška je dovolila izvoz 50 vagonov hmelja. Blago mora biti vedno naslovljeno le na pivovarne. Maksimalna cena ni določena.
Zveze z Južno Ameriko. Gospodarska pisarna Dr. Černe nam sporoča, da jo je naprosil g. Franc Krašovic iz Argentinije za sledeče javno obvestilo: »Ker se je precej naših rojakov obračalo dosedaj na posamezne osebe v Argentinijo za informacije, se sedaj javnost opozarja, da naj se vsa vprašanja, v katerihkoli zadevah izključno naslavljajo le na društvo »Defensa na-tional Jugoslava Jadran, Calle Victoria 618, Buenos Aires, Argentina. To društvo je v južni Ameriki največje in naj-starejše ter izdaja svoje lastno glasilo tako, da potom istega služi najbolje za informacijo. Ker bodemo prejalislej morali stopiti v trgovsko zvezo z zunanjim svetom, je za nas največjega pomena, da gojimo stike z našimi rojaki zunaj, ki so si ustvarili že svoje trdno stališče. Potom njih nas bodo spoznali tudi drugi in ako je naša trgovina reelna, moramo uspeti. Naš list bo od časa do časa prinesel kratka poročila o teh naselbinah, tamošnjih proizvodih in njih potrebah po našem blagu, tako da bo mogoče napraviti stalno zvezo, po kateri se bodo lahko navezali trgovski stiki.
67 miljard mark znaša primanjkljaj Nemčije v letu 1920. Državni zbor je sklenil, da se mora z največjo strogostjo varčevati.
Konec socializiranja. Avstrijo imajo v rokah socialdemokrati in so seveda takoj začeli s socializiranjem zasebnih industrijskih podjetij. Sedaj pa državni urad za trgovino namerava vsa »državna« podjetja izročiti privatni podjetnosti in bi bila država udeležena le na dobičku.
Cene krom; irja in mleka na Češkem. Ministrski svet je določil ceno krompirja za konsumenta po K 42'—. Mleko stane konzumenta K 2'— liter.
Predolgo čakajo. Novčnice po 10, dve in eno krono avstroogrske banke, ki so po dveh letih preobrata še vedno v prometu pri nas, so že v groznem stanu in popolnoma nesposobne za promet. Zato je res najskrajnejši čas, da država spravi iz sveta te cunje. Ni zadosti, da sedaj lahko plačujejo stranke davke s temi novčanicami v vsaki množini. Da v dveh letih ni bilo mogoče preskrbeti drobiža, je neverjetno.
Nakupovanje starega železa. Da se vredi nakupovanje in promet s starim železom, so s posredovanjem Deželne vlade ustanovila železoindustrij-ska podjetja Jesenice, Store, Ravne, Borovlje, Zenica družbo s sedežem v Ljubljani. Ta družba bo imela nakupovanje starega železa v rokah.
Uvoz luksoznega blaga. Rok za uvoz je podaljšan na štiri mesece, računajoč od dneva prejema uvoznega dovoljonja. Dovoljen je nov rok za vlaganje prošenj in sicer od 8. do 27. t. m. Prošnje, katere so bile zadnjič prepozno vložene, se bodo vpoštevale pri prihodnji rešitvi. Prošnjam morajo biti priloženi nepobitni dokazi, da je bilo blago naročeno res pred 23. marcem 1.1.
Tržna poročila!
Olje. Iz Dalmacije poročajo, da je olivno olje za 300 odstotkov dražje.
Zrnje in moka.
Zombor pšenica 9.40, koruza zdrava 3.70 do 3.80, pokvarjena 2.80 do 3.00.
Osijek koruza 3.80, oves 2.50 do 2.80, pšenična moka 14.40 do 14.60.
Skoplje pšenica 2.60, rž 1.70, koruza 1.70, ječmen 1.50, oves 1.20 pšenična moka 3.20, koruzna moka 2.20.
