o. Ö.Ci QU _ TRGOVINA, MONTAŽA M •vodovod • • centralna kurjava r^—— [f • plinske instalacije a'0 K. • kopalniška oprema • keramične ploščice d.o.o. L OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90 Denis Novato: Virtuoz na harmoniki OKNO OTT Kolesarimo z okusom. www.polimaraton.si Letališče MoSkanjci pri Ptuju Po naših občinah Videm • Hmelj ostaja, o cesti bodo še govorili O Stran 3 Po mestni občini Ptuj • Rojeva se še ena ptujska iniciativa O Stran 5 Izobraževanje Majšperk • Ravnatelj na položaju leto in pol nezakonito O Stran 9 Ptuj, petek, ■ <> 13. junija 2008 letnik LXI • št. 46 odgovorni urednik: Jože Šmigoc ¡^ cena: 1,17 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 Štajerski TEiBlilK Ptuj • Z igro do zmanjšanja prometne gneče V šolo peš, s kolesom ali z avtobusom Da bi čim učinkoviteje vplivali na zmanjševanje avtomobilskega prometa, na prenatrpanost parkirnih prostorov in prometno zmedo v bližini šole, so se na ptujski OŠ Ljudski vrt že lani jeseni vključili v evropski projekt Povezujmo (Connect), ki ga kot ena od sedmih izbranih modernih šol v Sloveniji izvajajo v sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo Univerze v Mariboru. V okviru projekta, ki bo trajal kar 36 mesecev, so v tednu od 9. do 13. junija izvedli igro Prometna kača, katere cilj je vzpodbujanje otrok in njihovih staršev, da za pot do šole in nazaj domov uporabljajo okolju prijazen in varen način prevoza - da se pripeljejo s kolesom ali pridejo kar peš. Med igro Prometna kača si vsak učenec od 1. do 5. razreda, ki pride v šolo peš, s kolesom ali avtobusom ali pa ga starši s svojim avtomobilom odložijo vsaj 100 m od šole, pridobi točko ustrezne barve za način potovanja. Pod vodstvom mentorice Božene Papež in svojih učiteljic učenci vsak dan lepijo ustrezne oznake na razredno nalepko, ki jo nato dnevno prilepijo na velik šolski transparent igre Prometna kača (Traffic Snake Game). Cilj igre je jasen: na šolskem transparentu s prometno kačo je treba zbrati čimveč oddelčnih nalepk in tako prek igre zagotovo vplivajo na zmanjševanje prometne obremenitve vsaj v bližini šole - no, vsaj v času omenjenega projekta. M. Ozmec Boks Dejan Zavec • V nedeljo vse poti vodijo v Maribor O Stran 15 Foto: Martin Ozmec Kolesarstvo Dirka Po Sloveniji • Fajtu na uvodu pikčasta majica O Stran 17 Svetovni šampion z okusom! Vljudno vas vabimo, da skupaj nazdravimo s svetovnimi šampioni, ki so dodeljeni Ptujski kleti. Pričakujemo vas v torek, 17. junija, ob 14. uri pred Ptujsko kletjo na Vinarskem trgu 1, kjer nam bo igral Atomik Harmonik. RADIOPTUJ 89,8 ° 98,2 ° IO473 oddajamo že 45 let www.ptujska-klet.si Ormož • Pred obema referendumoma Za pokrajino s pokrajinskim muzejem Nedavno so župani treh ormoških občin Alojz Sok, Jurij Borko in Mirko Cvetko pripravili tiskovno konferenco, na kateri so pred predsto-ječima referendumoma o pokrajini in o organizaciji muzeja v Ormožu jasno povedali, da se zavzemajo za pokrajino skupaj s Ptujem in za enoten muzej. Župani so enotnega menja: Pokrajina s pokrajinskim muzejem. Aloj Sok je v imenu vseh povedal, da so mnenja, da je prav, da pred referendumoma volivcem podajo sporočilo o tem, kaj menijo o omenjeni problematiki. "Realnost možnega v politiki je ta trenutek taka, da se politiki v državnem zboru ne morejo dogovoriti, kakšne naj bi pokrajine bile, sprejeli pa so že vso potrebno zakonodajo o financiranju in o nalogah. Minuli petek je bilo v nekaterih delih naše občine veliko neurje, padlo je tudi do 80 litrov dežja na kvadratni meter, takšne količine ne more vzdržati nobena infrastruktura. Nastala je velika škoda na infrastrukturi, dosedanja ocena je, da je škode na območju občine Ormož za okrog 100.000 evrov. Tovrstne nesreče bi v prihodnje padle pod pokrajinsko pristojnost, glavar pokrajine bi si ogledal škodo in intervencija bi bila hitra," si prednosti pokrajin zamišlja Alojz Sok. Po njegovih besedah naj bi se v primeru delitev na pokrajine z državnega nivoja preneslo 1.400.000 evrov, s katerimi naj bi upravljale pokrajine. Denar bi bil zagotovljen deloma iz odstopljenega dohodka pravnih oseb, deloma iz dohodnine, za tiste, ki pa ne bi mogle po izračunu primerne porabe same zagotoviti, pa tudi iz finančne izravnave. Naša pokrajina naj bi imela 87.000 prebivalcev. Kakšno bi bilo njeno ime, po njegovem mnenju niti ni tako pomembno, čeprav sam meni, da bi bilo bolje Vzhodnošta-jerska, saj združuje 19 občin in se v tem lahko vidijo vse, saj ne gre le za Ptuj in Ormož. Pokrajinski svet bi imel 37 pokrajinskih svetnikov, ki bi se jih volilo v petih volilnih enotah. Upravna enota Ormož bi bila ena od njih in v njej bi izvolili sedem pokrajinskih svetnikov. V okviru pokrajine Alojz Sok vidi tudi bodoče financiranje, organiziranje in odločanje o pokrajinski kulturi, muzejih, arhivih. V tem duhu so sprejeli odločitev, da samostojni Muzej Ormož ponovno priključijo Pokrajinskemu muzeju Ptuj. Takšen sklep so sprejele vse tri občine na Ormoškem in MO Ptuj. Dogovor pa je bil dosežen tudi na nivoju Ministrstva za kulturo, ki je ob taki organizaciji pripravljeno prevzeti sofinanciranje treh zaposlenih v muzeju, kar na letni ravni znaša 74.000 evrov. Celotni strošek dela za pet zaposlenih v muzeju je 123.700 evrov. Občine proti vsakršni korupciji in neupravičenemu bogatenju nekaj krivcev kratko-malo postavil pred zid in streljal. Jelinčič marsikdaj ne izbira besed. Njemu je dovoljeno več kot vsem drugim. Tega se očitno zaveda in to tudi na veliko zlorablja. Sicer pa tudi mnogi drugi politiki ravno ne skrivajo različnih "strelskih" želja, le da so pri tem manj spretni in učinkoviti ... Jelinčič je vsekakor spreten politik. Svojo pozicijo si je - brez kakšnih posebnih težav s svojimi političnimi tekmeci z leve in desne - vzpostavil in jo, kot je videti, uspešno ohranja predvsem z različnimi " radikalizaci-jami" na vseh tistih področjih, ki so ljudem še posebej na očeh in katerih napake in različne nepravilnosti ljudje najbolj neposredno čutijo. Jelinčič tisto o "postavljanju pred zid" zagotovo ne govori kar tako. Ima dovolj dober spomin in dovolj izkušenj, da ve, da je "postavljanje pred zid" v Sloveniji že od nekdaj sinonim za vrhunec nezadovoljstva pri ljudeh, nekakšen ventil za lajšanje najhujšega pri ljudeh. O "postavljanju pred zid" ljudje še posebej govorijo, ko so razočarani in nezadovoljni z de- bi morale skupaj prispevati za plače zaposlenih in prispevke malo manj kot 50.000 evrov. Obe manjši občini po dobrih 6000 evrov, ostanek pa občina Ormož. K temu je treba prišteti še materialne stroške, prispevek občine Ormož za razstave (15000), najemnino za grad Velika Nedelja. Na letni ravni znaša vse skupaj 195.000 evrov. "Če bi sprejeli možnost, da ministrstvo sofinancira, je strošek manjši, če pa hočemo imeti samostojni muzej, pa bi to lovanjem institucij sistem, ko so nekako prepričani, da oblast ni sposobna in pripravljena ukrepati proti različnim zlorabam ... Jelinčič po svoje pravzaprav samo opozarja, kje in kako se nekako nujno konča kopičenje in dramatiziranje resničnih in namišljenih nepravilnosti, de-magoško poigravanje s čustvi in vsakršnimi sistemi ljudi. Politika (kakršne koli barve že je), ki kar naprej kriči o nepravilnostih in krivicah, ki vse to včasih tudi dodatno potencira in dramatizira, hkrati pa dejansko ne zna (in ne more) pokazati pozitivnih sprememb, je nujno obsojena na razočaranje (celo na gnev) ljudi. Mnogi potem iščejo rešitelje, ki bi zadeve reševali po hitrem postopku, tudi s postavljanjem resničnih (ali domnevnih) krivcev "pred zid". S tega vidika se zdi ciklično dramatiziranje razmer in nepravilnosti v Sloveniji nevarno igranje z vžigalicami, ki lahko zanetijo nepredvidljiv ogenj. Boj proti korupciji in domnevnim nepravilnostim v lastninjenju in upravljanju gospodarstva preprosto ne more biti predvsem tema izrednih parlamentarnih zasedanj, na katerih se poslanci ure in ure medsebojno mrcvarijo in medsebojno obtožujejo ter tekmujejo predvsem v "dokazovanju", pod katerim mandatom je bilo za pravni red v državi najslabše. Normalno občino Ormož stalo 97.000 evrov, kajti zna se zgoditi, da bi obe ostali občini iz te igre izstopili in bi Ormož ostal sam." Sok je apeliral na tiste, ki jih skrbi za naše finance in bi vsak evro radi namenili tja, kjer je najbolj potreben, da pretehtajo odločitev, saj samostojen muzej pomeni dodaten strošek v višini 100.000, muzej pa bo še naprej brez javnega pooblastila in bo za vsa dela pristojen Muzej Ptuj. Župan Mirko Cvetko je podal stališče občine Sv. Tomaž, ki je identično. V novi pokrajini se tudi male občine vidijo kot pomemben partner, pokrajine so izziv in potrebna decentraliziranje države. Povedal je, da so o muzeju veliko govorili in da se v malih občinah borijo za vsako zmanjšanje stroškov. Pri Tomažu so mnenja, da muzejsko dejavnost lahko lepo peljejo naprej, a bolje s Ptujčani, saj ta odločitev ne bo posegla pregloboko v funkcioniranje "pravne države" mora biti stalnica, sestavni del vseh poglavitnih tekočih aktivnosti (vseh) državnih organov - iz dneva v dan, iz leta v leto, ne glede na to, ali gre za predvolilna ali "običajna" leta. Z verbalnim bojem za "red", ki ga uprizarjajo vsi, tako tisti, ki imajo v rokah vzvode oblasti, kot tisti, ki so v vlogi "kontrolorjev" in opozicije, se pravzaprav poskuša prikriti in upravičevati siceršnja neaktivnosti. Škoda, da doslej tega niso v večji meri spregledali tudi volivci, ki se - očitno - še vedno preveč lahkotno predajajo različnim manipulacijam in nasedajo različnim že večkrat ponovljenim (a neuresničenim) obljubam. Vsekakor gre za resen (in večplasten) problem. Vse, kar se dogaja v zvezi s korupcijo in lastninjenem, ima najbolj neposreden vpliv na razpoloženje in odločanje slovenskih volivcev. Zato je še toliko večja odgovornost vseh političnih dejavnikov, kako se teh vprašanj lotevajo in kako jih uporabljajo ali zlorabljajo v vsakokratnih predvolilnih kampanjah in v siceršnjem nabiranju političnih točk. Tega se vsi ne zavedajo enako. Slovenija je iz različnih razlogov, tako preteklih kot sedanjih, še posebej občutljiva na vse, kar se dogaja na socialnem področju, posebej tenkočutno spremlja, kako poteka razsloje-vanje, včasih jo bolj kot siromaš-neje skrbi bogatenje. Vse to je realen odnos. Pri vsem tem je veliko racionalnega, ne kaže pa prezreti tudi različnih teženj po pretirani "enakosti" in čisto na- njihov proračunski žep. Cvetko je jasno povedal, da če se muzej ohrani tako kot danes, bodo Tomaževčani iz te igre izstopili. Za Jurija Borka, župana občine Središče ob Dravi, je bilo pomembno zlasti, da je bilo pri sprejemanju odloka o muzeju jasno povedano, da ima Muzej Ormož ob združitvi vse možnosti, da zadrži pravice in zaposlene. V povezavi s Ptujem vidijo večjo možnost sodelovanja, v ospredju pa so seveda tudi stroški. Za letošnje leto so načrtovali sredstva za muzej v okviru skupnega muzeja in z junijem bodo predvidena sredstva pokurili, več jih pa v njihovem proračunu ni. V drugi polovici leta bo torej, kar se tiče Središča-nov, občina Ormož stroške za muzej pokrivala sama in tudi v naprej, če bodo vztrajali pri samostojnem muzeju, je povedal Jurij Borko, ki je podprl tudi skupno pokrajino. Viki Klemenčič Ivanuša vadne zavisti, ker imajo nekateri več "kot mi". V takšnih razmerah je še posebej pomembno, kako in v kakšno smer deluje večinska politika, kakšne razlage in usmeritve ponuja vsakokratna oblast. Zelo nevarno bi bilo, če bi podlegli tezi, s katero kar prepogosto koketira precejšen del (vladajoče in opozicijske) politike, da je pri nas, denimo, na področju lastninjenja vse problematično in celo nezakonito. Govorijo tako kot da sami - če je res tako - ne bi bili soodgovorni. Pri tem na veliko pozabljajo, kaj je čigava naloga. Politiki se tako pojavljajo v vlogi preiskovalcev in pravosodnih organov, vsi govorijo o "nedopustnem" kopičenju lastnine v enih ali nekaj rokah, ne povedo pa, kateri zakon (ki so ga ali bi ga morali sprejemati prav oni) jim to omogoča. Če pa je takšno "lastninjenje" nezakonito, se pa tudi ve, kdo mora ukrepati in zaradi tega ni potrebno sklicevati izrednih zasedanj parlamenta. Rečeno drugače: Slovenija ta čas zagotovo ne potrebuje kakšnih posebnih splošnih programov proti "različnim nevarnostnim" (tako imenovanim tajkunom in bogatašem - kriminalcem). Kriminal in vsa nezakonita početja je treba preprečevati in preganjati bolj sistematično, stalno in na način, ki ne bo vnaprej kriminaliziral (vseh) lastnikov, vseh direktorjev itd. in ustvarjal nekakšnega splošnega neraz-položenja in nezaupanja do njih. Ustvarjanje takšnih napetosti in delitev bi lahko bilo za Slovenijo zelo nevarno, celo usodno. Jak Koprivc Uvodnik Srečanje kavbojev Končno smo tudi na nacionalni televiziji spet dočakali, da so odvrteli pravi vestern, kjer so vloge slabih in dobrih fantov jasno razmejene. V vlogi "slabih fantov"sta bila vsekakor teksaški kavboj George Bush in grosupeljski kavboj Janez Janša, Zlobni jeziki celo govorijo, da bi bil svet brez obeh lepši. Vloge "dobrih fantov" smo odigrali slovenski davkoplačevalci, ki bomo vse to plačali. Da je obisk potekal na meji vesterna in komedije, je zagotovo dejstvo, saj sta se predsednika kar ujela in na veliko govorila o demokraciji; celo prvi mož Amerike se je spomnil, da je bil Janez Janša pred dvajsetimi leti v zaporu, in to je zagotovo Sloveniji dvignilo ugled v svetu. Potem je pohvalil demokratično pot Slovenije, ki jo verjetno ocenjuje po vzoru ameriške demokracije, kot jo on vidi. Verjetno je Bush Janševo pot demokratizacije pohvalil po tem, ko mu je Janša predstavil, kako se je lotil slovenskega novinarstva in kako mu je uspelo iz Slovenske tiskovne agencije narediti "Grims press agency". Verjetno pa je Busha tudi zanimalo, kako v Sloveniji poteka vojna proti tajkunom, ki jo je zagotovo ocenil kot zelo pozitivno. Ni pa znano, ali sta predsednika tudi kaj govorila o taborišču za teroristične osumljence Guantanamo na Kubi. Ali pa o rezervatih, v katerih so zaprti ameriški Indijanci. Še dobro, da ameriški predsednik sam ne pilotira Air Force One, ker če bi, potem bi kot dober poznavalec Slovenije zagotovo pristal na Slovaškem. Zato smo lahko toliko bolj zadovoljni s pohvalo Busha Sloveniji. Vsekakor pa je Bush upravičeno dobro ocenil delo slovenske vlade. Verjetno so slovenski politiki pri predsedovanju EU uresničili vse točke programa, ki so jih iz Amerike slovenskim politikom prenesli diplomati in so navodila celo pomotoma prišla v javnost. Drugače tudi Slovenija v letošnjem letu dobro napreduje, saj se naši politiki že pol leta fotografirajo kot predsedujoči EU, naslednjih šest mesecev pa se bodo fotografirali za volitve. Seveda bomo primanjkljaj plačali slovenski davkoplačevalci in vsi bomo zadovoljni. Če se vrnemo k vesternu, za katerega je značilno prepletanje ljubezenske zgodbe, jo je v tem vesternu vsekakor "Uršika zala"; zakaj, presodite sami. Zmago Šalamun Sedem (ne)pomembnih dni Kdo bo streljal Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02 ) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR, v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Plačani oglasi in objave so lektorirani s strani naročnika. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Videm • Z zbora občanov Hmelj zaenkrat ostaja, o cesti bodo še govorili Videmski župan Friderik Bračič se je potem, ko sta se v občini oblikovali dve močni civilni iniciativi, odločil sklicati zbore občanov po krajevnih skupnostih. Prvo od načrtovanih srečanj, kjer naj bi razjasnili nesporazume, je bilo v torek zvečer v videmski dvorani, nato pa so skozi teden sledili sestanki še drugje. Žal pa, očitno, skupnih rešitev v smislu kompromisa, ne bo (zlahka) najti. Hudo bolan Jernej Horvat (ob njem žena in sin): "Gospod Segula, če je to škropivo za hmelj res tako neškodljivo, kot ves čas trdite, potem to dokažite in spijte en deciliter tega škropiva, saj vam ne more škoditi!" Foto: SM Kot smo že poročali, sta Vi-demčanom trn v peti dve zadevi; prva je potek hitre ceste ob jezu skozi Šturmovce, druga, precej bolj "vroča" stvar pa so hmeljni nasadi, še zlasti v neposredni bližini vrtca in šole. Obe iniciativi, ki jima daje zagon svetnik in predsednik KS Videm Andrej Rožman, sta zbrali tudi veliko podpisov proti umestitvi ceste v Šturmovce (411 podpisov), medtem ko se za umaknitev hmeljnih nasadov iz Vidma podpisi šele zbirajo, govori pa se o številu okoli 1300 občanov, ki želijo, da hmelja ne bi bilo več. Na zbor v Vidmu je župan Bračič povabil dva ključna moža za dodatna pojasnila pri obeh nastalih težavah; Stanislava Napasta iz SOU in direktorja podjetja Hmelj, d. o. o., Franca Šegula. Prvi del dokaj razburjenega srečanja oz. zbora je bil namenjen vprašanju umestitve sporne južne variante hitre ceste ob jezu oziroma vprašanju zahteve CI, da se izniči sklep iz leta 1996, po katerem je občina dala soglasje za takšno traso. Župan je povzel zgodovino in razloge, zakaj je bil takšen sklep pred 12 leti sprejet; ob tem je povedal, da so se takrat tako odločili krajani sami, glede na takrat podane druge možnosti. Pri tem mu je dal prav tudi predsednik komisije za okolje in prostor Stanko Si-monič, ki je povedal, da je bila takrat druga možna varianta še veliko manj sprejemljiva, saj je dobesedno razpolavljala naselji Pobrežje in Šturmovci. Šturmovčani nočejo ceste brez ustrezne odškodnine! Napast pa je vso stvar predstavil še "z državnega vidika"; češ da je sklep iz tistega leta pravzaprav ničen, saj se je vmes spremenila vsa zakonodaja, poleg tega je bila vzpostavljena še Natura 2000 in je zdaj za Štur-movčane sporna južna varianta trase tako ali tako pod velikim vprašajem: "Moram pa povedati, da zdaj sploh ne gre več za hitro cesto, ampak za navadno magistralko. Nadalje je treba vedeti, da je cesta državni projekt in stvar državnega prostorskega plana, ne pa več občinskega. Občine v teh primerih lahko dajo le svoje mnenje. In če bi se tudi vi že lotili izničevanja tega sklepa, bi to pomenilo, da se-sujete celoten prostorski plan za celo občino, ne le za to cesto, kar pomeni, da ne morete graditi nič, da ne morete imeti niti igrišč ipd. Ampak, kot sem že dejal, je tako ves načrt okoli trase te ceste padel nazaj na nulto točko in se vse začenja znova. Trenutno je pač uradno v igri šest variant, kje naj teče cesta, ki naj bi bile enakovredne. Povem pa vam tudi, da bo nov most potreben, kjerkoli že bo, saj sedanji Puhov most in stari most v Ptuj čez pet let nikakor več ne bosta zadostovala prometu!" Po tem pojasnilu se je najprej dvignil Andrej Rožman in še enkrat povedal tisto, kar je pravzaprav srž vseh težav: "Naša občina Videm vedno potegne ta kratko'. Vedno! Vzet nam je bil del jeza in s tem ogromno denarja, meja je še danes sporna, mi pa od vsega skupaj nismo dobili niti pare. Niti enega kilometra asfaltirane ceste, še vodovod smo si plačevali sami, medtem ko so druge občine za vse dobro ka-sirale'. Zato zahtevamo preklic sklepa iz leta 1996. Ni poanta v tem, da smo kar apriori proti umestitvi trase, vendar ne več zastonj! Vedno doslej smo bili žejni prepeljani preko vode, to je dejstvo in edina resnica!" Aplavz publike je potrjeval Rožmanov izbruh, župan pa je nekoliko naraščajočo napetost poskušal pomiriti z besedami, da naj bo razprava vendarle korektna in brez obtoževanj. Zbrani so vseeno v poplavi govorjenja vsepovprek dali vedeti, da se absolutno strinjajo s tem, da so bili vedno prikrajšani, da se niti prejšnja KS, niti sedanja občina nikoli ni dobro izpogajala zanje in da so ves čas le izgubljali, nikoli pa ničesar pridobili. "Saj ravno zato zahtevamo, da se sklep izniči, ker nam ničesar ne prinaša, le odnaša! Potreben je nov, drugačen sklep, z vnesenimi našimi zahtevami, s tem, da se mora izvesti tunelska varianta ceste in da občina za ta poseg v okolje zahteva določeno odškodnino ali rente, naj se nam zgradi kanalizacija in uredi kolesarska steza!" Ta Rožmanov medklic je podprla tudi bivša svetnica Marija Černila s primerjavo, kaj vse so iztržili občani na račun izgradnje CERO Gajke. Župan Bračič se je s povedanim popolnoma strinjal, a dodal, da bodo za to potrebna težka pogajanja in da ne more sam prav ničesar obljubiti. Zbrani so še zahtevali, naj se njihovi pogoji oz. zahteve zapišejo kot sklep, 1 I J F Foto: SM Direktor podjetja Hmelj, d. o. o., Franc Šegula je povedal, da bo hmelj ostal v Vidmu tako dolgo, dokler ne bo dokazano, da je morebiti škodljiv za zdravje ljudi. to pa po mnenju župana ni možno, kar je spet sprožilo val negodovanja; češ da gre potem spet samo za "bla, bla" in da nihče ne verjame več nič in nikomur. Razpravo je potem končal Napast, ki je še enkrat povedal, da se tehtajo nove možnosti, da bodo po vseh vključenih občinah ponovno javne razgrnitve in da naj takrat občani oz. občina Videm pripravijo vse pripombe ter zahtevke. Je porast rakavih obolenj v Vidmu posledica hmeljnih škropiv? Še daljša in gostobesedna razprava pa se je nato razvila ob vprašanju škodljivosti oz. zahteve po umaknitvi hmelja iz občine. Župan je spet najprej pojasnil, da svoje občane sicer razume, da pa je zadeva hudo delikatna, saj ni nobene zakonske podlage, na osnovi katere bi občina lahko zahtevala ukinitev gojenja hmelja, prav tako ni dokazano, da naj bi škropiva za hmelj škodovala zdravju ljudi. Franc Šegula pa je nato povedal naslednje: "Dokler je imel hmelj v rokah KK, ni bilo nobenih težav, ali ne? Zakaj niste že pred štirimi leti povedali, da ste proti? Potem takrat gotovo ne bi prevzel teh hmeljnih nasadov. Kar zadeva škropljenje hmelja, ga škropimo povprečno štirikrat letno, včasih petkrat, včasih trikrat. Uporablja- Zupan Friderik Bračič in Stanis je bila cesta umeščena ob jezu spornega odseka danes. jo se le predpisana in ljudem neškodljiva škropiva, vse, kar delamo, delamo izključno po zakonu! Škropimo zvečer, od vrtca smo se odmaknili, upoštevamo in smo pripravljeni upoštevati vse vaše razumne zahteve!" Ta nagovor Šegule je zbrane spravil deloma v smeh, deloma pa v jezne medklice, kjer so dali vedeti, da se škropi tudi ob jutrih, da se absolutno škropi več kot štirikrat, da škropivo zaradi višine škropljenja pada daleč naokoli in da so otroci v vrtcu zelo na udaru, ne glede na to, kdaj se škropi ter še, da je velika razlika, če se škropi pšenico ali koruzo na tleh s škropilnikom ali pa hmelj v zraku z razpršilnikom. Šegula je glede časa škropljenja najprej poskušal prepričati ljudi, da so o času obveščali krajane, kar pa je Danilo Šibila takoj zanikal in Šegula se je popravil, da so obvestili vodstvo vrtca, odslej pa naj bi tudi vse ostale občane. Vroča razprava se je nato kar nekaj časa vrtela okoli ostalih težav zaradi hmelja; umazane okolice, opravljanja potreb delavcev na javnih površinah, odlaganja plastičnih mrež, ki še danes kazijo nabrežine Dra-vinje, čeprav se zadnje leto že odvažajo drugam, predvsem pa okoli vprašanja neškodljivosti ogromnih količin škropiva (približno 30.000 litrov mešanice, op. a.), za katero so bili praktično vsi prisotni prepričani, da nikakor ni brez negativnih posledic za zdravje ljudi. To stališče so podprli s podatki o velikem porastu rakastih obolenj stanujočih blizu hmeljnih nasadov; veliko ljudi naj bi že umrlo, drugi se z boleznijo še borijo. "Tu je moj mož, poglejte nas, gospod Šegula. Hudo bolan je, že tri leta se vsak dan bori za življenje, star je 34 let in je prvih 31 let življenja preživel ob hmelju. Ni edini, 12 takih bolnikov je v naši neposredni okolici! Ne moremo vam dokazati, da je bolezen posledica škropiv za hmelj, ker če bi vam lahko, mi verjemite, da bi se že srečala na sodišču," je žalostno usodo svoje mlade družinice opisala Andreja Horvat. Njen hudo bolan mož Jernej pa je s komaj slišnim glasom, ki mu ga je uničila bolezen, dodal: "Gospod Šegula, če je to škropivo Napast sta pojasnjevala, zakaj kakšno je stanje glede gradnje za hmelj res tako neškodljivo, kot ves čas trdite, potem to dokažite in spijte en deciliter tega škropiva, saj vam ne more škoditi!" Franc Šegula je na vsa mnenja, da je škropivo ljudem škodljivo, sploh ob večletni izpostavljenosti, stoično mirno ves čas odgovarjal, da ne kršijo nobenega zakona in da so vsa uporabljana škropiva pod strogim nadzorom ter odobrena s strani FURS: "Če pa bo kdaj dokazano, da to škoduje zdravju ljudi, potem bodo hmeljni nasadi umaknjeni po vsej državi, ne le v Vidmu. Prej pa ne! Ampak to lahko dokaže in zahteva le pristojna strokovna institucija!" Zakupna pogodba za hmelj sklenjena za 25 let Ker so se zbrani občani zavedali, da zakonske podlage za zahtevo po umaknitvi hmelja iz neposredne bližine hiš, vrtca in šole ni, so poskušali tudi s predlogom, da naj se vendarle nekako sporazumejo na način, da bi občina odkupila zemljišča, seveda po razumni ceni, za prejet denar pa naj Šegula nato zasadi hmelj kje drugje; predlagali so območje od Dornave proti Ptuju, kjer ni nobene hiše. Šegula se na te predloge ni odzival, pač pa je ponavljal, da bo umaknil samo na morebitno zahtevo pristojne institucije ali ministrstva in da se o tej opciji sploh ni smiselno pogovarjati naprej, na koncu pa je, ob vztrajanju zbranih, povedal še, da ima zakupno pogodbo s skladom kmetijskih zemljišč sklenjeno za 25 let, kar pomeni, da bo hmelj v Vidmu vsaj še dobrih 20 let. Razočaranje in jeza prisotnih sta bila velika; pritisnili so na župana, naj vendarle nekaj stori, ta pa je povedal, da ne more narediti prav nič, saj nima nobene pravne možnosti. Predlagal pa je sklic okrogle mize s strokovnjaki, ki bodo odgovorili na strahove ljudi, da jim hmelj počasi uničuje njihovo zdravje in življenje. Okrogla miza naj bi bila organizirana jeseni letos, vendar pa tudi od nje gotovo ni pričakovati odgovorov, ki bi dali prav jeznim in zaskrbljenim Videmčanom. Po naši zakonodaji škropiva pač niso škodljiva zdravju ljudi oziroma to ni uradno dokazano, prav tako pa po slovenskih zakonih ni določenega varovalnega pasu od hmeljnih nasadov, kot to velja v nekaterih državah EU, kjer mora biti hmelj vsaj tri ali celo več kilometrov odmaknjen od naselij. Gotovo pa, če nič drugega, bi bilo zanimivo na tej okrogli mizi slišati mnenja ali odgovore strokovnjakov, zakaj so v drugih državah poskrbeli za tako široke varovalne pasove, če hmelj in njegovo škropljenje nista popolnoma nič nevarna. SM Ormož • Posvet za gospodarski razvoj Spodbujanje gospodarskega razvoja Občina Ormož, Štajerska gospodarska zbornica in Območna obrtno-podjetniška zbornica Ormož so v sodelovanju z ostalimi zainteresiranimi predstavniki gospodarstva z ormoškega območja organizirali posvet z naslovom Spodbujanje gospodarskega razvoja lokalne skupnosti. Cilji posveta so bili vzpostavitev aktivnejšega sodelovanja in pretoka informacij na področju gospodarstva ter priprava konkretnih aktivnosti v lokalni skupnosti na področju gospodarstva. Gostitelja posveta sta bila mag. Karmen Štumberger in Miro Mele. Najprej se je zvrstilo šest vsebinskih sklopov, ki so bili uvod v razpravo. Mag. Aleksandra Podgornik je predstavila delovanje Štajerske gospodarske zbornice in možnosti podpore razvoja gospodarstva s strani le-te. Marko Močnik je predstavil delovanje Mrežnega pomurskega podjetniškega inkubatorja in nekatere zanimive rezultate. Mag. Bojan Zadravec je predstavil stanje na področju gospodarstva na območju UE Ormož, kjer imamo 126 gospodarskih družb in 2558 zaposlenih, pri 312 samostojnih podjetnikih pa je zaposlitev našlo 368 zaposlenih. V štirih zadrugah na Ormoškem je skupno 46 zaposlenih. Stopnja brezposelnosti znaša 9,8 %, v Podravju 9,9 % in v Sloveniji 7,4 %. Dokaj Gospodarstvo v Ormožu nazaduje oziroma stagnira, so ugotivili na posvetu. Na posvetu je govoril tudi dr. Les Squires, gostujoči ameriški profesor, ki se že nekaj mesecev mudi v Sloveniji in je navdušil obiskovalce z mreženjem. Dr. Squires verjame, da najlaže spoznamo moč in potrebo po mreženju, če sami zgradimo mrežo, prava smiselna mreža pa je tista, ki povezuje graditelje sodelovalnih mrež med seboj. neprijazno sliko daje tudi primerjava povprečne plače v gospodarstvu, saj v Ormožu znaša 832, v Podravju 1079 in v Sloveniji 1191 evrov. Predstavil je tudi razvojno ogroženost naših občin, od katerih edino ormoška z indeksom 95,1 ne sodi med ogrožene, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž, ki pa imata indeks 120,7 oziroma 118,9 pa sodita v kategorijo nadpovprečno ogroženih. Zadravec vidi možnost za razvoj okolja predvsem v ekoturizmu, sonaravnem kmetijstvu in razvoju indu- strijske cone. Podobno je pred njim v pozdravnem nagovoru tudi župan Alojz Sok nanizal razvojne možnosti, pri čemer ni poudaril tolikšne okoljske ozaveščenosti, kmetijstvo, turizem in drobno gospodarstvo in podjetništvo naj bi bile razvojne usmeritve okolja. Če lahko drugi, moramo tudi mi Ivan Babič je opozoril na problematiko na področju drobnega gospodarstva. 245 Ptuj • Stanje in perspektive razvoja podjetniške dejavnosti Naj se slisi tudi podjetniški glas V ČS Center se je oblikovala močna koalicija vseh zainteresiranih, ki želijo kolo razvoja mestnega jedrega pognati hitreje, predvsem pa v zadovoljstvo vseh, občanov, podjetnikov in tistih, ki prihajajo v najstarejše slovensko mesto zaradi poslov, kulturnih, turističnih in drugih razlogov. Potem ko so na nek način izpeljali že dve javni tribuni, eno o vandalizmu, na drugi so razmere v mestu osvetlili z različnih vidikov, sedaj pripravljajo tretjo. Tokrat o stanju in perspektivi razvoja podjetniške dejavnosti v starem mestnem jedru, ker se ne želijo izgubiti v splošnih razpravah. »Pred javno tribuno želimo izpeljati anketo in pridobiti osnovne podatke o stanju podjetniške dejavnosti. Rezultati ankete nam bodo pomagali pripraviti kvalitetno javno tribuno in oblikovati predloge mestnim oblastem za zagotovitev spodbudnih pogojev za nadaljnji razvoj podjetništva v starem mestnem jedru. Zato prosimo vse podjetnike, obrtnike in druge nosilce dejavnosti na območju starega mestnega jedra, da anketo izpolnijo,« je pred javno tribuno, ki bo predvidoma konec junija, povedal predsednik sveta ČS Center Boris Miočinovic. V anketi o stanju podjetništva v starem mestnem jedru sprašujejo o dejavnosti, ki jo opravljajo podjetniki, obrtniki, o organizacijski obliki podjetja, obratovalnice, koliko let poslujejo oziroma obratujejo na obstoječi lokaciji, o lastništvu lokala, o višini najemnine (ustrezna ali visoka), kako vpliva sedanji prometni režim na posamezno dejavnost (ovira, spodbuja, ne vpliva). Prav tako želijo v ČS Center od podjetnikov dobiti tudi oceno splošnih pogojev za opravljanje dejavnosti na obstoječi lokaciji, te pogoje je mogoče oceniti z oceno od 1 do 5, izvedeti za moteče dejavnike pri opravljanju dejavnosti in tudi izvedeti, kako posamezniki podjetniki ocenjujejo svojo podjetniško prihodnost, dobro, zadovoljivo, slabo. Pričakujejo pa tudi, da bodo s svojimi predlogi sodelovali pri pripravi predlo- gov za izboljšanje najemnih pogojev, prometa, varnosti in vsega drugega, kar lahko prispeva k njihovi boljši prihodnosti, s tem pa tudi h kvalitetnejšemu razvoju Ptuja. Javna tribuna o stanju in perspektivi razvoja podjetni- ške dejavnosti v starem mestnem jedru je priložnost, da svoj pogled na to predstavita tudi Območna obrtno-podje-tniška zbornica Ptuj in Manager klub Ptuj. MG Foto: Črtomir Goznik Boris Miočinovic, predsednik sveta ČS Center: »Pričakujemo, da bodo obrtniki in podjetniki ankete izpolnili, da bomo lahko na tribuni predstavili konkretne podatke, ki bodo tudi mestnim oblastnikom dobra podlaga za učinkovito ukrepanje.