Si&vfUžKt Kvauitm Ak in vir nerabljenih moči. Iz izvlečkov podanih poročil na občnem zboru bomo mogli razbrati stanje ustanove in njene življenjske zmožnosti. Pol ure po napovedanem času je predsednik Ladislav Lenček pozdravil navzoče ter ugotovil pravilnost sklica po 12. členu pravil SKA. Po določitvi zapisnikarja občnega zbora in dveh skrutinatorjev ter branja zapisnika zadnjega občnega zbora je Lojze Rezelj v imenu odsotnega tajnika Nikolaja Jeločnika prebral prvo poročilo. ,,Odborovo delo - širšega in ožjega odbora - se je omejilo predvsem na organiziranje in priprave dejavnosti Kulturne akcije v Argentini, predvsem v Buenos Airesu, pa na njeno publicistiko. Posebno poglavje obravnav je zadobilo finančno vprašanje ustanove, ki se je lani sprevrglo v pravo denarno in gospodarsko krizo, tako da je odbor na 7. seji marca 1981 sklenil ustaviti vsakršno publiciranje, dokler ne bodo dolgovi, ki so še vedno pisani s krepkimi dolarskimi tisočaki, docela poravnani. Izjemoma bi od časa do časa izšel le Glas na štirih straneh za zvezo s člani in svetom in s pobudami predvsem za reševanje gmotnega stanja ustanove in za sanacijo njenih financ." Tajnik je v svojem poročilu povdaril predvsem težave v dosegi namena, da bi SKA organizacijsko poživili in jo času primerno usodobili. Dalje je izjavljal, da ,,se je dejavnost SKA po odboru dejansko omejila predvsem na Buenos Aires; čeprav smo po pravilih in po namenih iz leta 1954 kulturna ustanova, ki naj druži kulturne delavce v vsem slovenskem idejnem zdomstvu, pa tudi v zamejstvu — ti so v pravilih celo na prvem mestu - se je to druženje omejilo za mojega tajnikovanja izključno na dopisovanje z glavnimi ustvarjalci v svetu." Tajnik Jeločnik je dalje poročal o številnih odborovih sejah, o prireditvah, o publikacijah. Med posebnimi večeri je posebej omenil slikarsko razstavo Bare Remčeve septembra 1980., razne in pogoste večere, odmerjene filozofskemu in teološkemu odseku, in tudi letošnji 3. večer, ki so ga pripravili mladi slovenski izobraženci in posvetili stoletnici Dostojevskijevega genija z občasno grafično razstavo Dostojevskijevih tipov, ki jih je naslikal Marjan Adamič. Vodje posameznih odsekov - France Papež (literarni in revija Meddobje); dr. Alojzij Kukoviča (filozofski); dr. Mirko Gogala (teološki); arh. Jure Vom-bergar (likovni) so v podrobnosti prikazali dejavnost posameznih odsekov. ‘Predsednik Ladislav Lenček se je v svojem poročilu na prvem mestu spomnil pokojnega rednega člana Joža Vombergarja ter podal nekatere tehtne ugotovitve: ,,Morda smo dostojno proslavili našo petindvajsetletnico, gotovo je pa nismo izrabili. Pač pa smo napram naročnikom izpolnili obveznosti, ker smo izdali vse, kar je še bilo napovedanega pa ne še izdanega. . . Začeli smo z izpopolnjevanjem vrste našega rednega članstva, nismo pa še oživili oz. poživili delovanja odsekov. O poskusu, znova včlaniti iztopivše bivše člane oz. pritegniti vse, ki stoje ob strani, smo precej govorili, nekoliko tudi poskušali, a še nič dosegli. Od mlade generacije smo uspeli nekatere približati naši ustanovi. Namesto da bi postavili ustanovo na zdrave gospodarske temelje, smo zaradi gospodarskih razmer v deželi, deloma pa tudi zaradi nujnosti izpolnitve naših zaostalih obveznosti pri izdajanju obljubljenega, ustanovo privedli v tako kritično gospodarsko stanje, da je morala začasno prenehati z izdajanjem publikacij, razen organizacijskega in propagandnega Glasa." 