OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHUU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXIII.—LETO XXXIII.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), MAY 31, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 106
Pesnik Tone Seliškar je prinesel našim izseljencem pozdrave slovenskega naroda iz domovine
NOV GROB
Na IV. konvenciji S ANSA, o kateri smo ze poročali je govoril tudi pesnik in pisatelj Tone Seliškar, katerega govor priobčujemo v celoti.
¥

PESNIK IN PISATELJ TONE SELIŠKAR
Dragi rojaki! Moja želja, ki ®£ni jo že kot otrok občutil, vi-d^ti naše delovne ljudi, ki so mo-po kruh v tujino—v njihovi l^ovi domovini, se je vendarle '^polnila. Med vami sem, gledam poslušam vas, roke vam sti-Jkam, tiste žuliave roke, za, f^a-
i ■ ■	----- - ' S-r.t
Gre vaša rojstna rojstna domo-^ina, ki so jo vladali kralji, ban-^ieji, farovži in žandarji, ni ime-kruha. Globoko sem presu-^Jen zdajle sredi vas, najraje bi Vsakega posebej objel in mu ^^gal v srce goreč, zvest, prisr-
čen pozdrav moje nove, osvobojene—Titove Jugoslavije. Prepričan sem, da to občutite, kajti narod, ki se je z lastnimi rokami osvobodil, ki je zmagovito dokončal ljudsko revolucijo, nas je poslal med vas z naročilom, da vas v njegovem imenu pozdravimo, da se vam v njegovem imenu zahvalimo za zvestobo, ki ste mu jo ohranili skozi čase najtežjih preizkušenj. Naš nesmrtni pesnik, Oton Župančič, je pred mnogimi leti, takrat, ko je hodil naš človek po košček sreče v tujino, takole napisal:
"Pa so ramena in pleča kakor skala, tilnik—naloži mu breme nasilnik— nosil ga bo in ne bo se skrivil;
pa so srca tiha in močna-njihov ponos je brez besed;
pa so možje-
kot da se niso rodili iz matere,
kot da goram se iz bokov izvili so morajo v svet, in tujina se diči z deli njihovih rok;
tamkaj v Ameriki, tamkaj v Vestfaliji so nam izginili—več ne doseže jih naše oko. .
Res je, bratje in sestre, oko ni videlo, toda srce vas je ®^tilo, toplo srce domovine, ki kot srce matere, ki nikdar ne j^^fe pozabiti svojih otrok. Mi, ^ Smo med vami, smo se kalili %nju borbe, ki je postavljala ^"^elje nove, socialistične do-|^°vine. Vi, daleč proč od naših in gora, ste bili takrat z ^ajtii. Ni ste bili na strani na-
&ih
domačih izdajalcev, ki so z
ji^seljem sprejeli orožje iz rok ^ 'issolinijevih in Hitlerjevih fa-^istov in nas pobijali. Niste bili strani tistih, ki so pobijali in vim;
mučili ameriške padalce, na strani tistih, ki so zaradi krvavih zločinov pobegnili od strahu pred kaznijo. Tatu, roparju se lahko kdaj odpušča — izdajalcu domovine nikdar!
Vi ste začutili junaško srce slovenskega partizana, ki je po-mandral ponižnost in hlapčevsko pokornost, ki ga je tlačila stoletja in stoletja in bili ste z nami tako, kakor sem napisal v jeseni leta 1942 v pesmi "Slovenskih brigad," v kateri pra-
Vi
"In padajo padajo v jamo prezgodnjo tovariši v krvi na žemljico rodno, kri piše po zemlji slovenski vstajenje, prestreljeno srce pokriva zelenje. . . Joj mati, joj žena, joj otrok ti moj, prepevajo puške v gozdovih nocoj, prepevaj še ti, pa četudi za smrt,
dokler no bo zadnji sovražnik naš strt."
s Vrvici
Ste se borili po svoje—mi svoje! Bratje in sestre, v tem ®ttutku se globoko klanjam ti-. slovenskim materam v jj ^iki, katerih sinovi so pad-^ borbi proti našemu skupne-Sovražniku, v globokem spo-°vanju se klanjam patriotiz-. ' ki ste ga vi, naši zvesti pri-izkazovali svoji rojstni ^ ^ovini in vaši novi domovini, ateri živite, delate in umira-^ Cast in slava rodoljubom držav, med katerimi ® bili tudi vi, moji dragi roja-' nied prvimi.
P^ostite mi, če to, kar mi leži
Tovariš negibni, nikar ne zameri,
oprezno premaknil bom tvoje telo, zvestoba se naša nikdar ne izneveri, še v smrti si nudimo bratsko roko.
Previdno ti z rok bom potegnil rokave, narahlo bom dvignil blago mimo ran, obrisal bom s snegom ti srage krvave, in z mahom pokril bom prestreljeno dlan.
Zdaj grejejo tebe že večnostne sanje, slovensko boš prst za odejo imel,
v tej borbi prekinil si svoje iskanje,
tvoj plašč bo zdaj mene, ozeblega grel.
Tovariško to smo postavo sprejeli, prijateljsko vedno delili si vse,
morda bodo meni ta plašč tudi sneli, še v borbi krvavi smo, nič se ne ve. . .
Le to vem, da nosi me silna resnica:
pred nami svoboda je, veliki dan!
Skoz vihro in borbo to pravljično ptico ujel jo bo prej ali slej—partizan!
Da, prijatelji, in zgoditi se je moralo tisto, kar je priti moralo. Iz borbe se je porodil nov, svoboden, herojski slovenski človek. Ko smo pritavali izmučeni
v neko požgano vas in popadali od utrujenosti na tla, je edina ženska, ki je ostala v vasi, pravkar rodila. In to rojstvo smo takole občutili:
Zdaj belo cvetje pada na drevesa in v šipe se je vžgal srebrn cvet, iz hoste v vas te pelje volčja sled, nad nami sivih megel je zavesa.
Tako v samoti te krvavo čutim; od vsepovsod zre vame tvoj obraz, iz hiš, iz jablan in celo tvoj glas razločno iz samote bele slutim.
Nekje tam v vasi mati je rodila, v tišino padel je sproščenja klic, kot da si ti nam žgočo smrt prevpila
v tem kriku zmagoslavnih porodnic in da si ti nam pravkar porodila človeka novega žarečih lic.
o, domovina, kako smo jo ljubili. Vi po svoje, mi po svoje. Mi, ljudstvo, smo jo vzeli v svoje varstvo, mi, ki smo se tepli zanjo! In bili smo do domovine
taki, kot pravi pesem, ki sem jo napisal pri Svetem Gregorju nad Sodražico jeseni leta 1943, ko so nas napadli slovenski belogardisti in Nemci in ki smo jih pognali v beg:
Nocoj na mrtve pili smo in žive zgneteni v topli krčmi ob bokal! Nekdo nam jena orglice igral in peli pesmi smo razveseljive.
Iz vseh vetrov smo se le-tu nabrali, iz bataljonov, bolnic in brigad,
toplo pri srcu je in vsak bi rad ter vsi po svoje se s teboj bahali.
Veš, včeraj smo se v hosti zate klali, krvavi še smo, polni črnih ran. . . Oh, domovina, nič se nismo smrti bali,
in nori smo veselja, da je dlan čutila te . . . Mi smo te varovali! Ljubezni tvoje je vsakdo pijan!
No, danes pa je vse drugače. Novi, svetli ljudje gradijo Jugoslavijo, novo ljudsko, Titovo socialistično Jugoslavijo brez kraljev in bankirjev, brez škofov in žandarjev. Vidite—in prav nič jih ne pogrešamo, nasprotno, brez njih gre vse lepo izpod rok. Kako nam je, nas vprašujete? Včasih še kar težko. Delamo, delamo, delamo— noč in dan—toda vsak dan nam je boljše. Kje na svetu se je še zgodilo, da bi mladina, fantje in dekleta, zgradili železnico dolgo 180 kilometrov v enem letu? In to železnico s tuneli, mostovi, viadukti in napisi . . .? Kje na svetu so delavci, ki delajo pro-
stovoljno za svojo domovino po 40, 50 ur nepretrgoma, samo bi delavno ljudstvo čimprej dobilo zadosti obleke, obutve, hrane in vsega, kar je treba . . .?
Naše junaško delovno ljudstvo, vam na vsa taka vprašanja odgovarja: pridite k nam, obiščite nas, prepričajte se sami, kako mi delamo v svojih lastnih tovarnah za domovino, in končno za ves svet. Z veliko ljubeznijo vas bomo sprejeli. Dali vam bomo najboljši prostor ob naši mizi in na tej mizi bo dovolj kruha, pa tudi kranjska klobasa se bo našla in še kaj drugega in tudi liter dobrega (Dalje na 2. stranil
na srcu, pripovedujem s pomočjo svoje pesmi. In zato vam bom prebral pesem iz leta 1942, torej iz dobe, ko ste tudi že vi vedeli, kajco težko nam je v naši izmučeni Sloveniji., torej iz dobe, ko so nam domači izdajalci zasadili svoj "blagoslovljeni" nož v hrbet, torej iz dobe, ko ste nam vi, naši zvesti ameriški Slovenci z ostalimi ameriškimi rodoljubi, priskočili na pomoč, takole trpeli—pa vendarle neomajno verovali v vstajenje. Pozimi nas je zeblo, obleke nismo imeli in partizan je slekel plašč svojemu padlemu tovarišu takole:
g
FRANCES PUSNAK
Včeraj zjutraj ob 8:10 uri je preminila na svojem domu Frances Pusnar, rojena Zaje stara 69 let, stanujoča na 21950 Ivan Ave. Doma je bila iz Vau-ta vas pri Novem mestu, odkoder je prišla v Ameriko leta 1905. Bila je članica društva Vipavski raj št. 312 SNPJ, društva Carniola Hive št. 493 TM in podr. št. 32 SŽZ.
