" f uro. m mb H. . . -5- S- own« or m twi g. T. i i GLAS NARODA I II 1118 Th« Larfiit te th« United DaJIj list slovenskih delavcev v Ameriki, and legat KoUdrja. 76,000 TELEFON: S87C OORTLANDT. SI, 1903, It the Post Offies at Hew York, H. Y„ ud«* th« Act of Congress of Much S, 1879. TELEFON: 4687 OORTLANDT. NO. 172. — ŠTEV. 172. NEW YORK, FRIDAY, JULY 23, 1920. — PETEK, 23. JULIJA, 1920. VOLUME XXVJLLL — LETNIK XZVUL HARDING BO IZVEDE NEKAJ NOVEGA OBVESTILI SO OA NA FORMALEN NAČIN O NJEGOVI NOMINACIJI. — NJEGOV GOVOR JE BIL ZELO DOLG. — OBLJU BE, KATERE BO POSKUŠAL IZPOLNITI. — LIGA NARODOV Marion, Ohio, 22. julija. — Danes bo doživel nas odlični some-ščan, Warren Gamaliel Harding veliko presenečenje. Dospela bo namreč deputacija r »publikanskega narodnega komiteja, da mu sporoči, da je bil od republikancev izbran kot njih predsedmSki kandidat. Mogoče pa že ve kaj o tem, ker čita brez dvoma vsaj en list. Na v->«k način pa mu ne bo šlo tako kot nekemu državniku, ki je bil ne-doigo po untanovljenju antenske republike nomiuiran za predsednica. Glasi ne, da ga je našla deputacija, ki ga je obvestila, k o raka-jočega za plugom. Takrat namreč še ni bilo nikakih brzojavov in pošta je bila tako negotova, tla je bilo boljše poslati komitej k kandidatu, da slednjega obvesti o časti, ki mu je bila podeljena. Seuator Harding Je moral že iz priprav, ki se vrše v Marionu, i/prevideti, da se vrši nekaj posebnega. Dobri meščani so namreč okrasili svoje hiše z ustavami ter zgradili po cestah mlaje in slavoloke. Prepričani ho tudi da bodo v stanu pogostiti množice, ki bodo prišle k cerimoniji, a o tem učenjaki še ne soglašajo. Obvestilo se bo izvršilo na trati pred hišo senatorja Hardinga. Govori se ,da je senator sestavil spič, ki bo osem polnih kolon dolg. Marion, Ohio, 22. julija. — Glavne točke Hardingovega govora so bile naslednje: . Takoj naj se podpiše mirovno resolucijo, potom katere naj se sklene mir uied Združenimi državami in Nemčijo. Ligo narodov mora Amerika odločno zavrniti. V bodoč** mora diktirati stranka, ne pa avtokratična vlada. Zopet na obnovitev vlade naroda na temelju ustave. Producirati je treba več, da se zmanjša življenjske stroške. Delavskim zahtevam je treba ugoditi ter s tem skleniti mir med delom in kapitalom. £en»ke morajo dobiti volilno pravico, delo otrok naj bo odpravljeno. Vse profitirje mora zadeti zaslužena kazen. Glede prohihicije naj ljudstvo odloči potom splošnega glasovanja. Med Združenimi državami in Mehiko mora zavladati prijatelj-aki od noša ji. . . . M % . . Popolna svobod* govora, tiska in zborovanj. y Odločua opoeicija proti vladnemu lastninstvu železnic. Vatanovitev KttsUard« za priseljevanje. Najstrfoija kazen za linčarje. DOBRE NOSOVE IMAJO. Cleveland, Ohio, 22. julija. — Neki Krnil Fed*k se je moral dane* zagovarjati proti obtožbi, da je skušal nekemu policijskemu jetniku vtihotapiti žganje. Priuesel je namreč na centralno postajo paket t lunčotn in steklenico kave. Na postaji so mu vzeli paket ter ga odprli. Konečno so odprli tudi steklenico in prijeten vonj po žganju je udaril uradnikom v nosove Bilo je žganje. Mladi mož je bil takoj aretiran in tekočino so izročili mestnemu kemiku v preiskavo. Ta je izpovedal, d* je po n*tančni preiskavi dognal, da je bilo dovoljeno. "Re-kel je nadalje, da je po natančni preiskavi dognal, da je bilo v tekočini malo več kot pol odstotka žiranja, torej le malo več kot je postavno dovolejr . Rekel je nadalje, da je prišla kava najbrž v posodo, v kateri se je prej« nahajalo žganj«. Fed a k je bil oproščen. DENARNE POŠILJATVE V ISTRO, NA GORIŠKO ZM NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna izplačila popoln oil zanesljivo in sedan jist razmeram primerno tndi hitro po eeli Istri, m Goriškem in tudi na Notranjskem, po osemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi Včeraj smo računali za pošilja tvo iialjanakik Itr po alodečik cenah t 80 Hr .... $ 3.70 100 Hr .... $ 680 800 Hr .... 82040 800 Hr .... 898.00 1080 Hr .... 8^-00 Vrednost denarju sedaj nI stal na, monja m večkrat nepričako vano; is tofa raslega na« ni no ŠE VEC KRVI JE 8TEKLO NA IRSKEM. Belfast, Irska, 22. julija. — L'por, ki se je pričel včeraj potem, ko je bilo napadenih več Sinn Fein uslužbencev Harland iu Wolff ladjedelnic, je postal zelo resne narave in je trajal naprej še v zgodnjih jutranjih urati. Dva možka in dve ženski sta bili baje ubiti in več kot trideset jih je bilo ranjenih. Sinn Feinci so baje skozi dve uri oblegali v neki tovarni večje število Orangainen ter jih konečno polovili in pretepli. Ko so policija in čete skušale ločiti vojskujoče se, so jih pričeli Sinn Feinci napadati z kameni in drugimi stvarmi. Policija je bila v stanu dovesti do začasnega ustavljen ja bojev, ko se je poslužila svojih krepeljcev. Ko pa sta se stranki zopet spoprijeli, je prišlo vojaštvo ter pričelo streljati preko glav ljudi. V kake pol ducata gostilen je tolpa udrls, pometala žganje in pohištvo na cesto ter zažgala gostilne. Vojakom se je konečno posrečilo obkoliti celi uporni okraj, vsled česar je izgrede loksliziralo. Nikdo ni smel iti v obkoljeno o-zt ml je ali ga zapustiti. Slika nam kaže prizor, ko irski ustaši v čelnu zapuščajo svoje postojanke I NOVICE IZ KOMUNISTI ZAHTEVAJO I RDEČA ARMADA V ! NOVICE IZ Vif< - RAZREDNI BOJ ISTOČNIPRUSIJ! POLITIČNIH TABOROV OleH an son je moral resignirati Glasi se, da se je pričelo v iztočni Kaj počne governer Cox. White kot župan mesta Seattle, ker je Prusiji sestavljati rdečo armado, kot državni tajnik. Unija proti go. dobival premalo plače. Poročilo prihaja iz Londona. vernerju Coolidge-u. Chicago, 111., 22. julija. — Dr-: London, Anglija, 22. julija. — Columbus, Ohio, 22. julija. — žavni pravdnik je zaključil včeraj Kot se glasi v nekem poročilu na Demokratični predsedniški kandi-ztsliševanje svojih lastnih prič v j Exchange Telegraph iz Berlina, je dat, governer Cox in novo imeno-procesu proti radikalnemu milijo- bil državni zbor sklican za bodo- van i predsednik demokratičnega narju William Bross Smith ter či ponedeljek. Med zadevami, ka- narod, komiteja George White, proti 19 članom komunistične Ure bo morai rešiti di/.avni zbor, sta neprestauo zaposlena z razvo-stranke. Vse te se dolži zarote, ko-is* nahaja tudi določen je datuma jtin njih kampanje, je namen je bil strmoglavi jen je j za predsedniške volitve v Nem-J »Jutri bo objavljen ustroj poseb-vlade. V dokazilni materijal je bilo sprejeto tudi pismo, ki je bilo naslovljeno na C. Fichmeyer-ja, tujnika neke socijalistične organizacije v Wausau, Wis., in v katerem se je med drugim tudi glasilo: ZAVEZNIKI PRETEBOUŠEVIKOM Z VOJNO ZAHTEVAJO. DA SKLENEJO BOLJ&EVIKI TAKOJ PREMIRJE S POLJSKO. — MDETEM PA DOBIVA SLEDNJA NADALJNE UDARCE. — PRODIRAJOČI BOLJ&EVI&KI ARMADI 8E NE MOKE NIČ USTAVLJATI. Pariz, Francija, 22. julija. — Zavezniki so se odločili, da odrede vse potrebno za dejansko vojaško pomoč, če bi slednja postala potrebna vspričo nadaljuega prodiranja boljševikov. Uvedenje teh priprav je bilo danes tukaj objavljeno. London, Anglija, 22. julija. — Sovjetski urad v Moskvi je objavil nadaljne uspehe boljševikov pioti Poljakom v Volhiniji in nadalje južno. Izjava kaže, da so boljSeviki prekoračili staro gaiiško mejno črto južno-izto^nc od Lvova. Od tega mesta pa so oddaljeni še vedno sto milj. V obvestilu se tflasi: — Dne 19. julija smo zasedli po težkih bojih železniško črto Ba-ranovič-Ludinec v ozemlju iztočno oil Brest-Litovska. V Dubno odseku smo zlomili odpor sovražnika ter ga poun.ili nazaj proti jugozapadu od mesta. Ob reki Zbruš smo udrli in smo prodrli 25 milj iztočno od Tar-nopola preko reke ter na zapadnem bregu nadaljevali z zasledovanjem sovražnika. MASARYK UPA NA MIR Z NEMČIJO Najvažnejši problem Čehoslovaske je vprašanje manjšin. — Socializacija je postala neizogibna. c1ji. Kancler nega kampanjskega komiteja, ki Fehrenbach in mini- bo štel 15 članov in v katerem bo ster za zunanje zadeve Simons bo- zustopana vsaka država in seveda sta v seji v ponedeljek ali oni v tudi ženske. torek dala državnemu zboru po-1 Dan za oficijelno obveščenje je jasnila glede konference v Spa. [demokratičnega kandidata je bil V nekem por?