'Pri iskanju vzrokov za te pomanjkljivosti je predsednik ugotovil med drugimi sledeče: pomanjkljivo delovanje odbora, izguba pisarniške moči, obveznost izdan j a zaostalih publikacij. Vendar je odbor deloma zaradi velikega ovrednotenja dolarja deloma pa s pomočjo izrednih darovalcev in nekaterih skoraj mecenov, toliko saniral finance, da bo izdajanje Meddobja v letu 1982. omogočeno. Predsednikovo in poročila odbornikov in vodij delovnih odsekov so na občnem zboru zbrani člani Akcije odo-! brili. Odborovo delo sta odobrila tudi člana nadzornega odbora: dr. Vinko Brumen in dr. Jože Krivec. Zaprošeno razrešnico odbora je občni zbor odobril z zahvalo odboru za vredno opravljeno delo in posebne čestitke za delo in izčrpno analizo blagajnika Lojzeta Rezlja. Skupščino je poslej vodila članica gledališkega odseka ga. Pavči Eiletzeva, ki je s pisateljico in priložnostno skrutinatorko go. Terezijo Marinškovo poskrbela za volitve novega odbora. Z glasovanjem je bil izvoljen tale upravni odbor: predsednik - Ladislav Lenček CM podpredsednik - arh. Marjan I. Eiletz tajnik - Andrej J. Rot blagajnik - Alojzij Rezelj V nadzorni odbor so izvolili slikarja Ivana Bukovca; stalni člani odbora so tudi vsakokratni voditelji odsekov: filozofskega dr. Alojzij Kukoviča, teološkega dr. Mirko Gogala, literarnega France Papež in likovnega Jure Vombergar. Po razglasu volitve je ponovno izvoljeni predsednik Ladislav Lenček znova prevzel vodstvo skupščine in zbrane člane tako nagovoril: „Ko se zahvaljujem za izvolitev odbcrove liste, v svojem in celotnega odbora imenu zagotavljam, da se bomo vsi skupaj trudili, v bbžnjih dveh letih ne le ohranjati, ampak tudi bogatiti življenje Slovenske kulturne akcije. Pri tem nas bo vodila ljubezen do našega naroda, ker vemo, da se more zdravo ohranjevati le z gojitvijo svojih kulturnih vrednot, obogatenih po krščanskem življenjskem nazoru, kakor stoji v naših pravilih. Seveda bomo mogli to dosegati le s sodelovanjem vseh rednih in podpornih članov. Naj ta ljubezen do slovenstva tudi v izseljenstvu in zamejstvu vse ohranja in podžiga k potrebnim žrtvam. V zahvalo za zaupanje in v omogočenje čim prejšnjega nase podporno članstvo Organizacija SKA ima poleg rednih članov, ki so nosilci kulturnega dejstvovanja ustanove, v pravilih predvidene še podporne člane, ki s svojim sodelovanjem, tudi z gmotnimi prispevki, omogočajo kulturno delo Slovenske kulturne akcije. To članstvo smo v prvih letih našega obstoja deloma izvedli, a je kasneje takorekoč izumrlo. Morda smo njega sodelovanje lažje pogrešali, ker je bilo v začetku več splošnega zanimanja za ustanovo, tudi precej več naročnikov ter odjemalcev naših publikacij. A zadnja gospodarska kriza v naši ustanovi, ki nam je začasno onemogočila izdajanje Meddobja, nam prigovarja, naj se ustanova povrne k prvotni zamisli tudi podpornega članstva. Resnično, ustanova kot je SKA, se v malem narodu, zlasti v izseljenstvu in zamejstvu ne more ohranjati v življenju in delovanju brez vsestranske podpore vsaj vse inteligenčne plasti naroda. V normalnih razmerah nudi izseljenski kulturi to oporo zlasti matična domovina, dočim je v našem primeru