Tukaj zapušča žalujočega ■. soproga Antona, dva brata Franka in Johna, štiri nečakinje: Mrs. Lillian Mandel, Mrs. Dorothy Peterson, Mrs. Josephine McLaughlin in Mrs. Emma Kru-pitzer ter nečaka Edward Zaje, v stari domovini pa sestro Mary Zupančič. Pogreb se vrši v so boto zjutraj ob osmih iz pogrebnega zavoda August F. Sve-tek, 478 E. 152 St., v cerkev sv. Kristine ob 8:45 uri in nato v družinsko grobnico na pokopališče Calvary.
Na gronji sliki so gostje iz Slovenije, ki so se udeležili IV. redne konvencije SANSa. Od leve na desno: kritik Drago Sega. zdravnica dr. Franja Bidovec-Bojc, pesnik in pisatelj Tone Seliškar. Klišej nam je iz prijaznosti posodil Cleveland Press.
BIVŠI KONGRESNIH THOMAS ŽELI SVOBODO
WASHINGTON, 30. maja — Bivši kongresnik J. Parnell Thomas, ki je bil obsojen na šeat mesecev zapora in globo v znesku $10,000, je poslal predsedniku Trumanu prošnjo za pomilostitev.
Thomasov odvetnik je izjavil, da je bila prošnja poslana že pred več mesecev.
Obsojeni bivši kongresnik je bil predsednik odbora za neameriške aktivnosti, dokler se ni razkrilo, da je osleparil vlado za okrog $10,000.
AMERIČANI VMEŠANI V OBRAVNAVO V PRAGI
PRAGA, 30. maja. — Praški radio je danes naznanil, da so ameriški, angleški in francoski ambasadorji bili vmešani v zaroto, katere cilj je bil strmo-glavljenje sedanje češkoslovaške vlade. Poleg ambasadorjev so obtoženi tudi ostali uradniki zapadnih držav. Obravnava proti skupini trinajstih Čehov se bo začela jutri.
KITAJSKI KOMUNISTI ZAVZELI OTOK
TAIPEI, Formoza, 25. maja— Kitajski nacionalisti so danes priznali, da so se komunistične sile iskrcale na treh otokih Wan-san arhipelaga. Otoki so služili kot baza za blokado celinske Kitajske.
SOVJETSKI MINISTER ZA GRADNJE ZAMENJAN
MOSKVA, 30. maja. — Sovjetska vlada je danes naznanila, da je bil odslovljen s položaja ministra za gradbeni material S. Z Ginsburg.' Njega je zamenjal P. A. Judin.
Skupne vaje
Jutri, v četrtek zvečer ob 7:30 uri se vršijo skupne seje pevcev zbora "Slovan" ir "Adria" v AJC na Recher Ave Prosi se vse, da so točno na mestu.
V "Enakopravnosti" dobite wdno sveie dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
Sporazum 6-ih evropskih držav o združitvi produkcije jekla in premoga je naletel na opozicijo
PARIZ, 30. maja—Francosko zunanje ministrstvo je danes naznanilo, da je med šestimi evropskimi državami bil sklenjen sporazum o združitvi produkcije jekla in premoga.
Predstavniki Belgije, Luk-semburga, Francije, Italije, Nizozemske in zapadne Nemčije se bodo sestali v Parizu začetkom prihodnjega meseca.
Prvotno se je računalo, da bo tudi Anglija pristala na sporazum, toda predstavnik francoske vlade je danes izjavil, da so poskusi za sporazum z Anglijo propadli. Rekel je, da je Anglija jasno in odločno zavrgla predlog o združitvi zalog jekla in premoga.
Francoski zunanji minister Robert Schuman je izročil angleškemu ambasadorju Sir Oli-veru Harveyu nov memorandum, katerega vsebina ni bila objavljena. Obveščeni krogi pa pravijo, da memorandum vsebuje nove predloge, na osnovi katerih bi se od Anglije ne zahtevalo, da takoj pristane na sporazum.
Načrt za združitev produkcije jekla in premoga je pripravil francoski zunanji minister Schuman. Namen je, da se ustanovi mednarodno upravo, katere sklepe bi morale spoštovati državje podpisnice sporazuma. Schuman je med ostalim pojasnil, da je cilj sporazuma, da se zniža stroške produkcije, odstrani carino in razširi trge za evropsko industrijo.
KONGRESNIK UMRL
FARGO, N. D., 30. maja. —. Danes je v tukajšnji bolnišnici St. Lukes umrl republikanski kongresnik Severne Dakote William Lemke. Kongresnik, ki je bil star 71 let, je leta 1930 pomagal ustvariti znan Frazer-Lemke Moratorium zakon. Leta 1936 je brez uspeha kandidiral na listi Union Party za predsednika Zedinjenih držav.
Konferenca za mir o misiji Trygve Lia
CHICAGO, 30. maja —Organizacija The Mid-C entury Conference for Peace je danes na svojem dvodnevnem zasedanju odobrila izjavo v prid miru. V izjavi je organizacija zahtevala, da se konča mrzlo vojno s Sovjetsko zvezo.
Izvršni tajnik konference dr. Willard Uphaus je v govoru, katerega je poslušalo 1,200 delegatov, izjavil, da Zedinjene države in Sovjetska zveza delita odgovornost za sedanjo napetost na svetu.
"Izkoriščali smo naše oborožene sile in denar za podpiranje fašističnih režimov v glavnem vsled strahu in mržnje napram sovjetom," je rekel dr. Uphaus.
Organizacija je tudi poslala pismo glavnemu tajniku Združenih narodov, kateremu je zaželela največje uspehe pri njegovih naporih, da se najde osnovo za sodelovanje med Zedinjenimi državami in Sovjetsko zvezo.
SOVJETSKA ZVEZA BI PRODALA ŽITO ZAPADNI EVROPI
ŽENEVA, Švica, 30. maja. — Izvršni tajnik Ekonomske komisije Združenih narodov je danes naznanil, da je Sovjetska zveza ponudila zapadni Evropi večje količine žita.
V noti, ki jo je sovjetski ambasador Kulagenkov izročil tajniku Myrdalu, je med ostalim rečeno:
"Predstavniki Sovjetske zveze se bodo lahko kmalu udeležili posvetovanj o predlogih in proračunih tajništva Komisije, tikajočih se žitnih potreb uvoznih držav in sporazuma o žitu."
Konvencija SANSa je bila sijajno zaključena z izvrstnim programom
o poteku in glavnih sklepih Četrte redne konvencije SANSa smo že poročali v ponedeljek. Potrebno je, da omenimo tudi zaključno prireditev—shod s številnimi govorniki in sijajno podanim varietnim programom.
Program so aranžirale tukajšnje podružnice SANSa št. 39, 48 in 106. Vodil ga je Joseph F. Durn.
Zopet se je izkazalo, da je dvorana Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. premajhna za tako velike priredbe in da bi namenu boljše odgovarjal avditorij Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
Program se je začel s petjem ameriške in slovanske himne. Nastopili so skupno pevski zbori Zarja, Jadran in Slovan pod vodstvom pevovodje Frank Vau-terja. Če bi se več poudarjalo takšno sodelovanje med našimi pevskimi zbori, odnosno, da se večkrat prireja skupne koncerte več zborov, bi se rešilo najbolj pereča vprašanja, s katerimi se borijo vsi naši pevski zbori. Pri enih ni dovolj altov, pri drugih manjka basov ali pa
baritonov. Zato so skupni nastopi tembolj impozantni, ker so takšne pomanjkljivosti podklo-njene.
Slovan je zapel nekaj pesmi, med njimi Venček narodnih, ki so zelo ugajale. Naslednji na vrsti je bil Jadran, ki kvalitativno ni zaostajal za ^lovanom. Zarja, ki se v glavnem posveča širjenju partizanske in delavske pesmi, je tudi ob tej priliki dokazala, da zna zadovoljiti občinstvu. Nastop vseh treh pevskih zborov je vreden pohvale in gotovo je, da jih bodo napredni ameriški Slovenci podpirali ob vsaki priliki.
(O govornikih smo že nekaj poročali. Na drugem mestu imamo objavljene govore vseh treh delegatov Osvobodilne fronte Slovenije).
Po splošnem mnenju bi lahko od programa izostalo predvajanje filmov iz Slovenije. Filmi v barvah so bili odlični, toda z njimi je program bil preobširen. Muslim, da bi se bilo lahko ohranilo filme za posebno prireditev. Ponovitev posebne filmske predstave bi bila zelo zaželjiva. -b-
"ENAKOPRAVNOST "Pesnik Tone Seliškar je prinesel našim izseljencem pozdrave slovenskega naroda iz domovine
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Tear—(Za eno leto)________'_
For Six Months—(Za šest mesecev)____
For Three Months—(Za tri mesece)___
\
..$8.50 _ 5.00 - 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
NARODNO OSVOBODILNA VOJNA V KOLONIJAH
VI,
REVOLUCIJA NA FILIPINSKIH OTOKIH
Filipinski otoki leže 1,500 milj vzhodno od Burme, onstran Kitajskega morja. Ti otoki so že 50 let kolonija ZDA. Kakor v vseh južnopacifiških kolonijah, tudi na Filipinih divja državljanska vojna, vojna proti ljudstvu, ki se bori za resnično neodvisnost, demokracijo in zemljo. Ame riška in filipinska marionetna vojska v zadnjih treh letih nista mogli premagati ali razorožiti proti japonske ljudske vojske ("Hukbalahap"), ki je bila formirana leta 1942, ko se je ameriška vojska vdala Japoncem.