čilu, ki je prišlo'določen na 7. oziroma 9. avgust. — Prišel je čas, da pričnemo z na Exchange Telegraph iz Koe-jlakoj po oficijelnem obveščenju ■kaj novim ter postavimo može, nigsberga, se glasi, da se je priče- se bosta oba kandidata podala na lo delati načrte za ustanovitev rde-j kampanjska potovanja. Cox bo x j -r» ::: odšel v centralne in iztočne drža- nekaj ki se bodo držali svoje naloge, da namreč organizirajo moč delavskega razreda ter prevzamejo vlada in industrije. Seveda, — če bodo vladajoči hoteli, — s silo. V križnem zaslišanju je vprašal državni pravdnik Ole Hansona, ki je nastopil kot vladna priča: — Zakaj ste odstopili kot župan mesta Seattle? — Radi revščine, nevritis in absolutne potrebe. — Koliko ste imeli plače kot župan T — $7500 na leto. — Kaj ste počeli od tedaj naprej? — Imel sem predavanja o ame-rikanizmu. Nato je dostavil, da je dobil po $300 za prvih dvajset predavanj in da je dosedaj sprejel v splošnem $35.000 za svoja predavanja. wtJMJp* si* ETBIN KRISTAN NA POTI V DOMOVINO. Včeraj smo dobili brzojavko, da ■3 odpravlja Etbin Kristan, duša in srce Jugoslovan. Republičan-skega Združenja, v domovino. V nedeljo ob devetih zjutraj dospe v New York in sicer na Grand Central postajo. Lepo bi bilo, da ga newyorski Slovenci primerno sprejmejo in pozdravijo. Vsak, kdor mu hoče stisniti roko v slovo, naj bo v nedeljo ob desetih dopoldne (po novem času) na Grand Central postaji. — Ako bo Mr. Kristanu dopuščal čas, se bo vde-lciil tudi piknika pevskega društva "Slavec*'. V naši sredini naj bo prisrčno pozdravljen! Budimpeta, Madžarska, 21. julija. — Naci jonali-sti s v družbi kmečke stranke stvorili na Mad~ žarskem novo koalicijsko vlado. Ministrski predsednik je grof Paul Teleki ter obenem minister »a zunanje zadeve. Finančni minister je Štefan Szabo in trgovski mi nister Julij Rubinek. Po zapriseženju ministrov so NOVA VLADA NA MADŽAR. SKEM. če armade v iztočni Prusiji. Vrjetv no je, da imajo zmage boljševikov nad Poljaki kaj opravka s temi načrti. Ce pa bo mogoče kaj napraviti je dvomljivo, kajti pri zadnjem glasovanju so zmagali nacijonalisti z veliko večino. POLJSKA DOBILA NASVET, NAJ PROSI ZA MIR. London, Anglija, 22. julija. — Ministr. predsednik Lloyd George je v svojem nagovoru v parlamentu izjavil, da je bila sovjetska poslanica, tikajoča se miru s Poljsko, v glavnem namenjena za domačo porabo. Trdil je, da je neodvisna Poljska bistveno potrebna za celi list roj miru in da so zavezniki trdni v sklepu, da ustavijo nadaljno prodiranje boljševikov v notranjost poljskega ozemlja. Ministrski predsednik je izjavil, da je odšel angleški poslanik v Berlinu na Poljska in da pozneje mogoče prišel tja tudi francoski maršal Foe h. SUHAČI PRAVIJO, DA JE HARDING MOKER. Chicago, HI., 21. julija. — Velika narodna kampanja, kojega ve, Roosevelt pa proti zapadu. Thomas C. White, prejšnji pred sednik republikanskega komiteja v Bronxu, je bil v eksekutivni seji tega odbora predlagan za bodočega državnega tajnika. Whitte je v zadnjem času ravnatelj za, dohodninski davfk v Bronxu. Boston, Mass., 22. julija. — Predsednik unije bostonskih telefonskih uradnikov je včeraj na posebni seji komiteja predlagal, da se unija ne vdeleži parade na Labor Day v slučaju, da bo governer Coolidge, republikanski kandidat za podpredsedniško mesto, nadzoroval to parado. Predlog jt« bil sklenjen. Unija je bila prisiljena storiti ta korak radi odredb, katere je uveljavil gover. Coolidge tekom pretekle jeseni, ob priliki stavke bostonskih policistov. DOSTI POLJEDELSKIH DELAVCEV. uvedli slednje v njih urade s ceri-jcilj bo razkritje mokrega rekorda monijelom, ki je bil v navadi v čaJ sen»torja Hardinga v Kongresu, sih monarhije. Po pregledu vseh dokazov je bilo izpuščenih 700 interniranih jet' ni kov. Oblasti so prišle do spoznanja, da ne predstavljajo ti ljudje nikake nadaljne nevarnosti za javni *ed in mir. LA TOURRAINE JE NASEDLA. Havre, Francija,' 22. julija. — Francoski parnik L& Tourraine, ki je odplul iz New Yorka dne 13. julija, je nasedel pri Wolf Bank, nekako 200 milj od Barfleur. — Oprostoil se je t tvojo lastno silo ter odplul v Havre. Dobil je luk- II8M Grand Island, Nebraska, 22. ju lija. — Okrajni agent White poroča, da ni opaziti nobenega pomanjkanja farmskih delavcev. Do čim so lansko leti plačevali farmer j i po 50, 60, 70 centov in se več, dobijo danes lahko delavce po 30 do 50 centov na uro. — V Kansasu se je oglasilo več delav cev kot pa so jih farmer ji potrebovali za pospravljanje pridelkov. Informacije, katere je dobil White v sosednjih okrajih, potrjujejo dejstvo, da farmerjem ni treba pjačevati več kot 50 centov na u-rc, če hočejo dobiti delavce. DRAGA KOVINA. bo vprizorjena od strani prohibi-cijske narodne stranke, kakorhit-ro bo slednja nominirala v Lncoln, Nebraska, svojega predsedniškega kandidata. Od veselja je umrla na Dunaju žena mizarja Kolohy vsled nenadne in nepričakovane vrnitve svojega moža po petletnem odsostvu v ruskem ujetništvu. — Newyoraka država je sklenila Mož ji ves ta čas ni ničesar pisal, kupiti dva in četrt grama radija ko pa je došel na potu v domo- katerega bo dala na razpolago vino v Prago in od tam brzojavil raznim bolnišnicam kot zdravilo ženi, da pride, je zena samega ve- J proti raku. Včeraj je dospel v New sdja nenadoma umrla. Ko je mož {York en gram te dragocene kovi-priiel na svoj dom, je ženo naiel ne in stane $120,000. Cela poiilja-aa mrtvaškem odra. ______ jtev bo veljala 1225,000. * mMŠm Praga, Čehoslovaška, 22. junija. Nekemu ameriškemu časnikarskemu poročevalcu je rekel predsednik čehoslovaske republike, Ma-saryk, da se bo delavski razred njegove dežele v kratkem povspel do velike moči. — Naša zadnja volitev — je rekel Masaryk — je pomenila so-cijalizacijo. Nekateri pravijo tej socijalizaciji tudi nacijonalizacija. To pomeni kontrolo nad industrijo in nad prometnimi sredstvi. Delavci bodo določili, kako je treba urejevati in voditi. Delavci bodo sedeli v bančnih upravnih svetih ter delili s tovarnarji dobiček. To je tendenca sedanjih dni. Glede napetosti med Češko in Nemčijo, je rekel predsednik, da se bodo kmblo uravnala vsa sporna vprašanja ter da se bosta obe stranki sporazumeli. — Nen^ška manjšina je za nas velik problem. Toda nič zato. Rešili ga bomo v obojno zadovolj-nost. Stoletja so nam gospodarili Nemci iu vsledtega je vrjetno, da jim je težko prilagoditi se. RAZKRITJE NOVEGA KOMETA Cambridge, Mass., 21. julija. — V brzojavnem sporočilu, ki je ravnokar dospelo na tukajšno zve zdarno, je professor Scaumasse v Niči razkril nov komet. Razkritje se je završilo dne 18. julija, vendar pa pravijo različni zvezdogledi, da je mogoče ta navidezni novi komet identičen s kometom Temple II., katerega so razkrili že preje. UNIJE RAZCEPLJENE GLEDE VPRAŠANJA PLAČE. Chicago, III., 22. julija. -- Načelniki velikih železniških bratovščin so bili danes razdeljeni v mnenju glede akcije, katero naj vprizore z ozirom na sprejem ali zavrnitev povišanja plač železničarjev za $600,000,000. Koncem seje, ki je trajala celo noč in na kateri ni bilo mogoče dovesti do nobenega soglasja, je dalo šest bratovščin izraza svoji pripravljenosti, da sprejmejo povišanje. Sedem jih je bilo za to, da se predloži zadevo unijam s priporočilom, naj se povišanje sprejme. Dve sta ostali neodločeni, dočim je bratovščina brzojavnih operatorjev sklenila zavrniti povišanje ter prirediti med svojimi člani glasovanje glede stavke. Napori, da se sprejme kompromis, so se vršili . naprej še danes zjutraj. Kljub diferencam v mnenju med voditelji, so unijski načelniki ponovili danes trditev, da ni nobene neposredne nevarnosti, da bi prišlo do stavke. Delavski svet, ki ni hotel danes obnoviti razprave glede povišanja plač železničarjev ter izjavil, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči za železničarje, je pričel razmišljati o povišanju plače za uslužbence ekspresnih kompanij, ki niso bili vključeni v povišanje. SAMOMOR RADI BOLEČIN. 