GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOMUN KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 9. NOVEMBRA 1962 Poštnina plačana v gotovini KO BOSTE SESTAVLJALI GOSPODARSKE PROGRAME ZA'LETO 19G3 LETO XI. — ŠTEV. 4fi Ugotovitve in priporočila z razširjene seje predsedstva Okrajnegk sindikalnega sveta —- Intenzivno je treba izpopolnjevati notranjo organizacijo, delavsko samoupravljanje ter delitev dohodka v delovnih organizacijah — Pravilno postavljene materialne pobude (delitev dohodka) bodo najizdatneje pripomogle k večji produktivnosti in ekonomičnosti — Delovni ljudje, proizvajalci, naj bodo dejansko aktivni činitelj vsega dogajanja v delovnih organizacijah Minuli petek, 2. novembra, je bila 2 Potrebno je odpravljati določe- v Kopru razširjena seja predsedstva okrajnega sindikalnega sveta. V referatu podpredsednice Marije Vogrič, izvajanjih predsednika Marjana Rožiča ter poročilih sindikalnih predstavnikov iz nekaterih večjih delovnih organizacij so se na tem posvetovanju lotili kompleksne problematike, ki se odpira v nadaljnjem razvoju in oblikovanju delavskega samoupravljanja ter pri uveljavljanju načela delitve dohodka po delu. Po, razpravi, ki je veljala Zlasti naslednjim problemom: proizvodnji in proizvodnosti, delitvi dohodka, življenjskim pogojem proizvajalcev oziroma družbenemu standardu, so opozorili na neka^ tere najvažnejše naloge, ki jim je treba v prihodnjem obdobju na pojmovanja, da se morajo gospodarske naloge reševati prvenstveno s političnimi sredstvi, ne pa tudi z istočasnim izboljševanjem materialnega položaja proizvajalca, pojmovanja, katerih posledice se kažejo v pojavih omejevanja-in zadrževanja osebnih dohodkov ne glede na dosežene uspehe.. Upoštevati je treba, da hitrejše pove-čavanje produktivnosti in ekonomičnosti proizvodnje zavisi v veliki meri tudi od pravilno postavljenih materialnih pobud za uspešno gospodarjenje. Občinski sindikalni sveti so dolžni dati pobdo za izpopolnitev sistema delitve dohodka povsod, kjer so za to., dani materialni pogoji. posvetiti največjo skrb in priza- 3 Nujno potrebno je proučevati devnost.' 1 Nadaljevati je treba z intenzivnim delom na izpopolnjevanju razvoja notranje organizacije, delavskega samoupravljanja in delitve v delovnih kolektivih. Aktivnost na tem področju mora biti predvsem usmerjena na usposabljanje in krepitev notranjih sil kolektiva, na uvajanje takšnih osnov in itjeril za vlogo strokovnih in visoko strokovnih kadrov v sodobnem procesu proizvodnje in stimulirati uvajanje najnaprednejših tehničnih, tehnoloških in drugih izsledkov s kar najboljšo politiko delitve. To nikakor ne pomeni, da bi bilo treba na kakršenkoli način dovoliti povečanje osebnih dohodkov brez uveljavlja v praksi. Vse razpoložljive sile je usmeriti na uresničenje načela delitve po delu, na nadaljnje izpopolnjevanje pravilnikov in na opustitev vseh listih elementov, ki težijo k uravnilovki in psihozi »nla-če« v praksi delitve in zavesti delavcev. Ni dovolj, da kolektivi primerjajo dosežene uspehe samo z lastnimi uspehi v preteklem obdobju, ampak naj v svoji politiki delitve osebnih dohodkov upoštevajo še uspehe sorodnih kolektivov. To je pogoj za doslednejše uresničevanje delitve po delu v okviru družbenih meril. 5 Pri izdelavi in določanju meril .je pomembna tudi vloga komisije za izvajanje predpisov o PO ZADNJEM ZASEDANJU MEŠANE KOMISIJE Poslej enotna cono Imetniki propustnic VS zdaj lahko vstopajo ali izstopajo na kateremkoli mejnem pre- ustreznih uspehov. delitev ter oblik organizacije in 4 To perspektivo je uresničiti v hodu vzdojž nage meje z Ita_ neposrednega vključevanja de- prvi vrsti z izdelavo ustreznih J delavcev v upravljanje, ki bodo meril.za delo in delitvenih in- '- lijo strumentov s tem, da se jih iz-- popolnjuje postopoma in siste- Na zadnjem zasedanju stalne matično, toda brez nepotrebne- jugoslovansko-italijanske komisi-ga obotavljanja ter dosledno je v Vidmu, ki je bilo zaključeno 31. oktobra, ko so podpisali novo TUDI PO VSEM KOPRSKEM OKRAJU največ doprinesle k povečanju proizvodnje, k racionalizaciji poslovanja in k znatnemu'' povečanju produktivnosti dela. . delitvi čistega dohodka. Komisije naj svoje metode dela vskladijo z značajem in namenom družbenega usmerjanja delitve v delovnih kolektivih. Nujno bi zatorej bilo treba opustiti administrativne metode vmešavanja v delovne organizacije, metode, ki ima.fo značaj birokratskega vsiljevanja dokončnih rešitev. Zavedajoč se, da so proizvajalci sposobni svoje probleme reševati sami v okviru ekonomskih enot ali v predstavniških organih, naj bi komisije s proučevanjem sistema delitve, s posredovanjem in izmenjavo izkušenj, z mobilizacijo kolektivov samih pri odpravljanju ekscesov v delitvi in z odkrivanjem problemov, katere naj bi delovne organizacije reševale na osnovi lastnih odločitev, pomagale kolektivom pri izgrajevanju mehanizma delitve po delu. Njihove ugotovitve naj bodo osnova aktivnosti sindikatov, zbora proizvajalcev in organov delavskega upravljanja. 6 Aktivnost družbenih činiteljev pri izpopolnjevanju delitve po • delu je treba usmeriti tudi na nadaljnje poglabljanje delavskega samoupravljanja, na vključevanje vseh proizvajalcev v upravljanje proizvodnje in delitve ter na krepitev njihovega vpliva na vse organe in odločitve v kolektivu, da bodo delovni ljudje dejansko aktivni .t.činitelj vseh dogajanj in se bo (Nadaljevanje na 4. strani) Čez poldrugi mesec bodo proizvajalci stopili na prag novega gospodarskega beta. Dotlej bo sicer treba v delovnih organizacijah opraviti še precej dela. Ponekod, kjer meo.i letom ni bilo posebnih težav ne z reprodukcijskim materialom in devizami ne z obratnimi sredstvi ne z vnovčevanjem proizvodnje, pojde to delo zlahka. Marsikje ne. samo do plana, ampak tudi čezenj. Ponekod pa bo treba v teh nekaj tqdnih še krepko zavihali rokave, da bodo postav-j Ijene naloge in obveznosti izpolnjene do kraja,, ali pa vsaj do tiste mere, ko proizvajalcem nihče ne bo mogel oponesti, da bi ne bili zastavili vseli (subjektivnih) sil za izpolnitev proizvodnih nalog. S svojimi delovnimi uspehi bodo proizvajalci tudi letos izdatno prispevali k nadaljnji krepitvi naše materialne osnove. Izkušnje, pridobljene v samoupravnem gospodarjenju in v uresničevanju načela o svobodni delitvi dohodka, pa bodo spodbudno vplivale na nadaljnje oblikovanje družbenih socialističnih odno-vov. Oboje štejemo za dobro izhodišče novim gospodarskim programom, ki jih .morajo delovne organizacije-pripraviti in izdelati za prihodnje leto. Ko proizvajalci zdaj hite proti koncu letošnjega gospodarskega programa,, se jim, čeprav so še sredi obilnega dela, pojavljajo skrbi za prihodnje leto. Pred vrati delovnih organizacij že čaka nujna naloga: izdelava novih gospodarskih programov. Kako važna in odločilna je, ni treba posebej poudarjati. Po poročilih iz posameznih komun posnemamo, da so se v nekaterih podjetjih že lotili izdelave gospodarskih programov. Ponekod so celo tako pohiteli, da so svoje gospodarske programe za leto 1963 že dostavili občinskim ljudskim odborom. V preživelem obdobju in starem sistemu bi bila ta vneta naglica morda celo hvale vredna. Po novem pa se zdi nekolikanj sumljiva. Ali niso plani oziroma gospodarski programi delovnih organizacij, kolikor se jih je že pojavilo na občinskih ljudskih odborih, prišli tako na naglem »z vrha«, ne da bi o njih vsi proizvajalci sploh kaj razpravljali, o njih govorili, se posvetovali? Nekateri posamični primeri pričajo, da je tako. Ko so namreč na občini v Sežani podvomili, da bi bili tisti gospodarski programi -rezultat razprav in predlogov vseh proizvajalcev, so predlagatelji že imeli v žepu pripravljen nekdanji standardni alibi: o tem bodo cfelavci razpravljali kasneje', naknadno. Ker pa je na sedanji stopnji samoupravljanja in delitve dohodka takle »alibi« v kričečem. nasprotju s socialistično demokracijo, so na občini po-vsem upravičeno tiste gospodarske programe zavrnili. Zakaj bi vendar kdorkoli jemal proizvajalcu pravico in dolžnost, da najprej on govori in presoja o tem, kaj bo in kako bo najbolje delal v prihodnjem letu? Stališče, ki ga je v zvezi z metodo o sestavljanju programa za leto 1963 zavzel okrajni ljudski odbor, da bo namreč okrajni družbeni plan izhajal iz planov komun, ti pa iz planov delovnih organizacij in ne obratno, kot je bila delno dosedanja praksa, daje dobre pogoje, da bodo pobude neposrednih proizvajalcev dobile tudi odločilno veljavnost. Ali z drugimi besedami: v sedanjem obdobju našega socialističnega razvoja si ni več mogoče zamišljati gospodarskega programa, ki bi ne slonel na neposrednih proizvajalcih in ki bi neposredno ne odražal stanja in perspektive delovne organizacije ter volje in hotenja vseh proizvajalcev. Ko se torej v delovnih organizacijah lotevajo sestavljanja gospodarskih programov za leto 1963, naj nikjer ne hodijo po starih poteh, mimo proizvajalcev ali pa pred proizvajalce postavljajo gospodarski program kot »izvršeno dejstvo«! Pri sestavljanju in sprejemanju gospodarskega programa naj sodelujejo vsi proizvajalci, vs,e ekonomske enote, Na dlani je namreč, da bodo imeli v sebi največjo mobilizacijsko silo edino tisti gospodarski programi, ki bodo sestavljeni iz misli, volje, predlogov in pobud vseh proizvajalcev. Zatorej je popolnoma jasno: prvo besedo proizvajalcem! (ž) iffijšiirii razpira © ttitifi V DIVAČI JE ZAČEL OBRATOVATI NOV DALJNOVOD besedilo o obmejnem prometu med Jugoslavijo in Italijo, so se med drugim sporazumeli tudi za nadaljnjo olajšavo v maloobmejnem prometu. Medtem ko je bil obmejni pas med Jugoslavijo in Kot povsod drugod po vsej Hkrati, z zveznim osnutkom pa Italijo doslej razdeljen na tri sek-'državi, tako je tudi v koprskem teče razprava že tudi o republi- torje, bo poslej'vsa obmejna cona okraju povsod živa razprava o škem načrtu in o predlogih za enotna. Imetniki maloobmejnih prednačrtu nove ustave. Iz okraj- občinske statute ter statute go- propustnic lahko zdaj vstopajo in , JC nega in občinskih političnih foru- spodarskih organizacij. Zal je bi- izstopajo na kateremkoli mejnem RTP^DivaTa" ki je obra^So- trogospodarske skupnosti, inž. Ve- dila širša pogodba med JUGEL in mov se je zdaj razprava razširila lo prema o razprav o vseh teh prehodu Tako sedaj n. pr. lahko prenosa Ljubljana, pomembna koslav Korošec, generalni' direk- SELVEG ki predvideva izvoz na krajevne organizacije SZDL in dokumentih po ljudskih odborih, z maloobmejno propustnico vsto- slovesnost, ki so se je udeležili tor ELES, inž. Ivo Klemenčič, .energije 4o*15 milhonorkm v v delovne kolektive, kjer so zlasti kot je.na svoji zadnji seji v po- pi potnik na prehodu v Škofijah, številni predstavniki elektrogo- podpredsednik Gospodarske zbor- ianiiariu in februar u uvoz na v aktivni sindikati. V razpravi jo- nedelje^ ugotovil Izvršni odbor izstopi pa na skrajnem mejnem spodarskih krogov Jugoslavije® in nS LRS z" itali?anske strani pa avSu in oktobru Ta logodba prenodu v Katecah. ' sosedne Italije, med njimi Ante dr. inž. Giovanni Zambler, direk-. je. še . vedno , v veljavi. Letos je V ponedeljek je bila na sedežu Raos, direktor Jugoslovanske elek'- brezpredmetna. Leta 1960 je sle- delujejo posamezne organizacije OO SZDL. in društva, skupine državljanov po problemih in skupinah vprašanj, ki najbolj neposredno zadevajo njihovo delo in življenje. Pojavila se je že vrsta vprašanj, kako nova ustava ureja posamezna področja človekovega življenja in udejstvovanja v naši socialistični skupnosti. Okrajni in občinski štabi predavateljev poma- KOPRSKA LUKA V MESECU OKTOBRU tor SELVEG iz Trsta ter dr. inž, bila .sklenjena nova pogodba', ki Lino Lion, direktor SADE iz Be- zavezuje. ELES, da dobavi na po-netk. Prisotni so bili tudi gene- dro.čje tržaškega ozemlja električ-O fl 0 O OO ralni konzul FLRJ v Trstu Rudi, no,energijo z močjo 30 MW v me- Janhuba ter zastopniki okrajnih- secih .november-december (1962) in Občinskih ljudskih odborov! ? ter marec-julij (1963) in sicer iz Prtepine je prisrčno ' pozdravil' RTP Divača 17 MW, iz hidro-Mihael "Kunciver, direktor' Elek- elektrarne Plave pa z učinkom troprenosa, pomen slovesnosti pa 13 MW. Vse kaže, da se bo dobama™ V tnimafpnil. nrprinsnnfka , Preteklem mesecu je bilo v kaže, da se države podonavskega letošnjem letu tovori sladkorja, je obširneje obrazložil inž. Ivo va podaljšala še za eno leto: frLnim TSS Tv koprskem pnstanisču 34.875. ton bazena v vedno večji meri poslu- južnega sadja, svežega in suhega Klemenčič: . Vi. '.' . Na prvi pogled je videti vse podjetjih^ ne llede na To ¿a se P£T¿1 koprske^ p™tanj- sad^f- s^nih sokov, sadne pul- Kakor na drugih gospodarskih preprosto in enostavno. Vendar ni razprava formira po gospodar- ^ 7 ton tovora Oblin nro 't, iT nal\avno zaled^e.pe> kav?' rlza> rastlinskega olja, področjih postaja ■ sodelovanje tako.. Z a, uresničitev obveznosti iz skih organizacijah tudi brez zu- ali iazvoz ieTzkaz,l -f7T^on ? I ka predvsem1.zanlmlva mesa' ,nb ln so}e' K°prska.' "ka Jugoslavije s--sosedno republiko nove pogodbeno bili potrebni z-nanie pomoči. ' i znašal ' ! 11 V s,peci?.I12?"}1 za 1° T®1-3 raz1n .tega tudl posiljke Italijo vedno pomembnejše .