Filipinski otoki so bili kolonija 350 let. Do konca 19. stoletja so pripadali stari španski kraljevini. Leta 1897 se je filipinski narod pod vodstvom Andresa Bonifacia dvignil, premagal špansko vojsko in ustanovil republiko. Leto dni pozneje so ZDA premagale Španijo na Karibskem morju, zahtevale Kubo in Filipinske otoke in bile triletno vojno proti republiki, dokler je naposled niso spremenile v ameriško kolonijo.
Ko je Japonska v januarju 1942 okupirala Filipine, je ljudstvo postavilo na noge močno pro ti japonsko vojsko 50,000 vojakov in 50,000 rezervistov pod sposobnim vodstvom komunista Ljua Taruka. Ta vojska se je 1,200 krat spoprijela s sovražnikom in pobila 25,000 Japoncev. Proti-japonska vojna je bila hkrati vojna proti fevdalni zemljiški gospodi na Filipinih, ki ima 90% rodovitne zemlje na največjem otoku Luzonu in ki spravi 60/o žetve v obliki rente. Med vojno kmetje na osvobojenem ozemlju Luzona niso plačevali rente. Organizirali so oborožene odrede in upostavili lokalne demokratične vlade. Zemljiška gospoda se je preselila v glavno mesto Manilo, kjer je sodelovala z Japonci.
Ko so ZDA leta 1945 znova zavzele Filipine, je general Mac Arthur uradno oprostil zemljiško gospodo sleherne obtožbe za sodelovanje s sovražnikom, aretiral voditelje "Hukbalahapa" in hotel razorožiti njegove enote. Fevdalna zemljiška gospoda je sestavila začasno v Manili in dobila za vojsko moderno ameriško vojaško opremo, da bi lahko znova zavzela svoja zaplenjena veleposestva. To je bila hvaležnost ameriških imperjalistov filipinskemu ljudstvu, ki se je štiri leta hrabro in uspešno borilo proti Japonski.
ZDA so 4. julija 1946 zajamčile Filipinom neodvisnost.
Kakor neodvisnost Burme in Indonezije, je tudi neodvisnost Filipinov vezana na toliko pogojev, da je to prav za prav le nova oblika kolonialnega vladanja. Domači buržoaziji in veleposestniškemu razredu je omogočeno upravljati novo republiko. Vsa ameriška lastnina in premoženje sta priznana kot legalna in nedotakljiva. Ameriškim kapitalistom je zajamčena "ista" pravica do investicij kakor filipinskim kapitalistom. Ameriška vojska in mornarica sta dobili svoja stara oporišča v zakup za 99 let. Filipinski pezos (vreden 50 centov) je vezan na vrednost dolarja do leta 1970, da bi se ohranila popolna vrednost ameriških investicij in profitov.
Medtem ko so se borci "Hukbalahapa" med vojno junaško borili, je prezident Roosevelt v imenu ameriške vlade obljubil filipinskemu narodu popolno neodvisnost in demokracijo. Po zmagi pa je bil znova upostavljen kolonialni sistem revščine, lakote in napornega dela. Ameriški imperialisti so ne le prekršili obljubo o demokraciji, marveč bijejo s pomočjo svoje marionetne Kvirinove vlade srdito vojno proti ljudstvu. Toda čeprav je tehnična vojaška raven obeh taborov na Filipinih neenaka, boj nikakor ni enostranski. Vojska "Hukbalahapa" je bila med vojno najboljša, najbolj izurjena in najmočnejša bojna sila na Južnem Pacifiku. Zdaj, po štirih letih odpora proti ameriškim in filipinskim marionetnim enotam, je njen bojeviti duh, njena spretnost in vera v zmago večja, kakor kdaj koli.
Lju Taruk se zopet na poljih in gričih Luzona bori na čelu svojih enot, kakor med vojno proti Japonski. Nedavno je v pogovoru z nekim ameriškim dopisnikom izjavil, da na Filipinih ne bo miru, dokler ne bo rešeno agrarno vprašanje.
(Konec prihodnjič)
(Nadaljevanje s 1. strani) slovenskega vina! Pridite in trčili bomo za srečo nas in vas, za srečo delovnih ljudi vsega sveta!
Mi se borimo za našo srečo in za mir v svetu. Mi hočemo biti neodvisni, mi hočemo biti gospodar svoje lastne usode! In če kaj domovina od vas pričakuje, tedaj pričakuje od vas, da vi kot pošteni in zvesti ameriški rodoljubi širite v svoji novi domovini samo resnico o nas, ker nas najbolj poznate, ker nas najbolj občutite, ker nas najbolj ljubite!
Bratje in sestre, za zaključek vam bom prebral pismo delavskega pesnika Toneta Čufarja, mizarja z Jesenic, ki ga je napisal dan poprej, preden so ga Nemci, po izdajstvu slovenske bele garde, leta 1942 ustrelili v St. Vidu pri Ljubljani. Pismo se takole glasi:
"Ljuba mama, dragi oče. Živimo v časih, ko morajo biti slovenske matere močne, ko morajo prenesti več kakor kdaj koli preje. In možje, stari in mladi,
morajo biti res možje. Za vaju, ljuba mama in dragi oče, sem prepričan, da ste med njimi! Treba je junaško vztrajati v tem viharju. Pod plazom, ki ga je vihar v teh letih sprožil, bodo zasuti milijoni, od Slovencev pa deset tisoči. Vendar narod bo ostal, in končno na tej lepi zemlji vendar in zaživel tako, kakor zasluži. Ce katerega nas ne bo, vedita, da nismo živeli zaman j. Da smo bili tam, kjelr mora biti sin dobre slovenske delavske matere in vedno zavednega slovenskega delavskega človeka. Težko je, toda prijetna je zavest, da je človek sam nekaj dal za lepšo bodočnost—svojo lastno kri."
Bratje in sestre, taki so novi slovenski, jugoslovanski ljudje! Taki so naši delavci, naše žene, naša mladina. In tak narod, ki ima tako junaško pokoljenje, mora zmagati! V to zmago, mi Titovi ljudje, verujemo in kot take nas sprejmite v vašo sredo!
Naj živi SANS—simbol naprednega ameriškega slovenstva!
sveta na dva velika tabora še ena delitev sveta, in sicer delitev sveta na velike narode, ki si dele interesne sfere, ki si la-ste gospodarstvo nad svetom, in na male narode, ki naj bi bili le drobiž, le plačilno sredstvo v rokah velikih za plačevanje njihovih medsebojnih računov.
Boriti se za mir, za sodelovanje med narodi in za njihovo medsebojno sporazumevanje je naloga slednjega človeka, ki si želi dela in blagostanja, ki si želi napredka človeške družbe. In če boste izvrševali to delo, boste opravljali veliko občečlo-veško in državljansko koristno delo. In prav vi, ki nosite v prsih srce malega slovenskega naroda in imate obenem pljuča in grlo velikega ameriškega naroda, ste najbolj poklicani, da dvignete svoj glas pred
GOVOR DRAGOTA ŠEGE NA ZAKLJUČNEM SHODU SANSa
Dragi rojaki in prijatelji!
Ko vam izročam najlepše pozdrave iz vaše stare domovine, bi želel, da bi imela beseda čudežno moč, da bi vam lahko pričarala pred oči vaš stari kraj tako živo, da bi začutili njegov dih in njegov utrip. Rad bi vam pričaral pred oči naše bele gorenjske snežnike, sivi Ljubljanski grad, tiho dolino Krke, čudovito modrino Soče, temno ze-lenino šumečih pohorskih gozdov in živahno valovitost naših vinskih goric. Rad bi, da bi vam moja beseda pričarala pred oči novo življenje v tej domovini, zanos, s katerim ustvarja delavec po naših novih tovarnah temelje socializma; rad bi vam govoril o kmetu, ki vstopa v zadruge zato, da ne bo več zgarani suženj, ampak ponosen gospodar na svoji zemlji, o navdušenju mladine, ki gradi nova pota in železnice in jih poklanja domovini za njeno bodoče blagostanje, o naših kulturnih delavcih bi vam govoril, ki ne umirajo več od gladu in od jetike, kakor so umirali svoj čas France Levstik, Josip Jurčič, Kette in Murn, Ivan Grohar, Cankar in Kosovel, ampak spoštovani od svojega ljudstva ustvarjajo neovirano svoja dela in bogato našo narodno kulturo. Govoril bi vam nadalje o vseh težavah, ki s z njimi borimo, o zaostalosti naše dežele, ki je dediščina starih zatiralskih režimov in ki jo moramo premagovati na vsakem koraku, govoril bi vam o ovirah, ki nam jih poskušajo metati pod noge izza meje razni informbirojev-ci in drugi nasprotniki naše socialistične graditve v Jugoslaviji. O vsem tem bi vam govoril in še o mnogem novem, kar je danes last in značilnost nove slovenske in jugoslovanske domovine. Toda naj vam vse to ilustriram samo z eno stvarjo, ki bo vam vsem morda najbližja-
Ko se je pred kakimi sedemdesetimi leti začelo množično izseljevanje slovenski ljudi v Ameriko, sta obe stari slovenski stranki — tako klerikalna kakor liberalna — po svojem časopisju točili krokodilove solze, češ da ubogi, mali slovenski narod izgublja svoje sile, da se slovenska kri suši brez sledu v tujini. Bilo je mnogo bridkega vzdihovanja in Jere-mijevih tožba, a nihče od teh starih politikov ni niti s prstom zmignil za to, da bi se gospodarski položaj slovenskega
vsem svetom proti temu, da bi veliki narodi razpolagali z malimi kot s svojim drobižem. S tem boste storili ogromno uslugo stvari miru na svetu in s tem seveda tudi svoji novi domovini Ameriki. Kajti mir na svetu je samo eden in nedeljiv, sodelovanje med narodi, pa naj bodo veliki ali majhni, je prav tako samo eno, namreč sodelovanje na bazi narodne suverenosti in medsebojne enakopravnosti. Boriti se za to, se pravi v največji meri koristiti svoji ameriški domovini in prav tako tudi svojemu staremu' jugoslovanskemu kraju; boriti se za to, se pravi izvrševati svojo najvišjo in največjo dolžnost -dolžnost do celotnega človeštva in njegove lepe in svetle bodoč nosti.