40-letni Elija Jacobi je izvršil v torek samomor na Coney Island v New Yorku ter zapustil notico, ki se je glasila: — Nisem hotel izvršiti samomora, a bolečine so me dovedle do tega strašnega koraka. Njegov brat je izjavil policiji, da bi fce moral Jacobi naslednji dan podvreči operaciji v ušesih. Premisliti dobro, komu boste vročiti denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listka, < Sedaj živimo v Času negotovosti in slorabe, vsak skula postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentje in zakot-oi bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. V teh časih' se stavijo v denarnem prometa nepričakovane zapreke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa maliitf neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljn* be, je veliko vprašanje. Naše denarne pošiljstve se zadnji čas po nov] rvesi In na nenr! način primerno sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zaneo* Ijivo izplačujejo. Včeraj smo računali za počiljatve jugoslovanskih kron po slo« iečih eenah: 300 kron .... $6.40 1,000 kron T... $ 17.80 400 kron $7.20 6,000 kron .... $ 88.00 600 kron .... $9.00 10,000 kron $175.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospe v roke. je poslati najbolj po DnmssHs Moosj Ordsr, aU.pa Dpift- Tvrdka Frank Sakser, M Oortlaadt MwrYerk, N. % ' - - — GLAS NARODA, 23. JUL. 1920. tfGtASNARODA" (SLOVENIAN DAILY) --- Own*« and Published by "" _ ^ SLOVXNIO PUBLISHING COMPANY (i lof^ofttkon) mANK IAKIIR, PrwMMt LOUIS BENEDIK, Trwiurw Pl*c« mi RutlAMt of tft« Corporation and Addreaaes of Abov« Offlclarat •2 Cot-tlandt Btreat. Borough of Manhattan, Now York City. N. V. "Qlaa Naroda" Izhaja vaak dan Imemll nedelj In praznikov. X« calo tart* wHja Nat za Amarlka In C an ado Za sol lata (a Catrt lota * £a New York za celo lata 06.00 za pol lota •&40 Za Inozemstvo za cclo Iota (2.00 za pol leta »7.00 >4.00 •7.00 S4-M O L A S NARODA (Vc.ca af t ha Pooole) laauad avary day except Sunday* and Holldapra Subscription yearly 98.00 Advortlaamant »n agreement Dopial brae podplaa. la oaabnoatl ao n« prtofe&ujojo. Denar naj a« blagx»voll pošiljat! po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov proUmo, da se nam tudi preji-njo blvalli^o naznani, da hitreje najdemo naslovnika._ GLAS NARODA ■■ Cortiandt S t root, Boro-jgh of Manhattan. Naw York« N. Y. Telephone: Cortiandt 2876 Naše indastrijalne razmere. Industrijalno življenje Združenih držav, ki se je tekom vojne ter izza »kleni t ve premirja razvilo tako kot še niiidar poprej, se jc tudi tekom zadnjih £*-*tih mesecev držalo na višini, katero je pri plezalo. Številke, katere je objavi! delavski department, govore v splošnem zato, čeprav je v nekaterih industrijah opaziti, da je ča> največjega uspevanja in proevitanja pri kraju. Predložene številke nam pojasnjujejo razmere v dveli smereh V prvi vreli se nam razkriva dejstvo, da je imela vsaka velika iudu strija v Združenih i vlivali tekom leta 1920 večjo plačilno listo koi pa v letu poprej in da nudi deset izmed preiskanih štirinajstih iudu atrij vee posla kot pa leta 1919. Večjo plačilno listo in več posla je treba smatrati v sploenen zo znak uspešnega obratovanja, čeprav ni v posameznih slučajih la ko sklepanje povsem opravičeno. Industrije, ko ji h delovanje je bilo preiskano, so železninarski. in jeklarska, avtomobilska in usnjarska, nadalje ona grajenja želez luških vozov, popravljanja vozov, bombažna v vseh svojih pano gali, svilarsa, čevljarska, tobačna in premogovna industrija. Skrčenje obratovanja in vsled tega manj zaposlenosti je bilo o paziti v svilarski, usnjarski, tobačni in premogovni intfustriji. V tem imamo torej prve znake ne ravno zadovoljivega potožaja stva ri, če se primerja številke za maj tekočega leta in za junij istegj leta. — Kljub vsemu proevitsnju industrij je na temelju teh števili razvidno, da ni upati na nikako pravo ustavljen je razmer na teir polju. Železničarji, ki niso zadovoljni s svojim novim priboljškom naj bi razmišljali o tem. Germainska' pogodba pred francoskim senatom. Poročilo, katero je predložil francoskemu senatu senator Imbari de Latour o Sant-germainski miroMii pogodbi, se peča najpreje i točko in sledečimi, nato pa s sklenitvijo pogodbe s Cehoslovašk« in Poljsko glede dobave premotra, kakor tudi glede gospoda rskeg; zbližaiija nasledstveni'i držav. Te dežele, ki so bile politično take dolgo združene, morajo tudi v bodočnosti še po izjavi neodvisno sti ostati v gospodarskem oziru ena na drugo navezana. Ta določb; mirovne pogodbe, ki se tiče gospodarskega položaja podonavskil de/.»l, bi bila prinesla po mnenju poročevalca samo provizorično re ših*v teira problema. Gospodarski odnošaji se morajo graditi še na dalj«', kar j** potrebno za konsolidacijo osrednje Evrope in z nj< nove Avstrije, ki je v geografičnein oziru bistven del osrednje Evro fe. Poročevalec se odločno izjavlja za vzdržavanje neodvisnosti ii lsztnolriva vprašanje, ali nudi saint-germanska mirovna pogodb: tlovolj sredstev za to, da Avstrija vzdrži svojo neodvisnost. Pred vsem >e mora izvršiti ratifikacija mirovne pogodbe. Zadnji čas je da >e v osrednji Evropi ofieijelno vzpostavi mirovno stanje. Tud v a Avstrijo je ratifikacija kljub bremenom, katere ji je naložila mi rovtia pogodba, neodoijiva potreba, kajti pogodba tvori za Avstrij« začetek njene vzpostavitve. Kar .se tiče Francije, .se da za njo podonavska politika kratk< nraziti na ta način, da se države, ki so nastale na tleh bivše avstro ogrske monarhije, podpirajo glede organizacije njihove neodvisno Mi, njihove politične ir gospodarske eksistence, kakor tudi gled« obrambe njihove mlaOe svobode. Ta poiltika se da udejstviti nap ran Avstriji tako, da se ji dejansko pomaga iz sedanjega težkega polo zaja. Poročevalec našteva nato kredite, ki so jih dovolili Avstrij zavezniki in meni, da morajo zavezniki Avstrijo financijelno pod pirati in da pripomoči k temu, da se ta počasi i/nebi bremen mirov ne pogodbe iu da do»»i potrebno posojilo. To so odredbe, ki se m sinejo odlagati. Za bližnjo bodočnost se mora skrbeti za to, da s< osrednja Evropa končnoveljavno organizira, da se vzpostavi ravno te/,j*- med narodi, ki «o tvorijo, kakor tudi, da se vzpostavi splošni blagostanje med njimi Gospodarsko so ti narodi navezani drug n: drugega, ▼ geografičnem oziru pa so mejaši velike prometne žile ok Donavi. Poročevalec omenja nato produkcije posameznih držav na g< spodarskem in induft'rijalriem polju. Bodočnost Avstrije zahteva, d;> m sedanji gospodarski položaj čimpreje preuredi. Mirovna pogodbi bi morala pravzaprav ustvariti gospodarsko enotnost podonavski! držav. Ta zadeva pa zahteva najpreje, da se odpravijo carinske me je in da »e vzpostavi pro«st železuiški promet, da se organizira ladij i»ki promet po Donavi a zadnja točka bi se morala neposredno pr proglašen.ju mirovne pogodbe udejstviti, kajti Donava mora tvo riti življenjsko žilo ozemelj ob n.iej. Donava bo v bodočnosti igrah vodilno vlogo t osrednji Evropi. Kontno zastopa poročevalec mne npje, da mora tvoriti urižišče podonavskega ladijskega prometa Du naj in ne Budimpešta. Psrnik Mexieo je priiel v New York z zamudo 22 dni iz Cube, ker ao pristaniški delavci v Ilavsni vsled špekulacij s sladkorjem postali tako bogati, da nočejo ve delati. Znano je, da dela preveč sladkorja človeka lenega in nesposobnega za delo. # • * Angleži pravijo, da so Francozi s svojim ostrim postopanjem v Siriji kršili dogovor Lige narodov.... Ta slavni dokument je bil ie tako pogosto kršen in osnvan, da je že davno mrtev. Resnica je, da nI našel D: o gen nik&kih poštenjakov, a treba je pri&aati, da je ia&el zelo slabo luč, kajti takrat niso ie poznali Vsesokolski zlet v Pragi. V Pragi, 27. unija 1920. Tekma češkega Sokolstva za prvenstvo C^Oš je bila včeraj končana. Kakor če omenjeno — so bili tekmovalci sami začetniki in vsled tega ni bilo pri tekmi istih uspehov kakor pri prejšnjih. Prvenstvo COS si je priboril član Sokola na Vinohranih br. Duška, ki je dobil 176.5 točk, t. j. 76.74 odstotkov. Drugi je bil Vaeha — Sokol Brno z 171.5 točkami t. j 7-1.5 odst., tretji Pražak — Sokol Brno 171 točk, t. j. 74.35 odst. in etrti Smidl iz Cbieaga v Ameriki 166 točk, t. j. 72.17 