KATOLJSK CERKVEN LIST. „Dinicau izhaja vsak petek na celi poli. in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 2" kr.. za .'etert leta 1 gl. 2^ kr V iskarniei sprejemana z* celo leto 3 gl. 60 kr.. za pol leta 1 gl. 80 kr.. za 14 leta 90 kr.. ako zadene na ra -lan praznik, izi.le ..Danica «lan poprej Tečaj XLII. V Ljubljani, 28. rožnika 1889. List 26. Liturgične barve. ii. (Dalje.) 2. Rudeča barva je barva kervi in ognja: zato ima tudi poseben liturgičen pomen. Skerlatno-rudeča barva je simbol moči, rožnorudeča simbol ljubezni in kreposti. Rudeča barva se rabi zato o prazniku najdenja in povišanja sv. križa, o vseli praznikih Kristusovega terpljenja in ss. mučenikov, kateri so prelili svojo kri za sv. vero. Praznik nedolžnih otročičev ima rudečo barvo, ako zadene na nedeljo. Osmina tega praznika ima vedno rudečo barvo. O prazniku nedolžnih otročičev praznuje Cerkev darovanje pokore (vi-jolčasta barva), v osmino pa prestopi, kakor je pri osminah sploh navada, k plačilu tega darovanja. Rudeča barva se rabi pri cerkvenih opravilih veči del tudi o praznikih sv. aposteljnov, kateri so zasadili sv. Cerkev v lastni kervi, (exceptis: festi principalis s. Joannis Evange-listae post Xativitatem et testis Conversionis s. Pauli et Cathedrae s. Petri et eius Vinculorum. (Rubr. Miss. Tit XVIII, 3). Tudi o binkoštili se rabi rudeča barva, zato ker se je prikazal apo-steljnom sv. Duh v podobi ognjenih jezikov. Kardinalom je dal papež Inocencij IV na cerkvenem zboru v Lijon-u leta 1245 rudeč klobuk, v spomin, da morajo biti vedno pripravljeni svojo kri preliti za Kristusa. Kerščanska umetnost predstavlja Boga Očeta in tudi Sina v škerlatnih plaščih, ker je rudeča barva, barva kraljeva. Rudeča boja je tadi barva poslednje sodbe. Kristus v škerlatnem plašču je predstavljen kot kral j in sodnik. Žalostna Mati Božja nosi navadno temnorudečo obleko. Ravno tako tudi večkrat ss. mučeniki. Toda škerlatna obleka in venec pomenja tudi večkrat moč in slavo, katero je dotični svetnik dosegel v nebesih. Uudeča roža se imenuje radi svoje kervave barve roža mučenikov in kerščanska poezija rada primerja ss. pet ran z rožami. Kristus sani je vpodobljen vselej z ranami v vseh dogodkih, kateri so se veršili po njegovi smerti. Xa zlatih križcih, katere so nekdaj nosili krog vratu, nahajalo se je po navadi pet rudečih kamničko/, v spomin na pet svetih ran našega Gospoda. 3. Zelena barva je prijetna očem in jim dobro de, ter spominja na pomlad. Zat<» se rabi pri lepih slovesnostih in pomenja večno življenje in upanje. V cerkveni rabi je tedaj znamnje upanja večnega življenja, katero nam je pridobil Kristus po svojem zasluženji in s pomočjo sv. Duha. Kot barva palme in lovorja pomenja ob enem tudi mir in zmago. Xa kerščanskih grobovih cipresa in druga vednozelena drevesa, katera radi tjekaj sadimo, kažejo upanje na večno življenje. Zelena barva je v sredi med temnimi in svetlimi barvami: zato se rabi ob tacih dnevih, kateri niso ne posebno veselo slovesni, in ne posebej odločeni v žalost iu pokoro. Zelena je tedaj liturgična barva za nedelje in delavnike od osmine sv. treh Kraljev do septuvagezime, didje od tretje nedelje po binkoštili do perve adventne nedelje, razun kedar ie kak praznik (kar pa je pogosto in takrat se ravna po okoliščinah praznikov!. Roba zelenili paramentov v pobinkoštnem času izraža najbolje kerščansko upanje. Ta čas cerkvenega leta namreč nam kaže zgodovino sv. Cerkve in potovanje ker-ščanstva v nebeško domovino. I'panje na nebesa in na nezvenljivi venec naj bode po cerkveni volji vsem kristijanom zvezda vodnica in podpora v njihovem življenji. (Konec nasl.) Moje misli o strankarstvu. Kdor prav razločuje, prav sodi. Strankarstvo rPartheisuchtu, mislimo, je kaj druzega, kakor poštena stranka. Strankarstva. bi rekli, se krivega stori, kdor iz sebičnih namenov želi si pridobiti za svoje misli in nazore priveržencev. da bi z njih pomočjo dosegel svoje namene. Že starodavni modrijani so stopali pred svet z novimi mislimi in nazori, a s takimi, od kterih so pričakovali, da bodo osrečile svet. in zato se to ne more imenovati strankarstvo. Ker so bili v temi poganstva, se ni čuditi, da so bili marsiHeri nazori čudni, ker so izvirali iz človeškega