-.tudi redni napori, ki so bih tem večji, j p - tranzit je znašal l.dUi tone blaga, pretovor lahko pokvarljivih tovo- bombaža, palminega semena, ži- v elektrogospodarstvu • Prva po- ker iih je diktiral relativno kra- V splošnem je začel tovorni pro- rov in generalnega blaga že moč- vine, mehki in trdi les ter zabojne godba o sodelovanju med ELES tek rok. Tako je bilo treba na po-' met v drugi polovici letošnjega no napredovala. K temu so pri- dele, stroje, pločevino, žveplo in fn--SELVEG datira-že iz 1 1957 dročju. Hrvatske speljati 220 kV 45. obletnica Velikega oktobra leta naglo naraščati in Je Po- pomogli novozgrajeni objekti v železno galanterijo. Do konca leta Zaradi ugodnih hidroloških raz- daljnovod Vinodol-Matulji, raz- t r+n^ AK „„ vPrecje Preko 30.000 ton preto- luki: Demagas, pražarna kave in je pričakovati še znatno poveča- mer v nasledniem letu i p" nnetala širiti razne naprave in montirati „ Žf^ČLt*- iZ.ZLTf ^ vorjenega blaga v koprskem pri- rezervoarji za vegetabilno olje. nje tovornega prometa in asorti- ta pogodba do k^eri nabfELES avtatransformator v Divači, ki je SEfL:® "ftanišču že normalen-pojav. Zna- Spisek pretovorjenega blaga_ka- mana blaga v koprskem prista- dobavljaeneSv C^iSo (Ha- bil v /ta namen dobavljen' 'L lomnice človeštva - sovjetske so- čilno za sedanjG obdobje je nara_ ž da SQ ŠH skozi pristansišče cialisticne revolucije. Začetek no- ščanje izvoza, zlasti pa naglo na- ve epohe sveta je prinesel upanje raščanje tranzita preko koprske- MM vsem delavcem, da bo tudi zanje ga pristanišča. Statistični podatki nekoč napočil dan osvoboditve. za promet Luke Koper kažejo, da * lf* - s ' Veliki oktober je tudi nam poma- smo v desetih mesecih letošnjega S gal zgraditi novo življenje. Za to ]eta že dosegli lanskoletni pro- I ^ priložnost prihajajo Sovjetski met. Letos je bilo pretovorjenega v;iA'!"' zvezi čestitke delovnih ljudi vse- že 204.238 ton raznega blaga, in ga sveta. Med drugimi jr v svo- sicer 129.544 ton tovora, v uvozu, W!Mk jem in v imenu jugoslovanskih 41.453 ton .v izvozu, v obalnem narodov čestital k temu jubileju prometu 26.243 ton in v tranzitu prvemu sekretarju CK ICP ZSSR 6,998 ton. Gotovo je postavka sko- §|p Nikiti Sergejeviču Hruščovu tudi raj 7.000 ton tranzitnega blaga naš predsednik Tito. zelo zanimiva ih spodbudna ter DRŽIMO FIGE ZA NAŠE KRAŠEVCE! v niscu. lija) iz -hidroelektrarne . Plave Zavoj: Brestovica pri Komnu priložnosti se slišijo Klasovi, ki —Gorjansko—Sveto—železna vra- govore o tem, da so nekdaj med ta—Vipavska predstavlja uganko, Komnom in Branikom opazili ki jo hočejo strokovnjaki razvoz- kance nafte, ki jc prihajala na po- lati. vršje zemlje, da je nek kamnosek So tod nahajališča nafte? naletel na nafto v živi skali... Radovednosti bodo kmalu zado- nekaj da pač mora biti. stile ugotovitve ekipe lendavske- Morda pa ;je. Želja, in voščil v ga naftnega podjetja, ki je te dni tej zvezi si ni težko predstavlja- začelo raziskovati zemljine grudi. ti. Ko bi ekipa naletela vsaj na Kot ob vsaki taki In podobni vodo! — or Koprsko prlstanlžčc pogosto obiskujejo tudi ladje našega pomorskega podjetja »Splošna plovba Piran« in prispevajo svoj delež k razvoju najmlajše jugoslovanske luke. Na sliki: ena izmed znanih trojčic BBC Splošne plovbe ni/l »Bledu naklada tovor v Kopru v ta namen dobavljen' iz Madžarske, ter izvesti razne spremembe v I-IE Plave, preurediti železniški daljnovod Divača—Op-čine, napeljati daljnovod Divača— Lokev itd. Razumljivo je, da so ta dela, ki' so se začela že nekje pred štirimi leti, terjala poleg naporov tudi dokajšnje investicije. Za ilustracijo: samo v RTP Divača 640 milijonov dinarjev. - Uspeh je tu in pomeni važen dogodek, predvsem seveda na področju elektrogospodarstva obeh sosednih, držav, in nedvomno tudi kot nov člen v verigi obojestranskih splošnih prizadevanj za razširitev in utrditev medsebojnega ' sodelovanja. To sodelovanje za-' vzema vse širšo skalo od trgovskih pogodb do maloobmejnega prometa in se v njem zrcalijo koristi na obeh straneh. V tem smi-¡§§§§1 slu dobi polno veljavo zaključek irj inži Klemenčiča: »Če nas povezujejo ceste in železnice, naj nas povezujejo tudi daljnovodi!« In dodajmo: nova zveza med jugoslovanskim in italijanskim elektrogospodarstvom lahko postane važen precedens v npčinij skupnega sodelovanja pri reševanju bodočih skupnih nalog, ne samo med dvema, ampak med tremi sosedami, to je v skupni regionalni grupi: Jugoslavija, Avstrija, Italija, -er Stran 2 »slovenski jadran« Z OBČINSKE KONFERENCE ZK V HRPELJAH y Poročali smo že, da je bila pred stopnja proizvodnje v industriji mite se bo moral vsestransko dnevi četrta redna konferenca leta 1965 dvignila za 6.715%, de- udejstvovati, posebno pri okrepit- ZKS za občino Hrpelje. Iz poročil lovna sila pa za 488 °/o, v obrti se vi in utrditvi stikov z osnovnimi o delu občinskega komiteja in bo dvignila proizvodnja za 1.236 organizacijami, da bodo le-te njegovih komisij ter o bodočih odstotkov, delovna sila pa za 613,3 sposobno reševati pereče proble- pS' nalogah ZK hrpeljske občine je odstotka. To so lepi uspehi, če- me. Osnovne organizacije namreč ^- bilo razvidno, da je občinski ko- prav pa še vedno ne zadostujejo posvečajo premalo pozornosti raz- mite posvečal pozornost delu čla- več za normalen razvoj občine, v vijanju socialističnih odnosov v.;;:,.: nov ZK pri odstranjevanju po- kateri je nasploh premalo gospo- družbenem samoupravljanju. Vse manjkljivosti pri vsakdanjem de- darske osnove. delo osnovnih organizacij. ZK in lu, pri samokritičnem ocenje.va- Konferenca je obravnavala tu- članov komune naj bo usmerje- nju dela itd. Komite se je v go- ¿[j nadaljnji razvoj ZK v zvezi s no k temu, da bi dvignili kultur- . spodarskih organizacijah trudil, III. plenumom CK ZKJ. Novi ko- no in gmotno raven občanov, da bi povečali produktivnost, da bi utrdili delavsko samouprav- ______.»Željan je in delitev dela, nagrajeva- KRAŠKA METROPOLA REŠUJE STANOVANJSKO VPRAbANJE nje in razvijanje ekonomskih Wmá: ; H® i mm' m. enot. Gospodarski razvoj hrpeljske komune je bil nagel. Ob njeni ustanovitvi jeseni leta 1955 ni bilo razen slabo razvitega individualnega kmetijstva ničesar. Po tem Motiv z Dača pri Knežaku, kjer ima svoj obrat, naš veliki lesni kombinat »Javor« iz Pivke. Na Baču se ne ukvarjajo samo 7. žaganjem hlodovine, marveč proizvajajo tudi zelo zali- Pred kakim tednom so začeli novanj in tri garsonjere. Investi- tevne finalne lesne izdelke za Izvoz eo d o v tujino O PRASNEM KOTIČKU V DIVAŠKEM »RISNIKU« Minuli teden je na svojem za- letu se prične močan gospodarski, sredi Sežane, nasproti sodišča, tor je občinski ljudski odbor, ki družbeni in kulturni razvoj.. V graditi nov stanovanjski blok, v se je za gradnjo odločil spričo še i primerjavi z letom 1956 se bo katerem bo osem družinskih sta- vedno velikega pomanjkanja stanovanj. za prosvetni, zdravstveni pa tudi upravni kader. Z novim objektom, ki bo razmeroma blizu štirim novim stolpnicam ter pred nekaj leti zgrajenemu bančnemu poslopju in domu »Partizana«, bo tudi ta del mesta odločno spremenil vnanji videz. Novi stanovanjski objekti, ki se sedanju pretresla in nato dala v ■>odo z vselitvijo šestdesetih dru- javno razpravo osnutek nove žin pridružili že obstoječim, bodo ustave socialistične republike še močneje podčrtali potrebo po Slovenije naša republiška ljudska primernem »življenjskem« pro- skupščina pod predsedstvom Vide Tovariš urednik! sanje, kakor so se že nekateri fo- štoru za otroke. Tega problema Tomšičeve. Osnutek je obema Že vrei se nam je -delo never- rumi, :ki ugotavljajo, da je bilo v verjetno ne bo mogoče odrivati zboroma na skupnem zasedanju jetno in Čudno kaj šele ko smo šibkih treh letih okrog 35 odpo- v nedogled, ker bo postal preveč obrazložil predsednik komisije za v veliki sobi posedli ~a' mizo in vecli delovnih razmerij (od strani pereč. Gotovo nič manj. kakor v pripravo nove republiške ustave se -azrli v prazno poličko'nad delavcev), medtem ko šteje ves novem delu mesta proti železni- Miha Marinko. Ljudska skupšči-katero je v kotu žalostno bingljal kolektiv le 20 delavcev. Je ver- ški-postaji. na je dala osnutek neposredno v odklopljen kabel Je antena že na jetno, da so bih vsi slabi? Posebno stanovanjsko hišo s javno razpravo, hkrati s sklepom, strehi? Seveda, čemu bosta dve -Nekaj bo menda držalo: jam- približno enako kapaciteto gradi da je treba vse predloge,, mišljena strehi sežanskega »Triglava«, stvo za uspeh so dobri odnosi v občinski ljudski odbor — prav nja in sugestije v zvezi z osnut-Dovolj jasno? Kakorkoli, za vse kolektivu in do gostov ter — kaj- tako za potrebe- prosvetnih in. kom. nove republiške ustave po-ostalo bi se lahko obrnili ne po- pak — zmerne cene. Če tega ni. zdravstvenih-. delavcev —■ tudi v slati republiški ustavni komisiji sredno na direktorja »Triglava«, Sežanski občan Komnu. r -er do 31. decembra 1962. v katerega sklop je pred meseci prišel tudi »Risnik«: V Divači namreč ne vedo povedati, zakaj je moral televizor v Sežano, razen če ne ponovijo direktorjeve izjave: »Ce je tu televizor, potem ljudje samo gledajo in ne pijejo!« Pri tem seveda zmajejo z glavo, saj menda ni ?tobena skrivnost, da je aparat našel svoj nov kotiček v podobnem prostoru »Tri OBČNI ZBOR DPD »SVOBODA« V PIVKI Pretekli teden so se člani DPD predlog o rednih 14-dnevnih raz- Na občnem zboru je bilo tudi Svoboda v Pivki zbrali na- red- govorih o zunanjepolitičnih do- govora o godbi na pihala, ki je glava«, prav tam, kjer je »zbolel« nem letnem občnem zboru. Ni jih godkih. K popestritvi klubskega popolnoma prenehala z vsako de- njegov sovrstnik. bilo veliko, vsaj glede na število življenja bi brez dvoma prispe- javnostjo. Propadel je tudi poskus Trofeja priključitve? članstva in na število prebival- vala tudi preselitev knjižnice v odbora, da bi pritegnil v to sek- No, nekako pa se je le bilo tre- cev Pivke ne. Toda tisti, ki so prostore ob klubu, kar bi lahko cijo čimveč mladih ljudi. Disku- ba oddolžiti »Risniku«. Zamisel, prišli na občni zbor, so se zbrali uredili s pomočjo in z razumeva- tanti so bili mnenja, da bi ven- ki se je-seveda takoj pridno ures- z resnim -namenom, da se pogo-ničila, predstavlja sijajno rekla- vorijo, da kritizirajo neuspehe in njem odgovornih krajevnih in»darle kazalo začeti novo. .akcijo občinskih forumov. Ce bo ves ta vključitve mladih fantov v godbo mo, ki je prej — kakor kaže — pohvalijo uspehe, delo in akcije program uresničen, bosta prav in prepustiti godbo novemu diri-niso znali pogruntati: dobro bla- odbora in vsega dela pivškega gotovo tako klub kot knjižnica gentu iz Postojne. Potrebno pa bi go naj ima dobro ceno! Nismo si- DPD Svoboda. In končno zbrali veliko pridobila bilo, da se v'skupino vrnejo stari cer preverjali, ali je vino, ki ima so se še z namenom, da skupno so govoriil o delu sekcii, so člani, ki so še v Pivki. sedaj csno 360 dinarjev, boljše od določijo delovni program društva omenili predvsem pevski zbor in N ,, . - prejšnjega, ki je imelo »smešno« za prihodnje leto. dramsko skupino. Zbor je lansko ' i n ,,stnnnvitvi ™tni ceno 500 dinarjev. Raje smo ver- y preteklem obdobju se je dru-jeli, da to nires. Storili smo naj- stveno življenje najbolj razmah-brž. natanko tako, kot bo verjet- ni]o v kiubui je pisalo med dru- , . pravljali o ustanovitvi potujočega sezono zopet zapel z novim na v- kln - knjižnice. Precej pripomb dušenjem Se uspešneje pa bi lah-. bUo aligaU na račun krajevnih ko zbor delal, če bi imel svoj ^ občinskih oblastnih in politiC- no storil se marsikateri gost »Ris- gim v poročilu, ki ga je poslušal odbor, ki bi skrbel za probleme ... f ki ik u = nika«. In vse to zaradi pregovo- ob5ni zbor. vendar pa so bili pri- zbora in bi znal vskladiti težnje ™Y> ^uštvn in mu niso ra, da se dobro blago samo hvali, sotni člani mnenja, da bi bilo tre- in želje mladih in starejših pev- ".tnravlioninnmagnti v težavah ki velja v tem primeru tudi za ba tudi to dejavnost poživiti, kajti cev. Tako bi postal zbor enoten % P P^«^" \ J brezalkoholne pijače in za hrano, gledanje televizijskega sporeda, in čvrst kolektiv. Precej več pro- nd u aLm 'suulu Sta to dva uspeha pripojitve? branje revii in časopisov še ne blemov pa ima dramska družina. DOslali vabjia mm-o hiti rlr>irnH Prprtlnpali so. Prnh1f>m sredstev, kulis in kos tU- ' ' c * . benega predstavnika, čeprav so Človek bi se ne jezil, Če ... Teh more biti dovolj. Predlagali so, Problem sredstev, kulis in kostnice« pa je že cela vrsta. Zato pre- da bi dramska družina prirejala mov so člani še srečno rešili, toda j Kljub vsem težavam in poskočimo jih nekaj in postavimo v okviru kluba dramske večere, kljub dobri volji niso mogli samo manjkljivostim obetajo, da je bil morda zanimivo vprašanje: zakaj ljudska univerza pa bi priredila z dobro voljo ustvariti dobrega občni zbor nov korak v razvoju ima .hotel »Triglav« v Sežani tako ciklus predavanj o novi ustavi, o odra in dvorane. Razmere v kino društvenega življenja v Pivki. malo gostov, premalo vsekakor za komunalni dejavnosti, o razvoju dvorani so nevzdržne in je v njej Člani so nov upravni odbor izvo-tako lep objekt? Nemara bi he gospodarstva, postojnske komune, delo'družine nemogoče. Toda vse., lili enoglasno in zato pričakujejo, biio napak, če bi se občinski Ijad- o mednarodni politiki in o dru- prošnje v zvezi s tem problemom da bo njihovo zaupanje upravičil ski odbor pozanimal za to vpra- gem. Upoštevanja vreden je tudi so naletele na gluha ušesa. s svojim delom. J. H. ^ff nr' Iz romana SVETLOBA MLADIH LET. Izšlo pri Zavodu »Borec« v Ljubljani. Opremil Miligoj Dominko, risbe dr. inž. Dušan Lasič. Delo je bilo nagrajeno s III. Kajuhovo nagrado za leto 1960 Do oddaje je imela še poldrugo uro časa, pa se ni vrnila v hišo. Bala se jc, tla ne bi kopa cd domačih prebudila. £e!e!a jih je čim manj motiti in opozarjati nase. Čeprav so jo prostovoljno sprejeli pod streho, se je vse-er.o počutila Kot vrinjenlca, predvsem zaradi tega, ker jim nI povedala, kakšni nevarnosti jih s svojim delom izpostavlja. Nase sploh ni mislila. Prevzela jo to nalogo in bila pripravljena nositi tudi vse posledice. Iiadar pa jo šlo za drurte, so ,io vedno napadali dvomi in očitki, ila ne dela prav, če morajo tvegati tudi oni. Tolikokrat si je želela, da l)i si lahko uredila delo tako, da bi vso odgovornost nosila sama, da ne bi z njim nikogar drugega ogrožala, pa žal ni bilo mogoče. Najrazličnejše misli so se ji podile po glavi. Ogledovala je grobnice na pokopališču, nedograjeno hiše in barake, toda z ničimer si ni mogla pomagati. Kje pa nai dobi električno napetost za svoje delo in kako naj se neopazno prikrade v lak prostor? Kmalu je morala tako nenavadne želje opustiti in se sprijazniti s tem, rta je vezjma na gostoljubje in pomoč drugih ljudi. Odklonila je pralnico, ki je stala kakih petnajst metrov proč od hišo, in stopila iz nje, v shrambo, kjer jc delala Sedla je in se stisnila v kot, tla bi jo čim mr.nl zeblo. Pa Je. kljub temu pričela kmalu drhteti od mraza. Slekla je moker plašč in ga obesila na vrata. Tam .k' vincla pespod!-njina vrtna halja, ogrnila jo je in se zavila vanjo. Danes je zadnji dan v avgustu. Poletje gre h koncu, tudi vojna se bliža koncu, ,irfz pa Sc vedno nimam zveze. Toliko časa so žo peham za tem, pa se še vedno vrtim v nekem začaranem krogu, ki ga ne morem prerekati. Vsako jutro si znova prižgeni plamenček upanja in potem mi po malem ves dan ugaša, dokler me zve- čer ne zagrne mrak. Kaj neki ml bo prinesel današnji dan? Vstala je in se sprehodila po prostoru, da bi se malo ogrela. Tako dolge so bile te ure čakanja, z ničimer jih ni mogla skrajšati. Rada bi premišljevala o čem lepem, prijetnem, o nečem, kar bi jo pomirilo, kar ne bi Imelo nobene zvezo z njeno sedanjo stisko. Ta nI mogla. Kamorkoli je skušala pobegniti, povsod so se jI misli kar same Izmuznile in se vedno znova vračale k svojemu edinemu cilju — zvezi. Bližal so Je čas oddaje, sedla Je iu pripravila aparat. Nataknila je slušalke, oddala svoj poziv in prosila za VIDA LASlC odgovor. S tesnobnimi občutki, ki so jo zvesto spremljali že vseh petnajst dni njenega dela, razpeta med dvomom In upanjem, je prisluhnila sprejemniku. Nenadoma so JI zagorele oči, živa rdečica ji je obarvala lica, od veselega razburjenja Jc glasno vzkliknila. Poslušala jc. Kliče At-Z, ALZ, Al,Z, kliče ALZ, ALZ, ALZ. Sprejel sem tvoj poziv. Čakam na depešo. — »Zvezo imam! Slišal me Je!