to drugače: oblast v domovini delovanja SKA na noben način ne podpira in še manj je Slovenska kulturna akcija pripravljena sprejeti od nje kako pomoč, kajti želi si ohraniti svobodo duha in delovanja. Zato pa je Slovenski kulturni akciji sodelovanje posameznikov in ustanov našega protikomunističnega izseljenstva in zamejstva toliko bolj potrebno. SKA je že doslej prejemala od mnogih, za slovensko izseljensko kulturo zavzetih prijateljev ne le moralno, ampak tudi gmotno oporo. Brez tega sodelovanja SKA ne bi mogla v svojih skoraj 30 letih življenja storiti tega, kar ji je uspelo doseči. V veliko večji meri pa bi moglo biti to sodelovanje naših prijateljev učinkovito, če bi bilo še bolj zavestno in zopetnega izdajanja naše revije, v kateri slovenska kultura izven matične domovine vidi danes pomemben pojav svobodnega slovenstva, kot upnik SKA izjavljam, da bom kot vračilo mojega posojila sprejel samo to, kar bo še rodila knjižna loterija, za vse ostalo pa bom po zaključku loterije izstavil našemu blagajniku potrdilo, da mi je SKA vse povrnila. Tako bo SKAi brez dolgov z novim letom mogla vstopiti v obnovljeno izdajanje revije Meddobje.“ , Ker pa SKA - je še dostavil predsednik Lenček -z dohodki naročnin nikdar ne bo mogla izhajati, zato apehra ne le na tu navzoče, ampak na vse rojake v izseljenstvu in zamejstvu, ki jim razmere to omogočajo, da se odzovejo vabilu k podpornemu članstvu in da ostanejo zvesti podporniki naše višje kulturne ustanove." Prav posebno pa je vabil vse, „ki zmorejo mecenske darove, da vstopijo v slovensko kulturno zgodovino kot meceni slovenske kulture tam, kjer najtežje živi." In končno je predsednik SKA vabil vse ustvarjalce, da se zgrnejo okrog Meddobja in mu prispevajo sadove svojega duha, da bo revija v polnosti postala izraz sodobne slovenske kulture izven matične domovine. Skupščina je s prijetnim presenečenjem pozdravila predsednikov nagovor in se z veseljem pridružila njegovemu povabilu. Zbor vsako leto na novo ugotavlja, da so cilji SKA od vsega začetka pravi, jasno zastavljeni in plemeniti in da so prizadevanja za njih izpolnjevanje sicer težka, a potrebna, člani se pri življenju SKA nikdar ne vprašujejo, koliko truda morajo vlagati v ustanovo; pred očmi jim je edino zavest, da morajo še vedno izpolnjevati vrzel v slovenski kulturi: nje življenje v svobodi. To poslanstvo SKA je nenadomestljivo in njen glas je med Slovenci tudi danes nepogrešljiv. Na novo pot, pot v XXIX. leto svojega obstoja, stopa SKA z velikim upanjem in z velikim pogumom. Tajništvo trajno, če bi se sodelavci naše ustanove počutili kot nje del, kot njeni člani, podporni člani. Dejansko so bili to že doslej vsi tisti rojaki, ki kakorkoli sožive z organizacijo: darovalci gmotne pomoči ob raznih prilikah, naročniki in odjemalci naših publikacij, v Argentini udeleženci naših kulturnih večerov in drugih prireditev, naši prijatelji kjer koli po svetu sploh. Vse te sodelavce in prijatelje bi naša ustanova odslej želela imeti vključene v svoje vrste tudi formalno. Osmi člen naših pravil o podpornem članstvu tole do-Ipča: „Podporni člani so, ki organizatorno ali gmotno z organizacijo Slovenske kulturne akcije sodelujejo in jih odbor sprejme." Mnogo naših prijateljev sodeluje z nami v tem smislu, za kar smo jim iskreno hvaležni. Seveda