umstvovanja. če tudi na podlagi skušenj iz življenja. Kdor je bil n. pr. enih misli s Sokratom, da naj višja sreča je v tem. da spozna samega sebe in da si prizadeva za čednostno življenje, bil je mož njegove stranke ali njegov učenec. Kedar je Platon, razvijaje Sokratove nauke o čednosti, komu britko resnico povedal in je ta svarjenje sprejel, bil je mož njegove stranke. Če mu je pa kdo očitanje zameril, se zato od njega obernil. ali ga še celo začel preganjati. kakor 1 )ijonizij iz Sirakuz. potem ni bil pristaš njegov. Komur je bil všeč Dijogenov nauk o sreči človekovi, ki je učil, da tisti je naj srečniši, kdor za življenje naj manj potrebuje, ga je lahko posnemal. To so bile filozofične stranke. Tudi v političnem življenju je lahko več strank; toda v politiki se lahko izcimi tudi strankarstvo. Če politikar nima pred očmi občnega blagra. je stran-kar. Vsaka sebičnost v politiki rodi strankarstvo. Zato bi n. pr. moral vsak avstrijski politikar naj pervo imeti pred očmi koristi cele deržave. Kdor bi hotel koristiti kje svojemu narodu na škodo in stroške ptuje narodnosti, krivega bi se storil strankarstva. Še bolj graje bi bilo vredno, ko bi zasledoval pri tem svoje osebne koristi. V tej reči se večkrat radi spozabijo Italijani. Magjari. Nemci. Tisti _Šulferein~ postavlja šole svoje verste po slovenskih krajih; čemu to V Vsaka narodnost je opravičena obstati in se razvijati. Vsaki je po naravni postavi to dovoljeno. Ako se vtika ptuja narodnost iz sebičnosti v pravice druge narodnosti, ne more to pravično biti. to je pač jasno. Strankarstvo prihaja tedaj iz sebičnosti. Vir je malo vreden, tedaj tudi strankarstvo ne more obroditi dobrega sadu. Strankarstvo raz-dvoja. dela razpor. in močno škoduje občnemu bla-gru. Z združenimi močmi se veliko doseže, needinost pa moči oslabi. Pa kaj bi še moral vsak politik pred očmi imeti, da bi mogel vspešno delovati ? Ali se pregrešimo. če rečemo, da je bil Izraelovega naroda naj večji politikar Mozes? Ali ni vstanovil za izraelsko deržavo terdne podlage V Ali ni bila deržava močna, dokler je ostala na tej podlagi? In kakšna je bila ta podlaga? Terdna vera v Boga in življenje po veri. to jo je močno storilo. rVarujte se toraj. da nikdar ne pozabite zaveze, ki ste jo sklenili z Gospodom. Ljubite Gospoda iz vsega serca. iz vse duše in iz vsih svojih moči!... Vse njegove besede v sercu ohranite; premišljujte jih s svojimi otroci, kedar doma sedite, in kedar ste na potu, kedar se ulegate spat in kedar vstajate. Spolnujte zapovedi Gospodove in blagoslovljene bodo vaše hiše in vaša polja: blagoslovljen bo sad vaše dežele in vaše živine; blagoslovljeni bote vi. kedar domov pridete in kedar greste od doma. Ako pa nečete poslušati glasu svojega Gospoda, bo v vsih rečeh prekletstvo prišlo nad vas. Nebo in zemljo danes kličem na pričo, da sem pred vas postavil blagoslov in prekletstvo, življenje in smert. Izberite si toraj življenje za se in za svoj narod!" S temi besedami je Mozes se poslovil od ljudstva, za čegar blagor je živel in delal. Za to ljudstvo, ktero je tako priserčno ljubil, tolikrat zanj prosil in mu usmiljenje od Boga izprosil, je živel. Pri smerti mu je zapustil te nauke za dedšino. Pač prekrasna dedšina. ki se je natanko spolnovala nad tem ljudstvom, kakor kaže njegova zgodovina. Večni Bog. ki je bil voditelj naj večjemu postavodajalcu predkristusove dobe. on živi*. Ravno s tem Bogom smo mi pri sv. kerstu sklenili zavezo. Kaj pravite, ali nismo dolžni, ti zavezi zvesti ostati? Ali ne veže ta zaveza tudi der-žavnikov? Dolžni smo po sv. veri živeti, toraj tudi v nji se zadostno podučiti. Starši morajo skerbeti, da se njihovi otroci v ti veri izgojujejo; toda kako bi to svojo dolžnost spolnoval poslanec, ki bi glasoval zoper versko šolo, ali za postavo, ki bi ovirala prostost sv. kat. Cerkve ? Kako • je mogoče, da katolik glasuje zoper svojo Cerkev, zoper svojo vero, zoper versko svoje prepričanje. Ali je to mogoče? To je mogoče iz strankarskih namenov. Ali je to dobro za napredek, za zdrav ljudski razvoj ? Zgodovina uči. da ne. Kdor hoče katoliškemu ljudstvu, ali sploh ljudstvu škodovati, ta naj l.e zatira njegovo vero. naj ga zmeša v verskem prepričanju, naj ga zbega; začel bo hirati