« je vriskalo njeno srce in v hipu pozabilo neštete težave in bridkosti nedavnih dni. >ni le Imam zvezo, pa bo vse dobro,« je radostno zašepetala In občutek sreče in zmage jo je žalil kot topel val ter jo vso preplavil. Odprla je zvezek z depešami in pričela oddajati. Delala je dobrih dvajset minut, ko je nenadoma zmanjkalo električne napetosti in jc morala prenehati. Tako je v njeno veselje spričo postavljene zveze kaj kmalu kanila prva grenka kaplja, skalila ga pa zdaj še ni. Bila jc srečna, da jc po tolikem času končno uspela, in prepričana, da ima glavne težave že za seboj, še slutila ni, da sc najtežje obdobje njenega dela sedaj šele pričenja. Pozno popoldno jo zopet dobila zvezo, toda z delom je imela še manj sreče kot zjutraj. Komaj je namreč začela oddajati, že so prišli h gospodinji na obisk neki sorodniki in kot nalašč sedli na klop pred pralnico. Seveda je morala takoj nehati z delom, da ne bi njenega tipkanja slišali, In še se je ves dan bala, da ne bi kdo skozi odprto okno kaj opazil. Koliko laže hi bilo, če bi domači za njeno delo vedeli in pazili, da se ne bi nihče približal pralnici. Zdaj pa ji ni preostalo drugega, kot čakati do naslednjega jutra. V zgodnjih urah Je pač nihče ne bo motil. Naslednjega dne je ob petih zjutraj spet dobila zvezo. Pričela je oddajati, pa Je žo sredi prve depeše zmanjkalo toka. In potem so ostali brez električne napetosti celih pet dni! Iu to zdaj, ko je imela zvezn in bi lahko delala! Zdelo se ji je, kot da sc jo vse zarotilo uroti njej in njenemu delu. Komaj Je premagala eno oviro. Je so je pojavila druga, proti kateri jo bila brez moči. Pomislila je na to, da hi si priskrbela akumulatorje ln pretvornik In bila potem neodvisna od omrežja. Ampak za to bi potrebovala primeren prostor, kamor bi vse skupaj postavila, prenašati jih iz enega kraja v drugega pa seveda no bi mogla. In spet je obstala pred tistim osnovnim vprašanjem, kako priti do stanovanj. Toliko časa se je trudila, da je končno le vzpostavila to zvezo, potem se pa tega uspeha niti en dan nI mogla veseliti. Kajti takoj so se poja- vile nove zapreke, ki so ji onemogočale delo. Z dneva v dan je postajala nestrp-nejša in zdelo se ji je, da ne bo nikoli konec teh brezplodnih dni čakanja. Končno je šesti dan spet lahko delala. Oddajala jo popoldne nepretrgoma od dveh do štirih, potem je za nekaj časa prenehala, ker jc bil njen telegrafist zaseden. Celi dve url je neprekinjeno delala, pa jc oddala in sprejela le po eno. depešo! Bile so tako hude motnje, da sta morala s telegrafistom po večkrat ponavljati. Cela ura za depešo! Zgrozila se je ob tej ugotovitvi, čeprav še nI vedela, da so jo Nemci žo odkrili in z motnjami ovirali njeno delo. Ob šestih zvečer je z delom nadaljevala. Tokrat je šlo bolje. Spet je delala dve url in oddala šest depeš. Potem pa se je pokvaril aparat. Ni bil grajen za tako dolgo neprekinjeno delo in sc je preveč segrel. Na srečo napaka ni bila tako huda in Jo jo kmalu popravila. Štirinajst dni sem že tukaj in skrajni čas je, da grem proč, se je spomnila, ko je pospravljala aparat. Ne smem jih več izpostavljati nevarnosti, zlasti ker ne vedo zanjo. Tako zelo se je razveselila, ko je prvič dobila zvezo! Mislila je, da je s tem že skoraj vse dosegla. Zdaj pa je že po tem kratkem času, komaj po nekaj dneh, uvidela, da to še ne pomeni, da bo zveza tudi uspešno delovala. Ko bi vsaj imela nekaj stanovanj! In ljudje bi morali povsod vedeti, kaj dela, da bi ji pomagali ¡n ne bi bilo treba njej paziti še na obiske in otroke, ki se potikajo v bližini. Predvsem pa zato, da ji no bi mogli ničesar očitati, če bi že prišlo do nesreče ln hI jo Nemci zalotili. Naslednjega dne se Je zahvalila gospodinji za gostoljubje in se vrnila v svoje stanovanje oh Gradnščicl. Poskusila jc od tod uposlavlti zvezo ln res jI je takoj uspelo, čeprav je Imela mnogo slabšo anteno kot pri prejšnjih uoskusih v tej hiši. Privezala jo je kar na bližnjo češnjo, razmeroma nizko, da je lahko brez vzbujanla pozornosti obesila nanjo perilo, helala Je v kleli In kar nI jI šlo v glavo, da se je prej, ko jc delala v isti hiši pri mnogo ugodnejših pogojih, zaman trudila. (Nadaljevanje na 1. strani) D K naše socialistične skupnosti In zvezne države, se ni rečeno, da hodo avtomatično uresničevali načela in težnje, ki so osnova ustave. Ustavi bodo dali konkretno vsebino živi ljudje s svojo vs ljudje, kakršne hI želeli abstraktno-humanistič-¡'dje, kakršni so v resnici, ljudje z vsemi svo- _____i _____::--: T I n 11 1 O mn h fl f"l D V RVfl 11 IZ EKSPOZEJA EDVARDA KARDELJA O PREDOSNUTKU NOVE USTAVE Rezultat vseh teh uspehov Je tudi naša nova ustava. Družbenoekonomski in politični odnosi, k' Jih formulira nova ustava, niso odnosi, ki jih je treba -šele vzpostavljati. TI odnosi so ze naša stvarnost. Najsi so še vedno v začetnih fazah razvoja m najsi so v svoj oblikah nedograjeni, pomenijo veliko zgodovinsko pridobitev nasm delovnih ljudi. Odpirajo jasne dolgoročna perspekuvo m -'.o sami po sebi orientacija za akcijo In celotno družbeno prakso. Moe noje ustave je v tem, da prav. takšna stvarnost kropi In utrjuje tuuc poulične in organizacijske oblike, v katerih se lahko U odnosi najmočneje in najbolj svobodno izrazijo in nadalje razvijajo, v tem smisiu ima nova ustava tudi določen programski pomen. Toda s tem, da bo nova ustava postala formalni osnovni zakon ' ■ * ----------»..««« da se te ___________________________- vsakdanjo prakso. Pa ne ni sanjači, ampak ljudje, .......................- . , JImi vrlinami iu 7. vsemi svojimi slabostmi. Ljudje pa bodo v svoji praksi delovali po razmerah, v katerih delajo in žive in po vplivu, ki ga bo Imela na njihovo družbeno zavest 1 taksna praksa ustvarjalna dejavnost najnaprednejših subjektivnih činiteljev dru;-bc. V tem smislu bosta predvsem Zveza komunistov 111 Socialistična zveza delovnega ljudstva morali najbolj neposredno pomagati delovnemu človeku v krepitvi materialne in družbeno-ekonomske baze z ustavo določenega družbenega položaja človeka, hkrati pa v svoji politični, idejni in vzgojni akciji posvetiti največjo pozornost razvijanju socialistične družbeno zavesti. Usephe smo dosegli predvsem s tem, da se jc naša socialistična misel in akcija zmeraj naslanjala na močno enotnost nasiti delovnih ljudi oziroma naših narodov. Nadaljnje utrjevanje te enotnosti je hkrati jamstvo za doseganje novih rezultatov. Tej enotnosti je zmeraj znala (lati politično in mobilizacijsko osnovo ter jo krepiti m varovati Zveza komunistov Jugoslavije pod vodstvom tovariša Tita. Ustava naj postane še ena progresivna osnova, na kateri bodo r.asi narodi i:i delovni ljudje utrdili svojo enotnost, z namenom, napeti nove sile za nadaljnji napredek socializma in zboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi. Ko govorimo o vlogi Zvezo komunistov ln tovariša Tita pri izpolnjevanju nalog in uresničevanju ciljev socialistične izgradnje, moram vsekakor opozoriti Sc na eno zgodovinsko k0lncldenc0,_ Mi namreč postavljamo načela naše nove ustave, ki pomeni zgoščen izraz vseli nr.šlh materialnih, družbeno-ekonomsklh, političnih, znanstveno-kulturnih in drugih uspehov, v letu, v katerem hkrati proslavljamo petdesetletnico revolucionarnega ustvarjalnega dela in sedemdesetletnico rojstva tovariša Tita, človeka, ki stoji in jc stal na čelu revolucionarnega boja našega delavskega gibanja prav v desetletjih, ki pomonijo največji prelom v zgodovini naših narodov in v katerih smo kar skokoma dosegli uspehe v njihovi materialni in družbeni Izgradnji. Njegova ustvarjalna misel je ves ta čas izraz najbolj naprednih socialističnih in demokratičnih teženj naše družbe. Ves ta čas je inspirator enotnosti vseh naprednih sil v boju za osvoboditev naših delovnih ljudi in narodov Izpod zatiranja, eksploatacije in mračnjaštva, kakor tudi v naporih za zgraditev socialistične in demokratične družbe. Rezultati tega velikega zgodovinskega boja in naporov dobivajo zdaj svoj polni izraz tudi v novi ustavi. To pa pomeni, da je naša nova ustava — kot uzakonjena živa stvarnost naše socialistične družbe — hkrati tudi prepričljivo potrdilo za pravilnost poti socialistične graditve, ki jo je pod Titovim vodstvom Izbrala Zveza komunistov. Jugoslavije, skupaj z njo pa tudi vse naše delovno ljudstvo. Zgodovinsko potrdilo pravilnosti politike in ustvarjalnega dela pa je največjo priznanje, ki ga more dati zgodovina revolucionarju. A to je nedvomno pripadlo tovarišu Titu. Spričo toga jo pred nami z vso jasnostjo začrtana pot nadaljnjega napredka. To tudi v prihodnje ne bo pot brez težav in brez ovir, čeprav se bo njihov značaj delno spremenil. Zato bodo potrebni novi napori, da bi obdržali dosledno smer gibanja. Nova ustava naj istočasno še močneje mobilizira vse socialistične sile v naši deželi za dosego nadaljnjih rezultatov v boju za velike socialistične, demokratične in humane cilje, ki so izhodišče za našo novo ustavo. III. NAČELNE OSNOVE NOVE USTAVE »Predosnutek nove ustave sloni na splošnih marksističnih teoretičnih postavkah o družbeni vlogi države in posebej o vlogi socialistične države v prehodnem obdobju kot države v odmiranju, kakor tudi na bogatih izkušnjah socialistične prakse po Oktobrski revoluciji, zlasti pa na izkušnjah naše lastne socialistične graditve,« je rekel Kardelj, ko je govoril o načelnih osnovah nove ustave v delu referata, ki je bil natisnjen in že prej razdeljen poslancem lil članom Zveznega odbora SZDLJ. Govoreč o vlogi države, je Kardelj rekel, da je država v socialistični družbi prehodnega obdobja nujno potrebna kot regulator odnosov med ljudmi na torišču proizvodnjo in ekonomskih odnosov, nasploh, dokler bo vladala ekonomska neenakost. Država je hkrati tudi instrument svobode in napredka, ne pa samo instrument pritiska. Kardelj je opozoril na nevarnosti, tla postane država vir kon-servatlzma iu deformacij, ¡11 rekel: »Da uržava oziroma njen aparat ne bi postal ekonomska politična sila r.ase in s tem tudi konservator že preživelih oblik družbenih in političnih odnosov, mora biti organiziran tako, da v njem čim popolneje odseva tudi nova socialistična družbena struktura. S svojim lastnim razvojem mora država spremljati proces preobrazbe razredne družbe v brezrazredno, to se pravi, da postopoma tudi sama odmira.« Kardelj jo opozoril na praktičen pomen vloge države in rekel: »Od toga, ali se bo socialistična dežela orientirala v skladu s tezo o nujni potrebi po čedalje večji krepitvi države (ki je bila nekaj časa v socialističnem svetu zelo razširjena) ali v skladu z družbenim samoupravljanjem in čimbolj demokratično obliko izglajevanja protislovij v razvoju socializma, je odvisna orientacija celotne graditve političnega sistema in organizacijskega mehanizma socialistične države.« »Tisto, kar je odvisno od ljudi ali konkretno od ustave, ki naj bi jo sprejeli,« je nadaljeval Kardelj. »nI določanje, kaj bo prej odmrlo v sistemu države iu kaj pozneje, ali kaj se bo spremenilo v obliko manjše ali večje prostovoljne aktivnosti in usklajanja dejavnosti ljudi, ampak gre za to, da bi določili in zagotovili najugodnejše poKOje in čimbolj svobodne okvire za razvoj družbenega samoupravljanja in socialistično demokracije, V teli okvirih in vzporedno z rastočimi materialnimi ir drugimi možnostmi družbene skupnosti si bodo delovni ljudje sami ustvarili, tako pravice kot obveznosti, tako svobodo kot avtoriteto. Iz tega Izvira, da mora hiti tudi socialistična država prehodnega obdobja takšna država, ki ohranja ureditev, a je ne konzervira, ki ščiti pridobitve revolucijo, a hkrati pospešuje tudi nadaljnjo demokratično evolucijo socialistične družne, ki usmeija gibanje na določenih področjih družbenega življenja, no zavira na samostojne dejavnosti posameznih činiteljev družbenega napredka, ki usklaja določena gibanja, a jih ne uniformira, iti ureja odnose med ljudmi, a no določa usodo posameznika. Najvišji cilj socialistične države je, da na koncu koncev preneha bili instrument za upravljanje z ljudmi in da postane skupni oragnizacijskl instrument avtonomnih ljudi za upravljanje s stvarmi v interesu življenja in dela ter ustvarjanja vsakega posameznika, v interesu najhitrejšega materialnega napredka za vse. Ko država doseže ta cilj, dejansko preneha biti država.« »17. vseh teh razlogov,« je dejal nadalje Kardelj, -.predosnutek predvideva, da naša ustava ne bo samo ustava države, ampak da lio hkrati tudi specifična družbena listina, ki ho pomenila materialno podlago, politični okvir ir. spodbudo za čedalje širši razmah in "notranji razvoj mehanizma družbenega samoupravljanja In neuosredne demokracije.« OSNOVNE DRUŽBENO-EKONOMSKE GIBALNE SILE SOCIALISTIČNEGA NAPREDKA Predosnutek ustave, kakor je Izjavil Kardelj, stalno upošteva dva poglavitna faktorja družbenega razvoja. Interes osvobojenega dela in interes socialistično družbe ter njuno uu k lajanje na vseh nivojih. Ko je Kardelj govoril o prvem faktorju, je rekel, da jo ta poleg najnaprednejših činiteljev socialistično družbene zavesti osnovna gibalna sila napredka socializma. »Takšen osvobojeni človek jo dejansko subjekt, zaradi katerega socialistična država obstaja in ki naj mu bo podrejena. Zavestna organizirana, načrtna akcija družbene skupnosti usklaja In usmerja ta interes, a tUdI kadar deluje samostojno, mora v enotnem socialističnem sistemu na koncu koncev porajati socialistične odnose.« Kardelj Je dejal, da je temeljni kamen socialistične države in socialistične demokracije delo. osvobojeno vsakega Izkoriščanja in vsakega mezdnega odnosa, s samim tem pa tudi zaščita pravic in svobode človeka na delovnem mestu, da pod enakimi po"ojl'za vse prisvaja in uživa sadove svojega dela, če hkrati Izpolnjuje tudi svoje obveznosti za obstoj in napredek družbeno skupnosti, v kateri živi. »Drugi faktor jo interes socialistične družbe, sloneče 11a d~už-beni lastnini sredstev za proizvodnjo, da sc kot takšna sti>luo razvija se vedno znova reproducirá na višji stopnji materialnih -p družbenoekonomskih odnosov in da zavoljo te~a oilia plansko r.vvlja svoio materialno bazo in ureja odnose med ljudmi, kolikor je nujno potrebno. Na tem področju — poleg organ IzncIjskoKa mehanizma družbenega samoupravljanja in subjektivnih faktorjev socialistične družbene zavesti - igra s svojo močjo prisitjevanja' in svoii'n strokovnim iu organizacijskim aparatom specifično, toda pomembno zgodovinsko vlogo tudi socialistična država.« Ko je Kardelj potom govoril u medsebojni povezanosti in nenehni protislovnosti teh dveh faktorjev, jo izjavil: »Noben družbeni ov;-on no more brez škodljivih posledic 71 zdrav napredek sociaHsilcniii odnosov na primer okrnjevati pravico človeka, da pod enakimi pogoji za vso i„ v sorazmerju s svojim delom • o deluje pri dolltv. proizvodov družbene.".! dola, "a enakopravno sodeluje pri odločanju o materialni Ha-i in firn-ll svojega dola, da svobodno m pod enakim; po-o 1 ■Wa ú o 'n lah družbenih možnosti, da z enakimi posoli sode) , ie v Si ^ .10 družbene skupnosti aH podobno. 