« članov, ki zaposlujejo 568 delavcev, pesti pomanjkanje investicij, kar posledično pomeni malo delo za člane v domačem okolju. Po njegovem mnenju bi bilo potrebno najprej pogledati, kaj potrebujejo domača podjetja, kakšne so njihove možnosti na trgu in jim omogočiti širitev. Člani pogrešajo kvalitetnejše delovanje Javne razvojne agencije, ki bi morala po njihovem mnenju biti generator razvoja v našem okolju. Predlagal je, da se morebitne nove trgovce usmeri iz obrtne cone na lokacijo ob Dobravski cesti. To lokacijo želijo povezati z izvennivojskim križanjem na obvoznico in cesto proti Sv. Tomažu. S tem želijo zmanjšati pritisk trgovcev na obrtno-podjetniško cono in s tem znižanje cen parcel v coni. Ker v Ormožu nimamo časa za visoko doneče cilje in je čas za akcijo, zato predlagajo, da se pod vodstvom oddelka za gospodarstvo ustanovi ekipo, ki bo pripravila in vodila strategijo razvoja občine Ormož. Boštjan Najžar pa je predstavil območje ormoške industrijske cone, ki se sedaj razteza na 13 hektarjih površin in je v njej tudi pet stanovanjskih hiš. Občina Ormož je trenutno v fazi priprave novega občinskega prostorskega načrta V 90. letih je industrijska dejavnost že bila definirana v vzhodnem delu mesta Ormož, to je bilo urejeno z zazidalnim načrtom leta 1997, 2005 pa je bila obrtna cona še razširjena. Leta 2003 so se pri spremembi prostorskega plana pogajali za dodatne površine med obvoznico in podjetjem Jeruzalem SAT, vendar jim je uspelo pridobiti le 2,5 hektarja površin. Oblikovanje industrijske cone je dolgoročni projekt, na voljo je več kot 40 hektarjev zemljišč. Izkoriščenega je malo, pa še tam so se večinoma gradili trgovski centri. S svojimi razpravami so sodelovali tudi gospodarstveniki, ki so bili mnenja, da jim primanjkuje zlasti kadra. Vlasta Stojak iz Urada za delo Ptuj je jasno povedala, da mora strategija razvoja nastati iz obstoječih razmer, saj se moramo zavedati kakšne kadre imamo. Vedno bolj pa se zožuje tudi manevrski prostor tistih, ki svoje stanje brezposelnosti dejansko izkoriščajo za počivanje na borzi. Slavko Kosi je pogrešal konkretne postopke, posvet se mu je zdel postavljen preveč ohlapno s premalo odločitvami in načrti. Davorin Lesjak je poudaril, da bo veliko stvari, zlasti na področju turizma, odvisnih od vrtine in tega, ali bo najdena topla voda. Povedal je, da je njihovo podjetje Holermuos v zadnjih letih v turizem vložilo okrog 6 milijonov evrov. Ker je posvet trajal že precej dolgo in ni bilo videti otipljivega rezultata, je Miran Topolovec predlagal, da se posvet zaključi. Že jeseni pa se bodo srečali ponovno in razpravljali o vsaki od razvojnih možnosti posebej. Povsem brez zaključkov pa posvet ni bil. Na vlado in Ministrstvo za gospodarstvo so naslovili pobudo, da vlada premisli o davčnih spodbudah in olajšavah za investitorje in tudi tiste, ki bi se bili pripravljeni priseliti na naša obmejna območja in ki so po indeksu razvojne ogroženosti bolj ogrožena. Druga iniciativa pa je v povezavi z nacionalnim projektom Oreh, kjer apelirajo, da se jim v prihodnjih letih omogoči priprava in izvedba študije izvedljivosti določenih projektov in da bi imeli možnost pridobivati sredstva za odkup industrijskih zemljišč, urejevanje dokumentacije in tudi promocije območne obrtne cone, ki bi privabila potencialne investitorje. Viki Klemenčič Ivanuša Foto: vki Foto: vki Cirkulane • Slovesno ob prvem prazniku občine Prva svečka za prvi rojstni dan V občini Cirkulane so v minulih dneh proslavili prvi občinski praznik. Praznovanje je spremljala vrsta zanimivih dogodkov, osrednja slovesnost s podelitvijo priznanj pa je bila v petek, 6. junija. Foto: MZ Prejemniki odlikovanj ob prvem prazniku občine Cirkulane. Z leve: Mladi Veseljaki (Andrej Maučič), Tamburaška skupina (Toni Štumberger), Ivan Tetičkovič, Radioklub Cirkulane (Denis Jurgec), Lovska družina Cirkulane (Franc Milošič), Jože Dernikovič in župan Janez Jurgec. Kulturna in druga društva so pripravila zanimiv razgiban program, prireditev pa je vodila Gordana Črnivec. Občina Cirkulane je nedavno dobila tudi grb in zastavo, ki ju je zasnoval Marko Rodo-šek, ob prvem prazniku pa ju je slovesno predstavil župan Janez Jurgec. Uvod v petkovo slovesnost je pripravila Godba na pihala občine Markovci pod vodstvom dirigentke Helene Bezjak. Himno so zapeli učenci pevskega zbora domače osnovne šole, med prireditvijo pa so se predstavili še številni drugi nastopajoči: ljudski pevci in tamburaši KD Cirkulane, folklorna sekcija ter Štajerski frajtonarji. Slavnostni govornik župan Janez Jurgec je med drugim izpostavil: »Odločitev za samostojno občino je bila smela in pogumna. Izzivov, potreb in tudi priložnosti je veliko, seveda vseh ne zmoremo realizirati. Veliko je bilo narejenega v naši novi občini v preteklem obdobju. Pogledi drugih na naša dejanja, na naše delo, so pač različni. Nekaterim je na primer všeč nova asfaltirana cesta, drugi si spet tega ne želijo, zagotovo pa je pomembna za tistega, ki tam živi. Nekateri bi več denarja namenili za kulturo, drugi za šport, tretji morda spet za Nastop folkloristov iz Cirkulan kaj drugega. Pomembno je usklajevati različne interese, da bomo lahko skupaj vlekli ta voz razvoja. Upam, da smo veliko težav uspeli rešiti v zadovoljstvo vseh.« Župan občine Cirkulane Janez Jurgec je na slovesnosti poudaril, da so prvi rezultati dela samostojne občine že vidni. »Že v prvem letu smo s proračunom presegli vsa pričakovanja. V tem letu smo sprejeli še bolj ambicioznega. Prepričan sem, da ga s skupnimi močmi lahko dosežemo ali se mu vsaj zelo približamo. Da pa bomo to uresničili, je potrebno veliko dodatnih naporov. Do sedaj smo bili uspešni že na kar * mm. ■ r 1 i Foto: MZ nekaj razpisih: razpisu ministrstva za šolstvo in šport, na razpisu za skladen regionalni razvoj in drugih. Na razpisih pa imamo prijavljenih še nekaj projektov, za katere upamo, da bodo uspešni. Sicer pa si želimo tudi v bodoče sodelovanja z vsemi sosednjimi občinami. Razvoj se namreč tako kot cesta ali vodovod ne konča in ne začne na meji občine. Zato je izredno pomembno, da se pri naših razvojnih načrtih ne zapiramo v meje lastne občine, ampak med seboj sodelujemo in se povezujemo.« Osrednje slovesnosti ob prazniku občine Cirkulane so se udeležili številni gostje - župani ali predstavniki sosednjih občin - ter poslanec v državnem zboru Brako Ma-rinič. Cirkulančanom so čestitali za uspešno opravljeno delo ter zaželeli dobrega sodelovanja in uspehov tudi za v prihodnje. Ker pa je občina Cirkulane obeležila prvi rojstni dan, seveda praznovanje ni minilo brez torte, ki so jo pripravile članice društva gospodinj, svečko pa je upihnil župan Jurgec. Občinski prazniki pa ne minejo brez podelitve odlikovanj. V Cirkulanah so jih ob prvem prazniku podelili sedem. Županovi priznanji sta prejela vokalna skupina Mladi veseljaki in Tamburaši iz Cirkulan, priznanji Občine Cirkulane so podelili Ivanu Tetičkoviču ter Radioklubu Cirkulane, veliki priznanji sta bili podeljeni Lovski družini Cirkulane ter iniciativnemu odboru za ustanovitev samostojne občine, plaketo pa so podelili Jožetu Derniko-viču za dolgoletno kulturno ustvarjanje. Mojca Zemljarič Ptuj • V CS Panorama nezadovoljni zaradi izgradnje infrastrukture Rojeva se še ena ptujska iniciativa Člani sveta četrtne skupnosti Panorama so se 9. junija sestali na 11. seji. Govorili so o sanaciji gramoznice pri Hincejevi sekvoji, lastništvu ribnika z okolico v Orešju, prav tako pa o nadaljevanju izgradnje pločnika v Orešju, kjer se bo, če se dela ne bodo nadaljevala, pojavila še ena mestna iniciativa, saj podpise že zbirajo. Leto in pol so mirno čakali, je povedala Rozika Ojsteršek, zdaj pa jim potrpljenje mineva. Iz Mestne hiše pričakujejo jasen in nedvoumen odgovor, kdaj se bodo dela nadaljevala (pločnik, razsvetljava, pre-plastitev ceste), če je denar v mestnem proračunu za leto 2008 v resnici zagotovljen. Že februarja naj bi razrešili problematiko z Lahovo hišo, ki naj bi onemogočala začetek oziroma nadaljevanje del, vendar se do danes še ni nič naredilo. Več krajanov je poskušalo priti do vodje oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo, vendar ne morejo, ker bi se morali za pogovor najaviti najmanj 14 dni prej, pravijo. Krajan Janez Lah med drugim predlaga, da se ČS Panorama in ČS Grajena aktivneje vključita v pripravo občinskega prostorskega načrta MO Ptuj. Po njegovem interes, da bi se krajani vključili v pripravo tega načrta, obstaja, vendar jih je potrebno spodbuditi. Lah je prepričan, da je informacija v občinskem glasilu dobra osnova, ocenjuje pa, da je veliko premalo za aktivno izražanje interesov, ki bi oblikovali življenjski prostor območja ČS Panorama. Na izkazan interes enega od podjetnikov, ki je že 14 let najemnik Doma krajanov Bratje Reš, da bi le-tega kupil s pripadajočim zemljiščem, pa so četrtni svetniki odgovorili, da doma krajanov ne prodajajo. Kot je znano, v Mestni hiši pripravljajo posnetek stanja vseh domov na območju MO Ptuj, da bi lahko pripravili predloge za investicijske posege. Potem ko se je premoženje četrtnih skupnosti preneslo na MO Ptuj, le-te domove krajanov upravljajo na podlagi odloka o prenosu pravice upravljanja s premoženjem MO. Po odloku ČS ne sme obremeniti in ne odsvo-jiti premoženja, ki ji je dano v upravljanje, ne na odplačen in ne na neodplačen način. MO Ptuj pa ne sme obremeniti ali odtujiti premoženja, ki ga imajo v upravljanju ČS brez soglasja njihovih svetov. Pri sekvoji ne bo več smrdelo Pri Hincejevi sekvoji, ki je ena izmed stotih znamenitosti Slovenije, zaščitena z odlokom iz leta 1979, naj bi že v kratkem uredili čistilno napravo, da ne bo več smrdelo, je pojasnil predsednik sveta ČS Panorama Rudolf Vrabl, ki je takšno zagotovilo dobil od župana MO Ptuj. Čistilno napravo bo vzdrževalo KP Ptuj. Mimo Hincejeve sekvoje vodi kolesarska pot, problem je cesta, ki se poseda, smrad pa še dodatno obremenjuje območje, kjer naj bi ob pogledu na več kot 130 let staro orjaško sekvojo, visoko 44 metrov, ljudje predvsem uživali. Podatki, ki so jih pridobili glede lastništva ribnika v Orešju, kjer je stanje naravnost katastrofalno, izkazujejo lastništvo Sklada kmetijskih zemljišč Slovenije in dveh zasebnikov. Pridobili so jih za primer, če se bodo odločili in napisali vlogo za začetek urejanja tega območja, kar pa bi se moralo zgoditi čim prej. Ker pa podatki o lastništvu naj ne bi držali, jih bodo do naslednje seje preverili. ČS Panorama se bo vključila v pripravo občinskega programa varnosti, predloge oziroma izhodišča za identifikacijo problemov bodo zbirali do konca junija. Nepravilnosti se na območju ČS dogajajo na Vičavski poti, v okolici Doma krajanov Olge Meglic in na območju ribnika v Orešju. Vičavska pot, ki so jo pred leti uredili občani in vojska, pa postaja vedno bolj nevarna za uporabo. Po stari ptujski navadi se po izgradnji ponavadi pojavi problem vzdrževanja, tudi v tem primeru je bilo tako. V tem trenutku se je spremenil tudi njen potek, vodi celo prek zasebnih dvorišč, zato so se četrtni svetniki odločili, da jo bodo v kratkem skupaj prehodili in se na kraju samem prepričali o njenem stanju, o tem, koliko je še uporabna kot šolska učna pot in rekreacijska pot ob Dravi. Foto: Črtomir Goznik Dom krajanov Bratje Reš je potreben temeljite obnove, kljub temu ga nekateri želijo kupiti. Velenje • Štiriindvajseta Komunalijada Odlična uvrstitev ptujskih komunalcev Na 24. srečanju delavcev Komunalnega gospodarstva Slovenije, tako imenovani Komunalijadi, ki je potekala 6. in 7. junija v Velenju, so se predstavniki Komunalnega podjetja Ptuj odlično odrezali, saj so v posameznih disciplinah dosegli pet prvih mest, v skupnem seštevku delovnih in športnih tekmovanj pa so dosegli odlično drugo mesto. Kot je povedal direktor komunalnega podjetja Ptuj Jože Cvetko, je prvi dan v prostorih Rekreacijsko-turističnega centra Velenje potekal organiziran strokovni posvet za vodstvene delavce komunalnih podjetij in občin z aktu- alnimi temami, kot so regijski koncept ravnanja z odpadki, vloga komunalnih podjetij pri izvajanju projektov kohe-zijskega sklada, spodbujanje okoljskih naložb z ugodnimi krediti, nove investicijske priložnosti za slovenske občine, metodologija za oblikovanje in spremljanje cen komunalnih storitev ter računovodsko evidentiranje javno-zasebnih partnerstev. Drugi dan pa so potekala delovna in športna tekmovanja komunalnih delavcev Slovenije. Tokrat je na Društva so svojo predstavitev odpovedala, zato pa se temu niso želeli odreči podjetniki, ki jih je ob odprtju razstave pozdravil predsednik komisije za obrt in podjetništvo Miroslav Slodnjak, ki je med drugim povedal: »Velik del gospodarstva v naši občini predstavljamo mi, obrtniki in podjetniki, zato je potrebno, da se družimo in povezujemo. V preteklem letu smo bili zelo uspešni, saj smo izvedli tečaj varstva pri delu in požarno varnost, pa tečaj za varno uporabo motorne žage, prve pomoči in tečaj iz računalništva. Izvedli smo tudi dvodnevno strokovno ekskurzijo v Budimpešto, kjer smo videli veliko primerov dobrih praks, ki jih bomo poskušali uvesti tudi v našem okolju. Izvedli pa smo tudi humanitarno akcijo za našega občana. Vsekakor pa je naša želja in cilj, da bilo bi v občini Dornava čim več mladih obrtnikov, saj so ti mladi naša prihodnost!« Letos je v prostorih doma razstavljala skoraj polovica vseh obrtnikov, gre za drugo zapovrstno razstavo, skupno pa nas je obrtnikov v Dor-navi nekaj čez 65: Miroslav Slodnjak je, poleg pohvale kolegom, ki sodelujejo na razstavi, navdušen tudi nad obiskom ob odprtju razstave: »Razstavljajoče obrtnike so prišli pozdravit člani Pucho-vega kluba, pa številni obrtniki iz drugih občin, celo iz Kranja in Ljubljane.« Posebnost letošnje predstavitve izdelkov dornavskih obrtnikov, ki so, mimogrede, res vredni ogleda, pa je gotovo t. i. piramida energije. Postavljena je pred občinsko stavbo: »Za izdelavo te piramide se nas je odločilo in povezalo pet obrtnikov. Mizarstvo Franc Kuharič je nastopil kot projektant in glavni izvajalec, podizvajalci pa smo bili: AAS Slodnjak, Hermes - Janez Zver, Knauf sistem - Foto: Komunala Ob razglasitvi skupnih zmagovalcev Komunalijade, v sredini direktor prvouvrščenega komunalnega podjetja Velenje Marjan Jedovnički, desno direktor drugouvrščenega Komunalnega podjetja Ptuj Jože Cvetko, levo pa Božidar Resnik, predsednik uprave Komunalnega podjetja Kostak iz Krškega. Dornava • Pisano dogajanje v času praznika Piramida energije tudi v Dornavi Slabo vreme z veliko dežja je minuli konec tedna preprečilo načrtovan dan odprtih vrat v dornavskem baročnem dvorcu, na katerem naj bi se s svojo dejavnostjo predstavila domača društva in obrtniki. Kljub temu so v občini, sicer v prostorih vaškega doma, pripravili vsaj razstavo izdelkov in dosežkov domačih obrtnikov. Predsednik občinske komisije za obrt in podjetništvo Miroslav Slodnjak pred t. i. energetsko piramido (izdelek petih dornavskih obrtnikov), ki jo obiskovalci lahko preizkusijo zastonj. Cigula in EL-Buco elektrika. Piramida predstavlja center oz. mesto, ki človeka napolnjuje s pozitivno energijo. V celoti je sestavljena iz naravnih materialov, lesa, smol ... Delali smo jo dober mesec, skupno je bilo vloženih okoli 300 delovnih ur. Da deluje, je potrebno v njeni notranjosti prebiti najmanj deset minut,« je o zanimivem objektu povedal Slodnjak. Piramida bo sicer na voljo za obiske in preizkušanje njene moči še do dneva občinskega praznika; možno pa je, da jo bodo obrtniki pustili na ploščadi pred občinsko stavbo še kakšen teden zraven. Uporaba je za vse brezplačna. Sicer pa se je v Dornavi v okviru občinskega praznika odvilo še več drugih prireditev; tako je bil že maja izveden koncert ženske vokalne skupine Fortuna, prva slikarska kolonija, turnir v namiznem tenisu, tekmovanje v hidrantni vaji, ribiško tekmovanje, občinski turnir v malem nogometu, baročna godbeniška noč, turnir v pikadu ter koncert MPZ in OPŠ OŠ Dornava. Prireditve pa se z osrednjim občinskim praznikom, ki bo to nedeljo, še ne bodo končale, saj se pripravlja še gasilsko tekmovanje z gasilsko veselico na Po-lenšaku, turnir v šahu in košarki, dnevno-nočno ribiško tekmovanje, košnja na stari način na Polenšaku in druga prireditev Od paše do sira. V začetku julija pa se obetajo še igre med vaškimi odbori. njih sodelovalo okoli 3500 predstavnikov iz 77 komunalnih podjetij, iz Ptuja pa so se ga udeležili predstavniki Komunalnega podjetja Ptuj ter podjetja Čisto mesto. Delovna tekmovanja so potekala v varjenju, odvozu odpadkov, v opravilih na področju kanalizacije in vodovoda ter v aranžiranju cvetja. Ptujski komunalci so tekmovali v vseh panogah in dosegli dobre rezultate, predvsem pri kanalizaciji, kjer so bili drugi, v varjenju četrti, v vodovodu deveti. Športni del tekmovanja pa je obsegal hojo s hoduljami, vlečenje vrvi za ženske in moške, tekmovanje v ulični košarki, v tenisu, šahu, v teku za ženske in moške, v streljanju z zračno puško, v pikadu, v odbojka miksu, namiznem tenisu, malem nogometu ter v kegljanju. V skupni razvrstitvi so predstavniki Komunalnega podjetja Ptuj dosegli odlične rezultate, saj so dosegli prvo mesto v hoji s hoduljami, te-nis-ženske, odbojka miks 1. mesto, šah 1. mesto, namizni tenis 1. mesto, v malem nogometu pa so bili drugi. Na delovnih tekmovanjih so po skupaj zbranih točkah tekmovalci iz Komunalnega podjetja Ptuj dosegli 2. mesto, pri športnih disciplinah pa odlično 1. mesto. Po zbranih točkah v skupnem zbiru točk delovnega in športnega tekmovanja je 1. mesto osvojilo Komunalno podjetje Velenje, odlično 2. mesto so dosegli tekmovalci iz Komunalnega podjetja Ptuj, na 3. mesto pa se je uvrstilo komunalno stavbno podjetje Kostak iz Krškega. Na zaključni prireditvi so predstavniki Komunalnega podjetja Ptuj na najbolj odmeven način predstavili dobro delo zaposlenih te družbe. K doseženim rezultatom, še zlasti pri delovnih tekmovanjih, pa jim je čestital tudi župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan. -OM Ljutomer • Znanje o nudenju prve pomoči Prekmurci pred Prleki V Ljutomeru so pripravili 14. izbirno regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči civilne zaščite in Rdečega križa v pokrajini ob reki Muri. Ob devetih ekipah iz Prek-murja in Prlekije so sodelovale še štiri ekipe iz Madžarske in Hrvaške, v treh kategorijah pa so komisije preverjale delovanje in usposobljenost ekip v nudenju prve pomoči ob nesrečah v prometu in nesrečah z nevarnimi snovmi ter drugih nesrečah, ki lahko po oceni ogroženosti prizadenejo pomursko regijo. V ka- tegoriji, ki je štela za državno preverjanje, je zmagala ekipa Murske Sobote pred Ljutomerom in Gornjo Radgono, v drugi kategoriji je največ znanja pokazal madžarski Sarvar, v tretji pa Srednja zdravstvena šola iz Rakičana. Na lokaciji mestnega središča v Ljutomeru je bila predstavljena dejavnost in oprema gasilcev, potaplja- čev, civilne zaščite, policije, slovenske vojske, kinologov, tabornikov in službe nujne medicinske pomoči. Številni obiskovalci so med drugim z velikim zanimanjem spremljali prikaz pomoči poškodovancem v prometni nesreči in reševanje z bližnjih objektov v primeru požara (na posnetku). NŠ Foto: SM Foto: NS Dornava • Ob trinajstem občinskem prazniku Tri milijone evrov za kanalizacijo V občini Dornava se te dni vrstijo številne prireditve ob 13. občinskem prazniku, ki bo vrhunec dosegel to nedeljo popoldne z osrednjo proslavo pred občinsko stavbo. "Letos se gotovo lahko posebej veselimo zaključka velike večletne naložbe v izgradnjo kanalizacijskega omrežja v nižinskem delu občine, ki je skupno zahteval precej več od načrtovanega denarja, in sicer kar tri milijone evrov," je najprej povedal župan Rajko Janžekovič. Kanalizacijski sistem tako skupno zajema kar 27 kilometrov vodov, pri čemer je 10 kilometrov vakuumske kanalizacije, 1,3 kilometra tlačne kanalizacije, preostalo pa je gravitacijska kanalizacija. Hkrati z izgradnjo zaključnih vej kanalizacije, ki naj bi po prvih ocenah zahtevala okoli 1,4 milijona evrov, izkazalo pa se je, da je naložba stala kar tri milijone evrov, so občani Dornave in Mezgovcev dobili tudi javno razsvetljavo v skupni dolžini okrog 4,5 kilometra, večinoma Župan Rajko Janžekovič: "Zelo sem zadovoljen, saj smo letos uspešno zaključili dva izjemno zahtevna projekta; kanalizacijsko omrežje in komasacijo zemljišč!" Občankam in občanom Občine Dornava čestitam ob 13. občinskem prazniku. Vljudno Vas vabim na osrednjo prireditev, ki bo v nedeljo, 15. junija 2008, ob 17. uri pod prireditvenim šotorom ob občinski zgradbi. Župan Rajko Janžekovič RENAULT Vsem občankam in občanom občine Dornava želimo prijeten občinski praznik. AVTOHIŠA Terbuc d.o.o. Dornava 116fb - 2252 Dornava, Telefon.: 02/754-0080 je izvedena tudi zemeljska elektrifikacija ter položeni optični kabli. "Kjer to ni bilo možno, pa smo že vstavili cevi, da ne bi ob kasnejšem polaganju ponovno razkopavali cest in zemljišč. Postavitev javne razsvetljave je bila izvedena tudi v naseljih Prerad, Slomi in Strejaci v dolžini 3,7 kilometra, še kakšen kilometer pa je v načrtu," o zadnjih naložbah govori župan. Ob tem so v Dornavi do predaje v najem uredili tudi obe ordinaciji v občinski stavbi, zdravstveno in zobozdravstveno, kar je zahtevalo skupno okoli 270.000 evrov. "Ena velikih in uspešno zaključenih naložb je gotovo tudi projekt komasacije na območju, ki meri 225 hektarjev. Vrednost tega projekta je bila 120.000 evrov, uredili pa smo tudi pet kilometrov komasacijskih cest," še pravi Janžekovič. V polnem delovnem zamahu pa je tudi že domači režij- Na kanalizacijskem omrežju v Dornavi potekajo zaključna dela. ski obrat, ki so ga ustanovili letos in za vso potrebno strojno opremo namenili dobrih 100.000 evrov. Trenutno sta v režijskem obratu zaposlena dva delavca, v načrtu pa še zaposlitev tretjega, predvidoma naslednje leto. Občina je finančno pomagala tudi pri izgradnji vaško-gasilskega doma v Žamencih, za kar je skupno namenila v zadnjih dveh letih 66.000 evrov, 100.000 evrov pa bo znašal skupni prispevek občine za novo gasilsko vozilo PGD Dornava. "Kot nosilec projekta izgradnje vaško-gasilskega doma v Polenšaku smo se prijavili tudi na ustrezen razpis za pridobitev dodatnih evropskih sredstev iz naslova razvoja podeželja. Takoj ko bodo jasni rezultati in višina sofinanciranja, se bo gradnja tudi začela. Prav tako je pred nami še celovita modernizacija ceste Vodul-Polenšak, kjer sodelujemo skupaj s sosednjo občino Juršinci na razpisu RRP. Za ta projekt bomo iz proračuna namenili okoli 172.000 evrov. V pripravi pa so še idejni osnutki za nov vrtec, ki ga bomo prav tako začeli graditi naslednje leto," napoveduje Rajko Janžekovič in hkrati potrjuje informacije, da je izgradnja stanovanjskega bloka Vila pri lipi tik pred začetkom, saj je bila pogodba z investitorjem pravkar podpisana. V tem času pa je tudi že v teku obnova sanitarij na OŠ Polenšak. "Pri vseh teh tekočih, načrtovanih in tudi že zaključenih naložbah ne smemo pozabiti, da odplačujemo še stare dolgove. Letos bomo za poplačilo občinske stavbe namenili skupno 130.000 ev-rov, za drugo leto ostane še 162.000 evrov in seveda še kredit za kanalizacijo. Prav tako se trudimo sofinancirati naša številna in zelo aktivna društva, na katera smo lahko res ponosni in ki so organizatorji ter nosilci zdaj že zelo prepoznavnih prireditev, kot so recimo: dornavski fašenk, pa praznik žetve in kruha na Polenšaku, lukarski praznik v Dornavi, gobarski praznik v Žamencih in prireditev Od paše do sira, ki ga od lani pripravljajo v Mezgovcih," še poudarja Rajko Janžekovič in ob tem dodaja, da trdno verjame v uresničitev vseh zastavljenih ciljev, vse občane pa vabi na osrednjo slovesnost to nedeljo ob 17. uri. SM KROVSTVO, KLEPARSTVO, HIDROIZOLACIJE, POSREDNIŠTVO 'lASTh Janez Lah s.p. Mezgovci ob Pesnici 70/c, 2252 Dornava, tel & faks: 02/755 74 21, GSM: 041 /375 838 Ob občinskem prazniku občine Dornava iskreno čestitamo občanom in našim cenjenim strankam ter se priporočamo s svojimi storitvami! K0VASTV0 IN KLJUČAVNIČARSTVO (pernee %mm. 2252 Dornava 54 Tel./fax: 02 755 01 91 Mob.: 041 699 334 Prijetno praznovanje občinskega praznika občine Dornava želimo vsem občankam, občanom ter cenjenim strankam! Hvala za izkazano zaupanje! DORNAVA 32/A, DORNAVA Tel.: (02) 755-03-01 Izdelki domače proizvodnje, meso domačih rejcev, široka piknik ponudba! Livarna Donaj d.o.o., Mezgovci ob Pesnici 3c, Dornava Cenjenim strankam in občanom čestitamo ob prazniku občine Dornava 0MM f SANDI PETEK s.p. ELEKTR0INŠTALATERSTV0 2252 Dornava 62, GSM: 041/598 253 Foto: SM Foto: SM Podlehnik • O prostorskem planu in režijskem obratu Zakaj ima Podlehnik dve razvojni (obrtni) coni Občina Podlehnik si je v svojem prostorskem planu oziroma strategiji (ali kakorkoli že se imenuje dokument o tem, kje in kaj naj bi se gradilo) kljub svoji majhnosti tako po površini kot številu prebivalcev omislila kar dve obrtni coni. „Najprej moram povedati, da na gre ravno za obrtne, ampak bolj za razvojne cone. Res pa je, da smo opredelili dve takšni območji; eno se razteza na približno petih hektarjih na lokaciji pod sedanjim občinskim sedežem ob bodoči avtocesti, drugo, precej večje območje v izmeri okoli 15 hektarjev pa je predvideno prav tako ob avtocesti, nekoliko pred sedanjim izvozom za Kozmince," pojasnjuje župan Marko Ma-učič. Svetniki podlehniške občine so takšen prostorski akt tudi potrdili, na osnovi predvidenih con pa je občina Podlehnik v kartni študiji avtoceste na obeh lokacijah dobila tudi izvoze z bodoče avtoceste. Razlog za dve coni pa Ma-učič pojasnjuje tako: „Pri teh prostorskih planih in strategijah prostorskega razvoja občine moramo vsekakor gledati tudi nekoliko dalje v prihodnost, ne le za tri ali štiri leta. V naši občini smo manjšo cono predvideli za domače obrtnike in podjetnike. Vzrok za umestitev večje cone pa je interes tujih podjetij, ki veliko delajo in oskrbujejo južne trge. Ta podjetja se zanimajo in tudi povprašujejo predvsem po lokacijah za svoje logistične centre, za po- stavitve ustreznih skladišč, in območje naše občine je zanje zelo zanimivo. Torej nikakor ne gre za to, da bi se na tej coni gradile tovarne ali drugi industrijski objekti, zato tudi ne opredeljujemo te cone kot obrtniške ali industrijske, pač pa kot razvojno." Sicer je res, da sta tako ena kot druga cona zaenkrat zgolj zarisani v prostorskih dokumentih. Država bo občinske prostorske akte predvidoma potrdila šele do naslednjega poletja in šele takrat bo jasno, ali bosta obe coni sploh možni ali ne. Enako velja seveda še za vse ostale občine. Če bosta coni v Podlehniku potrjeni, pa bo to šele začetek procesa dejanskega oblikovanja območij, saj bo potrebno najprej začeti odkupovati zemljišča, nato pa zgraditi ustrezno komunalno infrastrukturo. Podlehniškemu občinskemu vodstvu sicer časovno zamaknjeno potrjevanje in urejanje razvojnih con ustreza, saj se še vedno bode s finančnim ministrstvom za preprogramiranje kratkoročnih v dolgoročni kredit, kar bi jim omogočalo sprostitev dela proračunskih sredstev za nove naložbe, hkrati pa bi se jim zmanjšale tudi visoke obresti, ki jih občina zdaj odplačuje. Zupan Marko Maučič je prepričan, da sta dve coni potrebni, sicer pa se zdaj aktivno ukvarja z režijskim obratom, ki naj bi poskrbel za številna manjša dela in popravila, zlasti na slabi cestni mreži. Režijski obrat v ustanavljanju, sanacija šolske kuhinje V občini pa so se dokončno odločili in potrdili tudi ustanovitev lastnega režijskega obrata. Po soglasnem sklepu občinskega sveta in objavljenem odloku je zdaj na vrsti razpis za zaposlitev dodatnih dveh delavcev (eden pa je že zaposlen v okviru občinske uprave). „Realno lahko rečem, da bo režijski obrat zaživel z začetkom septembra, Trnovska vas • Rekonstrukcija lokalnih cest Pričetek prepotrebne rekonstrukcije cest V okviru projekta rekonstrukcije lokalnih cest, ki ga bodo v letošnjem in prihodnjem letu izpeljali v občini Trnovska vas, bo skupaj obnovljenih nekaj več kot štiri kilometre cest. Projektantska vrednost je ocenjena na 612,5 tisoč evrov. Z omenjenim projektom se je občina Trnovska vas konec lanskega leta prijavila na drugi javni razpis za prednostno usmeritev »regionalni razvojni programi«. Gre za operacijo, ki jo delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Za rekon- strukcijo lokalnih cest v občini so prijavili tri ceste v skupni dolžini 4178 metra. Svet regije je v ta namen občini Trnovska vas določil sredstva v višini 322.227 evra, ki jih je potrebno porabiti v letih 2008 in 2009. Ravno zaradi tega dejstva je tudi terminski plan zastavljen tako, Občina Podlehnik ima v prostorskem planu predvideni dve (razvojni) obrtni coni: manjšo za domače obrtnike, večjo za tuje investitorje. ko bodo zaposleni začeli delati. Na letošnji proračunski postavki za režijski obrat je rezerviranih 30.000 evrov za nakup najnujnejše delovne opreme, medtem ko bomo o morebitnem nakupu avtomobila ali kakšnega delovnega stroja še razpravljali, pač glede na potrebe, ki se bodo pokazale. Zaenkrat bomo lahko z delovnimi pripomočki po- skrbeli za košnjo obcestnih površin, obsekovanje vejevja in grmovja ter utrjevanje bankin in zasipavanje lukenj," je še povedal župan Maučič. Okrog 20.000 evrov pa bo občina morala nameniti še za najnujnejšo sanacijo šolske kuhinje, čeprav se svetniki bolj nagibajo k izgradnji nove šole in vrtca: „Ugotovljeno je bilo, da kuhinja sploh ne more več delati, če ne bomo rešili vsaj vodovodne napeljave in odtokov, to pa pomeni tudi zamenjavo keramike. Seveda bi bilo bolje, če bi se lahko lotili novogradnje, ki je nujna, vendar to v tem trenutku ni možno, kuhinja pa mora funkcionirati," je odločitev za najnujnejšo sanacijo pojasnil župan Marko Maučič. SM Župan občine Trnovska vas Alojz Benko je pred kratkim podpisal pogodbo z Marjanom Pongracem iz podjetja Asfalti Ptuj, d. o. o., in Petrom Emeršičem iz podjetja Em-grad, d. o. o. da bo omenjeni projekt zaključen najkasneje prihodnje leto. Skoraj polovico sredstev za izvedbo rekonstrukcije lokalnih cest bo iz svojega proračuna morala zagotoviti občina, ki je na razpisu za izvajalca del izbrala podjetji Asfalti Ptuj, d. o. o., in Em-grad, d. o. o., ki sta skupaj nastopili s skupno najugodnejšo ponudbo. Zupan občine Trnovska vas Alojz Benko je v ponedeljek podpisal pogodbo z direktorjema omenjenih podjetij: Marjanom Pongracem iz podjetja Asfalti Ptuj, d. o. o., in Petrom Emeršičem iz podjetja Em-grad, d. o. o. Ob tej priložnosti je Pongrac izrazil prepričanje, da bo projekt realiziran kvalitetno in v roku. »Rekonstrukcijo smo začeli takoj po podpisu pogodbe. V letu 2008 bomo izvedli dve tretjini operacije, ki bo predvidoma končana do konca julija, preostali del pa bomo nadaljevali glede na dogovor z izvajalcema, tako obstaja možnost dokončanja celotne operacije v letošnjem letu,« je pojasnil Benko. Dženana Bečirovič Odkrijte svojega Opla v akciji do 6.000 EUR več za rabljen avtomobil obvezno in kasko zavarovanje za prvo leto Samo od 12. do 21. junija imate izjemno priložnost, da v akciji Staro za novo svoj rabljen avtomobil zamenjate za novega Opla. Čaka vas ponudba, ki je ne velja zamuditi, zato čim prej obiščite vašega trgovca z vozili Opel -I Avtohiša Hvalec, Lovrenška cesta 3, Kidričevo, tel.: 02 796 33 33 Ponudba velja pod posebnimi pogoji prodaje vključujoč leasing. Cenitev rabljenega vozila po sistemu Eurotax. Dodana vrednost rabljenega vozila se obračuna kot prihranek pri nakupu novega vozila, in sicer pri Corsi vsaj 1.000 EUR, pri Merivi vsaj 1.800 EUR, pri Astri Classic vsaj 1.800 EUR, pri Astri vsaj 2.800 EUR, pri Zafiri vsaj 3.300 EUR, pri Vectri vsaj 4.300 EUR, pri Antari vsaj 2.800 EUR in pri Vivaru vsaj 1.800 EUR. Povprečna poraba goriva za vse modele: od 4,5 do 10,5l/100 km. Emisije CO2 za vse modele: od 119 do 250 g/km Foto: SM Foto: S M Majšperk • Sodišče razsodilo, da Jurgec ne izpolnjuje pogojev za ravnatelja Ravnatelj na položaju leto in pol nezakonito? Veliko ravnateljev, ki niso izpolnjevali razpisnih pogojev, kot jih določa Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), je leta 2005 ostalo brez svojega stolčka. A kot kaže, je bilo v zakonu dovolj lukenj in nejasnosti, da so nekateri posamezniki kljub neizpolnjevanju vseh razpisnih pogojev ostali na svojih mestih. Sodeč po sodbi Višjega delovnega in socialnega sodišča je med tistimi, ki vseh razpisnih pogojev niso izpolnjevali, pa so bili kljub temu imenovani, tudi Rajko Jurgec, ravnatelj Osnovne šole Majšperk. Nekateri dvoumni členi ZOFVI so pripeljali do nejasnosti in napačnih razlag, zaradi česar sta si celo stališči ministrstva in sodišča nasprotujoči. V začetku leta 1996 je bil sprejet Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki je na novo določil organizacijske in finančne okvire delovanja šol in vrtcev ter izobrazbene pogoje za strokovne delavce in ravnatelje. V skladu s 53. členom ZOFVI je za ravnatelja javne šole lahko imenovan, kdor ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor, opravljen ravnateljski izpit, najmanj visokošolsko izobrazbo ter izpolnjuje druge pogoje za učitelja ali svetovalnega delavca na šoli, na kateri bo opravljal funkcijo ravnatelja. ZOFVI jasno opredeljuje, da izobrazbene pogoje izpolnjuje, kdor ima najmanj izobrazbo druge bolonjske stopnje oziroma raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi te stopnje. Podrobnejša določila o smeri oziroma stopnji izobrazbe so opredeljena tudi v podzakonskih aktih za posamezna področja kot tudi v zakonu, ki ureja visoko šolstvo. Ta določa, da ima izobrazbo sedme stopnje, kdor je končal študijski program za pridobitev strokovnega (bolonjskega) magisterija. Izobrazbo, ki ustreza izobrazbi sedme stopnje, pa, kdor je končal (klasični) univerzitetni študijski program oziroma kdor je končal podiplomski študijski program za pridobitev specializacije po predhodno končanem (klasičnem) visokošolskem strokovnem študijskem programu. 53. člen ZOFVI, ki določa, da mora ravnatelj izpolnjevati pogoje za strokovnega delavca, torej pomeni, da mora imeti ravnatelj visokošolsko univerzitetno izobrazbo. Ravno zato je ZOFVI v prehodnih in končnih določbah za ravnatelje določil roke in pogoje, kdaj so lahko imenovani s 6. stopnjo izobrazbe, in roke, do katerih si morajo pridobiti visokošolsko univerzitetno izobrazbo. Omenjen roke je vlada večkrat podaljševala in po prehodnih in končnih določbah so ravnatelji, ki niso izpolnjevali vseh pogojev, imeli kar devet let časa, da si pridobijo zahtevano izobrazbo. Leta 2005 pa rok ni bil podaljšan in od takrat naprej je za imenovanje na položaj ravnatelja na osnovni šoli potrebna visokošolska univerzitetna izobrazba za strokovnega delavca v osnovni šoli. Stališče ministrstva Ministrstvo za šolstvo in šport je sprejelo sklep, da kan- didati za ravnatelja, ki imajo do 15. marca 1996 končan višješolski študijski program in s tem pridobljen strokovni naslov predmetni učitelj, opravljen strokovni izpit s področja vzgoje in izobraževanja ter so bili takrat in odtlej kontinuirano zaposleni na področju vzgoje in izobraževanja, in imajo končan univerzitetni študijski program, ki pa v skladu z zakonom in drugimi predpisi ni študijski program, ki je določen kot ustrezen za opravljanje vzgojno-izobra-ževalnega dela na delovnem mestu učitelja oziroma svetovalnega delavca v izobraževalnem programu osnovne šole, ustrezajo s 53. členom ZOFVI določenim pogojem o izobrazbi za ravnatelja osnovne šole. "S takšno razlago je MŠŠ zavzelo stališče, da se za ravnatelje kot ustrezna priznava t. i. sestavljena izobrazba - kar pomeni izpolnjevanje pogojev za učitelja in drugi pogoji - med katere sodi tudi nadgradnja višješolskega študijskega programa s katerimkoli univerzitetnim," je pojasnila Mihaela Praprotnik, tiskovna predstavnica Ministrstva za šolstvo in šport. Omenjeno pojasnilo pa je v nasprotju z nekaterimi določbami ZOFVI. Po 94. členu morajo imeti učitelji, knjižničarji in svetovalni delavci visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri in pedagoško izobrazbo. Na podlagi te določbe je bil sprejet tudi pravilnik, ki določa stopnjo in smer izobrazbe za posamezne predmete v osnovni šoli. Kako je bil imenovan Rajko Jurgec Velika večina ravnateljev, ki niso izpolnjevali 53. člena ZOFVI, a so na podlagi omenjenih prehodnih in končnih določb to funkcijo vendarle opravljali, je tako leta 2006 ostala brez svojega stolčka. Kljub neizpolnjevanju izobrazbenih pogojev pa so sveti zavodov nekaterih šol ravnatelje ponovno imenovali. 