na blagostanju in napredek pojde rakovo pot. Rad bi povedal, kako je lepo cvetelo ob svojem času n. pr. v severni Afriki ali tudi Aziii. kerščan-stvo in z njim je cvetelo blagostanje in olika. Imenitni škofje, kakor sv. Avguštin, in slavne šole. kakor v Aleksandriji. bile so tam; pa strankarstvo, naperjeno zoper kat. vero in Cerkev, ki je temelj resnice, je begalo prebivalstvo. Ljudstvo, ki ni več terdno v spolnjevanju svojih dolžnosti. Tako ljudsvo je podobno tersju, ki ga veter semtertje maje, in nagne, kamor drago. Zgubilo je samostalnost, pravični Bog dopušča, da ti kraji že toliko časa ječč pod težo polomesca. ki v kali zatira vsako omiko. Od tod je jtisno. da tisti, ki vero sovražijo in zatirajo, so tudi deržavni sovražniki. Res, od Boga razodete. po Bogu več kot dosti spričane resnice se niso hotli deržati. zapadli so toraj bajkam in pravljicam Mohamedove vere. ali pa druzih krivover in never. Povedal bi še kaj. pa se bojim, da bi bilo zastonj. Nasprotniki me ne bodo poslušali, katoliki pa to sami dobro vemo. Bolezen, na kteri sedanji čas mnogo boleha, je to, da si mnogi ne dajo nič svetovati, nič se podučiti. Zato se mi ne ljubi kaj še bolj nazaj segati in dokazovati, kako se je godilo Izraelcem v politiki, kedar so zapustili pravo vero. zanemarili pravo versko izgojo, da so postali podlaga ptujčevi peti. Da nekteri zanemarjajo vero. in se derže, kakor da bi hotli vlado brez vere, to vem. a tega ne morem zaslediti, kje imajo svoj vzor. Med starimi pogani se slavita za naj večja postavodajalca Likurg v Sparti in Solon v Atenah. Likurg je hotel svojim postavam s tem terdno podlago dati, Ua je po doveršenem delu sklical narodni zbor, ter mu naznanil, da zdaj, ko je po njegovih mislih vse doveršeno, da bodo mogli srečni biti. se bode podal v Delfe malika vprašat, če bi bilo še kaj dodejati. Vsi so mu morali s prisego obljubiti, da bodo spolnovali postave in proročišče mu je reklo, da bodo tako dolgo srečni in slavni, dokler bodo te postave spolnovali. Ta odgovor jim je pismeno poslal. Solon v Atenah je zapovedal, da se mora pred vsakim narodnim zborovanjem malikom darovati in da naj že naprej duhovniki prekolnejo vsakega, kdor bi glasoval zoper prepričanje svoje. Tudi Rimljani pri vsi svoji silovitosti in moči. s ktero so si podjarmili ptuje narode, si niso upali vladati brez bogov. Zato so sprejeli bogove podjarm-Ijenih ljudstev, tako da je bilo v Rimu več kot 30.000 boštev. Tedaj še pri poganih nahajamo politiko na verski podlagi, še pri poganih, pravim, ki za svojo vero niso mogli imeti nobene terdne podlage, nobenih dokazov, nobene druge veljave, kakor človeško. Kako je to, da stari politiki so tako ravnali? Zato. ker so bolje poznali naravo človeško. Človeku je prirojeno, da se za Bogom obrača, kakor solnčnica za solncem. Zna se zgoditi, da kdo taji Boga, a to se godi le nekaj časa. in še takrat se le sili; tako je bilo pri poganih. Ker razodenja Božjega niso imeli, so si bogove sami zmišljevali, a brez njih niso mogli biti. Stari postavodajalci so toraj vedeli, da vsa zvestoba ni veliko vredna, ako nima svojih korenin v verskem prepričanju. Čuditi se je zato, da nekteri imajo dandanes tako kalni pogled v razmerje med vero in politiko. Kako je to, da hočejo nekteri Cerkev podjarmiti politiki, češ, naj vera služi politiki, in še mislijo, da morejo to izveršiti! Žalostno bi bilo zadosti. ko bi se dalo to izveršiti. Recimo naravnost: taka nezmisel izrodila se je iz strankarstva. Jud hoče vladati nad kerščan-skim ljudstvom, to je tako gotovo, kakor gotovo si domišljuje, da je k temu poklican. Ali mu zameriš, da si za to prizadeva. Ni čudo. Zamerim bolj kristjanom — tistim, ki popuščajo svoje versko prepričanje, si pustijo zaničevati svojo Cerkev, svojo vero. pozabijo, da njihova vera je resnica, postavljena na Božjo veljavo, na podlago, ki se ne da podreti. Proti-judovstvo, ali tako imenovani antisemitizem je tedaj pri tacih nedoslednost, Dosledno bi bilo, da bi katoliki tirjali svojo veljavo, svoje pravice v veri: da bi tirjali najprej tisto nazaj, kar jim je vzel ptuji vpljiv tako imenovanega liberalizma v postavodajalstvu, in sicer dostojno, vstrajno in po postavnem potu. to pa složno in v edinosti s škofi in s