Ll$t Miaja od oVtobra 1947 kot tednik L od 1. januar-a 1958 kot poltednik - Od Manuarja 1960 trikrat te-
ibh« *r«dah in sobotah
6 t A
kkaivj — rotvEDELJEK, DIVE t. JULIJA 1963 LETO XVI. — ŠT. 76 — CENA 10 DINARJEV
Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni ured! Slavko Beznlk — Odgovorni urednik Gregor Koci Jan
SILO    SOCIALISTIČNE    ZVEZE    DELOVNEGA    LJUDSTVA    ZA GORENJSKO
S prvega zasedanja novoizvoljene zvezne skupščine
Tovariš Tito ponovno izvoljen za predsednika republike
Zasedanje zvezne skupščine je vodil njen novi predsednik Edvard Kardelj - Podpredsednik republike je Aleksandar Ranković, predsednik ZIS pa Petar Stambolić
V soboto in včeraj je bilo v Beogradu prvo zasedanje novoizvoljene zvezne skupščine. Ob tej priložnosti so izvolili predsednika in podpredsednika republike, predsednika in podpredsednike skupščine, predsednika in podpredsednike zveznega izvršnega sveta in nekatere druge pomembne funkcionarje.
Volitve predsednika republike so opravili na včerajšnjem dopoldanskem zasedanju. Predlog, da naj bi za predsednika republike ponovno izvolili JOSIPA BROZA-TITA, je obrazložila zvezna ljudska poslanka Vida Tomšičeva. Vsi prisotni poslanci so glasovali za tov. Tita in mu po slovesni razglasitvi za predsed-n*ka republike z dolgotrajnim ploskanjem izražali svojo naklonjenost in zaupanje. Med razglasitvijo predsednika so v našem javnem mestu odjeknili topovski streli.
Po slovesni izjavi je imel predsednik Tito daljši govor.
Za podpredsednika republike (to funkcijo je pri nas prvič predvidela nova ustava) je bil izvoljen ALEKSANDER RANKOVIĆ.
Na predlog predsednika republike so za predsednika zveznega izvršnega sveta izvolili PETRA STAMBOLIĆA. Za podpredsednike zveznega izvršnega sveta pa so bili izvoljeni: Boris Kraigher, Miloš Minić in Veljko Zekovič.
Zasedanje je vodil EDVARD KARDELJ, ki je bil za novega predsednika zvezne skupščine izvoljen na sobotnem delu zasedanja. Za podpredsednike so bili izvoljeni: Mijalko Todorovič, Strahll Gigov in Zvonko Brkič.
Zasedanja se je udeležilo 665 od skupno 670 zveznih ljudskih poslancev in vsi so soglasno izvolili naše najvišje predstavnike.
Cte^i,kultu™'h ^   «v Slovenije
rentah *3.avnosti
hLda^ DSni,a - V Kranju je V^lturSih1^11'1 zbor zveze rii^Uu i ir^lev Sloveniji ;im pouda-vse-jenju
S petkove seje občinske skupščine Radovljica
Za ustvarjalno in poglobljeno delo
n^ilu društev
£ Precejšen med dru*im P< di Ske* in t naPr<*lek pri S^tiV^ialnem Širjenju o£>tve dnVeze.v Udobju od ^meazbora njenega Prvega le!«?1 je. zv<*a opravS
fcS^skihl 1 h mestih ter pri P> in varPs?Se^na terenu pri W **>!] prernllvxu "arave. Vendar > t> "ara^^alni način pri
S° se na ^Zad0Šča vselci' Ukr   2a unnr ?bčnem zboru za-6p°v prf°trabo učinkovitejših vn tem delu. — L.
Na drugi seji občinske skupščine Radovljica minuli petek so razpravljali o gibanju gospodarstva v petih mesecih od januarja do maja. Obravnavanje pa so razširili tudi na splošne probleme gospodarjenja v posameznih delovnih organizacijah. To pot pravzaprav še ni zajel toliko konkretne problematike, marveč so se odborniki zavzemali za to, da bi bilo gospodarsko stanje vsakega podjetja potrebno pripraviti za seje dovolj temeljito in pregledno, na osnovi stvarne analize, le tako bi na sejah lahko stanje v vsaki posamezni delovni organizaciji pretresali dovolj stvarno, kritično in brez osebne prizadetosti.
Ustvarjalno in razumno sodelovanje občinske skupščine s podjetji bi morala postati stalna praksa dela, zlasti še tedaj, kadar je na dnevnem redu obravnava gospodarskih vprašanj. Da bi splošno gospodarsko stanje in razmere v podjetjih lahko pretresali čimbolj poglobljeno, so odborniki predlagali ustanovitev
posebnih komisij, ki bi na kraju samem — torej v določenem podjetju — proučile stanje, zbrale potrebne podatke o uspehih in neuspehih, jih analizirale ter končno predložile v razpravo pristojnemu svetu in skupščini. —
Ve*el0 nCVi niso več redkost, Je na Sobčevem bajerju žlvah-
Prispevek k enotnemu reševanju problemov
Jesenice — Na Jesenicah so že ustanovili sindikalni odbor za uslužnostne službe in sindikalni odbor za družbene službe. Na obeh občnih zborih so z uvodnim referatom pojasnili pomen reorganizacije sindikalne organizacije in prilagoditev strukturi republiškega sindikata, poudarili pomembnost dejavnosti sindikalne organizacije v okviru komune in nakazali smer aktivnega delovanja v gospodarjenju, samoupravljanju in delitvi dohodka. Na obeh zborih so v plodni razpravi delegati ugotovili potrebo po reorganizaciji, združevanju po dejavnostih in nujnost enotnega stališča celotne dejavnosti, kar bo v veliki meri pripomoglo k uspešnemu reševanju življenjskega standarda v uslužnostnih in družbenih delavcev. Na občnem zboru uslužnostnih delavcev so izvolili 13-članski odbor in izbrali za predsednika Štefana Rodina in za tajnika Ivana Klanjška, na občnem zboru družbenih delavcev pa 9- članski odbor s predsednikom Binetom Kobentarjem in tajnikom  Stanetom Pretnarjem.
Brez takšnih preglednih analiz ni mogoča široka in tehtna obravnava, prav tako pa tudi ni moč izvajati določenih ukrepov proti podjetjem, ki na primer s slabim gospodarjenjem in z neperspektivno investicijsko politiko povzročajo gospodarsko škodo celotni skupnosti.
Nadaljevanje _ na 2. strani 1
Obrt brez načrtnosti
Glavni smoter obrtnih podjetij naj ne bi bila borba za obstanek, ampak prizadevanje za uspešen razvoj
Kranj, 29. junija — Današnje posvetovanje predstavnikov obrtnih podjetij družbenega sektorja, ki ga je sklical oddelek za gospodarstvo ObLO Kranj, naj bi bilo uvod v nov način gospodarjenja v tej panogi gospodarstva. Iz razprave ni bilo težko razbrati, da
je stanje v obrti vse prej kot ure-jeno. Podjetja so po večini manjša, sodelovanja med njimi pa skoraj ni.
Tako se stalno dogaja, da imajo v enem podjetju pri določenem Nadaljevanje 2 na 2. strani
Prizor s starta na sobotnem veslaškem troboju, v katerem Je zmagata nafa reprezentanca
XIII. mednarodna veslaška regata na Bledu
Jugoslovanski čolni v ospredju
BLED, 30. JUNIJA — Trinajsta blejska regata, ki si jo je ogledalo veliko število turistov in priložnostnih kopavcev, se je končala z velikim uspehom za jugoslovanske veslače. Skoraj v vseh veslaških disciplinah so bili naši veslači v ospredju, v najvažnejši disciplini pa sta osmerca zabeležila celo dvojno zmago.
Med osmerci je bila bivolska borba dveh nasprotnikov, dveh jugoslovanskih vrst veslačev (z Bleda in iz Splita) ki sta se na vseh letošnjih nastopil lasali za boljše mesto.
Blejcem je na prejšnjih tekmovanjih uspelo premagati Mornarja, zato so včeraj nastopali za državno reprezentanco in z zmago
na troboju priborili Jugoslaviji prvo mesto. Na današnji regati so Splitčani veslali s prednostjo, ker jim včeraj ni bilo treba nastopati in so bili spočiti. Borba zaradi tega ni bila nič manj zanimiva. Razen dveh jugoslovanskih osmercev so se v tej disci-
(Nadaljevanje na 4. str.)
PONEDELJEK, t. JULIJA!*3
TE DNI PO SVETU
SPOMINSKI POHOD NA SUTJESKO
V mestecu Zabljak se jc začel spominski pohod planincev Jugoslavije na Sutjesko. Pohod bo potekal po dveh smereh ln bo trajal 7 dni. Z njim bodo predstavniki planincev počastili obletnico enega izmed najvažnejših dogodkov v NOB.