odstotkov. Včerajšnji dan je bil posvečen tški armadi. Nastopili so na te-lovadišču vojaki-Sokoli pod vojaškim vodstvom. Pred leti se nam še niti sanjati ni moglo, da bode nastopal češki vojak zaeno s So-koistvom, zlasti če se še spominjamo onih doslednih preganjanj, ki jih so morali pretrpeti vojaki-Sokoli. V svobodni državi so se tihe želje mnogih uresničile iu na prvem vsesokolskem zletu se je praktično izvedlo ozko zvezo So-kols»vo, kot narodna vojska z narodno armado. Oeške legije so nastale iz Sokolsiva in v Rusiji, Si-jiriji, na Francoskem in v Italiji ^o porabili legijonarji vsak treno-tek, da so si s sokolsko telovadbo krepili telo za daljše napore. To navdušenost za sokolstvo gojijo ieški vojaki tudi sedaj v miru, kar iam priča zlasti včerajšnji lepi nastop vojaštva. Ta nastop vojakov ima pa tudi drugi veliki po-uen in to je — zbližanje ljudstva r. armado. Tudi pri nas kakor tu crožijo nesmiselne govorice o mi-'itarizmu in mnogo jih je, ki so vražijo vojake samo zato, ker vi-lijo v njem samo militarista v j rave m pruskem smislu, in nič ,eč. Želeti bi bilo, da bi ta sokol-,ki duh, ki vlada v češki armadi, >il razširjen tudi med našimi vo-iaki. Čez 2300 vojakov je nasto-lilo Jrf-r izvajalo razne proste vaje, vaje s puškami, vzorne redov-le vaje itd. Vsi udeležniki telovadbe so se prostovoljno javili za a nastop, ki je bil vzoren. Občinstvo je vojaštvo pozdravljalo z velikanskim navdušenjem ter vedelo pozdravljalo svoje junake. Zvečer ob 9. uri se je vršil v 'Obecnem domu" pozdravni ve-;ei gostov, katerega se je udeležilo veliko število občinstva in Sokolov Starosta COS je pozdravil \*se. ki so se prišli poklonit Sokol-iki misli — bratstva in demokra-. ;ije. Za njim je govoril general Pelle, Francoz, načelnik general-lega štaba češke armade, katere-:a pozdrav je bil zelo značilen, cer je zlasti na široko razpravljal > razmerju vojske k Sokolstvu. 'Poklicani smo", je dejal, "da irganiziramo vašo armado in lio-remo, da bi prevladal v bodočnosti v tej demokratiški armadi duh egij in duh Sokolov nad starim xvst r i jsk i m forma 1 iz mom.'7 Za njim so govorili zastopniki Anglije, Belgije, Francoske, dalje zastopniki Lužičkih Srbov, Ukrajincev in Slovakov, Najbolj prisrčno je bil pozdravljen zastop-lik jugoslovanskega Sokolstva. Dolgotrajajoči pozdrav, ki je veja 1 jugoslovanskemu Sokolstvu, je bil zopet jasna priča o simpatijah, ki jih vživamo Jugoslovani ned češkim narodom. Vsi češki '•asopisi razpravljajo te dni v dol-jih člankih o razmerju med Čehi »n Jugoslovani ter odločno povdar jajo potrebo o bližjem ujedinje-nju obeh narodov. Zlet jugoslovanskega Sokolstva v Prago je vsled tega velikanskega pomena, dasti še, ker je jugoslovansko So-iolstvo povzročilo, da se preide k praktičnemu izvrševanju tega bratstva ter se vrše v tem oziru razgovori med zastopniki češkega in jugoslovanskega Sokolstva, ki bodo dovedli gotov odo lepih u-spehov in bodo stvarili podlago za ustanovitev vseslovanske Sokol-ske zveze. Na Vltavi se je vršila včeraj pravljična apotheosa osvobojenja češkega naroda in njegove bodočnosti. Obrežje Yltave je napolnila ogromna množica ljudi, vsa Vltava je bila razsvetljena z električnimi žarnicami, v ozadju so pa z reflektorji razsvetljevali razne scene ki predstavljajo izbruh vojske, dobo preganjanja ter koneč- . -f.'.--, no osvobojenje naroda po legijo-narjih. Prezident Masarvk je sprejel dtnes deputacijo jugoslovanske vlade iu raznih korporaeij razven Sokolstvo ki se mu je poklonilo že prej. Deputacijo je vodil poslanik Hribar. Prezidenta je nagovoril zastopnik ministra zunanjih del minister dr. Ninčič, ki je omenjal skupno delo Cehov in Jugoslovanov med vojno, pozdravil je prezidenta Masarvka kot osvoboditelja Jugoslovanov ter izrazil željo, da bi postale vezi med Če-hoslovaško in Jugoslavijo tako ozke, da bi celi svet videl da so Čehi in Jugoslovani bratje in da hočejo to zvezo z vsemi sredstvi braniti. Prezident Masarvk se je zahvalil za ta pozdrav povdarjajoč, da ga posebno veseli prihod Jugoslovanov v Prago, kajti med njimi vidi mnogo dobili prijateljev iz prejšnjih let in mnogo svojih učencev, ki šo sedaj prvoboritelji za svobodo jugoslovanskega naroda. Nato se je prezident razgo-varjal s posameznimi člani delegacije. Popoldne se je vršila na vrtu grada Hradčani pri prezidentu južina, katere se je vdeležilo veliko število zutopnikov vseh vlad in korporaeij. Prezident Masarvk je ostal dolgo časa v krogu teh delegacij. Z jutrajšnjim dnem se začnejo pravi zletni dnevi. Praga je preplavljena z ljudstvom iz dežele in Sokolstvom. Velikanske množice ljudi se vale po cestah, vse gostilne, kavarne itd. so prenapolnjene. Prihajajo pa še vedno nove ir nove čete Sokolov. Povsod vla-dr slavnostno razpoloženje in velikanski uspeh prvega vsesokol-skega zleta v svobodni državi je zagotovljen. Jugoslavia irredenta. Javni shod v Biljani v nedeljo 30. majnika. Zveza slovenskih kolono v" je priredila v Biljani dobro obiskan shod 30. majnika. Velika Simone-tijeva dvorana je bila nabito polna. Društveni predsednik Bratuž je otvoril shod in pozval udeležence, naj mirno slede izvajanjem govornikov, zagotovivši vsakomur prostost govora, ter dal besedo nadučitelju Likarju. Govornik se je dotaknil zgodovine slovenskega naroda in pokazal, kako so se naši očetje družili in v organiziranem nastopu iskali rešitve, ko jim je šlo za biti ali nebiti. S{M)-minja na tabore v turških časih ter na tabore v dobi narodnega preporoda in meni, da bo sledila sedaj doba tretjih, toda, upajmo, tudi zadnjih taborov, zadnja postaja na poti našega k riževega pota. Mi moramo biti sedaj gigantski boj za narodni in gospodarski obstanek. V tem boju zmagamo pa le tedaj, če bomo edini. Kdor nas hoče sedaj cepiti, ta nas hoče izdati. V sedanjih razmerah ne sme biti med nami strank. O raznih vprašanjih se lahko pomenimo pozneje, a sedaj nam. mora bit i prva in zadnja skrb narodni obstoj. Zato smo se danes združili vsi Slovenci na narodni, verski in demokratični podlagi. Kakor narodno, tako nam je potrebno tudi versko načelo, ki vzdržuje med našim ljudstvom moralo in mu krepi značaj. Če propade motala, propade tudi narod, tako nas uči zgodovina. Mi se borimo tudi za to, da prideta delavce in kmet do svojih pravic; tudi ta dva stanova imata dovolj prostora v naših vrstah. Za nas velja načelo, da bodi zemlja tistega, ki jo obdeluje. in zato stojimo na stališču priznavanja zasebne lasti. Komunizem ni za našega kmeta, ker mu jemlje svobodo in ga zasužnjuje državi. Resnično prost bo naš kmet le tedaj, če ostane svoje zemlje sam gospodar. Nato je govornik govoril o vojni odškodnini in o organizaciji, ki se snuje med vojnimi odškodovanji. Dr. Gabr-šček pozdravi navzoče v imenu političnega društva "Edinost". Opozarja našega kmeta, naj se zaveda, da je vojna prejšnje razmere korenito izpremenila, in naj skrbi, da se prilagodi novemu gospodarskemu položaju. Združeni .Slovenci se bojujemo proti inva- Peter Zgaga — Koliko ste stara, gospodična. — Na moj zadnji rojstni dan sem bila stara sedemindvajset let. — Kdaj pa je bil vaš zadnji rojstni daiij gospodična, če smem vprašati T Polovica prebivalcev Združenih držav ne ve, odkod "ga" druga polov ica dobiva. * . • Na vzhodu vzhaja novo solnee, — solnce druge svetovne vojne: boljševizem in islamizeni se ramo ob rami borita proti kapitalističnemu imperijalizmu. * * * Francija bo poslala sem svojega zastopnika, ki se bo pogajal s tukajšnjimi kapitalisti glede plačevanja vojnih dolgov. Za božjo voljo, zakaj taka na-cifrana fraza? Ali be ne bilo lepše rečeno: — Francija noče plačati svojih vojnih dolgov. * * * Iz zanesljivega vira sem izvedel, da je Trošt sklical zadnjo sejo delničarjev v namenu, da jih nekoliko potrošta. * a • Trošt je poslal popravek, v katerem pravi: — Ni res, da je naša kompanija bankrotna, ampak res je, da bo kmalo postala.. — Ni res, da je predsednik po-neveril štirideset tisoč dolarjev, ampak res je, da je s tem denarjem neznanokam odšel. — Ni res, da jaz nisem trgovsko izobražen, ampak res je, da se posebno na čeke izvrstno zastopim. — Ni res, da bomo lmportirali samo lipov čaj, ampak res je, da borno importirali kislo zelje, ko bomo napravili iz delničarjev zadostno množino klobas. — Ni res, da zahtevam na leto dvanajst tisoč plače, ampak res je, da zahtevam ta denar za svoje stroške. # » • Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da je dal Trošt napraviti velik hidroplan, kajti v morju vodenih delnic z aeroplanom ničesar ne opravi. * a * Neka strašna epedemija mora pretiti Združenim državam. S pomočjo zdravniških receptov so namreč bolniki nakupili za dva miljona dolarjev alkoholnih pijač. * * * — Ali vam smem predstaviti svojo ženo? — Ne, hvala lepa, jaz imam tudi eno. * a * Suhačern sta Harding in Cox pre mokra. Mokračem sta presuha. Kakšnega spola sta torej 1 3ug00lmmttHka Ustanovljena 1. 