je tudi za podporno članstvo potreben pristanek, katerega doslej nismo prosili, ki se pa zanj zdaj vsem lepo priporočamo, ko vse vabimo k vstopu v našo organizacijo. Kot podporni člani ne boste sprejeli nobenih obveznosti, nadaljevali boste le z dosedanjim sodelovanjem, ki more obstajati v sledečem: Naši organizaciji nuditi moralno oporo, pomagati z blagohotnimi nasveti k izpopolnjevanju njenega delo-vanja, od časa do časa ji priskočiti na pomoč z gmotno pomočjo, po možnosti se naročiti na njene publikacije, , kupiti knjige, ki jih izda, k temu pridobivati še druge rojake, živeči v Argentini udeleževati se njenih kulturnih večerov in drugih prireditev, posebno organizacijskih občnih zborov v smislu 9. člena pravil: ,,Podporni člani imajo na občnem zboru posvetovalen glas.“ Vse to kajpada, v kolikor in kakor je podpornemu članu kdaj mogoče. Pripominjamo, da more biti kak prijatelj Slovenske kulturne akcije nje podporni član tudi, če se ne naroči na revijo Meddobje. GLAS Slovenske kulturne akcije se bo vsakemu podpornemu članu pošiljal brezplačno. Organizacija bo vsakemu prijavljenemu izstavila lično sprejemnico. Vabimo torej vse prijatelje SKA iz izseljenstva in zamejstva, da nam osebno ali pismeno izrazijo to pripravljenost, postati člani naše ustanove. ODBOR SKA Ob prazniku Gospodovega Rojstva se spominjamo naših prijateljev doma in po svetu. Vsem naj novorojeni božji Otrok da ljubezen in vztrajnosti v dobrem in lepem! BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1982! SKA ud/rcuUoUt* Gorsetova razstava v Gorici V Glasu SKA z-a mesec avgust smo že poročali o treh večerih v 28. sezoni. Poslej je bilo še pet večerov, in sicer: 29. avgusta je v okviru filozofskega odseka predaval licen-ciat Andrej Rot pod naslovom RAZVOJ POJMOV ZNAK IN POMEN. Izrazito filozofska, skrbno pripravljena študija. 12. septembra je literarni odsek s sodelovanjem gledališkega pripravil večer OB STOLETNICI ROJSTVA FRANA LEVSTIKA IN JOSIPA JURČIČA, o katerih je govoril France Papež, član gledališkega odseka Stanko Jerebič in njegov sin sta pa recitirala značilne odlomke literarnih stvaritev obeh vrhov slovenske literature. 26. septembra je v okviru filozofskega odseka dr. Vinko Brumen podal NAUK O SPOZNANJU, kakor ga je razvil filozof dr. Janez Janžekovič. Dr. Brumen je s tem predavanjem analiziral spet enega naših največjih filozofov in njegovo filozofsko delo. 24. oktobra je v kratkem, pa izčrpnem predavanju Ladislav Lenček CM podal ZAKLJUČKE SVOJEGA OBISKOVANJA SLOVENSKIH MISIJONARJEV, kar je spadalo v teološki odsek. Končno je 7. novembra mag. Irena Mislej ob lepih skiop-tičnih slikah podala označbo najpomembnejših slovenskih likovnikov pod naslovom: SODOBNA LIKOVNA UMETNOST V SLOVENIJI. Ta večer je doživel pač največjo udeležbo. V goriškem avditoriju je bila v torek 27. septembra zvečer odprta razstava kiparja Franceta Goršeta. Slovesnost je priklicala v prostore Avditorija zelo veliko število ljubiteljev umetnosti. Prišli so Goričani, a bili so zastopani tudi Tržačani in lepo število izza meje. Videli smo tudi številne zastopnike krajevnih oblasti. Posebnost je odprtju dala prisotnost Fr. Goršeta samega, ki je kljub svojim 84. letom prišel s Koroške v Gorico. Razstavo je odprl in pozdravil goste predsednik ZSKP, ki je razstavo