TROJNI RAZGOVORI
P
Po pivih razgovorih med Koline- ' d.vjem in Maemillanom se je zve-Helo, da nameravata ZDA in Velika Britanija na trojnem raZTpVl voru v Moskvi, 15. julija, pradhvj lati splošni sporazunl o prekinitvi1 jedrskih poskusov v /.raku, naj zemlji in pod njeno površino.
PAVEL VI. NAKLONJEN NOVINARJEM
Na sprejemu novinarjev, akreditiranih pri Vatikanu, je papež Pavel VI. izjavil, da je »kolega in prijatelj« novinarjev. Obljubil le, da bo olajšal njihovo delo v Vatikanu, posebno še poročanje z
Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki O Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in doKO^
Skromen sprehod po diplomatskih vzporednikih v teli vročih dneh odkriva, da si Kitajci na
številnih mestih brusijo jezike s prif lni;n kitajskim ponarejanjem resnic in z izmišljan iem predrznih laži, ki so po političnih ciljih ta-
kaj njihove brutalne žalitve Jugoslavije vstavljajo celo v uradne listine državnih razgovorov. Ob podnisu kitajsko — severnokorejskega sporazuma o dvostranskem sodelovanju med tema dvema azijskima   državama  so  v dvo-
vanja je pekinška vlada že prepričala skoraj ves svet, da je votel oreh brez jedra. Po albanskih
stopinjah so zdaj prišli tudi Korejci na stopnjo pravih kitajskih vazalov. Naša država je zaradi vnašanja »Ideoloških razlik« (beri
o prozoriv.v da pravzaprav ne služijo posebne moralne obsod-!.> \ ker so ž« v svoleni bistvu po-I m . Kitajski ideološki izdelki irtha;' "•:» na svsiovni tr*v s presneto zii-Hio c<?>*o. Zdaj je men-d i postalo že doho^čno, Jbf^.o. da so kitajski vof'itelii s svojimi »ideološkimi izpadi« obsedeni, za-
stranski državni zapis pristavili izvleček nekaterih večkrat razglašenih in ponovljenih laži o Jugoslaviji. Tako je kitajska vlada začela metati svoja »gnila jajca« v obliki, ki je dosedanja praksa v odnosih med državami ne pozna. S takšnimi manirami in pomanjkanjem najosnovnejšega spošto-
žaljivk) storila potrebne korake ln v obliki diplomatske note uradno protestirala proti kitajskemu postopku v Pekingu. Epilog te nove zaostritve je prišel v nekoliko drugačni obliki na dan tudi na redni tedenski tiskovni konferenci v Beogradu, kjer se je kitajski novinar do konca osme-
Drugi podoben izpad so kitajske žene dvakrat uprizorile na moskovskem kongresu žensk, ki je po sodbi največje zborovanje žena na svetu sploh. Kitajska nesramnost, vsiljivost ln -politična preračunanost je s tem nastopom presegla vse meje. Ni bilo dovolj, da je kitajska predstavnica javno napadla in žalila politiko mednarodnega miroljubnega sožitja, temveč se je z največjim srdom spravila na žene Indije in jih v žaljivem tonu obtoževala. Ta vsiljiv obračun, ki ga kitajska govornica ni prekinila niti takrat, ko so ji odvzeli besedo, meče zelo čudno luč na kitajske predstavnice.
Če so se v Moskvi kitajske žene svojstveno razglaševale politiko pekinške vlade, tega gotovo niso storile brez namiga. Po vsej ver-
jetnosti jc vzbujanje nff*J&? moskovskem zborovanju P« nano samo na neugodne P«" . ške učinke. Nemogoče je i f sliti, da bi Kitajci imeli oci ■ nih kongresnih napadov« drugačno korist. S
tudi na zunaj P°veda"'*",d Kitar svetom, da v odnosih me« ^ sko in ostalimi sttlalM'cnu . želami obstajajo številni spotike. .
Osnove za sovjel.^««* razgovore, ki se bodo za ^ ge lija, so v popolni tajnost, ^ morebitni sestanek ne o ^ ge. .še preden bi do njega P ^op-stanek voditeljev vzhofnsedem-skih držav v
Berlinu oo
desetem rojstnem dnevU -ovoja Ulbrichta kaže, da te re jemljejo zelo resno m
Zdravko TomazeJ
Ljudje in dogodki    Ljudje in dogodki % Ljudje in dogodki % Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki f* Ljudje in do^
Pred sejo občinske skupščine Škof j a Loka
vatikanskega cila.
ekumenskega kon-
PRAZNOVANJE ULBRICHTOVEGA ROJSTNEGA DNE
Predsednik državnega sveta DR Nemčije VValter Ulbricht praznuje 70. rojstni dan. Ob tej priložnosti so dopotovali v Vzhodni Berlin tudi Hruščov, Gomulka, Kadar in Jivkov ter Novotnv.
POZIV ZA POMOČ ANTIFASISTOM
Odbor za zaščito in amnestijo političnih kaznjencev na Portugal skem je pozval demokratično javnost, naj si prizadeva izposlovatl osvoboditev antifašistov, nad katerimi Salazarjeva vlada Izvaja hudo nasilje. Policaji jih nečloveško pretepajo in jih dneve puščajo brez hrane in vode.
NOV INCIDENT KITAJSKE DELEGATKE
Na sobotni dopoldanski konferenc i Svetovnega ženskega kongres i so morali prekiniti govor kitajske predstavnice, ker je kitajski izjava hudo napadla indijsko delegacijo »za provokacije, klevete in za zaroto proti Kitajski«. Organizatorje kongresa je obložila fes, da so zavzeli prof iderrtokra-:■ StaHifte do kitajske delegacije.
Nič več razdrobljenosti
spešen zaključek taborniškega srečanja na Bledu
S sobotno prireditvijo v kazini na Bledu ter z nedeljsko parado so na Bledu zaključili letošnje — drugo taborniško srečanje. Oddajo TABORNIK PRED MIKROFONOM so v kazini priredili dvakrat: popoldne za mlade tabornike s Sobčevega bajerja, zvečer pa so prireditev obiskali odrasli obisko-vavci. Zelo obširen in pester program so izvajali taborniki - pevci, recltatorji ter instrumentalne skupino iz različnih krajev Slovenije. Nastopajoče je ocenjevala posebna komisija in je prisodila prvo mesto instrumentalni skupini tabornikov iz doma slepih Ljubljana. Drugo mesto pa je osvojila folklorna skupina mladih z Bohinjske Bele.
Na sobotnem tekmovanju taborniških kulturnih skupin so razglasili tudi rezultate ostalih športnih prireditev. Na taborniškem orientacijskem pohodu, ki je potekalo skozi kraje Bled, Kontno, Bodešče, Lancovo, Begunje, Vrba, Bled je sodelovalo 7 ekip. Zmagala je skupina JLA z Bohinjske Bele, drugo mesto so osvojili taborniki odreda JEZERSKI BISERI BLED, na tretje mesto pa so se uvrstili tekmovavci iz Nove Gorite. — V lokostrelstvu sta zmagali obe ekipi z Bleda, tretja pa je bila tekmovalna skupina tabornikov Iz Mute ob Dravi.
Na taborniškem pohodu so tekmovavci obiskali rojstno hišo narodnega heroj« JAKOBA BERNARDA, partizansko grobnico v Radovljici, koder je pokopan narodni heroj Jože Gregorčič, v Begunjah pa so obiskali nokopališče in muzej falcev. — J. B.
Gozdarstvo je pomembna veja, ki pa zaradi razdrobljenosti in stihijske proizvodnje v zasebnem sektorju lastništva zaostaja za celotnim razvojem, kar ima za posledico nizko akumulativnost dejavnosti, nizek standard zaposlenih, šibko opremljenost in upadanje rastnega potenciala gozdov.
Ne bo odveč, če omenimo, da so temelji gozdnega gospodarstva gozdnogospodarska območja. Na Gorenjskem sta dve: triglavsko in kranjsko. Glede na stanje in strukturo gozdov pa mora področje zajemati tako velikost, da zagotavlja smotrni razvoj gozdar- i stva in zadostna materialna sred- j stva za sodobno gospodarjenje, j Kranjsko gozdnogospodarsko ob- \ močje obsega tudi Poljansko in Selško dolino. Mimogrede naj omenimo, da je bila ob ustanovitvi gozdnogospodarskih območij na Gorenjskem upoštevana vsa specifičnost gozdarske dejavnosti, ki pri proizvodnji glede na 'ekonomiko in strokovnost zahteva širšo gospodarsko osnovo. Urejanje gozdov, investicijske gradnje, mehanizacija, transport, itd .vse to jc rentabilno le na kompleksnem področju. Na področju Selške ln Poljanske doline bo treba v prihodnje izvesti številna in obsežna melioracijska dela in podobno, za kar bo potrebno vložiti znatna sredstva. Ta sredstva pa bo lahko formirala
le močna gozdnogospodarska organizacija. Le-ta naj bi nudila tolikšno materialno osnovo, da bo s prelivanjem sredstev v okviru celotne gozdno-gospodarske enote zagotovila napredek v akumulaciji gozdnih fondov, oskrbovanju lesne industrije in obnove gozdov.