1898 -1 KatuL 3lri>turta ' Inkorporirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. PnOaediiik: uimwi. ROVANfiK,«*»GOB J. PORHNTA. Box 17f. W» Bex 281, Conewaogh, Pa. Pod pred sed.: LOUIS B AX.ANT, Box 108, Pear A vena«, Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLBR. JBj, Minnesota. Blagajnik: G BO. L. BBOZICH, Kj, Minnesota. Blagajnik nelaplatanlli arortntn: LOUIS OOSTELLO, Sallda, Colo. Dr. JOS. T. GRAHEK, »43 H. Obi« Street, N. 8„ Pittsburgh, Pa. Diamond, WmIl LEONARD B1JLBODNIK. Ely. Minnesota. JOHN RUPNIK, S. R. Bex H Pa. JOHN PLAUTZ Jr, «32-7 th Afl, G* lmnet, Mich. JOHN MOVERN, KM 2nd DoM* Minnesota. MATT. POGORSUa T W. MadlSOft M* Chicago, HL JOHN SOUŽB, Ely, Minnesota. ANTHONY MOTZ, 9641 Areno« M. Bo. Chicago, IU. IVAN VAROGA, 0126 Natrona Alley. Pittsburgh, Pa. RtJDOLl1 PERDAN, 6026 Arenne, Cleveland, Oblo. FRANK fiKRABEC, M» St.. Denver, Colo. GREGOR HREŠČAK, 407 a Mi Aft, Johnstown, Pa. Jednotlno glasilo: "GLAS NARODA1* Vse stvari tikajoče se nradnlh sader kakor tnal denarne poBUJatev naj se poSlljaJo na glavnega tajnika. Vse pritoibe naj se pofilljajo na predssd* nlka porotnega odbora. Proftnje ca sprejem norih članov In sploh vsa adrav olika_sprlSevala se naj pošiljajo na vrhovnega sdravnlka. Jugoslovanska Ka toll Ska Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom as obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestrleL V blagajni Ima okrog $300,000. (triatotlsoč dolarjev). Bolnlfklh podpor, od* Ikodnln, in posmrtnln je Izplavala že nad poldrugi mil Jon dolarjev. Jednota Meje okrog 8 tisoč rednih-članov (Ice) in okrog 3 tiaoč otrok v Mladinski oddelku. Društvs Jednote se nahajajo po raznih slovenskih naselbinah. Tam, kjer Jih §e ni, priporočamo vstanovltev novih. Kdor Celi postati Člaa naj «e sglasl prf tajnica bllinega drnfitva JSKJ. Za vstanovltev novih druStsV ■e pa obrnite na glavnega tajnika. Noro društvo a« lahko vsanovl a 8 člani ali članica ml. dela tudi drugim delavcem, twla na nai.i zemlji mora v pr\ i vrsti živeti naš slovenski delavec, ^li vemo, da je narod samo takrat močan, ko be godi dobro vsem slojem. Čemu uied Slovenci hujskanje proti buržuaziji in meščanskim slojem? Poiščimo tisto bur-žuazijo po Brdih! Kje so tovarne, kje kapitalisti / lil če dobite kaku tovarno pri nas, tedaj vedite, da je ta tovarna v tujih rokah. Nam jh dana možnost, da nastopamo skupno, kajti mede nami ni kapi- volj dela, tedaj lie bomo »nirekali pristopijo k lijt-j. K skb-pu j»* še nadučitelj Likar zavrnil očitek komunistov, ki pravijo, da je bila slovenska inteligenca za vojno, j Dokaz za to nam je goriški grad. i'ele vrste naših inteligentov so morale spočetka vojne, na grad, ker so bil»* proti vojni. Za grado-virui zidovi bi bili pa takrat zaman iskali tiste ljudi, ki se danes predstavljajo delavskim masam kot rešitelji. Lhe uri in pol traja-joči shod, ki j«' sprejel dve primerni resoluciji se je nato zaključil, in čez 4."»<> slovenskih kmetov talistov. Mi se moralno boriti /.a' se j*' razšlo {»o bližnjih vaseh, na«še narodne pravice, ker nam ni navdušeni za našo sveto stvar, in ne more biti vseeno, ako se v naših uradih uraduje slovensko ali ne, nam ne more hiti vseeno, če so naše šole zaprte. Mi delamo na to, da si. bo lahko vsak ik^-n človek iskal, pa tudi našel svoje pravice v slovenskem jeziku. Mi nimamo v svojem programu zati- OPERATOBJI. Samo izvežbani dobe delo pri mož-kili slamnikih. Stalin« delo. , Bolivian Panama Kat Company 40 Great Jones Street New York City ran je delavstva in hočemo, da go- --—----- s poda r svoj dohodek pravilno deli IŠČE SE ŠIVALKE z delavstvom. Mi zahtevamo, da ki znajo šivati na box stroju, imej vsak sloj enake pravice, in1 Stalno delo. s tega stališča motrimo tudi ko- Bolivian-Panama Hat Company Ionsko vprašanje. Pri političnem^ 40 Great Jones Street društvu "Edinost" smo se .>, tem New York City vprašanjem ze pečali in ga raz -----------— motri vali s fi nanci jelnega iu sti-o-: DELO DOBE kovnjaškega stališča. Komunisti' »zvežbani bi oka rji, ki razumejo pravijo sicer: "mi vzamemo vele- saJ/a,i l,»°^ke slamnike. V New Yorku je bila umorjena neka deklica. Pa štirinajstdnevnem napresta-nem preiskovanju se je posrečilo [svoj policiji dognati njeno ime. I)a, saj pravim, uewyorška po eija! Nad to je pa ni! Da, težki in trdi so časi, ker moramo piti soft-drinke. * Ljubezen, je podobna dolgim sladkim sanjam, iz katerih nas prebudi neizprosna ura-vekarica — zakon. Kondonktor potniku v spalnem vozu: — Oprostite, gospod, ali je ta ženska vaša žena? — Ne vem. To je vse odvisno od tega, po kateri državi se vozimo. * • * Zdravnik: — Vi ste bili na robu groba in le vaša močna kon-štitucija vas je rešila. Bolnik: — Spomnite se tega, ko boste poslali račun. * * * Predesedniški kandidat v prejšnjih letih. — Jaz se bom boril z vsemi silami za svojo izvolitev. Vse druge bom porazil, bodisi s silo, bodisi z besedo. Jaz sem mož, katerega hočete. Jaz hočem biti predsednik in se bom boril toliko časa, da bom. Predsedniški kandidat v letu 1920: — Jaz v resnici nočem nominacije. Jaz res nisem sposoben za predsednika. Če me pa hočete na vsak način nominirati, se seveda moram vkloniti. Stalno delo. Bolivian-Panama Hat Company 40 Great Jones Street New York City posestnikom zemljo", pa ne povedo, da je ne mislijo dati kmetu. Vzeti kmetu zemljo je zmota, ker. kmet to zemljo ljubi in jo ima za o mater, če se mu jo odvzame, mu postane mačeha. Kolonsko vprašanje se ne more rešiti na komunistični podlagi, zato zahtevamo mi agrarno reformo in jo homo tudi dosegli. 4'Vprašam vas", pravi govornik, ''ali je ta naš program pravi V Velikanski zbor' udeležencev začne navdušeno pritrjevati temu vprašanju. l*ar komunistov je skusilo ves čas motiti govornike, ko so pa ti končali, sta ~ . . . . dva zaprosila za besed-, Prvi je * ^ Je Iščem brata ANDREJA HKIR-L.J.W. I mrli so nam oče in mati. zalo m u želim poročati podrobnosti in pr;»siiii, da se mi oglasi, ali pa če kdo ve zanj. da mi naznani njegov naslov. — Anica llribljan. vas Tovnželj št. pošta Sv. Vid nad rirk-uico, Slovenia. Jugoslavia. - -7) rekel, da ima samo ljudsko šolo. toda ko ga bodo slišali govoriti, bodo videli, kako velika je v njem; inteligenea. Pravi, da l>o povedal,! kaj je narod, in reče, da je iianul Škofje Loke na polbratu: Tony Dime, Ločin** boro, Homer City, Pa. ~ ? - i u r Ali je komvnizem primeren za produkcijo? Mtttii prii dotiki Pri Stritarju de ikm Pi in bi ki Dne 17. junija sta odpotovali gospe Gostiševa in Lisceva z br-zovlakoni proti Dunaju, da se poklonita kot odposlanki Primork, živečih v Ljubljani, pisatelju in Stritarju. Nesli di Ji ti laia razmotrivanje o duševnih pogojih produkcije ^ spornega vprašanja, ali je za produkcijo primerni ali komu ničem, posamezno ali skupno podjetje. inja |MMO«meiui>: Svet je nemiren. Išče se na jlep- j pesniku Josipu ________„...... bi ^jrotovU maksimum produkcije, iajti edino s sta seboj nekaj živil, žllibog \e » »K«a»tvo in privatno blagostanje. Potret>e posa- toliko. kolikor se lahko nese čez m-1 velike in Stalno naraščajo. Življenje bi mejo. Nesli sta mu pa tudi svoto aku bi nc skupnost ile brigala bolj in bolj za pro- denarja, s katero naj bi si Stri-in n traj anju je nujno, da bi se tudi produkcija j tar privoščil kak priboljšek. ala intenzivnejša. Ali pod kako formo se ima dja-j Kdor je sledil Stritarjevemu de-. odprti «1 ve poti. individualizem ali komunizem lovanju ali čital njegove pesmi li*»e. e največji u*peh z osebno brugo, z la>tno ini- tj.krat. ko so izhajali njegovi zbra vdia skupilo*it m. današnjo stopinjo. Stvoritev.ni spisi, kdor si je polnil dušo in U j. to le tovarniška produkcij*, ki je le tlel vse srce z njegovimi melanholičnimi *o|e|,M z osebnim stremljenjem, ki jra vzpodbuja j poezijami in mehko prozo m sli-unje m udobnost, to stremljenje pa je spočeto V šal naši odposlanki, temu je mo-rej.enenju. in spremljano z dobro voljo, znperoviti r;do krvaveti srce. Kljub nekake-riim, ki pridejo za nami. To je brez prikrivanja mu humorju, s katerim sta pripo-• dualizein, kajti „ko jc ugoden individuju, je ugoaen rudi ce- vedovali poročevalki, se je vsem DrugI misli, da >.