To, mislim, da je stvar nas vseh, da je to stvar SANSa in vseh vas kot članov te častne, osrednje organizacije naprednih ameriških Slovencev.
Živel svetovni mir in sodelovanje med narodi!
Živela enakopravnost vseh narodov velikih in malih! Živeli napredni ameriški Slovenci!
Živel Slovenski ameriški narodni svet!
GOVOR ZARAVNICE DR. FRANJE BIDOVEC BOJC
da mu ne bi bilo treba s prazno bisago romati preko morja.
Danes pa lahko rečemo, da je v novi domovini vprašanje izseljeništva rešeno, rešeno v tem smislu, da ni nobenega slovenskega človeka več v stari domovini, ki bi bil tam odveč, ki bi imel grenki občutek, da je nepotreben in da mu je treba s trebuhom za kruhom po svetu. Tudi to dejstvo je veliki plod naše narodno osvobodilne borbe, to je plod naše družbene revolucije.
Ko se vam ob tej priložnosti v imenu vaše rojstne domovine zahvaljujem za vse, kar ste storili zanjo med vojno in kar še danes žrtvujete za njeno boljše življenje, bi si želel, da bi vam lahko pričaral pred oči radostni smehljaj tistih naših malčkov, ki bodo ozdravljeni odhajali iz otroške klinike, katero ste jim poklonili vi; rad bi vam pričaral pred oči obraze tistih jetičnih bolnikov, ki so jim od vas poslana zdravila pomagala in jim vrnila vero v življenje.
Teh nekaj dni, ko potujemo po vaši državi in ko gledamo tehnično višino, ki jo je dosegla vaša nova domovina, smo ponosni, da so pri industrializaciji, pri ustvarjanju bogastva te dežele soustvarjali tudi naši ljudje, ljudje slovenske krvi. Nikakor ne mislimo, da bi vaša skrb in ljubezen do stare domovine, ki nam jo tako od srca izkazujeta, morala zastreti vašo predanost in pripadnost novi domovini. Nasprotno, mnenja smo, da je vaša vloga v ameriškem življenju nadvse pomembna.
Vi vidite danes delitev sveta na dva velika tabora, berete časopise, ki vas vsak dan stra-še z novo vojno med tema dvema taborama. Pri tem vam moram priznati, da v Jugoslaviji, čeprav ni velika država, te vojne psihoze ni. Ne zaradi tega, ker bi mi vsi, ker bi naši jugoslovanski narodi ne bili pripravljeni z vsemi silami, z orožjem in če je treba, tudi z zobmi braniti to svojo svobodo in neodvisnost proti vsakomur, ki bi nam jo hotel vzeti, pa naj bi bil to že kdor koli. V bodočnost gledamo mirno kljub rožljanju z orožjem, ki ga zadnje čase slišimo na naših vzhodnih mejah, to pa zato, ker vemo, da ni mogoče z oboroženo silo napasti socialistične države, ne da bi
Dragi prijatelji, bratje in sestre! V prijetno dolžnost si štejem, da vam prinašam prav tople pozdrave slovenskega ljudstva, ki mi je poverilo to nalogo. Obenem so mi naročili, naj se vam zahvalim in povem, da se vas spominjamo s tisto toplo hvaležnostjo, ki jo je sposoben odkrit pošten in iskren slovenski človek. Za vse, kar ste storili za nas v dneh, ko je slovenski narod krvavel za svojo neodvisnost in svobodo, za svojo narodno enakopravnost . . . Za vse, kar ste storili in še delate v letih obnove razrušene domovine, kar tisočera vam zahvala.
Vem, da si je mnogi izmed vas odtrgoval od lastnih ust, vem, da se je odpovedal marsičemu, da je mogel pomagati bratom onstran morja. Zavedni slovenski narod vam tega ne bo pozabil, poslal nas je, da vam povem to iz oči v oči.
Mnogo bi vam lahko povedala o vaši stari domovini. Tam, kjer so nekoč revne, ob hrib prislo-njene hišice, ki so bile tako ubož-ne, da niso vas, bratje in sestre, mogle preživljati in ste morali za kruhom v tujino, se zidajo sedaj veliki in sončni domovi. Tam, kjer je nekoč gorela leščer-ba in smrdljivka, sveti danes elektrika. Mngo nekoč bednih domov ima danes radio. In pod vaško lipo ali v vaškem Zadružnem domu razpravljajo vaški možje o svoji ljudski vladi in o njenem delovanju, dajejo svoje predloge za zboljšanje, govore torej o najvišjem vodstvu države, o vodstvu, o katerem ste mo-lali biti v tiho, k večjem odobro-valno kimati z glavami, da vam jo všeč tudi tisto, kar vam v resnici ni bilo.
Grade se ceste, grade se železnice, grade mostovi, grade tovarne—velikani, gradi se vse ono, kar mora imeti narod, ki si je v krvavi borbi zaslužil enakopravnost z drugimi narodi, in hoče biti na svoje zemlji svoj gospodar, neodvisen od tujih denarnih mogotcev. To ne gre v račun niti vzhodu niti zapadu in zato nas mnogi napadajo. Toda v najbolj trdi borbi, ki jo beleži zgodovina, smo dokazali, da smo zmožni iz nič priboriti si mogočno oboroženo armado, dokazali bomo, da smo zmožni upravljati in gospodariti s svojim premoženjem in bogastvom sami.
Slovenska žena sem in povedati vam moram nekaj o enakopravnosti, izvojevani v narodno-
bila to najbolj groba kršitev
samega socializma in njegovih! osvobodilni borbi. Pri nas so že-ijudstva izboljšal, da bi lahko! temeljnih načel. Mirno gledamo j ne prav na vseh položajih. 2ene slovenski človek našel doma v bodočnost zaradi tega, ker 1 ministri, žene načelniki velikih vsaj skromen košček kruha in j vemo, da obstoji ppleg delitve i in važnih oddelkov, žene—uni-
verzitetni profesorji, žene inženirji, žene—večkratni udarniki, odprta so jim pota v vse študije, odprta na vsa delovna mesta. In moram povedati, da žene, četudi nimajo še tradicije v tem smislu, ne vrše svojih nalog slabo. Ljudska oblast omogoča slovenski ženi, da so njeni otroci medtem &o ona dela preskrbljeni. Ustanavljajo se dečji domovi, jaslice in domovi igre in dela, kjer izvežbano osobje skrbi in vzgaja mladi rod v dobre državljane. Mnogo je že takih ustanov, in še mnogo jih moramo izgraditi, da bo tako čim več žena in mater moglo bi^z skrbi za svoje otroke razviti vse svoje sposobnosti.
Kot slovenska zdravnica se čutim obvezana, da vam spregovorim nekaj besed o socialnem zavarovanju, ki so ga deležni pri nas prav vsi delovni ljudje. Našim delavcem si ni treba odtr govati od ust zato, da bodo imeli na stara leta od česa živeti. Ni treba skrbeti, da se bodo morali v času bolezni zadolžiti, niti da jim bo treba v slučaju nezgode, ki bi jih onesposobila za delo, prosjačiti po ulicah, ni jim treba skrbeti, kako bodo plačali krsto in pogreb.
Zakon o socialnem zavarovanju, ki ga je izdala zvezna vlada, jf garant, da je naš delavec pre skrbljen za vse zgoraj navedene slučaje. Letno mu pripada od 14 do 28 dni plačanega dopusta, bolnemu so na razpolago brezplačne najboljše klinike in zdravilišča, kjer je bilo nekoč mesto le za bogate, starostno pokojnino dobiva isto kot je bila plača zadnjih petih let, in če je dela še sposoben, mu teče plača za vse opravljeno delo in še pokojnina Država mu daje take dajatve kot niso izvajane nikjer po svetu.
Vse to so pridobitve naše, ljudske oblasti, ki nenehno skrbi za blaginjo delovnega človeka, vse to je plod narodno-osvo-bodilne borbe, ki ga znamo ceniti, a ki ga bomo znali tudi braniti.
Za konec bi vam povedala samo še to, da je pot pri izgradnji razrušene in še industrijsko zaostale dežele težka, da je treba trdo delati, da je treba iznajdljivosti, da pa nismo niti lačni, niti raztrgani in bosi.
Ceniti pa znamo vse to, kar nam olajšuje to pot k boljši bodočnosti in smo zlasti vam, dragi naši rojaki, za to hvaležni.
Veliko se je torej spremenilo v vaši stari domovini, toda kaj bi govorila, pridite in oglejte si jo sami, Z odprtimi rokami vas bomo sprejeli.