Zato bo nedvomno zanimiva razprava glede prenosa gozdov družbene lastnine ln izvajanja ureditvenih načrtov v zasebnih gozdovih od kmetijskih zadrug v škofjeloški komuni na GG Kranj, ki je med pomembnejšimi točkami dokaj obsežnega dnevnega reda današnje že četrte skupne seje občinske skupščine škofja Loka. O tem je razpravljal pretekli
petek tudi občinski svet za kme- < tijstvo in gozdarstvo, ki v tej zve-1 zi med drugim predlaga skuščini, I naj GG Kranj ustanovi v Škof ji Loki svoj obrat s samostojnim obračunom.
Ob koncu naj poudarimo, da se bo zasebni gozdni proizvaja-vec lahko vključil v gozdno proizvodnjo (s sklenitvijo dolgoročne kooperacijske pogodbe s poslovno enoto GG Kranj) v višji stopnji, v gospodarski organizaciji z visoko razvito mehanizacijo in širokim delokrogom. Tako bo imel več možnosti, da svoje delo višje vrednoti, dviga svojo produktivnost hkrati pa seveda iz-i boljšuje svoj življenjski standard.
Si. S.
Praznovanje v Žirovnici
Žirovnica, 30. junija — V noči od 29. na 30. junij 1942 je Cankarjev bataljon zažgal železniški most V Mostah. Žirovničani so ta dan izbrali za 'svoj krajevni praznik. Tudi letos so se nanj dobro pripravili. Že v petek so pripravili
Nesreče
Mladina od spomeniki do spomenika
V počastitev 4. julija — DNEVA BORCA bo v nedeljo, 7. julija, tovarniški komite ZMS Planika organiziral množični pohod »OD SPOMENIKA DO SPOMENIKA«. Začetek tega tekmovalnega pohoda bo ob 6.30 pred spomenikom revolucije v Kranju, potem pa bodo tričlanske ekipe odšle na 25 kilometrov dolgo pot prek Primskovega, Rupe, Nakla, Struževcga in Straži šča. medtem ko bodo imele ženske ekipe krajšo pot. Mladinci bodo na vse spomenike položili vence in jih i okrasili s cvetjem, tam pa bodo ' dobili žige, s katerimi bodo morali rekmovalni komisiji dokazati prehojeno pot.
Zbor vseh ekip bo že ob 6. uri na Trgu revolucije, kjer bo pred startom pozdravni govor in dviganje zastave. Ob 9. uri — pred prihodom ekip na cilj — bodo tu člani »Odra mladih« izvajali kulturni program, godba na pihala bo izvajala promenadni koncert, folklorna skupina bo zaplesala nekaj narodnih plesov, z zabavnim ansamblom JLA pa bo pel Peter Ambrož. Ob 11. uri bo na Trgu revolucije podelitev pre-hodnih pokalov in praktičnih na- j grad najboljšim ženskim in moškim ekipam, popoldne pa bo v avli občinske skupščine mladin ski ples. — Ž.
ZAPRL MU JE POT — je bil naslov vesti o prometni nesreči, ki se je pripetila minulo sredo na cesti I. reda v Bistrici med osebnim avtomobilom LJ 171-07 (voznik J^nez1 Ižanc) in tovornjakom KR 46-76, ki ga je upravljal Franc Kosci j — objavljene v sobotnem Glasu. V zadnji stavek pa se je vrinila neljuba napaka, da je bil voznik tovornjaka vinjen, namesto voznik osebnega avtomobila. Pravilni stavek se glasi: voznik osebnega avtomobila je bil vinjen. Sicer pa je iz poročila razvidno in je očitna krivda voznika osebnega avtomobila, ki je pripeljal po levi strani izza ovinka in s tem zaprl pot nasproti vozečemu tovornjaku.
odbojkarski turnir, sinoči pa proslavo.
V dvorani doma Partizan so se zbrali številni žirovničani in predvsem člani ZB in njihovi svojci. Uvodni izvedbi Internacionale je sledil govor predsednika ZB Rada Pinfarja. nato pa so podelili odlikovanja skupini članov ZB. Proslavo je dopolnil enourni program | komornega zbora jeseniške Svobode. Pevci so S kvalitetnim izvajanjem narodnih in partizanskih pesmi zelo navdušili poslušavce.
Danes zjutraj so Žirovničani počastili krajevni praznik s koncertom godbe na pihala Svobode Žirovnica, 'ki se je predstavila pod vodstvom Edija Pusta z novim programom. Koncertu je sledila slavnostna seja krajevnega odbora.
V dopoldanskih urah jc spominske kamne ob cesti v Mostah obiskala delegacija ZB Tržič in jih okrasila S svežimi venci, člani ZROP pa so v počastitev praznika organizirali patruljni pohod na Završnico, kamor so pohiteli na nedeljski izlet tudi mnogi drugi tamkajšnji prebivavci. — U.
i Za ustvarjalno in poglobljeno delo
Problemov, ki bi jih bilo potrebno proučiti na tak način, je dovolj. Med prvimi bo nujno treba obravnavati kritično gospodarsko stanje v Plamenu Kropa, proučiti bo treba možnosti za nadaljnje združevanje v tekstilni industriji, dalje analizirati stanje V lesni industriji in ugotoviti možnosti in prihodnost velike rekonstrukcije, ki jo pripravlja LIP na Rečici pri Bledu in še vrsto drugih problemov. Pri takšnem načinu dela pa bi morali še nadalje krepiti obliko sodelovanja in pogovorov s prizadetimi delovnimi kolektivi o njihovih problemih. Le tako bomo dobili dovolj točno sliko stanja, obenem pa bomo pripomogli k oblikovanju zdravih odnosov.
Iz živahne razprave o taktiki in metodah obravnave problemov je bilo na petkovi seji moč ugotoviti, da se nova občinska skupščina ne bo zadovoljila samo z deklarativnim ln splošnim načinom obravnavanja o stvareh, marveč se bo lotila dela resno,
•„lnim h°[e'
študijsko in ž ustvarjalni ^ njem.   Takšen  način P in terja    poglobljene a"*112 ustrezno ukrepanje. ^
Odborniki so pred|a?a][eniiirt>-naj se delovni kolektivi ^ ma seznanijo s stanjen is ^ še v prvih petih mesecih, ^ preden se bo začela se* ^ nih dopustov. Pri jetja letos lepo napreci«ic znaša izvršitev letnega v Ne ob koncu maja 61 odsto d0. hi —_______tu^Anie srne"
i« se pa v prihodnje .m p0. oljevati zgolj s k°»čl"f ;.c tfO-rastom izvoza, temveč     •  { za rali še bolj odločno zayzeni j3
kakovost izvoženega
blag«-
Obisk avstrijskih pevcev
Jesenice — V četrtek jc dopoto-val v Slovenijo 50-članski mešan: pevski zbor iz avstrijskega mesta Eisenerz. Člani zbora so si ogledali Bled, Postojno (v jami so priredili koncert), Opatijo \r\ nekatere druge kraje.
V soboto zvečer so se vrnili na I Jesenice in imeli v hotelu Pošta zabavni večer, ki je izzvenel v prijateljskem vzdušju med domačini in avstrijskimi gosti.
Včeraj zjutraj, pred odhodom, so pred hotelom izvedli krajši i koncert. Pred odhodom so izrazili I navdušenje nad lepotami naših krajev in gostoljubnostjo in prijaznostjo naših ljudi. — U.
2 Obrt brei načrtnosti
delu ozko grlo, pri druge1" PJ^. izkoriščene kapacitete pr zC. nem stroju. Se slabše JJ ■ j#c vanj« z industrijo. Menda .gih
obrtne storitve (>zdela.V\0&>K serij sestavnih delov VI V ^jili usluge) po najrazličnejši ^ v naši republiki pa tvLa\e^°: oddaljenih krajih države,' narCdi-stavno ne ve, da to lah?0 jo tudi domači obrtniKi-  ^ ^
Ker so podjetja Jgjg jp morejo razvijati str« . p-? razvojnih služb in taK";,tveno'1f Jitetno niti kvantiteno tn? z„tfil-napredujejo. Za večino J ^javno, da je opravljala ^fta 111 nost popolnoma brez sproti skrbela Je za to, da sl J zagotavljala delo. ..so
Predstavniki obrtnih P^pof predlagali, da bi si ^^goM' jetja omislila skupno 1™^! sko službo  in anains* oddelek. pjr-
Za  pripravo  na '^fV?!