• s sestavljenim stremljenjem ljudi pridela stisnilo v srce v neizmerni boli. \ teoriji v,. prav, ali v praksi je drugače. Človek, ki nima Sprejela je gospe Stritarjeva mbvidualn. ... nagiba, postaja brezbrižen, vseeno mu Je, človek,'sc proga, kateri sta odposlanki po-. da m "'"-"* •■. pov*neti do lastnega blagostanja iz svojega1 vedali. odkod prihajata in zakaj, postopa hladno, brez zanimanja m eeMo det« zanemari. To vi-KJospa je, dasi stara, vendar čila Ne pozna ljudskih lastnosti; kdor trdi, da pr. h ti •n d t! d uča. Kaj jih povzroča in kako bi se jih dalo znižati. Piše dr. Joaip Goričar, 82 Cortiandt St. Prvo poglavje. KRETANJE PARN1K0Y kedaj prebllžno odplujejo iz new yorka. Vzroki. in zdrava. Neizrečeno se je vzra-dostila, ko je videla £ivila; skle- ijve« O j eti ek delal lepše, a k o bi bil brez lastnega nagiba in hrepenenja n M lepšo živi.). "-k<> situa.-ijr ill blagostanje. Komunizem mi- pala je roki in vzklikala ter se gi- l m&mi 1m*ijmm\ adkriMao. Ali odkritosrčnost ne i/Ioču-jnjeno zahvaljevala. Mahoma j* , = - „ .1 in zgoVrk" VZ, a sv<*od u-lvan i r njega nekako mehanično organizacijo, i pesnik inn I Ure v žilah, vsled če -•ak delavce /e danes umni K om mi i^em ......... vu mu i.. ______ ____. b-lavee že danes upira. Komunizem ne morelsar se mu jo pr»»dokeije jz tega razloga, ker prirojeno hrepenenje okrajšala, po udobnosti zapeljuj, večino, da bi se pri produkciji ne trudila) Primorki sta se preveč in hi delo najmjše drugim prepustila. "Matin"' sicer nam lil povedal nič novega, pri občujemo pa njegova izvajanja v dokaz, da se presoja pri Francozih liidividlualizem in komunizem enako kakor pri na«. ena noga znatno Nesramna laž. D: ion ii -si rja jo Nemci letake, ča-j^«l,uOO meterskih stotov sladkor brošur,,-., po uaft slove,, Ij«.; |Uišlo hi poteiutakem na ene ..._ .. 0_________________ ki, na ««» mi.> navajeni.,ga Jugoslovana samo 2 kg. Kaj je a videl in čital ni, oddaljil se je ' ves ta resnica" i>\> nato pesniku poklonili, nakar mu je soproga kriče povedala, da sta to dami, ki mu prinašata darov iz njegove domovine. Bolj nego slišal, razumel je Stritar svojo ženo po pregibu njenih ust. Izročili sta mu pismo s podpisi in denar. Pesnik je vprašal opetovano, kdo mu to pošilja, a odgovora ni umel. Prosili sta gospo, naj mu ona pove. Pesnik je gledal in gledal pismo, Navajeni sum tudi ze "krafl" uporabljati v g na- lt Jaz pa vendar nisem vse upo _ d ter sem eno teh hroMiric uia-jrodu" z dne 6. januarja 11*20. zopet in izginil v svojo sobo. Med <;iede produkcije sladkorja v tem časom je gospa pripovedova-Jugoslaviji naj navedem, kar pi-lvala, kako težko je življenje tam se lva„ Arh v 'Slovenskem Na-iin da je njen mož samo radi po- . nai<411-neje pre.h. al Pnšcl V L iZ i - T , -- "«njkanja in gladovanja osobito do zakljuela.^o ^! o^ P^i £ ^^^^^^ v *............- v Bosni, hu'H'a\ j Slavoniji in štiri v pokrajinah, ki Naravnost nesramne lažejo! so pripadale prej Ogrski. Te to-Pred menoj leži broiurica "Die varne so izdelale leta 1912 1913 Wirt^-ehat i st'rajje : Welehe Folgen .>»70.000 meterskih stotov sladkor-Ansehluss an S .dslawieii fur ja> potemtakem bi prinlo na vsako, v;»rntner Sb.weiien lutte." |0sebo v Jugoslaviji skoraj 6 kg!eU(lnim papirnatim senčilom, pri der die ko, katerega jemlje liter na dan, stane 300 kron mesečno. Spomnil se je pesnika poslanik Hribar, ki mu je poslal 10 kg sladkorja. ' Prišel je zopet Stritar z nekim tei-skili stotov sladkorja in bi pri-poteuitakem za vsako osebo v Vi 11. strani citatu nekaj o1,,* letu. Žalibog vse te tovarne'vezanim liad cčmi. — Ne vidim— ladkorju. !».» tej brošurici produ-delujejo v polnem (»bsegu. ker!je () bHe za - iLSii vojne deloma'uni-!sil11 Va-»u mi — h- svo- čeirf*. Hela se pa z vso krepkostjo,JJ' naslova na veliko. Gospe sta na to, da b<»do začele zopet pro- mu zapisali, kakor je želel ter zra-NemsU 1 Avstriji skoro » kg slad- ducirati sladkor. In če bodo zopet ,ven še par imen Primork, potem ktVja na leto Jo je nesramna laz. pn^m-irale kakor pred vojno, ju je naprosil, naj mu zamenjata Ka., je resnich \ tem oz.ru nio- nam bo treba sIadkorja ray ma.!jugoslovanski denar v nemške ramo vprašati Dunajcaiie 111 ne!l,, i/v iv.... \.i 1 t.- • - t'eln\ <• iu<- azat 1. nan A1I1 je mnenja, 1 krone. Ko mu je soproga se enkrat da bomo morali kakih :{00.000 do'naštela, kaj so mu gospe poslale, 400,000 meterskih stotov na leto!je vzkliknil: "O, ljuba moja do-u vaza 11, če ne bomo hoteli sami movina, še ti me nisi pozabila, ali am '-itatu na 9 strani spodaj S,a,ikonie 1,1 k ^' vrnitev, vrnitev tja doli, ta skrb •• NP"uaJ- obstoječi ni osmini tovarnam za * •• i 1 t,- ara Vvstriia Irtt) to- 1 n - . ,n,ftlu za tezi, me mori. 3n vendar bi v ,,lJ'1 J ' '"sladkor se druge zgrad ti L 1 mi- • ^ ladkor .11 od vseh teh to- Vs<. .0 • n., „., : , ;tMko raJI ' — Tudi gospa je de- * s" Je P« na nas lezece nod- • 1 ■> • • t-Nemški Avstriji ostale laga za shulkorno industrijo'v Jala' ^ pripravljena iti z mo- samo št in in te štiri tovarne ./.Jugoslaviji v vsakem oziru dana, I "T T d0m0Vln0' ^ se zani» delajo za vsako osebo na leto ko- m*dtein ko ho Nemška Avstriji prenaporno. To sta, zal, 1 b., u-n,..-... ledno na uvoz sliuU.opja uvideli tudi primorski odposlan- kat eri I »B|ta j ki; nesrečna, zlokobna vojna je Ali naj Nemškoavstrijci sejejojstr.Ia *udi PesIlika Stritarja. Na-svojo sla«lkorno peso na gorahJ™^1 Je jini2, »aj pozdravita naj-ali eelo na strehah T! !»wnejae njegovo ljubljeno domo- Preu menoj leži dunajska bro-šurica, katero je spisjl sam milliliter za prehrano. da je imela varil za, varn so štiri in t* ij 1 kg sladkorja. To pravi im«žpolnoma manjka. Kar mi rabimo se«laj s ad korja, nam ga skoro izključno poskrbi češka industrija.) Mislim, da nem * tem popolnoma jasno dokazal, kako nesramno lažejo nemške bro£urice. Tembolj nas pa zanima druga stvar I j* Koliko sladkorja producira Jugo •lavijit * V iati brošurici Čitam na 11.' aUani, d* producira Jugoslavija Ali ni predrznost Nemcev, da ta- Vino in vse rojake, ko nesramno lažejo v svojih bro-šuricah! V praških "Narodnih Listih" z dne 14. maja 1920 čitam na 5. strani, da je Češka izvozila leta 1919. v Nem. Avstrijo 1,600,450 meterskih stotov sladkorja, v Jugoslavijo pa 124.770 met. stotov. 0 Giolittijevih namerah "Pravda" priobčuje vsled ve sti da namerava Giolitti izvesti v .. - ----- i londonski pakt in zameniti D'An finska Avstrija je dobila torejjnuIlzijeve -ete z rednimi halijan t H i I xPtt** leU 1919- iz!»kimi četami. Te izjave se pripi- w ^ w ^ntnhv « enoslo^aske kakor pa Jugosla-I uj -Q D'AnIlunziju tpravda' jih merjalne študije samega ruskega Mja! Mislim, da je naslov člankai * .. J ... . ' eksnorta ama_____Js^mo komentira. V naših dobro eKSP°rTa. Letni ruski eksport zadnjih pet i znan kot realen politik in le!, .pred v°jno ** 1'5014 zato ne more misliti na to. «"lj0n.