1,1 obrat o ii.Ee da gre za posameznika :ill za družbeno sluimiost - ne more hI „1 varnosti, da bi spodkopaval socialistične odnose, samovoljno ii sebič" IntcresovT I>OSamicen ali P»«S«tarteUüen Interes v škodo skupnih V— - USTAVNO SODIŠČE JUGOSLAVIJE Prednačrt vsebuje odredbe o novi instituciji, ki bo igrala veliko vlogo v naši družbi in se je že pokazala kot. neobhodno potrebna. To je ustavno sodišče oziroma ustavno sodstvo. Na osnovi prednačrta bo ustavno sodišče Jugoslavije odločalo o soglašanju zakonov z ustavo Jugoslavije, o sogla-šanju republiškega zakona z zveznim zakonom in o soglasnosti drugih predpisov in splošnih aktov organov, delovnih in drugih samoupravnih organizacij z ustavo Jugoslavije in zveznimi zakoni. Razen tega bo to sodišče reševalo spore o pravicah in dolžnostih med federacijo ter eno ali več republikami, med dvema ali več republikami in med drugimi družbeno političnimi skupnostmi z območja raznih republik, če ni za reševanje takih sporov z zakonom predvidena pristojnost rednega sodišča. Pri tem je vsekakor z ene strani bistveno to, da se na ta način zagotovi, da demokratični samoupravni mehanizem eventualno ne privede do rušenja splošno jugoslovanske enotnosti ali pa, po drugi strani, da pri zagotavljanju te neobhodne enotnosti potrebni in nujni centralizem ne pripelje do dušenja samoupravnega mehanizma. Ustavno sodišče Jugoslavije daje zvezni skupščini mišljenje o vprašanju eventualnih nasprotij nekih odredb republiških ustav z ustavo Jugoslavije. Ako to sodišče ugotovi, da zvezni zakon ni v skladu z ustavo Jugoslavije, je zvezna skupščina Jugoslavije"dolžna v roku šestih mesecev od dneva objave odloka ustavnega sodišča vskladiti zakon z ustavo. Ako skupščina tega ne stori, prestane veljavnost .tega zakona odnosno njegove odredbe, ki niso v skladu z ustavo. Adekvatno bo v ustavah socialističnih republik postavljena vloga in organizacija republiških ustavnih sodišč. PRAVOSODNI SISTEM Prednačrt vsebuje posebno poglavje o sodiščih in javnem tožilstvu. V tem poglavju je nekaj značilnih novosti, do katerih bo prišlo v novem ustavnem redu. Tako je na primer predvideno, da voli sodnike in sodnike porotnike skupščina odgovarjajoče družbeno politične skupnosti, ali pa se z zakonom lahko predvidi, da sodnike in sodnike porotnike določenih sodišč volijo neposredno državljani. Nadaljnja novost je v tem, da se predvideva volitev sodnikov in sodnikov porotnikov za z zakonom določen čas, toda lahko so ponovno izvoljeni. Kot je znano, so doslej volile ljudske skupščine odnosno ljudski odbori sodnike, in sicer za nedoločen čas. Prav tako je treba poudariti ustavni princip, da so razprave pred sodiščem javne in z zakonom bo odrejeno, v katerih primerih bo izključena javnost zaradi zaščite splošnih in osebnih interesov. Za sodišča so obvezni samo ustavni in zakonski predpisi, a ostali pravni akti nižje pravne sile" samo toliko, kolikor soglašajo z ustavo in zakoni. Nadalje je treba poudariti tudi to, da so v prednačrtu predvidene določene funkcije sodišč, ki jih do sedaj dejansko niso imela, ali jih vsaj niso opravljala. Tako prednačrt predvideva, da sodišča pri opravljanju pravosodja spremljajo in proučujejo družbene odnose in pojave od interesov za ost.var-janje svoje dejavnosti in dajejo predloge za preprečevanje družbeno nevarnih in škodljivih pojavov ter za utrjevanje zakonitosti. OMEJITEV VOLIVNOSTI IN ROTACIJA KADROV Prednačrt vsebuje odredbe o omejitvi volivnosti odnosno o rotaciji kadrov v skupščinskih svetih, na vodstvenih izvršno upravnih položajih in podobno. Razen določenih izjem, ki jih je družba naprej predvidela, nihče ne more dvakrat zaporedoma opravljati take funkcije itd. Kakor je jasno naglašeno, ni smisel teh odredb v nekakšni biološki izmeni generacije. Posebno ker gre za kadre, ki so bili nosilci našega družbenega sistema v njegovem dosedanjem razvoju in posebno za revolucionarne kadre, ki so s svojo borbo tudi pripeljali do zmage tega sistema, Smisel teh odredb je v bistvu v racionalnejši organizaciji in funkcioniranju družbenega dela.v Omejevanje volivnosti, izmenjava kadrov na funkcijah naj bo^mera v smeri borbe proti rutinerstvu, zastalosti, v skrajni meri možnega birokratskega zabubljenja kadrov. Kakor je jasno naglašeno, nimamo preveč ljudi in posebno izkušenih revolucionarnih kadrov, Toda kadre lahko tako pogosto pomešamo na razne funkcije, da lahko postavijo v ospredje inciativo, da vnesejo spremembo in svežino v napredek te funkcije. Na koncu je treba ade-kvatneje izraziti naš celotni družbeni sistem, ki je principial-no protibirokratski in demokratični. Na drugi strani se postavlja nekaj vprašanj ob tako velikem številu terminov, s katerimi se odrejajo različne oblike lastništva. V prvi vrsti, ali je izraz »družbeno lastništvo« ali »družbena lastnina«, kar je isto, v njegovem novem pomenu najbolje izbran. Ta izraz je uporabljen tako pri nas kot v drugih zemljah z različnim pomenom. V svetovnem merilu nosi še vedno v sebi številna stališča klasične pravice lastništva in predvsem stališča etatističnega tipa. To je ravno prilika, da se za ta namen, kot izraz novih odnosov družbenega samoupravljanja, kljub vsemu najde takšen termin, v katerem se sploh ne bi pojavljala beseda »lastništvo« in bi tako sam po sebi nakazoval, da je vprašanje o novih odnosih med ljudmi in nova etapa v razvoju socialistične družbe. Uporaba različnih kategorij je danes že sama po sebi velikega pomena, ker gre za zameno sistema in potrebo po ostri izločitvi tistega^ kar se opušča in onega, ki se šele poraja in se razvija. Toda sama tolmačenja niso vedno do-voljna za to razlikovanje. Zdi se, da bi imel termin »družbena imovina« vseeno mnogo več smisla — kot izraz novih odnosov samoupravlja--nja in kot kontrast vseh obstoječih oblik lastništva in lastniških pravic privatnopravnega in etatističnega tipa ali pravice lastništva, ki na kakršenkoli način, pa četudi s prizvokom nakazuje na zaključke takega karakterja. Toda, če ima ta termin resne prigovore, če se pri iskanju primernega izraza naleti na niz resnih težav, to vseeno ne pomeni, da bi morali opustiti ta napor. DELOVNA ORGANIZACIJA IN NAČELO NEODTUJLJIVOSTI Vsekakor je treba prevzeti in kot tako pozdraviti načelo neprenosljivosti sredstev za proizvodnjo in drugih sredstev dela kot tudi rudnih in drugih naravnih bogastev, ki so družbena lastnina. Toda ali ni preostra in odvečna formulacija iz 14. člena prednačrta, s katero je dovoljeno delovnim organizacijam prenesti ta sredstva, toda z obvezo, da očuvajo skupno vrednost družbenih sredstev, s katerimi ^upravljajo. Morda je to faza našega razvoja, glede na dosežene izkušnje in glede na obstoječe odnose in dosege ter zahteve, toda nismo povsem sigurni, da bi se tako striktna potreba za tem stalno obdržala. Ustave ne sprejemamo in ne menjavamo vsako leto, toda življenje teče nepreldnjeno dalje in rodi nove potrebe. Zaradi tega ni izključeno, da morda ne bo nekoč proces kooperacije in integracije različnega tipa zahteval, da se v okviru socialističnega sektorja dopusti prenos sredstev tudi brez odgovarjajočih odškodnin. Zaradi tega bi bilo, kakor se zdi, umestneje dopustiti odtujevanje poedinih sredstev za- proizvodnjo in drugih sredstev dela v okviru socialističnega sektorja in določiti, da se bodo pogoji in mere tega odtujevanja določili z zakonom. Takšna odredba dopušča, da se hitreje in učinkoviteje prilagajamo potrebam življenja. Malo manjšega pomena je vzporedna opomba v členu 7 predosnutka, v katerem je govora, da so delo in rezultati dela »edina osnova in merilo materialnega in družbenega položaja človeka«. Beseda edina je povsem odveč, ker daje tej odredbi pomen, ki ne samo da ne ustreza današnjim razmeram, temveč je tudi v nasprotju z nekaterimi drugimi odredbami prednačrta posebno z zajamčeno pravico nasledovanja (čl. 62). In za njo ne obstaja ravno takšna potreba. Is® mmmtmmMš ......" ml!« iH K® illir IMS m'- ' Hm- ZA BOLJŠE SAMOUPRAVLJANJE NA PODROČJU SOCIALNEGA ZAVAROVANJA Mimo so volitve, ki so sledile sprejeti so bili že tudi drugi or-odločitvi, da bosta v okraju dve ganizacijski sklepi, ki potrjujejo komunalni skupnosti zavarovancev, posebej za štiri gornje in posebej za tri obalne občine, delegati obeh skupščin so se že sestali, eni v Postojni, drugi v Ko-** pru, in bila je tudi že prva seja to : ne samo važno, ampak tudi odgovorno usmeritev. Čeprav so za posameznimi organi šele prve seje in so mnogi člani obeh skupščin in upravnega odbora novi, je bilo že opaziti novoizvoljenega upravnega odbo- izredno zanimanje za kompleksno ra Okrajnega zavoda za socialno problematiko, v kateri je sestavni Obrat za proizvodnjo penaste plastične mase v Hrušici pri Podgradu zavarovanje, Organizacija, ki bo odločanje o problemih s področja socialnega zavarovanja še bolj približala zavarovancem, je že izpeljana in V KOPRSKEM »IPLASU« TO LETOŠNJIH ZAČETNIH TEŽAVAH KONČNO Z VZTRAJNIM DELOM del sleherni zavarovanec. In teh je na deset tisoče v raznih zavarovalnih skupinah. Pa delovne in druge organizacije z njihovimi specifičinimi pojavi! 2e prve razprave so bile pestre, čeprav so bile več ali manj informativne. Pravo delo, ki pa pomesl nadaljevanje plodnih prizadevanj dosedanjih organov, se bo šele začelo. Da pa bi bilo to delo čimbolj učinkovito, bodo poleg aktivnega sodelovanja na se.iah, to je ob reševanju konkretnih problemov, potrebne, nujno potrebne priprave v obliki kratkega seminarja. Dvodnevni seminar za člane skupščin naj bi poleg obravnave ustreznih predpisov skušal pobliže prikazati problematiko socialnega zavarovanja v okraju, asnrHmentu doslej Prehojeno pot in bodoče naloge. To bo potrebno, ker bodo morali člani skupščin razen na Ko so spomladi ugotavljali, da bilo toliko govoric in »blagohot- ki jo izdeluje obrat v Hrušici pri se bo posebno naše koprsko pod- nih« pogrebščin okrog tovarne Podgradu. Vso proizvodnjo sproti jetje za proizvodnjo in predelavo prav zaradi kritičnega položaja z odkupijo pohištvena industrija in plastičnih mas »Iplas« znašlo v deviznimi sredstvi, da so ta baja- obrati za predelavo predmetov za hudi zagati zaradi pomanjkanja nja precej demobilizirala tudi široko potrošnjo. Zalog svojih iz- deviznih sredstev za nabavo re- sam delovni kolektiv »Iplasa«, je delkov ima tovarna nekaj samo produkcijskega materiala, smo se ta po ureditvi tega vprašanja in pri predmetih za široko potroš- skoraj že kar pripravili na to, da zagotovitvi zadostnih količin re- njo, kolikor mora nujno imeti za tovarna ne bo mogla izpolniti po- produkcijskega materiala krepko radi večje izbire v stavljenega letnega načrta pro- poprijel in v kratkem času na- svojih izdelkov. izvodnje. Zato nas je toliko bolj doknadil vse zamujeno. Posebno Tovarna pripravlja rekonstruk- . . ,. .. , , » , . prijetno presenetilo stanje v okto- lepe uspehe so delavci »Iplasa« cijo svojih obratov za izdelavo a „,°„„_, _ __.,7, in. ?„™~ bru in lepi obeti do konca leta, dosegli v oktobru, ko je vrednost iprena v Hrušici in emulzije v ko bo — kot vse prav in lepo ka- proizvodnje že dosegla milijardo Kopru, kar ji bo omogočilo še že — izpolnjen letni plan v pol- dinarjev. večjo proizvodnjo, saj gre za iz- nem obsegu. , Glede na letni plan proizvodnje delke, ki vse bolj osvajajo trži- V razgovoru z inž. Petrom v vrednosti 1.350.000.000 dinarjev šče in postajajo nepogrešljivi v Aljančičem — pred nedavnim je je to sicer še vedno rahlo pod našem vsakdanjem življenju gle- prevzcl posle direktorja »Iplasa« njim, Toda če vzamemo, da je sa- de n.a svojo praktično uporab- — smo zvedeli, cla so res bile mo v oktobru mesecu znašala re- n°st in cenenost, težave z nabavo surovin, da pa so alizacija 180 milijonov dinarjev in Tovarna »Iplas« ima še druge, bile ob razumevanju pristojnih da je delovni kolektiv v svojem veliko večje načrte za prihodnost, organov v republiki in zvezi ter zagonu pripravljen prav toliko ali Ker so to hkrati načrti občine, di v organizacijah, ki so jih izvolile. Kajti prav od kolektivov teh organizacij je in bo v veliki meri odvisno, kakšno bo gospodarjenje s skladi socialnega zavarovanja. Seminar pa bo predvidoma prve dni decembra. -er POPRAVEK V članku »Ključ v rokah delov- ob vztrajnem delu kolektiva pre- še več napraviti v novembru in okraja in republike, skratka vse nih kolektivov«, ki je bil objavljen v 44. številki Slovenskega Jadrana dne 26. oktobra, je prišlo do neljube pomote. Za predsednika skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja za gornje področje okraja Koper s sedežem v Postojni je bil izvoljen Marjan Likar, sekretar podjetja »Nanos« Postojna, in ne Jože Rok, kot je bilo pomotoma objav» ljeno. magane. Vodstvu tovarne je uspe- decembru, potem je na dlani, da naše skupnosti, jih bodo s skupt lo zagotoviti za letos dovolj re- bo »Iplas« letni proizvodni plan nimi prizadevanji in močmi ver- produkcijskega materiala (prav- ne samo dosegel, marveč po vsej jetno lahko rešili. Kolektiv je že kar pa že rešujejo tudi vprašanje verjetnosti tudi rahlo prekoračil, dokazal, da se ne boji nobenih teh dobav za prihodnje leto), ta- Slika doseženega uspeha ne bi nalog in bo zato ob pomoči ome- ko da je lahko proizvodnja nemo- bila popolna, če ne bi še povedali, njenih organov lahko rešil tudi to teno stekla. Glede na rahlo za- da nima tovarna nobenih zalog, veliko zahtevno nalogo. Naj bi ostajanje v izpolnjevanju plana da dela vse po naročilu in da vso bile te skromne vrstice spodbuda zaradi objektivnih vzrokov v prvi svojo proizvodnjo sproti proda, in že vnaprej priznanje za dose- polovici letošnjega leta, ko je.su- Posebno močna je proizvodnja žene uspehe zlasti v izpolnjeva- rovin res že primanjkovalo, ko je iprena — penaste plastične mase, nju letošnjih proizvodnih nalog. KLUB ŠTUDENTOV OKRAJA KOPER JE ZE ČETRTIČ PRIREDIL TRADICIONALNI POHOD tia »Prvič, vendar ne poslednjič, smo v vaši sredi tako neposredno kot domači med domačimi in v tem vzdušju naj poteka tudi naš miting. Vsi veste, da je bil naš osnovni namen, obiskati partizanske vasi in se s kromno počastitvijo oddolžiti spominu padlim v NOB; z vami, ki ste vojno preživeli, pa obuditi spomine na borbe in partizanske mitinge: toda — to ne bo partizanski miting. Takega bi mogli pripraviti samo stari borci, ki so bili priče pravim partizanskim mitingom; to bo srečanje študentov z vami, to bo uresničenje naže želje, navezati z vami tesnejše stike.