Za starostno podporo morate zaprositi
Mnogo ljudi je pod napačnim vtisom, da ko dosežejo svoje 65. leto starosti in prenehajo delati, da avtomatično pričnejo prejemati starostno pokojnino. To ni tako, pač pa se je treba obrniti na tozadevni urad, da ste točno in redno deležni pokojnine.
Urad Social Security Administration skoro vsak dan odkriva slučaje, kjer so bili moški in ženske prikrajšani na starostni pokojnini, katero so zaslužili m katere so bili upravičeni. Vzrok temu je ta, da niso vložili svoje prošnje za to podporo. Važno je, da takoj, ko prenehate delati in ste stari 65 let, da zaprosite na omenjenem uradu za podatke, da ste upravičeni do prejemanja starostne pokojnine.
Enako postopanje je tudi pO" trebno v slučaju posmrtninskib izplačil v celoti ali po mesečnih vsotah osebam, ki so bile odvisne od oseb, ki so prispevale v sklad in so umrle. Vsaka zakasnitev pri zaprositvi pome* ni zgubo denarja, do katerega bi bile te osebe upravičene.
Priporočljivo je za vse delavce,^ da ko dosežete svoje 65. leto starosti, pa če greste na penzijo ali ne, da se obrnete na urad Social Security Administration (v Clevelandu je ^ starem poštnem uradu na blic Square), da se prepričate, če so vaši prispevki pravilno zabeleženi.
Ne zanesite se na informacije, ki vam jih dajejo vaši prijatelji, ki imajo dobre namene, a so čestokrat slabo ali celo napačno informirani. Edino zanesljive in točne podatke dobite v tozadevnem uradu, kjer obravnavajo vsak slučaj posamezno.
Torej, če prenehate delati s 65. letom, pojdite na ta urad in zaprosite za starostno pokojnino; v slučaju smrti glavarja družine, oziroma osebe, ki J® skrbela za preživljanje domačih, naj preostali v družini poskrbijo za to, da dobijo posmrt-nino iz tega sklada, do katere so zakonito upravičeni.
Napredne Slovenke šl. 137 SNPJ
Članice društva Naprednih
Slovenk št. 137 SNPJ so prijazno vabljene na redno mesečno sejo, katera se vrši v četrtek 1. junija v navadnih prostorih-Seja se prične točno ob P° osmi uri (7:30) zato, da se bomo lahko udeležile predavanja gostinje iz stare domovine dr-Fran je Bidovec, katero se vrs' v Collinwoodu po seji krožka št. 1 Progresivnih Slovenk. Prosim članice, da ste točno na noe-stu.
Josephine Tratnik,
predsednica.
NEMŠKI TEKSTIL NI TUJI KONKURENCI
Po podatkih zveze izvoznik"^ i-4 Hamburga, so cene nemškeg® tekstila, ki je namenjen izvoZ^' za 30 do 40'/t- višje od cen, P" katerih ponujajo japonske tovarne svoje blago na svetovnen^' trgu. Tudi v primerjavi s cenami angleškega in španskega tekstila so \ nemške cene za 25 30% višje. Ta položaj znatno vpliva na nemško proizvodnjo tekstila, ki se zaradi visokih P^o izvajalnih stroškov težko bor' a tujo konkurenco na svetovneo® trgu.


!
31. maja 1950
ENAKOPRAVNOST
: STRAN 3
ARHEOLOŠKI KRAJI V SLOVENIJI
Slovenska zemlja skriva v se-tii poleg prirodnega bogastva Wi velike in pomembne spomenike človeške kulture. Tisoč-'rtja in desettisočletja že prebi-na njej ljudje, rodovi in plemena so se na njej rodili in preminuli. Vsaka doba je ustvar-po svojih razmerah in pobojih proizvajalna sredstva, ki ^ bila potrebna za življenje, in ^kumente kulture, ki je na "BDovi družbenih odnosov ras-in se razvijala. Od najsta-kamene dobe kakih sto let nazaž preko mlade ka-^ene dobe naših znamenitih ko-^rjev na Ljubljanskem barji do slavnih časov Ilirov in ^Itov se vrste po Sloveniji sle-^vi naselbin, grobov in raznih imenikov v nepretrgani zapo-"^osti. Skoraj neizčrpna je doba bojev med Iliri in ^elti z rimskim okupatorji. Do-I ° je videti razcvet rimske si-^ v Podonavju in njen propad, "ato pridejo novi rodovi Slo-'®ncev izza Karpatov in nase-jo to zemljo od Donave do J'Ofja pri Trstu in od Sotle do '^lada.
O vsej tej važni zgodovini, bolje prazgodovini Sloveni-j®' ne bi vedeli dosti ali pa krat-^malo nič, če ne bi zemlja Milila v sebi kulturne ostali-če ne bi bili rodovi in ple-minulih dob zapustili moč-sledov svojega življenja, !^°je umetnosti, stavbarstva, Parstva, slikarstva, obrti in ®oike. Vsi predmeti take vr-ki pridejo iz zemlje na dan, izkopanine. P r i oranju ^ arheološki predmeti, arheo-poljski delavec na kame-
,ploščo in ko jo dvigne, do-spodaj kak lonec in brona-^ Zaponko ali zapestnico. Pri "Panju kanala za telefonski "^1 dobe mestni delavci drob-. stare opeke, bronast, težko novec in glineno svetil-1 ■ Pri gradnji nove ceste na-delovna brigada na čuden •^fil v terenu, ki kaže, da je mnogo globlje šla na tem tu cesta z nasipom in zida-
nimi robniki. S povečano gradbeno delavnostjo bodo arheološke najdbe zmerom bolj pogoste. Skoraj ne bo kraja, ki bi hotel v gradnji svojega zadružnega doma, vodovoda, elektrike in ceste zaostajati za drugim. Skoraj v vsakem kraju Slovenije pa se bo v zemlji pokazala tudi arheološka plast; ponekod bo najdba osamljena in kakor slučajna, drugod pa bo spets amo nov člen v verigi podobnih najdb, ki so v terenu že znane, in bo uvod v potrebno podrobno izkopavanje in razis-kavanje po strokovnjaku-arhe-ologu. Naj bo tako ali drugače, nedvomno bodo najdbe starin v tako razgibani gradbeni dobi, kot je naša petletka, zelo številne in bodo zahtevale skupne pozornosti Zavoda za varstvo kulturni spomenikov, muzejev in ljudstva.
Toda kaj se z arheološkimi predmeti navadno zgodi? Najditelj odbere bolje ohranjene kose, predvsem kovino, ostale pa zavrže. Predmet nestrokov-njaško očisti in ga shrani, kasneje se pozabi, kje je bil predmet najden in tako se od celotnega kompleksa najdbe končno ohrani samo zelo nepopoln del s pomanjkljivimi podatki. Od take arheološke delavnosti nima nihče koristi. Mnogokrat pa se tako slučajno izkopavanje, zlasti če je prineslo na dan kolikor tolikšno materialno vrednost, izprevrže v lov za starinami. Tedaj vidimo, takega iskalca zakladov z nahrbtnikom, iz katerega mu moli kramp in kovinasta sonda, kako se zgodaj zjutraj odpravlja v kak gozdiček, kjer so gomile. Tam rije po zemlji in nabira svoje arheološke predmete. Starinar- prekupčevalec v mestu že čaka na plen. Velikanska je bila škoda, ki so jo v zadnjih 50 letih povzročili taki roparski posegi v teren, tako ropanje in uničevanje arheoloških spomenikov. V največjem obsegu je to obrt izvrševala nemška fevdalka, vojvodinja
Mecklemburška, ki je na ta način izkopala na tisoče in tisoče predmetov na Dolenjskem in v Vačah. Le redki od njih so kasneje prišli prišli v ljubljanski muzej, večina jih je odšla v inozemstvo, zlasti v Ameriko in Berlin.
Rekli smo, da površen najditelj ali pa roparski kopač v najboljšem primeru ohrani samo pomembnejše najdene predmete, ostalo pa zavrže in zapiskov ne naredi. In vendar so ravno te stvari zelo važne in potrebne. Tako n. pr. črepinje. Če je posoda cela ali le malo poškodovana, je še tako dvignejo iz zemlje, če pa je razbita v mnogo kosov, če je slabo žgana in se v vlažni zemlji drobi, pa na črepinje ne pazijo. Ravno keramika pa je za določitev starosti neke najdbe najvažnejša. Strokovnjak iz ene črepinje lahko izvede presenetljive zaključke. Pri izkopavanjih na Ptujskem gradu se je med veliko množine ilirske keramike našlo tudi nekaj črepinj tako imenovane "ljubljanske keramike", t. j. keramike, ki je značilna za kulturo koliščarjev na barjanskem jezeru v mnadoka-meni dobi. Ptujski primer je v Sloveniji da sedaj prvi, da se v ilirski, t. j. tisoč let mlajši plasti, dobi še tako stara keramika. Torej se * koliščarji niso čisto odselili, ko se je ljubljansko jezero posušilo? Ali je morda časovna razdalja med obema kulturama manjša, kot se je doslej, mislilo? Ali so "Iliri" etnično v zvezi z nosilci mlado-kamene kulture na Slovenskem? Tako in podobna vprašanja nastanejo lahko ob eni sami, na videz nepomembni črepinji. Jasno pa je, da je rešitev takih vprašanj največjega pomena za pravilno podobo naše prazgodovine. Naše geslo todej bodi: "Vsaka črepinja je važna."