43. člen prehodnih in končnih določb ZOFVI je tako določil, da si morajo ravnatelji, ki so po njem imenovani, do 1. septembra 2005 pridobiti ustrezno visokošolsko univerzitetno izobrazbo. Med takimi, ki tega pogoja niso izpolnili in jim je zato avtomatsko prenehal mandat, je bil tudi ravnatelj Osnovne šole Majšperk Rajko Jurgec. Ta je bil takoj imenovan za vršilca dolžnosti ravnatelja, marca 2006 pa je Svet zavoda OŠ Majšperk začel postopek za imenovanje ravnatelja. Dva meseca za tem so Jurgca ponovno izvolili, k njegovemu imenovanju pa je soglasje podal tudi minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. Med pri- javljenimi kandidati za mesto ravnatelja OŠ Majšperk je bil tudi Milan Kumer, ki je Svet zavoda opozarjal, da Jurgec ne izpolnjuje vseh pogojev. Ker je Svet zavoda kljub temu Jurgca ponovno imenoval, je Kumer zadevo predal na sodišče. Sodba: Jurgec ne izpolnjuje pogojev za ravnatelja Prvostopenjsko sodišče v Mariboru, oddelek na Ptuju, je razsodilo, da je bilo imenovanje v skladu z zakonom, saj je za merodajno štelo ministrovo soglasje. Višje delovno in socialno sodišče pa je prvega februarja letos Kumrovi pritožbi ugodilo ter v celoti razveljavilo sodbo prvostopenjskega sodišča. V pritožbi je Kumer navedel, da potrdila, ki jih je v postopku imenovanja ravnatelja predložil Jurgec, ne dokazujejo, da je imel v tem času zahtevano izobrazbo za ravnatelja osnovne šole. "Za izpolnitev teh pogojev ne zadošča izobrazba, ki je enakovredna ustrezni stopnji visokošolske univerzitetne izobrazbe. Rajko Jurgec je potrdilo o strokovnem nazivu, iz katerega je razvidno, da ima naziv diplomirani ekonomist (UN), pridobil šele 20. 6. 2006, 40 dni po imenovanju za ravnatelja. Predpis, ki izenačuje diplomo 1. stopnje po bolonjskem študiju z visokošolsko izobrazbo (in ne z univerzitetno izobrazbo, ki ji ustreza diploma 2. stopnje), je začel veljati šele 9. 9. 2006. Ta predpis sicer določa, da je visokošolska strokovna izobrazba skupaj z dokončano specializacijo enakovredna univerzitetni izobrazbi oziroma izobrazbi 2. bolonjske stopnje (s čimer bi Jurgec izpolnil pogoje glede zahtevane stopnje izobrazbe), vendar se je začel uporabljati šele štiri mesece po izdaji sklepa o njegovem imenovanju za ravnatelja," je zapisano v sodbi drugostopenjskega sodišča. To med drugim tudi navaja, da ni jasno, kako sta Ministrstvo za šolstvo in šport ter Svet zavoda OŠ Majšperk že pred tem presodila, da Jurgec izpolnjuje vse pogoje. Sicer pa bi Jurgec poleg pogoja glede stopnje izobrazbe moral izpolnjevati tudi druge pogoje za učitelja ali svetovalnega delavca na šoli. Pri tem ni mogoče zaključiti, da je izobrazba, ki jo ima Rajko Jurgec, ustrezna. Pogoj visokošolske izobrazbe ne more biti izpolnjen s katerokoli univerzitetno izobrazbo, prav tako v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti prehodnih določb, ki učiteljem dovoljujejo, da lahko poučujejo kljub višješolski stopnji izobrazbe ustrezne smeri, če so to delo na dan 15. 3. 1996 dejansko opravljali," je jasno navedeno v sodbi Višjega delovnega in socialnega sodišča, ki revizije sodbe ni dopustilo, temveč zgolj pritožbo na sklep o ne-dopustnosti revizije. Sodišče je tako za Jurgca na štiri načine dokazalo, da ob imenovanju izobrazbe za ravnatelja zahtevane izobrazbe ni imel. Zato je s sodbo drugostopenjskega sodišča Jurgcu 1. februarja letos predčasno prenehal mandat, a ga je Svet zavoda OŠ Majšperk le nekaj dni zatem imenoval za vršilca dolžnosti ravnatelja. Na vprašanje, kako je možno, da je minister dr. Milan Zver podal soglasje k imenovanju Jurgca, čeprav ta - kot ugotavlja sodišče - ni izpolnjeval izobrazbenih pogojev, na ministrstvu niso odgovorili. V svojem odgovoru so le zapisali: "S sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča z dne 1. 2. 2008 je pritožbeno sodišče razveljavilo sklep o imenovanje ravnatelja, ki ima višješolsko izobrazbo tehnične vzgoje in fizike na PF v Mariboru, diplomo Managemen-ta v Kopru in specialistični študij managementa, kasneje pa še diplomirani ekonomist (bolonjska 1. stopnja). Posledica sodbe je bilo prenehanje mandata ravnatelju OŠ Maj-šperk, sledilo je imenovanje v. d. ravnatelja." V Sloveniji kar 21 nezakonitih ravnateljev? Sicer pa je po podatkih šolskega Ministrstva funkcijo ravnatelja javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda na področju osnovnega šolstva marca letos opravljalo kar 43 ravnateljev, ki nimajo ustrezne univerzitetne izobrazbe v smislu sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča. Brez predpisane univerzitetne izobrazbe je bilo imenovanih kar 24 ravnateljev v skladu s 145. členom ZOFVI. Za te velja izjema od 53. člena, ki je jasno zapisana v 145. členu ZOFVI in še vedno velja - gre za ravnatelje s 25 leti delovne dobe. To pomeni, da so ti ravnatelji imenovani povsem zakonito. Zanimiv pa je podatek, da je kar 21 ravnateljev imenovanih po 43. členu prehodnih in končnih določb ZOFVI, kar pomeni, da so imeli 6. stopnjo izobrazbe. Po tem členu so lahko bili kandidati s 6. stopnjo izobrazbe imenovani le do 1. 9. 2003. Predpisano izobrazbo so si morali pridobiti najkasneje do 1. 9. 2005, v nasprotnem primeru jim je mandat prenehal avtomatsko. To pomeni, da po omenjenem datumu nihče več ni mogel biti imenovan po 43. členu prehodnih in končnih določb ZOFVI, ampak vsi kandidati - razen tiste izjeme s srednješolsko izobrazbo, ki jo določa 145. člen - zapadejo pod 53. člen. "Sodba nič ne govori o primerih imenovanja ravnateljev po 145. členu ZOFVI in 43. členu prehodnih in končnih določb ZOFVI: ti primeri so jasni in z zakonom pokriti. Jaz sem se pritožil zaradi interpretacije 53. člena. In sodba govori o tem, da je bil Jurgec formalno imenovan po 53. členu ZOFVI - tako je zapisano v sklepu o imenovanju in v ministrovem soglasju - vendar nezakonito, saj izobrazbenih pogojev po tem členu ni imel," je povedal Kumer. Jurgec: "Prepričan sem, da izpolnjujem pogoje." Jurgec, ki je na delovnem mestu ravnatelja od julija 1994, sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča ni želel komentirati, saj se je pritožil na sklep o nedopust-nosti revizije sodbe. Povedal je le, da verjame, da pogoje za ravnatelja izpolnjuje. "43 ravnateljev je v podobni situaciji kot jaz, a očitno je problem le moje imenovanje," je povedal Jurgec. Čeprav je v sodbi navedeno, da je treba določbo 2. odstavka 53. člena ZOFVI razlagati tako, da se oba pogoja za imenovanje ravnatelja dopolnjujeta - stopnja strokovne izobrazbe in smer izobrazbe, zato mora ravnatelj imeti visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri, s katero bi lahko opravljal delo učitelja - Ministrstvo za šolstvo in šport še vedno vztraja pri tem, da je ustrezna katerakoli smer. Dženana Bečirovič Foto: DB Svet zavoda OŠ Majšperk je Jurgca takoj po sodbi, s katero mu je prenehal mandat, imenoval za v. d. ravnatelja. Gradec • Mednarodni otroški parlament Med evropskimi parlamentarci V Gradcu v Avstriji je od 28. maja do 1 junija potekal Mednarodni otroški parlament KiPa trifft Europa. Zbrali so se otroci iz Luksemburga, Avstrije, Nemčije, Italije in Slovenije. Med njimi sta bili tudi Polona Filipič, učenka 9. razreda, in njena učiteljica Andreja Šut iz OŠ Središče ob Dravi. Gostitelji Mednarodnega otroškega parlamenta so bili sodelavci otroške pisarne Gradec, ki so uspeli za ta projekt pridobiti sredstva iz evropskih skladov in so iskali partnerje, saj je bil parlament omejen na 10 udeležencev iz petih držav. Tudi na Slovenijo so naslovili povabilo in različne šole so se potegovale za sodelovanje, vendar je bil pogoj aktivno znanje nemškega jezika in na koncu je bila izbrana OŠ Središče ob Dravi. Poleg učenke Polone in učiteljice Andreje Šut se je parlamenta iz Slovenije udeležil tudi de-vetošolec Tine iz OŠ Ludvika Pliberška Maribor s predstavnico Zveze društev prijateljev mladine Kornelijo Kaurin. Sodelujoči so predstavili svoje nacionalne parlamente Polona Filipič, učenka 9. razreda, in učiteljica Andreja Sut iz OS Središče ob Dravi sta sodelovali na KiPa - Mednarodnem otroškem parlamentu v Gradcu. Udeleženci mednarodnega parlamenta v Gradcu Ptuj • Peti festival komornega gledališča Nagrada občinstva Ptujčanom Na Slovenskem festivalu komornega gledališča (SKUP), ki je potekal od četrtka, 29. maja, do nedelje, 8. junija, se je na prenovljenem odru ptujskega Mestnega gledališča zvrstilo deset izbranih predstav manjšega formata. Festival so zaključili v nedeljo s slovesno podelitvijo nagrad. Deset odličnih predstav je spremljala tričlanska strokovna žirija v sestavi igralca in režiserja Nika Goršiča, kritičar-ke in teatrologinje iz Hrvaške Dubravke Lampalov in dramskega igralca Vlada Novaka. Nagrado strokovne žirije satir za igro - igralski par so prejeli Olga Kacjan in Ivan Rupnik za vlogi v uprizoritvi Diptih o ljubezni, v izvedbi SMG Ljubljana, ter Silva Čušin za vlogo Sonje Serebrjakove in Gregor Bakovič za vlogo Andreja Prozorova v Jaltski igri in Poi-gri v izvedbi Drame SNG Ljubljana. Nagrado za režijo si je po mnenju strokovne žirije prislužila Mateja Koležnik za režijo Gospodične Julije Augusta Strindberga v produkciji Prešernovega gledališča Kranj, kamor je romala tudi ena izmed treh nagrad za uprizoritev. Ostali dve sta si prislužila Mestno gledališče Ptuj za Gronholmovo metodo Jordija Galcerana v režiji Nenni Delmestre in Gledali- ■ V in spoznavali druge dežele in navade skozi različne aktivnosti, delavnice. Na zanimiv način so spoznavali konvencijo o otrokovih pravicah, saj so morali preplezati plezalno steno, da so prišli do vprašanj, na katera je bilo treba odgovoriti. Mladi so pografi-tali tudi eno steno in na njej je vsak upodobil svojo državo, se podpisal, vse skupaj pa je bilo sila zabavno, saj so bili pri tem opravilu oblečeni v posebne zaščitne obleke. Polona in Tine sta skupaj na steno napisala naš nov slogan I feel Slovenija, I feel love in odtisnila svoje roke. Kot je povedala Andreja Šut, je v Avstriji otroški parlament organiziran drugače kot pri nas. Deluje kot Kin-derburo - otroška pisarna, v okviru katere v vsakem mestu skupina otrok aktivno dela na otrokovih pravicah. Mladi redno ocenjujejo urejenost igral v mestu, kako je mesto prijazno do otrok, drugače kot pri nas, kjer se mladi parlamentarci celo leto ukvarjajo z določeno temo. V vsakem mestu imajo tudi otroškega župana ali županjo. V času bivanja so se mladi zbrali na seji, kamor so bili vabljeni otroci iz vsega Gradca. Zbirali so predloge, kaj je otrokom prijazno in kaj jim ni všeč. Našim udeležencem je bilo zanimivo spoznavati otroke Gradca, kjer se prepleta pisana paleta nacij in ras, saj v razredu z do 28 učenci včasih ni niti enega Avstrijca, ampak so vsi priseljenci, ki v šoli sicer super govorijo nemško, doma pa druge jezike. Kot rezultat druženja so nastali plakati, ki so jih predstavili v Mestni hiši, na njih pa so predstavili svoje ideje. Prisluhnili so jim pravi politiki mesta Gradec, ki so otrokom tudi odgovarjali na njihova vprašanja. Udeleženci so si ogledali mesto, zelo navdušeni pa so bili nad hišo Ludoviko, ki stoji tik ob Mestni hiši, v njej pa je okrog 500 družabnih iger, s katerimi se otroci lahko brezplačno igrajo. To je po mnenju Andreje Šut čudovita alternativa računalnikom in televiziji. »Navdušili so me tudi parki, ki so čisti in umirjeni, v njih pa je ogromno temnopoltih otrok, muslimanskih družin, te kulturne pestrosti pri nas ne občutimo, čeprav nam je Gradec po kilometrih zelo blizu. En večer smo udeleženci predstavili svoje dežele. Na šoli ter v bližnji in daljni okolici so nam bili pripravljeni darovati in pomagati, da smo lahko v Gradcu postavili svojo stojnico. Zahvaljujem se vsem za vino, družini Filipič za potice, teti Vesni za polno-zrnat kruh in torto iz bučnih semen. K temu smo priložili še reklamni material iz TlC-a, predstavili sva slovensko himno v slovenščini in nemščini in tako odlično predstavili Slovenijo in naše kraje.« Viki Klemenčič Ivanuša Za glasbeni utrinek je poskrbel Fake kvartet. šče Koper za Don Kihota Mi-haila Afanasjeviča Bulgakova v režiji Jake Ivanca. Kot ponavadi, je svoj glas oddalo tudi občinstvo, ki je z oceno 4,73 zvezdice za najboljšo predstavo izbralo Gronholmovo metodo v izvedbi MG Ptuj. Letošnji Slovenski festival komornega gledališča so organizatorji posvetili nedavno preminulemu Franu Žižku. Kot je na svečani podelitvi nagrad povedal župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, se bo SKUP v prihodnjih letih najverjetneje imenoval ravno po Žižku. »S tem se mu bo mesto poklonilo za njegovo delo,« je še dodal ptujski župan. Sicer pa se prihodnje leto, ko bo izpeljan že 6. SKUP, obeta tudi nekaj vsebinskih sprememb. Dženana Bečirovič Nagrado občinstva si je za Gronholmovo metodo prislužilo MG Ptuj. V dobri družbi je vedno dovolj prostora za sveže obraze. Povabite jih v svojo banko in priporočite storitve, ki jim zaupate. Splačalo se vam bo. Akcija traja do 12. julija. brezplačna Številka © 080 17 50 www.nkbm.si Ce pripeljete svoje ■ prijatelje, vas nagradimo. Paket zvestobe za vas in Paket dobrodošlice za vaše prijatelje. ^.Nova KBM Foto: vki Foto: vki Foto: DB Ptuj • Koncert pevk Ptujskih upokojenk Zapeli v pozdrav poletju V Narodnem domu na Ptuju je bil 5. junija koncert Pozdrav poletju, ki so ga že tradicionalno pripravile pevke Ptujske upokojenke DPD Svoboda Ptuj. V skupini pojejo Metka, Olga, Vera, Elza in Marija. Koncerta se je udeležil tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki jim je zaželel še vrsto let ubranega petja. Vodja OI JSKD Ptuj Nataša Petrovič je ob tej priložnosti podelila štiri Gallusove značke, hkrati pa se jim je zahvalila za pri- spevek na področju vokalne glasbe v MO Ptuj. Bronasto značko je prejela Metka Ši-mic, srebrno Olga Radej, najvišji, častni jubilejni Gallusovi znački pa Vera Kokol in Marija Zamuda, ki tudi vodi pevke Ptujske upokojenke od ustanovitve v letu 1996. Skupina poje ljudske, narodne in ponarodele pesmi. Tuja pa ji ni tudi zborovska glasba. Marija Zamuda poje že 54 let, začela je peti leta 1954 v go-rišniškem cerkvenem zboru. Na koncertu Pozdrav poletju Minilo je 50 let, se še spomniš Tridesetega maja so se prvič po zaključku nižje gimnazije leta 1958 srečali nekdanje sošolke in sošolci 4. a, b, c in d razreda. Drugega abrahama je skupaj proslavilo 85 nekdanjih dijakov, ob koncu šolanja pred 50 leti jih je bilo 173. Medse so povabili tudi še živeče nekdanje profesorje, Albina Lugariča, Franjo Starkl in Štefana Cvetka, ki pa so svoj izostanek opravičili. Za nekdanje sošolce opravičenih izostankov ni bilo, le neopravičeni. lil ■ Prvo druženje po petdesetih letih so začeli z ogledom nekdanjih razredov na koncu Prešernove ulice, kjer zdaj domuje OŠ Olge Meglič. V odsotnosti ravnatelja Ervina Hojkerja jih je pozdravila njegova pomočnica Anita Peklar. Kot je v imenu organizacijskega odbora povedal Peter Alič, ob njem se je še posebej trudila, da bi se jih srečanja udeležilo čim več, tudi Erika Mihelač, je do srečanja prišlo na pobudo Tončka Domitra, ki je lansko leto predlagal, da bi se po tolikih letih pa vendarle že morali enkrat srečati. Konec leta 2007 se je Alič zakopal v arhive, da bi poiskal potrebne podatke, za 4. b jih ni našel, nakar so začeli s poizvedovanjem in zbiranjem podatkov tudi na terenu. Gimnazijci iz leta 1958 so specifična generacija tudi potem, ker so kot zadnji obiskovali nižjo gimnazijo, po tem letu so jo namreč ukinili. Svoj dom so si poiskali po celi Sloveniji, nekateri so ostali zvesti Ptuju, spet drugi so si kruh poiskali v Nemčiji, nekaj jih živi tudi v Avstraliji in Kanadi. Peter Alič se spominja, da so bili generacija, kakršno bi si želeli vsi današnji profesorji, bili so sicer mali lumpi, ampak vse v mejah normale in mladostne razposajenosti. V nekdanji šoli, kjer so srečanje začeli, so oživeli številni spomini, vsi po vrsti so bili hva- je bila tudi napovedovalka. Že po tradiciji so njihov koncert obogatile pevske skupine, s katerimi jih je že pred leti povezala pesem. Pevci iz Kunigunde nad Zre-čami KUD Janeza Koprivnika Gorenje so že drugič nastopili na njihovem koncertu. Skupina ima v svojih vrstah tudi harmonikarja, odlikuje jih privlačen stil petja. Pevke DU in KPD Stane Petrovič Hajdina so že njihove stalne gostje, z njimi se rade družijo in skupaj zapojejo kot dobre sosede. Tudi z ljudskimi pevci DPD Svoboda Pragersko so stari znanci, vsako leto Ptujske upokojenke gostujejo pri njih, oni pa na Ptuju. Ljudsko petje iz njihovih grl lepo zazveni. Pevke ljudskih pesmi KPD Osluševci so maja letos praznovale 10-letnico delovanja. Pojejo izvirne ljudske pesmi, doslej so se udeležile že več območnih revij pev- Foto: Črtomir Goznik Marija Zamuda je na koncertu Pozdrav poletju pela in napovedovala. Za 54 let petja pa je prejela tudi najvišje Gallusovo priznanje, častno jubilejno Gallusovo značko. skih zborov. Pevke ljudskih pesmi Urbančanke s frajto-narjem iz TD Destrnik prav tako osvajajo z zanimivim nastopom. Mešani pevski zbor PD Cirkovce s presledki nastopa že 30 let, zadnjih pet let ga vodi Jože Dernikovič. Na majskem jubilejnem koncertu je kar 20 njegovih pevcev prejelo Gallusove značke. Druženje s pesmijo so udeleženci letošnjega koncerta Pozdrav poletju nadaljevali tudi po uradnem delu. MG Foto: Črtomir Goznik Pevke Ptujske upokojenke DPD Svoboda Ptuj so tudi letos pripravile odmeven koncert Pozdrav poletju. Ptuj • Prvo srečanje po zaključku nižje gimnazije ležni in veseli, da so se po tolikih letih prvič srečali. Eden izmed njih, Boštjan Pirc, se je spomnil, da je 24. januarja leta 1958 napisal prvi članek za Ptujski tednik, da je tega leta nastala Žižkova pesem o Ptuju, s katero je Žižkov kvintet v finalu tekmovanja Pokaži kaj znaš osvojil tretje mesto. Iz arhiva spomina pa so izbrskali še številne druge zanimivosti. Pri Knezovem ribniku, kjer so srečanje nadaljevali, pa je hitro padla odločitev, da se bodo poslej čez pet let ponovno srečali. Najbolj vztrajni so Knezov ribnik zapustili ob pol polnoči. MG Foto: Črtomir Gozni Pevci iz Kunigunde nad Zrečami KUD Janeza Koprivnika Gorenje so letos na Ptuju nastopili že drugič. Cirkulane • Društva so razstavljala Pestro društveno življenje Čeprav je občina Cirkulane med najmlajšimi v Sloveniji, imajo njena društva že dolgo in bogato preteklost. Kaj vse se je dogajalo, kakšni so njihovi dosežki in prihodnji cilji, so člani društev predstavili na razstavi v prostorih domače osnovne šole. Obiskovalci so si tako lahko ogledali in prebrali vse o nastanku in razvoju Društva vinogradnikov in sadjarjev, pod okriljem katerega delujejo tudi čebelarji, pa o domačem kulturnem društvu s številnimi sekcijami; od Mešanega pevskega zbora, dramske in tamburaške sekcije, Mladih veseljakov, do novonastale folklorne sekcije, sester Ko-pinskih in ljudskih pevcev. V razstavnih prostorih so na ogled postavili svojo opremo in priznanja tudi haloški radioamaterji, ki letos praznujejo 40 let obstoja, PGD Cirkula-ne, športno društvo s sekcijami mladih članov, pa Društvo rejcev drobnice, lovska družina, Planinsko društvo in cir-kulansko Turistično društvo. Razstavo je ob letošnjem praznovanju prvega občinskega praznika odprl župan Janez Jurgec. SM Foto: Langerholc 85 nekdanjih sošolk in sošolcev na prvem srečanju po petdesetih letih na dvorišču OŠ Olge Meglič Foto: SM Zetale • Uspel tudi osmi Ex-tempore Slikal 100 in en umetnik V Žetalah se je v nedeljo dopoldne končal že osmi tradicionalni Ex-tempore. »Delo komisije, ki je ocenjevala platna, je bilo izjemno težko, saj je bilo veliko umetnin kvalitetno enakovrednih,« je na zaključni slovesnosti ob razglasitvi najboljših povedal član strokovne komisije Marjan Berlič. Eden izmed dveh prejemnikov prve nagrade letošnjega Ex-tempora Žetale 2008 Drago Božičko se je doslej udeležil prav vseh žetalskih Ex-temporov. Letos je platna žigosal kar 101 slikar, na koncu pa je svoja dela oddalo 91 udeležencev Ex-tempora Žetale 2008, ki so do 24. junija na ogled v vaški kulturni dvorani, občinski stavbi in šolski avli. Na slovesnosti ob odprtju razstave in hkrati zaključku Ex-tempora so bile, tako kot vsako leto, najboljšim slikarjem podeljene bogate nagrade. Tri sponzorske nagrade, ki so jih prispevale občina Majšperk, trgovina Art in Terme Ptuj, so šle v roke slikarjev Vlada Geršaka iz Celja, Stanka Makuca iz Mežice in Dušana Kovača iz Žalca. Finančne nagrade pa je komisija podelila naslednjim udeležencem: Ervinu Kralju iz Maribora za sliko z naslovom Haloze, Lučki Falk iz Maribora za sliko Krajina, Ma-ksimiljanu Strandu Miliču iz Selnice ob Dravi za delo Ha-loške žanjice, Stanetu Petroviču Čonču iz Celja za sliko Krajina pod Donačko goro in Branku Gajštu iz Sestrž za sliko Valovanje žita. Dve četrti nagradi sta si z enako oceno razdelila ptujska slikarja Jože Foltin za sliko Haloze in Pavla Milošič za sliko Jesen, tretjo nagrado je prejel Veljko Toman iz Ljubljane za platno Donačka gora, drugo nagrado pa Bogdan Čobal s platnom Spomin na pozabo. Podeljeni sta bili tudi dve prvi nagradi v vrednosti po 550 evrov, in sicer slikarjema Božidarju Ščurku iz Celja za delo Žetale in rednemu udeležencu vseh Ex-temporev doslej Dragu Božičniku iz Maribora za platno Žetalsko razpelo. Letošnjo najvišjo nagrado, Grand prix 2008, pa je za najbolje ocenjeno umetnino prejel Vladimir Potočnik iz Ljutomera za delo z naslovom Slika. SM Borl • Vinski turnir in tamburanje Mi in vino in - tamburice Na gradu Borl je bilo zadnji majski vikend zelo živahno v pozni večer. Potem ko so popoldne na griču zaključili pohod člani planinskega društva, se je namreč proti večeru odvilo še prvo letošnje tamburanje, nato pa še podelitev nagrad najboljšim vinarjem v tradicionalnem turnirju Mi in vino, ki ga je že šestič zapored pripravilo Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze (DVSH). »Letos se je vinskega turnirja, ki je bil posvečen laškemu rizlingu, udeležilo 18 vinogradnikov. V ocenjevanje so oddali 26 vzorcev laškega rizlinga, posebej pa se je ocenjevala še kategorija zvrsti, kjer je bilo oddanih 12 vzorcev,« je povedal predsednik DVSH Edi Hojnik. Vzorci laških rizlingov so bili prav tako razdeljeni v štiri kategorije: suhi, polsuhi, polsladki in sladki. V kategoriji suhih laških rizlingov je bil kot najboljši ocenjen vzorec vinogradnika Zlatka Arneči-ča, naslov prvaka v kategorijah polsuhega in polsladkega si je letos prislužil Marjan Kramer iz Vidma, v kategoriji sladkih laških rizlingov pa Bojan Lubaj s Kidričevega. »Letos pa smo se prvič odločili ocenjevati tudi zvrsti, predvsem zato ker želimo še Na prvem letošnjem koncertu Tamburanje ob večerih se je poslušalstvu predstavila znana domača skupina tamburašev iz Cirkulan pod vodstvom Boštjana Polajžerja. Foto: SM Predsednik DVSH Edi Hojnik upa, da bo na sedmem vinskem turnirju naslednje leto v ocenjevanju tudi že vino z oznako PTP Haložan. več pozornosti nameniti halo-škim vinom, zlasti v luči prizadevanj za pridobitev naslova PTP Haložan, za katerega se je že začel postopek. Naše vinogradnike želimo tudi na ta način usmerjati v pridelavo kvalitetnih zvrsti, ki so in bodo potrebne za polnitve PTP Haložan,« je novost letošnjega turnirja pojasnil Hojnik. Prvi naslov prvaka zvrsti pa si je letos po oceni komisije prislužil Franc Ambrož iz Stojncev. Naslednje leto bo vinski tur- nir namenjen sovinjonom, v DVSH pa upajo, da bodo lahko že ocenjevali tudi vzorce vin z oznako PTP Haložan. Nagrade najboljšim vinogradnikom s pokušino njihovih vin so bile podeljene zvečer, po koncertu z naslovom Tamburanje ob večerih. V prvem letošnjem tamburanju, ki ima sicer že dolgoletno tradicijo in je z izjemo lanskega leta potekalo vsako poletje, so nastopili domači cirkulanski tamburaši, kot gostje pa še vo- kalna skupina Mladi veseljaki, ki letos praznuje 10 let svojega obstoja, folklorna skupina iz Cirkulan ter folklorna skupina iz Dolene, s katero so se tamburaši letos uvrstili na revijo folklornih skupin Slovenije. Naslednji večer tamburanja bo na gradu Borl predvidoma 19. julija letos. Tako vinski turnir kot koncert sta bila letos prvič izvedena pod okriljem številnih prireditev ob prvem občinskem prazniku Cirkulan. SM Tednikova knjigarnica Nova poezija Milana Dekleva na drugi Poletni bralni terasi Minulo leto so izšle izbrane pesmi Milana Dekleva v prestižni zbirki Kondor z urednikom Alešem Berger-jem (izbrana dela iz domače in svetovne književnosti, zv. 322) pri založbi Mladinska knjiga: Sledi božjih šapic (255 str.). Pesmi je izbral in napisal spremno besedo z naslovom Fragmenti v celoti (str. 195 do 231) Matevž Kos, knjiga pa zaključuje z natančno bibliografijo knjižnih objav Milana Dekleva (poezija, prevodi, dramatika, proza, eseji, objave za mladino), revijalne objave (enako), gledališke uprizoritve, prisotnost v antologijah (slovenščina in drugi jeziki), Dekleva prevajalec, izbor bibliografskih in literarno kritičnih oznak. Pri slednjih sta navedena tudi izbrana članka iz Štajerskega tednika (Majda Go-znik, 5. 1. 2007, Liljana Klemenčič, 10. 2. 2006). Izbor predstavlja naslednje knjižne izdaje Milana Dekleva: Mushi mushi (1971), Dopisovanja (1978), Nagovarjanja (1979), Narečje telesa (1984), Zapriseženi prah (1987), Odjedanje božjega (1988), Panični človek (1990), Preseženi človek (1992), Šepavi soneti (1995), Jezikava rapsodija/improvizacije na neznano temo (1996), Glej medenico cvetne čaše, kako se razpira (2001), Sosledja (2001), V živi zob (2003), izbrane so še nove, neobjavljene pesmi in štirje eseji iz knjige Gnezda in katedrale (1997). Sam pregled navedenih knjig izbora priča o neverjetni vitalnosti Deklevovega literarnega ustvarjanja, ki je bilo nagrajeno z večino literarnih nagrad v deželi: nagrada Prešernove sklada 1989, Jenkova nagrada 1991, Župančičeva nagrada 1995, Veronikina nagrada 2003, Prešernova nagrada za življenjsko pesniško in pisateljsko delo 2006, kresnik 2006. Milan Dekleva je izjemno močan pesnik in hkrati močan prozaist. Kot pravi urednik Zdravko Duša v novi pesniški zbirki Milana Dekleva (Audrey Hepburn, slišiš metlo budističnega učenca?. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008. Zbirka Poezija. 75 str.) je avtor zaverovanec v vseprisotnost, filozof, ki je smisel našel v predkrščanskem grškem izročilu in zunajevropski duhovni tradiciji, je vernik Enega in Vesoljstva v profanih detajlih ... Pretanjeno oblikovani knjigi (oprema in tehnična ureditev Mirjam Pezdirc), ki je izšla s podporo Ministrstva za kulturo RS, je dodana cedejka (glasba Ana Vipo-tnik, Igor Leonardi). dež je več kot dež. nebo je več kot nebo, a le v trenutkih, ko se ljubezen prelije v samoto in so nam roke v napoto v preohlapni koži. i \Tt/ J Z verzi iz še po tiskarni dišeče knjige Milana Dekleva vas vabimo to soboto ob deseti uri na bralno teraso z gostom Milanom Deklevom (1946, pesnik, pisatelj, esejist, dramatik, prevajalec, glasbenik, urednik otroškega in mladinskega programa na RTVSLO). Vabljeni! Liljana Klemenčič Foto: SM Lenart • Sto let sokolstva v Lenartu Razstava fotografij V petek, 30. maja, je bila v avli Jožeta Hudalesa otvoritev razstave ob 100-letnici sokolstva v Lenartu. Zbrane sta pozdravila predsednik Športnega društva Lenart Tone Petovar in predsednik Športne zveze Lenart Igor Ju-rančič. Večer je popestrila Inge Breznik. Na razstavi so razstavljene fotografije, ki obiskovalca popeljejo skozi čas od začetkov sokolstva v Lenartu skozi obdobje DTV Partizan vse do telovadcev, ki se v današnjih dneh zbirajo pod okriljem Športnega društva Lenart. Na otvoritveni slovesnosti so podelili tudi priznanja Športne zveze Lenart. Priznanje je prejela nogometna ekipa OŠ Lenart (Alen Ploj, Klemen Ploj, Dejan Hager, Žan Majer, Leon Mlasko, Žiga Harl, Miha Šilec in Mitja Divjak), ki je osvojila naslov šolskih državnih prvakov v malem nogometu v sezoni 2006/07, priznanje je prejel tudi Berni Petek kot mentor oziroma vodja ekipe. Za osvojitev držav-Prejemniki priznanj Športne zveze Lenart nega prvaka v kolesarstvu v skupini dečki B in osvojitev prvega mesta na pokalu Slovenije v kolesarstvo je prejel priznanje Simon Komperšak. Osnovna šola Lenart je prejela priznanje za podporo ekipi šolskih malonogometnih državnih prvakov 2007. Priznanje za dolgoletno uspešno delo v kolesarstvu in kolesarskem klubu TBP Lenart je prejel Andrej Petrovič. Za dolgoletno uspešno delo v športu in vodenju Športnega društva Lenart je priznanje prejel Tone Petovar. Franc Meke je dobil priznanje za dolgoletno uspešno delo v planinstvu in vodenju Planinskega društva Lenart. Priznanje je bilo podeljeno tudi Občini Lenart za podporo Športni zvezi Lenart in razvoju športa v Lenartu in Slovenskih goricah. Po končani slovesnosti pa so zbrani spoznavali pretekle dogodke in obujali spomine. Osrednja slovesnost ob 100-letnici sokolstva v Lenartu bo v petek, 13. junija. Zmago Šalamun Svet je majhen Mediji v službi politike Pred dnevi sem čisto slučajno, po dolgih letih, ponovno odprl staro knjigo iz časov gimnazije, De facta et dicta mirabilia latinskega zgodovinarja Valerija Maxima. Ponovno so me presenetile vrline starih Rimljanov in njihovih nasprotnikov v najtežjih političnih trenutkih. Zagotovo je bilo precej odvisno od zgodovinskega trenutka, ampak ponavadi je bilo kulturno soočenje med različnimi pogledi na določene težave zelo dobrodošlo. Vsi so se lahko javno opredelili, dialog je bil zagotovljen - seveda med elitami, ki so imele dostop do oblasti v najširšem smislu - in vsi najboljši politiki so znali izredno dobro obvladovati psihologijo državljanov. Mislim, da bi morali še danes občudovati rezultate, ki so jih dosegali brez pomoči časopisov in kateregakoli drugega javnega informativnega sredstva. V starem Rimu seje pisalo ogromno, a da seje prikazal prvi časopis, smo morali počakati revolucijo tiska. Danes zasluženo imenujemo časnike "sedma sila"zaradi neverjetne moči pri oblikovanju mnenja volivcev. Stranke se borijo za to, da pridobijo kontrolo ali vsaj naklonjenost določenih časopisov, državniki pretehtajo vsako izjavo v upanju, da bo dosegla cilj prav preko medijev, dobri tiskovni predstavniki (redki!) pa so lahko neprecenljivo bogastvo v vsakdanji politični areni. Ko je takoj po drugi svetovni vojni francoski predsednik general De Gaulle zahteval ustanovitev novega, desno usmerjenega časnika Le Monde, je jasno vedel, da država potrebuje protiutež tipičnemu francoskemu levičarskemu intelektualizmu, ki še danes prevladuje na sceni. Istočasno pa se je razgledani politik zavzel za neodvisnost uredništva. Sami uredniki so morali postati lastniki medijske hiše, delati samo zase, odgovarjati pa samo bralcem oziroma javnosti. Ne glede na žalostno dejstvo, da je danes prav zaradi takšnega lastništva Le Monde v globoki krizi, je pariški časnik eden od najbolj spoštovanih in verodostojnih medijev naše celine, ker nikoli ni nekritično podpiral konzervativnih predstavnikov, ker se je vedno izkazal za popolnoma neodvisnega in ker je znal vedno uravnovešeno informirati bralce. Velikokrat je kritiziral samega De Ga-ulla. V Italiji je od 19. stoletja najbolj bran časopis milanski Il Corriere della Sera. Prebil seje čez vse zgodovinske potrese naših zahodnih sosedov, ne da bi kdajkoli izgubil svojo pomembnost. Od čistega začetka predstavlja kakovost, s katero se primerjajo vsi ostali italijanski časniki. Danes je vedno debelejšega formata, ker skuša doseči angleški kompromis medpopulističnim tabloidom in analitičnim pisanjem, ampak še vedno predstavlja vrhunec kariere za vsakega novinarja. Il Corriere della Sera ni ne desni, ne levi. Je časopis, ki obstaja zato, da bo pravično informiral. Lastnik? Civilna družba v svoji najbolj elitni sestavi: sindikat, v katerem najdemo vse najpomembnejše finančne in gospodarske ustanove sončne dežele. Vsi najpomemb-nejšigospodarski igralci in banke imajo majhen delež pri lastništvu največjega časopisa. Je neodvisen. Novinarji so vrhunski, najbolj priznani predstavniki svoje kategorije, ki ne morejo postati podaljšana roka nobene stranke. S takšnimi mediji morajo politiki ravnati pozorno, če ne želijo biti obtoženi pritiskov in poskusa zlorabe nečesa. V Sloveniji smo daleč od zgoraj navedenih primerov. Imamo en sam državni časopis, ki je vedno, odkar obstaja, predstavljal glas oblasti, danes pa ima kratkovidno lastništvo, ki skuša preživeti trenutek za to, da bopriprav-ljeno na novo politično obdobje, ki bo sledilo jesenskim volitvam. Stisne me pri srcu, ko opazujem današnje stanje v slovenskem medijskem prostoru. Ne morem verjeti, da se naši časopisi raje prilagodijo politiki, kot da jo oblikujejo in nadzorujejo! Tiskani mediji pri nas rastejo, umirajo in se oblikujejo samo v korist političnih frakcij. Ne morem verjeti, da ne obstaja časnik ali tednik, na katerega smo lahko vsi državljani ponosni zaradi njegove zgodovine in ugleda. Dober lastnik bo naredil vse, da bo njegov časopis kvalitetno izdelan, da bo zaposlil najboljše kadre na trgu in da bo uravnoteženo sporočal, ker samo tako si bo zagotovil večji delež bralcev - ki nikoli niso politični skrajneži - in marketinških oglasov, zato ker bodo podjetja stavila na verodostojnost medija, preko katerega poročajo. Verodostojni mediji, verodostojno sporočilo! Laris Gaiser nagrada Bazen Fast Set 457 x91 cm ^ t 3b nagrada vrednostni bon za 50,00 EUR ercator V času od 6. Junija do 11. Julija v prodajalnah: • Mercator Center Ptuj, Špindlerjeva 3 • Trgovski center Mercator Supermesto, Ormoška 30 Več informacij 0 pravj|jh prejmete kupon za sodelovanje V nagradni nagradne igre na prodajnem _ ,, _ __ _ _ mestu Mercator Centrov igri "Z Mercator jem v poletje". na ptuju Ormož • Regijsko srečanje gledaliških skupin Linhartovo srečanje 2008 V petek in soboto je v domu kulture v Ormožu potekala regijska revija odraslih