sv. Cerkvijo. Nekaj več se v ti reči godi zadnje čase, a še vse premalo; še nastavljamo ušesa petju Siren protikatoliškega strankarstva. ker le preveč izdamo svojih novcev za nekatoliške časnike in spise. Štejmo nekatoliške časnike, bomo vidili. koliko jih je, in dobro izhajajo z našim katoliškim denarjem! Naši časniki so v manjšini, in še izmed teh nekteri se včasi love in po vetru plašč obračajo iz strahu, da bi ne vstregli či-tateljem. in ne mogli tekmovati z liberalnimi. Tako je resnica ponižana, laž se šopiri, a resnica mora v kotu sedeti in čakati boljših časov. A boljših časov ne bo. dokler bomo mi bojazljivi ali malomarni: ali če bomo kje drugje vzroka iskali za sedanje žalostne razmere družbinske. kakor v proti katoliškem strankarstvu. ki išče svoje sebične namene v nas. (K«»nee na-l.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Dvojni praznik je l. in 2. mestna šola obhajala JI. junija: Sv. Alojzija, patrona šolske mladeži, in pervo sv. Obhajilo. Veselo so se šolarčki zbirali ob '/., ?ih zjutraj v svoje šol.-ke prostore. od koder so se s svojima šolskima zastavama v redni versti pomikali v lepo opravljeno cerkev sv. Jakoba. Posebno veselje je sijal«) ta dan na obrazu srečnih učencev, ki so iineli pristopiti pervikrat k sv. mizi Gospodovi. Vsih obhajancev 1. in mestne deške šole je bilo letos 141». Pred sveto mašo so glasno ponovili kerstno obljubo, potem bili zbrano in pobožno pri sv. maši pred izpostavljenim sv. Košnji m Telesom. Po mašnikovem obhajilu utihne spodbudno p^tje učencev po cerkvi z lepo donečimi glasnimi orgijami na koru. kjer je igral ter z orgijami petje spremljal za petje in šolo mnogo zaslužni šolski vodja gosp. Leop. Belar. Po kratkem nagovoru in nekterih molitvah prejeli so pobožno pervikrat presv. Rešnje Telo iz rok svojega gosp. kateheta. Po sv. maši so obhajanci opravili še nekoliko pobožnosti z gosp. katehetom. ter se razšli veseli in zadovoljni z ljubim Jezusom v sereih vsak na svoj dom. — Tudi popolne ob 4ih so se obhajanci zbrali zopet v cerkev skupno s svojim veroučenikom pred tabernakeljnom se še enkrat ljubemu Zveličarju zahvalit za preveliko milost tega. Ga molit, častit, ter Ga prosit, darovat se Mu in prosit za stanovitnost v dobrem. Božje Jagnje naj jih ohrani v svoji milosti ter jim bodi zastava veselega prihodnjega vstajenja! Iz Ljubljane. (Cerkvene dobrote. Kdo bo zmagal.) Popolni odpustek podele sv. Oče z določilom 18. maja 18*9 vsim vernikom v god Jezusovega presv. Serca. kteri ta dan 2* rožnika (jun.) ali pa naslednjo nedeljo vredno opravijo spoved in sv. Obhajilo in v kaki cerkvi molijo v namen papežev; toda ta pot je pristavljen še posebni pogoj, da se mora opraviti ta dan tudi še kaj posebnega v čast in zadostilo Jezusovemu naj s v. Sercu Zamore se odpustek oberniti tudi za duše v vicah. Čas za dobljenje tega odpustka je tedaj tudi še v nedeljo, 30. rožnika (junija). Sv. Oče v zadevnem določilu naznanjajo, da povod k tej milosti so dali mnogi verniki, kteri želč letos praznik Jezusovega presv. Serca obhajati s posebno gorečnostjo, to pa zlasti zato, ker v človeških sercih merzla prihaja ljubezen božja, ker se množi prederznost brezbožnih, kteri s psovanjem in pregrehami žalijo najljubeznjivšega Zveličarja človeškega rodii. K temu jih je še bolj gnala ta okoliščina, ker to leto se spolnuje drugo stoletje, ko je Kristus blaženi Marjeti Mariji Alakoški (Alaco zadnjič nekoliko povedali. Temu ostud-nežu s<» namreč ravno binkoštni dan v Rimu satanovi služabniki postavili spominek, ki naj bi proslavljal gerd«» življenje in spise tega groznega odpadnika Kakošne pošasti so ti ljudje, kaže sklep teh .brunovanj." kteri se je 17. t. m. veršil s tem, da je zvečer der hal .nesramni«*" napravila ples okrog spominka, kteri je bil tako ostuden, da ga je morala policija ustaviti. To je olika in sreča, ki so jo roparji prinesli v Rim! Pri novo-laških pohujšanjih spominjajo časniki na Viktor-Einanvelov razglas 1. 