Prihod udeležencev na proslavo dneva borca na Vodiški planini 4. julija 1963
■ DrAaHtmj rio 0crs{a
Z> 0STOP
ČAXJ>0VL'JIC4
VREMENSKA SLIKA
Nad naše kraje še' vedno doteka topel afriški zrak. Hladen zrak šc zadržuje trad zahodno Evropo in ima jedro nad Veliko Britanijo, s toplimi tračnimi gmotami pa meji nad Švico in Avstrijo. Hladen zrak s- skorajda ne pomika proti vzhodu.
NAPOVED
1     V prihod
povečuje mo,
iih dneh se nam še obetajo vroči dnevi, vendar se nosi popoldanskih ploh in. pogostejše pooblačitve.
Dostopi:
1. Bohinjska Bistrica — Rovta-rica — Vodiška planina
Na odseku ceste Rovtarica — Vodiška planina bo v času od 5. ure zjutraj do 13. ure popoldne dovoljen enosmerni promet. Po 13. uri enosmerni promet v obratni smeri.
2. Radovljica — Lancovo — Sp. Upnica — Vodiška planina
Na odseku ceste Sp. Lipnica — Vodiška planina bo v času od 5. ure zjutraj do 15. ure popoldne dovoljen enosmerni promet, po 15. uri enosmerni promet v obratni smeri, in to samo za osebne avtomobile in motorna kolesa. Za težja vozila na tem odseku na dan proslave promet ni dovoljen.
3. Podnart — Sp. Lipnica — Vodiška planina
4. Skofja Loka — Cešnjica — Rudno — Rovtarica — Vodiška planina
Na odseku ceste Rudno — Rovtarica — Vodiška planina bo v času od 5. ure zjutraj do 13. ure popoldne dovoljen enosmerni promet, po 13. uri enosmerni promet v obratni smeri.
Udeleženec proslave — voznike motornih vozil naprošamo, da upoštevajo navedene časovne omejitve za enosmerni promet in jih opozarjamo na previdno vožnjo.
Odbor za proslavo dneva borca na Vodiški planini
*55*UBK, 1. JULIJA IMS
z>ma škodila tudi čebelarstvu
Huda
rr-dki    5,elne družine in niso
poln' T n■Jl' Kl so oMali P°-g£5 brez čebel. Spomladi so
hE&T1, da se bo stanjc
0rncninio, da ,laiuv. rojev 8a kropljen,
lif«?receJ čebel »slane na polju Let0s Pa razen vseg ^vic onemogoča paš" ^ Kako,- zatrjujejo čebelarji, le-h0 5vetlične«a medu ne bo. Ce kasneje bolj  ugodno vreme, Do lahko neka *c in
zima
le  letos pomorila
novimi   roji. Naj je prav v tem času Zaradi intenzivne-a poljedelskih kul-
Deset let dela TD Besnica
Dolina Nemiljščice je še premalo znana
Besnica — Ce izstopiš na želez-  na,  po kateri  sumi  Nemil jščica. niški postaji v Besnici in kreneš je  ljubka   in  prijazna,  prav do ob  potoku  Nemiljščica  navzgor, ' \ ziio/ja obdana z gostimi smrc-pa 1 '/en vsega stalno de- ! si v desetih minutah pri lepem  kovimi gozdovi in pripravna kot
>.) medu še od šmrcaj de. — r.
y»ška kanalizacija še enkrat
ciiaei!,CUr ~~ Neurejena kanal iza-nosti roća v Šenčurju nevšečnost >!i;Vrut0 ,et- Letos Pa skun-zaciin n ,končno urediti kanali-
ren n' ° ne bo lahko> ker te" M s« I!lj-Pot.rebnc8a Padca- da
slapu »ŠLM«. Potok Nemiljščica nalašč za taborjenje. Zlepa ne bi bobni prek divjega skalovja in j našel kraja, ki bi bil bolj pripra-pada v globoko kotlo. će se po- | ven za klimatsko zdravilišče, kot
tem povzpneš še po strmi stezici od vznožja slapa navzgor in greš ob Nemiijščici, ki tu še krotko sumlja, prideš prav kmalu do termalnega vrelca; ta je bil svoje čase mnogo bolj znan, kot jc zdaj.
zc v osemnajstem stoletju jc po starih izročilih hodila tja iskat zdravja škofjeloška in druga gospoda. Pa tudi okoliški kmetje so se zdravili z njegovo zdravilno vodo, besniška dekleta pa so celo hodila prat predivo in so pri tem januarja in febru-bo *f Voda odtekala. Menijo, da arja stala pri pranju bosa v vodi, Ponikni 7aradi 1c8a izdelati več ki ima tudi sredi najhujše zime stroške ' ^ar pa bo seveda'do 22 stopinj. TD jc tam pred cija bQP°Večal°- Skupna investi- petimi leti zgradilo manjše za-poi tjj Znašala nad milijon in jetje oziroma kopališče, vendar ti lastna['-eV. PodJetja in prizade- voda ni več taka, kot je bila, ker sPevaIi \snn)i! bodo skuPno pri- jo drugi studenec izpodriva z nado 2au dinarjev. Delo bo- vadno vodo. Toda s sredstvi, ki servis K • podJetJu Komunalni jih društvo nima, bi se dalo izo-K-ranj. — c. lirati vsiljivi studenec. Vsa doli-
tnali oglasi • mali oglasi
Prodam
^Uk^p^0- Sv. Duh 57, škof-Ra- Poizve se pri sosedu
Zak
onsko
0tnaro ^P^nico,
2413 knjižno jsko pohištvo — dom ^ "°stavim brezplačno na cesta 20     rjak' Jesenice, Titova lWanr;Poslopje banke 2442 stara      r pražIčka P» 7 tednov 1 - Cerklje 102 pri Kranju
Prodam 2463
Llmzar, Poženk 5, Cerklje 2464
ostalo
vodlJ*tjf^ 'P^iMemo več delo
^ '«radS?dbenega tehnika niz ntamo v       7- Prošnje spreje
^eni\i,a P£avi vodne skupnost
^injstvuUCKle 2a Pomoč v gospo
2428
^ nadT,-,lvar' Brcš 18> šent LJubljano
Prt«.
2 ročna računska stroja
1 porcelanast umivalnik s pipo
1 tricikel
1 80-litrski hladilnik 7 slik maršala Tita
2 levih vrat
l moped colibri
1 motorno kolo znamke Puch 1 diaprojektor Malux
Prodaja navedenih predmetov ho na Stari cesti 11 v sredo, dne 3. julija 1963 ob 15. uri. — Ogled predmetov od 14. ure dalje. Prednost pri nakupu imajo družbene organizacije.
Gibanje prebivavstva
V KRANJU
Poročili so se: Anton Kadivec,
posestnik in Jožefa Perčič, kmečka delavka; Peter Bobnar, kmečki delavec   in   Matilda Jenko, kmečka delavka;    Janez Remic, sedlar in Ivana Bizjak, vrtnarica; Andrej Maček, kmet   in Marija Šipic.   kmečka   delavka; Frane Vidmar, gumar in Marija  11 jas, eenjene goste, da je ^ upokojenka; Stanislav Pucelj, in-a Jamniku zopet  od- | validski upokojence in Veronika POlOca JU en-,Cnirn gostom se pri-  Novak,   delavka)    Filip Bohinc, Opren,,,"ni Lolrič 2465 | krnel    in    Ivana šink, delavka;
d*i- ,? sobo oddam tovar-1 Franc Rihtar'š
oddSS' ~~ Naslov v oplas-
2466
objav
za socialno Stara cesta
k RA2PRODAJA
4,   * Proda: P5"alr"h strojev
5?06'nicut?ka CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8 — iT5, °dgov PH NBv KranJ« 607-11-1-135 — Telefoni: glavni urednik I^^tuna \\2? Urednik 21-90, uredništvo in uprava 21-90 — Letna P0^meOu V* Maša 1308 dinarjev, mesftčna naročnina 110 dinarjev, «evilka 10 dinarjev, sobotna številka pa 20 dinarjev
te, student in Silvc-slra T\vrdv, študent; Janez 2ve-gelj, Šofer in Mihaela Zupančič, I kavka: Štefan Ajdovec, tekstilni mojster in Cecilija Leben, šivilja.