gledaliških skupin. V dveh dneh so se zvrstile štiri predstave, sledila pa je podelitev nagrad najboljšim igralkam in igralcem. Predstave za regijsko srečanje je izbrala Mojca Redjko. Kot prva se je predstavila Či-stilka Marija Toneta Partljiča iz KPD Stane Petrovič Hajdi-na. Monodramo, v kateri igra Katja Markež, je režirala Ida Markež. Igralci KUD Matiček Spodnja Polskava so zaigrali predstavo Manevri Jožeta Ja-vorška. Režijo je vodil Janko Brumec. Gledališka skupina KD Draženci je naštudirala igro Afera: Poln kufer, ki jo je režiral Aljaž Godec. Zadnji sta nastopili Simona Smolar in Jana Jeglič iz Gledališke skupine DPD Svoboda Slovenska Bistrica, ki sta zaigrali Ti moški (Simon Mayo/Bernarda Ga-šperšič) v režiji Jožeta Soboča-na. Srečanje je spremljal državni selektor Marko Bratuš. Poleg predstavitve letošnjih stvaritev publiki pa je bilo ormoško druženje namenjeno tudi podelitvi nagrad najboljšim igralkam in igralcem. Nagrade za najboljšo glavno moško vlogo niso podelili, zato pa so podelili kar dve za najboljšo glavno žensko vlogo - Jani Jeglič in Simoni Smo-lar. Mojca Redjko, ki je podala utemeljitve, je mnenja, da Dobitnici nagrade za najboljšo glavno žensko vlogo: Jana Jeglič in Simona Smolar "Jana Jeglič in Simona Smolar vsaka posebej kažeta izjemno igralsko koncentracijo, in to vsak trenutek svoje odrske prisotnosti. Prav lahko bi se nam zgodilo, da bi ju umestili v kak profesionalni gledališki prostor, tako dobro obvladujeta svoje igralske naloge. To ni samo posledica nadarjenosti, temveč se v doslednosti interpretacije kaže rezultat poglobljenega študija, odličnega režijskega vodenja in resnega soočanja z vlogama dveh osamljenih žensk, ki se srečata ob pravem času in potrebujeta druga drugo, čeprav tega ne izrečeta naglas. Ves čas sta jasni v govorni interpretaciji, hkrati pa zavidljivo natančno obvladujeta tudi nebesedno igro. Izgradita nekakšen dvojno-enojni lik, saj se ves čas podpirata, dopolnjujeta, poudarjata in delujeta kot čvrsta celota. Vsekakor sta daleč najbolj uigran igralski par na okoliških ljubiteljskih odrskih deskah." Najboljšo stransko vlogo je oblikovala Tatjana Petek v vlogi Matilde v predstavi GLD Ormož Ščuka, da te kap. Jasno izdelan lik osamljene novinarke, ki si na vso moč želi najti kakršenkoli življenjski smisel in se oprime vsake možnosti v svoji okolici. Na ta način postane nekakšna rezonerka motivov drugih, kar Tatjana Petek interpretira s prefinje-no mero ironične razdalje in iz ozadja, so ocenili. Nagrado za najboljšo stransko moško vlogo je dobil Damijan Zagoršek za vlogo Štan-ge v predstavi Dramske sekcije KD Draženci Afera: Poln kufer. Gre za lik klošarja, ki se je zataknil v čakalnici življenja in je odličen v pripovedovanju laži o svoji preteklosti in v kovanju načrtov za prihodnost. S tem se izmika sedanjosti in ves čas nekako odsotno lebdi v svetu utvar, kamor s svojim prepričljivim nakladanjem vleče svoje znance, so utemeljili na podelitvi. Posebno priznanje so podelili Idi in Katji Markež za prepričljivo zmago v spopadu z enim izmed najzahtevnejših gledaliških žanrov, z mono-dramo KPD Stane Petrovič Hajdina Čistilka Marija. "Taki družinski tandemi so na prvi pogled priročni in preprosti. Pa je najbrž prav nasprotno. V času resnega gledališkega študija znajo odnosi hitro doseči rob sprejemljivega. Mati in hči sta dokazali vso možno zrelost, se izognili pastem ig- Ljutomer ralsko-režiserskih konfliktov ali iz nujnih manjših potegnili vse potrebno za zagotovitev kakovosti predstave. Po videnem imamo občutek, da sta za nekaj časa v svoj dom naselili še Marijo, se z njo družili, jo spoznavali, potem pa ji dovolili oditi - na prav vsak oder, ki si jo želi sprejeti," je zapisala Mojca Redjko. Viki Klemenčič Ivanuša Odlični dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Za dijake ljutomerske Gimnazije Franca Miklošiča se izteka še eno izjemno uspešno šolsko leto. Kar 31 dijakov je na državnih tekmovanjih doseglo prvo mesto in zlato priznanje, osvojili pa so jih: Aleš Vigali (fizika, matematika), Luka Prelog (nemščina, geografija), Nina Janža (Cankarjevo priznanje, znanje o sladkorni bolezni), Nuša Meznarič (biologija, znanje o sladkorni bolezni), Matej Mlinarič (matematika, logika), Sabrina Kolenko (logika, biologija), Andreja Kustec (EPI bralna značka), Alen Repija (razvedrilna matematika), Simona Podlesek (nemščina), Tara Klun (nemščina), Sara Drvarič Talian (matematika), Uroš Markoja (logika), David Kosi (nemščina), David Zem-ljič (nemščina), Kaja Lenarčič (nemščina), Monika Sobo- čan (nemščina), Vanja Vrečič (angleščina), Valentina Jerič (znanje o sladkorni bolezni), Vito Frančič (nemščina), Ester Veronika Dražnik (nemščina), Mihaela Vaupo-tič (zgodovina), Tina Berden (zgodovina), Eva Klemenčič (Cankarjevo priznanje), Katja Sraka (geografija), Marko Pucko (nemščina), Vito Šadl (geografija), Viktorija Ternar (matematika), Vid Belak (biologija), Katja Horvat (logika), Jure Senčar (fizika in uvrstitev na mednarodno fizikalno olimpijado) in Urška Šajno-vič (znanje o sladkorni bolezni). Naslov državnega prvaka je osvojila tudi nogometna ekipa, Filip Cvetko, Bojan Čontala in Pavel Šoster pa je sestav z najbolje ocenjeno nalogo iz ekologije na slovenskem EKO parlamentu mladih. NŠ Foto: vki Judo Lea in Urška sta si zagotovili nastop na EP Stran 16 Tenis Spet prvi nosilec in še poškodba Stran 16 Kolesarstvo Upanje umrlo, pikčasta majica ostaja Stran 17 Odbojka Novi trener je Matjaž Hribar Stran 17 Matjaž Rozman »Ciljamo na naslov državnih prvakov« Strani 18 EP v 2008 Svetovni in evropski prvaki na kolenih Strani 19 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak tednik <¡J->oílulajt¿ ñaí na íu¿toun¿m íjibtu! RADIOPTUJ tea- afeletcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Boks • Dejan Zavec pred novim dvobojem V nedeljo poti vodijo v Maribor Do nedelje, ko bo na sporedu nov profesionalni dvoboj našega šampiona Dejana Zav-ca, lahko odštevamo že ure. Boksarski večer v mariborski dvorani Tabor se bo pričel ob 17. uri, Dejan pa bo s svojim tekmecem Marcom Cattika-som v ring stopil ob 1915. Doslej neporažena borca velterske kategorije se bosta pomerila na naslov interkontinentalnega prvaka v verziji IBF. Ta naslov je Dejan enkrat že osvojil, a ga nato ni branil. »Sedaj je to dobra priprava za napovedani dvoboj z evropskim prvakom, Belgijcem Jacksonom Oseiem Bonsum. Prav zaradi tega si spodrsljaja praktično ne smem privoščiti, saj je pogodba za omenjeni dvoboj že podpisana. Tako kot vedno doslej tudi tokrat verjamem in zaupam v svoje sposobnosti. Optimizem pa ni iz trte izvit, ampak ima podlago v trdem treningu, ki sem ga opravil v zadnjih mese- Spored boksarskga večera v Mariboru (nedelja, 15. 6.) Magdalena Dahlen, Poljska (8 dvobojev - 8 zmag) -Doris Koehler, Avstrija (7 - 3) Tomas Mrazek, Češka (32 - 3) - Pavel Durco, Češka (6 - 0) Patrik Hruska, Češka (41 - 10) - Vladimir Fecko, Češka (32 - 2) Dejan Zavec, Slovenija (24 - 24) - Marco Catikkas, Nemčija (12 - 12) Foto: Črtomir Goznik Zadnje treninge je Dejan pod vodstvom trenerja Torstena Schmitza opravljal na Ptuju. cih,« je za uvod povedal Dejan Zavec, ki se je zadnji teden pripravljal v Sloveniji. V torek se mu je pridružil tudi trener Torsten Schmitz, s katerim sedaj pilita zadnje podrobnosti pred dvobojem. »Naporni spa-ringi so mimo, sedaj delamo na eksplozivnosti in taktiki borbe. Osnovni načrt za začetek dvoboja je narejen in je podoben, kot sem ga uporabljal že večkrat: začnem nekoliko bolj previdno in poskušam najti njegove šibke točke. Temu sledi stopnjevanje ritma, saj sem dovolj dobro pripravljen, da si to lahko privoščim,« je osnovni taktični načrt razložil Dejan. Dosedanje izkušnje narekujejo previdnost Izkušnje iz dosedanjih dvobojev pa nas učijo, da je treba imeti pripravljen načrt tudi za drugačne otvoritve. Lanski dvoboj z Argentincem Mirando je šel npr. v popolnoma drugo smer, saj je tekmec že takoj na začetku silovito napadel. »Seveda imava s trenerjem pripravljen odgovor tudi za takšne primere, saj ne mislim tekmecu prepustiti pobude. Če bo napadel, mu bom primerno odgovoril. Ker je Cattikas zelo Foto: Črtomir Goznik Dejanovi navijači so tisti, ki vsakemu njegovemu dvoboju dodajo svoj pečat: takole je bilo na neponovljivem boksarskem večeru v dvorani Center na Ptuju, ki se ga vsi udeleženci radi spominjamo. eksploziven in fizično dobro pripravljen, je to še toliko pomembnejše,« je plan B pojasnil Zavec. Zaupanje vanj ima tudi trener Torsten Schmitz. »Dejan je na dvoboj popolnoma pripravljen in prepričan sem, da lahko premaga 30-letnega tekmeca. O Catikkasovem slogu boksa smo se lahko prepričali ob gledanju videoposnetkov in Dejana čaka vse prej kot lahka naloga. Toda zaupam mu in prepričan sem, da bo za zmago dal vse od sebe,« je povedal trener. Navijači bodo pomagali Obstaja pa še ena velika skupina ljudi, ki imajo v Dejana prav tako izredno zaupanje: njegovi navijači namreč. Le-ti so ga doslej spremljali na večini dvobojev, ki jih je imel v svoji profesionalni karieri, Dejan pa jim je njihovo zaupanje vračal s poštenim pristopom in seveda - zmagami. Prav zmagovalna miselnost in neverjetna vztrajnost ter pošten odnos do dela so našega šampiona pripeljali do dosedanjih uspehov. Ko je pred dnevi podpisal prvo osebno sponzorsko pogodbo s podjetjem Medis, je predstavnik slednjega prav to izpostavil kot glavne vrline njihovega novega varovanca. Če k vsemu temu prištejemo še silovito moč udarca njegove desnice, je zmagovalna formula že na dlani. Jože Mohorič Nogomet • 1. SNL Tržnica je že odprta Slab teden po zaključenem prvenstvu v 1. SNL je nogometna tržnica že v polnem razmahu. Zaenkrat so najbolj na prepihu trenerji, saj ekipe želijo primarno urediti to vprašanje, nato pa na podlagi posveta z njimi poiskati primerne rešitve v igralskem kadru. Najodmevnejši in tudi že predčasno napovedan prestop se je zgodil na relaciji Gorica-Maribor, kamor je odšel Darko Milanič. Goričani se niso dolgo obotavljali in so na izpraznjeno mesto ustoličili Primoža Gliho, ki ga še pomnimo iz avanture na Ptuju. Zelo odmeven je tudi prestop Pavla Pinnija, ki je že po dobrem letu presenetljivo zapustil MIK CM Celje in se podal v Ajdovščino k Primorju. Foto: Črtomir Goznik Pavel Pinni je iz MIK CM Celja prestopil v ajdovsko Primorje. Prava »bomba« pa bo verjetno odjeknila po objavi kluba, kamor se bo preselil trener državnih prvakov iz Domžal, Slaviša Stojanovič. Lahko v levem stolpcu najdemo njegov novi klub? JM Mladen Dabanovič, športni direktor Drave Obstanek ste si zagotovili v zadnjem trenutku. M. Dabanovič: »Res je. Tekma v Izoli nI potekala tako, kot smo si zamislili, saj smo želeli hitreje rešiti vprašanje skupnega zmagovalca v našo korist. To epizodo je potrebno čim prej pozabiti, nato pa preiti na nove naloge: najprej je treba opraviti razgovore z vsemi igralci in strokovnim vodstvom, nato pa sprejeti odločitve o prihodnji sezoni.« So kakšne smernice za naprej že določene? M. Dabanovič: »Preko profesionalizma in treniranja na višjem nivoju hočemo ugotoviti, kdo je tega sposoben in kdo si to želi. Kdo je za takšno pot pripravljen nekaj žrtvovati, ta bo ostal v klubu, ostali pa se bodo morali posloviti.« Kakšna bi bila kratka ocena sezone? M. Dabanovič: »Pričakovanja pred sezono so bila precej visoka, vendar se je kmalu izkazalo, da bo lanskoletno uvrstitev (4. mesto) zelo težko oz. nemogoče ponoviti. Ob tej priložnosti sem si sposodil misel Bojana Prašnikarja, ki je pred kratkim v nekem intervjuju dejal, da je pomembno samo to, da delaš kontinuirano naprej in ostaneš na tisti svoji poti, ki si si jo začrtal. Tudi to ni zagotovilo za vrhunski rezultat, a si vsaj pošten do sebe in kluba, v katerem delaš.« Drava je v letošnji sezoni menjala kar štiri trenerje. Kako je to vplivalo na rezultate? M. Dabanovič: »Zagotovo je vplivalo. Venomer ponavljam, da se moramo vsi: igralci, strokovno vodstvo in uprava, zamisliti in najprej pri sebi poiskati vzroke za slabe rezultate. Vsak lahko pripomore k izboljšanju stanja, a potrebna je prava mera samokritičnosti.« Je prvenstvo regularno? V slovenskem prvoligaškem nogometu je v končnici največ prahu dvignilo srečanje 35. kroga med Domžalami in MIK CM Celje, kjer je za domačine nastopil mladi nogometašHaris Vuč-kič, ki še ni dopolnil šestnajst let. Po veljavnih predpisih NZS pred dopolnjenim 16. letom nikakor ne bi smel nastopiti na tekmi 1. SNL; vpisan ne bi smel biti niti v zapisnik (kot je bil primer na tekmi Interblock - Domžale). Klub Domžale je bil za to kaznovan s kaznijo 2500 evrov in pogojno šestimi točkami v naslednji sezoni. Ko so mi ljubitelji nogometa, predvsem tisti, ki redno spremljajo nogomet govorili, da je prvenstvo neregularno in da Domžale ne bi smele biti prvak, sem se samo nasmehnil. Že ob bežnem pogledu dokumentacije pa sem ugotovil, da so le imeli prav. Prvak Slovenije bi po veljavnih pravilih moral biti Koper in ne Domžale. Reševati vse te nepravilnosti po končanem prvenstvu pa je nesprejemljivo. Pravila bi morala veljati tako za prvega kakor za zadnjega. Tako pa se je našla salomonska rešitev (denarna kazen in pogojni odvzem točk), da so vsi zadržali svoje položaje na lestvici. Ob teh zapletih ob koncu prvenstva se postavlja vprašanje, ali nas kaj podobnega čaka v sezoni 2008/2009. Danilo Klajnšek Judo • Mladinski A-turnir Avstrija Lea in Urška sta si zagotovili EP Lipnica, 7. in 8. 6. 2008. Slovenski tekmovalci so nastopali na mladinskem A-turnirju v Lipnici v Avstriji. To je bil poleg državnega prvenstva prvi letošnji kvalifikacijski turnir tekmovalcev U20 za uvrstitev na mladinsko EP in SP, zato so nastopali skoraj vsi mladinski reprezentanti, pridružilo pa se jim je še nekaj tekmovalcev iz kadetske reprezentance. Od ptujskih tekmovalcev sta na avstrijske blazine stopili med mladinkami Lea Murko in Urška Urek in obe z uvrstitvijo na zmagovalni oder izpolnili normo za nastop na septembrskem EP na Poljskem. Prvi dan turnirja, ko so nastopili mladinci v lažjih kategorijah (-60 kg do -73 kg) in mladinke v težjih (-63 kg do +78 kg ) so slovenski tekmovalci osvojili kar pet odličij. Najvišje se je uspelo uvrstiti Urška Urek (desno) je na turnirju v Avstriji osvojila 3. mesto. Tadeju Čehu (JK Duplek), ki je v kategoriji do 73 kg osvojil 2. mesto. Bronaste medalje so osvojili še Andraž Jereb (JK Olimpija) v kategoriji do 55 kg, Vlora Bedeti (JK San-kaku) v kategoriji do 63 kg, Lea Murko (JK Drava Ptuj) v kategoriji do 78 kg in Urška Urek (JK Drava Ptuj) v kategoriji nad 78 kg. Vsi našteti tekmovalci so že izpolnili norme za nastop na evropskem mladinskem prvenstvu. V nedeljo, drugi dan turnirja, so nastopili še tekmovalci v težjih kategorijah pri mladincih (-81 kg do +100 kg) in v lažjih pri mladinkah (-44 kg do -57 kg. Najbolje sta se odrezali Kristina Vršič (JK Duplek), ki je v kategoriji do 44 kg osvojila 2. mesto, in Tina Trstenjak (JK Sankaku), ki je v kategoriji do 57 kg osvojila 3. mesto. Sebi Kolednik Kikboks m Svetovni pokal - Italija 2008 Adriana Korez med zmagovalkami Od 6. do 8. junija se je v italijanskem Salsomaggiore Terme v organizaciji Yama arashi kluba in svetovne kikboks organizacije WAKO odvijal tradicionalni svetovni pokal, imenovan WAKO World Cup 13. best fighter. Tekmovanje je potekalo v kikboksu, in sicer v semi, light in full contactu, v vseh starostnih kategorijah kot tudi v vseh zvrsteh form. Selektorska komisija pod vodstvom selektorja reprezentance Vladimirja Sitarja ter pomočnikov Bojana Korošca in Tomaža Barade je v Italijo povedla 46 tekmovalcev. Klub borilnih veščin Ptuj je tokrat sodeloval s kar 8 tekmovalci in naredil zgodovinski uspeh, saj je v tako močni konkurenci osvojil eno prvo mesto in tri tretja mesta. Prvi kolajni sta osvojila Anej Štrafela in Filip Janžekovič. Anej Štrafela je med mladinci nad 69 kg premagal Franceska Sorrentina iz Italije in Filipa Dimitrasoviča iz Hrvaške. V polfinalu pa je izgubil proti Mauriziu Tasseru iz Italije in tako osvojil odlično 3. mesto. Filip Janžekovič je med mladinci do 57 kg najprej zmagal po predaji nasprotnika v 1. krogu, v četrtfinalu je premagal Marka Cristo iz Italije, v polfinalu pa je po izredno izenačeni in težki borbi izgubil proti Gaborju Ivanyju iz Madžarske, vendar je 3. mesto velik uspeh. Naslednje 3. mesto je za Ptujčane v konkurenci 28 tekmovalcev v kategoriji mladincev do 65 kg osvojil Matic Ptujska ekipa s trenerji na tekmi svetovnega pokala v Italiji Bedenik. Matic je v 1. krogu premagal Cristiana Beccija (Italija), v 2. krogu Boleslava Novaka (Polska), v četrtfinalu Davida Julidta (Grčija). V pol-finalu pa je po izenačini borbi izgubil proti Slovencu Dušanu Lamutu. Največji uspeh pa je v Italiji dosegla Adriana Korez, ki je v konkurenci 30 tekmovalk v kategoriji do 60 kg osvojila 1. mesto in velik pokal, ki pripada zmagovalcem svetovnega pokala. Adriana je do 1. mesta prišla po težkih in dobrih bor- Selektor Vladimir Sitar: "Rezultati na tej tekmi za svetovni pokal so odlični ter toliko vrednejši, saj se je večina tekmovalcev morala prebiti skozi kar nekaj borb, da je prišla do kroga, ki je vodil do medalje. Sicer pa o tem govori samo število prisotnih tekmovalcev. Tokrat niso bili prisotni nekateri naši tekmovalci, kandidati za člane reprezentance, ki so že posegali po medaljah na tako velikih turnirjih, saj bi bil z njihovo pomočjo uspeh najbrž še večji. Posebej sem vesel uspeha ptujskega dela reprezentance, saj je to dokaz kvalitetnega dela v Klubu borilnih veščin Ptuj in velika spodbuda vnaprej. Vsekakor je rezultat nekaterih kandidatov za reprezentante v kadetskih, mladinskih in članskih kategorijah razveseljiv, kajti ustvarja se jedro ekipe, državne reprezentance, ki bo nastopila na svetovnem kadetskem in mladinskem prvenstvu v Neaplju v Italiji ter na evropskem prvenstvu jeseni na Portugalskem in v Bolgariji." bah. Premagala je Cristiano Malervo (Italija), Malar-zano Kedldiolek (Poljska), Armadoray (Anglija), Gul-lio Areno (Italija) in Sussan Citray (Grčija). Ostali tekmovalci iz Ptuja so imeli manj sreče. Benjamin Golob je v 1. krogu premagal Crisa Nolan (Anglija), v četrtfinalu pa je izgubil proti Michelu Simon (Nemčija). Tilen Abraham je izgubil v 1. krogu proti Lazarosu Konstantinou iz Grčije. Luka Vindiš je v 1. krogu premagal Danijela Dokmanič iz Hrvaške, v četrtfinalu pa je izgubil proti Asleyu Smartu iz Irske. Aleksander Kolednik je v kategoriji do 74 kg med člani v konkurenci 56 tekmovalcev v 1. krogu premagal Sergia Zito iz Italije, v 2. krogu pa je po svoji neprevidnosti po podaljšku za 1 točko izgubil proti Cristianu Thomsonu iz Anglije in tako ostal brez vidne uvrstitve. Aleksander pa je bolj uspešno nastopal v absolutni kategoriji, kjer je tekmovalo 64 tek- movalcev: po vrsti je premagal Cristiana Lubrano iz Italije, Coreya Caina iz Anglije in Colina o Chaughnessy iz Irske. V četrtfinalu pa je izgubil proti kasnejšemu finalistu Manuelu Espozitu iz Italije in tako osvojil v tako veliki konkurenci zelo dobro 5. mesto. Aleksander Kolednik je nastopal tudi v ekipi Slovenije v ekipnih borbah, kjer so naši tekmovalci osvojili 5. mesto. Slovenci so premagali Anglijo ter Irsko, v četrtfinalu pa izgubili proti ekipi Italije. Po izjavi organizatorja je na tokratnem tekmovanju za svetovni pokal sodelovalo 1762 tekmovalcev iz 29 držav. Ob prisotnosti svetovnih, evropskih prvakov, zmagovalcev svetovnih pokalov in drugih mednarodnih turnirjev imajo rezultati naših tekmovalcev vsekakor določeno težo in so pokazatelj njihove forme oz. pripravljenosti. Na tekmovanju je sodila tudi Tončka Kaluža iz Ormoža. Franc Slodnjak Teniške novice Spet prvi nosilec in še poškodba Blaž Rola v zadnjem tednu res ni imel pretirane sreče: najprej je v lovu za prvimi ATP-točkami uspešno opravil s kvalifikacijami na ITF-turnirju v Mariboru, nato pa je v 1. krogu glavnega turnirja naletel na 1. nosilca, s katerim je na koncu tesno izgubil. Tako je ostal brez točk, ki bi jih lahko osvojili šele z zmago v 1. krogu. Še slabše se mu je godilo v Kopru, kjer je nastopil s posebnim povabilom organizatorjev, s katerim se je izognil kvalifikacijam. V 1. krogu pa mu je žreb spet namenil (le koga drugega!) 1. nosilca, Slovenca Blaža Kavčiča (316 na lestvici ATP). Glede na dobro formo in poznavanje tekmeca bi se mu Blaž lahko celo uspešno upiral, vendar je imel pred dvobojem v šoli nezgodo pri uri telesne vzgoje, pri kateri si je poškodoval prst na nogi. Kljub temu je dvoboj želel odigrati, a pravega odpora ni mogel nuditi, rezultat je bil 0:6, 1:6. Sreča v nesreči je ta, da prst ni zlomljen, tako da bo Blaž po nekaj dnevih mirovanja lahko spet stopil na igrišče. Po načrtih naj bi že v začetku naslednjega tedna odpotoval v Anglijo, kjer namerava nastopiti na turnirju v Roehamptonu. Gre za ITF mladinski turnir na travnati podlagi, na kateri bodo na sporedu tudi kvalifikacije za sloviti Wimbledon. JM Člani TK Ptuj tretji v 2. ligi S tekmami play-offa se je končalo tekmovanje v 2. ligi TZS. Ptujčani so v rednem delu nesrečno osvojili v svoji B-skupini 2. mesto, tik za ekipo Velenja, s čimer so izgubili možnosti za napredovanje. V medsebojnem obračunu so namreč z Ve-lenjčani izgubili 3:4, odločala pa je zadnja igra dvojic: Adam-čič in Djurdjevič sta klonila šele v skrajšanem tretjem nizu (7:5, 5:7, 7:10). V obračunu za končno 3. mesto so se Ptujčani pomerili z drugouvrščeno ekipo skupine A, Partizanom iz Medvod, in slavili 5:2. Tretje mesto je manj od pričakovanj, vendar je razplet precej krojila odsotnost nekaterih najboljših igralcev, kar je na koncu odločilo o potniku v 1. ligo. Novi prvoligaš je ekipa TK Benč sport, ki je s 4:3 ugnala ŠTK Velenje. Foto: Črtomir Goznik Matej Rus (TK Terme Ptuj) Motokros Peter Tadič osmi v Estoniji Na tekmi za evropsko prvenstvo v motokrosu v Estoniji je nastopil Peter Tadič iz MTD Racing Team iz Majšperka. V kategoriji do 125 ccm je v prvi vožnji zasedel deveto, v drugi pa je bil kljub padcu šesti, kar je na koncu zanj pomenilo zelo dobro osmo mesto v skupnem seštevku dveh voženj. V gene- ralni razvrstitvi je Peter Tadič trenutno na šestem mestu. Borut Bele tretji V Vrtojbi je potekalo pokalno prvenstvo v motokrosu - pokal Akrapovič. V kategoriji do 125 ccm je nastopil Borut Bele (Tajfun šport), ki je v prvi vožnji zasedel drugo mesto, v drugi pa osmo; skupno je bil tretji. Danilo Klajnšek Borut Bele Foto: FS Odbojka • ŽOK Ptuj Novi trener je Matjaž Hribar V ženskem odbojkarskem klubu na Ptuju so bili po končani sezoni vsekakor zadovoljni z obstankom v 1. slovenski ženski odbojkarski ligi. S tem so naredili korak naprej v razvoju te športne panoge na Ptuju ter tako samo potrdili, da se lahko enakovredno kosajo z najboljšimi slovenskimi ekipami. V vlogi trenerke in igralke se je preizkusila nekdanja slovenska odbojkarska reprezen-tantka Sergeja Lorger, kar pa je bila vse prej kot lahka naloga. Po sezoni se Sergeja Šolski šport ATLETIKA • Finale DP za osnovne šole Prejšnji teden je na celjskem atletskem stadionu potekal finale posamičnega državnega prvenstva za osnovne šole. Največje šolsko športno tekmovanje, ki se ga je udeležilo več kot 500 osnovnošolcev iz cele Slovenije, je pokvarilo deževno vreme in slaba organizacija tekmovanja. Tako so zaradi dežja morali prestaviti skakalne discipline v dvorano pod tribuno. Osnovnošolci s Ptujskega so dosegli kar nekaj visokih uvrstitev v močni konkurenci, bera pa bi lahko bila še boljša, če bi nastopili tudi tisti, ki so imeli možnosti za visoko uvrstitev, a niso prišli na tekmovanje, in če bi nekatere spremljalo več športne sreče. Bronasto kolajno na 60 metrov za mlajše učenke si je pritekla Maruša Kropič Lesjak iz Ormoža, ki sicer trenira v AK CP Ptuj. Veliko pa so pokazali tudi Tomi Hojnik iz Juršin-cev na 300 metrov, Davorin Levanič iz Ljudskega vrta v skoku v daljino, Sandi Predikaka iz Majšperka v metu žogice in Petra Prah iz Cirkovc v skoku v daljino. Rezultati ptujskih finalistov: Mlajši dečki: 60 metrov: 6. ZDENKO DREVENŠEK, OŠ Borisa Kidriča; 8,22 sekunde; 300 metrov: 4. TOMI HOJNIK, OŠ Juršinci;42,96 sekunde, 10. MARK DREVENŠEK, OŠ Borisa Kidriča; 44,09 sekunde; skok v daljino: 4. DAVORIN LEVANIČ, OŠ Ljudski vrt; 5,08 metra; met žogice: 4. SANDI PREDIKAKA, OŠ Majšperk; 64,33 metra. Mlajše deklice: 60 metrov: 3. MARUŠA KORPIČ LESJAK, OŠ Ormož; 8,40 sekunde; 300 metrov: 16. LARI-SA POPOŠEK, OŠ Ljudski vrt; 47,41 sekunde, 17. LOZINŠEK PETRA, OŠ Ljudski vrt; 50,56; skok v višino: 6. PIA MILIČ, OŠ Ljudski vrt; 1,41 metra. Starejši dečki: 60 metrov: 15. MATIJA GORIČAN, OŠ Ljudski vrt; 7,85 sekunde; skok v višino: 7. TIMI KME-TEC, OŠ Videm; 1,70 metra, 23. ALEN RAJH, OŠ Borisa Kidriča; 1,55 metra. Starejše deklice: 60 metrov: 11. EVA KAUČIČ, OŠ Olge Meglič; 8,42 sekunde; skok v višino: 6. NASTJA KLAJNŠEK, OŠ Borisa Kidriča; 1,48 metra; skok v daljino: 5. PETRA PRAH, OŠ Cirkovce; 5,09 metra. Uroš Esih poslavlja od ŽOK Ptuj, za novega trenerja pa je prišel Matjaž Hribar. Vsekakor bodo v klub poskušali pripeljati tudi primerne okrepitve. Menedžer ŽOK Ptuj Štefan Vrbnjak je o tem dejal naslednje: »V ekipi bo zagotovo prišlo do določenih sprememb. Počakali bomo do konca prestopnega roka in takrat bo vse jasno. Pri tem nas vodi želja, da bi tudi v naslednji sezoni osvojili podobno mesto kot letos, morda bi lahko posegli kakšno mesto višje.« Danilo Klajnšek Plavanje • Medobčinsko prvenstvo OŠ V torek, 3. 6., je Plavalni klub Terme Ptuj izvedel že 12. medobčinsko prvenstvo OŠ v plavanju, na katerem je nastopilo skoraj 150 otrok. V posamezni kategoriji jih je največ nastopilo na 50 m prsno; med dečki 7. razreda kar 21. Rezultati: EKIPNO (150 m mešano): 1. OŠ Ljudski vrt, 2. OŠ Mladika, 3. OŠ Olge Meglič, 4. OŠ Markovci; 50 m PROSTO DEČKI (1. r.): 1. Leon Ljubec Zajko, Breg, 1.12,94; 50 m PROSTO DEČKI (2. r.): 1. Jaki Kovač, Olga Meglič, 57,75; 50 m PROSTO DEKLICE (2. r.): 1. Nuša Puž, Olga Meglič, 49,89; 50 m PROSTO DEČKI (3. r.): 1. Jernej Šilak, Olga Meglič, 40,66; 50 m PROSTO DEKLICE (3. r.): 1. Tinkara Sternad, Voličina, 53,16; 50 m PROSTO DEČKI (4.r.): 1. Jan Pintarič, Breg, 44,88; 50 m PROSTO DEČKI (5. r.): 1. Aljaž Puž, Olga Meglič, 36,19; 50 m PROSTO DEKLICE (5. r.): 1. Lora Grobelšek, Breg, 36,89; 50 m PROSTO DEČKI (6. r.): 1. Simon Skledar, Žetale, 39,94; 50 m PROSTO DEKLICE (6. r.): 1. Nuša Šerbec, Mladika, 35,50; 50 m PROSTO DEČKI (7. r.): 1. Matic Širec, Ljudski vrt, 35,10; 50 m PROSTO DEKLICE (7. r.): 1. Patricija Ciglarič, Ljudski vrt, 43,11; 50 m PROSTO DEČKI (8. r.): 1. Blaž Kekec, Markovci, 29,44; 50 m PROSTO DEKLICE (8. r.): 1. Ana Ši-menko, Starše, 37,66; 50 m PROSTO DEČKI (9. r.): 1. Tilen Gotvajn, Olga Meglič, 32,90; 50 m PRSNO DEČKI (5. r.): 1. Aljaž Puž, Olga Meglič, 45,93; 50 m PRSNO DEKLICE (5. r.): 1. Lora Gro-belšek, Majšperk, 43,98; 50 m PRSNO DEČKI (6. r.): 1. Simon Skledar, Žetale, 48,99; 50 m PRSNO DEKLICE (6. r.): 1. Nuša Šerbec, Mladika, 45,16; 50 m PRSNO DEČKI (7. r.): 1. Tim Vidovič, Markovci, 42,27; 50 m PRSNO DEKLICE (7. r.): 1. Larisa Popošek, Ljudski vrt, 53,54; 50 m PRSNO DEČKI (8. r.): 1. Blaž Kekec, Markovci, 36,03; 50 m PRSNO DEKLICE (8. r.): 1. Ana Šimen-ko, Starše, 49,78; 50 m PRSNO DEČKI (9. r.): 1. Tilen Gotvajn, Olga Meglič, 51,29; 150 m MEŠANO DEČKI (6, 7. r.): 1. Aljaž Puž, Olga Meglič, 2.14,37; 150 m MEŠANO DEKLICE (6, 7. r.): 1. Nuša Šerbec, Mladika, 2.22,57; 150 m MEŠANO DEČKI (8, 9. r.): 1. Blaž Kekec, Markovci, 2.01,24 UR Zmagovalne ekipe v plavanju na 150 metrov mešano. Kolesarstvo • Dirka Po Sloveniji, 1. etapa Upanje umrlo, ostala pikčasta majica S prvo etapo od Ljubljane do Postojne se je v sredo pričela 15. kolesarska dirka Po Sloveniji. Uvod je pripadel tujcem, ki so na cilju v Postojni povsem zasenčili domače sprinterske adute. Zmagovalna trojica prihaja iz Italije. Svoje prvo slavje med profesionalci je dočakal sotekmovalec Mariborčana Jureta Golčerja v moštvu LPR Brakes Claudio Cucinotta. V enem od najbolj izenačenih sprintov v vsej zgodovini dirke je bil najboljši Slovenec Jure Kocjan uvrščen na šesto mesto. Za zmagovalcem je zaostal manj kot dolžino kolesa. »Moji sotekmovalci so odlično delovali vse do zadnjega kilometra, nato pa so se prebili v ospredje Italijani. Postavil sem se za Danila Honda, ki je veljal za velikega favorita, pa so me povsem izrinili. Italijani so povsem brezobzirni, kompromisa ne poznajo, gredo na vse ali nič. Zato sem sam sprint začel precej v ozadju in se počasi približeval najboljšim. Ce bi bilo še kakšnih sto metrov, bi se lahko prebil med prve tri,« je po bitki razmišljal Kocjan. »Vse dni bomo dirkali na polno« 161 kilometrov dolgo etapo je sicer zaznamoval njegov so-tekmovalec Kristjan Fajt. Po-rtorožan je bil v samostojnem pobegu od petnajstega kilometra, glavnina pa ga je ujela potem, ko je že prečkal ciljno črto v Postojni. A sta bila do končnega cilja še dva kroga v okolici mesta. Prednost ubežnika je na najvišji točki etape, na gorskem cilju na Runarskem (780 metrov nadmorske višine) znašala že kar sedem minut, kar pa ni bilo dovolj, saj se je nato pričela hitro topiti. Po 112 kilometrih samostojnega pobega se je 30 kilometrov do cilja Fajt moral predati. »Utrujen sem, vendar sem nekaj moči prihranil za etape, ki prihajajo. Vedel sem, da je samostojni pobeg usojen na propad, tudi zato, ker mi je v prsi ves čas pihal močan veter. Vendar upanje umira zadnje. Dirka je kratka, traja le štiri dni, zato smo se odločili, Kolesarstvo Foto: Marjan Kelner Kristijan Fajt (KK Perutnina Ptuj) je s samostojnim pobegom zaznamoval 1. etapo dirke Po Sloveniji. da ves čas dirkamo na polno. Nima smisla čakati, morda pa kakšen dan presenetimo in nam uspe pobegniti. Drugače so etape rezervirane za sprin-terje, na Krvavec pa se bodo spopadli le izraziti hribolazci,« je povedal Fajt. Povsem brez pozitivnega učinka pa le ni bilo. Z zmago na obeh gorskih ciljih je oblekel pikčasto majico, v sprinterskem točkovanju ga je z etapno zmago vendarle prehitel Cucinotta. V čakanju na odločilen vzpon Vodja ptujskega moštva je bil precej nezadovoljen, saj so le perutninarji pokazali željo dirkati. Nekatera moštva so taktiko v prvi etapi povsem podredila sprinterjem, drugi pa so le čakali današnji odločilni vzpon. »Ceprav smo upali na drugačen razplet, se je zgodilo to, kar je bilo najbolj realno pričakovati. Razlike med prvimi so bile zelo majhne, mi smo potegnili ta kratko, čeprav je šesto mesto med temi imeni dober rezultat. Po vsej verjetnosti se bo celotna dirka odvijala v podobnem tempu kot danes. Trenutno smo zadovoljni, vsi naši favoriti so prišli v cilj v času zmagovalca,« je dejal Srečko Glivar. Uroš Gramc Perutninarji z dvema reprezentantoma Mladi kolesarji Perutnine Ptuj so minuli konec tedna nastopili na dveh dirkah prve kategorije v okolici kraja Varese v Italiji, kjer bo letos potekalo tako evropsko kot svetovno prvenstvo. V močni konkurenci so največ iztržili prvi dan. Na sto kilometrov dolgi dirki, poimenovani »Piccola Tre Valli Varesine«, je pozitivno presenečenje prvega dela sezone Tomaž Bauman osvojil enajsto mesto. 17-letni Ptujčan si je mesto blizu deseterice privozil v sprintu ubežne skupine šestnajstih kolesarjev. S pobegom v zadnjih petih kilometrih je zmagal Nejc Košir (Radenska KD Finančna točka). Preostali »perutninarji« so dirko končali v glavnini. »Gre za dve renomi- rani in težki dirki, zato je enajsto mesto dober rezultat. Ce bi se Bauman boljše znašel v sprintu, bi lahko bil uvrščen še višje. Fantom se pozna utrujenost od napornega prvega dela sezone. Za nas je pomembno, da imamo trenutno dva skoraj gotova potnika za evropsko prvenstvo, ob Baumanu je to še Niko Vogrinec. Situacija se lahko še spremeni, potrebno bo dobro nastopiti na državnem prvenstvu,« je povedal trener Boštjan Arnuš. Časa za bistvene spremembe ni več veliko, državno prvenstvo bo namreč na sporedu že čez slaba dva tedna, evropsko le deset dni kasneje. UG Rezultati 1. etape: 1. Claudio Cucinotta (Ita, LPR Brakes) 3.55.39 (40.992 km/h) 2. Enrico Rossi (Ita, NGC Medical - OTC Indutria Porte) 3. Simone Cadamuro (Ita, Nippo-Endeka) 6. Jure Kocjan (Slo, Perutnina Ptuj) 7. Grega Bole (Slo, Adria Mobil) 28. Matej Stare (Slo, Perutnina Ptuj) 35. Radoslav Rogina (Hrv, Perutnina Ptuj) 36. Matija Kvasina (Hrv, Perutnina Ptuj) 48. Gregor Gazvoda (Slo, Perutnina Ptuj), vsi isti čas Kolesarstvo • KK Bike-Ek Nadaljevanje uspešne sezone Po uvodnih kronometrih ter cestni dirki za državno prvenstvo je za amaterskimi kolesarji v tekmovanju za Pokal Slovenije tudi že prva dirka v vzponu. Kolesarji so se med seboj pomerili na vzponu na Konjiško goro. Tekma je štela tako za posamične točke v točkovanju za PSLO kot za ekipno uvrstitev. Ptujčani so z doseženim več kot zadovoljni. mestom. Po enotedenskem odmoru je v tekmovanju za PSLO ponovno sledila cestna dirka na dirkališču v Logatcu, kjer je Natalija Veršič dosegla svojo letošnjo prvo zmago. Na zahtevni dirkaški progi, kjer so povprečne hitrosti v vseh kategorijah nad 40 km/h, sta s ciljnim sprintom dosegla odlični uvrstitvi še Andrej Guček Foto: Vinko R. Kolesarji KK Bike-Ek so vzpon na Konjiško goro končali na tretjem mestu. Maloštevilna ekipa se je v močni konkurenci številčno močnejših ekip iz osrednje in zahodne Slovenije uvrstila na odlično tretje mesto, s čimer je ponovila lanskoletni ekipni uspeh. Posamično je bil najuspešnejši Zvone Hasemali s prvim mestom, sledil mu je Peter Strašek z drugim mestom, medtem ko sta bila Herman Razboršek in Natalija Ver-šič vsak v svoji kategoriji tretja. Uspeh ekipe so dopolnili še Marjan Veršič in Franc Frangež s 5. mestom in Vojko Kosič s 4. z drugim ter Miha Vantur s tretjim mestom. Z dirko v Logatcu se začenja za tekmovalce štirinajstdnevni odmor, ki ga bodo kolesarji izkoristili za dober trening, saj bo kmalu na sporedu tekmovalni Maraton Franja. Gre za več kot 150 km dolgo tekmo, na kateri se zberejo številni amaterski kolesarji, tudi iz tujine. Ptujčani imajo za Maraton Franjo postavljene visoke cilje, tudi po zmagah v posameznih kategorijah. Danilo Klajnšek Nogomet • Matjaž Rozman, mladi slovenski reprezentant Športni napovednik » Ciljamo na naslov državnih prvakov! « Matjaž Rozman, mladi nogometaš iz Gerečje vasi, je vsekakor eden od najprijetnejših presenečenj letošnje sezone v 1. SNL. Kot vratar ljubljanskega Interblocka je osvojil pokalno lovoriko, velikokrat pa je s svojimi obrambami spravljal v obup napadalce nasprotnikovih moštev. Je tudi član mlade slovenske reprezentance. Svojo nogometno pot si začel v Gerečji vasi. M. Rozman: »Začel sem res v domači vasi, nato pa sem se hitro preselil' v Aluminij, kjer sem šel skozi vse selekcije. Največ, skoraj 8 let, sem delal s trenerjem vratarjev pri tem klubu Jankom Veseličem, ki je za moj nogometni razvoj naredil daleč največ od vseh trenerjev.