Semena. (Praga). Radi dovolj-nih ponudb so cene omahujoče. Letošnji pridelek sicer ni nazadoval v ceni, pač pa je lanski pridelek dokaj cenejši. To velja posebno za rudečo deteljico. Cene so : rudeča deteljica K 2000 do 3500 bela 3500 do 7500, švedska 2500 do 4500.—, inkarnat K 350.— do 440.—, esparseta K 350.— do 450.—. Kimna K 950.— do 1100.—. Zelje K 27.—, jabolka K 90.—, čebula moravska K 280.— vse za 100 kg v češk. kronah, nakladalna postaja. Ponudbe sena in slame so pa nezadostne, zato ,raslejo cene. Cene: za slamo K, 20.— do 65.—, seno K 85.— do 130.—, po kakovosti in izvoru.
Pšenica na svetovnem trgu. Na
severoamerikanskih tržiščih je pšenica popustila vsled poslabšanja evropejskih valut in vsled tega otežkočene nabave zrnja v Ameriki. Evropske države skušajo svojo potrebo za sedaj kriti z lastnim pridelkom in odlašajo z nakupom v Ameriki. Na' newjorški borzi je notirala pšenica v maju 340 cent* sredi septembra 296 in sedaj notira za december 220 cent, za marec pa 230 cent.
V	združenih državah znaša letina 533 mil. bušelnov ozimine in 238 mil. bu-šelnov jare pšenice.
Kanada je pridelala 285 mil. bušelnov (lansko leto 193 in predlansko 189 mil.) Kanada daje najboljšo pšenico »manitoba«.
V	Indiji stoje setve dobro, zato je izvoz 400.000 ton pšenice dovoljen.
Avstralija pričakuje, dobro letino. Setve stoje jako dobro. Pridelek pride v decembru na trg in bode naj-brže potlačil visoke amerikanske zahteve. Pričakujejo znatnega padca cen na svetovnem trgu.
Hmelj.
Letošnja letina hmelja na Bavarskem znaša 55,000 met. stot. Lansko leto pa 28.736 met. stot.
cene
Žatec, 9./10. 1920. Prodajru- cene zvišujejo, ker hmeljarji nočejo pro-:i vsled tega le neznaten promet,
se  ................
dati ■— vsled tega le neznaten ] 4400—4600 č K za 50 kg.
Niirnberg: Mirno, nespremenjeno. Žatec. Živnosindikat je kupil večje nožine graščinskega hmelja po kron 500.— do 4500.—.
m 4300,
Posredovalnica služb.
Proste službe Upravništvo Trg. lista 've za več prostih mest in sicer se sprejmeta dva dobra knjigovodja (amerik. knjigovodstvo), dva korespon-denta in ena ali dve strojepiski, izvež-bani kontoristinji. Kdor želi katero teh mest, naj pošlje ponudbo s prepisi izpričeval na upravništvo. Upravništvo prosi le, da ponudnik priloži 50 par v znamkah za poštnino in troške.
Ustnica upravnKtva.
Cenjene naročnike, kateri še niso poravnali naročnine, prosimo, da se požurijo. — Upravništvo je prejelo te dni par dopisnic, s kojimi prosijo naročniki, da se jim vpošlje položnice. Ker je naslove težko zbirati in vlagati posameznikom položnice,, ki so bile itak vsem že poslane, prosimo, naj blagovolijo tisti, kateri so pološnico založili, vposlati znesek po poštni nakaznici.
Manufakturna trgovina
na drobno in debelo
J. KOSTEVC
Ljubljana, Sv. Petra c. 4
priporoča veliko zalogo manufak-turnega blaga po znižanih cenah
preproge srbske domače ročne industrije
po ugodni ceni. V zalogi so še velikosti 45-45, 43/110,64/136, 67/194, 102/158, 134/134, 136/204, 170/246, 210/274, 235/300, 272/304.	19,	11-6
Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku
ponuja:
žvepleno kislino, solno kislino, kristalno sodo, grenko sol, Glauberjevo sol, kalijev soliter, pralni prašek, umetno gnojilo (Superfosfat), rudeče barve, zeleno gaiico. — Nanovo vpeljane specijalitete: raznovrstne tinte v kakovosti prvih nemških znamk, modrilna esenca mo-drilni prašek, modrilne kocke in mo-drilne kroglje.	101,	5—1
Šampanjske kleti
t ra & 119., pito
prej W. Hintze
pripora Joiperial" in jiieV.