Rodile so: Lucija Duša — deklico; Nevelika Kužnik — dečka; Marija Berlonceij — dečka; Stanislava Podobnik — deklico; hana Juvan — deklico; Natalija Ple-stenjak — dečka; Veronika Pi i-slan — dečka; Terezija Jeraki — dečka; Frančiška Bukovnik — dečka; Ingelova Finžgar — deklico.
je premalo znana dolina Nemiljščice.
Vse to jc narekovalo uimkajs-njemu prebivavstvu, da je odprlo ta prelepi košček naše Gorenjske širšemu svetu in turizmu. — Leta 1953 so na pobudo množičnih organizacij ustanovili Turi stično društvo Besnica, ki šteje danes okoli 100 članov. To društvo je v desetih letih z dokaj skromnimi sredstvi doseglo nekaj lepih uspehov. Blizu slapa »Sum« je zgradilo sicer preprosto, vendar lepo urejeno okrepčevalnico. Speljane so lepe ceste, poskrbljeno jc (sicer bolj poredko) tudi za zabave itd. V polni meri so se zavedali, da morajo pripraviti tudi tujske sobe, če hočejo privabiti in obdržati tujec. Danes imajo brez doma na Joštu 4 tujske sobe s sedmimi posteljami. (Vse so IV. kategorije, cena je 250 dinai'jev.)
Toda vsa ta prizadevanja še niso odprla poti turizmu v Bes-nico. Vzrokov za to je kar preveč, predvsem pa slabe in neurejene ceste in cestne zveze. — Zato tudi priliv turistov ni zadovoljiv, predvsem takih, ki bi no-čili. (Janez Pogačnik iz Nemilj 7 je s pomočjo posojila za ureditev tujskih sob opremil dve sobi, ki vsaka z dvema posteljema že 5 let prazni čakata na goste. Nič bolje ni pri Milanu Vidicu v Pod-blici 6, ki ima pripravljeno sobo in v njej že vrsto let ni nihče prenočeval. Pri Francu Bercetu v Nemiljah 9 pa vsako leto prenoči Je po nekaj gostov.)
V Besnici pričakujejo boljši tujski promet šele potem, ko bo dograjena cesta Besnica—Podbli-ca—Jamnik—Kropa in druga cesta Besnica—Podnart in tretja Podblica—-Dražgoše—2elezn iki.
Nove prometne zveze bodo omogočile, da ta prelepi kotiček ne bo ostal neznan in tuj celo tistim v najbližji okolici, ki si želijo odmora in oddiha v lepi naravi, a ne vedo, kako blizu imajo najldpše možnosti za to. ,M H\ • AiMPVM R. C.
Koristno
in prijetno srečanje
Jesenice — Svet stanovanjske skupnosti Podmežaklja na Jesenicah jc na eni svojih zadnjih sej razpravljal tudi o potrebi sodelovanja in stikov z drugimi stanovanjskimi skupnostmi, zato je sklenil, da bo" od časa do časa or ganiziral srečanje tudi s stanovanjskimi skupnostmi izven Jesenic. Sklenili so, da bodo obiskali tovariše v Skofji Loki. Do srečanja jc prišlo preteklo nedeljo. 20 članov sveta stanovanjske skupnosti Podmežaklja se je prisrčno nozdravilo s predsednikom in še nekaterimi člani sveta škofjeloške stanovanjske skupnosti. Pogovori so se sukali o delu, o razn*i težavah in tudi o uspehih pri delu.
Ugotovili so, da so škofjeloča-ni, kar se tiče servisne dejavnosti le precej pred Jeseničani, medtem ko pa ostale naloge zaradi nesodelovanja drugih lokalnih faktorjev ne gredo najbolje.
Popoldne so si Jeseničani ogledali še škofjeloški grad in muzej.
V soboto in večraj Je bilo na Sob cevem ribniku IV. republiško prvenstvo v brodarskem modelarstvu, kl se ga Je udeležilo 67 terkmo-vavcev z 89 modeli. Najbolj zanimive so bile vožnje hidrogliserjev, še posebno pa tekmovanje jadrnic in radiodirigiranih modelov
Združitev SP »Mladost« in TVP »Partizan«
Novo društvo »Kranj«
Kranj — Pred dnevi so na sestanku predstavniki klubov SD »Mladost- in TVD »Partizan« Stra-žišče sklenili, da se bosta združili v ndyi športni kolektiv »KRANJ«. S 27. julijem, ko bo Ustanovni qbčni zbor, bosta uradno prenehali delovati doslej samostojni društvi SD »Mladost« in TVD »Partizan«. Združitev je torej zajela tudi telesnovzgojna društva in vsaj čez leto dni bomo videli, ali je bil ta korak pravilen ali ne. Vsekakor pa je glede na sedanjo situacijo pri obeh društvih edina pot k boljšemu delu — združitev.
Gorenjska košarkarska liga
Premoč Škofje Loke B
V članski košarkarski ligi na Gorenjskem, kjer sodeluje 6 moštev, je v spomladanskem delu zmagalo drugo moštvo republiškega drugoligaša Škofje Loke. Tudi na naslednjih dveh mestih sta vrsti, ki tekmujeta izven konkurence, in sicer starejši igravci in mladinci (B) Triglava, šele četrta je Radovljica, "ki razen Javornika edina nastopa v konkurenci.
LESTVICA
Sk.Loka B Old boys Triglav B Radovljica
Jesenice B Javornik
5 5
5 3
5 1
5 2
5 1
5 t
0 271:173 10
2 210:168 6
2 210:186 6
3 253:246 4
4 243:296 2 4 124:242 2
Strelci: Logonder (Sk. L.) 101, Bole (R) 75, Palovšnik (T) 64, Prah (O. b.) 60, Zmitek (Jes.) 53, dr. Petfić (O. b.) 53, Gostić (R) 49, Campa (Jes.) 46, Smolej (Javornik) 45, Omahen (T) 40; prosti meti: škofja Loka 48 odst, Triglav B 43 odst., Radovljica 40 odstotkov; posamezniki: Logonder (šk. L.) 46:31 (67 odst.). dr. Petrič (O. b.) 26:15 (58), Zmitek (Jes.) 16:9 (56). — L. S.
Po burni debati so se vsi razen enega zedinili, da bi si novi tcles-no kulturni kolektiv nadel ime TVD »KRANJ«. Ta kočljivi problem ob združevanju dveh društev pa verjetno ni pravilno rešen, Društvo namreč ne bo gojilo samo splošne telesne vzgoje, pač pa tudi specialne športne panoge (nogomet, rokomet, namizni tenis, orodno telovadbo in ko lesarstvo). Danes imamo zvezo za telesno kulturo Slovenije, ki združuje telesnovzgojne in šport ne organizacije Slovenije, v občini imamo občinsko zvezo za telesno kulturo in v združitvi takih dveh društev, kot sta ŠD »Mladost« in TVD »Partizan« bi po sodobni terminologiji ustrezalo edino ime društvo za telesno kulturo »KRANJ« (ali krajše DTK »KRANJ«). Vztrajanje pri starih imeriih, ki ne ustrezajo več, je zgrešeno. Tudi v telesni kulturi moramo iti s časom.
Na tem sestanku so se tudi pogovorili o pripravah na ustanovni občni zbor in o nadaljnjem delu tega novega telesnokulturnega kolektiva v Kranju. — J. J.
Kranjski atleti v reprezentanci
Atletska zveza Slovenije je sestavila širši spisek kandidatov za reprezentanco Slovenije, ki bo nastopila na troboju republik avgusta v Celju. Med reprezentan-ti, ki bodo, tekli na 100 metrov sta tudi triglavana MARJAN GALJOT in NENAD PROTIC, za tek na 400 metrov je predviden KLEC. medtem ko je kandidatka za skok v višino tudi ŠTOKOVA. — V slovenski štafeti 2000 X 3000 x 1000 x 5000 x 2000 m na spominjskem tekmovanju ob 20-letnici bitke na Sutjeski bo kot prvi (torej 2000 metrov) tekel triglavan Verdnik
2.
Strelstvo
Tudi letos republiško ekipno prvenstvo za ženske
Ljubljana — Na dan borca — 4. julija — bo na ljubljanskem strelišču III. republiško ekipno žensko prvenstvo. Nastopile bodo štiri članske občinske /enske ekipe, ki bodo tekmovale z MK puškami v srednje dolgih serijah, tj. od 300 možnih krogov na po sameznico. Na tekmovanju bodo nastopile tudi občinske ekipe 7 Gorenjske. — Prvikrat je bilo to tekmovanje v Kočevju, lani \ Mariboru in letos v Ljubljani.