« 20. oktober: Brez ljubljanske megle seveda ne gre. Prav ona je bila kriva za čemerno vzdušje, ki se ga nismo mogli znebiti. In prav vse je bilo narobe; nismo imeli ne harmonike, ne zastave in še blagajnik je zaspal. V Postojni pa smo potem dobili kar dve harmoniki, kar dve zastavi in še blagajnik se je pojavil. Postrojili smo se in odkorakali. Vsa čemernost se je brez sledu izgubila. Skupaj z gimnazijci, ki so nas pričakali, smo odšli do spomenika padlim. Položili smo venec in se s skromno komemoracijo oddolžili tistim, ki nas niso mogli sprejeti in ki smo Jim dolžni posebno zahvalo . . . Z avtobusom smo se nato odpeljali do Bukovja. Tudi tukaj smo pred spomenik postavili venec, zapeli in recitirali. In prav nič se nismo mogli ustavljati. Mudilo se nam je v hrib nad Predjaino, k spominsk} plošči, kjer je bila marca l!)44 konferenca borbene slovenske mladine za pivško okrožje. Zdelo se nam je, da v vrhovih dreves še vedno slišimo njihovo vzneseno besedo, njihov uporniški duh. Ko smo se pozneje spuščali navzdol, smo morda stopali prav po njihovih stopinjah. (Toda — mar tudi v resnici stopamo?) Okrepčali smo se, izgubili tovariša, ki se je tu menda preveč udomačil in si v LAN DOLU ogledali spomenik. Povedali so nam, da so ga prav letos postavili, in lepo so nas sprejeli. Po komemoraciji in po odžejanju smo pripešačili v SMIHEL POD NANOSOM. Tudi tu je bilo kakor drugod; spomenik, komemoracija, venec. In kosilo. Prileglo se je. Samo — najprej so se prestrašili, ko so slišali, da nas je namesto napovedanih štirideset kar triinpetdeset. Pozneje pa je bilo za vse dovolj In vsi smo bili zadovoljni. Visoko pod Nanosom smo korakali še skozi STRANE, prijazno in znano partizansko vasico, V VELIKEM UBELJSKEM smo se ustavili pred spomenikom in pozneje — seveda — tudi v gostilni. V HRUSEVJU so nas pričakali pionirji osnovne šole In vaščani. Tako prisrčno so nas sprejeli, ml pa se jim nismo mogli drugače oddolžiti kot s pesmijo in s smehom v očeh. In nismo se mogli ločiti, sonce pa se je očitno poslavljalo. Pa smo vsi skupaj odšli do SAJEVC, do spomenika padlim. Mrak je padal, vrh spomenika v obliki Triglava pa se je ponosno odražal na rdeče razžarjenem nebu kot simbol nečesa večnega in mogočnega. Naša dva kolega, ltl sta položila venec, sta bila kot bronasta stražarja, ki čuvata dragoceno svetinjo. Ubrana pesem je mehko zadonela v ta veličastni mrak . . , Hoteli smo se posloviti, pa se nismo mogli. Izza levega vogala je priku-kala dobra mamica s pletenko, z desne strani je prinesla druga zelenko sadjevca in od kdo ve kod zopet tretja »flašo kačje sline«, Tema nas je lovila, ko smo hodili čez BAKUMK. Tu smo se hoteli počakati in zbrati, pa kaj ko so nas vaščani vabili v hiše. Skupino kolegov je kar odpeljala mala punčka: »Je rekla mama, da pejte k nam,« Pa so šli. Tema je bila vso gostejša, pot pa vedno slabša. Padali smo in se pobi- rali, nesigurne noge so zadevale ob kamenje in padale v luknje. »Madona, kakšna slaba pot in kakšna tema,« so robantili fantje. Dekleta pa: »Snops, šnops, hihl!« Grmovje nas je bilo v obraz, mrzle veje so zadevale ob nosove, noge so nas bolele. V srcu pa je žarel svetal spomin na toplo domačnost naših ljudi, na njihove gostoljubne domove, na prijazne besede, nasmejane obraze, na njihove žuljave tople dlani. S stiskom roke in s »Hvala« smo se zahvalili za vse. Več povedati ne moremo. To lahko občutimo, to lahko ohranimo v dolgem, lepem spominu .. . OREIIEK je bil zadnja postojanka prvega dne. Ho večerji smo imeli v kulturnem domu krajši program, ki se je pa seveda nadaljeval pod točko zabavni del. Plesali smo in bili dobre volje, v gostilni pa so se fantje pobratili z vaščani in peli so, peli. . . Staro in mlado, moški ln ženske, še občinski možje so nas obiskali. Šele v poznih urah smo se odpravili spat — dekleta po hišah, fantje v grad na slamo. Samo nekateri vročekrvneži so se bojevali z mrazom na vozu sena pod streho. Baje, da so bitko izgubili, ker so zjutraj iskali kapljice, da bi se segreli. Drugo jutro smo se zahvalili svojim gostiteljem. Toda tudi njim se nismo mogli dovolj. Preden smo odšli, smo tudi v Orehku opravili še komemoracijo. Šestnajstim žitvam, navedenim na spomeniku, so namenjene naslednje tople besede; »Iz drevja, senc, oblakov, vstajajo spomini, počivajo ob vodah, v hribih, ob cestah tovariši ubiti. Ni nas mrtvih strah. Pogumno z njimi stopamo naprej v tišini.« 21. oktobra: Z avtobusom smo se iz Orehka odpeljali na JURISCE. V to odmaknjeno, znano partizansko vasico, kjer je bila marca 1944 ustanovljena komanda mesta St. Peter. Ko smo se zbrali. okoli spomenika, je močan veter odnašal besede in pesem, kakor da jo hoče ponesti še naprej, nad gmajne in gozdove, čez Mašun do Snežnika .. Na BAC smo prihajali z občutkom, kakor da pričakujemo nekaj več kot drugod. In nismo bili razočarani. Mnogo se nas je zbralo okoli spomenika. S komemoracijo smo počastili spomin 24 ljudi, katerih imena so vklesana v kamen. Potem smo počastili še ploščo na hiši. kjer je živel narodni heroj Tone Tomšič, Bačani so ponosni, da je živel med njimi. In prav je tako. V menzi obrata Javor so nam brhke kuharice pripravile kosilo in kar bale so se. da ne bomo zadovoljni, ko nas je bilo pa toliko. Pa je fjilo vse v redu in vsi smo bili zadovoljni. Preden smo odšli, so nam naročili, naj v Ljubljani pozdravimo tovarišico Vido Tomšičevo. Obljubili smo jim in obljubo bomo tudi izoolnili! Tudi v KNEZAKU smo imeli komemoracijo in tudi tu so nas povabili, naj se odžejamo. Izmenjali smo še besedo ali dve z . domačini in že smo znatno okrepljeni odkorakali. Prašna cesta nas je bila polna in polne so nas bile vse gmajne in vrtovi. Grla so postala izsušena, ampak prepevati nismo nehali, (Nadaljevanje na 5. strani) NAS GOSPODARSKI KOMENTAR Industrija in rudarstvo predstavljata za koprski okraj važno gospodarsko postavko. Po predlogu 1 resolucije o gospodarskem razvoju koprskega okraja naj bi namreč predstavljala industrija v letošnjem letu levji delež v družbenem proizvodu in sicer 12 847 milijonov ali za 140lo več kot lani. To pa pomeni, da je treba industriji in rudarstvu, poleg prometu, kmetijstvu ter turizmu in gostinstvu v našem okraju posvečati največjo skrb. Letošnji rezultati niso povsem taki kot smo pričakovali in smo o tem že ponovno govorili. Vendar ostaja delež industrije in rudarstva še iiedno na prvem mestu in bo kot tak tudi ostal. Njegov razvoj zlasti v letošnjem letu kaže v bistvu iste značilnosti kot drugod, tudi osnovni vzroki za tak razvoj so v bistvu enaki kot drugje v državi in bi o teh vzrokih ne govorili podrobneje. Pač pa se kažejo v posameznostih nekatere značilnosti, ki so tudi delno vzrok za zastoj v porastu proizvodnje. Podatki namreč kažejo padec proizvodnje v industriji gradbenega materiala ter v lesni in tekstilni industriji, poleg tega pa tudi v proizvodnji nekovin in v premogovnikih. Na drugi strani pa sta daleč nad povprečjem ladjedelništvo in kemična industrija, ki ju predstavljata »Ladjedelnica«, Piran in »Iplas« v Kopru. Lesna industrija bo zamujeno nadomestila, ker izvira njen zastoj iz rekonstrukcije tovarne v Ilirski Bistrici, ki sedaj redno obratuje oziroma proizvaja po rekonstrukciji več kot prej. Industrijo gradbenega materiala predstavlja v glavnem podjetje »Ruda« v Izoli, to je opekarna, ki zaradi kakovosti izdelkov in visokih stroškov ne more uspevati. Ugotovljeno je bilo, da, bi podjetje lahko uspešno poslovalo posebno še, če bi zboljšalo kakovost svojih izdelkov, ki bi jih pod določenimi pogoji bilo možno tudi izvažati. Trenutno proučujejo možnost, spojitve tega podjetja s kakim gradbenim, podjetjem, kar pa ekonomsko ne more predstavljati rešitve ta celoto, temveč morda le za slabo podjetje. Tak način reševanja podjetij je bil že ponovno kritiziran in je treba umestnost take rešitve prej dobro proučiti. Problem zase predstavlja »TOMOS«, ki postaja splošno in ne le okrajno vprašanje, ki ga bn treba s tega stališča rešiti. Toda o tem bi bilo prezgodaj govoriti, ker so v pri- pravi potrebne analize posebno še po spojitvi tega podjetja z »I M V« iz Novega mesta. Brez dvoma je treba iskati rešitev ravno na tej poti, to je z integracijo in kooperacijo. V tem sklopu bi našla svoje mesto tudi druga manjša koprska podjetja te stroke, kot n. pr. »LAMA« in še kako drugo. Tekstilna industrija ne predstavlja za naš okraj kake večje dejavnosti in še take, ki bi imela večje perspektive za razvoj. Vendar mimo nje ne smemo. Toda pri gradnji velikih tekstilnih podjetij raznih strok in večanju nekaterih sedanjih je težko pričakovati, da bi se vzdržale manjše tovarne in obrati te vrste in bo tudi tu treba iskati rešitve v smeri integracije in kooperacije. Vprašanje plasiranja premoga je splošno in ga je treba s tega zornega kota tudi gledati. Vendar kaže, da bo potrebno iskati rešitve zlasti v smeri predelave te energije v drugo na mestu samem, to je v prvi vrsti v električno in bi bil izvoz bolj začasna rešitev. To tem bolj, ker mora za izvoz premoga družba, plačati izvozniku premijo, dočim je n. pr. električna ■enerpija tudi kot izvozno blago zelo iskana. -žj- . © Zvezni izvršni svet je minuli torek obravnaval ter sprejel več predpisov, med njimi tudi uredbo o prenosu poslov v pristojnost zveznih in republiških organov uprave, da bo še bolj okrepljena njihova samostojnost in odgovornost. Dalje je ZIS sklenil s sredstvi prispevka od izplačila uvoženih filmov podpreti domača proizvajalska filmska podjetja in nagraditi pomembna umetniška dela. Na seji so člani ZIS izdali uredbo o ustanovitvi zveznega zavoda za cene, ki bo samostojen organ uprave z nalogo kontrole cen proizvodov in storitev. V kratkem pa bosta začeli z delom samostojni ustanovi za pomorska in rečna plovna pota. Le-ti bosta skrbeli za varnost plovbe po morju in rekah. Sedež ustanove za pomorska pota bo v Splitu, za rečna pa v Beogradu. ZIS je tudi sklenil povečati prodajne cene celuloze in lesovine za 7,4 do 13,2 °/o glede na kakovost, hkrati pa je papirnicam znižan davek na promet za toliko, za kolikor se podraži sulfitna celuloza. © Do konca julija 1963 bomo izvozili v Italijo 52,5 milijona kWh električne energije. Prve kilovatne ure smo že poslali preko daljnovoda v Divači. V Avstrijo pa bomo novembra in decembra izvozili 17 milijonov kWh električne energije. © V prvih devetih mesecih letošnjega leta se je znatno povečal tudi izvoz industrije nekovin. Tako so rudniki nekovin do začetka oktobra izvo-ziil v vrednosti štirih milijard 200 milijonov dinarjev, kar je za okrog 39 odstotkov več kot lani v obdobju januar-oktober, Posebno se je povečal izvoz kromomagnezitne opeke, kremenčevega peska in raznih vrst izdelkov naših tovarn stekla. E3 Začasni generalni sekretar ZN U Tant se je sestal z visokimi predstavniki mednarodnega Rdečega križa, ker bo ta organizacija, prevzela na odprtem morju inšpekcijo tovorov sovjetskih ladij, ki prevažajo demontirano raketno orožje s Kube v SZ. Inšpekcija bo trajala mesec dni. 0 Kot ponovno aktivno manifestacijo ZSSR za mir smatrajo poziv Moskve, naj Kitajska preneha z ognjem proti Indiji. Posebno poslanico je poslal tudi sovjetski premier Hruščev indijskemu premieru Nehruju. Vendar pa so v New Delhiju odgovorili, da se ne bodo s kitajskimi predstavniki pogovarjali toliko časa, dokler se kitajske enote ne umaknejo na položaje, na katerih so bile 8. septembra. Sicer pa so se boji zasukali tako, da zdaj napadajo indijske - čete in osvajajo nove, oziroma svoje stare položaje. d V Sofiji je te dni VIII. kongres bolgarske komunistične partije, ki se ga udeležuje 55 delegacij komunističnih in delavskih partij, med gosti pa je tudi delegacija KP Sovjetske zveze, KP Kitajske in drugih dežel socialističnega tabora razen KP Albanije, ki je na kongres niso povabili. Referat na kongresu je imel prvi sekretar Todor Zivkov, ki je med drugim govoril o koeksi-stenci, kot o glavni liniji bolgarske zunanje politike, in o občutno izboljšanih odnosih s FLRJ. □ Jemenskl predsednik Ab-dalah el Salal potuje po deželi in razlaga navdušenim množicam cilje revolucije ter jih poziva, naj bodo budni nasproti ljudskim sovražnikom. Istočasno so jemenska vojska in sile ZAR zasedle položaje na severnih mejah dežele, jemenska mornarica pa je od-plula v vode severno od Ho-deide. Predsednik republike je ob tej priložnosti opozoril ameriške in britanske odposlance, da bodo odgovorni za vsak oborožen napad z ozemlja Saudske Arabije ali iz kakega drugega britanskega pro-tektorata, Medtem pa številne skupine vojakov jemenskega porekla dezertirajo iz armade Saudske Arabije in prihaiajo preko planin v domovino, kjer se pridružujejo oboroženim silam jemenske arabske republike. Napovedujejo, da bodo zaradi tega razglasili v Saud-ski Arabiji izredno stanje. (Nadaljevanje s 1. strani) s tem gradila njihova fiziogno-mija zainteresiranega proizvajalca in upravljalca. Zatorej je sedaj nujno, da se dalje oblikuje organizacija samoupravljanja, posebno pa vsebina in metode dela ekonomskih enot. Te naj se razvijajo v mehanizem, ki bo deloval v smeri: a) kar najbolj doslednega uveljavljanja načela delitve po delu, b) rentabilnega poslovanja, c) uveljavljanja sodobne tehnologije, č) razvijanja spe- ■ clalizacije in kooperacije zno-traj podjetja in z drugimi pod-■ jetjl. Sindikalna vodstva naj bi zlasti pozorno spremljala in spodbujala razvijanje ekonomskih enot v kmetijstvu, gostinstvu in turizmu, kjer ti procesi posebno občutno zaostajajo. Neurejeni notranji odnosi, določen odpor in nerazumevanje do ekonomskih enot, slabosti, predvsem pa ostanki mezdnih odnosov na področju delitve, pomanjkanje strokovnih kadrov in drugi problemi narekujejo sindikalni .organizaciji, komunistom in organom upravljanja odgovorne naloge. O aktivnosti zaposlenih v delovnih organizacijah v turizmu in gostinstvu bo razpravljalo posebno posvetovanje, ki ga pripravlja okrajni sindikalni svet. 7 Realiziranje samoupravnih pravic in dolžnosti zahteva celovitejšo ureditev notranjih odnosov in izdelavo osnovnih načel delitve v delovnih kolektivih. Po osnutku nove ustave naj se to izvede z izdelavo novih sta- • tutov delovnih organizacij, ki bodo pomemben prispevek ne samo k poglabljanju mehanizma samoupravljanja in k izpopolnjevanju delitve v kolektivih. Zato bi bilo treba čimprej uresničiti priporočilo o imenovanju posebnih komisij za izdelavo statutov, ki bodo v najtesnejšem sodelovanju s celotnimi kolektivi pripravile osnutke temeljnega notranjega predpisa. Prizadevanja za Izdelavo statutov zaostajajo v delovnih organizacijah, za kar ni opravičljivih razlogov. 8 V zvezi s kompleksnim reševanjem nalog na področju življenjske ravni naj bi sindikalna organizacija podprla prizadevanja, da bi čimprej razčistili in prelomili s koncepcijo zapiranja kolektivov pri reševanju problemov v družbeni prehrani,. Nerealna so pričakovanja ne- katerih kadrov, ki menijo, da bo to vprašanje lahko rešilo komercialno gostinstvo. Mobilizirati je treba vse zainteresirane činitelje, da bi organizirali moderne samopostrežne obrate družbene prehrane v vseh večjih industrijskih središčih okraja, in sicer z združevanjem naporov in sredstev podjetij. Bojazen, da bi namreč taki obrati predstavljali oviro za razvoj domačega in tujega turizma, je neutemeljena in jo je treba, kjerkoli se pojavlja, odločno zavračati. 