« Kako si se razšel s Kidri-čani? M. Rozman: »Tega raje ne bi komentiral!« Po prestopu iz Aluminija v Interblock se je zate začela zgodba o uspehu. M. Rozman: »Kljub temu da sem imel še nekatere druge ponudbe, sem se odločil za Interblock, ki je bil tudi najbolj konkreten v razgovorih. Ker sem prišel šele na koncu prestopnega roka in priprav, sem se zavedal, da ne bom takoj prvi golman, ampak bom moral na priložnost čakati dalj časa. Ta trenutek pa je zaradi poškodbe Janeza Strajnarja prišel zelo hitro in takrat sem moral to izkoristiti. To mi je uspelo, saj sem tudi po skupnih jesenskih pripravah obdržal mesto v prvi enajsterici.« Za tabo je nekaj zares vrhunskih tekem v tej sezoni. M. Rozman: »Že začetek spomladanskega dela je bil zame sanjski, saj sem na Ptuju proti Dravi ubranil enajstmetrovko Kronavetru, na koncu Foto: Črtomir Goznik 21-letni Matjaž Rozman ima za sabo odlično sezono v dresu ljubljanskega Interblocka. pa smo zmagali 2:0. Takšen začetek mi je dal nujno potrebno samozavest, tako da je bilo nadaljevanje lažje. Prav samozavest je za vsakega vratarja odločilnega pomena.« Z Interblockom si osvojil pokalno lovoriko. M. Rozman: »Pred sezono je bil naš cilj uvrstitev v evropska tekmovanja, bodisi preko prvenstva ali pokala. To nam je na srečo uspelo po zmagi na finalni tekmi z Mariborom.« Zaradi nastopa na evropskem prizorišču ste tudi hitro začeli s pripravami na novo sezono. M. Rozman: »Priprave smo začeli že v sredo, 11. junija, prvi del pa bomo opravili v Avstriji. Vmes nas čaka še tekma super-pokala z državnimi prvaki iz Domžal.« Kakšni bodo cilji Inter-blocka v naslednji sezoni? M. Rozman: »Startali bomo na naslov državnega prvaka!« Kakšne okrepitve se obetajo v tvojem klubu? M. Rozman: »Že dolgo se govori, da bo prišel Amer Ju-kan iz Kopra. Te govorice so bile še glasnejše po tem, ko sem mu v polfinalu pokala ubranil enajstmetrovko in da je bilo to zmenjeno, kar pa seveda ne drži.« Kakšna je tvoja taktika pri strelih z bele točke? M. Rozman: »Igralci so pri tem zagotovo v veliki prednosti. Sam poskušam čakati čim dlje časa, nato pa je vse odvisno od natančnosti in moči strela ter seveda od moje reakcije.« Si tudi član slovenske mlade reprezentance, kjer je trenerja Zupana pred kratkim zamenjal Kaučič. M. Rozman: »V reprezentančnih selekcijah sem bil že tudi v mlajših kategorijah, tako je tudi zdaj v reprezentanci U-21; seveda si želim, da bi to nekoč nadgradil z nastopom za izbrano člansko vrsto. Kavčič je v to ekipo vnesel več sproščenosti, čeprav sta po mojem mnenju oba dobra trenerja.« Kateri so tvoji favoriti na EP? M. Rozman: »Že dalj časa navijam za Nemčijo, vzrok' temu pa je Oliver Kahn, ki me je pred leti navdušil s svojimi obrambami v dresu munchen-skega Bayerna.« Verjetno je tudi nemška liga tista, ki te najbolj privlači. M. Rozman: »Ja, poleg nje pa tudi španska. Seveda si želim nekoč zaigrati tudi v tujini, a do tega bo potrebno še precej let trdega dela.« Jože Mohorič Nogomet • Ligaši MNZ Ptuj V Tržcu slovo od uspešne pomladi Na igrišču v Tržcu so v soboto zaključili nogometno sezono, uspešno predvsem v spomladanskem delu prvenstva. Odigrali so tradicionalno srečanje NK Tržec - družina Emeršič. Slavili so slednji, čeprav je bil glavni poudarek na druženju nogometašev in njihovih privržencev. V Tržcu pa je za ljubitelje nogometa poleg tekmovalnih uspehov pomemben tudi napredek pri gradnji novega igrišča, ki naj bi bilo dano v uporabo v sezoni 2009/10. Dela se za generacije, ki prihajajo, v tem kraju pa dobrih nogometašev ni nikoli manjkalo. Bukovci v Štajersko ligo Nogometaši iz Bukovcev, ki veljajo za enega najbolj organiziranih klubov na področju MNZ Ptuj, so v pravkar končani sezoni v 1. ligi MNZ Ptuj osvojili prvo mesto; na koncu so imeli pred ekipo Boča iz Poljčan točko prednosti. Seveda naslov prvaka prinaša tudi obveznosti. Na sestanku po končanem prvenstvu so upoštevali željo nogometašev, da se poizkusijo v višjem rangu tekmovanja. »Res je, da smo prejšnji torek Skupni posnetek z zaključka sezone v NK Tržec Nogometaši Bukovcev bodo naslednje leto nastopali v Štajerski ligi. imeli sestanek upravnega odbora in igralcev. Igralci so izrazili željo, da zaigrajo v višjem rangu tekmovanja in odbor kluba jih je pri tem podprl. Po- goje imamo, vemo pa tudi, da bo potrebno še bolj zavihati rokave. Naš cilj je sredina prvenstvene razpredelnice ali vsaj obstanek, kar bomo poskušali KOLESARSTVO Dirka v Lenartu Kolesarski klub Lenart bo to soboto v Lenartu Izvedel prvo dirko za veliko nagrado Lenarta, ki bo štela tudi v tekmovanju za Pokal Slovenije v konkurenci dečki A, dečki B in dečki C ter mlajši mladinci. Uvodna dirka se bo pričela ob 11. uri. KARTING V Hajdošah bo v soboto, 14. 6., potekala tretja dirka za državno prvenstvo v kartingu. Predfinalna vožnja bo ob 12.00, finalna pa ob 15.00. Danilo Klajnšek NOGOMET V Ormožu nogometni turnir za selekcije U-8, U-10 in U-12 NK Ormož bo v soboto, 14. junija, od 10. ure gostitelj mednarodnega turnirja za selekcije U-8 (1995), U-10 (1997) in U-12 (1999). V kategoriji U-8 bodo nastopili: Veržej, Medžimurje Čakovec, Poli Drava Ptuj, Hajdina, Aluminij Kidričevo, Šoštanj, Železničar Maribor, Slobo-da Varaždin in Ormož. V kategoriji U-10 so prijavljene naslednje ekipe:Veržej, Medžimurje Čakovec, Šoštanj, Aluminij Kidričevo, Sloboda Varaždin, Ljutomer, Hajdina in Ormož I ter Ormož II. V konkurenci U-12 bodo nastopili: Veržej, Medžimurje Čakovec, Poli Drava Ptuj I, Poli Drava Ptuj II, Šoštanj, Sloboda Varaždin, Mura 05 Murska Sobota, Ljutomer in Ormož. Turnir bo potekal v Športnem parku Mestna graba, zaključni del turnirja pa bo potekal od 14. ure naprej. ROKOMET 13. poletni rokometni tabor Miklavž pri Ormožu 2008 Leto je hitro naokrog in hitro se približuje novi poletni rokometni tabor v organizaciji Rokometnega kluba Ormož. Letošnji bo že 13. po vrsti in bo v Miklavžu pri Ormožu potekal od srede, 25. junija, do nedelje, 29. junija. Tabor bo za dekleta in fante rojene leta 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001. Treningi, bivanje in prehrana bodo organizirani v sklopu OŠ Miklavž pri Ormožu. Cena tabora na otroka znaša 40 EUR, za dva otroka iz iste družine 60 EUR in se plača na dan prihoda v tabor. Prihod v tabor je na urniku v sredo, 25. junija, ob 11. uri v Miklavžu pri Ormožu. Zaključek tabora s starši bo po razporedu v nedeljo, 29. junija, popoldne. Prijave za tabor organizatorji sprejemajo do petka, 20. junija. Informacije: 031 639 332 (Mladen Grabovac) 031 510 892 (Uroš Krstič) UK AKTIVNE POČITNICE 2008 Približuje se konec šole, začetek težko pričakovanih počitnic, in že sedaj se vam pojavljajo glavoboli, kako svojega otroka aktivirati in hkrati ne obremeniti, saj to je le njihov najljubši čas. Imamo rešitev za vas! Ponujamo vam aktivno in koristno preživljanje časa za vaše otroke pod mentorstvom usposobljenega kadra z dolgoletnimi izkušnjami, v naravnem okolju Term Ptuj, s pestro izbiro športnih in ustvarjalnih aktivnosti, ki so otrokom v veselje. Program aktivnih počitnic se izvaja tedensko, od ponedeljka do petka (5 dni). Cena tedenske udeležbe (8 ur na dan) znaša 85 EUR. TEDENSKI PROGRAM vključuje: - 15-urni plavalni tečaj - 10-urni plesni tečaj - material za izvedbo delavnic (glina, les, mase, barve, papir itd.) - kosilo in malica - strokovno mentorstvo iz ustreznih področij - darila za trajni spomin (mapa z izdelki, CD s fotografijami ...) TERMINI: 30. 6.-4. 7., 7. 7.-11. 7. in 14. 7-18. 7. Informacije in prijave na tel. 041/311-414 (Franjo) in 041/319-223 (Jasna) E-pošta: pk.terme.ptuj@email.si Spletna stran: www.plavalniklubtermeptuj.si Prijave sprejemajo do 18. 6. 2008. Mali nogomet PLMN Sv. Tomaž 2008 Pari 5. kroga, petek, 13. 6. 2008: Bar pri križu Mihovci - Koračice (ob 19.00), ŠIT - Brc kova ulica Sv. Tomaž (ob 19.40), Pršetinci - Trnovci Rucmanci Savci (ob 20.20), Koračice - Ključarovci (ob 21.00), Litmerk - Bar pri križu Mihovci (ob 21.40). PLMN Miklavž pri Ormožu 2008 Pari 1. kroga, petek, 13. 6. 2008: Svetinje - Lordi (ob 19.00), Kog SK računalništvo - Kog (ob 19.50), Pu-šenci - Mladost Miklavž (ob 20.40), Euroshop Železne Dveri - KOŠ (ob 21.20). UK Turnir mladih na Hajdini doseči s primernimi okrepitvami,« je dejal predsednik NK Bukovci Janez Zemljarič. Danilo Klajnšek Občinska nogometna šola Hajdina Golgeter je skupaj z NK Hajdina v soboto priredila 1. turnir za mlajše selekcije, ki so se ga udeležile ekipe NK Hajdina, NK Stojnci, NK Zavrč, NK Ormož ter NK Bukovci. Mladi nogometaši so se pomerili v kategorijah U-6, U-8 in U-10. Po turnirju so prireditelji prejeli številna priznanja za uspešno izvedbo, saj so pripravili bogat zabavni program in nagrade za vsakega igralca. Končne uvrstitve: U-6: 1. ONŠ HAJDINA GOLGETER 1; U-8: 1. NK Ormož; U-10: 1. ONŠ HAJDINA GOLGETER. Peter Golob Foto: DK Foto: DK Nogomet • EP v Avstriji in Švici Piše: Uroš Krstič »Obzid«, kakšen prehitek Torkovo poročilo Ob robu EP smo končali s sodniki, današnji tekst pa z njimi začenjamo. Za razliko od običajnih poročil, ko za poraze krivdo valimo na delivce pravice, bomo tokrat (tekst je nastal v sredo zvečer, po tekmi med Švico in Turčijo) pohvalili sojenje na EP. Po desetih odigranih tekmah sodniki niso naredili nobenih resnejših napak, tudi rdeči karton še ni bil podeljen, kar govori v prid fair playa nogometašev. Sicer pa glede na premijo, ki jo v višini 10.000 EUR po tekmi dobijo glavni sodniki, enostavno moraš biti »brezmadežen«. Mogoče se motim, ampak imam občutek, da ni pravično, da stranski sodniki dobijo polovico manj denarja od glavnih, saj imajo po mojem celo težjo nalogo od sodnikov z glavno vlogo. Razmišljam v smeri prehitka, prepovedanega položaja ali kot najraje rečemo »ofsajda«. Na ptujskem Mestnem stadionu sem ob spremljanju ene izmed letošnjih prvoligaških tekem slišal novo besedo za prepovedan položaj: »Sudja, j...., bil je 'obzid', 'obzid,' je veselo skozi celotno tekmo kričal starejši možakar, ki je tam okrog leta 1960 moral na kakšni izmed tekem medobčinske lige ob zid pritiskati kakšnega novopečenega sodnika. Kaj vse zanimivega ne doživiš na nogometnih tekmah! Nekoč, še v osnovni šoli, nam je učitelj slovenščine dejal, da bi po vsaki nogometni tekmi (po mojem tudi rokometni, košarkarski...) lahko izdal slovar slovenskih kletvic ali besed, ki ne spadajo v bližino otroških ušes. Še beseda ali dve o vremenu, natančneje dežju, ki zaznamuje EP2008 v Avstriji in Švici. Tekma med Švico in Turčijo je minila ob velikem nalivu in že po dobre pol ure tekme je bilo igrišče pod vodo kot kakšno igrišče slovenskega petoligaša. Drenaža nogometnega stadiona St. Jakob v Baslu ni zdržala in tekma je potekala v mogoče celo neregularnih pogojih. Sicer pa moja favorita, Portugalska in Rusija, igrata različno. Portugalci so si že po dveh krogih in dveh suverenih zmagah kotprvi zagotovili četrfinale. Na drugi strani je Ruse s hat-trickom potopil španski napadalec David Villa. Zanimivo, da je Villov »trojček«prvi na evropskih prvenstvih po letu 2000. Pri Rusih sem opazil, da reprezentanco sestavljajo igralci iz domače ruske lige, le Igor Saenko si kruh služi v nemškem Nurnber-gu. To je dokaz, da se v Rusiji okrog nogometa vrti vedno več denarja in se igralci ne odločajo za odhode v tujino. Kot je Cristiano Ronaldo popularen na Portugalskem, so ob poteku EP spet popularne stare navadne televizijske antene, saj je v našem malem mestu Ormožu le preko običajne televizijske antene možno spremljati prenose tekem na drugem hrvaškem programu. Sicer preko kabelskega omrežja ni možno spremljati HRT2, ki je ob prenosih tekem zatemnjen. Pritožb na račun zatemnitve je veliko in tudi sam priznam, da pogrešam prenose hrvaške televizije največjega športnega spektakla v letu 2008. Že vrsto let se enostavno ne morem navaditi na nogometne prenose naših televizijskih hiš. Mogoče se bom navadil sedaj v času EP, ko sem enostavno prisiljen spremljati prenos na slovenski TV 3. Za konec še beseda o športnih stavah, ki so zaživele ob EP v Avstriji in Švici. Dvakrat sem poskušal srečo, in čeprav doslej ni bilo večjih presenečenj, zame zmaga Nizozemcev nad Italijo ne spada med čudeže, sem ostal praznih rok. Obljubil sem si, da do konca prvenstva ne bom več stavil, čeprav vem, da bodo na koncu prvaki Portugalci. Mali nogomet DMN LENART A-liga Rezultati 20. kroga: ZGD slik. B. Goričan - Orfej 3:2 (1:0), ŠD Zavrh - KMN Benedikt 6:1 (2:1), KMN Mitmau - KMN Remos 4:3 (2:2), Pizz. Vinska trta Voličina - KMN Sv. Trojica Legija 5:9 (2:3), ŠD Trnovska vas - KMN Torpedo 05 3:9 (2:3), KMN Cerkv. G. pri Ant. ml. II - ŠD Vitomarci 2:2 (1:1). 9. SV. TROJICA 18 3 1 14 50:100 10 10. OLD BOYS (-6) 18 1 3 14 53:115 0 C-liga Rezultati 19. kroga: KMN Cerkve-njak Gostišče pri Antonu ml. III - ŠD Pernica veterani 5:7 (1:6), ŠD Pernica mladi - KMN Benedikt ml. 4:5 (2:1), KMN Mobicom - Bar Oaza 15:5 (5:0). Prosti ŠND Old boys-mlajši. 1. TORPEDO 05 2. KMN REMOS 3. VOLIČINA 4. ZGD. GORIČAN 5. KMN MITMAU 6. TRNOVSKA VAS 7. SV. TROJICA 8. ŠD ZAVRH 9. VITOMARCI (-1) 10. CERKV. ml.II (-3) 20 11. ORFEJ 20 12. BENEDIKT (-1) 20 2G i4 2G ia 2G i2 2G i2 2G ii 2G iG 2G ii 2G S 2G 6 5 4 a 4 117:72 44 Z 12G:66 39 a ii 2 ia G 16 57:134 G 17 59:129 S9:77 3S 75:64 3S 94:5S a6 99:S2 a4 Sa:7i aa 65:65 2S 7i:9i 2G 64:S4 i4 i2 S 1. KMN MOBICOM 16 13 2. OLD BOYS-ML. 16 12 3. PERNICA V. (-1) 17 9 4. PERNICA MLADI 16 5. BENEDIKT ml. (-1) 16 6. BAR OAZA (-3) 17 7. CERKV.ml.III (-1) 16 2 i2S:49 4 iii:49 z z™ Z 1G9:79 9 57:S7 2G i ii 69:i24 ia i i5 26:iia G 4G a6 27 27 B-liga Rezultati 18. kroga: SD Destrnik virtuozi - ŠND Old boys st. 3:0 b.b. (/:/), DMNR Sandberg sinekat - M-trgovina Lormanje 7:4 (6:3), ŠD Lotos ml. - ŠD Žerjavci 0:3, ŠD Selce - KMN Sv. Trojica 3:1 (2:0), KMN Sv. Ana ml. - ŠD Zavrh ml. 10:1 (4:0). 1. SV. ANA ml. 2. SANDBERG-SIN. а. DESTRNIK-VIR. 4. ŠD SELCE 5. ŠD ŽERJAVCI б. ŠD LOTOS ml. (-1) iS 5 7. M-T. LORMANJE iS 4 S. ŠD ZAVRH ml. iS 5 iS i4 iS ia iS ia iS i2 iS ii a ii5:5S 4a a ii2:6G 4i 5 i4G:75 a9 5 92:64 a7 5 77:55 a5 a iG 69:iG9 i7 4 iG 66:9a i6 i i2 42:S7 i6 Zmago Šalamun Liga Juršinci Rezultati 4. roga: Okrepčevalnica Pri stolpu - ŠD Juršinci 8:0, Remos - Veterani Juršinci 3:0 (b. b.), Vinogradništvo Toplak - Fotex 4:2, Inox ograje - Kuki dom 3:1, ŠD Po-lenšak - Mit mau 2:1. Vrstni red po 4. krogu: 1. OKR. PRI STOLPU 9 točk (gol razlika 16:4), 2. REMOS 8 (9:2), 3. KMN MIT MAU 7 (9:6), 4. BAR ŽABICA 6 (11:9), 5. ŠD POLENŠAK 6 (10:8), 6. VIN. TOPLAK 6 (10:8), 7. INOX OGRAJE 6 (10:9), 8. KUKI DOM 6 (5:9), 9. FOTEX 3 (8:15), 10. ŠD JURŠINCI 3 (9:18), 11. VETERANI JURŠINCI 0 (2:11). Pari 5. kroga (13. 6.): 19.45 MIT MAU - VIN. TOPLAK, 20.25 ŠD JURŠINCI - INOX OGRAJE, 21.05 KUKI DOM - ŠD POLENŠAK, 21.45 VET. JURŠINCI - OKR. PRI STOLPU, 22.25 BAR ŽABICA - REMOS. Franc Kukovec Svetovni in evropski prvaki na kolenih Uvodna srečanja v skupni C in D so poskrbela, da sta najžlahtnejši reprezentanci iz dveh največjih tekmovanj, Italijani kot svetovni prvaki in Grki kot aktualni evropski prvaki, doživeli nebogljen začetek. Italijani so prejeli pravo nogometno »klfuto«, potem ko so varovanci nekdanjega evropskega prvaka Marca van Bastna prikazali totalni nogomet in povsem zasenčili zvezdnike iz Apeninskega polotoka. Tulipani so mrežo »azurov« na stadionu v Bernu načeli na polovici prvega polčasa, ko je Van Ni-stelrooy kot prvi zadel za Nizozemce, nato pa sta Sneijder in Van Bronckhorst zaokrožila za veliko slavje oranžnih in potop svetovni prvakov. V Salzburgu je »bomba« Zlatana Ibrahimo-viča načela evropske prvake, ki niso prikazali prav ničesar. Še huje, njihova igra je bila pravo nasprotje sodobnega nogometa, zato tudi ni čudno, da so jih gledalci izžvižgali. Potomec nekdanje Jugoslavije, napadalec švedske izbrane vrste Zlatan Ibrahimovič je bil na tem srečanju izbran za igralca tekme, zato je na tiskovni konferenci prejel poseben pokal, ki ga podarja Carlsberg, eden od pokroviteljev evropskega prvenstva. »Odlično se počutim. Odigrali smo dobro tekmo in zasluženo zmagali. Vesel sem tudi tega priznanja, to je zelo lepo. Tako smo si odprli vrata za nadaljevanje, potrebo bo osvojiti še dve točki in s tem izkupičkom bomo zagotovo odšli dalje,« je ob koncu tekme dejala švedska desetica. Selektor Grkov, Oto Rehhagel, ki tokrat ni našel mesta med grškimi bogovi, je bil hudo jezen na svoje fante, ki so povsem zatajili. Morda je za slabo igro kriv tudi grški premier Kostas Karamanlis, ki je sicer pripotoval v Avstrijo, toda moral je odpovedati napovedan ogled tekme proti Švedski, saj se je zaradi nekaterih zapletenih političnih razmer moral nujno vrniti v Atene. Zlatan Ibrahimovič prejema nagrado za najboljšega akterja tekme Grčija - Švedska. Foto: FNM Švedska navijača v vsej svoji opremi se nista mogla upreti žeji in lakoti. Več zadetkov, več denarja za Rdeči križ »Furija« je uvod izpeljala v svojem slogu, saj je tudi na predhodnih velikih tekmovanjih odlično začela, nato pa hudo popustila. Tokrat je bila njihova žrtev reprezentanca Rusije, ki se je le zaradi zmage Hrvatov v Londonu proti An- Uradni maskoti Trixi in Traxi navdušujeta mlado in staro. gležem uvrstila na zaključno revijo najboljših reprezentanc Stare celine. Junak srečanja je bil nogometaš Valencie David Villa, ki je kot prvi dosegel »hattrick« na tem prvenstvu. Roman Pavlyuchenko je samo ublažil poraz, nato pa je v sodnikovem podaljšku zadel še Cesc Fabregas za visokih 4:1, čeprav so mnogi strokovnjaki trdili, da je bil gol dosežen iz nedovoljenega položaja. Strateg Guss Hiddink v deževnem Innsbrucku ni pričakoval takšne španske lekcije, zato je že najavil določene spremembe v ekipi. V lepotici drugega kroga v skupini A, v Ženevi so favorizirani Portugalci nadigrali odlične Čehe, svoj prvi gol pa je dosegel tudi prvi zvezdnik prvenstva Christiano Ronaldo. Tako so si zeleno-rdeči na čelu z brazilskim selektorjem Lui-zon Filipom Scolarijem, ki bo julija prevzel londonski Chelsea, teoretično in praktično že zagotovili napredovanje in vse bolj potrjujejo svojo kvaliteto ter sodijo med največje favorite tega prvenstva. Vsi zadetki na tem evropskem prvenstvu prinašajo denar v humanitarne namene. Tako bo UEFA za vsak dosežen zadetek plačala 4000 evrov svetovni organizaciji Rdečega križa, ki bo denar namenila za revne v Afganistanu. Francoski novinarji so po remiju z Romunijo že napadali selektorja Raymonda Dome-necha, ker je doma pustil najboljšega strelca italijanske serije A, Davida Trezegueta, saj je najboljši strelec reprezentance Thierry Henry še vedno malce poškodovan. Tako vso breme še naprej ostaja na zvezdniku Ba-yerna Francku Riberyu. Danes se bo tudi začela oranžna invazija na Bern, saj so nizozemski navijači že prepričani, da jih več nihče ne zaustavi. Tulipani se bodo pomerili z nekdanjimi svetovnimi in evropskimi prvaki, reprezentanco Francije. Gostiteljem še ni uspelo osvojiti nobene točke. Reprezentanca Švice je bila na premočenem stadionu v Baslu blizu prvi točki, saj je po polčasu vodila proti Turčiji, strelec je bil švicarski Turk Yakin, toda v nadaljevanju so se nekdanji bronasti iz svetovnega prvenstva prebudili in v črno zavili domače navijače. Usoden je bil zadetek Arda Turana v 92. minuti srečanja. Organizatorji EURA 2008 si manejo roke tudi zaradi dobre prodaje uradne maskote evropskega prvenstva. Veseljaka Trixi in Traxi pa ob tem navdušujeta navijače iz vse Evrope na vseh stadionih v Avstriji in Švici, kjer se igrajo tekme tega evropskega prvenstva. Iz Salzburga Franc Nani Matjašič Foto: FNM Foto: FNM Videm • Po kulturni poti Varaždin • Bob Dylan na Radar Festivalu Bralci spoznavali Potrča Mesto baroka in rocka Po Potrčevi poti, je rekla mentorica bralne značke ga. Tanja Potočnik. Naši pridni bralci od 7. do 9. razreda si zaslužijo neko nagrado za svojo ljubezen do branja, čeprav si že s samim branjem nabirajo zaklade, ki se jih ne da kupiti in tudi ne izgubiti. Drugi Radar festival se seli iz Zagreba v Varaždin. Po lanskoletnih nastopih Queens of the Stone Age in Placebo bo tudi letos to vrhunski dogodek. Učenci so z veseljem prisluhnili Viktoriji Dabič. Mlajši pridni bralci, učenci od 1. do 6. razreda, so si pred nekaj tedni ob zaključku bralne značke ogledali lutkovno predstavo, starejši pa so torej odšli po poti, koder je mladi Potrč hodil v šolo. Uživali smo v cvetju in zelenju prijazne narave, se prijetno ohlajali v gozdu in tudi nekoliko namučili na vročem soncu. Menim, da smo kar dobro podoživeli vsakodnevno pot mladega Ivana, ki nam je preko vodičke ge. Dabičeve spregovoril, kako so se pred skoraj stoletjem otroci igrali ženitve, kako so se med njimi rojevale prve simpatije, kako je bilo življenje otrok pa tudi odraslih precej drugačno od današnjega. Pohod po kulturni poti smo zaključili v Knjižnici Ivana Potrča, kjer smo izvedeli še kaj o njegovem življenju in delu. Nato pa so naši zlati bralci, to so učenci 9. razreda, ki so vsa leta pridno brali in ob koncu leta osvojili bralno značko, prejeli priznanja in še knjižno darilo, ob roma- nu Poletje na okenski polici še poučno in zanimivo knjigo Primož Trubar.doc, katerega 500-letnico rojstva praznujemo prav v teh dneh. V tem šolskem letu je bralno značko osvojilo 200 mladih bralcev OŠ Videm ter podružnic Leskovec in Sela. Posebej pa naj še pohvalimo vse tiste, ki so se za bralno značko trudili celih osem let. Naj jim knjige za vedno ostanejo dobre prijateljice! Vesna Voglar Tako kakor so Einstein, Freud in Picasso zaznamovali 20. stoletje v znanosti in umetnosti, ga je v popularni glasbi Bob Dylan. Samosvoj kantav-tor - glasbenik in poet, ki ima za seboj 50 let nastopanja, izhaja iz ameriške židovske družine srednjega sloja. Njegovo pravo ime je Robert Allen Zimmerman, a se je že na samem začetku svoje uspešne glasbene kariere ob navdušenju nad pesnikom Dylanom Thomasom preimenoval v Boba Dylana. Pesmi, kot so, The Times They Are A-Changin', Blowin in the Wind, Mr. Tambourine Man, Like A Rollin' Stone, All Along The Watchtower, Knoc-kin' on Heaven's Door, so dandanes postale že tako rekoč ponarodele. Mnogo večji uspeh kot sam avtor so pa z njimi dosegli nekateri, ki so jih priredili, vse od The Byrds in The Animals do Jimija Hen-drixa, Guns n' Roses, Rolling Stones, U2 in UB 40, ki so bili z Dylanovimi skladbami deležni globalne medijske pozornosti. Ob vrsti albumov, ki jih je Dylan v svoji dolgoletni karieri posnel, je prejel mnoge nagrade. Izpostaviti je vsekakor častne doktorate, ki so mu jih leta 2004 podelili na Univerzi St. Andrews na Škotskem ter ameriška v Princetonu leta 1970. Med drugim je bil spre- Bob Dylan jet v Rock n' roll Hall of Fame. Vse to njemu sicer ne pomeni veliko, saj se smatra predvsem za pevca, ki izhaja iz ljudstva, in se je tudi krilatice glasnika generacije', ki so mu jo pripeli v šestdesetih, močno otepal, prav tako kot povezave s protestnim gibanjem in folk sceno ter je namerno že zgodaj prešel z akustične kitare na električno, ki je za folk tako zelo neznačilna. O tem in še o marsičem drugem lahko zvemo iz mnogih knjig o njem, ki so jih v rekordnih številih objavljali po vsem svetu (toliko knjig, kot je o njem, je mogoče le še o The Beatles). Tudi sam se je lotil pisanja knjig in objavil neke vrste izbor iz dnevnikov z naslovom Zapiski. Ta je izšla tudi v prevodu pri nas. Hitro ugotovimo, da je prav tako koncizen in pronicljiv avtor, kot je pri pisanju pesmi, s ka- terimi je znal neverjetno ujeti duha časa. Trenutno je Bob Dylan na turneji, s katero promovira aktualen album Modern Times. Lansko leto pa je v kinematografe prispel film I'm not there, navdahnjen z njegovo življenjsko zgodbo. Ob igralski zasedbi, v kateri je med drugim Richard Gere, je le-ta naletel na ugoden odziv, vendar nikakor ne na tako dobrega kot sami dokumentarci o njem, predvsem No direction home, ki ga je režiral Martin Scorsese, ter Don't look Back D.A. Pennabekerja, ki sta pravi mojstrovimi svojega žanra. Ob vsem lahko zaključimo, da bo njegov nastop na varaž-dinskem stadionu na drugem Radar Festivalu, ob Manic Street Preachers in Vladu Kreslinu ter Dragu Mlinarcu in Majkah, redka priložnost, da še vidimo legendo v živo. 67-letni pevec se je v preteklih 20 letih sicer dvakrat že oglasil v Ljubljani, a je vprašanje, ali ga bo še kdaj prineslo na naše konce. Koncerta, ki bo 13. junija, se veseli tudi župan s Ptujem pobratenega Varažina Ivan Čehok, ki je tudi sam velik ljubitelj Dyla-na in je ob tej priliki izjavil, da bo Radar festival dokazal, da ni Varaždin samo mesto baroka, ampak tudi rocka. Več na strani: http://www. radar.hr/ Boris Voglar Otroci vabljeni ob sobotah v mesecu juniju • • na športne animacije zJuhijem v vasem cenu Qlandia Ptuj Športne animacije za otroke, ki jih organizira športna šola JUHUHU v juniju v Qlandii Ptuj. Otroci se bodo zabavali na napihljivem trampolinu "Džungla" z maskoto JUHI! Termini animacij: sob 14.6. od 10. do 12. ure sob 21.6. od 10. do 12. ure sob 28.6. od 15. do 17. ure e QLANDIA Dežela nakupov www.qlandia.si Foto: VV Nagradno turistično vprašanje . Ptuj je že drugič organizator prangerijade Ena večjih junijskih prireditev na Ptuju bo 11. prangerijada, ki bo 28. junija na Slovenskem trgu. Glavni organizator je TD Ptuj, ki na prireditvi pričakuje predstavnike večine slovenskih mest, krajev in trgov, Čeprav je bilo načeloma vse dogovorjeno, da se bova odpravila v hotel, pa sva se po pogovoru z njim odločila, da bova preizkusila tradicionalni način življenja ob afriški obali. Okrog četrte ure zjutraj, po končani letališki farsi, sva končno prispela v vas, kjer sva zagledala hiško narejeno v klasičnem afriškem stilu, a je premogla tekočo vodo in elektriko. Bilo je kot v pravljici, zato sva se brez obotavljanja odločila zanjo in kmalu za tem podala v posteljo z nešteto komarji, kar naju pa zaradi izčrpanosti ni pretirano motilo. Posledice so bile seveda vidne naslednje jutro, saj sva bila med spanjem podvržena številnim neprijetnim pikom in ugrizom. Vendar pa naju je že prvi jutranji pogled povsem premamil, saj sva se zbudila v tradicionalni vaški skupnosti, ki je sicer prilagojena za turiste, a kljub temu ima svoj čar v obliki preprostih ljudi. Nekoliko manj naju je presunil pogled na, sicer prečudovito peščeno obalo, saj le-ta služi kot javno stranišče za lokalne prebivalce. Kasneje sva ugotovila, da je pravzaprav celotno »kaka-nje« in »lulanje« povezano z njihovo religijo, saj še vedno ohranjajo animistično obliko verovanja. Morje tako predstavlja boginjo Mavagata, ki ugrablja ter posledično žrtvuje ljudi, zato pač lokalno prebivalstvo uporablja obalo kot obliko zoperstavljanja tej »grdi« boginji. Seveda prav noben domačin ne želi preizkusiti volje boginje in tako le redko vidiš domačina, ki bi namočil noge v morje. To je seveda ena izmed razlag, vendar pa je mnogo bolj verjetna razlaga najinega gostitelja, po kateri ljudje ki imajo ali so imeli sramotilni steber, kamen (pranger). Dogajanje bo potekalo ob Orfejevem spomeniku, ki ga je preprosto nimajo dovolj denarja, da bi si zgradili zasebna stranišča in plaža je najbolj priročno in relativno odmaknjeno ozemlje, ki je hkrati skupna last vseh vaščanov. Ljudje pa le redko gredo v morje, saj nimajo plavalnega znanja, valovi pa presegajo višino tudi do enega metra in le izkušeni plavalci se lahko zoperstavijo podobnim razmeram. Na srečo so nekateri izmed članov lokalne skupnosti toliko osveščeni, da preprosto ne dovolijo opravljanja »potreb« na nekaterih delih plaže in tam je kopanje svojevrsten užitek. Seveda pa je Togo mnogo več kot le prečudovita peščena plaža, je tudi država z izredno bogato kolonialno preteklostjo in ena izmed redkih držav, kjer še danes lahko srečaš tradicionalne oblike verovanja, od animistov pa vse do vodoo religije. V ta namen sva se midva po nekajdnevnem oddihu odpravila v mesto Aneho, ki se nahaja na skrajnem vzhodnem delu države in je nekdanja prestolnica nemške kolonije Togoland. Vendar pa sva bila kar precej razočarana, saj od nekoč mogočnega mesta lahko danes opazimo propadajoče kolonialne stavbe, ki jih domačini uporabljajo v najrazličnejše namene, predvsem kot hleve za živali. Aneho se je spremenilo iz gospodarsko razvijajočega in politično mogočnega mesta v mesto duhov. Vendarle pa v srcu mesteca, ki je nekoliko odmaknjeno od današnjega središča dogajanja, še vedno občutiš njegovo veličino. Nehote se preseliš dobrih sto let nazaj in prav preprosto si je predstavljati življenje nemških upravljavcev, ki so ždeli nad to prečudovito pokrajino, ki je na eni strani obdana s prečudovitimi peščenimi plažami atlantskega oceana ter na drugi s tropsko vegetacijo ob jezeru. Današnja osnovna značilnost in atrakcija Aneha je vodoo tržnica, kjer lahko kupiš vse od kač, opic, seveda piščancev, netopirjev, najrazličnejših kož, glav ipd. Preprosto je celoten market povezan z vodoo verovanjem in ljudje so se temu tudi zelo dobro prilagodili. Seveda moraš biti kar precej pazljiv, saj se ni ravno zdravo zameriti kakšnemu lokalnemu vraču, ki uporablja vse te »rekvizite« pri njegovem žrtvovanju in čaščenju bogov. Prav tako pa ti celotno dogajanje in mistika poženeta nekoliko straha v kosti. do leta 1948 uporabljalo ptujsko mesto sodišče kot sramotilni steber. Orfejev spomenik ima na Ptuju posebno mesto, obdan je z najpomembnejšimi mestnimi hišami. Gre za nagrobni spomenik občinskega svetovalca, župana Marka Valerije Vera iz 2. stoletja. Izdelan je iz pohorskega marmorja in ga niso nikdar premeščali. Ime je dobil po reliefu na osrednjem polju, kjer je upodobljen Orfej pri igranju na liro, okrog njega pa so zbrane živali. Orfejev spomenik je visok pet metrov in širok 1,82 metra, po nekaterih podatkih naj bi bil tudi največji sramotilni steber v Sloveniji. Po trenutnih podatkih naj bi se na letošnji prangerijadi predstavilo enajst krajev oziroma mest, ki imajo prangerje. Turistično društvo Pilštanj bo zaigralo sojenje postopaču Gustlu, Kulturno društvo Motnik bo lovilo zli-kovca in mu sodilo, Kulturno-športno društvo Predgrad bo izvedlo sojenje pri sramotilnem kamnu, TD Ptujska Zgodovina te prečudovite državice je tesno povezana s kolonialnim obdobjem, saj je že leta 1885, po podpisu sporazuma o protektoratu med poglavarjem najstarejšega mesta Togoville in nemškim raziskovalcem Nactigalem, celotno ozemlje prešlo pod nadzor Nemčije, v obliki protektorata. Po prvi svetovni vojni je etnično heterogen nemški protektorat razpadel in posledično je Liga narodov ustanovila mandatni sistem, pri čemer je zahodni del pripadel Veliki Britaniji, vzhodni del pa Franciji, kar je bil kamen spotike še naslednjih dvajset let, saj se lokalni prebivalci preprosto s tem niso mogli sprijazniti. Danes v Togu živi, po uradnih podatkih, okrog 5,7 milijona ljudi, sama površina te obmorske državice znaša 56.000 km2 in predstavlja eno izmed površinsko najmanjših držav v Afriki. Kljub temu da so se prebivalci Toga že v 14. stoletju, ob prvem prihodu Portugalcev, srečali z katoliško vero, pa še danes več kot 60 % ljudi ohranja tradicionalno obliko verovanja, dobrih 29 % ljudi je katolikov, ti živijo predvsem v večjih mestih. Na severu države pa se srečamo tudi z islamsko vero, saj je islam v ta del sveta vstopil že ob koncu 10. stoletja. Če želimo spoznati vso to raznolikost, se moramo preprosto podati v zgoraj omenjeno vasico Togoville, kjer se je celotna sodobna zgodovina Toga tudi začela. Ker se vasica nahaja na severnem obrežju jezera Togo, je potrebno naprositi lokalne lastnike lesenih čolničkov in jih seveda tudi primerno nagraditi, da te odpeljejo po čarobnem jezeru, ki je zanje tudi sveto in tako ti tudi na pamet ne sme priti kakršnokoli glasno pogovarjanje, saj lahko prebudiš boga jezer in ribolova. Tako ti že prvi stik z jezerom da vedeti, da si vstopil na področje vodoo religije, kot dodatek pa te iz grmičevja zelo skrivnostno spremljajo sakralni vodoo objekti. Po nekajminutni vožnji končno prispemo v Togoville, kjer se, na moje veliko začudenje, bohoti mogočna katoliška cerkev, ki jo je tudi sredi sedemdesetih obiskal pokojni Janez Pavel II, saj naj bi se na jezeru prikazovala podoba Device Marije. Kakorkoli, moj osnovni namen je seveda bil odkrivanje vodoo religije, tako da se za cerkev nisem preveč zmenil. Togoville je sicer tradicionalna afriška vasica, z vsemi značilnostmi Afrike. Kljub mogočni katoliški cerkvi pa je vasica prepolna mistične energije, ki se potencira ob odkrivanju vodoo kulture, ki jo srečamo na vsakem koraku. Prav neverjetno in tako religijsko skrivnostno se je sprehajati po vasici, kjer te na vsakem vogalu pozdravijo vodoo sakralni žrtveni objekti, na katerih še Gora bo nastopilo s sojenjem na gradu Monsperg, TD Lemberg bo nastopilo s sojenjem pri spomeniku, s podobnimi programi pa se bodo predstavili še TD Negova - Spodnji Ivanjci, TD Podsre-da, TD Radovljica, TD Ptuj in TD Planina pri Sevnici. Skratka, 28. junija bodo na Slovenskem trgu potekali številni vedno lahko opaziš kri, kože, ribje glave ipd. Žrtvovanja in čaščenja so izključno v rokah moškega dela prebivalstva, pri čemer s plesom in žrtvovanjem prosijo bogove za nasvete in pomoč. Vsak vodoo bog ima svoj žrtveni objekt, čaščenja in žrtvovanja pa so si na las podobna, morda le vsebinsko raznolika. Ženske sodelujejo le ob čaščenju boginje »matere«, saj jim le-ta pomaga pri zanositvi, prav tako pa varuje družine. Kljub temu da danes vodoo religija postopoma izumira, saj jo srečamo le še v nekaterih tradicionalnih vasicah, pa sodni postopki, ki so jih za današnji čas oživila slovenska turistična društva. Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj bo predstavilo tržni spor. Srednjeveško tržnico bodo odprli ob 9.30, ob 10. uri pa se bo začel uradni program. Igrišče za golf Ptuj je 25. maja letos praznovalo deveti rojstni dan, odprto je bilo 25. maja leta 1999. Nagrado bo prejel Franc Pernek, Slomškova ulica 20, 2250 Ptuj. Danes sprašujemo, kdaj je Ptuj prvič organiziral prangerijado. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 20. junija. se za njeno prihodnost ni bati, dokler se bodo v Togu nahajali tako osveščeni ljudje, kot sem jih spoznal v Togoville. Preprosto lahko opaziš, da se vodoo religija pretaka po njihovih žilah in težko verjamem, da bo preprosto izpuhtela. Na srečo se le redki ljudje zmenijo za katolicizem in mogočno katoliško cerkev, vaški vrač pa jo ob razlagi mesta le z mrkim pogledom in redkimi besedami ošvrkne. Tako bodo vodoo religijo lahko spoznali tudi naši zanamci. Nadaljevanje prihodnjič NOVIČKE IZ TERM PTUJ PTUJ SAVA HOTELS & RESORTS Grand Hotel Primus 13.06.2008 ob 17.00 Predavanje dr. Franceta Cokana z naslovom ŽIVUENSKI SLOG IN ZDRAVO, DOLGO ŽIVUENJE Vstopnine ni! Amfiteater Termalni Park Terme Ptuj Petek, 13.6.2008 ob 20.00 Koncert EROIKE Prodala vstopnic: recepcija GH Primus, tel: 02/74 94 506 in TIC Ptuj Termalni Parka Terme Ptaj 14.06.2008 ob 9.00 SKUPNI TRENING Z DR. FRANCETOM C0KAN0M Cena udeležbe na treningu je 5 EUR/osebo Termalni Park Terme Ptuj 4.7.2008 od 13.00 BAZENI ENERGIJE s KINGS0T0NI Predprodaja vstopnic-Klub Ptujskih Študentov Prodaja vstopnic na dan prireditve- recepcija Termalnega Parka Ibristiaii vlakec PRIMUS EXPRESS P0NEDEUEK-S0B0TA: 9.00 GH Primus - 9.30 M0 Ptuj 15.00 GH Primus -15.30 M0 Ptuj 10.00 GH Primus -10.30 M0 Ptuj 16.00 GH Primus -16.30 M0 Ptuj Odrasli 2EUR, otroci (5-15 let) 1 EUR JL Grand Hotel Primus ' ! v Termalni Park ' / V Termalni Park TtaimPtuj v. Termalni Park Foto: Črtomir Goznik Na Ptuju se bodo 28. junija srečali predstavniki slovenskih krajev, trgov in mest, ki imajo ali so imeli prangerje, sramotilne stebre. Ptujski, Orfejevev spomenik, naj bi bil največji v Evropi. Potovanje po poteh kolonizacije in mogočnih afriških kraljestev • Gana, Togo in Burkina Faso (3.) Togo in njegove lepote Po vseh carinskih obveznostih smo se končno srečali z najinim prvim afriškim gostiteljem, Kokujem, ki naju je pričakal na letališču v Lome, Togu. Kuharski nasveti Drobnjak Drobnjak je zraven peteršilja najbolj razširjena dišava, ki jo uporabljamo pri pripravi jedi. Zaradi nezahtevnega gojenja in odpornosti proti mrazu je sestavina vsakega zeliščnega vrt ter prijetna popestritev pri jedeh ravno v tem času, ko že počasi pogrešamo svežo zelenjavo. Zraven specifičnega okusa in vonja, ki spominja na čebulo, vsebuje nekaj vitaminov iz skupine B-kompleksa, vitamin C, precej kalcija in kalija, nekaj železa, magnezija in fosforja. Zraven tega še male količine beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov ter kar nekaj vlaknin. V kulinariki najpogosteje uporabljamo sveži drobnjak, ki ima od svetlo zelena do temno zelena stebelca, čeprav so tudi vijoličasti cvetovi uporabni in užitni. Cvetove še najpogosteje uporabljamo kot okras, nekateri pa jih dodajajo tudi poletnim solatam, zraven kocke narezanega mehkega sira, glavnate solate, rukole solato odišavijo še z narezanim drobnjakom in osnovnim solatnim prelivom. Drobnjak je zelo občutljiva rastlina, pri kateri konice hitro porumenijo ali ovenijo. Takega drobnjaka ne uporabljamo za pripravo jedi. Če ne moremo uporabljati neprestano svežega drobnjaka, ki ga nabiramo na domačem vrtu, si šopek drob-njaka damo v lonček z vodo in vsak dan odrežemo s škarjami nekoliko zmehčane dele, ki so v vodi in vodo večkrat na dan menjamo. Drobnjaka tako kot osta- le dišave ne sekljamo pred uporabo, da se stebelca ne bi zmečkala, ampak ga narežemo s škarjami ali z ostrim nožem. Kot dišavo ga pri jedeh bolj pogosto uporabljamo v jeseni, zimi in zgodaj spomladi. Dodajamo ga k juham, omakam, solatam, slanim omletam in drugim jajčnim jedem. Iz masla in drobnjaka naredimo okusne namaze, ki se odlično podajo k domačemu kruhu. Drobnjak dodajamo tudi paradižniku, skuti, pri skuti najpogosteje takrat, ko pripravljamo slane jedi iz skute. Na splošno velja, da ga lahko dodajamo vsem tistim jedem, kjer smo uporabili tudi čebulo. Če želimo, da imajo jedi okus po drobnjaku, ga ne smemo kuhati. V tople jedi ga dodajamo tik preden jih ponudimo. Nekoliko drugače se drobnjak obnaša, ko ga dodajamo v testo, kot je na primer testo za palačinke. Takrat je toplotna obdelava izredno kratka in s tem drobnjak odišavi testo tako, da ga pri jedi tudi zaznamo. Blan-širana cela stebla drobnjaka lahko uporabimo tudi za povezovanje majhnih zelenjavnih snopkov, kot so na tanke rezance narezano korenje, koleraba, gomoljasta zelena in podobna zelenjava. Drobnjak skoraj ne sme manjkati pri pripravi krompirjevih jedi, tako solat kot juh, od čiste do kremne krompirjeve juhe. Prav tako je drobnjak sestavina zeliščnih mešanic, lahko ga tudi posušimo in posušenega uporabljamo eno leto ali ga narežemo in zamrznemo; v tem primeru ga uporabljamo do 6. mesecev. V kulinariki se vedno pogosteje uporablja tudi kitajski drobnjak, ki ga uporabljamo na enak način, le da ima ploska stebelca in rahlo česnat okus. V kitajski kuhinji pogosto cvetke v ponvi opražijo med nenehnim mešanjem, blanširana stebelca pa ponudijo kot prilogo zraven različnih cmokov iz svinjine. Drobnjak ne izboljšuje samo okusa in videza jedem, ampak zbuja tudi apetit in pospešuje prebavo. Zraven tega da z drob-njakom izboljšamo številne juhe, lahko iz njega pripravimo tudi drobnjakove-skutne cmoke. Pol kilograma skute pretlačimo, ji dodamo 2 rumenjaka, žličko soli, 2 žlici pšeničnega zdroba, 4 do 5 pesti ostre moke ter majhen šopek narezanega drobnjaka. Vse sestavine med sabo dobro pomešamo, da dobimo gladko testo, ki ga damo pol ure počivat v hladilnik. Iz mase nato oblikujemo enako velike cmoke, ki jih v slani vodi skuhamo. Kuhamo jih 6 do 8 minut, odvisno od velikosti cmokov. Tako pripravljene ponudimo zraven mesnih jedi kot prilogo. Tik preden jih ponudimo, jih prelijemo s topljenim maslom in potresemo z narezanim drobnjakom. Tako pripravljene skutne cmoke lahko ponudimo tudi kot jušno zakuho v čistih juhah ali kot samostojno jed, takrat zraven ponudimo gobovo, smetanovo ali špinačno omako. Zraven pa lahko pripravimo tudi hladno drobnjakovo omako, ki pa jo lahko ponudimo tudi zraven mesnih jedi in rib. Pripravimo jo tako, da najprej skuhamo 3 do 4 krompirje. Kuhane ohladimo in ohlajene fino naribamo. Posebej pripravimo vsaj 2 do 3 decilitre osnovnega solatnega preliva iz vode, soli, olja in kisa. Dodamo naribani krompir in večjo količino narezanega drobnjaka. Za boljši okus dodamo še fino naribane kisle kumare, fino naribano trdo kuhano jajce in po želji popramo. Omaka mora biti tako gosta, da se po krožniku ne razliva. Ponekod pa iz drobnjaka in skute pripravljajo tudi potico. Vlado Pignar Tačke in repki Poletni oz. vročinski ekcem pri psih Bralec Jože s Ptuja ima nemškega ovčarja, starega 6 let, in je neko popoldne opazil, da se kužek intenzivno grize po hrbtu pri repu. Ko je bolje pogledal, je opazil za pest veliko mesto brez dlake, rdeče barve, ki je psa močno srbelo in si ga je močno grizel. Do jutra, ko je šel k veterinarju, je bila koža po celem zgornjem delu tačke pri kužku rdeča, poškodovana in brez dlake. Bralca zanima, kako ukrepati v takem primeru in zakaj se je to zgodilo. Prehod iz pomladi v poletje je po navadi povezan z velikimi temperaturnimi skoki. Zanimivo je, da v tem času izrazito na- raste število tako imenovanih vročinskih ekcemov oziroma hot spot dermatitisov pri psih. Najbolj podvržene pasme so ravno nemški ovčarji, bernski planšarski psi, labradorci, zlati prinašalci in še vrsta drugih. V bistvu gre za burno reakcijo imunskega sistema bodisi na pik bolhe ali na kakšen drug alergen, vnesen v organizem preko ust ali preko pljuč. Kot primer lahko navedem npr. pik bolhe. Vemo, da bolhe najraje pikajo v okolici repa. Pikajo pozimi in poleti, vendar je poleti v vročini odgovor organizma na pik lahko zelo buren. Kuža se nenadoma, dobesedno v hipu začne močno gristi, puliti dlako in lizati v področju, kjer ga je Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. Foto: E. Senčar pičila bolha. Seveda si s takim lizanjem in grizenjem naredi slabo uslugo, saj si kožo vzdraži ali celo poškoduje in posledica je močno vnetje kože, ki se kaže z močno rdečino na prizadetem mestu, ki se iz ure v uro veča. V nekaj urah se zadeva, če seveda ne preprečimo lizanja in grizenja, tako razširi, da zajame večje področje hrbta ali tačke. Zaradi vročine pride zelo hitro tudi do gnojnega vnetja kože, ki se kaže s sluzasto smrdečo kožo in kužek postane žalosten, neha jemati hrano in kasneje tudi piti vodo. Ker ekcem pogosto tako hitro napreduje, je lahko situacija prav dramatična za lastnika, saj mu ni jasno, kaj se je pravzaprav zgodilo. Ker veterinarji tudi niso vedno in takoj dosegljivi je, prvi ukrep, ki ga moramo izvesti, ta, da preprečimo grizenje in samopoškodova-nje psa. To storimo tako, da mu na glavo namestimo poseben zaščitni ovratnik, ki mu sega preko gobčka in tako preprečimo, da bi se grizel oziroma lizal po prizadetem mestu. Zaščitni ovratniki se dobijo v ve- terinarskih ambulantah in specializiranih trgovinah in toplo priporočam lastnikom psov, da ga imajo vedno doma in ga lahko v nujnih primerih namestijo na vrat živali. Če ovratnika nimamo in je že pozna ura in so trgovine zaprte, pride prav tudi koš za smeti, ki mu izrežemo dno in ga namestimo na glavo in vrat živali. Manjšim kužkom pa lahko sami naredimo ovratnik iz lepenke, linoleja ali česa podobnega. Ko smo to storili, smo opravili najvažnejše in lahko mirno počakamo na primer do jutra, ko se napotimo k veterinarju. Samo rdečino na koži lahko popršimo s pršilom za rane za ljudi, če ga imamo, ali pa namažemo s protialergijsko kremo. Veterinar bo ukrepal z zdravili, ki bodo preprečila srbenje in po potrebi z antibiotiki, ki jih bo kužek dobival še nekaj dni. Poskrbel bo tudi za druge ukrepe, ki bodo v prihodnje preprečili tako burno reakcijo imunskega sistema. Emil Senčar, dr. vet. med. V vrtu Vid - češenj sit Še nekaj dni in leto se bo prevesilo v drugo polovico. Dnevi se ob svetem Vidu sredi junija pa do kresa še nekoliko raztegnejo, noči pa tako skrčijo, da se ob Vidu skoznje vidi. Vrtna narava je v tem obdobju v bujni rasti, polna cvetja in zelenja, z dreves in gredic pa se že ponujajo njeni darovi, žlahtni sadeži ter sončna zelenjava. V vrtu pojenjujejo potrebe po mnogih opravilih, pripravah, setvah in posaditvah, v prihajajočem poletju nas bo vrtna narava še dalje razveseljevala ter predajala v pouk, zabavo in korist. V SADNEM VRTU sredi junija dozori večina sort, najbolj želenih, vabljivih ter hkrati najzgodnejših vrst sadja, žlahtnih češenj. Pregovorno, da je Vid češenj sit, že lahko ocenjujemo letino češenj. Pomlad vremensko ni bilo ugodna za razvoj češenj. Med cvetenjem so bile zaradi hladnega in vetrovnega vremena ovirane pri opraševanju, le redko so bile opažene čebele, med zorenjem pa je deževno vreme povzročilo pokanje in gnitje plodov. Po stanju češnjevih dreves sredi meseca junija, ko gre h kraju obiranje plodov, za rast in razvoj pa je pred njimi še precejšen del vegetacijskega obdobja, lahko z ustrezno nego in opravili še mnogo postorimo za dobro formiranje rodnih brstov za naslednji rod ter zdrav zaključek vegetacije. Češnje, ki so imele spomladi obilen cvetni nastavek, cvetovi pa se niso razcveteli, so bolne po cvetni gnilobi, ki se prenaša tudi na naslednje leto. V deževnih letih z mnogo zračne vlage se v zadnjih letih v večjem obsegu pojavlja češnjeva listna pegavost, zaradi katere listje porumeni in rjavi ter že v juliju, ko bi drevesu bil zdrav list najbolj potreben, odpade. Veliko škode, še posebej na mladih drevesih, je na vršičkih povzročila listna uš. Takoj po obiranju pridelka pristopimo k varstvu rastlin z ustreznimi pesticidi. Češenj ne režemo v času zimskega mirovanja, marveč ko se prične brstenje. Starejša drevesa, ki niso več toliko zahtevna na vzgojno rez, pa je najbolje obrezati v času obiranja ali neposredno po tem. Previsok vrh znižamo na zadnjo primerno usmerjeno vejo, ogrodne veje, zlasti v zgornjem delu krošnje, krajšamo za tretjino, da krošnjo v notranjosti bolje osvetlimo. Poškodovane in polomljene veje odrežemo pri osnovi, rane zgladimo in premažemo z varnostnim premazom. Pri izrezovanju ogrod-nih vej ne puščajmo štrcljev, ker strohnijo že v kratkem času in predstavljajo past za poškodbe obiralca. Češnja je sadno drevo, ki sodi v vsaki bivalni vrt, tudi če ne gojimo drugega sadnega drevja. Češnja ni koristna le zaradi vabljivih plodov že ob koncu pomladi, marveč že zgodaj spomladi s snežno belim cvetjem prinaša vonj po pomladi, v jeseni pa je s svojo barvitostjo listja in njene drevesne krošnje lep šopek v slovo letini ter pripravi na zimsko mirovanje. V OKRASNEM VRTU končujemo v tem obdobju s presajanjem cvetlic enoletnic. Vreme s pogostim dežjem je za tovrstne posaditve primerno, ker se sadike brez koreninske grude dobro primejo in ni potrebno zalivanje. V nasadih, ki jih okrasno rastje še ni strnilo, zaskorjeno in zbito zemljo zrahljamo, da preprečimo vznik plevelov ter omogočimo zračnost koreninam. Na rastlinah, kjer opazimo listne uši, napadene dele oprhamo z insekticidom proti ušem z ročno pršilko. Okrasne rastline visoke rasti že v odraščanju, dokler nimajo dovolj utrjenih stebel, vežemo ob oporo, da jih ne polomi viharno poletno vetrovje. S sprotnim odstranjevanjem odcvetelih cvetov vrtnic, rednim dognojevanjem ter varstvom pred glivičnimi boleznimi ter listnimi ušmi pospešimo obnovo poganjkov ter obilno cvetenje do poznih jesenskih slan. V ZELENJAVNEM VRTU sejemo solate sort, ki ne uhajajo prenaglo v cvet, kolerabe, kumare, bučke, grah, nizki fižol, korenje ter sadimo sadike poznih sort zelja, ohrovta, brstič-nega ohrovta, cvetače, listne in gomoljne zelene. Bolj bodo posevki in nasadi preredčeni, zračni ter brez plevela, toliko bolj bo zelenjavno rastlinje zdravo. Miran Glušič, ing. agr. Biokoledar: 13, junija ~19, junija 13 -petek S* 14 - sobota V 15-nedelja 16-ponedeljek 17-torek 18-sreda 19 -četrtek * Modrosti dežele vzhajajočega sonca Obdavčeni dobički od izvedenih finančnih instrumentov (1.) Vlada je sprejela predlog zakona o davku (STO), opcije, warranti in druge oblike izvedenih finančnih instrumentov. Izvedeni finančni instrumenti se lahko nanašajo na različne vrste blaga (nafto, kovine, žita ...), na delnice, delniške indekse, obveznice, obrestne mere in menjalne tečaje svetovnih valut. Njihova cena je odvisna od dveh spremenljivk: trenutne cene blaga, na katerega se nanašajo, in od pričakovanj glede tega, kako se bo cena gibala v prihodnosti. Z njimi je mogoče trgovati na borzah in zunaj njih, zaradi neomejenih možnosti mogočih dobičkov in izgub pa pogosto privlačijo od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, s katerim se tovrstni dobički obdavčujejo na enak način kot kapitalski dobički od vrednostnih papirjev po zakonu o dohodnini. Izjema so špekulativni izvedeni finančni inštrumenti, ko pride do odsvojitve prej kot v letu dni. Obseg transakcij z izvedenimi finančnimi inštrumenti se je v zadnjem času precej povečal, s tem pa tudi obseg dobičkov iz tega naslova, zato je treba zagotovitvi enakost v obdavčitvi kapitalskih dobičkov od vseh vrednostnih papirjev, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal državni sekretar Andrej Šircelj. Izvedeni inštrumenti so denimo opcije, terminske pogodbe in certifikati. Obseg neposrednih naložb v tovrstne naložbe je avgusta lani v Sloveniji znašal 37,5 milijona evrov, kar je približno štiri odstotke od vseh neposrednih naložb v vse vrednostne papirje. To je 1,5 odstotne točke več kot konec leta 2006. Cilj predloga zakona je zagotoviti večjo davčno enakost med različnimi vrstami finančnih naložb fizičnih oseb ter še večjo stabilnost razmeroma majhnega slovenskega finančnega trga, je povedal Šircelj. Obdavčujejo se rezidenti Slovenije, vendar na podlagi svetovnega kapitalskega dobička. Ne glede na to, kje je ta dobiček dosežen, se torej davek obračuna v Sloveniji, je pojasnil. Kapitalski dobički pri prodaji izvedenih finančnih inštrumentov prej kot v letu dni po nakupu bodo obdavčeni po 40-odstotni stopnji, saj gre po oceni vlade za t. i. špe-kulativne naložbe, ki imajo večji vpliv na stabilnost finančnega trga, je dejal Šircelj. Pri odsvojitvi v obdobju dveh do pet let po nakupu znaša stopnja davka 20 odstotkov, pet do deset let 15 odstotkov, deset do 15 let 10 odstotkov ter 15 do 20 let pet odstotkov. Po 20 letih pa davka ne bo treba plačati. Kaj so izvedeni finančni instrumenti? Glavni namen izvedenih finančnih instrumentov je zavarovanje tveganj. Med izvedene finančne instrumente se uvrščajo certifikati, pogodbe o razliki (CFD), standardizirane terminske pogodbe tudi za špekulante. Velik del teh instrumentov temelji na vzvodu, kar pomeni, da enoodstotna sprememba vrednosti osnovnega instrumenta pri izvedenem finančnem instrumentu povzroči potenciran učinek, zaradi česar so izvedeni finančni instrumenti tudi bolj tvegani. Mitja Petrič Duševno zdravje Opica - pet življenjskih elementov Opica z elementom kovine - ljudje, rojeni v letih 1920 in 1980 Med njihove opazne lastnosti sodi bojevitost, moč, neodvisnost, finančna zahtevnost in na drugi strani so znani kot dobri in uspešni investitorji. Zanimivo je, da so delavne narave in tako se mnogi odločijo za samostojno delo. Če delajo v redni službi, imajo še neko honorarno zaposlitev, ki jim prinaša notranjo srečo in zadovoljstvo. Seveda so znani po svojih drznih zamislih in blestijo po tem, da morajo imeti vedno določene nove možnosti in ugodne priložnosti. Čustva izražajo zelo goreče in tako dajejo od časa do časa občutek pretirane dramatičnosti. Znani so po tem, da znajo prepričati ljudi in tako jim lahko sledijo v množicah. Resnica je tudi ta, da so estetski in da znajo združiti prijetno s koristnim. Delovne naloge opravljajo v življenju briljantno in tako pridobijo ogromno podpore pri ljudeh. Analitičnost je nekaj, kar jim daje moč. Paziti pa se morajo slepega idealizma. Opica z elementom vode - ljudje, rojeni v letih 1932 in 1992 Sodelovanje je njihova strast, toda ne za vsako ceno, pač pa po principu uslugo za uslugo. Kljub dostojanstvenemu videzu so globoko v sebi vendarle občutljivi in s tem dojemljivi za tuje vplive. Zadržani so, vendarle tudi zelo velikodušne in tople narave. Ravno zaradi tega jih imajo ljudje radi in jim veliko pomenijo. Spretno in potrpežljivo dosegajo svoje cilje in kujejo uspeh za uspehom. Če jih stvari ne zanimajo dovolj ali če pretehtajo, da niso bistvene, gredo naprej po svoji poti sami. Ovire raje obidejo, kot da pri tem zgubljajo tem, da si zaupajo in da verjamejo vase. Nenehno so v stiku z napredkom časa in privlačijo jih zadeve, ki so nove in drugače. Ko se nečesa lotijo, naprej poskrbijo za red in tako napredujejo hitro in tekoče. Špekulacij ne prenesejo in nasprotnike spremljajo na eleganten način. Tam kjer vlada ljubezen, ni ne velikih ne majhnih. (japonski pregovor) Opica z elementom ognja - ljudje, rojeni v letih 1956 in 2016 Znani so po svoji energičnosti, dinamiki in so naravni nadarjeni voditelji in inovatorji. Samozavest je nekaj, kar jim pomaga v življenju, jim daje moč in vliva pogum. Čustveno so odkriti in od sebe oddajo neko magično energijo in so tako zelo lepo sprejeti pri nasprotnem spolu. Element ognja jim vliva poguma in zdi se, da se celo svoje življenje učijo in spoznavajo nove stvari ter tisto, kar jim je drugačno. Domišljijo imajo zelo plodno, tako da le s težavo izrazijo vse ideje, ki se jim porajajo. Zanimivo je, da so zelo tekmovalni in zaradi tega so lahko tudi ljubosumni. Notranja samoiniciativnost in želja po oblasti sta tisti, ki jih spodbujata k ustvarjalnosti. Če jim nekaj ni prav, Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno: - odgovori na konkretno vprašanje - interpretira rojstno karto - nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966. V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili. svoj dragoceni čas in energijo. Na svoj način so instinktivni in tako se rado dogodi, da določene stvari preprosto čutijo. Zanimivo je, da znajo sebe in s tem posledično druge ljudi vzpodbujati na prijeten in harmoničen način. Imajo občutek za ljudi, pride tudi čas, ko so nekoliko zasanjani. Opica z elementom lesa - ljudje, rojeni v letih 1944 in 2004 Komunikativnost je znanje nekaj, kar je zelo pomembno v življenju. Seveda živijo svoje življenje, res pa je, da radi in glasno povedo, da so zadovoljni s svojim redom, tako v hiši kot tudi pri urejanju računov. Želja po ugledu, moči in oblasti jim je nadvse pomembna in to se lahko čuti že od malih nog. Vendarle znajo biti prikupni in tako jih mnogi sprejmejo s svojim srcem. Privlačijo in zanimajo jih novosti ter vse tiste stvari, kjer lahko blestijo. Njihova intuicija lahko strmi po jasnovidnosti, kar jim je od nekaj v pomoč. Znani so po Avstrijsko nasilje? Ali je v avstrijski kulturi nekaj, kar sili k prestopu meje družbeno sprejemljivega in se spreobrača v sprijenost, zanima Marijo iz okolice Ptuja, ki je zgrožena nad zadnjimi dogodki v sosednji državi. Menim, da ne moremo kar tako posploševati, toda zadnja dogodka sta res presegla vse meje sprejemljivega. Četrt stoletja trajajoče suženjstvo in incest v nekem mestu kažeta na to, da se v tem kulturnem okolju nihče ne zmeni za sosede, kot da bi bila tudi minimalna občutljivost za ljudi v bližini tabu. Dejansko je nerazumljivo še dodatno to, da žena, mati in babica, ki živi v isti hiši, ne bi vedela, kaj se dogaja, ali še huje, če je vedela, da v 24 letih ni reagirala in poiskala pomoči. Po opisu iz medijev pa je razumeti, da ta, ki je storil te zločine zelo verjetno popolnoma razsoden in prepričan v svojo pravico, lahko ravna tako, kot je ravnal. Naj bi bil vzgojen v duhu nacistične ideologije in iz tega ni hotel iti ven, temveč je vztrajal še naprej. Kakor koli se bo zgodba na sodišču razpletla, bo tudi v primeru sodbe po avstrijskih zakonih manj v zaporu, kot je bila njegova hčerka v njegovem ujetništvu. Tudi drugi primer je grozovit, saj je bilo pet umorjenih morilcu najbližjih oseb. Oba sta pa le posameznika in ne celo ljudstvo; podobni njima se najdejo povsod. Zdi se pa vseeno, da je avstrijska družba premalo občutljiva za soljudi ter strpnejša do ekscesov, ki jih povzročajo njihovi so-narodnjaki, po drugi strani pa nestrpnejša do tujcev in drugače mag. Bojan Sinko to jasno in glasno pokažejo in istočasno se trudijo, da bi stvari na svoj način tudi izboljšali. Sreča jih nikoli ne zapusti pri špekulaciji. Opica z elementom zemlje - ljudje, rojeni v letih 1968 in 2028 To so ljudje, ki so vedri in zanesljivi. Znani so po tem, da se ljudje lahko zanesejo na njih. Tako večkrat dajejo občutek, da so zelo usmiljeni. Res pa je, da po tihem pričakujejo priznanje in občudovanje. Če ga ne dobijo, znajo biti predrzni in se kujati. Pogosto so intelektualci z visokimi napredki in v pomoč so jim znanja s področja retorike. Na splošno so pošteni, razgledani in neposredni. Predani so svojim dolžnostim, ki jih upoštevajo vestno in dosledno. Načeloma niso posebno družabni, vendarle so odprti do tistih ljudi, ki jih ljubijo. V osnovi so nesebični in so pripravljeni pomagati, kjer je to potrebno. Zanimivo je, da lahko napredujejo korak za korakom. Nekaj jim pomeni poštenost in tako so se pripravljeni boriti za resnico in pravico. Vendarle je potrebno, da se naučijo tudi sprostiti, ko pride pravi čas. Prihodnjič: PETELIN - pet življenjskih elementov Tadej Šink horarni astrolog Obiščete me lahko tudi na spletu: www.tadej-sink.si Svetovanje za vas, za vse nas Kaj želimo - kakšni so nasi cilji? Verjetno ste se že večkrat spraševali, kdo sem jaz, kaj želim, da se mi dogaja? Kdo smo mi - ljudje. Smo bitja, ki lahko razmišljajo s svojimi možgani, ki delajo to, kar želijo, ali pa je naše življenje podvrženo usodi, višjim silam, ali kaj je to, kar živimo? Ali resnično znamo razmišljati s svojimi možgani in delamo to, kar nam narekujejo, ali pa se morda večkrat poistovetimo z ljudmi, s katerimi se družimo - v službi, doma, v prostem času. Kaj bi resnično sedaj želeli početi, če bi vse bilo odvisno samo od mene, od moje lastne volje? Zakaj smo takšni, kot smo? Kdo nas je ustvaril takšne? O čem prav sedaj razmišljamo? Naše misli so gonilo našega razvoja, so tista sila, ki nas usmerja, ki nam narekuje našo sedanjost in našo prihodnost. Kam bomo usmerili naše misli? Kaj nas zanima, kaj nas dela drugačne kot večino ljudi? Ravno to so naše misli - kam jih bomo usmerili, kateri zadevi v našem življenju bomo dajali več poudarka, tisto bomo doživljali oz. na tistem področju se bomo izboljševali in na tistem področju se bodo izboljševale naše življenjske situacije. Npr. če se učimo pošte-vanke, bomo nekega dne dobro znali poštevanko. Prav tako preprosto tečejo tudi druge stvari. Če bomo začeli razmišljati o sebi, o tem, kaj lahko izboljšamo v svojem življenju, kasneje bomo od razmišljanja prešli k dejanjem, se bo na tistem področju našega življenja nekaj spremenilo. V katero smer - je odvisno od nas oz. naših misli, ki se rojevajo v naših glavah. Marsikdo bo rekel, ja saj mi ponavadi odreagiramo podzavestno - da, vendar če želimo nekaj več, lahko našo podzavest tudi usmerjamo - to se pravi, ali se bomo usmerili v negativno ali pozitivno smer, je odvisno od nas, od naše odločitve. Kaj želimo zase v prihodnosti? Želimo, da se nam situacije razvijajo negativno ali pozitivno? Potem preusmerimo v to smer naše misli. Zakaj razmišljamo tako kot razmišljamo? Vse, kar razmišljamo in kar delamo, je posledica odločitev v naši preteklosti. Npr. pred 5 leti smo se odločili, da bomo kupili novo hišo. Kdaj? Takrat, ko bo to mogoče. Naša odločitev je bila, da kupimo novo hišo. Mislili smo, da nam bo to uspelo hitro, pa se je nekaj zalomilo in je nismo kupili. Zakaj? Zato, ker nismo dovolj verjeli, da si zaslužimo novo hišo, ali pa smo premalo naredili za to, da bi lahko kupili novo hišo. Morda smo verjeli, da nas čaka nova hiša, pa so nam nekega dne prijatelji rekli - kako pa si boš kupil novo hišo? Saj ti nimaš dovolj denarja, saj ti tega ne zmoreš. Naše misli, da nam je namenjena nova hiša, so se te- daj zalomile. Na njihovo mesto so se pojavile nove: kaj pa, če res ne bom mogel kupiti nove hiše? Pa saj je tainta tudi mislil, da bo dobil kupil nov avto, pa ga ni mogel kupiti ... In naše misli, naše želje so se nam nenadoma zdele nemogoče; saj res, kako pa bom kupil novo hišo? Iz pozitivne usmerjenosti smo samo zaradi nekaj besed drugih prešli v negativno in naš cilj, da bi kupili novo hišo, se je oddaljil. Še nekajkrat tako, pa smo se že sprijaznili, da ne potrebujemo nove hiše - saj je drugi tudi imajo ali imajo še slabšo od nas, pa ravno tako živijo, so zadovoljni ... - tudi mi moramo biti. Se spomnite kakšnega takšnega primera? V vsakdanjem življenju bi jih lahko vsak dan našteli mnogo, vsak dan prebiramo v časopisih in gledamo po TV, kaj vse se dogaja po svetu. Kaj dobimo v teh sporočilih? Koliko nesreč je bilo, kaj vse se je zgodilo hudega, koliko mrtvih je bilo, kje so se spet sporekli ... Tedaj smo srečni, da se nam ni kaj takega zgodilo in premleva-mo to s prijatelji, sorodniki ... To so naše misli, naše besede, ki se kasneje uresničijo - morda v drugi obliki, ki je ne prepoznamo, vendar ob negativnih besedah, mislih so tudi posle- dice negativne. Ne glede na kaj se nanašajo - hišo, šolo, posel ... Kot sem prej opisovala primer nove hiše - naše sanje, naši cilji se nam oddaljujejo tedaj, če mi tako razmišljamo oz. dopustimo prijateljem, znancem, da nam podrejo naše sanje, naš cilj, našo novo hišo. Kot smo rekli - pred 5 leti smo si zadali cilj, vmes smo že nekajkrat obupali, pa vendar so bili tudi svetli trenutki - morda smo srečali koga, ki nam je rekel, da je vse mogoče, morda smo videli koga, ki si je kupil novo hišo in tedaj je naše zaupanje spet zraslo - kaj pa, če bom vseeno lahko kupil novo hišo? Pa bom vzel kredit, varčeval, morda pa bo le šlo. In tako leto za letom, dan za dnem - bom lahko, eh, ne, ne bo šlo ... Naš cilj nam je morda bil tako blizu, pa smo ga s svojimi negativnimi mislimi oddaljili, oz. smo dovolili, da so nam misli, ki so jih izrekli drugi ljudje, preobrnile naše želje. Če smo dovolj vztrajni in nekega dne več ne dovolimo, da nam negativne misli zasedejo prostor v našem mišljenju, bomo uspeli. Morda nekaj let kasneje, kot smo najprej odločili, vendar pomemben je rezultat. Pomislite na športnike. Nekateri delajo, trenirajo mnogo let, da prispejo na olimpiado in doživijo nekaj trenutkov slave, ko dosežejo rekord. Mnogim ne uspe, najboljšim pa ... Kaj bomo mi naredili iz svojega življenja? Bomo dosegli pozitivne rezultate, bomo živeli tako, kot mi želimo, ali bomo dopustili, da bodo drugi ljudje vplivali na nas, na naše misli, na naše rezultate? Bomo zase želeli najboljše ali samo povprečno? Vsak človek, ki ga srečamo, s katerim se videvamo večkrat, vpliva na nas, na naše misli, na naše življenje. Ko se tega pričnemo zavedati, lahko zavestno izbiramo, s kom se bomo družili, komu bomo posvetili del svojega časa, s kom bomo delili svoje misli, želje in cilje. Kot smo že prej na primeru pokazali, so vse naše želje uresničljive, samo dovolj dolgo moramo vztrajati in narediti vse tisto, kar je v naši moči, da gremo po poti do cilja. Med potjo se pojavljajo razne prepreke, ovire, ki jih lahko preskočimo, obidemo ali pa gremo preko njih - če se ustrašimo, se obrnemo v drugo smer in naš cilj se ne bo uresničil. Odločitev za drugo smer je naša in tedaj se mi odločimo, da ne bomo dosegli svojega cilja, ni to naša usoda, ampak premalo poguma, vztrajnosti. Ko to spoznamo, postanemo bolj potrpežljivi in pozorni nase, na svoje misli in dejanja. Kaj bomo naredili, na katero pot se bomo usmerili? Danes je tisti dan, v katerem se odločamo. Vse dobro ... Milena De Viktory, predsednica društva Feniks, 051413 354 Slo POP novice Monika Pučelj je po skladbi Potiskaš me ob tla spet zbrala pogum in sama napisala glasbo in besedilo za novo energično pop skladbo Nikoli ti nisem dovolj. Njena velika želja je letos jeseni izdati svoj tretji avtorski album. ;k-k-k Naslovna skladba Zlatkovega istoimenskega prvenca Svet je lep daje vpogled v njegovo videnje sveta in življenjski moto. Sporočilo pesmi poskuša Zlatko ljudem posredovati skozi svojo glasbo in pojavnost, nagovarjajo pa jih tudi ljubljanski pločniki, polni grafitov Svet je lep, ki želijo človeka ustaviti za trenutek in mu polepšati dan s to preprosto, a težko dosegljivo ugotovitvijo, kadar jim je najteže. S skladbo so se poigrali neumorni prsti avtorjev in producentov in ji dali novo preobleko, saj jo na plošči najdete v drugačni podobi. ■k-k-k Petra Pečovnik se slovenski javnosti predstavlja z novo skladbo. Po diskvalifikaciji na Emipošilja na trg novo uspešnico Vem, da blefiraš. Za Petro sicer skrbi glasbenik Domen Kumer. Spoznala sta se že pred tremi leti in Domen je bil v trenutku navdušen nad njenim izjemno močnim vokalom. Sedaj se Petra slovenski javnosti predstavlja z novo skladbo Vem, da blefiraš, ki jo je posnela pri Domnu v studiu, en del pa v tujini, natančneje v Londonu. -k-k-k Domen Kumer naj bi veljal za štajerskega pevca številka ena. Mariborski črnolasec in modni frik pa se na slovenski glasbeni sceni v zadnjem času ne more ravno pohvaliti z večjimi nastopi, ki bi ga po zaslužku in odzivnosti potisnili v vrh nacionalne glasbene scene. -k-k-k Svežo skladbo pevke Melodie, ki nosi naslov Kot delček neba, zaznamuje idilična ambientalna glasbena podlaga. Uvodno temo zavzamejo klasična kitara in konge, ki takoj določijo zvočno sliko in s tem sanjavo naravo skladbe. Lahkoten ritem, prepleten s kitarskimi in violinskimi parti je le del harmonije, ki jo dokončno napolnijo šele prepletajoče (back)vokalne linije. Te v skladbi delujejo kot nekakšna preproga po kateri polzi prelep vokal mlade pevke. -k-k-k Februarja letos so se Mirni Reynolds z nastopom na festivalu Ema izpolnile otroške sanje. Predstavila se je z energično skladbo Lepi fantje, ki jo je pospremila z atraktivnim nastopom in odlično vokalno izvedbo. Besedilo skladbe je napisala sama in s tem na svoj hudomušen način podkrepila teorijo, da moški pač niso kos ženskim čarom inpretkanosti! Mirna pa je v teh dneh posnela novo pesem Kavboj. -k-k-k Skupino Pijamas so sestavili v oddaji Superzvezda. Po dobrem letu nastopanja so izdali že nekaj pesmi in priredb. Skladba Nočno kopanje združuje poletne ritme in obilico zabave, ki jih v poletnih mesecih ne manjka. Najnovejša stvaritev je delo Domna Kumra, za besedilo pa je poskrbel Stefannio. Pripravila: MZ BTlr 1 O CA D Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10: REBEKA DREMELJ: TAKIH VEČ NI jČeTRASLAPAR: BLIZU 8. KINGSTON; TROPIKANA KLUB 7. NEISHA: CVETNI PRAH LJUBEZNI 6. BILLYS: PREBERI ME 5. KRISTINA: NISEM TVOJA LUTKA 4. OMAR NABER: SANJAM 3. CARPE DIEM: KO SI MI VZELA SRCE 2. ČUKI: UUU 1. TABU: PESEK IN DOTIK Glasujem za pesem: Moj predlog za Desetico: Ime in priimek:. Tel:_ Davčna: Glasbeni kotiček Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Neisha - ena najboljših slovenskih glasbenic V okviru evropskega leta medkulturnega dialoga si je mesto ambasadorke kot skladateljica, avtorica in glasbena izvajalka pridobila Neisha. Alter Ego je eden od