Prav isto velja tudi za zapiske in notice, ki naj najdbe spremljajo. Skoraj redno se dogaja, da je o arheološkem predmetu znan samo kraj, v katerem je bil predmet najden, podrobne okolnosti, tega predmeta, globina v zemlji, kakovost zemlje itd. pa so neznane. Kar
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI
RABUENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 1-7200
NICK POPOVIC. predsednik
žalostno je gledati tisoče in tisoče predmetov n. pr. v Narodnem muzeju v Ljubljani, o katerih vemo samo to, da so bili izkopani v Vačah ali v Dr-novem ali v Podzemlju. Tak arheološki predmet je kaj pomanjkljiv dokument preteklosti. Za znanstveno uporabo in razlago slovenske prazgodovine služi zelo slabo. Tako vzemimo ;2aiamenite najdbe koliščarjev na ljubljanskem barju, ki jih je izkopal Dežman. Več tisoč predmetov nosi samo oznako "Studenec—Ig" in nič drugega. In vendar je že na prvi pogled jasno, da vsi ti predmeti ne morejo pripadati eni in isti dobi in da niso mogli biti najdeni na enem in istem kraju. Poleg čisto primitivne keramike vidimo bogato okrašeno in razvojno visoko stoječo. Iz slovstva vemo, da je Dežman na Igu izkopaval več let in da se je pri tem pomikal vedno bliže proti Lavrici. Koliko bi nam bilo delo lažje, če bi mogli vsaj po letih razdeliti barjanske najdbe. Kajti tista kolišča, ki so stala od sedanje vasi Ig bolj oddaljena, so precej mlajša, kakor pa ona v bližini Iga. Jezero
se je namreč krčilo in z jezerom so se pomikala selišča. Zelo verjetno je, da izvira bolje razvita keramika iz teh kasnejših selišč. Ker pa Dežmanovih zapiskov ne poznamo, se moramo držati gole domneve. Drug tak primer, ki naj pokaže važnost točnega zapiska lege in položaja neke arheološke, najdbe, naj bo nek novec rimskega cesarja Konstancija, ki so ga našli v Gregorčičevi ulici v Ljubljani. Ker je bila najdba skrbno opazovana, se je pokazalo, da leži novec v rimskem jarku pred mestnim obzidjem in to tako, da se je lahko sklepalo, da je bila kpialu potem, okrog leta 350, jarek zasut. S tem se je pojasnila v znanstvenem svetu zelo dolgotrajna polemika, kdaj so Rimljani Emono ponovno utrdili. Jasno je sedaj, da je bilo to utrjevanje del splošne in brezuspešne ofenzive proti napadajočim novim ljudstvom, ki so prihajala z one strani Donave. Tako vidimo, da je vsak arheološki predmet važen in da ni kulturni spomenik samo po svoji'umetniški vrednosti, temveč tudi kot dokument, kot zgodovinski vir,
kot člen v verigi dokazov za neko določeno dogajanje v človeški družbi.
Sedaj smo tudi že videli, da je arheološki predmet tesno ve-vezan na kraj, v katerem se je je ohranil. Arheološki kraj je lahko vsak kraj v Sloveniji, naj bo to mesto ali vas samotna planota pod vrhom hriba. Vendar pa so tudi tu zanimive in poučne razlike. Najstarejši človek v Sloveniji je prebival v jamah, zato bomo take kraje našli na Krasu in v alpskih predelih, kjer so jame ob vodah ali pa v primerni legi proti soncu in zavarovane pred severnim vetrom. Koliščar se je držal močvirskega sveta, torej Barja v ljubljanski okolici, Iliri in Kelti so naselili razna gradišča na planotah in hribih po vsej Sloveniji, Kelti pa so že pričeli graditi tudi mesta in se naseljevati po dolinah, n. pr. pri Krškem. Rimska doba poseli predvsem glavne doline in prometne žile na našem ozemlju. Slovani pa so se gotovo naselili povsod tam, kjer so pozneje zrastle naše stare vasi in naši srednjeveški trgi. Ni torej vsak kraj z a arheologijo
enako važen in povsod po Sloveniji arheoloških najdb ni pričakovati. Vendar je skoraj povsod vsaj majhna arheološka sled znana. Pravi arheoločki teren v smislu varstva terena in znanstvenega obravnavanja terena je pa vsekakor bolj re-. dek. Naj omenimo n. pr. Ptujski grad z znamenitimi najdbami iz staroslovenske dobe, ljubljansko Mirje z ostanki rimske Emone in Škocijanske jame z raznimi prazgodovinskimi najdbami. Taki kraji so arheološki spomeniki prvega reda in jih je treba zavarovati.
Vse arheološko delo in študij, tako s predmeti kakor s kraji, pa mora tudi imeti svoj določen znanstven namen, ker bi sicer bilo vse prizadevanje neodgovorno in diletansko. Študij in delo v arheologiji mora pojasnjevati družbene procese v naših najstarejših zgodovinskih dobah, pokazati mora razvoj po-(Dalje na 4. strani)
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 1-9611
50
OBLETNICA MODELA 114
Prihranite $50 na ODIN
krasna vet na PLIN pri
W. F. Hann and Sons
Regularno $179.50
PRODAJNA $ CENA
129
.50

e
2 električna stika električna ura in časovnik pripravna svetilka vrata iz stekla pri peči luč v peči
Universal burnerji — udobno razdeljeni
POLNA 38" PEČ
brezdimni broiler Robert Shaw kontrola peči
ODOBRENA PO
AMERICAN CAS ASSOCIATION
Kupite z majhno gotovino takoj in lahka tedenska ali mesečna odplačila
SLUŽIMO GREATER CLEVELANDU OD 1907 GOVORIMO SLOVENSKO
MU 1-4200
Smet
tm
Mario Kolenc
15505 EUCLID AVE. at TAYLOR
ODPRTO V TOREK IN ČETRTEK ZVEČER DO OSMIH
Louis Planine
V v.
V orane:

BORBA
(Nadaljevanje)
sta se sprla in se pre-til^ ^ dolgo, vikala oba in preti drugemu, dokler ni ma-^ očetu in se skrila. Eeca \ tem plakali in jaz sem se
> bal
za mater, ki je potem
,,,	-----•" J" f-r"
Ho	utehe, in nekoč, či
ii^^l'^^^jhen, nebogljen še, sem
ij^. J^gum in sem skrčenih pe-
k	proti očetu in po vsa-
Pfepiru je bil silno molčeč
in nekaj dni se mu je bral na obrazu kes.
Isti proces, kakor pri drveh, se je med oskrbnikom in očetom odigraval za steljo, katere je očetu vedno primanjkovalo. Po grofovih gozdovih se stelja ni smela klestiti, kakor to dela jo kmetje; smeli smo samo gra biti listje in čistiti grmovje, kar pa daleč ni zadostovalo za živino, ki jo je redil oče, in za gnoj, ki bi ga moral nameriti za ob
širne njive. In zato jo je "kradel." Običajno zgodaj zjutraj, ko je po njegovem mnenju gospoda še v postelji, ali zvečer v mraku, ali pa tudi ponoči v mesečini je zlezel na kako silno košato smreko in ji sekal tu in tam veje, da se s tal ni poznalo. Na tla padajoče veje sem moral ravnati v plasti in po očetovem naročilu paziti, ako bi slučajno od kod zapazil oskrbnika. Ker sem že instinktivno slutil posledice takega slučaja, sem pazil res zelo vzorno in nikdar naju ni zalotil oskrbnik pri tej "tatvini."
Oče je klestil, dokler ni bilo atelje za cel voz, potem je na-pregel voli in jo hitro odpeljal domov. Večkrat sva delala na ta način pozno v noč; oče je bil
čisto gnil od znoja in razburjenosti in je pri tem pozabljal na glad, ki je mene že opominjal. Ko sva srečno pripeljala domov, je spravil mene spat, sam pa je, namesto spat, odšel sekat steljo in ni odnehal prej, dokler ni dovršil. Na ta način je včasih delal do zore. Vselej takrat je bil naslednji dan silno izmučen, ali tarnal ni. Mati se je temu vedno protivila in je odsvetovala očetu, naj ne dela tega. Kaj bo, ako nas zaloti oskrbnik? Toda oče je bil samovoljen, drugič je bilo tudi treba in se ni dal odvrniti. Jaz sem ga nekoč vprašal—čisto majhen še—jeli je greh pred Bogom, kar delamo. Očetu je bilo to vprašanje zelo neprijetno,(ker me je vedno učil
sedme božje zapovedi: Ne kradi!
"V tem primeru ni greh!" mi je rekel premišljeno. "Tu je potreba; jaz moram imeti gnoj, da morem pridelati potem kruh za družino, grofu pa s6 ne pozna, ker je silno bogat. Ako si v sili, bogatinu lahko vzameš; Bog ti bo odpustil!" Tako me je učil in mi tolmačil svoje mnenje in jaz sem si vse verno zapomnil.
Nekoč naju pa je oskrbnik le zalotil; takrat je bil r>avzoč tudi mlajši brat. Zvečer je bilo, čisto pred temo, oče je klestil v vrhovih, jaz sem delal na tleh plasti, ko naenkrat začujem za seboj lomastiti in ko se ozrem, vidim nemalo začudeni obraz oskrbnikov. Gotovo je hodil v tem času kje po gozdu in je sli-
šal sekanje. V hipu je uganil, kaj se godi.
"Kaj je to?" je zavpil kvišku, od koder se je ravno valila plast stelje. Barve na njem so se izpremenile, postal je rdeč, zelen, žolt in bled. Bilo je mučno; jaz si skoraj nisem upal dihati, tam na robu gozda je zajokal mlajši brat. Takrat je završalo gori v vejejvju in po deblu se je spustil moj oče in obstal tik pred oskrbnikom, kot bi hotel reči: Evo me, grešnika!