9 V novembru naj bi bila po vseh občinah širša posvetovanja o konkretnih problemih delitve po delu v delovnih organizacijah. Pri Izvedbi posvetovanj pa naj sodelujejo občinski ljudski odbori, občinski odbori SZDL, komisija za delitev čistega in osebnega dohodka pri ObLO, večje delovne organizacije, pobudniki pa naj bodo občinski sindikalni sveti. Posvetovanja naj se izogibajo samo načelnih ugotovitev in priporočil, ampak naj konkretno analizirajo ter ocenijo sistem delitve dohodka in njegovo delovanje v vsaki delovni organizaciji. RAZPIS Na osnovi 25. in 27. člena temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ št.. 3:1/55) razpisuje komisija za štipendiranje pri občinskem ljudskem odboru Piran DVE ŠTIPENDIJI ZA STUDU NA FILOZOFSKI FAKULTETI, GEOGRAFIJA — SMER TURIZEM Prosilci naj vložijo prošnje, kolkovnne z 250 din državnih kolkov, v roku 15 dni po objavi razpisa. — Prošnji je treba priložiti: potrdilo o vpisu na šolo in mnenje LRtS in SZDL. Mesec prometne varnosti je bil pravzaprav mesec prometne vzgoje. Pri tem se LM ni omejila zgolj na opozarjanje voznikov motornih vozil, marveč je napravila akcijo tudi med vsemi tistimi, ki ceste uporabljajo. V času od 17. do 23. oktobra so obiskali s kinoprojektorjem šole in vasi v koprski, piranski in hrpeljski občini. Predvajali so poučne filme o pro- DELAMARIS IZOLA; Stane Furlan; HOTEL CENTRAL PORTOROŽ: Ot-mar Kolenc; HOTEL METROPOL PIRAN: Sonja Keše; MALA OPREMA IZOLA: Amellja Blaževlč- MEI-IANOTEHNIKA IZOLA: Mira Ga-brijelčič, Matilda Mesarič; OBČINSKI LJUDSKI ODBOR IZOLA: Miro Furlan: OBČINSKI ODBOR SZDL IZOLA: Stane Rop: OBČINSKI SINDIKALNI SVET IZOLA: Mitja Logar; OSNOVNA ŠOLA »PINKO TOMA2IC« KOPER: Anica Božič, Dora Grižon, Zora Ličen, Tone Mesec, Marija Mi-loševič, Marčela Rebec, Marija Ko-dela, Sonja Sardoč, Marija Soslč. Nlka Tavželj, Olga Zerinl; PLM IZOLA; Ivan Borko; POSTAJA ZA TRANSFUZIJO KRVI IZOLA: Jože Zlgon; PTT KOPER: Bogdan Poturovič; CZP PRIMORSKI TISK KOPER: Marta Furlan, Onorato Kocjančlč. Drago Radišlč. Franc Rejec, Ivan Ternov-šelc; SALON »KORADIN IVAN« KOPER: Marija Kastelic, Emilija Pucer; »SODA« KOPER: Marija Poljšak; STAVBENIK IZOLA: Vili Plavčalc, Stanko Zajdela: SCKS KOPER: Paslcval Grizila, Kar-melo Loduka, Stane Medved, Mirko Stubelj, Drago Škorjanc, Josip Sr-pak, Anton Vesel, Marjan Zorn, Danilo Zuzič; UČITELJIŠČE KOPER: Marlan Zer-jal; URARSTVO PISTOTNIK KOPER: Jožica Galbiatti. (Nadaljevanje z 2. strani) Zdaj sta se s telegrafistom vselej hitro našla, bilo pa je nekaj drugega, kar ji je povzročalo . nove skrbi in otežkočalo njeno delo. To so bile hude motnje, zaradi katerih sta morala tako ona kot njen telegrafist po večkrat ponavljati depeSo, kar je seveda vzelo mnogo časa. Oddaje so se zaradi toga zavlekle tudi na več ur dnevno in še ni z delom prišla nikamor naprej. Po celo uro je večkrat potrebovala, da je sprejela ali odrlala eno dopešo. Kakor hitro Jo Je njen telegrafist poklical, že so jo na njegovem valu začulo močno brnenje, ki je preglasilo njegove znake in včasih sploh onemogočilo sprejem. Pomagala si je tako, da je malo spremenila valovno dolžino. Tukaj so bile motnje ros šibkejše, toda tudi telegrafistov ton je bil znatno tišji, tako da Je bilo sprejemanje vselej zelo naporno. Isto so je dogajalo na njeni valovni dolžini. Tudi nje ni mogel telegrafist zaradi hudih motenj sprejemati, zato jc morala depeše ponavljati. Ure ln ure jo presídela pri aparatu, prekinjala je delo le toliko, da se nI preveč segrel. Potem je ure dolgo šifrirala in dešlfrirala dopešc, da se mnogokrat še naspali ni utegnila. In kljub vsemu prizadevanju ni mogla oddati toliko depeš, kot bi rada, Veliko veselje, ki ga Je občutila, ko je prvič dobila zvezo, so njene sedanje težave že močno zagrenile, Bojazen, da bi jo pri tem dolgotrajajočem delu Nemei z lahkoto odkrili, Je potisnila kar nelcam v ozadje. Saj ni pozabila na to nevarnost. Toda kako naj lil se JI ognila? »Delati smeš le nekaj minuti« sta JI zabičovala Peter in Danilo. Ze res. Ampak če bi se hotela tega držati, bi v teh okoliščinah sploh ne smela delati! V nekaj minutah Jo lahko oddala ali sprejela le dvajset do trideset grup. to je komaj četrtino depeše. Za celo pa je navadno potrebovala kar pol ure ali še več. Ce je hotela rlelatl, JI nI preostalo drugega, kot da tvega, da se na tihem tolaži s tem, da imajo Nemci zdaj dovolj drugih skrbi in ne utegnejo posvečati posebne pozorno- metni varnosti. Uvod v vsako filmsko predstavo je bilo predavanje o prometni varnosti in o njenem pomenu. V več primerih so prometni miličniki fotografirali šolske otroke in jim za spomin na akcijo podarili fotografije. V vseh treh občinah so imeli več kot 30 predavanj in filmskih predstav, ki se jih je udeležilo 3870 otrok in 614 odraslih. Ljudje so bili nad takšno pobudo več kot. navdušeni in so miličnike prosili, da bi'jih še večkrat obiskali, saj so ponekod filmske predstave redke ali pa jih sploh ni. Svojevrstno doživetje je bila predstava v vasi Popetre. Predavanje in predstavo so imeli ob devetih zvečer na prostem. Kljub mrazu in burji je na predstavi vztrajalo 32 ljudi. Film so projicirali na goli zid, ker bi rjuho burja odnesla. 82-letni vaščan je bil tokrat prvič na filmski predstavi. Čudil se je vsemu, kar je videl, prav tako pa tudi ostali vaščani. Akcija je uspela bolje, kakor so bili upali. S takšnim načinom dela bodo tudi v bodoče nadaljevali, Program bodo izpopolnili z novimi filmi, prav tako pa bodo izpopolnili seznam vasi, ki jih bodo obiskali. (SK) RAZPIS Komisija za razpis direktorskih mest gospodarskih organizacij pri občinskem ljudskem odboru Hrpeljc razpisuje MESTO DIREKTORJA OBRTNEGA PODJETJA »KOVINAR« ključavničarstvo — vijalcarna I-Irpelje-Kozina Pogoji: najmanj petletna praksa v kovinostrugarski stroki s posebno prakso v proizvodnji vijakov. —■ Pravilno kolko-v.anc ponudbe z opisom dosedanjega službovanja in življenjepisom jc dostaviti komisiji v roki ^15 dni po objavi razpisa. - Komisija za razpis direktorskih mest občinskega ljudskega odbora Hrpelje 10 oik sti njeni postaji. Kako naivna tolažba! Drugače je bila v svojem stanovanju kar zadovoljna. Zaklenila se je v klet, zastrla okna in potem se ji ni bilo treba bati, da bi Jo kdo pri delu motil. Antena je bila potegnjena tako, da res ni vzbujala suma. Dovod skozi okno je bil zakrit z listjem marelice, k! je rasla ob zidu, drugi konec pa privezan za češnjo. Napeta je bila približno v taki višini, kot običajno sušijo perilo. Nikomur ni moglo priti na misel, da bi ta vrv lahko služila tudi čemu drugemu. Delala je tukaj že osmi dan, ko je popoldne nekdo potrkal na vrata. »I-Icla, odpri! Jaz sem.« Spoznala je gospodinjili glas. Odklenila je vrata in ji že z obraza razbrala, da se je nekaj pripetilo. »Odkrili so to. Pravkar mi Je povedala soseda, da sta bila pri njej dva agenta. Eden je imel slušalke na glavi, v žepu pa aparat. Hodila sta po hiši od kleti do podstrešja, trkala po stenah in prisluškovala. Potem je tisti s slušalkami rekel; »Es genügt mir!« (To mi zadošča) in sta odšla. »Meni tudi,« je pomislila Heia in začutila, kako pronica vanjo nekaj hladnega, nekaj, kar jo stislca v prsih in napolnjuje s tesnobo. »Pravijo,« jc nadaljevala gospodinja. »da so ta dva človeku videli že včeraj tu okoli postajati, morebiti pa sta bila tukaj tudi žo prej. Kaj boš pa zdaj napravila?«-' »Proč od tod moram. Ne vem, kaj nameravajo. Morda bodo okolico blokirali in hiše preiskali. Aparat hI še lahko skrila, no morem pa prikriti svoje ¡legalnosti. Sla bom na barje in sporočila v Glavni štab, da so me odkrili.« »Pa sc ti ne zdi, da Je preveč tvegano, če bi sama prenašala aparat? Kaj pa, če smo že obkoljeni? Morda bi bilo varneje, če bi ga dala otroku, da bi ga on odnesel.« »No, tega pa nočem! Da bi še otroka spravila v nesrečo in po njem tebe in vso družino! Tolikokrat sem se že srečno izmuznila, pa se bom še nocoj. Ce pa me že dobijo, mi je pa tudi ljubše, da me primejo na cesti kot v stanovanju.« 1. novembra: SENOŽEČE — Ob 10,'15 je voznik osebnega avtomobila Jože Znkonjšek iz Ljubljane zdrsnil s ceste. Peljal se je proti Senadolam. Škodo na vozilu so ocenili na približno 000.000 dinarjev, medtem ko je iiil sam le laže poškodovan. 2. november: peestiianek — Ob 113,30 je prišlo do nesreče na križišču pri Prentr.mku. Medtem l:o je en tovornjak zavijal z glavne na stransko, je prihajal s stranske ceste na glavno drugi tovornjak. Za drugim tovornjakom je vozil yio-pedist Radovan Knaleljc iz Pivke. Prezrl je znak »sloi« m treščil v tovornjak, Ivlopedlst jo odnesel lažje telesne poškodbe, na mopedu so ugotovili škode za' približno 80.000 dinarjev. na tovornjaku pa za približno 40.000 dinarjev, 3. november: Škofije — ob iu,m se je peljal na svoji vespi Libero Novello iz Trsta. i ROJSTVA V Kopru so rodile: Danica Maravič iz Sežane — dečka, Elza Zgoznik iz Izole — dečka, Terezija Medved iz Kopra — dečka, Helena Kobal iz Kopra — dečka, Antonija Kovačič iz Izole — dečka, Dorlna Zemljak iz Ankarana — deklico, Jolanda Primožič iz Kopra — dečka, Vida Perne iz Kopra — dečka, Alberta Kocjančlč iz Kopra — dečka, Miroslava Sluga iz Dan pri Sežani — dečka, Djilda Zonta iz Škoc-jana — dečka, Kada Dželilovlč iz Sn-lare — deklico, Bogomira Setina iz Pirana — deklico, Marija Klaslč iz Premancana — dečka, Pavlina Trebcc iz Izole — deklico, Zorka Ribarle iz Krušvarov — dečka, Silvana Radešič iz Krašice — dečka. Gabrijela Slvec iz Izoje — dečka, Stanislava Stevnno-vič iz Sežane — dečka, V Postojni so rodilo: Vilma Stend-ler iz Nove Gorice — deklico, Sabina Dlclz iz Ajdovščine — dečka, Danica Cermolj iz Vitovelj — deklico, Tončka Todorovič iz Postojne — dvojčici (deklici), Marija Krstan iz Skopega — dečka, Leopoldina Ludvik iz Gaber-ka — dečka, Ljudmila Cotič iz Seni-škega brega — deklico, Rafaela Roje iz Saksida — dečka. Ivana Boštjan-čič iz Zabič — deklico, Stanislava Perhavcc iz Sežane — dečka, Danica Milašinovič iz Dol, Košane — dečka, Marica Candek iz Planine — dečka, Cvetka Božič Iz Gozda — deklico, Helena Lutman iz Mirna — dečka, Ivana Modec iz Studenega — dečka. Marija Buh Iz Viševka — dečka, Lidija Sar-tori iz Ustja — deklico, Mafalda Ll-pušček iz Tolmina — dečka, Marija Sirk iz Višnjevika — deklico, Pavla, Vida Stoka iz Tomaja — deklico, Terezija .Telerčič iz Rcnč — deklico, Nc-rina Klanac iz Žareč,ia — dečka, Jier-mlna Sajovic iz Hrušcvja — dclclico, Štefanija Tomšič iz Ilirske Bistrice — dcklieo, Albina Placer iz Orehka — deklico, Margcrita Cermclj iz šempa-sa — dečka, Jožefa Srebot Iz Neverk — deklico, Veronika Pečenko iz Ajdovščine — dečka, Ana Košuta iz Rožne doline — dečka, Marija Brcn-čič iz Vip. Križa, Cesta — deklico, Silvestra Lampe iz Podkraja — dečka, Milena Furlan iz Lož — dečka, Danica Frank iz Kosez — dečka, Marija Furlan iz Komna — dečka, Marija Cotič iz Lokvicc — dečka, Marija Kri-stančič lz Medane — dečka, Dora Benko iz Srpenice — deklico, Marija Pahor iz Nove Gorice — deklico. POROKE V Kopru so se poročili: Guljelmlna Bržan, delavka iz Marezig in Marjan Race, delavec iz Pridvora; Lidija Bo-nin, delavka lz Pridvora ln Jordan, Flkon. kmet iz Pridvora; Lidija Ko-delja, gospodinja iz Kaštelanov in.Rl-no Mažl, delavec lz Boninov. V Izoli so so poročili: Gema Pavlič, delavka iz. Jagodja pri Izoli in Marko Bizjak, delavce iz Izole; Magda Pre-mužlč, delavka iz Livad pri Izoli in Rifct Muzailrovič, delavec iz Turi.ie pri Bihaču; Marija Dujmovič, uslužbenka iz Izole in Ivan Malovcc, kmetovalec iz Suhorja pri Postojni, V Postojni so se poročili: Mihaela Blažek, delavka iz Ilruševja ln Anton Požar, zidar iz Studenega; Ljudmila Tomšič roj, Keš, kuharica iz Bača in Matevž Rutar, osebni upokojenec iz Zagorja. V Ilirski Bistrici so se poročili: Marija Brno, gospodinja iz Vrbova in Stanislav štembergar, kmet lz Vrbova; Marija Iskra, gospodinja iz Nove vasi in Alojz Udovič, zidarski pomočnik iz Dolenj; Karllna Mczgcc, delavka iz Izole in Karel Frank, delavec iz Ilirske Bistrice: Zorn Peterlin, delavka iz Ilirske Bistrice in Mihael Prime, kmetijski tehnik lz Vrbice: Frančiška Oblak, gospodinja iz Bača in Andrej Modrijan, upokojenec iz Bača. SMRTI V koprski občini so umrli; Rok Pc-čarič, star 75 let iz Izole; Andrej Koc- jančlč, star fii let iz Kopra; Rozalija Križe, stara 73 let iz Postojne; Komuno Bologna, star -in let iz Izole; Ivan Krmae, star 01 let iz Centurja. V postojnski občini so umrli: Jakob Klemen, star ¡¡2 let iz Studenega; Josipina Krajner roj. Počka.i, stara 77 let iz Postojne; Marjana Cernnč roj. Sedmak, stara 78 let. iz Eukilnika; .lože Baje, star 57 let iz Predjame; :\.;t-rija Bizjak roj. Dolenc, stara OD let iz Postojne. V izolski občini so umrli: Antonija Bole roj. Bažec, vzdrževana v Domu onemoglih, doma lz Raven, stara 75 let; Rinalclo Zangrado, vzdrževan v Domu onemoglih, doma iz Piran;-., star 93 let; Zdenka Matevlle roj. Rieder, gospodinja iz Rožic' pri Materiji, stara -M let. V scžansk'1 občini jc umrl: Filip Cerkvenih, strojni ključavničar, star 43 let iz Povirja. V ilirskobistriškl občini :.o um rit: Jože Vičič, invalidski ukojoneee. ; l.-.r 02 let iz Scmbi.j GG; Antonija K-.lih. gospodinja, stara 00 let iz Podsleaj 13: Jože Bradelj. kmet, star (12 let iz Za-rečja 50; Jozc Sltrl, kmetovalec, ::.iar. 87 let iz Dolnjega Zemonn; Jo.'. 1 ,-, Štembergar, gospodinja, stara 67 let iz Kosez 33; Joško Sicmber; ar iz Vrbova 71. star 8 mesecev in Ivana Novak roj. Skrlj, invalidska upokojenka iz Dol. Zemona !2. stara 78 let. Bil je v rožicah. In ko je talco hitel proti bloku, ,ie podrl pešca Julijana Podreko iz Spodnjih Škofij. Pri nesreči sta se oba znašla na tleh. Medlem ko je odnesel motorist hujše telesne poškodbe, je bil pešec le lažje ranjen. i. november: STRUNJAN — Ob 23,40 se je na ovinku pri Strunjnnu prekucnil osebni avtomobil Karla ICrausa iz Trsta. Cesta Je bila spolzka in zaradi zaviranja ga je odneslo v 5 metrov globo!-: prepad. Škodo na vozilu so ocenili na 100.000 dinarjev. 5. november: ŠKOFIJE — Ob 13,15 je na ovinku blizu bloka menjaval hitrost v svojem osebnem avtomobilu Gastone Putlni iz Milana. Za hipec je umaknil pogled s ccst.^čn in — se znašel v zidu. Njegov sopotnik je dobil lažje telesne poškodbe. Likodo na vozilu so ocenili na okrog 140.ono dinarjev. POUTOROZ — Ob 13,30 je voznik avtobusa Svetozar Stjepanovlč na ovinku pred Portorožem premočno pritisnil nn zavoro in avtobus je zaneslo v jarek. Na vozilu je nastalo za okrog 100,000 din gmotne škode. Cez pet ur je doživel isti voznik tudi tole prometno nesrečo: IZOLA — Ob 13,30 je peljal Stjepanovlč avtobus iz Izole, Na križišču je izsiljeval prednost in tako je v avtobus trčil voznik osebnega avtomobila Scrgio Pionclla iz Trsta. Na obeh vozilih je nastalo za okrog G0.000 din škode. uhh Mol ivi. IŠČEM ŽENSKO, KI BI PAZILA na dva otroka od pol 7. do pol 15. ure. Plača po dogovoru. Naslov v upravi «Slov. Jadrana.