organizirala, dr. K. Humar. Za njim so spregovorili še številni predstavniki slovenskega in italijanskega življa. Govorom in pozdravom je sledil ogled razstave: Na njej so razstavljeni predmeti, ki jih imajo v lasti razne družine na Tržaškem in Goriškem ter nekatere ustanove. Gre za umetnine, nastale od prvega Goršetovega bivanja na Primorskem leta 1928 do zadnjega časa. Iz razstave je zato videti, kako veliko Goršetovih del krasi naše domove, ki pa so širši javnosti prikrite. „Da bi se s temi umetninami seznanila tudi širša publika, je namen te razstave," je dejala V. Koršič. Razstavo samo dopolnjuje izčrpen katalog Goršetovih del na Primorskem. Katalog je uredila Verena Koršič, ki je obenem orisala Goršeta in njegovo umetnost. Iz „Katoliškega glasa", Gorica, Razno Leonardo Pereyra v Tilcari na argentinskem severu je daroval svojo zbirko grafik tamkajšnjemu muzeju Terry v Tilcari. Med darovanimi deli je tudi grafika naše redne članice, slikarke BARE REMEC, in sicer linorez „Sonce“. Ta stalna razstava zavzema celo sobo. V istem muzeju je že dalje časa razstavljena tudi Bare Remec oljna slikai »Pokrajina v rdečem". V Argentini se je ustanovilo Društvo prevajalcev Martina Pierra. Podpredsednik tega novega kulturnega pojava v deželi je naš častni predsednik DR. TINE DEBELJAK, ki Je pred leti prevedel to znamenito delo pesnika argentinskega domačijstva Jose Hernandeza v slovenski jezik in je bilo izdano v luksuzni opremi. Naš redni član dr. FRANK BuKVIČ, ki je v založbi SKA izdal že dve svoji knjigi „Ljudje iz Olšnice" in „Zgodbe o zdomcih in še kaj", je zdaj dokončal svoj veliki roman v štirih delih z naslovom „Vojna in revolucija", o katerem oomo še spregovorili, preden obširno delo izide v knjigi. Mirko Javornik: Pero in Čas II. Uredništvo Meddobja je prejelo knjigo Pero in čas II - izbor iz pisanja Mirka Javornika v letih od 1927 do 1977. Zajetna knjiga (530 strani), ki je nekaka literarna biografija enega naših največjih besednih umetnikov v času med obema vojnama, je izšla v založbi TABOR v Trstu, se pravi, v samozaložbi svobodnih slovenskih piscev v svetu. Tiskana je bila v tiskarni Del Bianco v Udinah, 1980. Knjiga pomeni izpopolnitev zbirke Pero in čas I, ki je izšla v Ljubljani leta 1944. V nji je poudarjeno leposlovje - pet novel in ena drama. Na koncu - za celostransko fotografijo pisatelja iz zadnjih let - je dodana bibliografija njegovega obširnega leposlovnega, esejističnega in prevajalskega dela ter kratko poročilo o Javornikovem delovanju pri radiu Ljubljana, Trst, Celovec in Glas Amerike v Washingtonu. V tej knjigi je torej v glavnem podano življenjsko delo avtorja, čigar podjetna narava je vedno oplajala pisateljsko dejavnost. Mnogo je namreč potoval po Evropi in Bližnjem Vzhodu in je svoj dar literarnega poročanja uveljavil s potopisi. Dosti se je ukvarjal s prevajanjem in njegovo delo pri radiu ne bo - razen sodelavcev - nihče dovolj ocenil. Ob pogledu na zbrano gradivo nas prešine misel o pisateljevi izredni kulturi, o njegovi esejistični in polemični spretnosti, ki je včasih žal preraščala čisto leposlovno ustvarjalnost. V tem - leposlovnem - pogledu je Javornik najbolj živ in pristen z novelami in opisi iz domačega, cerkniškega kraja. Tu je vidna umetniška moč, ki mu jo je priznala medvojna slovenska kritika. Mirko