°V ^^ .SkoraJ Polovico popolnoma upravičen. " "^mo komentira. Prav umestna je pripomba ™ rodnih Listov, naj čita te številke) angleški državnik ^4uith, ki se\f « —• "a to: te svote se je dobilo za žite, osta tako poteguje za Nenižko Avstri- da bl Poravnal spor z Jugoslovani ^ pa ^ Jjajea ^^ 'maslo oljnata semena, lan in konopljo r'"" '-<* ">rI||/.K(l AVSiri- * 1 —------- jo, da bi ji t'eška naj dajala slad- po ti&tih smernieah, ki bi bile ne korja. Končam. Samo pripomnim še, da ima Nemška Avstrija glede sladkorja tri obraze. Prvi obraz je celovški, ki vpije v svojih brošuricah, da ima Nemška Avatrija dosti sladkorja. Drugi obraz prosjači na Če-škem za sladkor, ki ga tudi dobi, ker s takim revežem mora imeti vsak usmiljenje. Tretji obraz se pritožuje pri en- .. . , wijutna nciucna, lan varne za Ulijo. Giohttiju in vsej kože> kožuhovino itd. Dokler Amerika ne bo pomagala rekonstrukciji razbitega ' tran»-portaeijskega sistema, bo vedno v nevarnosti, da doživi krizo, ka-koršne še ni imela v svoji zgodovini. Slovanski problem je ameriški problem in i|asprotno. Dva stebra svetovne produkcije hrane. Največji producent surovin za hrano in obleko so bile pred vojno Združene države ter slovanske dežele v Evropi, posebno slovanska Rusija. Slovanski vzhod in Amerika sta bila dva velika stebra, ki sta podpirala velik obod svetovnega tr- Ce primerjamo letine v slovanskih deželah, v Bolgarski, Ceho-slovaški, Jugoslaviji, Poljski in Rusiji na eni strani ter povprečne let ine v Zdruenih državah na drugi strani, vidimo, da so bile enake. Samo slovanska Rusija je produ" eirala v letu 3913 približno pet tisoč miljonov bušeljev žita v primeri 5153 miljoni, ki so ga produ" cirale Združene države v istem letu. Izza svetovne vojne se je pa slovanski steber za produkcijo hrane začel pogrezati vedno glob je in lobje v močvirje vojne. Da se pa uničenje za vrši, je bil srednji obok mostu, ki veže oba stebra, ogrožen z blokado Rusije. Da se boljše razume važnost slovanskega farmarja v svetovni produkciji žita. je treba vpošte-vati. da so vzhodni Slovani, to je Rusi, producirali več kot dvajset odstotkov vsega žita na svetu. Statistika leta 1913 kaže. da je slovanska Rusija producirala: 51 odst. vsega rži na svetu, 75 odst. vsega ovsa na svetu, 33 odst. vsega ječmena na svetu, 22 odst. vse pšenice na svetu. K temu je pa treba še pridati velike zaloge žita in druge hrane, katero so producirale slovanske dežele, predvsem Poljska, Velika Jugoslavija (Jugoslavia zaeno z Bolgarsko) ter žito, ki je bilo ek*-portrrano iz ozemlja, katerega sedaj obsega Čehoslovaška. Od vsega tega, kar je pridelal slovanski farmer, je bilo vsako leto veliko eksportiranega, to se pravi, dano na razpolago svetovnemu trgu. Povprečni letni eksporti žita iz slovanskih dežel so znašali pred vojno več kot petsto miljonov do* _ larjev kot je to razvidno iz pri (Dalje prihodnjič.) Italiji je moralo postati jasno, da bodo Jugoslovani branili svoja nesporna prava in življenske inte- SLUŽBO DOBI re se z vso odločnostjo. Kar bodo mo; srednje starostij ki ri v tem primeru storili, je razvidno angle5ki, hrvatski, poljski, nem-iz vse junaške preteklosti, najsta- Jki in litvanski jezik, rejše kakor tudi najnovejše. Zahteva se bond in priporočilo. Znati mora urejevati članke in tenti, da so Cehi. tako neusmilje- oglase za tn je jezične liste. Dobra ni in ne dajo sladkorja. 'plača za pravega moža. Naslov: . —Z.— P. O. Box 10, Nile«, Ohio. French Line CAMPAGNIE 6EXEMLE TFUNSATLANTtQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE LAFAYETTE .. leopoldina SAVOIE ....... TOURAINE ____ ..30. julija 5. avgusta 6. avguata 14. auausta Hltrl parallel s itlrlml In dvama vijakoma. Posebni zastopnik jugoslovanska vlad« be pričakal potnike ob prihodu nailh par-nlkov v Havru ter Jih totno od prem 11. kamor so namenjeni. Paralkl Francoske 6rte so transportfrall tekom vojne na t!aoče Cehoslovaiklh vojakov brez vee rteprtllke. Za ilfkarta In cana vpralajta v DRU2BINI PISARNI, 19 State St„ N. Y. C ali »a pri lokalnih agdntlh. 3 Stat« Street York LLOYD SABAUOO Prihodnje odplutje iz New Torka par-uik na 2 vijaka S. S. "PISARO" 1. septembra Izdajajo se direktni vozni llslkl do vseh Rlavnih mest v Jugoslaviji. Brezpla/no vino potnikom 3. razreda. Cosulidi črta Direktno potovanje t Dubrovnik (Gravosa) in Trat. PRES. WILSON ____27. julija ARGENTINA......12. avgusta Potom listkov. Izdanih za vsa kraje v Jugoslaviji In Srbiji RazkoSne ugodnosti prvega, drugega ln tretjega razreda Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno vine. PHELPS BROTHERS & CO. Passenger Department 4 Weal Street New M Rad bi izvedel za naslov svojega brata FRANCETA TRUDEN, doma iz Gornjega Jezera pri Starem Trgu na Notranjskem. Pred 8. leti sva bila skupaj v Riclnvoodu, W. Va., in od takrat ne vem več. kje se nahaja Prosim, če kdo ve, da mi naznani, ali naj se pa sam oglasi svojemu bratu: Janez Truden Pox 123. Chatham, Mich. (22-23—7) Rad bi zvedel za rojaka FRANKA HODNIK, doma iz Kosta njevice na Dolenjskem, podo-inače Kermič. Slišim, da se nahaja nekje v Chieagi, 111. Cen j. rojake prosim, ako kateri ve za njegov naslov, da mi ga naznani. ali pa ee sani čita te vrstice, naj se sam oglasi, ker rad bi mu sporočil nekaj važnega, predno grem v stari kraj. — Frank Kerhin. 1261 E. 60. St.. Cleveland, Ohio. (22-24—7) Nusa-Tone GRADI MOČNE. TRAJNE-ŽIVCE. BOGA. TO RDEČO KRI. KREPKE MOŽKE IN ŽENSKE. Vsak ud. vsaka delavnost telesa odvisi od močne živčne sile za zdravo iivljenje In delovanje. Nupa-Tone je močan v to-(fatal) za živce in v železu za kri. Sestavljen je iz oem«rih. dragocenih, zdravja I>ovratuJoOih zdravil, katera so priporočali in predpisovŠli slavni zdravniki. Nuga-Tone pomiri ln oJa«"i življenske silo ter je čudovito zdravilo za slabe, nervozne potrte možke in ženske. V Jetra, in črevesje vrata novo življenje, pomaga le-dicam. Jzžene strupene snovi, od po more plinom in izpehavanju, slabi sapi in pokritemu jeziku. Da vam čudoviti tek. dobro prebavo, trpežne živce in zdravo oživljajoče spanje. Nuga-Tone prodajajo sedaj val dobri lekarnarji. Absolutna garancija za popolno zadovoljnost ali ae vam pa vrne denar. Se danes si preskrblte steklenico. Izrežite to ter neslte v vaSo lekarno. DRUGGISTS: You can get Nuga-Tona from your Jobber or direct from National Laboratory, 537 So. Dearborn St., Chicago. Absolutely guaranteed to give entire aatie<-faction or money refunded. Retail price 91. Električne hišne potrebščine. Veliko je danes domov, v katerih pralni stroj, električni likalnik in vacuum cleaner opravljajo težko iz-črpovalno delo. dočim hladi prostor električ. pihalo. Oglasite se v katerikoli naši izložbi, kjer vam bomo z veseljem pokazali te potrebščine. The New \ork Edison Company tsf: Ytur Service General Offices: Irving Placc and i tth Street District Office* * where Electrical Appliances of all kinds are on dispiav ao Norfolk St corntr Hester St 1 La« #6th St btr: Lciir.pun {> 3rd Ave* 424 Brcudwjy nC*T Canal St 15 Eait I2;th St nur cth Ave 10 Irving Place corner 15th St 36: East 149th St near Čourtlanat Ave 114 West 4;d St bet B'wray &-' 6:h Ave 5*5 Trerr.ont Ave corner Monterey Ave Veliko zmanjšanje cen Grozdju! Grozdju! Grozdju! Suho, importirano iz starega kraja. Najboljša vnta 100 funtov $24.00 drugs vrsta 100 funtov $21.00 MOŠT, svežega grozdja 51 gal $62.50. MOŠT, svežega grozdja 26 gal $40. Zdravilno vino Ferro China 12 steklenic $18.00. Naročite, dokler čas. ker so vse cew veljavne le za kratek las. Posebna eena na debelo. Denar se pošlje v priporočenem pismu ali po Money Orderu. S . K U C I C H Dalmatian Cal. Grapes Co. 66 CORTLANDT STREET NEW YORK CITY Potrebujemo nalagalcev premoga. Največja majna v Upshur County, dobre živ-ljanske razmere, nizka najemnina, dobra ventilacija. Najboljši strop v deželi. Prostor je visok približno šest čevljev. Mi plačamo primerno več kot plačajo drugod. Mi nočemo Amerikancev. Če ste tujec in dober delavec lahko na tem prostoru zaslužite lep denar. Delo je vsak dan, kar je dovolj. Vsled naše tovarne za koks in velikih skladišč je naša majna v polnem obratovanju. Katoliški duhovnik služi v nedeljo mašo. Majna leži ob Coal and Coke železnici. Vprašajte pri: C. T. GrRIMTJ, Gen. Supt., Buckhannon River Coal Company, Adrian, W. Va. Farme na prodaj v državi New York. Xa mnoga vprašanja, da zakaj več ne oglašam farm, odgovarjam sledeče. Jaz se pripravljam za jesen, ker zdaj je rojakom teško kupiti farme s pridelki, ker to stane več denarja. Jeseni se pa dobi s farmo gotovo mero krompirja, ovsa, ajde in drugih pridelkov. Kar je pridelkov več, jih lahko lastnik