Brzojavni naslov: Čučekcie, Ptuj.
 "  94, 5—1
Tovorno lesenih žebljev Ivan Seunig mi.
Tacen pod Šmarno goro.
Priporoča lesene žeblje, izdelane po amerikanskem načinu. Kakovost nedosegljiva, so lepe barve in iz trdega lesa. Vzorci na razpolago. 103,3-2
J. KOPAČ, svečarna
Ljubljana, Celovška cesta 90. Priporoča voščene sveče, zvitke, sveče za hišno rabo in kadilo.
Kupuje 6°. 20-10 čebelni vosek, suhe satine, kap-ljine po najvišji dnevni ceni.
LENASI & GERKMAN
Ljubljana
Stritarjeva ul. 4 — Lingarjeva ul. 2
Trgovina* s suknenim, modnim in manufakturnim blagom.
Na debelo. 6i, 20-9 Na drobno.
TONE MALGAJ j
j	■
: stavbeni, pohištveni pleskar £ “	in ličar 16,52-4 t
l LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 6. [ ■ ■
S Zajamčeno predvojno blago :
V
za portale in prodajalne.
‘ a
J
VELETRGOVINA
Cesta na Gorenjsko železnico št. 1
priporoča
raznovrstno žganje, kakor slivovko, rum, brinjevec in konjak. — Vedno velika zaloga kolonijalnega in špecerijskega blaga.
= Konkurenčne cene. =
Telefon interurb. štev. 246.
b«- Zahtevajte cenike! w
71, 10-8
Na debelo.
Na drobno.
Leopold Peunleli KNJIGOVODJA
Ljubljana - židovska ulica 4.
Trgovina s papirjem. Šolske potrebščine. - Razglednice.
106, 52-2
Na debelo. Na drobno.
išče velika družba.
Zmožen mora biti amerikan-skega knjigovodstva. Železninarji imajo prednost. - Ponudbe na poštni predal 29, Ljubljana I.
4^
OJ
cr
0
1
<1
Največja organizacija ielezninske stroke v Jugoslaviji
Veletrgovina z železnino
D. Rutah, Celje
(Obstoj tvrdke 120 let.)
Ima vedno v zalogi
vse potrebščine za stavbeno obrt, rokodelstvo, gospodinjstvo, poljedelstvo, industrijo.
Slovenske komisijske knjižite
z dvema kopijama, v prvovrstni predvojni kakovosti in
trgovske odiemnlne
ima na skladišču
Prešernova ulica štev. 1
Tovarniška zaloga papirja in pisalnega orodja. — Specijalna trgovina vseh pisarniških potrebščin
Brzojavi:	Papiršef	Maribor
Telefon interurban štev. 148
91, 2—2
Ljubljana, Gradišče St. 9.
Priporoča zopet raznovrstne sladkorne izdelke na drobno in debelo. Kandite, prvovrstno suho blago, čokoladne in desertne bonbone, pristni malinovec in marmelade.
Cene zmerne. Postrežba točna.
Poštne pošiljatve začasno izključujemo, ker primanjkuje zabojev.
97, 3-2
Rudolf Pevec
trgovec v Mozirju.
Na debelo:
hmelj, jabolka, žito, vino, manufaktura in špecerija.
68, 12-7
M
mm
Ko debelo!
Ha drobno!
VI	•
ltia i m
Ljubljana. Canharjevo nabrežje il.l
priporoča svojo izredno bogato zalogo različnega železnega blaga po nizkih cenah!
Točno In solidno postrežbo!
Ha debelo! 20-2 Ha drobno!
iuo ~
ncairtcaacacacacaaacacacaa
PRVI MESTNI MLIN V CELJU
PRIPOROČA
VSAKOVRSTNE MLEVSKE IZDELKE
V ZNANO NAJBOLJŠI KAKOVOSTI. - DNEVNA DELAZM0ŽN0ST 80.000 kg.