1>70. ko je ta „Pošte-novič" bil v Riin ulomil in papežu njegovo mesto ugrabil. Rekel je takrat Viktor Emanvel. da on Rim posčde v imenu vere. da bo Cerkev branil proti napadom revolucije in da l »o veljavo papeževo podpiral proti revoliciji in jo zavaroval. Crispi in njegovi .džordano-brundarji" zdaj tolmačijo te obljube! Ravno take divjaške ostudnosti pa svetu oči odpirajo, in kakor se je pogreznil pervi Napoleon, ki je bil namesto križa na višavo Kvirinala dal natakniti francoskega orla. tako se bo godilo sedanjim bedakom, ki edino Italijo razvpivajo. vesoljno katoliško Cerkev s papežem vred pa preklinjajo in zatiraj..! Že se .giblje vesoljni svet pri tolikih laških ostudnostih. Že 11. rožnika n. pr je kardinal Ram-polla telegrafoval na I)unaj. da nasproti britkostim, ktere navdajajo serce sv. Očeta, so pa sladko tolažilo Njihovi Svetosti protesti, ki jim dohajajo, posebej tudi od katoliških dijakov. Med tacimi so tudi dunajske dijaške zveze, iz Zagreba profesorji in dijaki, vseučilišče Lovanj < Lletnico svojega tukajšnega delovanja. Čast. gospe I ršulinke dobro vedo, kako zelo je neumorna delavnost, zmožnost in gorečnost njih duhovnega voditelja samostan vsestransko povzdignila; zato tega dneva nikakor niso mogle prezreti. Na predvečer so gojenk« z vejami, venci in napisi okinčale hodišča in naddurja. kakor: Salve, pastor bone! nad vhodom v klavzuro: Ecce g en tem, quam nesciebas, vocabit; nekoliko dalje na hodišču: Et gentes. «|uae non te co-gnoverunt. ad te current propter Deum tuum, qu i glorificavit te. (Izaija 55> Pri vhodu v zakristijo: Zelus domus tuae comedit me. (Ps. V zakristiji sta bila napisa: Adveniat regnum tuum. in Impleat Dominus omnes petitiones tuas. Ravnokar dodelana kapelica Lurške Matere Božje na vertu je imela napis: Ljuba Mati Božja, blagoslovi svojega duhovna. Po samostanu je bilo vse praznično in okrašeno s primernimi napisi. Pri slovesni sv. masi v praznik presv. Trojice je pridigoval č. g. lazarist Hajdrih, posebno dober prijatelj gospoda očeta, ter je z ozirom na slavnost prav lepo in primerno razložil, kako trojedini Bog deli po duhovnih najdražji zaklad, posvečujoč« • milost božjo, ter je opominjal poslušavce, naj bodo hvaležni Bogu in naj molijo za g. očeta. Slavnost v notranji šoli se je odložila zarad čast. povabljenih gg. prijateljev samostana na ponedeljek popoldne. Nazoči so bili: mil. g. stoljni prošt Klofut ar. kanonik Je ran, dekan Kožuh, župnik Kerčon, itd. Tudi je bil nazoč krajni šolski nadzornik g. Krene r in mnogo odličnega ženstva iz Ljubljane, Kranja in Loke. Vsa oprava na odru je bila nova. narejena po domačih močeh. Ko ao gojenke odpele „V oš čil o," se je zagri-njalo odperlo in zagledali smo živo podobo: „Duhovnika skrito življenje." Ta podoba nas je kar osupnila po duhoviti sostavi in globoki pomenljivosti. Nad odrom je bil napis: Moje življenje je skrito s Kristusom v Bogu. Ravno te besede sv. Pavla je nadarjeni gosp. Hladnik vglasil in veliki zbor gojenk jih je prepeval. Na vsaki strani žive podobe je stal angelj, pervi z napisom: „Gospod naj se spomni vse tvoje daritve", drugi pa: „Tvoja žgavna daritev naj mu dopada." (Ps. 19.) S povdarkom in sočutjem je potem učenka :>. razreda razkladala živo podobo. Duhovnik dela na vertu. a lepih cvetlic ne vidi, temuč oči ima ober-njene na križ nesočega Jezusa. Vertu za ograjo služijo velike čerke: Moji izvoljeni ne bodo zastonj delali. (Izaija «:>, 23.) Za herbtom. skrivaj pomagajo angeljci duhovniku vert obdelovati; eden cvetlicam priliva in derži perst na ustih, da bi ne rn« »til ponižnega delavca, drugi pa pleve. Ko je govornica pripovedovala, da vneti, pobožni delavec vse na Boga obrača, povsod le Božjo čast išče, so :>n-geljci na vertu in v nebesih milo peli >Sanctificeturu, .Sit nornen Domini benedietum", in „Zelus domus tuae comedit me." Nad svitlimi oblaki je presv. Trojica. Bog Oče blagoslavlja gorečega duhovna, Bog Sin gleda z do-padajenjem na njegov trud. Jezusu ob desnici je Marija Devica in zraven nje so uršulinke, ktere je Bog k sebi poklical in sedaj prosijo Boga po Mariji, naj bi gorečega duhovna še dolgo ohranil. Angelj derži zato prošnjo: Še dolgo naj dela! —Na levi strani presv. Trojice stojč angeljci. opravljeni kakor kovači okoli nakvala, in delajo v nebeški kovačnioi krono za slavljenca. Da bi jo še dolgo kovali in veliko lepih biserov v njo vdelali! Konec govora kliče deklamovalka vse nebeške prebivalce, vse redovnice in gojenk»\ naj hvalijo Boga in mogočno se razlega po dvorani: „AUes, \vas