Troboj
Kranj — V minulem tednu so se kranjski strelci pričeli pripravljati na strelsko srečanje Furlanija — Koroška — Gorenj ska, ki bo 3. in 4. avgusta letos
v Borovljah na Koroškem. Vadijo z malokalibrsklmi puškami
CZ, s katerimi bodo nastopili v dvoboju Furlanija—Gorenjska, ln s preciznimi MK puškami za tek movanje v troboju Furlanija — Koroška - Gorenjska. — C.
1
Strelstvo v Cerkljah
Cerklje — V minulem tednu je Upravni ln nadzorni odbor >SD Tabor Cerklje obravnaval in sklepal o izvedbi družinskega tcknio\ania, o treningih ia tekmovanjih v letošnji poletni sezoni in o nekaterih kadrovskih spremembah.
sklenjeno je bilo, da se bo takoj izvedlo družinsko prvenstvo z zračno puško, z MK puško in, pištolo pa v mesecu avgustu, iq to za pokal družine. Na dan borca. 4. julija, bodo izvedli prijateljski dvoboj s strelci iz Šenčurja, udeležili pa se bodo tudi vseh ickrnovarija in prireditev, ki jih prirejajo strelske organizacije v okviru svojega poletnega prograi ma. — R.
i AOR GOLOSOVSKI
^elim verjeti
v  ^t"av i'ajj u-
^j^dar pa Se   . ^° kamorkoli povabil: morda v kino ali v kavarno, ite     Po stQn^SeiT1 mogel odločiti. Ves čas me je preganjala misel, * Želela »rjen* "slugi tega ne bi mogla odbiti, čeravno morda Že *Se v £ 2 menoj...
ne2«osno.nC mudi hudo
?« sem vprašal, ko je molčanje postalo ?aglo°ria Skupa^ večerjala?«
j^Ho sr  L'^^širfUa s pogledom in takoj povesila oči. Zares, bi*
^'čen cč t.°- česar sem se najbolj bal. Njen pogled je bil očitno
M,cen. gh      v-esar sem s ttt ,*Morda bikakšen .bedak sem! Le kaj sem storil!
da bi r> Vam b^° všeč' če M odigrala partijo šaha?« sem po-
* o!£* p^neaeViLSl°rJCn%napa,l0-  ^ ,J
Otvorila ' ce P°ldeva k večerji. Lačna sem,« je mir-
^?starani kJta *V restavraciJo »Jug«. Debel madžarski violinist in Poj? naPačno 1 7 *a,ostrnrni solzavimi očmi sta igrala »Carambo« °Jha prazn     SVa komaJ vzdržala. Dvorana je bila skoraj po-
»Bi
bko°rda ^amPanjec?«
ue Je takn KeTažena sem-« da k^a ni od boliši kozarček konjaka ...«
»ojij Se ob 580vonla in tako sem tudi jaz molčal. Ni mi uspelo. *ljuH banalne i    obnašal vsakdanje in preprosto. Po glavi so mi
*ia     Pa nič  i   ' llazc- Razg°vor ni m°Kel steči- Maša Je bi1a »ec šamnn •   ' Kazalo je, da jc sploh ne zanimam. Popila je
fc d>r ^Vam'Ca in ™ vprašala;
qJ»8o?«    am ne mudi na delo? Lahko živite tukaj, kolikor vam
^Ovi«Lsem. J', kakšen posel opravljam.
»vinar Pišet
ste?«
e.J«
lc spoštljivo dejala Maša. »Zelo zanimiv poklic!
»Na primer — pred nekaj dnevi sem dokončal rubriko o ilegalcih v mestu Pribelsku. Izredni ljudje! Sicer pa vam ne bom pripovedoval podrobnosti, vzemite časnik in preberite. Članke bodo kmalu natisnili.«
»Nasprotno, želela bi, če bi mi takoj povedali!« je dejala odločno. Zdelo se mi je, da je bilo v njenem glasu nekaj pozornega. Poskušal sem se umakniti s šalo in se izogniti pogovoru o tej temi, loda Maša je vztrajala, tako da sem se pošteno začudil. Iz žepa sem potegnil dvojnik rokopisa in ji ga ponudil:
»Tukaj je, če ga želite... Ne znam pripovedovati!«
Skrivaj sem jo opazoval, ko je brala članek. Prve strani je prebrala naglo, celo prenaglo. Potem se je zatopila v besedilo. Vrnila sc jc na začetek strani in jo znova prebrala. Obraz se ji jc zmračil. Ne da bi prebrala do konca, je pazljivo zložila liste in mi vrnila članek.
»Vam je ugajal?« sem vprašal.
»Tako... Lepo je napisan!« Njen glas je postal tuj, skoraj sovražen. — »Oprostite mi, čas jc, oditi moram ...«
Maša jc vstala in odšla proti vhodu, ne da bi pogledala, če ji sploh sledim.
Zaustavila sva se pred vrati sanatorija, kjer je stanovala. Bilo je dokaj pozno.
»Hvala lepa za pomoč,« je suho dejala Maša.
»Vidim, da se je nekaj zgodilo,« sera odgovoril. »Ne bom spraševal, kaj je narobe. Nc bi mi povedali. Naj bo tako... Nočem vam vsiljevati svoje poznanstvo, vendar mi je žal, ker se takole poslavljava. Zbogom!« — Obrnil sem se in odšel.
Bil sem užaljen. Bedasto dekletce! Karal sem samega sebe, ker sem se spustil v takšno reč. Tako sem jo skupil po nosu! In prav jc tako!
Toda čemu je tako nenadoma spremenila izraz v obrazu? Ta misel mi dolgo ni dala zaspati. Zgodaj sem vstal in utrujen, pa jezen odstopical do obale.
Kaj je čudno dekle našlo v mojem članku? Ponoči sem pol ure proučeval list, ki ga je dvakrat prebrala. Našel nisem kaj posebnega ...
Cez tri dni sem se vrnil v Moskvo.
Sekretar uredništva Vasilij Fjodorovič me je srečal na hodnik« in dejal:
>Prav je, da si dopotoval. Pridi, preberi odtise.«
»Kaj, mar so jih že postavili?« sem se razveselil.
^Postavili, postavili,« je odgovoril Vasilij Fjodorovič. »In vrhu lega — ni slabo napisano.«
Takšna pohvala iz ust sekretarja uredništva mi je dobro dela.
Vzel sem odtise, odšel nadstropje nižje in pričel brati v konferenčni dvorani, ki je bila prazna. Članek se mi jc zdel — takole postavljen — nekako tuj.
Podpisal sem odtise in jih odnesel k administratorju.
»Morda veš po naključju, kdaj bo tole izšlo?« sem vprašal.
»V nedeljo,« je zamrmral, ne da bi dvignil glavo od mize.
Odkar sem dopotoval v Moskvo, se sploh nisem domislil Mase. Le od časa do časa sem se spominjal posameznih prizorov: morske obale, dekleta, ki stopa s pečine, šahovskih figur v zagoreli roki. Toda vsi ti prizori so nekako tekli mimo, ne da bi v meni zapuščali globlje sledove. .
»Slednjič si prispel! Neko dekle ti je že petkrat telefoniralo. Mar gre za ljubezen?« me je sprejela mama.
»Kakšno dekle?« .
»Ne vem, pustila je telefonsko številko.« — Mama mi je dala telefonski imenik in na prvi strani jc bila zapisana neznana telefonska številka.
Se isti večer sem zavrtel to telefonsko številko.
»Halo,« sem zaslišal ženski glas. »Koga iščete?«
»Ne vem,« sem odgovoril. »Nekdo je poprosil...«
»Je tam Aleksej?«
»Da.«
»Z vami govori Sapožnikova.«
»Katera Sapožnikova?« — Sočasno .sem se spomnil, da jc to Maša, pa zaklical v slušalko: »Torej vi ste, Maša? Nisem spoznal vašega glasu! Trenutno se nisem spomnil... Zdravo, Maša!«
»Zdravo,« je odgovorila tako razločno, kot da bi stala zraven mene. — »Oprostite, Aleksej, da sem vaš vznemirjala.. Najbrž imate dosti dela?« H
»Ne, nimam,« sem dejal. — »Le česa ste se domislili, M*sm Zelo me veseli, da sto mi telefonirali!«
Zmaga Jugoslavije v troboju
Velika borba med dvema jugoslovanskima osmercema v mednarodni konkurenci — Blejski osmerec je slabo začel, kar so izrabili splitski mornarji — Veliko zanimanje za veslače iz sedmih držav
(Nadaljevanja s 1. strani) i plini pomerili še veslači iz Zahod-ne in Vzhodne Nemčije, Avstrije 1 in Cehoslovaške. Prvi start osmer-1 cev ni uspel, ker je »pobegnil« j čoln iz Leipziga, drugi pa se je i posrečil.