sedmih vodilnih projektov, ki jih je izbrala Evropska komisija, da bi proslavila evropsko leto medkulturnega dialoga 2008, ki poteka v 22 evropskih državah članicah. V projekt so vključeni mladi med 14. in 18. letom z nalogo raziskovati druge kulture, navade, poglede - da razmišljajo, kakšni bi bili, če bi živeli, bivali, ustvarjali v drugih sredinah. Na podlagi predloga Goethe Instituta bo slovenski mladini vzor pevka Neisha. Zakaj? Ker kot skladateljica, avtorica in izvajalka spodbuja lastno avtorsko kreativnost mladih. Poleg tega je Neisho evropska publika več kot odlično sprejela, ko je navdušila s svojim velikim samostojnim koncertom v dvorani Ancienne Belgique. »Všeč mi je bila tudi ideja, da se lahko mladi lotijo te teme z umetniškega vidika, kajti prav pristop preko umetnosti, glasbe, filma in književnosti odpira mladim pogled za njihovo okolje: ob tem naj svoji ustvarjalnosti in domišljiji ne postavijo meja. Pri svojem delu se moram ob pisanju besedil pesmi pogosto vživeti v drugačne situacije in ljudi, zato moram stalno razmišljati o svojem drugem jazu, o Alter Egu. Sodelovanje pri projektu mi ponuja tudi možnost sodelovanja z evropskimi kulturnimi inštituti v Sloveniji, ki pri nas zastopajo različne evropske kulture in njihovo sodelovanje in nenazadnje so- delujem pri projektu, ki poteka v 22 državah,« je povedala Neisha. Neisha je javnosti znana kot izvajalka, ki posega po lahkotnem popu in rada zahaja na področje soula, malokdo pa ve, da akademsko izobražena glasbenica (kompozicija in klavir) svoje pečate pušča tudi na področju klasične glasbe, filmske glasbe in drugih scenskih umetnosti. Njen ustvarjalni opus je širok. Kot skladateljica posega po različnih klasičnih glasbenih oblikah in sklada tako za komorne kot simfonične zasedbe, mladostna umetniška drznost pa se loteva še kompozicij za plesne orkestre. Njena dela izvajajo po domačih in mednarodnih odrih. Kot klasična pia- Filmski kotiček Seks v mestu Po preselitvi v skupno stanovanje se Carrie in Živina precej hladno odločita, da se bosta poročila. Stvari hitro uidejo izpod nadzora, ko spisek gostov s »skromnih« 75 oteče na 200, Carrie pa postane zvezda med nevestami, starejšimi od 40 let. Živina s poroke raje pocvir-na, s čimer je odprta pot do srečanja starih prijateljic, ki imajo venomer težave z moškimi. Mirando je prevaral Steve, nimfomanko Samantho dolgoročno razmerje vedno bolj utesnjuje, Charlotte pa je pravzaprav edina srečna, saj je po letih truda končno zanosila. V kino filmih smo ponavadi navajeni, da dobimo nekaj, kar presega skromne okvire TV-produkcije. Tudi kadar se snemajo filmi po TV-nadalje-vankah, smo deležni filma in ne podaljšane epizode. No, vsaj večinoma je tako, žal ne v primeru Seksa v mestu, ki je le hudo razvlečena ena epizoda. Namesto pol ure smo deležni Sex and the City Igrajo: Sarah Jessica Parker, Kim Cattrall, Kristin Davis, Cynthia Nixon Režija: Michael Patrick King Scenarij: Michael Patrick King Žanr: romantična komedija Dolžina: 145 minut Leto: 2008 Država: ZDA kar dve uri in pol nečesa, kar bo za ene nedvomno višek poletne filmske sezone, za druge pa njihovo dno. Carrie, Samantha, Miranda in Charlotte so si osebnostno tako zelo različne, da je pravi čudež, da so sploh prijateljice. Tako različne osebe bi se v resničnem življenju namreč v trenutku skregale na smrt oz. se niti ne bi družile tako dolgo, da bi do prepira sploh prišlo. A kaj bi to - film (in tudi nadaljevanka) namreč ne prikazujeta resničnega življenja, ampak spadata v domeno domišljijskih filmov. Glavne junakinje so le na štiri dele razdeljeni mnogi aspekti ene povprečne sodobne ženske, ki so jih avtorji potem potencirali do takšnih ekstremov, da je jasno, da gre za sfero ne-življenjskega. Mogoče se ravno zaradi tako distiliranih in pretirano izpostavljenih lastnosti glavnih junakinj skoraj vsaka gledalka zlahka poistoveti z nistka, ki se ponaša tudi z nazivom Škrjančeva nagrajenka, je tekmovala na številnih klavirskih tekmovanjih in tekmovanjih v solfeggiu, s premnogimi klavirskimi recitali je javnosti interpretirala dela klasičnih mojstrov ter sodelovala tudi s simfoničnim orkestrom Srednje glasbene in baletne šole iz Ljubljane in simfoničnim orkestrom RTV SLO. Tudi na področju pop in rock glasbe je bila aktivna še preden je stopila na samostojno glasbeno pot kot Neisha. Sodelovala je z bolj komercialno usmerjenimi pop in rock izvajalci, za katere je aranžirala pesmi, pela spremljevalne vokale in igrala klaviature kot sodelujoča profesionalna glasbenica. Kot samostojna izvajalka pop scene se je Neisha širši javnosti leta 2005 predstavila kot sinteza klasične virtuoznosti s klavirsko obarvanimi pasažami, odetimi v plašč sodobnega popularnega zvoka. Ta je nemudoma osvojil vrhove slovenskih glasbenih lestvic. Skladbe Planet za zadet, Malo tu, malo tam, 'Maš še kje čas, Najlepša pot in ostale uspešnice so navdušile vse starosti. Kar dvakrat razprodan hram slovenske kulture - Cankarjev dom - in Križanke pa sta dokaz, da je njena ustvarjalnost barvit mozaik, ki je blizu različnim glasbenim okusom. Na področju popularne glasbe v tandemu s svojim produ-centom Dejanom Radičevicem brez predsodkov in s sposobnostjo prilagajanja esence popa & soula sledita ustvarjalni radovednosti. Lahko bi rekli, da enkratna potovanja, s katerim zaideta globoko v bistvo sobivajočih glasbenih izrazov in bogatita lastno glasbeno govorico. Posledica tega je bilo med drugim tudi sodelovanje s simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in glasbeno veličino Kornelije Kovačem v ljubljanskih Križankah junija 2006. Odziv publike, medijev in strokovne javnosti je Neisho neizpodbitno postavil v zakladnico glasbenih izvajalcev, s katerimi se Slovenija lahko ponaša na kulturno-umetniškem področju. Nemirni ustvarjalni duhovi so samo pol leta kasneje izvedli svojevrsten glasbeni eksperiment. Novi album Neishe, ki je izšel oktobra 2007, ohranja njeno razpoznavno klavirsko interpretacijo. Sprehod skozi številne žanre od brit popa, pop rocka do melodično izpovedne lirike poslušalce navdušuje tudi zaradi uporabe instrumentalne igre široke palete pihal, trobil, barvite ritem sekcije in godal. Neishine interpretacije klasičnih klavirskih del, njena ustvarjalnost, avtorstvo in izvedba na področju klasične in popularne glasbe so svojevrsten pečat mlade glasbenice, zato jo lahko upravičeno postavimo v ospredje slovenske glasbene ustvarjalnosti. MZ bljen scenaristični motiv, da se v filmu sploh kaj dogaja. Takoj, ko je ta umeten konflikt razčiščen, postane spet štanga, ki je tam zato, da se lahko nanjo vsi naslonijo. Podobno velja za ostale moške v filmu, s katerimi se junakinje sploh ne pogovarjajo zares, temveč nekako mimo njih. Film je tako za kako uro preveč podaljšana TV-epizoda in kot tak scenaristično površinski, odnosi in motivi so definirani preveč na prvo žogo, kakšnega poglobljenega uvida v like seveda ni, ter razen peščice iskrivih dialogov nima ponuditi ničesar, kar bi si zapomnili na daljši rok. Pač franšizna romantična komedija, ki je bila posneta zato, ker že ima zagotovljeno številčno občinstvo. Matej Frece eno od njih. Tako so avtorji dosegli mokre sanje glede ciljne demografije: film bo šla gledat takorekoč vsaka ženska (za povrhu pa še kak moški). Čeprav gre za skorajda satiro sodobnega življenja v New Yorku, pa bi se pameten moški lahko iz nadaljevanke in filma dosti naučil o načinu in poteku razmišljanja nasprotnega spola. Ne glede na preokupacijo junakinj nad moškimi so slednji v filmu le statisti, ki so tam zato, da v naših junakinjah sprožajo različna čustvena stanja. Živina je degradiran na popolneža, ki v pravili trenutkih pove prave besede, ki si jih želi slišati vsaka ženska. Njegov pobeg s poroke nima nobene čustvene ali osebnostne podlage in služi le kot zadnje čase v filmih zelo prilju- CID vabi! Razstava V juniju je na ogled razstava Koši v Mestnem parku - zgodba projekta Mladi & mesto Koncert Petek, 13. junija, ob 19.30: koncertni večer glasbenih skupin JUST IN CASE, SNO- WBLIND, KRONIK in NOB (NOTHING OVER BEER). Sobota, 14. junija, ob 20. uri: koncertni večer glasbenih skupin LYCANTHROPE in SPELLBRINGERS. Petek, 20. junija, ob 20. uri: Kitarski večer - nastopili bodo učenci kitare, ki vadijo pri Marku Korošcu in Samu Šalamonu. Spremljali jih bodo basisti, bobnarji in pevci. Vstopnine ni. Počitniški programi za otroke in mlade Počitniški programi za otroke in mlade, ki jih pripravljajo ptujske športne, kulturne, izobraževalne in druge organizacije, bodo objavljeni v brošuri Poletje na Ptuju 2008, ki jo izdaja MO Ptuj. Osnovnošolci in srednješolci v MO Ptuj bodo na šolah pred koncem pouka prejeli še strnjeno informacijo o ponudbi počitniških programov CID Ptuj. Vabljeni k aktivnemu preživljanju prostega časa v družbi vrstnikov! Prostovoljstvo Mlade vabimo k sodelovanju v uličnih delavnicah v vlogi animatorjev. Prijave zbiramo do 18. junija 2008 osebno, po telefonu ali po e-pošti. CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si. CID Ptuj je odprt od ponedeljka do četrtka od 9. do 18. ure, ob petkih od 9. do 23. ure, ob sobotah od 19. do 23. ure, za prireditve, seminarje, delavnice, tečaje, srečanja, zabave .... pa po urniku uporabe prostorov in po dogovoru izven teh terminov. vsak delovni dan od 9. do 18. ure, zunaj tega časa pa po dogovoru. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt. SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC) HRVAŠKI ŠPORTNI ČASOPIS REZULTAT SPLOŠČENJA APELOVA SLIKA, TUDI BLISKOMET NAŠ VELIKI PESNIK (FRANCE) HRVAŠKI HOTEL V SPLITU OVITEK, PAKET KONIČASTO ORODJE ZA PREBADANJE GORA NAD AJDOVŠČINO BOSANSKA FILMSKA IGRALKA NAŠ HOKEJIST (LUKA) EVA ŠTUBELJ MORSKA RIBA AM. PEVEC (BILLY) MESTO V MAKEDONIJI BIVŠI JUGOSL. NOGOMETAŠ (MILJAN) PREVAJALEC ŠKERLJ PERJE PRI REPI HENRIK IBSEN PETER ERŽEN EGIPČANSKI FARAON DEL SEDLA ZA JAHANJE NESKOPLJEN KOZEL GL. MESTO EGIPTA VARSTVENA LISTINA IGRALKA DEREK NAPLOD DEJAN VARL IT. MESTO, ZNANO PO SPORAZUMU LESEN MOSTIČEK NEKATOLIČAN ŽIVALSKI VRT ITALIJANSKI PEVECE (TONY) MINERAL DOMOVINA, OČETNJAVA RIBIŠKA VRVICA POKRAJINA V VIETNAMU GL. MESTO IRSKE GROFIJE KERRY ORIENTALSKA VODNA PIPA BIVŠA JLA SRB. PESNIK (JAN) PRITOK LABE SARTROVA DRAMA SANJARKA, FANTASTKA HRVAŠKA FILMSKA IGRALKA (BOŽIDARKA) ANGL. BOBNAR SLAVKO MLINARIČ OLGA GRACELJ VLADIMIR BULATOVIČ OMAKA (NIŽJE POG.) PRITOK POLJSKE REKE WARTE STARA MAMA, BABICA Ugankarski slovačrek: AMENEMHAT = ime štirih egipčanskih faranov; ČESLA = iužiško-srbski pesnik (Jan, 1840-1915); EOSFORIT = minerai, monokiinski fosfat; JIZERA = desni pritok Labe na Češkem; NER = desni pritok Warte na Poljskem; PARDO = bosanska filmska igralka (Eteia); TASER = znamka električnega paraiizatorja; TRALEE = giavno mesto irske grofije Kerry; ZEKOVIČ = nekdanji jugoslovanski nogometaš (Miijan, 1925-). ■SUJO 'ujeuv 'OAO}9J_ 'iey '-ran 'opjej 'e|9i3 'azis 'A9SSZ '|H 'usasq '>n|oie>j9u 'leujv 'o||s 'ejazjf '3|ao>19z Toao 'q¡A 'VNf '3Jd 'uní 'asi 'e|®jeu 'og 'u9J9S9.y 'ipojsog 'i9UJ0|9Jis '>|9souuje>j '||UJ93 'eujiJ 'jssei 'iJods :ouASJopoA :s)|uezij)| 3) Asesan Zanimivosti Igralka Anne Heche se je ločila Los Angeles, 10. junija (STA) - Zakona igralke Anne Heche s Colemanom Laffoonom je uradno konec, ločitev pa jo je tudi nekaj stala. Sodnik je določil, da mora Hecheova nekdanjemu možu plačati 275.000 dolarjev, vsak mesec pa še 3700 dolarjev za vzdrževanje njunega šestletnega sina Homerja, poroča ameriška tiskovna agencija AP 39-letna Hecheova bo morala poleg tega plačati tudi tri četrt šolnine za Homerjevo šolanje na zasebni šoli. Par se je tudi dogovoril, da si bosta delila stroške za morebitne sinove zunajšolske dejavnosti. Heche-ova in Laffoon sta bila poročena od 1. septembra 2001. 34-letni snemalec je zahtevo za ločitev vložil februarja zaradi"nepremostljivih razlik". Hecheova in Laffoon sta se spoznala med snemanje dokumentarca o ig- ralki Ellen DeGeneres, s katero je bila Hecheova tri leta v zvezi. V Avstriji četrtina ljudi med 18 in 69 letom samskih Dunaj, 10. junija (STA) - Četrtina moških in žensk med 18 in 69 letom starosti v Avstriji je samskih, največje število nevezanih pa je med tistimi, ki še niso dopolnili 30 let, je ugotovitve ankete, ki jo je izvedel avstrijski inštitut za družbene raziskave IFES, povzela avstrijska tiskovna agencija APA. Za samske se je opredelilo 23 odstotkov izmed 1239 vprašanih, je povedala psihologinja Caroline Erb, ki je zaposlena pri naročniku ankete, internetni posredovalni agenciji za pomoč pri iskanju partnerjev Pars-hip.at. "Poleg splošne težnje k indivi-dualizaciji pomembno vlogo igrajo tudi visoke zahteve glede morebitne-gapartnerja in odnosa,"je še dodala Erbova. Ugotovitve držijo za oba spola, saj je brez partnerja oziroma partnerke 24 odstotkov žensk in 22 odstotkov moških. Med samskimi je sicer tudi 22 odstotkov ločenih, 11 odstotkov pa ovdovelih. Z regionalnega vidika je večina samskih v Salzburgu in na Dunaju. Trdnjavo stabilnih odnosov pa predstavljata Gornja Avstrija, kjer je le 15 odstotkov samskih, in Gradiščanska, kjer je samskih 12 odstotkov, še poroča APA. Kako se ogreti na Antarktiki Wellington, 10. junija (STA) - Kako znanstveniki in drugi delavci v ameriškem oporišču McMurdo na Antarktiki preživijo dolge in hladne mesece? Novozelandski časnik The Press je verjetno razkril njihovo skrivnost, ko je objavil novico, da so v bazi nedavno prejeli 16.488 kondomov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Vodja baze Bill Henriksen je sicer za omenjeni časnik pojasnil, da gre za celoletno zalogo in da ne gre za zalogo za 125 ljudi, kolikor jih v oporišču preživi zimske mesece, ko letalski poleti niso možni. V poletnih mesecih je sicer v oporišču okoli 1100 ljudi. "Nekaterim ljudem včasih postane dolgčas, vendar se jih večina kar zna zaposliti," je dodal Henriksen. Jessica Alba rodila prvega otroka Los Angeles, 10. junija (STA) - Ameriška igralka Jessica Alba, ki je bila večkrat izbrana za eno izmed najbolj privlačnih žensk na svetu, je v soboto rodila deklico. To je prvi otrok 27-let-ne igralke in njenega 31-letnega moža Casha Warrena, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Nočem biti hčerina najboljša prijateljica. Želim biti mama," je za neko revijo nedavno povedala Alba. Novopečena starša sta se spoznala med snemanjem filma Fantastični štirje. Zaročila sta se decembra lani, v zakonski jarem pa sta stopila 19. maja letos, še piše dpa. RADIOPTUJ 89,8 °98,2 ° 104,3MHz PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) SOBOTA, 14. junij: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva - Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cen-čič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val). NEDELJA, 15. junij: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Koša-nom. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val). PONEDELJEK, 16. junij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.30 Mala šta- jerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). TOREK, 17. junij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Po-gorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 Oddaja v živo. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.05 AVTO-RADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Kranj). SREDA, 18. junij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Ka-rolino Putarek). 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). ČETRTEK, 19. junij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija - Kako ravnati z azbestom z vami bo novinarka Majda Fridl. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). PETEK, 20. junij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje -anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžajmo iz kraja v kraj. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahber-ger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si Horoskop OVEN Ozavestiti bo potrebno, da se počasi daleč pride. Določene stvari na delovnem mestu se bodo reševale drugače, kot si želite, toda na koncu bo vse dobro. Blesteli boste pri izobraževanju in pri intelektualnih stvareh. V ljubezni vas čaka neka prijetna ponudba in pogovor. Sn BIK Na delovnem mestu boste zavihali rokave In boste zelo učinkoviti. Zdelo se bo, da se bodo stvari odvijale drugače, kot je bilo pričakovati, kar bo vezano na denarno področje. Spremljala vas bo potreba po varnosti in dobili jo boste v ljubezni. Odpravite se tudi na sprehod. DVOJČKA Pričakovati je živahen in komunikativen teden. Spoznali boste vellko novosti In se predajali Igri življenja. Na delovnem mestu vas čaka neka odgovornost in čas je, da postanete mnogo bolj odgovorni. Če ste samski, se boste zapletli v zanimiv pogovor, vezane čaka sreča doma! RAK Poglobili se boste vase in raziskovali svoje notranje občutke. Zvezde bodo v ljubezni na vaši strani, seveda je to tudi igra simbolov in tako je prav, da se spomnite misli iz knjige Mali princ: »Bistvo je očem nevidno, kdor želi videti, mora gledati s srcem.« LEV ■Tj Igra življenja piše svojo pot In rojenice so povsod. Čaka vas poetičen teden In pravzaprav boste spoznali, da niste sami. Tako bo to priložnost, da se poglobite v svet duhovnosti in transformacije. Na delovnem mestu zavzamete pomembno stališče in poželi boste tudi uspeh. DEVICA Na delovnem mestu vas čaka izvrstna priložnosti. Uspešno boste porabili tako svoje znanje in vztrajnost. Prihaja vaših pet minut. Nenazadnje bo poanta časa tudi v tem, da si vzamete čas zase in za tiste stvari, ki vas veselijo. Še posebej živahno bo v ljubezni. TEHTNICA Vaše srce bo polno spominov in hrepenenj. Odlične iztočnice vas čakajo v primeru tujine. Morda se boste že sedaj odpravili na morje ali kako drugače uživali. Igra usode vam bo namenila kar nekaj prijetnosti v ljubezni. Poleg svobode so še druge vrednote. ŠKORPIJON Intenziven in prodoren čas je pred vami. Nekoliko boste skrivnostni In zadržani. Pravilno je, da si svoje notranje občutke tudi zapisujete. Na delovnem mestu se bodo stvari odvijale v vašo korist, čeprav si boste izbrali težjo pot. V ljubezni bo vladala igra strasti. STRELEC Imeli boste ogromno motivacije in delovnih obveznosti. Stvari se bodo odvijale v vašo korist. Pretirana naivnost vam bo škodovala in vendarle se bo vse odvijalo po scenariju konec dober vse dobro. Na finančnem področju boste blesteli kot že dolgo ne. Srečen dan: četrtek. KOZOROG Prihaja čas sprostitve. Ko se boste z nekim navdušenjem preda-jall življenju. Tako se bo dogodilo, da se boste poglobili v svet literature in duhovnosti. Na svoj način kujete srečo v ljubezni, več je bo za samske. Na službenem področju vas bodo klicale delovne obveznosti. VODNAR Sreča se lesketa v majhnih zadevah in življenje boste želeli zajemati z veliko žlico. Na delovnem mestu vas ne čaka nič pretresljivega, res pa je, da rešujete nekaj, kar je vezano na preteklost. Zvezde vam v tem tednu priporočajo, da se poglobite v svet otroške igre. RIBI Reka življenja bo valovito drvela novim dogodivščinam nasproti. Zdelo se bo, da nikjer ne bo tako pestro kot doma. Tam boste imeli voljo in kreativno energijo. Seveda bo k temu v dobršni meri prispeval srčni izvoljenec. Iskre sreče večne v ljubezni se lepo krešejo. Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog S Obiščite naš prenovljen spletni portal www.tednik.si Podjetje Interles uresničuje svoje poslanstvo: "Zagotavljati osebno rast in razvoj zaposlenih ter materialne in nematerialne pogoje za ustvarjalno življenje. Kakovostno opravljeno delo in stanovitno obnašanje v in izven podjetja sta najvišji vrednoti, tako do sodelavcev kot do kupcev in Dos ovnih partner ev. » i Odgovorno iz generacije v generacijo za prihodnost naših otrok! Mag. Ivan Vogrin in David Vogrin KAKOVOST JE PRVA oizvod r^i interles LENART Sloveniji OKNA Mi VRATA SENČILA Mi ZIMSKI VRTOVI Kraigherjeva 19a 2230 Lenart es d.o.o :ei: u2 / 7200 33 :ax: 0217200 34 DANA BESEDA OBVEZUJE 28 Štajerski Reklamna sporočila, zanimivosti petek • 13. junija 2008 Ptuj • 100 let Angele Vodušek Vedno si je želela dočakati sto let 30. maja je sto let dopolnila Angela Vodušek z Mestnega Vrha 65, ki si je vse svoje življenje želela, da bi dočakala sto let. Angeli Vodušek je v imenu MO Ptuj in njenih prebivalcev ob visokem jubileju čestital ptujski župan dr. Štefan Celan. Skupaj z družino je svoj stoti rojstni dan praznovala zadnji dan maja. Svoji občanki je ob 100-letnici čestital tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, prišle pa so tudi predstavnice Karitasa in nadžu-pnik p. Mirko Pihler. Angela Vodušek, ki je vse življenje trdo delala, delo jo je ojeklenilo, si je vedno želela, da bi dočakala sto let. V glavnem je skrbela za dom, delala na kmetiji, nekaj časa pa je bila tudi kuharica pri enem od znanih ptujskih trgovcev, Zavrniku. Na praznični dan se je samo smejala, saj se ji je življenjska želja izpolnila. Zadnjih trinajst let je na invalidskem vozičku. Pri hčerki Angeli, ki vzorno skrbi za svo- Ptuj • Generalka ekipe pred Liverpoolom Se zadnje piljenje Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje in MO Nova Gorica sta lani od 18. do 20. oktobra organizirali 2. dneve zaščite in reševanja, v okviru katerih je potekalo tudi 13. državno preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči civilne zaščite in Rdečega križa. Med desetimi ekipami so se Ptujčani najbolje odrezali. To je za ekipo, ki je z manjšimi spremembami skupaj že deset let - od zaključka vojaščine, že tretje evropsko prvenstvo. Prvo je bilo v Pragi, drugo pa v Salzburgu leta 2004, kjer so se med 26 ekipami uvrstili na odlično sedmo mesto. Ekipa bi lahko bila celo tretja, če prevajalka med potekom ene od situacij ne bi spregovorila; med tekmovanjem namreč ni dovoljeno govoriti, zato so jih diskvalificirali za celo situacijo, je povedala mentorica ekipe Rozika Ojsteršek. Vodja ekipe je Matjaž Anton, njegov namestnik Tomaž Bombek, v njej pa so še Jani Fridl, Milan Kunčič, Boštjan Krajnc, Darko Kuzma in Miran Arnuš. Intenzivnejše priprave so pričeli marca, do aprila so vadili dvakrat tedensko po tri ure, od maja pa trikrat tedensko po tri ure. V tem času so preigrali 160 različnih situacij z več kot 600 različnimi vrstami poškodb. Na generalki ugotovljene napake imajo možnost popraviti oziroma izpili- jo mamo in s katero sta vzpostavili poseben odnos, živi od leta 1990, ko ji je umrl mož Ludvik, ki je bil po poklicu pečar. Ko ne govori, je stisk roke njuna oblika sporazumevanja. Tudi hčerka Angela, poročena Perger, je izbrala življenje na kmetiji, zanjo vedo povedati, da ni dela, ki ga ne bi znala opraviti. V roke vzame pleskarski čopič, če je treba, je keramičarka, tudi pridelava vina je v njenih rokah. P. Mirko Pihler pa še dodaja, da so na Mestnem Vrhu 65 doma tudi odlične mesne dobrote. Zadnji majski dan je bilo v hiši na Mestnem Vrhu 65 živahno že od zgodnjih jutranjih ur, veliko jih je bilo, ki so stoletnici želeli stisniti roko in ji voščiti vse najlepše. Z njo so se veseli vsi domači, imeti stoletnika pri hiši ni dano vsem, zato so takšni trenutki še posebej dragoceni. Še dodatno povežejo družino, ki je že tako stkala pristne vezi. Skupno življenje več generacij pa je vrednota, ki je danes ne zmorejo vsi. Tega se zaveda tudi stoletnica Angela Vo-dušek, ki, če le more, izkaže svojo hvaležnost hčerki Angeli za njeno nesebično ljubezen, skrb in pomoč, prav tako pa tudi vsem domačim. MG različnih situacij V Liverpoolu v Veliki Britaniji bo od 19. do 22. junija evropsko prvenstvo ekip prve pomoči. Iz Slovenije se ga bo udeležila ekipa MO Ptuj 2, ki je bila na lanskem državnem preverjanju najbolje ocenjena. Za ptujsko ekipo je to že tretje evropsko prvenstvo. Najboljše želje so prinesle tudi članice Karitasa in nadžupnik p. Mirko Pihler. ti še na treh vajah do odhoda v Liverpool, kamor odhajajo z optimizmom. Lahko so ponosni na dosedanje uspehe glede na to, da nekatere države udeleženke evropskega prvenstva v preverjanju ekip CZ in Rdečega križa sodelujejo s profesionalnimi ekipami, takšnimi, ki se dnevno srečujejo s situacijami, s katerimi se druge srečujejo le na tekmovanjih. V Liverpool bodo odpotovali 19. junija, vrnili pa se bodo 22. junija. Na evropskem prvenstvu se bodo spopadli z 10 do 14 situacijami na zelo veliki oddaljenosti, ki jih bodo izvajali v času od 8. do 17. oziroma 19. ure. MG Foto: Črtomir Goznik Ekipa, ki potuje v Liverpool Foto: MG Foto: MG Mali oglasi STORITVE IZDELAVA KUHINJ in drugega pohištva po meri. Iveral, mediapan, opla-ščena vrata. Pokličite za izmere in predračun. PAROS INFORMATIKA, d. o. o., Osojnikova c. 21, Ptuj. Tel. 041 681 481. 36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si. IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490. PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933. UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice. SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61 GSM 041 631 571. POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Ploj Janez, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02/755 27 40, GSM: 041/ 612 929. Odškodnine vseh vrst - 5 %; brezplačni pravni nasveti; reševanje vseh pravnih vprašanj vam nudi izkušen pravnik Mičo M. Pešič, s. p. - univ. dipl. pravnik (s pravosodnim izpitom), Slovenja vas 6 b; PE Ptuj, Vodnikova ul. 2; non-stop: 041 418 236. FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204. ^AST^ KROVSKO-KLEPARSKA in TESARSKA dela ter montaža knauf sistema. Pri sanaciji strehe je zelo pomembno pravilno svetovanje, saj strehe ne delamo za kratek rok. Montaža vseh vrst kritin, razen S-metal. Izmeritve in izdelovanje ponudb. Info: Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava. Tel. 041 375 838 ali 02 7 5 5 74 21. KNAUF (stene in stropi). PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037. KMETIJSTVO PRIDELOVALCI SLADKORNE PESE! Hitra izdelava vlog za nepovratna sredstva za kmetijsko mehanizacijo, plačate samo pozitivno rešene vloge! 4 A, d. o. o., 041 689 673. PRODAM hišne mini zajčke, pasme levja griva, z dolgo dlako, cena od 5 do 8 €, odvisno od starosti. Tel. 031 424 952. PRODAM ladijski pod debelin 12, 16 in 20 mm, bruna ter ostali gradbeni les, možna dostava. Tel. 041 331 831. PRODAM večjo količino ječmena na rasti. Tel. 766 02 71. PRODAM kvalitetne okrogle bale iz slame, 350 kg, večje količine. Tel. 041 742 346, Robi. PRODAM traktor IMT 577, letnik 85, enoosno kiper prikolico in traktor Styer, 18 KM. Tel. 041 496 336. KOZE in kozličke burske pasme prodam. Tel. 041 783 224. PRODAM kravo privesnico in telico, obe pripuščeni. Telefon 041 654 047. PRODAM več krav po izbiri. Telefon 040 847 815, po 15. uri. NEPREMIČNINE PRODAM hišo z dvema parcelama, komunalno urejeno. Telefon 041 538 135. ODDAM lokal, 27 m2, v Ptuju, Trsten-jakova 5a. Telefon 051 337 677. PRODAM zazidljivo parcelo in stanovanjsko hišo, v III. gradbeni fazi v Kicarju, zgrajeno leta 2007. Tel. 031 663 672. PRODAM HIŠO z zemljo v Vintarovcih 65. Inf. na GSM 041 711 020 ali 031 641 923. PRODAMO novo montažno hišo na Ptujski Gori, narejeno do 4. gradbene faze z 10 ari zemljišča. Cena po dogovoru. GSM 031 571 730. PRODAM enostanovanjsko hišo v centru Ptuja na idilični lokaciji. Kvalitetno grajena, redno vzdrževana, KTV, možnost priključka na plin, garaža. Vseljiva takoj. Ogled in cena po dogovoru. Tel. 051 360 590. O Nova stanovanja v Lenartu! Vse informacije v agenciji Teranep d.o.o.. Zagrebška c. 40a. RAZNO PRODAM nakladalko SIP 19, puhal-nik in trosilnik za gnoj. Tel. 041 853 236, popoldan po 16. uri. PRODAJAMO BELE PIŠČANCE domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Tel. 713 60 33. PRODAM suha bukova drva, metrska, z dostavo. Tel. 041 312 621. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, prodam. Vzreja nesnic, Tibaut, Babinci 49, Ljutomer. Tel. 582 14 01. NESNICE, rjave, grahaste, črne stare 13 tednov, prodam, 3 €, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71. PRODAM ENOOSNO kiper prikolico Tehnostroj, dobro ohranjeno. Tel. 041 779 755. revijo za sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo • prilogo V junijski reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD. lahko preberete o postopku smartfreš pri skladiščenju jabolk, o boju proti voluharju, o namiznih sortah grozdja, prehranski vrednosti vina ter o nabavi jagodnih sadik, v Vrtninah pa pišemo o eno- ali dvodebelni vzgoji paradižnika. Revija Sad - 19 lat z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si IGD HOLERMUOS, d. o. o. Investicijsko gradbena družba Vrazova ulica 9, 2270 ORMOŽ Smo hitro rastoče podjetje, ki se ukvarja z gradbeništvom in investicijami. Če ste pripravljeni sprejeti izziv v dinamičnem delovnem okolju, Vas vabimo, da se nam pridružite. 1. VODJA GRADBIŠČA (m/ž) Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, nastop dela je možen takoj. Pogoji: • najmanj V. VI. ali VII. stopnja strokovne izobrazbe gradbene smeri • strokovni izpit iz gradbene stroke • najmanj 3 leta delovnih izkušenj na področju gradbeništva • obvladanje dela z računalnikom v okolju Word in Excel • sposobnost za delo v timu, organizatorske in vodstvene sposobnosti • B-kategorija vozniškega izpita • pogajalske, organizacijske in komunikacijske sposobnosti 2. GRADBENI DELOVODJA Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, nastop dela je možen takoj. Pogoji: • najmanj V. stopnja strokovne izobrazbe gradbene smeri • najmanj 3 leta delovnih izkušenj na področju gradbeništva • sposobnost vodenja delovnih skupin • sposobnost za delo v timu • obvladovanje vodenja gradbiščne dokumentacije • komunikativnost pri delu s strankami in sodelavci • B-kategorija vozniškega izpita 3. KV DELAVEC (ZIDAR, TESAR, ŽELEZOKRIVEC, PRIUČEN ZIDAR) Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas dve leti, nastop dela je možen takoj. Pogoji: • najmanj III. stopnja izobrazbe (zidar, tesar, železokrivec, priučen zidar) • najmanj 1 leto delovnih izkušenj na področju gradbeništva • zdravstvena sposobnost za gradbena dela in delo na višini • sposobnost za delo v timu oziroma skupini • B-kategorija vozniškega izpita Pisne prijave z življenjepisom, opisom delovnih izkušenj ter dokazila o izpolnjevanju pogojev sprejemamo do 24. 6. 2008 na zgornji naslov. Prireditvenik Petek, 13. junij 12.00 18.00 19.30 19.30 Slovenska Bistrica, viteška dvorana, županjina petica Cirkovce, v športni dvorani, prireditev ob 10-letnici vrtca Kidričevo, predstava Z igro, plesom in glasbo po svetu Ptuj, dvorana gimnazije, 12. koncert ženskega pevskega zbora Vrtec Ptuj, gosti večera Oktet Vrelec iz Rimskih Toplic Maribor, SNG, drama, Nosorogi, StaDvo, za izven Ptuj, CID, koncertni večer glasbenih skupin Justin Case, Snowblind, Kronik in NOB Ptuj, CID, dnevni center, namizni tenis, pikado, družabne igre, poslušanje glasbe, prostor za druženje in učenje, vsak dan po pouku Sobota, 14. junij 9.00 Videm, zbiranje pred občinsko stavbo, pohod v počastitev praznika občine Videm 10.00 Hardek, športna dvorana, 13. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla 2008 11.00 Ptuj, na gradu, V. grajski vinski praznik 16.00 Bistrica ob Dravi, Dom kulture, 10. srečanje starejših folklornikov - Veterani - Ko plešem jaz z mojo 16.00 Ptuj, prostori Kinološkega društva Ptuj, 14. pomladna vetrnica 17.00 Gerečja vas, pri Zajškovi kapeli in vaškem zvoniku, vabljene vse vaščanke in vaščani na mašno slovesnost ob prazniku patrona Alojza 17.00 Miklavž pri Ormožu, dnevno-nočni turnir v malem nogometu, ob 44. krajevnem prazniku krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu 17.30 Dornava, prireditev ob 13. občinskem prazniku, 11. dan gasilcev GZO Dornava in predaja gasilskega vozila GVC 16/25 18.00 Podvinci, nogometni stadion, velika vrtna veselica z ansamblom Gašperji in Brigito Šuler 19.00 Videm, v občinski dvorani, Tamburaški orkester KD Franceta Prešerna Videm vas vabi na Letni koncert z gosti, gostje koncerta Duo Deux copains 20.00 Podlehnik, v cerkvi Device Marije, koncert vokalne skupina Kantilena in Marko Feguš tenor, organizira KD Podlehnik 20.00 Velika Nedelja, pred gradom, komedija Korenčkovi, avtorja Antona Žumbarja 20.00 Središče ob Dravi, koncert vokalne skupine Jua - Slovenska Bistrica, Mednarodno srečanje starodobnikov - Hajdoše, kartodrom, 3 dirka za državno prvenstvo Nedelja, 15. junij 11.30 14.00 15.00 15.00 15.00 16.00 18.00 18.00 20.00 21.00 Miklavž pri Ormožu, dvorana zadružnega doma, Dan kulinarike - kulinarična razstava Miklavž pri Ormožu, tekmovanje koscev v košnji trave Pongerce, pred vaškim domom, kmečke igre in tekmovanje v kuhanju golaža ter razstava starih traktorjev Videm, zbiranje pred občino, pohod po Srakačevi poti, za pogostitev in zabavo bodo poskrbele članice dramske sekcije z Babje kmetije Krčevina Pri Vurberku 138/a, v zeleni Mohorkovi grabi, glasbeno-pravljična prireditev Glasbene dejavnosti Decima Ptuj Spodnja Polskava, 31. regijsko srečanje godb na pihala Bistrica ob Dravi, dom kulture, 10. srečanje starejših folklornikov - Veterani - Ko plešem jaz z mojo Markovci, večnamenska dvorana, 2 pomladni koncert, Tam, kjer sem doma, Komorni zbor Kor ob spremljavi simfoničnega orkestra, dirigent Daniel Tement Ptuj, dvorana Glasbene šole Karol Pahor, nastop tekmovalcev Glasbene šole Karol Pahor Ptuj in zasebne Glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Velika Nedelja, pred gradom, komedija Korenčkovi, avtorja Antona Žumbarja Ormož, grajsko dvorišče, slavnostni koncert ženskega pevskega zbora Okarina ob 15. letnici zbora KLAVIRSKO harmoniko Hohner Atlantic ter Hohner 96- in 72-basno, ugodno prodam. Tel. 041 733 973. UGODNO prodam spalnico, cena po dogovoru. Tel. 051 637 015. PRODAM plastični čoln s prikolico, motor Jamaha 30 KM, štirje sedeži, volan ter oprema, cena 1000 evrov. Telefon 766 80 81. # DOM-STANOVANJE SODOBNI apartmaji v najem, Vir pri Zadru, 20 m do obale, plaža peščena in kamnita, terasa, parkirišče, TV, žar. Informacije in rezervacije na tel. 0038 599 215 60 72, 003 853 356 30 91. ODDAM APARTMA v Gajacu pri No-valji, ob morju. Tel. 755 00 41. ASFALTIRANJE WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711 E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Ponedeljek, 16. junij 9.00 Ormož, v avli gimnazije, otvoritev likovne razstave dijakov Gimnazije Ormož 18.00 Ptuj, dvorišče Prešernove 17, predstavitev nove pesniške zbirke za otroke in per-formansa za otroke Pesniška hiša, organizira umetniško društvo Stara steklarska Ptuj TV TV Ptuj Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Obisk delegatov EU s partnerji na Ptuju predstavnike manjšin Zahodnega Balkana sprejel ptujski župan. Stanovalci Ptuja si želijo drugačno bolj prijaznejšo mesto. Predstavnice Skupnosti vrtcev Slovenije na sprejemu pri Ptujskem županu. Zakaj umirajo čebele, smo iskali odgovor pri največjem slovenskem čebelarju Janku Pislaku. Dokumentarni film Pislakove gospodične. Poletna bralna terasa z gostom Tonetom Partljičem. Svečana otvoritev kavarne CID. Po petdesetih letih srečanje nekdanje ptujske nogometne elite. Tradicionalna košnja na grajskem hribu. Dokumentarni film Fenomen Bruno Groning. Po sledeh čudodelnega zdravljenja. Srečanje prijateljev petja in glasbe v Cirkovcah. Kino Ptuj 13., 14. in 15. junij, ob 19.00 in 21.10: Indiana Jones in kraljestvo kristalne lobanje - akcijska pustolovščina. « C »J = m KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10. PODARIMO PSIČKE, mlade, male rasti. Tel. 764 75 31. -I J -J- n vj-J j J J UUJ _Li_Li J NA GRAJSKEM DVORIŠČU V ORMOŽU sobota, 14. junij ob 19.00 GRAJSKO DVORIŠČE ORMOŽ 13. TEKMOVANJE GODB V ZABAVNEM PROGRAMU ZA POKAL VINKA ŠTRUCLA 2008 brezplačne vstopnice nedelja, 15. junij ob 20.00 GRAJSKO DVORIŠČE JUBILEJNI KONCERT ŽENSKI PEVSKI ZBOR OKARINA in VOKALNA SKUPINA SIJAJ - VINSKA GORA brezplačne vstopnice torek, 17. junij ob 19.00 GRAJSKI VRT VESNA REČNIK ŠIŠKO: SPROSTITVENA GLASBENA DELAVNICA ZA OTROKE Z GONGI IN MANJ NAVADNIMI GLASBILI brezplačne vstopnice sreda, 18. junij ob 21.00 GRAJSKO DVORIŠČE STAN D UP KOMEDIJA "RETROSPEKTA" vstopnina 5 € četrtek, 19. junij ob 21.00 GRAJSKO DVORIŠČE SPET TRTE SO RODILE PREDSTA VTTEV KNJIGE FOTOGRAFIJ CIRILA AMBROŽA brezplačne vstopnice petek, 20. junij ob 21.00 GRAJSKO DVORIŠČE VLADO KRESLIN IN MALI BOGOVI vstopnina 10 € sobota, 21. junij ob 21.00 GRAJSKO DVORIŠČE KONCERT SKLADATELJA LOJZETA KRAJNCANA Z ORKESTROM SNG MARIBOR IN ODLIČNIMI SOLISTI vstopnina 10 € nedelja, 22. junij ob 19.00 GRAJSKI VRT MINI TEATER -ZAVOD ZOFKA: TARCISIA GALBIAT7: RIBA RACA RAK brezplačne vstopnice nedelja, 22. junij ob 20.00 GRAJSKO DVORIŠČE V NAROČJE POLETJA GLASBENI VEČER GIMNAZIJE ORMOŽ brezplačne vstopnice ponedeljek, 23. junij ob 19.00 Hum pri Ormožu KRES IN MAŠA ZA DOMOVINO torek, 24. junij ob 18.00 GRAD ORMOŽ OTVORITEV RAZSTAVE ORMOŽ V VOJNI ZA SLOVENIJO torek, 24. junij ob 19.00 GRAJSKO DVORIŠČE OSREDNJA OBČINSKA PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI torek, 24. junij ob 21.00 Kerenčičev trg, Ormož 5. ORMOŠKI NOČNI ULIČNI TEK CENTER RABLJENIH VOZIL Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj, tel.: 02/ 788 13 81 www.avtohisa-hvalec.si Opel. Nove ideje, boljši avtomobili. MODEL LETNIK CENA KM 1 (UMA PEUGEOT 206 1,4 2001 3.900 90.600 NE RENAULT MEGANE BREAK 1.9 DTI 2001 4.500 220.000 DA OPEL CORSA 5V 1.2 2006 8.100 19.000 DA OPEL ASTRA K. 2.0 DTH 2002 6.700 133.200 DA FORD FIESTA 3V 1.3 1999 1.900 130.400 NE CHEVROLETAVE0 3 V 1.2 2006 7.400 16.000 DA PEUGEOT 206 CABRIO 1.6 2002 7.900 85.600 NE PEUGEOT 307 5V 1.6 2005 9.700 88.700 DA FORD FOCUS K. 1.6 2005 10.500 145.000 DA RENAULT CLIO 5V 1.5 2004 4.500 110.000 NE FORD FOCUS K. 1.6 2005 9.900 148.841 DA VW PASSAT KARAVAN 1.9 TDI 2004 11.700 152.825 DA RENAULT MEGANE 5V 1.5 DCI 2005 8.200 143.789 DA OPEL CORSA 5V 1.2 2006 7.700 60.000 DA OPEL ASTRA 5V 1.4 2000 2.890 100.000 DA UGODNI PLAČILNI IN KREDITNI POGOJI (že z osebno izkaznico brez pologa). Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/471 03 53, Gsm: 040 221 921 www.avtocenter-brezje.si GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA LETNIK CENA», OPREMA BARVA ALFA ROME01471.9 JTDM 2006 14.990 KUMA RDEČA BMW SERUA 3 COUPE : 330 CD 2005 22.990 AVT. KLIMA KOV. SREBRNA BMW SERIJA 3:318 D 2003 12.490 AVT. KLIMA KOV. ČRNA BMW SERUA 5:525 D 2005 24.990 AVT. KLIMA CITROEN M 1.1 2002 6.690 KUMA S. MODRA CITROEN XANT1A2.01GV 1998 2.490 KUMA T. KOV. ZELENA CITROEN XSARA PICASSO 2.0 HDI 2004 9.490 AVT. KLIMA FIAT PUNTO GRANDE 1.2 2888 7.690 KUMA S. KOV. MODRA MERCEDES RAZ.E270 COI 2882 16.990 AVT. KLIMA PEUGEOT 2061.4 2888 4.490 KUMA T. MODRA ŠKODA FABIA 1.4 2885 6.990 KUMA KOV. SREBRNA SPRINT CHOPER RAPTOR 2888 1.999 NOVO ČRNA SPRINT FVISION125 CCM 2888 1.199 NOVO SPRINT EXSACTLY50 2888 1.099 NOVO BELA SPRINT FILLYR49 CCM 2888 849 NOVO Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE! Prodaja vozil Znamka Letnik Cen£?« Oprema Barva TOYOTA COROLLA COMB11,6 2003 7.900,00 PRVI LAST. KOV. SV. MODRA TOYOTA YARIS 1,3 WT-iRnB 2005 7.300,00 PRVI LAST. KOV. SIVA FORD FOCUS 1,6 TDCi 2005 9.900,00 SERV. KNJIGA KOV. B0RD0 FORD FIESTA 1,3 1998 1.770,00 SERV. KNJIGA RDEČA RENAULT TWING01,2 2004 5.270,00 KLIMA KOV. ČRNA CHEVROLET TACUMA1,616V 2005 7.900,00 PRVI UST. KOV. SREBRNA R KARAVAN LAGUNA 2,2 DCI GRAND. 2003 8.700,00 AVT. DEU. KLIMA KOV. SREBRNA MERCEDES C 220 CDI KARAVAN 2001 10.550,00 AVT. KLIMA KOV. ČRNA PEUGEOT 2061,4 HDI 2004 6.560,00 KLIMA BELA VOLKSWAGEN POL01,212V 2002 6.150,00 KLIMA RDEČA RENAULT TWING01,2 1995 1.780,00 DCZ KOV. VIOLA RENAULT CLI01,4 RT 1994 1.250,00 SERVO KOV. B. RDEČA PEUGEOT 2061,4 i 1999 3.970,00 PRVI LAST. KOV. SREBRNA FIAT BRAV01,412V SX 1996 1.920,00 SERVO VOLAN KOV. ZELENA SUZUKI SWIFT 1,3 GX 1996 1.190,00 RADIO CD BELA VW POL01,0 COMFORTLINE 2001 4.480,00 PRVI LAST. BELA RENAULT LAGUNA 1,8 RT LIMUZINA 1995 2.250,00 AVT. KLIMA KOV. SREBRNA PEUGEOT 2061,11 2000 3.490,00 SERVO KOV. B. RDEČA RENAULT CLI01,5 DCI EXTREME 2004 6.290,00 PRVI LAST. KOV. MODER PEUGEOT P 2061,4 HDI 2003 6.160,00 PRVI LAST KOV. ZELENA ŠKODA FABIA 1,4 MPI 2003 5.500,00 PRVI LAST. KOV.MODRA RENAULT CLI01,4 RT 1996 1.790,00 SERVO VOLAN BELA OPEL LIMUZINA ASTRA 1,7 TD CLUB 1999 4.740,00 SERVO KOV. SREBRNA PEUGEOT 3061,4 XN 1996 1.760,00 REDNO SERV. KOV. ZLATA SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACUA dr. dent. med. Zvonko Nolesberg Trajanov» 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 6710 ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH možnost obročnega odplačila ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka Antonoviča v Kraplni, M. Gubca 49, ordinlra vsak dan po dogovoru. Vse Informacije po o. 0038549 372-605 KREDITI D010 LET za vse zaposlene, tudi za določen čas, in upokojence, do 50 % obremenitve, stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila In leasingi. Možnost odplačila na položnice. Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560. KREDITI do 30 LET - mobilno bančništvo - • POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI - tudi za dohodka nižja od 400 EUR - poplačamo vam stare kredita STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI SVETOVANJE na : 051 804 324 INOVATIVA, MIlani Prapotnkm.p, Pivko« ulico 18/n, 2250 PTUJ B VINSKI IN HIPOTEKARNI | mn UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE, RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI. Telefon: 02 461 24 58 GSM: 031 801 282,051 624 950 E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.o.o, Zagrebška 20, Maribor Razpored dežurstev zobozdravnikov Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Stanko Šale, dr.dent.med. v ZD Ptuj PIMihliMJiHiHIII: C 02/2280110 SoliS d.< Razlagova 24, Maribor 3 Ponudba rabljenih vozil Znamka MERCEDES C 220 CDI FORD M0NDE0 1.8 RENAULT SCENIC 1,9 DCI ALFA ROMEO 156 1,8 TS SHARAN 1,9 TDI DAEWOO NUBIRA WAGON 2,0 RENAULT 5 FVE ŠKODA FABIA COMB11,4 TDI FIAT SCUDO 1,9 JTD FIAT STILO 1,9 JTD FIAT PUNTO 1,2 RENAULT MASTER DCI 80 FURGON CITROEN JUMPER 2,2 HDI FURGON CITOREN XSARA COUPE 1,4 3V FIAT STILO 1,9 JTD MULHWAGON FIAT STILO MULTIWAGON 1.9 JTD FIAT STILO MULTIWAGON 1,9 JTD Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000 Barva Letnik Cena. ÍEBRNA RDEČA BELA BELA BELA BELA TEMNO SIVA MODRA 1999 1996 2007 2003 2003 2000 2005 2002 1999 2005 2004 2004 21.990 1.490 9.990 Ü.990 1.290 2.690 490 11.000 8.990 7.590 2.890 11.590 8.990 2.690 7.990 7.990 7.490 GUME KUMHO -35% SERVIS IN PRODAJA VOZIL, KLEPARSKA DELAVNICA petovi%vto Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si PONUDBA RABLJENIH VOZIL MODEL LETNIK CENA KM BARVA AUDI A3 SPDRTBACK 1.9TDI 2005 16.200 130.350 GRAFITNA VW PASSAT 1.9 DCI COMFORT-LINE 2004 12.700 89.148 ČRNA VW PASSAT 2.0 GL 1996 1.750 180.060 MODRA VW PASSAT 2.0 AVTDMATIK 1999 4.250 185.060 SREBRNA PEUGEOT 407 1.6HDI 2006 12.900 150.020 SREBRNA RE LAGUNA 2.0/16V PRIV.AVT. 2004 9.500 78.590 SREBRNA RELAGUNA 20/1BVTURBD E. 2007 16.350 16.500 B0RD0 RDEČA RE CLIO 1.2/126V DYNA 2007 6.000 0-15.000 ČRNA □PELVECTRA 1.9CDT1 2005 12.600 140.886 RE CLIO 1.2/16V EXTREME 2005 6.750 66.000 ČRNA RE MEGANE 1.9 DCI PRIVILEGE 2004 6.800 161.111 SREBRNA RE MEGANE 1.5 DCI EXPRESS. 5 VRAT 2005 6.500 103.667 BELA RE MEGANE 1.5 UCI/BO KM EXPRESS 2005 9.400 117.434 MODRA CITROEN PICASSO 2.0HDI 2003 5.500 90.500-190.000 BELA Velika izbira motorjev in skuterjev! Ptujska c. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662. avto.miklavz@email.si www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA« OPR. BARVA ALFA ROMEO1.9147 JTD 2005 10.690,00 NAVIGACIJA KOV. SIVA AUDIA41.9 TDI KARAVAN 2002 11.590,00 AVT. KUMA SREBRN CHEVROLET KALDS 1.2 2004 5.000,00 KUMA KOV. SIVA FIAT PUNT01.3 JTD 2006 9.590,00 KUMA KOV. ČRNA FIAT ULYSSE 2.0 JTD 2002 9.980,00 AVT. KUMA KOV. SV. MODRA HYUNDAI SANTA FE 2.2 GRDI 2006 25.300.00 AVT. KUMA KOV. ČRNA MITSUBISHI SPACESTAR 1.3 GLI 1999 3.890,00 KUMA MODRA OPEL ASTRA 2.2 DTI 2005 14.500,00 P4XAIRBAG KOV. SIVA PEUGEOT 2061.1 2001 3.790,00 AIR BAG SREBRN RENAULT TVVING01.2 2003 5.450,00 KUMA KOV. M. SIVA RENAULT MEGANE 1.5 DCI 2005 8.990,00 AVT. KUMA MODRA RENAULT LAGUNA 1.9 DCI 2000 5.980,00 NAVIGACIJA KOV. SV. MODRA RENAULT MASTER 2.2 DCI 2004 9.700,00 KUMA BELA RENAULT SCENIC 1.9 DO 2006 12.580,00 AVT. KUMA KOV. SREBRN VVVT0URAN 1.9 TDI 2006 15.600,00 NAVIGACIJA KOV. SREBRN VW GOLF IV 1.4 1998 3.850,00 2XAIRBAG KOV. MODER VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN 1999 6.250,00 AVT. KUMA RDEČA PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com ROLETE, SENČILA ABA IPTU J| PVC OKNA, VRATA Smer Grajena ' Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. âtuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251 Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo! Na zalogi preko 40 vozil. UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASK0 ZAVAROVANJA ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASK0 IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si PONUDBA RABLJENIH VOZIL Znamka Letnik Cena Oprema Barva PEUGEOT 2061.4 RENAULT CLIO 1.2 VW POLO 1.2 AUDI A31.9 TDI VW P0L01.0. VW POLO 1.2 CITROEN BERLINGO 2.0 HDI AUDI A41.9 TDI KARAVAN VW SHARAN 1.9 TDI VW GOLF 1.9 TDIKARAVAN VW GOLF 1.9 TDI OPEL CORSA 1.7 D OPEL MERIVA 1.61LASTNIK PEUGEOT 3071.61 LASTNIK PEUGEOT 3071.6 HDI RENAULT TRAFIC 1.9 DCI AUDI A31.9 TDI VW TRANSPORTER 1.9TDI VW PASSAT 1.6 RENAULT LAGUNA 1.6 OPEL MERIVA 1.61 LASTNIK AUDI A3 2.0 TDI CITROEN C31.4 PEUGEOT 3071.6 VW PASSAT 1.9T VW T0URAN1.9T AUDI A3 2.0. TDI S-LINE OPEL ZAHRA 1.9 TDCI RENAULT LAGUNA 1.9 DCI VW POLO 1.2 9 TDI 1.9 TDI b 2003 6.750 AVT. KLIMA KOV. MODRA 2002 5.120 KLIMANOVMODEL MODRA 2002 6.400 KLIMA KOV. SREBRNA 2003 10.550 AVT. KLIMA KOV. ČRNA 2001 4.700 KLIMA KOV. SREBRNA 2002 6.890 KLIMA KOV. SREBRNA 2004 8.390 KLIMA KOV. SREBRNA 2004 13.990 KLIMA KOV. SREBRNA 2003 12.290 AVT. KLIMA KOV. SREBRNA 2001 7.890 AVT. KLIMA KOV. SREBRNA 2002 7.990 KLIMA KOV. SREBRNA 2002 5.890 KLIMA ČRNA 2004 7.990 KLIMA KOV. SREBRNA 2001 6.990 AVT. KLIMA KOV. SREBRNA 2005 9.750 KLIMA BELA 2006 16.900 KLIMA BELA 2001 9.850 KLIMA, KOV. SREBRNA 2004 15.900 KLIMA BELA 1999 4.990 KLIMA KOV.MODRA 2002 7.890 KLIMA KOV. SREBRNA 2004 7.890 KLIMA KOV.MODRA 2003 13.490 AVT. KLIMA KOV. RUMENA 2003 6.590 KLIMA KOV. SIVA 2001 6.900 KLIMA KOV. SREBRNA 2005 16.990 KLIMA KOV. SIVA 2004 13.900 KLIMA KOV. ČRNA 2004 14.900 KLIMA ALU PLATIŠČA KOV. ČRNA 2006 16.500 AVT. KLIMA KOV. SREBRNA 2005 11.550 VSA OPREMA KOV. SREBRNA 2002 6.800 KLIMA RDEČA GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST) VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO! NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL! Na podlagi določil 53. člena Zakona o javnih financah (Ur. l. RS št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02, 110/02), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Ur. l. RS št. 13/2006) in Sklepa župana št. 410/2006-42 z dne 5. 7. 2006 Občina Markovci objavlja javni razpis za izbor kulturnih projektov - oprema kulturnih društev na območju Občine Markovci v letu 2008 1. Predmet razpisa je izbor kulturnih projektov za opremo kulturnih društev na območju občine Markovci za leto 2008 2. Pogoji za sodelovanje na razpisu: Na razpis se lahko prijavijo društva, registrirana za kulturno dejavnost s sedežem v občini Markovci - projekt mora imeti jasno konstrukcijo financiranja investicijske opreme ter zagotovljene vire financiranja - projekt mora biti končan v letu 2008. 3. Upravičeni stroški sofinanciranja so: - stroški nabave opreme društvenih prostorov (pohištvo ...), - stroški nabave enotnih oblačil in obuval za društvene potrebe, - stroški nabave glasbenih inštrumentov. Do dodelitve proračunskih sredstev po tem razpisu ni upravičen prijavitelj, ki so mu za isti namen že odobrena sredstva iz drugih postavk proračuna občine Markovci v tekočem proračunskem letu. 4.Vrednost razpoložljivih sredstev je 11.058,25 EUR na proračunski postavki 1803501 Oprema kulturnih društev. Posamezni projekti bodo glede na razpoložljiva sredstva sofinancirani do največ 50 %. 5. Rok izvedbe: dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2008 v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna. Zadnji zahtevek za koriščenje sredstev mora biti vložen do 30. 11. 2008. Zaključno poročilo nabave mora biti oddano najkasneje do 20. 12. 2008. 6.Vsebina prijave: prijava mora biti napisana izključno na obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge oziroma dokazila, ki so navedena v razpisnem obrazcu.. Tako izpolnjena prijava bo obravnavana kot popolna. Nepopolnih prijav komisija ne bo obravnavala. V kolikor prijavitelj prijavlja več programov, mora za vsak posamezni program izpolniti ločeni obrazec. 7. Rok za oddajo prijav in način oddaje: rok za oddajo prijav je do 15. julija 2008. Vlogo za sofinanciranje oddajte na zahtevanem obrazcu in z vsemi prilogami v sprejemni pisarni Občine Markovci ali oddajte na pošti kot priporočeno pošiljko na naslov: Občina Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci, z oznako: Ne odpiraj - prijava na razpis za izbor kulturnih projektov 2008. 8. Postopek obravnave vlog: razpisna komisija bo odprla pravočasno poslane prijave in ugotovila, ali prijave izpolnjujejo razpisne pogoje. Nepopolnih ali prepoznih vlog komisija ne bo obravnavala. 9. Merila in število točk, ki jih je možno doseči ob dodelitvi razpisanih sredstev: - delež lastnih sredstev 1-3 točke a) najmanj 50 % 1 točka b) najmanj 60 % 2 točki c) najmanj 70 % 3 točke - množičnost števila nastopajočih 1-3 točke a) do 10 nastopajočih 1 točka b) od 11 do 30 nastopajočih 2 točki c) nad 30 nastopajočih 3 točke - potrebnost »uniformiranosti« nastopajočih 1-3 a) vaški pevci 1 točka b) pevski zbori 2 točki c) skupine, ki predstavljajo etnološko izročilo, skupine godbenikov in drugi 3 točke - nadomestilo dotrajane opreme 1 točka Skupno je možno doseči 10 točk. 10. Izid razpisa: o izidu razpisa bodo prijavitelji pisno obveščeni najkasneje v dveh tednih od roka za oddajo prijav. Z izbranimi prijavitelji bodo sklenjene pogodbe, v katerih bodo opredeljene medsebojne pravice in obveznosti. 11. Kraj in čas, kjer lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo: razpisno dokumentacijo lahko dvignete v sprejemni pisarni Občine Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci in na spletni strani Občine Markovci www.markovci.si od dneva te objave do izteka prijavnega roka. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na sedežu Občine Markovci, tel. 788-88-80. Številka: 430-0034/2007 Datum: 10. 6. 2008 Franc Kekec, župan občine Markovci SPORED ODDAJ PETEK 13.6. 8.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 KUHAJM0 SKUPAJ - kuharska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 22.00 Sedmo platno SOBOTA 14.B. 8.00 Zaključni koncert OŠ Markovci 9.00 Sedmo Platno 10.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 12.00 VIDE0 TOP 10 odd. 13.00 SUPER HITI odd. 14.00 SIP lestvica-odd. 17.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Obhajilo v Markovclh NEDELJA 15.6. 8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Oddaja Občine Hajdina 10.00 Kuhajmo skupaj - kuharska oddaja 11.00 Ljudski pevci DU Videm 13.00 Obhq|llo v Dornavl 15.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 Kronika Občine Destrnlk PONEDELJEK 18.8. 8.00 Oddaja iz občine Videm 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Ljudski pevci DU Videm 19.15 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 20.00 Obhajilo v Markovclh V SPOMIN 15. junija mineva eno leto, odkar si nas za vedno zapustila, naša draga žena, mama, babica in prababica Marija Klinc IZ CIRKULAN 17 Zahvaljujemo se vsem, ki se ustavite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in nosite cvetje. Vsi njeni Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal. SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na dan pred enim letom, ko smo te za vedno izgubili, naš dragi mož, oče in dedi Janez Pihler IZ GOMILŠAKOVE UL. 15 1935 - 2007 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zaživijo. SPOMIN Jožefa Plajnšek IZ LANCOVE VASI 42 15. junija minevajo 3 leta, odkar te ni več med nami. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižgete svečko in se je spominjate. Vsi njeni V naših srcih si se vpisal, čas ne bo te nikoli izbrisal, pa čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. V SPOMIN Ivan Bratuša IZ KORENJAKA Mineva 2 leti žalosti. Žalujoča žena in otroci REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA PTUJ OBVESTILO Zaradi povečanega števila potekov osebnih izkaznic in potnih listin kakor tudi povečanega števila vlog za osebne izkaznice in potne listine v obdobju od junija do septembra obveščamo vse, ki bi se radi izognili čakanju pred okenci na sedežu Upravne enote Ptuj, da si lahko osebno izkaznico in potni list uredijo na vseh Krajevnih uradih na območju upravne enote Ptuj, in sicer na: Krajevnem uradu Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Podlehnik, Trnovska vas, Videm pri Ptuju, Vitomarci, Zavrč in Žetale. Ob dnevih, ko so vrste strank najdaljše, poslujejo naslednji krajevni uradi: v ponedeljek: - Krajevni urad Dornava v času od 8. do 12 ure, - Krajevni uradi Gorišnica, Kidričevo, Majšperk, Markovci in Videm pri Ptuju pa v času od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure, v sredo: - Krajevni urad Dornava v času od 8. do 12 ure, - Krajevni uradi Destrnik, Gorišnica, Kidričevo, Majšperk, Markovci in Videm pri Ptuju pa v času od 8. do 12. ure in od 13. do 18. ure. v petek: - Krajevni urad Cirkulane v času od 8. do 12. ure, - Krajevni uradi Destrnik, Gorišnica, Kidričevo, Majšperk, Markovci in Videm pri Ptuju pa v času od 8. do 13. ure. Mag. Metod Grah, načelnik ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice Marije Anželj IZ SLAVŠINE 31 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali za sv. maše, cvetje, sveče ter nam izrekali sožalje. Posebna zahvala g. župniku za opravljen obred, govornikoma g. Zvonku in ge. Frančiški za ganljive besede slovesa, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, društvu gospodinj, ki ste našo mamo spremljale v tako velikem številu. Hvala zastavonošema in godbeniku za odigrano Ave Marijo. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: hčerke Milika, Micika in Anica ter sinovi Martin, Janko in Lojze z družinami ter 23 vnukov in 23 pravnukov Odhoda najdražjih ni moč preboleti, v sebi resnice ne da se verjeti. Se ko resnica ti v dlani leži, jo ves čas zanikaš, ker bridko boli. ZAHVALA 9. junija je minilo mesec dni, ko nas je v 77. letu tiho in brez slovesa zapustila naša ljuba mama, sestra, babica, prababica Anica Krajnc Z ZAGREBŠKE C. 104, PTUJ Ne solze, ne bolečina in ne žalost te niso zbudili, ostala je le velika praznina. Hvala vsem, ki ji poklonite trenutek in se ustavite ob njenem grobu. Žalujoči: mož Franc, sin Franci, hčerki Danica in Martina z družinami, brata Franci in Polde, sestra Marija, posebej vnuki in pravnuk in ostali žalujoči Rad si imel ljudi okrog sebe, jih razveseljeval in spoštoval, sovraštva in zlobe nisi poznal. To, da ni besed več tvojih, ni več stiska tvojih rok, ostal je nate spomin, a ob spominu trpek jok. SPOMIN Franc Beranič 13. 4. 1945 t 12. 6. 2002 IZ APAČ 211, LOVRENC NA DR. POLJU Mučno in žalostno mineva šest let, ko smo ostali brez tebe, tvoje ljubezni, topline in dobrote. Hvala vsem, ki pot vas vodi tja, kjer njegov dom rože zdaj krasijo in svečke mu v spomin gorijo. Vedno s teboj najdražji ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, dedka, pradedka in tasta Franca Rogina Z RIBIŠKE POTI 1 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče. Hvala pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj, pevcem za odpete pesmi, zastavonošema in godbeniku za odigrano Tišino. Hvala duhovniku g. Vidoviču za opravljen cerkveni obred in sveto mašo. Vsem še enkrat hvala. Posebna hvala ge. Mariji Cvetko za besede slovesa. Žalujoči: vsi njegovi Ptuj • Počitnice in varnost najmlajših Otroci žal nimajo vgrajenih zavor ... »Šola skoraj bo zaprta, čez poletje vsak od nas bo veselo kolovratil skoz veseli prosti čas.« Zagotovo se še kdo med vami spominja verzov predpočitniške pesmi iz svojih šolskih dni. Sicer pa se šolsko leto dejansko bliža koncu, dnevi postajajo vse bolj vroči in daljši, vrvež iz šolskih klopi pa se bo kmalu preselil na naše ulice in ceste. Zagotovo vas kot skrbne starše, dedke in babice ter strice in tete že zanima, kako so se na varnost šolarjev v času počitnic pripravili v republiškem in občinskem merilu tisti, ki so za to prvi poklicani in odgovorni. O tem smo se pogovarjali s predsednikom Republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mag. Bojanom Žlendrom ter s predsednikom Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mestne občine Ptuj Francem Kozelom. Priprave na to, da bodo počitnice zares brez skrbi in predvsem varne, mag. Bojan Žlen-der v državnem merilu ugodno ocenjuje: »Počitniški čas je za otroke posebej nevaren, saj vsi vemo, da otroci niso v šoli, ampak doma, v glavnem prosti in brez skrbi, pa tudi, da se običajno ne zadržujejo na varnih površinah. Tako na republiškem kot v občinskih svetih smo pripravili program aktivnosti, ki ga počasi že pričenjamo izvajati. V prvi vrsti so to opozorila javnosti, saj prek medijev na več načinov opozarjamo na to, da so pred nami počitnice, ko bodo ceste polne otrok tudi v dopoldanskem času, torej v času, ki ga sicer čez leto preživljajo v šolah. Opozorila so namenjena vsem voznikom motornih vozil pa tudi drugim udeležencem v cestnem prometu, saj morajo biti pripravljeni na to, da se bodo otroci lahko pojavili tudi v času, ko jih sicer ne pričakujemo, to je v času, ko so njihovi starši običajno še v službah. In ta čas je za otroke najbolj nevaren, saj praktično nimajo nobenega nadzora, nobene pomoči, ki jo prav tedaj najbolj potrebujejo, povrhu tega pa so običajno razigrani in brez skrbi, čemur so počitnice tudi namenjene. In zaradi tega imamo v republiškem svetu že pripravljena obvestila, s katerimi bomo prek medijev na vse to opozarjali. Večina akcij občinskih svetov Foto: M. Ozmec Mag. Bojan Žlender, predsednik republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu W " ... ¿m. v e ■ m Foto: M. Ozmec Predsednik cveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj Franc Kozel poteka v sodelovanju z osnovnimi šolami, kajti ko šolski sistem zapre vrata, so otroci vrnjeni in predani v varstvo staršem. Izdali smo že knjižico z opozorilno tematiko za starše predšolskih otrok oziroma tistih otrok, ki bodo jeseni vstopili v prvi razred devetletke, ki jih bodo dobili na prvih sestankih pred pričetkom pouka. Zdi se mi, da morajo starši ta čas izkoristiti zato, da otroka temeljito in dosledno pripravijo na to, kako bo hodil v šolo, sicer mora 1. razred devetletke pri tem imeti spremstvo, vseeno pa morajo spoznati varne šolske poti, kako se varno obnašamo pri vožnji z osebnim avtomobilom in kako z avtobusom ter kako varno hodimo peš, čez cestni prehod ali zebro. V teh dneh bo ta knjižica prispela do posameznih občin in bo na šolah v prihodnjih dneh. Na nacionalni ravni pa bomo takoj po 24. juniju, ko se bo zaključil pouk in s tem šolski ciklus, začeli nacionalno akcijo HITROST, v kateri bomo do 7. julija opozarjali na dejstvo, da je neprimerna hitrost ključen problem tudi v naseljih, da bodo otroci spet zunaj med Napoved vremena za Slovenijo Foto: M. Ozmec Razigran šolski živžav se bo iz šolskih poslopij kmalu preselil na naše ceste. Danes bo pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma plohami. Na Primorskem bo začela pihati zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 14, na Primorskem okoli 17, najvišje dnevne od 14 do 20, na Primorskem danes do 22 stopinj C. V soboto bo spremenljivo do pretežno oblačno s padavinami, ki bodo popoldne počasi ponehale. V nedeljo bo bolj oblačno, vendar povečini suho. nami, da je vse skupaj zelo specifičen čas, ki vpliva tudi na obnašanje otrok. Z vidika operative akcijo vodita ministrstvo za notranje zadeve in policija, s preventivnega vidika pa naš svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter ministrstvo za promet. Sicer pa pozivamo in prosimo vse organizacije civilne družbe, kot so Avto moto društva, ZŠAM, Rdeči križ in drugi, da v svoje počitniške programe vključijo tudi prometne vsebine. Vse voznike pa iz srca prosimo za večje razumevanje, predvsem do mlajših udeležencev v cestnem prometu. Vozniki se morajo zavedati, da je čas počitnic popolnoma drugačen, da bodo otroci že prvi dan počitnic razigrani in brezbrižni, da bodo povsod, tudi na cestah. Doslej še nisem slišal za otroka, ki bi imel vgrajene zavore, samo avtomobil jih ima. In voznik mora biti v vsakem trenutku pripravljen pravilno reagirati za učinkovito zaviranje, če se na cesti nenadoma pojavi otrok. To je tisto, kar lahko storimo za varnost naših otrok in to smo dolžni tudi storiti!« V Ptuju pripravljeni Na zagotavljanje varnosti šolarjev v času počitnic pa so pripravljeni tudi v svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mestne občine Ptuj; o tem Franc Kozel, predsednik tega sveta, sicer vsestransko aktiven in predan varnosti: »Naš svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se s problematiko varnosti otrok v času počitnic resno ukvarja že vrsto let. Prejšnji teden smo se o akcijah za večjo varnost šolarjev v času počitnic pogovarjali tudi na varnostnem sosvetu MO Ptuj, katerega član sem. Sprejeli smo vrsto ukrepov in aktivnosti, ki jih bomo realizirali v teh dneh, ob vsem tem pa moram poudariti, da lahko za varnost svojih otrok največ storijo starši. Predlagali smo, da se v času počitnic čim več otrok vključi v razne prostočasne aktivnosti, ki se bodo vrstile skozi poletje; tako preko centra interesnih dejavnosti kot prek raznih šolskih in obšolskih institucij, delavnic in podobno. Pomembno je namreč, da otroke aktiviramo v dopoldanskem času, oziroma v času, ko niso s svojimi zaposlenimi starši. Ker pa na varnost naših otrok v času počitnic gledamo tudi širše, je prav, da otroke opozorim na to, da se kopajo le v urejenih kopališčih in nikakor ne v raznih rekah, potokih, ribnikih in gramoznih jamah; prvič zato, ker tam niso zagotovljeni osnovni higienski pogoji, drugič pa zato, ker na tako imenovanih divjih kopališčih ni nobenega nadzora nad kopalci in obstaja večja nevarnost utopitve. Kolikor vem, bodo opozorilni strokovni sestavek v zvezi s tem posredovali javnosti tudi na Policijski postaji Ptuj. Sicer pa lahko rečem, da se v našem svetu že sedaj ubadamo tudi s pripravami na začetek novega šolskega leta. Še ta mesec bomo imeli sestanek, ki ga bomo namenili izključno pripravam na jesenski čas oziroma varnosti otrok ob pričetku novega šolskega leta, kjer bomo sprejeli tudi konkretne zadolžitve; tako za vzdrževalce cest in javnih površin kot za šole in institucije, ki so zadolžene za varnost ter za člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, za pripadnike policije in raznih civilnih združenj občanov. Vse to bomo v zadnjem tednu šole pred počitnicami skupaj z županom MO Ptuj dr. Štefanom Čelanom spet podrobneje analizirali in opozorili na morebitne pomanjkljivosti in napake, ki jih bo treba odpraviti do prvega šolskega dne.« Dragi šolarji, tudi v času počitnic ne smete pozabiti, da po naših cestah drvijo avtomobili in tovornjaki, bodite na to pozorni in upoštevajte vsa pravila ter signalizacijo. Vi, dragi vozniki, pa morate biti pozorni še toliko bolj, saj imajo vaši avtomobili vgrajene zavore, otroci pa žal ne! M. Ozmec Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/4800141 - garažna in dvoriščna vrata - daljinski pogoni - ključavničarska dela - manjša gradbena dela PE PTUJ, Vodnikova 2 ste bili POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? 0801314 BREZPLAČNA TEL. ŠTEVILKA: TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ in IZVOZ, d.o.o. Puhova ulica 15,2250 PTUJ, Slovenija Trgovina tehnično blago (Puhova 15) Tel.: 02 78 79 630 Faks: 02 78 79 615 Trgovina črna In barvasta metalurgija (Volkmetjeva 32a) Tel.: 02 74 81 038 lnfb@tehcenter.sl www.tehcenter.sl TRGOVINA • Črna in barvna metalurgija • Varilni material in varilna tehnika • Električno orodje • Pnevmatsko orodje • Ročno orodje • Rezilno orodje • Merilno orodje • Stroji in naprave • Vijačni material in okovje • Barve in laki • Ležaji • Verige in bremenske vrvi PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME • Storitve struženja, rezkanja in brušenja izdelkov • Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala Črna kronika Z avtomobilom čelno v tovornjak 30. maja ob 22.55 se je na uvoznem kraku na A1 izven naselja Slov. Bistrica zgodila prometna nesreča zaradi nepravilnega prehitevanja. V nesreči je bilo udeleženih pet udeležencev, pri tem se je ena oseba umrla, ena je bila hudo in ena lahko telesno poškodovana. Voznica osebnega avtomobila Ford fiesta, stara 20 let, iz Maribora je vozila iz smeri Slovenske Bistrice proti Mariboru. Ko je pripeljala do desnega nepreglednega ovinka, je dohitela osebni avtomobil in ga začela prehitevati, tedaj pa ji je pravilno po svojem voznem pasu iz nasprotne smeri pripeljal voznik tovornega vozila, star 38 let, državljan Madžarske. Voznica je čelno trčila v nasproti vozeče tovorno vozilo. Zaradi poškodb je na kraju nesreče umrla. Čelno trčila škoda in opel Na lokalni cesti izven naselja Nji-verce vas se je 31. maja ob 21.30 zgodila prometna nesreča, v kateri so bile štiri osebe hudo telesno poškodovane, ena pa lahko. 49-letni voznik osebnega avta Škoda octavia je med vožnjo iz smeri Zgornje Hajdine proti Apačam na ravnem delu vozišča iz neznanega vzroka zavil v levo, na nasprotno vozišče, v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pravilno po svojem vozišču pripeljal 25-letni voznik z vozilom Opel astra. Ta je kljub umikanju trčil v škodo. V trčenju sta bila oba voznika hudo telesno poškodovana, zraven njiju pa sta bila huje poškodovana tudi 24-letni sopotnik in 52-letna sopotnica v oplu. Padel z motornim kolesom 31. maja ob 17.45 se je na glavni cesti v Gorišnici zgodila prometna nesreča, ko je voznik motornega kolesa vozil iz smeri Ptuja proti Ormožu. V Gorišnici je dohitel kolono vozil, ki so se pričela ustavljati. Zaradi vožnje voznika motornega kolesa na prekratki varnostni razdalji je ta pri zaviranju izgubil oblast nad motornim kolesom in padel po vozišču. Utrpel je hudo telesno poškodbo. Pisal po avtomobilih Neznanec je 9. junija v večernih urah v Pergerjevi ulici na Ptuju poškodoval devet avtomobilov, saj jih je popisal z neznano snovjo. Skupna škoda znaša okoli 6700 evrov, policisti pa za storilcem intenzivno poizvedujejo. Zasegli vozilo Policisti iz Podlehnika so 7. junija ob 15. uri ustavili in kontrolirali 29-letnega voznika osebnega avta Rover. Ker so ugotovili, da gre za večkratnega kršitelja cestnoprometnih predpisov, so mu vozilo zasegli. Vlomi V noči na 10. junij je neznanec skozi okno vlomil v hišo v Zlatoličju in odnesel okoli 6000 evrov. Neznani storilec je med 6. in 9. junijem v Brengovi pri Lenartu z delovnega stroja, parkiranega na gradbišču avtoceste, odtujil armaturno ploščo, komandne ročice, varovalke, releje in pokrov za gorivo. S tem je povzročil za okoli 4500 evrov škode. Med 1. in 8. junijem je neznanec vlomil v hišo v Lenartu, odnesel pa je klimatsko napravo, fotoaparat, kamero in posteljnino. Lastnika je oškodoval za okoli 4000 evrov. Pri Lovskem domu Rače je neznanec v noči na 2. junij odtujil delovni stroj ICB, vreden 60.000 evrov. Zraven tega je poskušal odtujiti še enega, vendar ga ni uspel spraviti v pogon. Policisti za osumljencem intenzivno poizvedujejo. Neznanec je med 1. in 2. junijem vlomil v novogradnjo na Rogaški cesti v Zgornjih Poljčanah in odtujil za okoli 4000 evrov različnega orodja.