Javornik' je realist, z močnimi prvinami ekspresionizma, in bo ostal v zgodovini slovenske literature kot nepogrešljiv in vredno-' sten pričevalec dobe in generacije, ki je v naraščajoči stiski časa iskala nove pojave duha v slovenskem svobodoljubnem humanizmu. Fr. Papež To Javornikovo delo je izšlo zdaj v drugi izdaji. V ZDA se dobi v Baragovem domu v Clevelandu, v Argentini pa pri Simonu Rajerju („Emona“). Naroča pa se pri avtorju: Mirko Javornik - 102 Taussig Plače, N. E. - Washington, D. C. 20011 - U.S.A. (ZDA.) Izšla je knjiga Vladimirja Kosa v opremi in ilustracijah ak. kip. Franceta Goršeta ,,SPEV O NAŠI GORI". Darovalcem jubilejnega sklada jo SKA pošlje v začetku novega leta 1982. 1. knjižna loterija ska V glavnem je akcija Knjižne loterije zaključena. Spodaj začenjamo objavljati imena vseh, ki so kupili srečke; v prihodnjem GLASU bomo seznam dopolnili. Pri tej loteriji nekateri niso razumeli, za kaj gre. Neko poverjeništvo nam je na primer sporočilo, da knjižna loterija med rojaki tiste dežele ni uspela, češ, „da ljudje čedalje manj berejo." Tako je to poverjeništvo med sicer zelo zavedno izseljensko skupnostjo z več tisoč rojaki oddalo le 10 srečk, od katerih jih je 8 kupil en sam, eden tamkajšnjih duhovnikov. . . S knjižno loterijo smo hoteli naše rojake pridobiti za to, da bi na ta način priskočili na pomoč pomembni slovenski kulturni ustanovi. Gori navedeno poverjeništvo tega namena naše loterije, čeprav je bil jasno nakazan, ni razumelo. Razumeli so ga pa povsod drugod in pri loteriji tudi v tem smislu sodelovali. Tako je na primer v zamejstvu en sam kulturni delavec razprodal 60 srečk. Tudi sicer je bilo mnogo izobražencev, posebno duhovnikov, ki so akcijo razumeli in se lepo odzvali ne le z odkupom srečk, ampak tudi z darovi, kakor bo razvidno iz seznama, ki ga objavimo v prihodnjem GLASU. Lahko rečemo, da je bila ta loterija kot nekak plebiscit za Slovensko kulturno akcijo: Slovensko zamejstvo in izseljenstvo se je številno izjavilo za pomoč tej naši kulturni ustanovi, ker želi in smatra za nujno, da še živi. Lepo prosimo vse, ki so srečke kupili, pa nam denarja še niso poslali, da to storijo čim preje in da nam kajpada pošljejo tudi odrezke srečk, ki bodo zadele. V januarski številki bodo objavljene številke vseh srečk, ki bodo zadele na žrebanju 26. decembra. Srčna hvala vsem, ki ste sodelovali! S tem ste, dragi rojaki, podprli slovensko izseljensko kulturo v njenih koreninah. Z nakupom srečk naše 1. knjižne loterije so nas doslej podprli tile prijatelji: Dežela in število darovalec srečk ANGLIJA Sekolec Franjo 10 ARGENTINA Avguštin Albin, duh. 10 Belič Ana 10 Bogataj Marjan 1 Bokalič Janez, inž. 10 Bondarenko Magda R. de 6 Borštnik Maks 10 Bradač Janko 10 Brumen dr. Vinko 10 Bukovec Ivan 10 Celarc Viljem 1 Černič Martina 1 Clemente Avguštin 1 Cof Emil 5 Čarman Peter 1 Černugel Marica 1 Črnak Jože 5 Črnak Lojze 10 Dolenc Marija 1 Dobovšek dr. Jože st., ml. 10 Drnovšek Rudolf 10 Eiletz Božo 5 Eiletz Marjan, arh. 10 Flisar Franc 2 Gnidovec dr. Franc, duh. 5 Gogala dr. Mirko, duh. 10 Grčar Viktor 6 Grdin Milan 1 Groznik Marija 1 Guštin Jože, duh. 10 Gutovnik Jože 5 Homan Pavle 2 Horvat Avgust 10 Indihar Marjan 1 Jagodic Florijan 1 Jan Lovro 8 Jelkič Tatjana 10 Jereb Janez 1 Jereb Miriam 10 Karin Anton 