Oskrbnik je prvi hip osupnil, potem je začel psovati očeta in mu nazadnje odpovedal najem ni no v teku enega meseca. Potem je razlučen odšel, ponavljajoč še v mrak svojo odpoved. Oče ga je poslušal ves bled, za-
vedajoč se svoje krivde in oskrb-nikove odpovedi. Potrti smo krenili domov in med potjo nama jc oče zabičeval, da ne smeva ničesar povedati materi; toda mati, ki je vedela, kje smo bili in je zmerom slutila nesrečo, je z očetovega potrtega obraza in najinih prestrašenih lic takoj uganila vso stvar. In nehote ji je oče razodel že pri mizi, kako je bilo. In ponoči, ko nisem mogel spati, sem čul, da mati v sosedni ^obi, kjer sta spala z očetom, pritajeno ihti.
"Ne joči, te prosim, se bo že nekako naredilo!" sem čul nato očeta, ki jo je tolažil.
"Iti moramo!" je rekla mati, (Dalje prihodnjič)
France Štiglic:
PRVO SREČANJE
Vse popoldne sem prebil skrit v senu na podu. Zakopal sem se ob steni prav do dna. Prah mi je silil v usta in nos, ki sem ga venomer skušal spraviti čim bliže špranjam med deskami, skozi katere se je svetil poznoja-nuarski dan. Ven si nisem upal in kadar sem zaslišal na ovinkasti cesti brnenje avtomobila, sem celo nos odmaknil od špranje.
Čakal sem, da pridejo partizani in me vzamejo s seboj.
Pod večer je prišel na seno domači sin, ki je bil kurir v četi. Zdaj sem zlezel tudi jaz na .vrh, iz hiše pa so nama prinesli kruha in mleka.
"Klobase delajo," je zadovoljno ugotovil fant. Misel na klobase naju je kmalu premagala; še pred večerom sva zlezla s poda v hišo in ostala za pečjo. Po polnoči je potrkalo na okno. Skojevci, ki so se vračali iz večdnevne akcije, so naju potegnili izza peči. Sami mladi in veseli fantje so bili. Mimogrede so pobrali nekaj domačinov in delavcev na cesti, ki so še delali sramoto Koroški dolini. Posebno veliko besedo od novincev je imel južnjak Hasan. "Minomet tli pa težko bredo mu bomo dali, pa bo dober," je ugotovil Ružo.
Skoraj svitalo se je že, ko smo se odpravili kar po cesti čez preddvorski most.
"Vso noč smo prepevali pred žandarmerijo, pa se noben hudič ni pokazal," so pripovedovali partizani. "Da bi jih mi napadli, nas je bilo pa spet premalo." V Preddvoru smo tik žandarmerije ostrigli dve izda-jalki, ki sta zagnali tak vrišč, da sem mislil, da bodo vsak čas pridrveli Nemci iz Kranja. Pa noben žandar ni glave pomolil na piano, tako, da je mitra-Ijez Silvo kar mencal za mitra-1 ježem, ker ni bilo nikogar na izpregled. Striženje je najbrž precej dolgo trajalo. Kajti le tako je mogel kurir Metod v travi za živo mejo sladko zaspati, da se ni prebudil, ko smo mi odšli, in smo res pozabili nanj. Zdramil ga je šele dan in govorjenje delavcev, ki so hodili na delo. Malo začudeno je pogledal, nato pa mrknil v goščo, "da si Švabi ne premislijo", kot je pozneje pravil. Mi smo medtem že stopali v breg na Ba-šenjskem travniku. Luna je bledela za Jelovco, za Krvavcem pa je silil dan in nas priganjal.
Molčali smo in premišljevali vsak svoje. Kopica vtisov me je navdušila, lahkega sem se počutil, kljub temu, da smo hodili že precej dolgo.
Vrhu travnika smo se ustavili, prav ko se je sonce zaleske-talo na rosi na travi. Tovariši so odvezali nahrbtnike in razdelili kruh in meso. Jedli smo in iskali v daljavi Šmarjetno, ki je vstajala iz megle. Tam spodaj smo slutili mesto. Tam so se prav zdaj razhajale jutranje patrole ter z nasajenimi bajoneti že navsezgodaj vzbujale grozo med ljudmi.
"Gremo!" Po gozdni stezici smo prišli v taborišče kranjske čete. Pravkar je prispel tudi novi komisar; ta bo osnoval iz čete bataljon, ki bo štel že 80 mož.
Tiste čudno tople januarske dni je bilo življenje v taborišču kaj idilično, čez dan smo opravljali drobne opravke, imeli sestanke ali pa poležavali na rjavem suhem listju ter se greli na soncu. Pod noč so odšle patrole v akcije. Nekatere v zasedo na švabske avtomobile in patrole, druga pa kar nad postojanke, oboje pa so se vračale dobre volje in otovorjene z živili iz švabskih skladišč. Kaj posebnega se ves ta čas ni zgodilo, le nekomu je razmesarilo nogo. Ko smo stopali v koloni,
se mu je odtrgala bomba iiza pasa in padla na tla. K sreči je bila lazdalja v koloni I'eUka tako da kaj hujšega ni bilo.
Doma pa se je oglašala vesela pesem in tovariški pogovori so trajali pozno v noč, vse dokler nas ni nagnal kuhar spat.
Ves čas pa so prihajali in odhajali kurirji, menjavale so se straže in patrole, bilo je kot na manevrih.
Puške še nisem imel. Kadar sem šel na stražo, sem si jo izposodil ter mislil na tiste čase, ko dobim svojo.
Naše taborišče je bilo v grapi med Malo poljana in Storži-čem, na majhni planoti, do katere je segal kakor dolg jezik izpod vrha.
Neko jutro proti koncu meseca pa je bilo v taborišču še živahneje kot po navadi. Vrnila se je patrola, ki je odšla pred tednom dni na Primorsko po orožje. S seboj je prinesla puške, dve strojnici in celo lahki minomet ter celih sedem min. Istočasno pa so prišli tudi obveščevalci ter prinesli vesti, da so se pripeljali na Golnik, v Bašelj in Preddvor Nemci. Zdaj so vstali še tisti, ki so se prej še obotavljali. Naglo smo razdelili orožje. Dobil sem puško, ki je bila brez jermena, zato pa sem imel nabojev kar sto petdeset. Hasan je res dobil minomet, slišati je bilo njegov globoki glas, ki je prevladoval nad vsemi.
Ko smo stali tako oboroženi v vrsti, nas je bilo veselje pogledati. Bataljon je imel štiri strojnice, minomet, vsi borci so imeli puške. V zanosu smo pozabili na Nemce, ki so se zbirali okrog nas. Šele oddaljeno bmjenje avtomobilov in obveščevalci, ki so prinesli nove vesti, so nas zdramili. Komandant je odposlal dve patroli v izvidnico. Ena je odšla proti Gojzdu, druga pa na Poljansko sedlo, da bi ubranila Nemcem dohod s tržiške strani. S to drugo pa-trolo sem odšel tudi jaz.
Veselo smo se dvigali po plazu proti sedlu. Hiteli smo, da nam je pot lil po obrazu. Razen mitraljezca smo bili sami mladi partizani. Ko smo bili že precej visoko in ni bilo n^ videti ne slišati nikjer nohene nevarnosti, smo postali razigrani. Ustavljali smo se za vsako skalo ter merili s puškami v dolino. Afit^-aljezeč pa Je na-merjal strojnico na Ovčjo pot ii}: venomer ponavljal: "Ali bi jih hudiče!!" Skoraj pod vrhom smo bili, ko smo zaslišali od spodaj silno streljanje.
"Aha," smo obstali, "so se že udarili!"
"Potokova zbrojevka," se je smejal naš mitraljezec, "ali jo slišite, kako poje. To jih bodo!"
Streljanje v dolini je potihnilo ali pa ga je odnašal veter, ki je pihal v nasprotno smer. Postavili smo stražo na potrebnih krajih. Veter na sedlu je bil leden, tako da smo se menjavali kljub sončnemu dnevu vsake četrt ure. Tako smo ostali preko popoldne, ko se je sonce že nagnilo. Januar je bil in že po četrti uri se je pričelo mračiti.
Zdaj smo nekaj časa premišljevali. Slišati ni bilo nikjer ničesar. Vedeli smo, da Švabi ne bodo ostali do večera v gorah, če jih že niso prej pregnali. Ponoči se niso upali ostajati v gorah. Zato smo se odločili, da se vrnemo.
Bataljon spodaj je Švabe tako že razgnal, preko sedla pa ne preti nobena nevarnost. Vračali smo se dobre volje. Na Poljanah smo se ustavili. Napili smo se vode, nato pa ustrelili vsaj nekaj nabojev v smreko, da bi videli, "kako nese puška."
Potem smo se spustili navzdol.
Nad Savo in poljem je že vstajala tenka megla. Med gorskimi stenami je bila tišina. — Zdaj se nam je mudilo. Radi bi bili čimprej v taborišču. Tako smo hiteli, utrujeni od hitre hoje smo p zubili na Švabe m hajko. Mahoma pa se je Tilen, ki je šel prvi, ustavil in zakričal: "Švabi!"
Kot bi trenil smo se obrnili in se pognali nazaj. Že po nekaj trenutkih pa smo se že spet ustavili. "Kam bežimo?" Za gnali smo se za prvi rob ter naperili puške, "švabi? Kje?"