M9MOM«M»NMSMMNn>98SB98li8«ia«OrjMMN»WmM«HIMaMM»NNMHSMMfMMMn«MMM
i LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
V LJUBLJANI
1
O
i
Delniška glavnica 50,000.000 K • ••
STRITARJEVA ULICA 2 •MHNtMNMNMMIMeMMM«
Obrestuje vloge v tekočem računu in na knjižice najugodneje ter plačuje sama rentni davek.
Kupuje in prodaja devize, valute in efekte vseh vrst.
Eskontuje in vnovčuje menice in devize na tu- in ino-
• zemska mesta.
Sprejema vsa borzna naročila na tu- in inozemske borze in jih vnovčuje najugodneje.
Daje vsakovrstne predujme na blago, efekte itd. Dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji. Daje informacije v vseh v bančno stroko spadajočih zadevah.
i |
•M
n caaac3i=aacjc3cacac3c3c3i
n Društvo lesnih trgovceu dravske doline
D D
D
a
D D D D D Q
a n
D D D D 0 D
Rezervni zakladi okrog 45,000.000 K.
• • •
Brzojavni naslov: Banka, Ljubljana. - Telefon 261 in 413.,
• ••
Račun čekovnega urada v Ljubljani št. 10.500.
• ••
Ppdružnice:
Split, Celovec, Sarajevo, Trst, Gorica, Celje, Maribor,
Borovlje in Ptuj. '	78,4-2
*
D D D
a
D
n
D D D D
v Mariboru q
Aleksandrova cesta štev. 45 D kupuje in prodaja d
rezani in tesani les 8
v vsaki množini po dnevnih jj cenah. 23,52-11 q
dcj. jaaaaaaaaaaaa
.....
1=3
cn tr»
17, 24-11
fl.
Gosposvetska cesta 1
priporoča svojo zalogo železnine, poljedelskih štrojev in železnih blagajn na debelo.
ca
d
ca
a
Mr
VvVVVVfVI
\
Zvonarska ulica 5 (S).
Telefon 9. - Brzojavi ,Montana1. Import. Eksport.
Prodajamo in kupujemo na debelo
Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko. 65, 26-11
Zahtevajte povsod
| ILIRIJA |
l krtu za Čevlje i
■ ■
■ dalje Ilirija čistilo in čistilni pra- ■
S š^k za kovine, parketno voščilo, !
jj lak za usnje, vaseHn in kolomaz 5 : :
■ iz domače tovarne kemičnih izdelkov •
I Golob S Ko. |
5 Ljubljana-Vič. 5
[ena in kvaliteta povsem konkurenčna.
102, 20-2
Priporoča se veletrgovina
/
Fran Derenda, Ljubljana
105,20—2 Emonska cesta 8.
Brzojavi: Derenda Ljubljana. Telefon interurban štev. 313.
Podružnica: DUNAJ II., Obere Donaustrasse štev. 105. Zastopstva: ZAGREB, ZEMUN, SARAJEVO.
Glavno zastopstvo svetovnih čehoslovašklh tovoren.
Sukno, hlačevina, podloga. - En gros.
Konfekcija
v bogati izberi, od najfinejšega do najpriprostejšega kroja in izdelave.
i
Anton Tone]c In dru!
2v£a,rIToor, T-u-groslsfvIja,
v
trgovina s kolonijalnim, špecerijskim blagom, in
deželnimi pridelki na debelo.
Brzojavi: Tonejc Maribor. — Telefon št. 68. — Čekovni račun št. 11.668. Tekoči račun pri Ljubljanski kreditni banki v Mariboru.
UVOZ. ----- IZVOZ.
sIZTTOZ JAJC.
i.»*
K ■ ■
K ■ ■
/V
*■■■■■■■■■■■■■■■■
Vsem trgovskim tvrdkam, ■ družbam in korporacijam S se priporoča za vse vrste > tiskovin
J
(i
v Kranju.
\/ um
ss
■■
■■
■■
s:
■■
s:
^+num ■■■■■■■■«■■!■■
I
Ul
		
		
	67, 50—8 ’	
A. & E. SKABERNE UUBUANA, MESTNI TRS ST. 10.		
■	Uvoz in prodaja vsakovrstnega inozemskega manufakturnega blaga in pletenin. Na debelo in drobno.	
r
Coloniale
Ljubljana.