2 Koman Boris, duh. 10 Korošec Jože 1 Krajnik Janez 1 Krajnc Gabijjel 1 Krener Julija 1 Krivec Andrej 5 Krivec dr. Jože 10 Kukoviča dr. A. duh. SJ 10 Dežela in srečk darovalec srečk Dežela in število darovalec srečk Šijanec Drago 10 Škerbec Jože, duh. 10 Štefančič Rozalija 1 Štefanič Jože 10 Šušteršič Janez 3 Šušteršič Tone 1 Tičar Beno 10 Tomšič Branko 1 Tomšič dr. Zlatko 10 Troha Andrej 5 Troha Stanko 1 Truden Tončka 1 Vilfan Franc 3 Vivod Iva 6 Vombergar Jure, arh. 10 Voršič Terezija 10 Zajec dr. Marjan 6 Zakrajšek Marica 5 Zupan Herman 10 Žnidar Franci 1 AVSTRALIJA Pribac Bert 5 AVSTRIJA Dom Korotan, Dunaj 20 Gorše Fran, kip. 10 Inzko dr. Valentin 10 Kotnik Bertrand 1 Muri Terezija 10 Zaletel Vinko, duh. 10 BRAZILIJA Ložar Janez., inž. 10 Martelanc Marko 8 Slivnik Herbert, inž. 10 Terčič Milan 2 ČILE Prebil Andrej CM, duh. 10 FRANCIJA Maister Hrvoje 10 Savinšek Marjanca 3 Žagar Emil, inž. 7 KANADA Ceglar C. SDB, duh. 10 Jan Ivan CM, duh. 5 Urbanc Peter 2 Dežela in Število darovalec Število Časi Jože 8 Markež Peter 1 N. N. 1 NEMČIJA Kobal dr. Andrej 5 Komotar dr. Anton 10 ŠVICA Dobovšek Jernej, inž 5 Vojska dr. Karol 20 ITALIJA Bcgulin Valeria 1 Cigoi Marija 1 Coceani Anica 1 Hrovatin Margarita 1 Cupin Marija 1 Debeliš Štefanija 1 Exner Fani 1 Fabris Nadja 1 Humar dr. Kazimir, duh. 10 Jazbez Norma 1 Kacin dr. Anton 2 Kenda. Marija 1 Kosovel Francka 1 Levstik Vinko 20 Mar. druž., V. R. - Trst 1 Mejak Marija 1 Mosetti Vera 1 Oblak Marija 1 Polla, Dora 1 Rjave Ema 1 Tomadin Rafaela 1 Urh Pepeka 1 Žerjal Milka 1 VENEZUELA Brundula Tončka 4 Boštjančič Anton 1 Bartol Ciril 5 Grilc Janez 14 Ilija Lovrenc 1 Jakoš Anton 2 Kelbič Rudi 1 Murgič Mici 1 Majer Aleksander 3 Rušič Minka 1 Sodja Frančišek Zarnik Andrej 1 Laharnar N., prof. 10 Lavrič Martina 2 Lihtenberg Herbert 2 Loh Maks 10 Malovrh Pavle 2 Markež Franci 10 Markež Jože 5 Markež Mija 5 Matičič Anton, inž. 2 Mazzarello Štefka M. de 10 Mehle Ivan 1 Mehle Stane 3 Mizerit Marjeta 6 Mizerit Vera 2 Mravlje Janez 1 Mausar Mara 3 Novak Franc, duh. 10 Oblak Ciril 1 Omahna Jože 10 Orehar Anton, msgr. 10 Osojnik Maks 1 Osterc Franci 1 Pavlovčič Roman 2 Peternel Jože 3 Petkovšek Ivan 1 Pezdirz dr. Vladimir 10 Pintar Silva 5 Pipp Dušan 10 Pitterle Leon, inž. 5 Prešeren Kati 2 Pristavec Štefi 1 Povše Milan 10 Pucko družina 10 Podržaj Ana 1 Potočnik Matevž 10 Razinger Jože 1 Račič Antonija 10 R. K. 10 Rakovec Tanica 1 Remec Bara 5 Repovž Majda 1 Ribnikar Rudolf 3 Rott Jože, duh. 10 Savelij dr. Julij 3 Skale Jože 1 Skvarča Lucija 5 Skvarča Marjan 3 Skvarča Peter 10 Starc dr. Alojzij, duh. 10 Šauperl Rudi 1 Šemrov Anica 2 Okrog 80 kupcev srečk iz ZDA in še vse druge, ki se nam med tem še javijo, objavimo v GLASU januarja 1982. CORREO ARGENTINO CORR. CENTRAL y SUC 7 TARIFA REDUCIDA CONCESION 6228 R. P. 1. 1328339 GLAS je glasilo Slovenske kulturne akcije. Urejuje ga Jose Petrič, Zapiola 1723, I D, 1426 Buenos Aires, Argentina. Tisk Editorial Baraga del Centro Misional Baraga, Colon 2544, 1 826 Remedios de Escalada, Pcia. Buenos Aires, Argentina. Vsa nakazila na: Alojzij Rezelj, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires 1407, Argentina - Editor responsable Slovenska kulturna akcija (Ladislav Lenček CM), Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires 1407, Argentina.