Tlen je bil "pničar". Švabi so bili res, toda globoko doli v dolini. Stopali so proti avtobu som, da se odpeljejo domov. "Jaz paničar," se je smejal Tilen, "kaj pa vi?"
Oddahnili smo si. Kljub temu pa nas je obšla neka tesnoba. Nekaj časa smo še strmeli v gozd, v katerega so izginili Nemci, nato pa smo se odločili in se spustilil po grapi proti ta borišču.
"Kaj nagnali so jih. Najbrž do taborišča še prišli niso," smo ugotovili ter kmalu postali spet dobre volje.
Stopal sem prvi. Skoraj pred taboriščem smo bili. Pripjrav-Ijal sem se že na klic "Stoj!", ko sem naenkrat obstal ko prikovan, da me je Tilen, ki je zdaj stopal za menoj, skoro podrl.
Pred menoj na stezi je ležal mrlič. Ubit partizan. Bos je bil in napol slečen. Prsi je imel vse krvave in glavo presekano. Na ustnicah se mu je strdila sraga krvi.
Stali smo otrpli in groza nas je obšla. Kaj se je zgodilo?
"Jože je," ga je prepoznal Ružo. Kuhar Jože je bil star že petdeset let. Bil je kmet iz doline. Ko je bil še doma, se je v njegovi hiši zdravil partizan za pljučnico. Nekega dne so prišli Švabi. Partizan se je sam ustrelil, Jože pa je pobegnil k partizanom. Ostal je pri njih za kuharja. Malokdaj je govoril, venomer je mešal mešto in makarone ter suho premikal ustnice. Le kadar je kdo kaj godrnjal zaradi hrane, mu je ostro odvrnil: "Partizan si, kaj boš nergal!" Zvečer pa, ko je bil kotel že pomit in so prepevali ob ognju partizanske in narodne pesmi, je sedel Jože ob komandantu ter premišljal, kako bo, ko se vrne domov. Oba s
V blag spomin
ob drugi obletnici smrli našega ljubljenega in nepozabnega soproga, očeta in starega očeta
John Zavrl
kateri je zatisnil svoje blage oči dne 31. maja 1%8.
Kako pozabit' to gomilo,
kjer blago Tvoje spi srce, ki nam vedno vdano bilo je do zadnjega Tvojega dne!
Žalujoči ostali:
Mary, soproga Joseph v Zanesville, O., sin
Mrs. Mary Dol jack, hči dva vnuka in dve vnukinji
Cleveland, Ohio, dne 31. maja 1950
komandantom sta bila kmeta. Zdaj je ležal Jože na stezi z razbito glavo, tih in nem, kot je bil v^dno. Pokrili smo mu z vejami obraz Nat^ pa smo s tesnobo ter v velikih presledkih stopali naprej. Drugi, ki smo ga našli je bil prejšnji komisar Miško. Prejšnji dan bi moral oditi na novo mesto nekam proti Kamniku. "Nocoj ostanem še pri vas," je dejal in je ostal pri nas. Kot je bilo videti, je bil ranjen in se je sam ustrelil. Tako smo našli še dva partizana. Taborišče je bilo razdejano. Kotel je bil prevrnjen in trikrat prestreljen.
Kaj se je zgodilo? Kje so tovariši ?
Zmračilo se je. Morali smo do ljudi. Ponoči smo zadeli na patrolo, ki je odšla prva iz taborišča. Skoraj bi bili drug drugega pobili.
V vasi se je kmalu zbral ves bataljon razen nekaterih, ki jih ni bilo več. Izvedeli smo kako je bilo.
Švabi so prišli s treh strani. Tisti, ki so prišli od zgoraj po Ovčji poti, so bili v belih plaščih, da jih ni bilo možno ločiti od snega. Z vseh treh strani so hkrati udarili jia bataljon, ki je stal še v vrsti v taborišču. Po prvem presenečenju se je bataljon porazdelil ter se prebil iz obročja. Potokov mitral jez je res položil nekaj Nemcev in Potok, ki je bil sicer kmečki fant, a pesnik, je že drugi dan napisal pesem o tem. Hasan se je predal brez boja in minimetom vred. Preklinjali smo ga in si očitali, da smo nasedli- njegovi gostobesednosti. Hasan pa je še nekajkrat pripeljal Švabe v Ko-krško dolino.
ZULICH INSURANCE AGENCY
Frances Zulich 18115 Neff Rd.. IV 1-4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino.
Triangle Dry Cleaners
1136 E. 71 St.. UT 1-0355
Obleke sčistimo, zlikamo in popravimo. Točna in zadovoljiva postrežba po zmernih cenah. Bukovac & Ladovich, lastnika
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 1-3028
SOUND SYSTEM
' INDOOR — OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo jamčeno
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 1-3113
štirih tovarišev pa ni bilo več.! Sicer so Švabi napad drago plačali, vendar je bil njihov napad za mladi bataljon težka preizkušnja.
Takoj drugo jutro smo se vrnili v taborišče. Razmetana živila smo zakopali. Najbrž so jih Nemci zastrupili. Največje skrbi nam je delal kotel, dokler ni Nande od nekje prinesel novega. Lenart pa je izkopal gamsa, ki ga je včeraj še pravočasno zakopal. Namesto Joža je prijel za kuhalnico Tilen. Toda še dolgo potem, kadar je delil, smo se spomnili na Joža.
Še tisto noč nas je peljal novi komisar nad postojanko v dolini. Presenečeni Švabi so videli, da Kokrškega bataljona niso uničili.
S smrtjo sem se srečal še marsikdaj pozneje. Videl sem Švabe, razmesarjene od strojnice, pobirali smo koščke tovariša, ki ga je raztrgala mina. V škofjeloških hribih smo naleteli po borbah Prešernove brigade na SS-ovca, ki je sedel s čelado v naročju ter so mu vanjo kapali možgani iz razbite glave.
Vendar pa je ostal spomin na Joža v grapi najgloblji in naj-groznejši. Bilo je pač prvo srečanje.
Naročajte, ^rite in čitajte "Enakopravnost!"
DELO IŠČE NA FARMI
MOŠKI, KI JE ZMOŽEN TAKEGA DELA.
IMA 20 LET IZKUŠNJE. Vpraša se na 17721 WATELOO RD., IV 1-2724
KADAR IMATE
naprodaj ali pa želite kupiti hišo za eno ali dve družini ali pa večje poslopje,
pokličite
IV 1-7646
REALTOR
IŠČE SE STANOVANJE
Zakonski par brez otrok išče tri ali štiri neopremljene sobe. Kdor ima kaj primernega, je prošen, da pokliče
HE 1-8720
VASI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVI, ako jih oddaste ▼ popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE,
PRVIČ IZZA VOJNE imamo MANDEL'S CORN PLASTER Najboiljše sredstvo proti kurjim očesom. Pokličite KE 0034 in vam
pošljemo po pošti. Cena 35c. MANDEL DRUG CO. 15702 WATERLOO RD.
For your VACATION welcome io
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dinning room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK KRASOVEC, Prop.
P. O. Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicott 1-0583
Avtomobili in bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD;
452 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118
Mary A. Svetek
POGREBNI ZAVOD LICENCIRANA POGREBNICA
478 E. 152 St. - KE 1-3177
POGREBI PO ZMERNIH CENAH. LEPL DOSTOJANSTEVENI
AmbulanCna posluga podnevi in ponoči. Vršimo vse notarske posle.
Pogreb oskrbimo kjerkoli in po vsaki ceni.
ARHEOLOŠKI KRAJI V SLOVENIJI
(Nadaljevanje s 3. strani) sameznih družbenih, proizvajalnih in kulturnih razdobij, ugotoviti notranja nasprotja, ki so v naši prazgodovinski družbi nastajala, in določiti vzroke razpada teh družbenih oblik. Arheologija bo šele na ta način postala res znanost. V slovenski arheologiji v tem pogledu ni tako rekoč še nič storjenega. Toda brez skrbnega varstva ar-
heoloških spomenikov bodo rešitve tako težkih nalog nemogoče.
VISOKO ŠTEVILO POGRE-ŠANCEV IZ ZADNJE VOJNE
Zahodnonemška vlada je la uradno poročilo, v katere^ cenijo, da je 1,407,000 pogrešan-cev iz zadnje vojne. To število je provizorično in se nanaša sam" na Nemce.
Velika razprodaja
ob prvi obletnici trgovine
10% popusta na vseh ženskih in otroških oblekah, spodnjemu perilu, nočnih srajcah, pižamah, posteljnih pregrinjalih, odeji in blanketih.
Percale blago, ki je bilo 55c, je sedaj 45c
(FRUIT OF THE LOOM)
Z vsakim nakupom dobite listek, ki vam bo morda prinesel srečo, da dobite krasno vse-volneno odejo.
MARSICH & RUSS
6108 ST. CLAIR AVE.
POSLUŠAJTE
SLOVENSKE RADIO PROGRAME
WD0K1260kilocikloY
V	NEDELJO zjutraj ob 10.30 uri
(PRIČENJA 13. LETO)
V	NEDELJO popoldne ob 12.30 uri
v ČETRTEK žvečer ob 7. uri
MARTIN ANTONČIČ, oznanjevalec
Poslušajte tudi programe drugih narodnosti vsak večer med 7. in 8. uro
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE
Pokličite:
ENdicott 1-0718
4 * i i
i;
'4'
i', 4
OBLAK MOVER
vi
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnc ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba-Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
znanca
JOHN OBLAKA _
n4() East 61 st St.	HE