Odem ha t44 Tukajšni uršulinski samostan ima še mnogo spominov na hčere sv. Klare, ktere so stoletja v njem premišljevale in molile. Zato je tudi dramatična igra „sv. Klara", ki je sledila živi podobi, naredila najboljši vtis in je bila res v pomenljivi zvezi z redko slavnostjo. Kakor je Bog poslal plemeniti devici Klari svetega Frančiška za dušnega vodnika, tako je poslal tudi uršulinkam pred 25 leti sedanjega skerbnega in vnetega gospoda očeta. Igra je zelo podučna in spodbudna. Kaže nam. kako je Klara po napeljevanji sv. Frančiška premagala svet in njegovo vabljenje, kako je v sebi zaterla nečimernost in ošab-nost. ko je v spokomi obleki prosila rnilošnje po ulicah Asiških. Prav šaljivi so bili pri tej priložnosti nekteri prizori, iz kterih so pa otroci posneti zamogli. da se otroku kaj lepo poda, če ima usmiljeno serce do revežev. da pa ni nič geršega. kakor če jih zaničuje. Sv. Klara je serčno po noči zapustila bogato domačo hišo, je šla v samostan in je sprejela od sv. Frančiška redovno obleko. Potem je niso premotile prošnje materine in groženje očetovo je ni vpognilo; ostala je stanovitna. S svojo sestro Agneto je sveto in srečno živela in je pozneje po očetovi smerti tudi svojo mater Hortulano in sestro Beatrico sprejela rned svoje duhovne hčere. Take igre so res koristne, ker podučujejo in blažijo mlada serca. pa tudi odraščene v dobrem poživljajo. Igrale so gojenke izverstno. Govorile so gladko, s pravim povdarkom. sočutno pa na turno. Vse priznanje njim in čč. gospem učiteljicam! Za sklep so zapele še veselo laško: Compita e la nostra opera. Vsi zadovoljni smo se vernili iz samostana. Vidili smo, kako so hvaležne čč. gg. uršulinke Bogu in gospodu očetu, kako lepo podučujejo in vzgojujejo deklice, ki so jim izročene. Blagor otroku, ki pride v tako dobre roke! Sveta Kristina, devica in mnčenka, zavetnica mlinarjev. Sveta Kristina je bila hči mnlikovalskih starišev v tretjem stoletji pod cesarjem Dijoklecijanom. Njen oče je bil polkovnik, ter je jako strogo postopal s kristijani, kakor mu je bilo zapovedano. Obžalovala je dobra hči kristijane, in milost božja je pri dobri deklici storila, da jih je kmalu pričela čislati, ker so tako stanovitno spoznavali svojo vero. Brez dvombe od kerščanskih žen dobro podučena, je prejela sveti kerst. Ko je njen oče to zvedel, se je tako razserdib da jo je dal grozovito pretepsti. Terpeti je morala tako, kakor nekdaj sveta Barbara Umeri je oče nesrečne smerti. Toda še dva sodnika sta jo z vsako-verstnim mučenjem skušala pripraviti k temu. da bi odpadla od kerščanske vere. Devica pa je ostala z Božjo pomočjo stanovitna. Potopili so jo zato z mlinskim kamnom na vratu v jezero; pa angelj jo je čudovito rešil. Nato so jo končali s puščicami. Njen god se praznuje vsako leto štiriindvajsetega julija. Ker so jo z mlinskim kamnom v jezero potopili, izvolili so si jo mlinarji za posebno za-vetnico. Molitev. 0 Bog. kateri med drugimi čudeži svoje vsega-mogočnosti tudi slabotnemu spolu zmago mučeništva deliš, dodeli milostljivo. prosimo te. da bodemo po-izgledu svete mučenke Kristine vedno hodili po poti, katera do tebe vodi — in srečno k tebi pridemo po zasluženji našega gospoda Jezusa Kristusa, tvojega Sina, kateri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Razgled po svetu. Rim. V konzistoriju 14. maja je bilo izvoljenih več kardinalmašnikov in kardinaldijakonov, in določenih nekaj laških škofov. V nagovoru so se sv Oče grenko pritoževali čez novošegno Cerkvi sovražno Italijo, da je zaterta svoboda papeževa, kerščanskim napravam vojska napovedana, ljudstvo hujskajo zoper apostoljski Stol, terpč se naj nesramniši napadi na papeštvo, posebno ostudno pa je še to. da so odpadniku Giordanu Brunu v Rimu postavili spominek. V ponedeljek potem je bilo v očitnem konzistoriju izvoljenih več francoskih škofov. Ta čas je zelo težko dobiti zaslišanje pri sv. Očetu. Delajo namreč dolgo v noč okrožnico (en-cikliko), ki se ima razglasiti v praznik ss. Petra in Pavla. Po dnevi prebivajo v revni koči na vertu, v noč pa se zarad nezdrave sape umaknejo v Vatikan. Na Predarlskem je vstanovljeno katol. tiskovno društvo, zlasti za podporo katol. časništva. Društvo ima zopet strogo-katoliške misli občudovati in poživljati po deželi. V Jeruzalemu je 20. t. m. umeri latinski patrijarh Msr. Vincencij Brako. R. I. P. Iz Sudana. Iz Kaire naznanjajo 25. t. m., da se veliko kardelo dervišev (najbolj fanatiške vojne) pomika proti Vadihalfi. — To ni dobro znamnje. L Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva Nameni za mesec mali serpan (julij.) a) Glavni namen: Spovedniki in dušni vodniki. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII prihodnjič.) b) Posebni nameni: 1. S. Aaron. Ta in vsaki dan v mescu vse naznanjene, a se ne zazuamovane ali nenadne zadeve. Delavci. 2. Marijino obiskov. Zatrenje razkolništva. (Narneu vstanovljenja praznika 1. 1389. > Prospeh mnogih Marijinih društev. Salezijanke. 3. S. E vlogi j. Vredno in vspešno oznanovanje božje besede. Vec redovnikov. Važne preskušnje. 4. S. 1 r h. Svabska. Naši vojaki in njih dušni pastirji. Različne vojaške zadeve. Odveč bojazljiv duhoven. 5. S s. Ciril in Metod. Slovanski narodje. Delo oznanovanja vere in posebno njih nekteri. Vstanova Serca Jezusovega bratovščine. 6. S. G o ar. Trijerska škofija. Prav veliko duhovnov. Zatrenje in odstranjenje pohujšanj in grešnih okoliščin. 7. S. Vilibald. Eih^tedtska škofija. Več učenikov in učenic in njih gojenci. Važne stavbinske koristi in občekoristna početja. (Dalje nasl.) II. Bratovske zadeve N lj. Gospč presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje X. lj. G. presv. Jezusovega Serca. sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora iu Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov liog dobrotno od ver n i od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe iu velike nesreče. — Lepo rreme zarad košnje. — Sin priporočuje neozdravljivo bolno, preljubo mater za pomoč — dušno in telesno. — Žena priporoča svojega brezvernega in hudobnega moža za spreobernjenje, ter da Bog bi nji po svoji dobrotni previdnosti preložil njen bridki stan. če je njegova sveta volja. — Volitve. Zalivale. Večna čast in hvala presvetima Sercema Jezusa in Marije, kraljici sv. rožnega venca. sv. Antonu Pad. za zadob-ljeno milost. Nevarno bolan človek, ki prej ni hotel slišati od sv. zakramentov, se je spravil z Bogom, zdaj voljno terpi hudo bolezen, ter je tako predrugačeu, da nima drugih želja, kakor Ie nikdar več ne grešiti. S temi verstieami spolnujemo obljubo po zadobljenem uslišanji. 1'rehvaležni sorodniki. Da svojo obljubo spolnim, naznanjam to-le: Bil sc-ui v stiski, sili in v potrebi, obernil sem se v molitvi in pri sv. maši k sv. Antonu Padov., Materi Božji naši ljubi Gospej presv. Serca Jezusovega, k sv. Jožefu in k sv. Frančišku 3. reda: in bil sem uslišan, in dobil sem pomoč. Zato se prav lepo zahvalim sv. Antonu Padov.. Materi Božji — naši ljubi Gospej presv. Sena Jezusovega, sv. Jožefu, in sv. Fran- čišku 3. reda, ker gotovo so mi oni pomagali v tej moji sili in potrebi. Zato jim bodi stotisočkrat prav lepa zahvala! Tako se jim tudi še nadalje priporočim za pomoč v sili iu potrebi. g. Ivan. Listek za raznoterosti. Iz Ljubljane. Procesije presv. Rešnjega Telesa so se opravljale pri vgodnem vremenu častitljivo. in to v praznik sam in naslednjo nedeljo. Vdeleževali so se slavni vradi. cesarski, deželni in mestni, z vojaštvom vred Novi odbor „Slov. Matice" si je zopet za predsednika izvolil enoglasno preč. gosp. častn. kanonika in profesorja Jož. Mam-a. — Čast in poštenje! Vodnikov spominek bode z velikimi slovesnostmi 30v rožnika odkrit na Valvazorjevem tergu. Ob llih v Št. Jakobski cerkvi milgsp. stoljni prošt dr. Leonh. Klofutar društvom opravijo slovesno sv. mašo. Opoldne se odkrije spominek. Slovesen govor. Strel na Gradu. Petje. — Bog oblaži tudi na unem svetu buditelja Slovenskega naroda! Kaj pravi tvoj angelj-varh zarad procesij?... Tisti, ki želi od procesije kaki sad imeti, mora v lepem redu iti s procesijo, moliti ali kakor bodi kaj početi za Božjo čast. Tistim, ki se le za godbo der-vijo. bo pri sodbi „zelenec" godel, in kteri sploh le zijajo, merzlo pokriti ostanejo, ko procesijo gledajo, se ne bo bolje godilo. — Tistega gospoda, pred čigar pestjo so klofeta po tleh ferčala, ker niso bili odkriti, zapišemo v zlate bukve. Volitve. III. Volitve za poslance kmetiških občin bodo 4.. za mesta in