« LEPO SONČNO ENOSOBNO ali dvosobno stanovanje ob obali prodam. Velika soba vseljiva, lahko zamenjava. Beti Učakar, Gregorčičeva 31, Piran. ČZP PRIMORSKI TISK PRODA po sklepu delavskega sveta star, rabljen časopisni kiosk. Vprašati na upravi podjetja v Kopru, Muzejski trg 7, do 17. novembra. Če c!o tega roka ne bo interesentov zn nakup med gospodarskimi organizacijami socialističnega sektorja, bo kiosk prodan najboljšemu zasebnemu ponudniku. UGODNO PRODAM kuhinjsko in sobno opremo ter otroško posteljo. Naslov v upravi lista. DVOKOLESA od 7.000 Lit dalje nudi MARCON v Trstu, Piazza Ospedale 6, Kot. darilne pakete pošiljamo v Jugoslavijo biciklc. OB VAŠIH OBIRKE5J V TI-STU ne izpustite, obisku trgovine »MAGLIABEI.LA« na Ccrsu Garibaldi št. 11 (Bnrriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas bost.e našli veliko izbiro pletenin, nogavic in perila za dame, gospode in otroko po najnižjih cenah v Trstu. Postrežem boste v vašem jeziku l Proti ¡zrezku toga .o'«lnsa prejmete darilo! Po 33. in 34. členu pravilnika o posebnih strokovnih izpitih in teža jih za dodatno kvalifikacijo zdravstvenih delavcev (Uradni list FLRJ št. 23/60) objavlja Srednja soln za zdravstvene delavce v Piranu RAZPIS za sprejem v 6-mesečni. dokvalifi-kacijski tečaj bolničarjev za pripravo na posebni -strokovni izpit za napredovanje v naziv medicinska sestra (medicinski tehnik) III. vrste. Pravilno knlkovani prošnji je treba priložiti': '1. življenjepis, fi. bolni&irsko diplomo, 3. izjavo zavoda ali kandidata o plačevanju stroškov tečaja, 4. potrdilo in mnenje zavoda, kjer jo kandidat zaposlen'. Pričetek tečaja je 15, novembra 1962 ob 1(3. -uri. Vsa ostala pojasnila dobite na šoli. Prošnjo z dokumenti pošljite na Srednjo šolo za zdravstvene delavce Piran. Upravni odbor podjetja ELEKTRO-KOPER V KOPRU razpisuje prosto delovno mesto ' VODJE SPLOŠNEGA ODDELKA P o r; o j i: pravna fakulteta ali druga ustrezna višja šola z večletno prakso v splošnih poslih-v gospodarskih organizacijah. -— Stanovanje po dogovoru. — Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. — Prijave pošljite v roku 15 dni po objavi v dnevnem časopisu na naslov: Podjetje Elektro- Koper, Koper, Vojkovo nabrežje št. 10. UltMuj, .' i tlMv j .nlUui erlcivui ln ortnovonil urednik Rastlto Bra-'.':'.:*UJa Izhaja vsak petek, Izdaja | C/.t-' Primorski tisk Koper. Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva i. telefon 21-470 Posarne-.-.,'11 I '\ v- kovanja. Ze v prvi točki sporeda (tok na 1C0 metrov) smo zabeležili odlični rezultat Koprčana Bezga. Lc-ta jo pretekel progo v času 11,1, kar je le za tri desetinke sekunde slabše od rekorda progo, ki ga je postavil prejšnjo nedeljo najboljši slovenski kratkoprogaš Muc. Odličen rezultat :er@BBCä tarsi* lo z enotirno zamudo, prišlo pa je tudi do nepotrebnega pričkanja, po kakšnem kriteriju naj točkujejo. Ali omogo-pod kvalitetnim strokovnim nadzorstvom. Spot se tu postavlja ustanovltov atletskega kluba v Kopru, kjer so žo atletske naprave, nato pa tudi v drugih večjih središčih okraja. Bezeg, Planine, Debeljak, Torkar, Pcrhavc, Rcnčolj, Pazanin, Korče, Petelin, Oliviori in drugi atleti in atletinje so pokazali izredni talent in zdaj je samo stvar telesnovzgojnih delavcev, da jim omogočijo nadaljnje delo. Njihovi nadaijni uspehi bodo namreč najbolj- SMWk mmm- ; ■ m ne bi mogli organizatorji že v razpisu ša propaganda za množično vključe-napovodati način točkovanja? Ros pa vanje mladih ljudi v to panogo. S prireditev v mesecu prometne varnosti v Ilirski Bistrici slovenska nogometna liga PI ¡V Lin 1 il' Ijj^ Pretekli teden so imeli letno konferenco še člani mladinske organizacije na koprski gimnaziji, ki so ji prisostvovali tudi mladinskega vodstva o delu v minulem letu je stekla razprava o krožkih, ki zajemajo vedno večje število dijakov, o mladinskih urah, o uveljavljanju šolske reforme na gimnazijah, o delu V metu diska so tekmovalke dosegle le povprečne rezultate. Zmagala je Durmlšl (Sežana) pred Petelinovo, prav tako Sežana. To so še mlade tekmovalke in je seveda iz njihovih začetniških rezultatov težko kaj sklepati. Najlepša točka v ženski konkuron- Serija izrednih uspehov izolskih marisu, ki je uprizoril več svojih ogorčenemu žvižgalnemu koncer- štva imajo slab dan, ko jim kljub nogometašev je privabila v nede- tipičnih »jurišev« z dolgimi paso- tu občinstva ni premaknila. vsem naporom ne gre. Izolčani so ljo na koprski stadion več kot vi. 2e v prvi minuti so imeli Izol- Sumljivo doseženi zadetek je Y Prejšnjih srečanjih na tujih tisoč gledalcev, ki so bili trdno čani lepo priložnost za vodstvo, povsem demoraliziral domače igriščih dokazali, da znajo igrati prepričani, da bo šlo tokrat vše toda napadalci so oklevali. Po- moštvo, Izvedli so sicer še nekaj nogomet in prepričani smo, da jih po načrtu. Toda Ljubljančani, ki dobna situacija se je ponovila v napadov, toda zelo neorganizira- ta poraz ne bo spravil iz kon- se v letošnjem prvenstvu niso tretji minuti, ko je šla žoga na- n0i tako' da o zrelih priložnostih cepta. kdo ve kako uveljavili, so nepri- mesto v vrata tik ob prečki v Spj0h ne bi mogli govoriti Za g°ste lahko rečemo, da so čakovano pokazali zobe in zaslu- out. " pustili v Kopru najboljši vtis. ženo pobrali ves izkupiček. Gostje so izvedli svoi Drvi na- dr.u£em polčasu je bila pre- Igraii so izredno fair in številna Sodniku Kalinu iz Ajdovščine nad šele t sedmi minuti Ta na- moč Ljubljane na igrišču še bol] zvijanja Kostiča niso bila prav bociniku is.annu iz Ajctovsune pact seie v seami minuti. ia na izrazitai Gostje so s kratkimi pa- nič umestna Ljubljančani so pri- sta se enajstorici predstavili v pad pa je bil usoden za ves na- „„„, „„„„__1__„,l; ilu- _ , _i.;._ naslednjih postavah: daljnji potek igre. Iz položaja, za sovi povsem zmedli domačine, ki kazali tudi lepo kombinacijsko so se v glavnem le še branili. Če lntprpm hi slmni 1 nn nrlctnl-nn b v Iglu, Ililjveu.cl Jljlliuvci jjuu Ljubljana: Šuler, Kinstič, bi skoraj 100-odstotno bi b,u ljubljanskl napadalei malo kiiivost pa je bila, kakor sr Soštar, Konič, Frič, Skušek, Jež, "VpdnT hiUin« Ai^m bolj iznajdljivi, bi morali zmagati rOkli, neodločnost pred vrati. šnortnega društva »Delfin« in O Ci je bil met kroglo. Zmagala je Fant družabnem živlipnin na šoli Korče t. dobrini metom 9,40. Tudi dru- ctluzaDnem življenju na sen. goplasirana Petelinova jo zadovoljila Med sklepi konference je usta- z metom M6- novitev rumnaziisVeca ča^onisa, v skoku v clal-,avo Je prepričljivo i V zmagala Perhavčcva z rezultatom strelskega krožka, družine Počit- 4,41 m. Ta tekmovalka bi lahko po niške zveze in Organizacije zdru- našcm nmcnju v tej disciplini šc znat-ženih narodov in poglabljanje sti- Turšič, Djaferovič, Backovič ln Popivoda. iz neposredni bližine z lahkoto premagal domačega vratarja. največja njihova pomanj-smo že Izol- vsaj s štirimi do petimi zadetki gani so vsilili svoj koncept igre: razlike. Ljubljančani so imeli kratki pasovi, igra preko kril in Delam-tri s- Fermo Gabri- todf ^e^z^detek^novsem Realne priložnosti v četrti, enaj- start na prvo žogo." Zato njihovi Del a m a r 1 s . Feimo, Craon toda sodnik je zadetek povsem ti sedemnajsti, dvajseti, sedem- 7maEi kl]ub SUmliivo dosežene- Sorgo, pravilno_ priznal: dogodki so se int'rideseti in štirideseti minuti, g J J aosezene jelčič. Čeme, Jerkovič Čendak, Milojkovič, Janus, Rado- odigravali namreč kov z dijaki drugih gimnazij ter strokovnih srednjih šol. Z. K. Berite in širite no popravila rezultat. Podobno kot za disk velja tudi za skok v višino, da so tekmovalo mlado atletinje in da so rezultati povprečni. Po 125 Cm sta skočili Kenčelj (Sežana) in Olivieri (Koper). Zlasti Olivieri.ieva se lahko po našem mnenju razvije v odlično skakalko v višino, seveda ob primernem strokovnem nadzorstvu. v osnovni Soli v ilirski bistri« je torej izredno uspela udeležbe kot glede dose-tatov. V moški konkurenci Postojna 7. 40 točkami pred -vKoprom (41,6 točke). V ženski konku-rcnci pa je zmagaia Sežana z 51 toč- republeska rokometna liga v „„„„„„„Jni —...........——.. ........... mu prvemu golu ni kaj oporekati.. vič (Božiči Kostič in ICovačič bližini stranskega sodnika Rorto- toda- V.Se S0 0stale neizkoriščene. Sodnik Kalin je sicer napravil vic (Lozie), Kostic in Kovačij Diizmi stianskega sodnika Bert0- Kon5ni rezultat pa so postavili v nekai manižih nanak toda zaradi ve minute so pripadale ueia- Ka, Katerega zastavica se kljub 3L minuti iz gneče. Izolska ^eh napak res ne bi smele leteti obramba je zgubila glavo, žoga se vs0 tekmo na njegov račun psov-je odbijala z nog na noge, dokler ke s strani posameznih nevzgoje-je ni Backovič poslal v prazna nih gledalcev. Če bi bili ti posa-vrata. Jerkovič je sicer posredo- meZniki le malo objektivni, bi val, toda ji je samo spremenil morali priznati, da poraza ni za-smer, m pa mogel preprečiti za- krivil sodnik, ampak slaba igra detka. domačinov. V času meseca prometne var- šolo s kolesi; le-teh je več kakor Ce ocenjujemo igro domačih, nosti so imeli na osnovni šoli v 200. Pred dnevi so vsi kolesarji potem moramo povedati, da je bi- Lestvica: Ilirski Bistrici vrsto predavanj in opravljali kolesarske izpite. Učen- ]a vsekakor najslabša v 'letošnjem Triglav tekmovanj. Vso pozornost so po- ci-kolesarji so se dobro pripra- prvenstvu. Močno se je poznala Železničar svetili učencem, ki se vozijo v vili, zato jih je tudi večina uspeš- odsotnost Marchesana, ki je do- Odred-Krim _ no opravila izpit. Vsi tisti, ki so s]ej odlično opravljal vlogo pove- Rudar (T) imeli tudi kolo v redu, so dobili zave med napadom in obrambo. Celje, kolesarsko značko. Radovič tej nalogi še zdaleč ni bil Slovan Ob zaključku meseca prometne Jejlcer, da je prvi za- Kladivar varnosti pa so skupaj z avto-mo- detek domačine močno demorali- Ljubljana to društvom in LM priredili tekmovanje: Pokaži, kaj znaš o varnosti na cesti. Med seboj se je Po začetnih neuspehih se je ženska ekipa Pirana močno popravila. V nedeljskem kolu je zabeležila pomembno zmago nad ekipo Svobode iz Ljubljane s 5 : 4. Prvi polčas se je končal neodločeno 3:3, v nadaljevanju pa Ljubljani z 9:20. so domačinke s požrtvovalno igro dosegle en zadetek več. Slabše pa se je godilo Koprčankam-v Kranju, kjer so izgubile srečanje s tamkajšnjo Mladostjo s 6:12. Domačinke so si zagotovile zmago že v prvem delu igre, ko so pregazile Koprčanke z 10 : 3. V drugem delu igre so bile Koprčanke boljše, vendar je bila razlika iz prvega dela igre previsoka, da bi lahko upale vsaj na polovičen uspeh, v moški ligi so Pirančani zabeležili novo zmago. Tokrat so premagali Go- Slovan rico na njenem igrišču s 27 : 20. Naj- Branik boljši so bili Orač, Rozman in Alessio. Mladost Kakor je bilo pričakovati, je Ajdov- P. Šiška ščlna gladko izgubila z Olimpijo v Olimpija 8 7 0 1 229:103 14 Slovan 8 7 0 1 165:95 14 P. Krim 8 6 0 2 156:83 12 Mladost 9 6 0 3 107:165 12 P. Piran 8 5 0 3 176:138 10 Ajdovščina 9 5 0 4 140:128 10 P. Tržič 8 3 1 4 122:129 7 Svoboda 7 1 1 5 124:158 3 Gorica 8 1 1 6 109:129 3 P. Šentvid 7 1 0 6 98:182 o Iskra 8 0 1 7 93:193 1 Svoboda Kovinar P. Črnomelj P. Piran P. Koper MTT-Livarna V koprski okrajni rokometni ligi je Izola premagala Delfin z 21 :16, Koper je premagal Piran II s 25 :12, Kovinarski šolski center pa Jadran z 21 :16. V ženski okrajni ligi pa je Jadran premagal Koper II s 5 :2. ziral, toda kljub temu je vpraša- Sobota nje, kako bi se Izolčani uspešno Delamaris upirali razpoloženim in tehnično Svoboda .,„.,. m 1 v „„ znatno boljšim gostom. Sicer pa Gorica 94:47 14 Pomerilo 34 ekip. Tekmovali so ta poraz neJ bi SI^el dem0ralizirati Ilirija " l3 ,prV6nS V° .raZ1'eda m -S Delamarisa. Tudi najboljša mo- Rudar (v) 70:54 12 Strokovna komisija je pozneje iz- 69:52 10 JaviIa> da jo je znanje učencev 50:61 8 presenetilo. Ob zaključku tekmo-35:57 7 vanja so sklenili, da bodo takšno obliko dela z učenci nadaljevali. Vplivali bodo tudi na občinske organe, da bi nadaljevali z urejanjem pločnikov in prehodov za 11 8 2 1 23:11 18 11 6 3 2 27:17 15 11 6 2 3 16:13 14 11 5 3 3 30:27 13 11 5 2 4 19:14 12 11 5 1 5 23:21 11 11 3 5 3 16:20 11 10 5 2 3 24:16 10 11 4 2 5 20:17 10 11 3 4 4 18:23 10 11 2 4 5 13:16 8 10 3 2 5 18:21 8 11 2 3 6 10:20 7 11 1 1 9 9:30 3 NAMIZNI TENIS V KOPRU 51:75 63:70 27:100 3.—4. Osnovna šola' Dekani: 3:3, 4:2, 2:4, 2:4 — 1,5 točke _ , , .. V nedeljo je bilo v Kopru tekmo- pesce. Tako bodo zmanjšali ne- vanje v namiznem tenisu. Organiziral varnost nesreč, katerih Žrtve so ga je občinski odbor za Jugoslovan- 5. Osnovna šola Gračlšče: 2:4 '2:4, 2:4 nemalokrat ravno učenci in teh «^jf^iS ?nPp°ion?rjJv, po- 3:3 ~ °'5 toeke je V Ilirski Bistl-ici vec kot 1200. poldan pa srednjih šol, društev in Mladinci : mladincev. Vsaka ekipa je Imela pet , Tvn p ti v >,.nfiJ.. K.n K.n ..„ članov: tri fante in dve dekleti. 11 .:farUzi!n ®-0'.6-0' Tplrmmrnnia cč» urlolnviln 11 nT.-ir»« . ' & tOCK. Ii Tekmovanja se je udeležilo 11 ekip 5 pionirskih in 6 društvenih oziroma šolskih. Med pionirji moramo pohvaliti ekipo osnovne šole »Pinko Toma-žlč« iz Kopra, ki je zasedla prvo mesto, med društvi pa TVD Partizan Škofije, ki je dosegel tudi prvo mesto. Tehnični rezultati: Pionirji: 1. Osnovna šola »Pinko Tomažič« Koper: 4:2, 4:2, 5:1. 4:2 4 točke 2. Osnovna šola »Janko Premrl^ Koper: 4:2, 3:3, 1:5, 4:2 — 2,5 točke 3.—4. Osnovna šola Škofije: 4:2, 2:4, 3:3. 2:4 — 1,5 točke Znano je, da je med Sežančani Hit po blati!« V svoji delovni vne- »Žejen sem,« je potožil Jože in se že bližali. Smejali so se in se lepo število navdušenih lovcev, mi je bil neuničljiv in me kar na- žalostno pogledal, šalili. Takoj so se znašli okoli Manj poznano pa je, da je med prej sumljivo pogledoval. Kadar »Boš že počakal dotlej, ko bo- ognja. S seboj so prinesli poln njimi tudi precej številna skupi- pa je le opazil v moji roki skro- do prinesli,» sem ga zavrnil. On pladenj čevapčičev, krompir ter na strastnih polharjev. Pred do- men polenček, se mu je raznežil pa je zgrabil sekiro in začel se- obilno steklenko. Med zbijanjem brim tednom so se odpravili po- obraz. kati drva. Nekaj časa sem ga ra- šal na račun najbolj žejnega La- slednjič na lov in se domenili, da Dreja in Stane sta nastavljala dovedno motril, nato sem pa pri- kotnika je mirni Drotar pekel če- bodo sestavili posebno organizi- pasti gcstnajst sta jih privlekla pomnil: »Ti boš vse polhe pre- vapčiče in se držal resno, kakor __iz nahrbtnika. Najprej sta polo- plašil-« da bi opravljal zelo važen obred. žila v vsako polšnico vabo, na- »Kaj hočem,« je zmignil z ra- »No vem, Lakotnik, zakaj si ti pela poseben vzvod, vse skupaj meni. »Drva morajo biti.« tako žejen, ko si vendar ves čas nabodla na dolgo palico, katero Medtem ko sem čakal na druge samo ležal?« je namigoval Polde, sta obesila na primerno rogovilo. tovariše, se mi je obudil spomin »Kaj?