55,52-11
Telefon 71
Telefon 71
delniška družba za mednarodne transporte.
Bnojavni naslov: Balkansped.	6,	52—11
Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Trst, Wien.
Špedicija vseh vrst. Sprejemanje blaga v skladišča. Zacarinjenja in zavarovanja. Mednarodni prevozi. Selitve s patent, pohištvenimi vozovi na vsa strani.
Prvo ljubljansko javno skladišče spojeno s tirom južne železnice.
BALKAN
===== Največje domače špedicijsko po
etje v Jugoslaviji.
SVETLA
99
elektrotehniško podjetje
JANKO POGAČAR
Lovro Effenberger & Cie.
Centrala LJUBLJANA
NajboljSa izvedba. • TakojSnja odprema. Najniije cene. • Ponudbe in pojasnila na ieljo vsaki las brezplačno na razpolago.
Podružnica v ZAGREBU
Frankopanska ulica štev. 2.
VeležMrna v Ljubljani
M. Rosner & Co.
naslednik
51, 10—4
H
VIKTOR MEDEN
prodaja fino pristno blago lastnega izdelka:
slivovico, brinjevec, sadjevec, rum, konjak in razne likerje po namizjih cenah.
najboljši amerikanski pisalni stroj sedanjosti.
razmnoževalni aparat, razmnožuje strojno in ročno pisavo potom neizraHljive steklene plošče.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo:	15,20-10
The Rex Co. Ljubljana, Gradišče 10.
iloderno urejena popravllnica vseh pisalnih stroje«.
w
Ljubljana, Selenburgova ulica št.1.
Interesna skupnost s hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu.
Kapital 20,000.000 K. — Rezerve oKroj 6,000.000 K.
Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje.
t
Sprejema: vloge na knjižice in na tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Kupuje in prodaja: devize, valute, efekte itd.
Eskontira: menice, terjatve, fakture.
/
Daje: kredite in predujme na blago, efekte itd.
Izdaja: akreditive na vsa tu- in inozemska
mesta.
Pospešuje: trgovino, industrijo ter uvoz in
izvoz.
Brzojavni naslov: Eskomptno. Interurh. tel. St 146.
50, 20-10
IVICtrfIŠMf * P°Polne elektrarne, prekozemske cen-IHdlUlliU • t^ale, popolne napeljave v mestih in pokrajinah, naprave za vsakovrstno industrijo, razsvetljavo javnih in privatnih poslopij,- tovarn, gledališč, bank, hotelov itd., posamezne naprave za normalne in špecijalne svrhe, telefonske, telegrafske in signalne naprave itd.
Tlnhflin ' motore» diname, pretvoritelje (Umfortner), UUlJuvl. generatorje za motore,ventilatorje, električne kurilne in kuhalne aparate za domačo, obrtniško in medicinsko uporabo, merilne aparate, števce, inštalacijski in vodilni materijal vsake vrste, ročne svetilke, armature, svetlobna telesa, žarnice vseh vrst, vsakovrstni materijal za slabi tok, akumulatorje, žepne baterije, ovoje itd.
HriOllliO* moc'erna telesa za razsvetljavo, na-l&UblUJbi mizne stoječe svetilke, stropne svetilke, lestence, vsakovrstne svilene senčnike po lastnih umetniških osnutkih, izdeluje naročila natančno tudi |po zaželjenih predpisih ali vposlanih skicah.	70,	20—5
fnnrifnlitntn • novi patentirani „Sona“-zvonci J[JbllJUllLbL& • za močni tok, brez baterije, brez transformatorja, nikakih nadaljnih stroškov z oskrb zvonca, navadno priklopijenje zvonca brez truda na vsako obstoječo svetlobno napeljavo, nova patentirana autohupa „Sonavox“, patentirani držaji za senčnike „Sona“ brez vijakov.
Veletrgovina mcnu-fakturnesa masa
Hedžet & Koritnik
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 4.
Telefon inlerurban št. 75.
Dobiva ponajvec iz Anglije v velikih množinah raznovrstno volneno, modno in perilno blago.