terge pa 8. julija. rNarodni volilni odbor" naznanja mnogo mož, ki jih priooroča „sporazumno z mnogimi veljavnimi možmi cele dežele:" ti so: dr. vit. Blei\veis-Tersteniški za okolico ljublj. in verhniško, — Jan k o Kersnik za Kamni k-llerdo, — Detela in Klun za Kranj. Teržič. Loko, — Kavčič in dr. Vošnjak za Notranjsko. — Lav-renčič za Vipavo-Idrijo. — Pfeifer za Novoinesto itd., — S v e t e c. dr. Papež, Žitnik za Trebnje itd., — Pakiž za Kočevje. Lašiče, Ribnico. — dek. Aleš za Černomelj itd — O dveh krajih pravi si. odbor, da se volilci še niso zedinili za kandidata. — Spodobnost in pravica zahteva, da omenimo tudi nektere druge, vsega spoštovanja vredne in zmožne gospode, ki je sploh znano, da s po razumom več občin veljajo za kandidate, če tudi se volilci niso še čisto zedinili. Taki so na prim. pn. gg.: Fr. Povše, vel. posestnik itd.. — Mar t. S k u b i c, častni kan., dekan itd.. — Jan. Podboj, župnik v Planini. — Andr. Kalan. duh. pomočnik v Temo vem v Ljubljani in verli vrednik „Domoljuba." Izročeno. Trosilo se je po Ljubljanski okoliei, da jc dobro znani g. Povše odstopil od svoje kandidature. To j«* perfidna laž. Tudi čudno presukana ^Narodova- poročila o njem so malo vreden r\Vahlmanoeuvre.~ Zato, pošteni volilni možje, pozor! N<* hodite nikomur na limanice! Non quis. sed »juid. Iz rimskega Martirologija. 16. sušca. V Rimu je terpel sv. Cirijak, dijakon. Potem ko so ga dolgo mučili z ječo, so ga oblili z raztop-ljei.o smolo, na klado razpeli, natezali, s palicami pretepali; poslednjič je bil na povelje Maksmilijanovo ob glavo djan, in z njim vred tudi Larg in Smaragd, pa še dvajset druzih. Le-tih god se pa obhaja S. vel. serpana; ta dan namreč je blaženi papež Marcel njih trupla vzdignil in dal častitljivo pokopati. V Ogleju s s. H i 1 a r i j. škof. in T a c i j a n . dijakon. Ta dva sta bila pod cesarjem Nuinerijanom in Beronijem predsednikom na kladi raztezana in sta še po druzih mukah s Feliksom. Lurgom in Dijo-nizijern vred krono marterstva dosegla. V Likaoniji sv. Pa pa, mučenec; zarad vere v Kristusa so ga pretepali, z železnimi kremplji ter-gali. prisilili v čevljih z nastavljenimi žeblji hoditi; potem so ga k drevesu privezali, in ko je ondi dušo Bogu izročeval. je tisto nerodovitno drevo storil rodovitno. V Anazarbu v Ciliciji sv. Julijan, mučenec; pod Marcijanom poglavarjem so ga silo dolgo terli in terpinčili, poslednjič so ga potisnili v vrečo s kačami in v morje potopili. V Raveni sv. Agapit, škof in spoznavalec. V Koloniji sv. Heribert. škof, sloveč s svetostjo. V Arvernih sv. Patricij, škof. V Siriji sv. Abraham, puščavnik. čegar djanja je popisal sveti dijakon Efrem. Dobrotni darovi. Za opravo ubožnih e e r k •» v naše škofije: Iz Logatca "23 gld. 70 kr. — Od sv. Križa pri Kostanjevici 15 gld. - Z Mekin 18 gld. 30 kr. - Z Ambrusa 33 gld. — Z Dobovca 5 gld. — S Sel pri Kamniku zopet 2 gld. 30 kr. — S Sent-Lamberta pri Zagorji 11 gld. 15 kr. — S Tunjie 17 gld. — Z Bohinjske Bistrice 54 gld. 20 kr. — S Cernega verha nad Polhovim Gradcem. — Iz Metlike 20 cl 1. Za dijaško mizo: Prečast. g župnik .Jan. Potočnik 5 gld. — Neimen. gospod 2 gld. 50 kr. Za sv. Detinstvo: Č. g. Gregor Šlibar, duh. pomočnik pri D. M. v Polji, 19 gld. Za bratovščino presv. R. Telesa: Karolina Kušljan 1 gld. — Neimen. 40 kr. Za misijonsko h i š o v K o č e v j i čč. in preč. gg. : Jan. Dolinar 5 gld., Fr. Stupica 2 gld., P. Erjavec 3 gld., J. Krušič 3 gld., J. Žehel 5 gld . Martin Kragel 5 gld. 2 kr. Neimenovan dobrotnik 50 gld. Pogovori z gg. dopisovalci. G. B. v R.: Precej prihod. Hvala! - G. A. K.: Prejeli hvaležno. prepozno; torej prih. Pozdrav! — G. J. v J.: Lc ..mož-beseda" — to je prava pot! - G. - n: Prav dobro; lepa hvala! G. nns. J. Pavlin v Faribauhl -u, Minn.: Došlo in dalo 0 gld. 41 kr. Plačano do 15. jan. 1891. Serčen pozdrav! — G. St. na J.: Prav lepa hvala! Prijazno vabilo k naročevanju na „ZGODNJO DANICO" za 2. polovico 1. 1889 Časniki, ki se vojskujejo za sv. vero in kerščansko čednost, so brez ugovora sedanji čas najbolj potrebni. „Danica" je v tem delu in prizadevanji že stareji kot so mnogi njenih blagih čitateljev. Njen trud priznavajo, kteri jo čitajo. Torej dosti o tem. Prosimo prijatelje, kteri so bili na '