« je ta skočil pokonci. »Previdni bodite,' polhci!« sem na v°ini čas> ko smo med roško »j0j, kako si pokvarjen človek! bela krajina je 8. oktobra pred- si rekel ob misli na tisti značilni ofenzivo želeli, v dolenjski hosti in Ta je ležal,« je pokazal s svojo vidoma priplula iz Montreala v 2. SD Jadran (Učiteljišče) Koper: 2:4, 5:1, 6:0, 3:3, 0:1 — 3,5 točke 3. TVD Koper: 0:6, 3:3, 4:2, 3:3, 4:2 — 3 točke 4.-5. SCKS Koper: 0:6. 3:3, 3:3, 1:5, 3:3 — • 1,5 točke 4.-5, SD Delfin (Gimnazija) Koper: 1:5, 3:3, 5:1, 2:4, 1:5 — 1.5 točke 6. MD Gračišče: 0:6, 3:3, 2:4, 0:6, 1:5 — v; o,5 točke 1® (Nadaljevanje s 3. strani) Sia SJCVŠit rano skupino polharjev, ki bo prihodnjo sezono »strah in trepet« teh prijetnih in dragocenih živalic, Tudi n^ene so povabili s seboj — kot častnega gosta. London 4Wrt nneti ki ho stisnila živalco premišljevali, kako bi se nasitili, dolgo roko name. »Ti, Mecko, ti!« za vrat Pa so prišli od nekod domači te- Pladenj s pečenimi čevapčiči in BfflAC^pr^iula so. oktobra v Pulo skakljal okoli. nas. Za, njim je sto- jn hi zatem bilo okoli naju ležen tem živalcam, ki so mi ti - ^ J«-i w r-, /-Iruvhn* dol*" - -- «-> J T» v< r-, f A 1 <-»!.- pala njegova pisana družba svetlo in toplo. Posedla sva na stikrat potešile* lakoto. gokraki in dolgoroki Jože, po do- kamne, ki so bili pokriti z ma- V daljavi se je zaslišalo ukan je in zasvetila se je luč. Polharji so Polšnice so bile na svojih me- renči in ti so nas rešili s polhi, kozarec z vinom je krožil okoli BLED je iplula 30> oktobra v Co_ stih kup drv pripravljen, in vsi, s seb°J so lmeh polsmce m so ognja. Lakotnik je pekel krom- nakry, potem pa odpiuia proti ua- Ponoldne je odšla prva skupina raZgn naju dveb z j0zet0m so nastavljali. Kuhali smo jih v svo- pir, in kadar je potegnil iz žer- karju in jadranskemu morju na pot. Na čelu strašansko važni odgli po'tovarige> ki so čakali na jih menažkah s krompirjem v javiCe na pol pečen krompir, ga Bohinj je 26 oMota odpMa iz Da- Dreja s psicko, ki je zadovoljno zbirališču. v votlini sva zakurila oblicah vred. Še danes sem hva- je kavalirsko ponudil sosedom. *ea^e&na^'prisia S. nSvem?ra. 1 - 1 .T_T v\ n n / o n 1 1W1 lO Crft— _ . . . . 1 '/»ipilrtf, v-.—i 1 w t f. r\ i Vi .. ... , * , , _ . v Santosu bo okrog 0. novembra, v Montevideu okoli 20. novembra in v Buenos Airesu okoli 24. novembra BOVEC je priplula lz Ploč na Reko DUBROVNIK je okoli 5. novembra predvidoma izplula iz Monfalcona GORANKA je odplula 1. novembra iz Long Beacha proti Guaymas in Sredozemlju in šla pogledat za polhi. Prišla GORENJSKA Je okoli 4. novembra sta razočarana. priplula lz Alexandrije na Reko J J^ x„„ s„ „„ KOROTAN je priplula 31. oktobra v »Vedel sem, da je ta čas ze po- LaUakto, od tod pa bo krenila zen za polhe. Zadnjič jih je bilo proti Beyrouthu, suezu, Port su-trideset, danes pa ...« je potožil dan". Adenu in Karachiju Dreia in spil kozarec vina. »Ve- Ljubljana je okrog g novembra *-"•>* *• nrinlitln v .Tanran i? '/rlnnnvn del sem, zakaj je sel Lakotnik rnače Lakotnik, drobni in žilavi hom jn strmela v piamene. Stane, prezebli jaz in Drejim punčki. Zavili smo proti Orleku, v gosto gabrovo hosto, v kateri je naravna skalnata votlinica. Tmurno sivo nebo nam ni kvarilo razpoloženja. V pol.ure'smo bili na cilju. »Težko bo kaj danes,« je .rekel Dreja in pogledal v nebo. Prste smo imeli" premrle, zato smo zaslutili, da so se tudi polhi že nred mrazom umaknili v svoje polšine. »Poskusimo!« srno se odločili, In vodja jc ukazal: »Vidva z Jožefom po drva, midva s St.anetom bova nastavila pasti. Punčke bodo nabirale mah za sedišča in ležišča v votlini. Razkropili smo se med drevjem. Jože je kot medved odlomastil po drva in ves čas nekaj godel. Najbrž se je prepiral z vejami, ki so se mu zapletale v polena, in priganjal mojo počasnost s svojimi znanimi izrazi: »Boš, Mecko?... • . ^ 4 \ " > j . M ffmrn »Meni najbolj prija krompir,« nam je zaupal. »Pazi, da ne boš požrl kakšnega živega in kosmatega polha z repom vred,« ga je resno posvaril Francko. »O, to pa ne!-... Joj, kako si ti pokvarjen človek!« Dreja in Stane sta vzela lamoo :r MM fi t r Prvi sežanski polharji gredo nastavljati pasti : prejle skrivaj v hosto. Slišal sem ..: neko cviljenje. On nam je poje-del najmanj dva živa polha...« »Joj!« je skočil pokonci obtoženi in zaplesal okoli ognja, »Vsi ste pokvarjeni!« In pisana druščina — Dreia, rog je okoli 7. novembra prispela iz ;':;> Stane, Polde, Joško, Drotar, Ste- Emdena v Leningrad v fan, Francko, Ludvik, Mirko, Jože Trbovlje je okoli 7. novembra pri-? . . -ji j. t „„ plula iz Yokohame v San Diego n jaz smo se dolgo strmeli v no- . . , , ,, , , . i . J . V , . !!• zelengora je priplula 31. oktobra jemajoče plamene in se menili o v 2danov, od tam bo krenila pro-prihodnji sezoni polšjega lova, ti Jadranskemu morju V SEMBIJAH nas je čakalo novo presenečenje. Zbrali so se menda vsi, kar jih je v Sembljah doma, od pionirjev navzgor. In kako so se odrezali, ti najmlajši! Tako so nam bili všeč, da se nismo mogli posloviti. Kar z njimi bi ostali in lepo bi bilo. Cas pa je bil naš velik sovražnik in po hribu navzdol smo se spustili do MEliEC. Tu smo posedli po jesenski travi in smo slišali, da so bile v okolici velike partizanske akcije, hi jih je vodil narodni heroj Karlo Maslo. Tukaj teče namreč važna prometna žila, proga Reka—Trst, in Italijanom je bilo mnogo do tega, da jo obdržijo v svojih rokah. Partizanom pa tudi in. so zato imeli v Merečah važno postojanko, od koder so napadali sovražnika. Ta se je maščeval, kakor je vedel in znal: požgal je vse vasi v oko-novembra predvidoma lici in pobil 211 talcev. Krvav davek. Po vojni so ljudje obnovili svoje domove in začeli novo življenje z novimi upi. Od tod smo šli v ILIRSKO BISTRICO. Pred veličastnim spomenikom padlih se nam je zdela naša komemo-racija tako skromna, tako majhna ... Spomini pa so se vrstili kot na filmskem traku: konec vojne v Ilirski Bistrici, tisoči Nemcev, ki so tu kapitulirali, nedolžne žrtve, velike partizanske akcije, in še in še. Obiskali smo tudi prostor, kjer so fašisti obesili dva mlada talca, dve nedolžni žrtvi njihovega onemogle'ga besa. Tu je bil naš pohod zaključen. Ne- priplula v Jadran iz Zdanova MARTIN KRPAN je odplula 31. okto bra iz Pioč proti Pircju, kamor kje v podzavesti drobna misel; »Noje predvidoma prispela 4. novem- ge me bolijo.« In še ena, ki je pre-bra, nato bo odšla proU Volosu in glasila vse ostale: »Lepo je bilo, res Kopru PIRAN je okrog 3. novembra priplula v Hampton Roads POHORJE je na popravHu v Piranu je bilo lepo.« Lepo je bilo tudi na zaključnem večeru: Pozdravil nas je predsednik občine in njegovih spodbudnih besed se bomo gotovo še spominjali. Ml pa bi se radi zahvalili vsem, ki so se potrudili, da je bilo tako, kakor ,ie bilo. Bilo pa je — bilo pa je ENKRATNO, ČUDOVITO DOŽIVETJE. Rekli so nam, naj še pridemo, t), pa bomo I Franka Tomšič Bombergtk), Zali breg, Trnov hrito Dornberk na Vipavskem nima pravega imena, čeprav bi o tem vaščane težko prepričali. Pred neka.i leti so si ime po dolgi pravdi priborili. Po nemško pomeni nekaj takega kot Trnov hrib, Italijani so to ime prevedli v Monlespino, čeprav ni tod o hribu, ki naj bi bil poraščen s trnjem, ne duha ne sluha. Vas leži namreč v prijetni dolinici, obdajajo jo obli hribi, ki so obraščeni z vinsko trto. Zaradi tega so vas v prvih novojnih letih preimenovali v Zali breg (po lepih vinogradih v okolici). Komaj pa so se novemu imenu make privadili, je nekomu šinila v glavo misel, da bi kazalo vas preimenovati pravzaprav v Vi- nodol. Ime je kraju ustrezalo, zato so ga sprejeli. Kmalu pa se je našel nekdo, ki je udaril po miz.i: »Ne vino dol, ampak vino gor!< In tako so s pravdo za lepše ime prišli spet na Trnov hrib. Zdaj imajo v Dornberkti mir. Zn koliko časa? Morda se bodo kmalu preimenovali v Trtni hrib. Kdo ve? fppQg^f»®? iül M .JU» v. Vi-rpJ Tolmin (na sliki) loži na peščeni travnati terasi med rekama Sočo In Tolminko. Staro mestno Jedro, segajoče daleč v srednji vek, že oklepajo novo stanovanjske In poslovne stavbe, zgrajene v lotih po osvoboditvi. To naše planinsko turistično mt-Mecc obkroža še venec visokih Julijcev s prekrasnim razgledom In zanimivo alpsko floro. Tolminska je zanimiva tudi po svoji pestri zgodovini, zlasti po kmečkem puntu prod 250 loti, katerega Jubilej bodo naši ljudje proslavili prihodnjo leto skupaj z dvajseto obletnico množično vstaje primorskega ljudstva proti naclfašlslitnlm okupatorjem SSjsSsvsfeS in prcgsvke Letošnjo Nobelovo nagrado za literaturo je stockholmska akademija znanosti dodelila ameriškemu pisatelju Johnu Steln-beeku. ki ga poznamo tudi pri nas po petih prevedenih delih: Polentarska polica. Ljudje in miši. Biser, Sadovi jeze In Vzhodno od raja. Steinbeck je bil februarja 1902 v Salinasu v Kaliforniji In šesti ameriški književnik, ki je prejel Nobelovo nagrado (pred njim še Sinclair Lewis, Eugene O'Neill, Pearl Buok, William Faulkner In Ernest Hemingway). Letošnja nagrada Je že narasla na 257.213 švedskih kron ali blizu 35 milijonov din Na sliki: zadnji posnetek Johna Stelnbecka pred nekaj dnevi KOBARIŠKI JUBILEJ Letos praznuje Kobarid svojevrsten jubilej — 50. obletnico, odkar je posvetila v njem električna luč. Leta .1912 je inženir Uhlir, ki je po rodu Ceh. zgradil na Idrijci elektrarno. Postavil jo je ob nekdanjem mlinu pri Kobaridu. Inženir Uhlir še sedaj živi kot. upokojenec v Ljubljani. Ne bi bilo napak, ko bi se »Kobarid« spomnili tega dogodka. saj je elektrarna prinesla tedaj mestu blagostanic. AVTOMATSKE ČRPALKE V Zahodni Nemčiji so pred kratkim zgradili 60 avtomatskih bcncinskih črpalk. Brž ko vržete v režo kovani denar, se odpre predal, v katerem je posoda z bencinom. Ce vrnete prazno posodo v avtomat, vam bo priprava vrnila toliko denarja, kolikor je vredna posoda. TEMPERATURA BLISKA Dva sovjetska znanstvenika sta korlčala z opazovanji bliskov in s proračuni temperatur, ki jih blisk lahko povzroči. Rezultati kažejo, da doseže blisk temperaturo 20.000 stopinj fcelzija in da napravi v atmosferi udarni zračni val, ki ustvarja pritiske do 150 kilogramov na centimeter. [3 it a £ ..... ■ .-•>••' Pobuda skupine konsorvnih Industrijcev v ZDA jo naletela pri industriji posode na ogorčeno proteste. Nasprotna Industrija Je namreč začela Izdelovati konservo vsake vrsto v posebnih posodah iz plastično mase, v katerih Jo moč kon-servlrano jod takoj pripraviti brez uporabo drugo posodo. Proizvajalcem posode so so v njihovih protestih pridružili seveda tudi tovarnarji dotor-gentov, s katerimi so doslej pridne gospodinje čistilo umazano posodo. Slika kaže, kako simpatična mlada gospodinja uporablja nove konservo Leta 1900 so ugledni možakarji in gospodarstveniki iz Ajdovščine In Gorice sklenili, da bodo zrgndili železniško pror:o. ki nr.j bi povezovala Ajdovščino in Gorico. Rečeno, storjepo. v začetku oktobra pred (¡0 lcli je peljal po tej progi prvi vlak. Bilo je veliko potnikov in tudi veliko gledalcev. State. Ajdovce sem vprašal. kda.i je odpeljal prvi vlak Iz Gorice proti Ajdovščini. Prebrisano so me pogledali in dejali: »Ih. potem, ko je prišel Iz Ajdovščine v Gorico.■ Cudnn reč, saj je Ajdvoščlna vendar zadnja postaja. Pa so mi pojasnili zadevo. Progo so namreč začeli graditi 1 r. Ajdovščine proti Gorici. Da bi sc gradnja hitreje in uspešneje odvijala, so železniško lokomotivo pripeljali iz Gorice v Ajdovščino r vprežnim vozom, in ko je bila proga dograjena, jo je lokomotiva seveda najprej prlmahala iz Ajdovščine v Gorico. 2eleznlškl prelazi še precej potem, ko je bila pro- gn zgrajena, nlr-o bili zavarovani, zalo je bržkone terjala tale tehnična pridobitev kar precej žrtev. O Vipavski železnici pa pripovedujejo še eno zanimivost, ki je močno vplivala na razvoj gospodarstva. Progovni delavec Iz Volčje drage mi Je pripovedoval, da so po končani gradnji posadili ob železniškem nasipu tudi mlada češnjeva drevesa. Kmalu je ena Izmed češenj Jela leto za lotom roditi sočen sad že v drugi polovici aprila. S tega drevesa so narcz.all cepiče in Jih cepili na divje češnje. Zato pravijo zgodnjim goriškim češnjam tudi štrckarcc ali pro-govke. Se danes imajo tc češnje najboljšo cono na domačem ln tujem tržišču. st. ErJai tl »stari Capajcvec« sin veleposestnika in oficir Denjikinovc protiobveščevalne službe, pravi nečak generala Golubcova, ki je po podatkih, s katerimi so razpolagali v arhivu, živel v Berlinu in je bil povezan z nemško vohunsko službo. Tako so naposled le ugotovili, da je bil »Petrovič« agent gospoda Kraschkeja in da je prav on fotografiral dokumente iz Le-ontjovovc blagajne. VOJNA Minil je maj in začelo se je poletje. Tega leta je prišlo s hitrimi koraki. Po obilnem pomladanskem deževju je na poljih dozorevala bogata žetev. Zdelo se je, ko da vse obeta srečno in bogato leto. Vso deželo je prevevala vnema miroljubnega dela. Na kolhoznih poljih so rohneli traktorji. Tihe bele noči so zadišale nad Leningradom, na večer so hrumeli stadioni in parki v Moskvi, na stotisoče ljudi jd bilo na letnih dopustih, v gledališčih so pripravljali nove premiere, v paviljonih filmskih študijev so snemali nove filme... Vsa dežela jc živela svoje, navadno in vsakdanje življenje. Prav v teh prvih junijskih dneh so Nemci dokončevali svoje zadnje priprave. Stosedemdeset nemških divizij se je primaknilo k mejam Sovjetske zveze. Hitler jc hotel na vsak način zabrisati svoje verolomne načrte. Preko Ribbentropa jc dal ambasadorju von Schulenburgu nalog, naj račne z vrsto posvetovanj in naj predlaga nove predloge, ki naj bi dajali vtis, da Nemčija ni le zvesta sovjet-sko-nemškemu paktu Iz leta 193!), marveč da namerava svoje gospodarske stike, s Sovjetsko zvezo še razširiti. Čeravno je von Schulenburg vedel, da se približuje vojna z vsakim dnem, je vendarle opravil vestno in natančno naloge, ki jih je bil dobil. Napravil je vse potrebne obiske, marsikaj predlagal in marsikaj zagotavljal. O točnem datumu začetka vojne nI bil obver šeen, vendar je po več simptomih uganil, da bo zdaj zdaj odbilo dvanajsto uro. Svoj nemir je delil Schulenburg le z ženo. Dejal jI je. naj previdno, tako tla ne bi opazila služkinja, pripravi vse za iznenadni odhod. Pripravi naj kovčke in najbolj potrebne stvari. V nočni tišini je sam jel urejati svoj arhiv in metal v ogenj vse odvečne dokumente, svoje beležke in kopije službenih pisem. Ko ii je dejal, naj sc pripravi za nenadni odhod — govorila sta šepelajc, čeravno sta bila v svojem stanovanju — je žena gospoda von Schulenburga pobledela kot zid in tiho zajokala. Ni razumela, da je to v zvezi z bližajočo se vojno, marveč se ji je dozdevalo, da jo je hotel mož opozoriti na to, da bo zdaj padel v nemilost, da ga bodo odstranili s položaja in ga morebiti celo vtaknili v kakšno konccntraeljsko taborišče, o katerih so šušljali tako strašne zgodbe.