S starta so vse ekipe krenile s polno paro. Splitčani so v začetku krepko zaveslali in s pospešenimi gibi prišli do prednosti, ki je niso izpustili. Blejci so v tem času preživljali krizo. Toda čim bolj so se čolni bližali cilju, tem bolj so domači veslači zmanjševali prednost Splita. Ce bi bila proga še nekoliko daljša, bi obračun verjetno izpadel v korist Bleda. Razlika na cilju je bila namreč malenkostna. Blejski in splitski veslači so veslali bolje od rekorda proge, ki so ga od leta 1956. držali Rusi —• 6:00,8, saj so veslači
Mornarja dosegli fantastični čas — 5:47,6.
Blejska regata pomeni velik napredek jugoslovanskega veslaškega norta. Izmed mladih Blejcev je Pavel Dornlk v sklfu na 1500 m zasef»1 drugo mesto, v dvojcu s krmarjem pa sta jugoslovanski ekipi Trešnjevka (Zagreb) in Par-
tizan (Beograd) zasedli L in 2. mesto pred Romuni, Avstrijci, Zahodnimi Nemci in Italijani.
Z. T.
TROBOJ ZA JUGOSLAVIJO
Včeraj jiie bil na Blejskem jezeru tradicionalni IX. veslaški tro-boj med reprezentancami Zahodne Nemčije, Avstrije in Jugoslavije. Naši veslači so tokrat ponovili uspeh i zPassaua, saj so z 19,5 točke osvojili prvo mesto, Avstrija je bila s 17,5 točke druga, Zahodna Nemčija pa s 17 točkami šele tretja. Za Jugoslavi jo sta na 2000 m dolgi progi zmagala četverec s krmarjem (6:39,2) in osmerec (6:15,3),
za Avstrijo dvojec s krmarjem (7:57,2) in četverec brez krmarja
(6:42,8), za Zahodno Nemčijo pa dvojec brez krmarja (7:32,1), skif (7:57,0) in double scull (7:00,9).
Razen seveda za nastop domačega osmerca jc največ zanimanja veljalo za veslača Benderja in Zamkellerja (ZN), ki sta lani v dvojcu brez krmarja zmagala na prvem svetovnem prvenstvu v Lu-zernu. Prvi del proge sta Jugoslovana veslala tik za njima, potem pa sta popustila in sta prvaka brez posebnih težav zmagala pred Avstrijcema, šele tretje mesto pa sta osvojila naša tekmovavca.
J. 2.
Posadka prihodnosti
Lanskoletna prvomajska regata na Bledu je bila za Posad^° domačega osmerca prvi nastop in prva zmaga. Po njej so ^ »zlati fantje« — čeprav brez čolna in trenerja — tako zavzeto
dela, da v državnem merilu kmalu niso imeli prave kon „{. pred mednarodnim trobojem in veliko regato so na primer nastopili in trikrat zmagali! Članom mlade posadke, od ka.rat v prihodnje lahko pričakujemo vrhunske rezultate, smo postavili devet vprašanj.
STANKO SLIVNIK
# Kateri »Vsekakor
ri del proge je pri veslanju najtežji in kako je tu s časi .... or je zadnjih 500 metrov, ko nam zmanjkuje m in sape, najteže preveslati. Glede časov pa tole: za osmere?' lnUt najhitrejši regatni čoln, je na 2000 metrov dolgi progi 6 ro sl( Izreden čas. Mislim, da se da hitreje veslati le z vetrom VF» zato Je 5 minutam ln 47 sekundam, ki so jih dosegli zanou nemški veslači, pripisati tudi »zunanje vplive«.«
LUDVIK BERCE
D Kje boste letos še nastopili?
ki o°
CETRTFINALE ZA POKAL SFRJ
av
v polfinalu
KRANJ, 30. JUNIJA — Na kegljišču Triglava je bil danes četrtfi-nalni dvoboj v tekmovanju za jugoslovanski pokal med Bečejem lz Vojvodine in domačim Triglavom. Gostje niso bili enakovreden tekmec domačim, saj so zaostali za več kot 300 kegljev.
Pri Kranjčanih je bil že po tradiciji najboljši Martelanc, ki je še vedno v formi za 900 kegljev. Tokrat je bil zelo dober tudi Am-brožič z 882, medtem ko je najboljši v vrsti gostov podrl le 836 kegljev.
REZULTATI:
TRIGLAV 5059 (Jereb 796, Bre-gar 854, Martelanc 904, Ziberna 783, Kordež 840, Ambrožič 882); BECEJ 4715 (Miskovič 763, Kremer 720 Scleš 763, Curi 836, Kopre 822, Bal'og 811). — L. S.
h 'a ; o • m   e ♦
»Naslednje naše tekmovanje je republiško prvenstvo, - ^ bržčas 7. julija na Bledu, ker so Izolčani odpovedali or«a" {.a p„ Naslednjo nedeljo bomo menda nastopili v Luzernu, 21. 1 neje zanesljivo na državnem prvenstvu v Šibeniku. Teden dni vflja bo spet izbirna regata za sestavo reprezentance, ki bo odp na evropsko prvenstvo v Kdbenhavnu.«
PETER KLAVORA
% Kakšen je vaš trening? . reSno
»Treniramo vsak dan približno poldrugo uro, tako d eb0|h veslamo in zelo malo počivamo. Za našo vadbo simam pJntenzl. navodil, zato si način treniranja Izmislim sam. V glavnem pa teta treningov raste do petega dne pred tekmovanjem, P° spet popusti. Veseli me, da fantje redno prihajajo na vad
od začetka do .konca obdržite
isti
200 mena «
STANKO SLIVNIK
LUDVIK BERC
PETER KLAVORA
FRANC KOŽELJ
FRANC KOŽELJ
O Ali med tekmovanjem tempo veslanja? .
»Tempo prilagodimo našim možnostim. Navadno prvi n trov veslamo s 44 zaveslaji na minuto, potem frekvenca Va ^ ln manj, medtem ko v finišu spet veslamo vsaj z 42 veslaj •
ALOJZ COLJA
# Ste se že kdaj prevrnili 1z čolna? tekmova" »Prevrnili se doslej še nismo. Najhujša nezgoda med te čn0 njem je bila za nas lani, ko sem z veslom »zajel raka« i ^eS\at zaveslal) ln smo zato izgubili ritem. Nevarno je tudi, »pade« s sedeža, kar pa k sreči še nismo doživeli.«
JOŽE BERC
f» Vaša največja želja? Avstrijo »Da bi na današnjem troboju med Zahodno Nemčijo, in Jugoslavijo zmagaii, da bi bili prvi na jutrišnji mo"" „ narodni regati, da bi na evropskem prvenstvu v Kobenhavn v finale ...«
VEKO SKALAK
9 Ali niste prej veslali v posadki splitskega Mornarja.
»Res je. Pri Mornarju sem eno leto veslal v četvercu, e gjejci pa v osmercu. Ko smo se nekoč vračali iz Prage, sem se; z ^ dogovoril, da pridem k njim. Sedaj živim na Bledu, kje zaposlen kot sobopleskar.«
BORIS KLAVORA
0 Kaj menite o prihodnosti
ALdflrtttLJA
KVALIFIKACIJE ZA VSTOP V SNL
J02E BERC
VEKO SKALAR
TV    • ~ rzic
čez prvo oviro
Tržič : Primorje i 5:1 (1:1)
Tržič, 30. junija — V povratni tekmi za vstop v SNL je danes Tržič visoko porazil moštvo Primorja iz Ajdovščine.
TR2IC: T. Marklč, Stucin, Cu-stovič, Čebul j, Ivanovskl, Krašo-vec, M. Marklč, Bahun, Tišler, Mežek, Majcen (Pavšek).
PRIMORJE: Černlgoj I, Pergar, Cernlgoj II, Stibil, BrecelJ I, 21-gon, CernllJ, Rušt, Mažgon, BrecelJ II, Fonzelj.
Gole so dosegli: Pavšek, Tišler, Krašovec, Bahun, Mežek (za Tržič) in Mažgon (za Primorje).
Po slabi igri obeh moštev v prvem polčasu so Tržičani v drugem delu zaigrali bolj poletno in premagali borbene igravce iz Ajdovščine. Prvi gol so zabili Tržičani (Tišler). Kmalu zatem so gostje Izenačili zaradi napake domače obrambe. V drugem polčasu pa je Pavšek povedel Tržič v vodstvo z 2:1. Po tem golu so se gostje sa-
mo še branili in čuvali lastno mrežo, vendar so napadavci Tržiča še trikrat premagali slabega vratarja Ajdovščine. — B.
Kratke športne vesti
NOGOMET
Rezultati povratnih kvalifikacijskih tekem I. kola za vstop v SNL
Olimp : Nafta 2:2 Sava : Aluminij 1:1 Tomos : Bratstvo 3:2
PLAVANJE
Svoj prvi javni nastop so izvedli kranjski plavavci v Tržiču in z dobrimi rezultati ponovno dokazali svojo dobro pripravljenost.
Gorenjski finale za nogometni pokal
Šenčur: Mladost 2:4 (1:2)
Šenčur, 30. junija — V gorenjski finalni tekmi za nogometni pokal SFRJ danes domače moštvo ni bilo enakovreden nasprotnik igravcem Mladosti iz Stražišča, tako da so slednji z zmago 4:2 (2:1) za Triglavom, škof jo Loko, Jesenicami in Tržičem prvič osvojili to lepo trofejo. — Sodnik Gros iz Kranja, ki je srečanje vodil dobro; je na igrišče pri vedel naslednji moštvi: MLADOST: Krlžnar, Koren, Bovha, Povh Zaletel, Radon, Urbanč, Arsovski, Kastigar, Šalej, Stojiševski; ŠENČUR: MuleJ, Erzin, Cotman, Ajdovec, Svetel, Zavrl, Perdan, škrjanc, Tepina, Reš, Rakar.
Mladost je bila vso tekmo v tehnični in terenski premoči nad oslabljeno vrsto Šenčurja. V 17. minuti so gostje pripravili lep napad po levem krilu. Proti vratom je streljal Stojiševski, vendar se Je žoga od prečke in vratarja odbila do Arsovskega, ki Jo je mimo vratarja poslal v mrežo (1:0). V 23. minuti je strelec prvega gola vodstvo še povečal, ko je nenadoma s kakih 20 metrov streljal na gol (2:0). V zadnji minuti prvega polčasa je rezultat zmanjšal Tepina, ki je iz outa podano žogo z glavo usmeril v mrežo (1:2).
V drugem polčasu se je nekajkrat izkazal domači vratar, kljub temu pa so gostje rezultat dvakrat povišali. V 62. minuti je bil uspešen Kastigar, ki je izkoristil lep predložek Arsovskega (3:1), v 66. minuti pa je Muleja premagalo hitro levo krilo Stojiševski (4:1). Sedem minut pred koncem je Tepina zastreljal enajstmetrovko, rezultat pa je v zadnji minuti zmanjšal Reš z lepim strelom od daleč (2:4). — J. 2.
BORIS KLAVORA
Smučarski tekači na Bledu
Smučarska zveza Slovenije je povabila na kondicijski trening, ki bo od 4. do 7. julija na Bledu, naslednje smučarske tekače — Seljaka in Beštra (Triglav), Cveta Pavčiča, Janeza PavČiča in Pe-ternela (Enotnost), Kobentarja (Jesenice), Lakoto (Mojstrana), Tišova (Bohinj), Kerštajna (Rateče), Kerpača in Kranjčana (Fu-žinar) ter Jodla (Lovrenc).
M o t o r i z e m
glede na pogoje in konk" arjev »Ce bomo še naprej prejemali štipendije (15 tisoč a„je, mesečno), potem imamo ustvarjene glavne pogoje za napre ^ posebno še, ker smo končno dobili tudi svoj čoln. Kar } konkurence, ne vem, da bi kje imeli mlado ln perspektivno posadko, ki bi se v naslednjih dveh letih lahko kosala z nami.«
JANEZ KENDA
kakšno
in
je tvoje kr-
# Kdo si
marsko delo?
»Star sem 14 in pol leta; letos sem se vpisal na jeseniško gimnazijo. Pred enim mesecem sem začel krmariti v četvercu, sedaj pa sem tu. Ker še nimam dosti Izkušenj, skrbim le, da gre čoln naravnost, medtem ko znajo kolegi veslati »na pamet«. Ce pa je treba povečati število zaveslajev, tedaj to zapove trener Peter.«
J. 20NTAR
JANEZ KENDA
Prva dirka za državno prvenstvo v krosu
Veleslalom z motorji
TR2IC, 30. junija — Danes Je bil nad Tržičem drugi ljubeljski moto kros, ki je bil prvi del državnega prvenstva in mu bo sledilo še pet takih tekmovanj. Udeležilo se ga je 28 motoristov: 8 lz Hrvatske, 4 iz Slovenije in po 5 iz ostalih republik. Proga je bila zelo težka, na več mestih name- j noma blatna. Strokovnjaki, ki so . si jo ogledali, so jo ocenili kot \ eno Izmed najtežjih v Jugoslaviji, j
Začetek prireditve je bil zelo i slovesen, saj so ga oznanile fan-1 lare, za njimi pa so zaigrali državno himno. Navzoče je pozdra- j vil predsednik občinske skupščine Milan  Ogris.  Tekmovanje  si je ogledalo okrog 5000 gledavcev, ki so z zanimanjem sledili napornemu tekmovanju, kljub temu, da je hilo skoraj   neznosno vroče. Kros je bil zelo dobro organiziran in zaslužijo za to člani trži-
škega avto-moto društva vse priznanje.
Najprej so vsi udeleženci dirke vozili v dveh izločilnih skupinah, najboljši pa so se potem pomerili v finalni vožnji, kjer so se razvrstili lakole:
1. Krivošič (Hrvatska) 100 točk,
2. Rftar (Slovenija W, 3• (jvfa-novic (Srbija) 96, 4. Sinj"blja) kedor/a) 94, 5. Popoviči 1» gt|. 92 6. Damjanovič (H) *», • jg) petič (H) 88, 8. Topatov v ^ 86, 9. Gudec (H) 84, W- * tvo (H) 82 točk za državno pr* posameznikov. — M.
H Republiška liga - moški
Spet usodne zadnje minute
Maribor : Triglav 55:52 ( 29:26)
MARIBOR, 30. JUNIJA — V prvenstveni tekmi republiške košarkarske lige je včeraj Maribor premagal Triglav z rezultatom 55:52 (29:26). MARIBOR: Jenšac 16, Mandl 12, Kotarac 10, Juh 8, Fabjan 4, 21ganik 3, Požar 2, Vidmar, Benet; prosti meti 24:9. TRIGLAV: Stružnlk 12, Lampret 11, Klavora I 10 Rus I 7, Rus II 7, Klavora II 2, Zelko; prosti meti 15:4. Sodila sta Remic (povprečno) ln CizelJ (zelo slabo) iz Ljubljane.
Košarkarjev Triglava se še vedno vztrajno drži smola, ki jim v Zadnjih minutah jemlje zmage iz rok. V Mariboru z Mariborom Triglav še nikoli ni zmagal .včeraj pa je bil zmagi najbližje. Čeprav «•■•> Kranjčani nastopili brez Bele-harja, so z ozko in ostro consko
obrambo odlično paralizirali tri 'isoke centre, ki jih je Maribor imel v petorki skozi vso tekmo.
Prav zaradi fizične premoči domačinov pa so se morali Kranjčani v napadu omejiti na hitre protinapade in mete od daleč. To jim je še kar uspelo, tako da so
bili večji del tekme enakovredni ali celo boljši od domačinov. Vendar so bile spet zadnje minute usodne. Tedaj na igrišču poleg Be-loharja ni bilo več tudi Marjana Rusa (izključen zaradi pptih osebnih napak v 9. minuti drugega polčasa) in Fedje Klavore (izključen 4 minute pred koncem).
Začetek je bil že povsem »počitniški«. Podaj je bilo več zgrešenih kot t^nih, še manjši pa je bil delež uspešnih metov na koš. Kljub temu. da so v tem prednjačili domači, so preko svojih visokih centrov v prvih minutah le prišli v vodstvo. V 9. minuti so
vodili s 16:8. Naslednje minute so pripadle gostom, ki so v 18. minuti povedli s 26:22. Pred odmorom pa so domači dosegli 7 točk zapored.
Mariborčani so v 6. minuti drugega polčasa vodili s 5 točkami (38:33), od 10. minute dalje pa so bili v vodstvu že triglavani. Štiri minute pred koncem so vodili že za 5 točk, 2 minuti pred zadnjim sodnikovim žvižgom pa še za 3 točke. Dve napaki triglavanov pa so domači nato izkoristili in prišli v vodstvo, ki so ga vsled namernih osebnih napak gostov "povečali na 3 točke. — L. S.
Najtežja ovira na ljubeljskem moto krosu je bila »blatna katere se Je malokdo izvlekel, ne da bi stopil z motorja
jama*'