proda. Že sedaj hodijo agenti okoli, ako se kdo hoče zavezati za krompir po h ušel. Torej, če je zasajenega krompirja dva ali trije akri, ka" ko ga kupec more kupiti. Glavna stvar je da se dobi prilična kmetija in pa vsaj toliko pridelkov žnjo, da iste vrste pridelkov ne bo potreba kupovati čez zimo. Na spomlad pa lahko prične kupec kmetovati kakor najbolj kaže. Ker me ne bo tukaj od 10. avgusta do 1. septembra, priporočam rojakom, da vsi tisti, kateri mislite se aeliti na kmetije to jesen sera v NewyorSko dražavo, da pridite sem jeseni, da boste videli kaj zdaj tukaj raste. Sedaj boste videli 'to, kar se spomlad ne more. Ob enem opozarjam rojake na to. Nikar se ne bojte, da vas bo kateri prisilil da morate kupiti. Jaz najrajse vidim, da kadar kateri sera pride pogledat, naj pogleda farmo eno in drugo potem pa naj doma z ostalo družino odloči, ako bo kupil ali ne. Opozarj'am tudi vse tiste, kateri imate dobra dela ali za-sluške po mestih, da ni potreba sedaj farm kupovati, ker tudi na farmah pride ena ali druga težava, potem ga pa vleče nazaj v mesto. Misli si, kako sem poprej služil in sem delal samo po 10 ur na dan, na kmetiji moram pa delati dostikrat IS ur. Nie, kar nazaj v mesto. Takim rojakom jaz svetujem, da naj se držijo dela, dokler ga imajo in kadar se predmgači. pa naj crredo na kmetije, kamor jih veseli. Potem ga ne bo imelo kaj več vleči v mesfo. Rojakom svetujem, da si kupujete kmetije. Ako vam sedaj ne kaže se seliti nanje, se boste takrat, ko pride čas za to. Bogatini imajo posestva vse povsod. V slučaju, da bi mu prišla vroča tla v enem kraju, se lahko umakne na drugega. Rojaki, zakaj ne bi si vi preskrbeli sveta na ta način T Ako niste pripravljeni se še sedaj seliti na krcetije, vrjemite mi, da bo prišel čas. ko se boste radi, samo ako vam bodo dana prilika se kam preseliti. Tukaj jc »čiščen svet po 20 do 30 dolarjev aker, s sadnim drevjem. Poslopja pa tukaj stojijo prazna. Nekdaj so bila vsa zasedena in cvetoča. Ako ravno sedaj nekoliko zapuščena, »e vse eno laglje seisčena zemlje nazaj ured spravi, kot pa štore kopati, hiše graditi in drevja saditi. Kdo bi šel tukaj za 100. čistiti en aker sveta? Nihče ne, a človek lahko kupi tukaj zemljo sčiščeno od 20 do 30 dolarjev aker kakor sem omenil s poslopjem, s sadnim drevjem in gozdom. Ako kedo rojakor želi več pojasnila naj piše na mene. Ker nekateri rojaki težko pišejo "The Zulich Farm Agency", (to ihe rabim zaradi šngleške javnosti) lahko naslovite na naslov r John Zulich, East Worcester, N. Y. tW ROJAKI, NAROČAJTE 8£ KA "GLAS NARODA", NAJ* er VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZpR. DRŽAVAH. mas Nahoda; 23. JTTC. 1920. ANZE P1TOV ALI s 108 1 _ Moy — od (Nadaljevanje.) Deseto poglavje. VEČER EPTEOA NOVEMBRA Ciilbert je vrjrel liiter pogled na navzoče osebe, se približal Mariji Antouijeti ter rekel t - V odsotnosti soproga ini bo kraljica dovolila sporočiti ji vesti, katere prinašam. — (iovorite, gospod moj, — je odvrnila Marija Antonijeta. — Ko sem vas videla prihajati tako hitro, sem poklicala na pomoč vso svojo moč, kajti domnevala sem, da prinašate zle novice. Govorite, kakšua nevarnost pretiti Madama, sed^m do osem tisoč žensk je odšlo iz Pariza ter prihajajo oborožene v Versailles. Sedem do os»n. tisoč žensk* — je rekla kraljica zaničljivo. I >n. ustavile s.» se na poti te* j.h bo dvajset tisoč, ko bodo prišle semkaj. — in kaj hočejo T — Lačne sa, madama, ter prihajajo, da zahtevajo kruha kralja. Kral jica se je obrnila proti Charny ju. — Ah, madama, — je rekel grof. — kar sem videl vnaprej, se J3 zgodilo. — Kaj storitif -- je vprašala Marija Antonijeta. — Treba je obvestiti kralja, — je rekel Gilbert. Kraljica se je hitro obrnila ter rekla: — Kraljaf O, ne. Kaj koristi spravljati ga v nevarnost? Ta v/klik js* pr.hajal bolj iz srca Marij? Antonijete ter je bil vsled tega malo premišljen. Kazal je zavest slabosli, katere bi ne fcuieal pripisovati svoj-mu možu in še manj pokazati je drugim. Ali p* je hil Chatny tujec T Ali je bil mogoče Gilbert tujecT Ali nista bitu ta dva moža kot izbrana, da branita kralja in kraljico! Charny je takoj odgovoril: M udarna, gospod Gilbert ima prav. Treba je obvestiti kralja, kajti on je še vedno priljubljen. Pokazal se bo ženskam, jih nagovoril ter razorožil. — In kdo bo prevzel nalogo da obvesti kralja? — je rekla kraljica. — Pot je brez dvoma odrezana in to je kaj nevarno podjetje. — Kralj je v gozdu Meudon? — Da, a ceste.... — Kraljica naj vidi v meni le vojaka, — jo je prekinil Cliarnv. — Vojak je napravljen .da se ga ubije. Ko je rekel to, je hitro odšel, sedel na konja ter odjahal hitro i. dvema vojakoma pro;i Meudon. Komaj pa je odšel ko je začula kraljica velikanski šum. Prihajal je iz smeri Pariza. Nebo he je potemnilo in pričel je padati dež Kljub tem pretnj;.tn neba pa se je Versailles napolnil z ljudmi. Prihajali so poizvedovalei in vsak je naznanjal, da prihaja velikanska kolona ljudi z Pariza. Vseh se je lotil neki notranji sarali, ko so se spomnili veselja in lahke zmage prejšnjega dne. »mimo so prijeli vojaki za svoje orožje. Pijanim sličnl so tavali častniki semintja. Telesna straža, :?*cčna nekako tristo mož, je stopila na konje z enim obotavljanjem, ki se loti vojaka, ki ne pozna moči svojega nasprotnika. Kaj je bilo storiti proti ženskam, ki si preteč in z orožjem odšle in ki so prihajale trudne in raaorožene, ker Liso bile več v stanu uvigniti svojih rok. Na slepo srečo so se torej postavile straže potegnile svoje sablje ter čakale. Konečno so pri.šl« ženske in sicei po dveh cestah. Spotoma so se ločile in prva je šla skozi St. Cloud, druga pa skozi Sevres. Preduo so se ločile, so razdelili osem hlebcev kruha. To je bilo vse, kar so našle v Sevres. Dvaintrideset funtov kruha za sedem tisoč eseb! Ko so prišle v Versailles, so bile komaj v stanu vleči noge za seboj. Več kot tri četrtine so pustile svoje orožje na cesti. Maillard je napotil zadnji oddelek, da je pustil svoje orožje v prvih hišah mesta. Ko so stopile v mesto, je rekel Maillard: — I)a ne bodo dvomili, da smo prijatelji kraljestva, zapojmo: Vive Henry IV. Z umirajo*" i m i glasovi, ki so imeli komaj moči, da prosijo kruha, so zapele ženske kraljevo pesem. V palači je bilo presenečenje veliko, ko so čuli mesto pretenj in psovk, pesem in ko so videli omahujoče pevke, ki so naslanjale •voja prepadla in mokri lica na pozlačene ograje palace. V pričakovanju kralja je odredila kraljica vse potretino za obrambo. Polagoma so se zbrali krog nje vsi dvorjani, častniki in visoki državni uradniki.- Med njimi je bilo \ ideti tudi gospoda de Saint-Priest, ministra za Pariz. — Pojdite in poglejte, kaj hočejo ljudje, — mu je rekla kraljica. — Minister je šel dol, prekoračil dvorišče, stopil k ograj! ter vpra-ial. — — Kruha, kruha, — je odvrnilo naenkrat tisoč glasov. — Kruha, — je odvrnil gospod Saint Priest. — Prej, ko ste imeli le enega gospo-Jr.rja, vam ni manjkalo kruha. Sedaj, ko jih imate dvanajst sto, vidite, kam ste prišli. To rekoč je odfel vspričo krikov stradajočih ter naročil, naj se drži vrata dobro zaprta. Deputacija pa je hotela noter in tej je bilo pač treba odpreti vrata. Maillard je nastopil v narodni skupščini v imenu žensk. Dosegel je da se bo predsednik z deputacijo dvanajstih žensk oglasil pri kralju. V trenutku, ko ie odšla deputacija, je prišel kralj. Charny je dobil kralja v gozdu pri Meudon. — Vi ste, gospod? — je vprašal kralj. — Kaj h Ker je bil brez sredstev, smo tukajšnji rojaki daro- 8LUŽBO DOBI mož ali fant srednje starosti (ože-' njen ima prednost), ki govori an- jM>| aorejil metodi te v kolikor aoe-goCe kratkem Cua nate. da nimate tri ae Čakajte, temre« pridite te vrnil vam bom nafto Kilo MlraTtei v M operacije. Bolečin« t mebnrja, ■ar prihajajo boUCbM v Slovenski idravnlk. in krtku, paienjo pri la oatale bolečine to vrata adravlm • na;»eijo gotovostjo. Bevmatlxcm. trčenj«, brttitea. otoki**«. Lini. lkrafljc keine bolezni ki nc. tarejo »aled latete krrl. oadiavln v hn, da nI treba letati. Under ve: V ponedeljek, vedo te petek od ft afntrnj «o B. pe poldne! V torek, fetrtek te aokoto od ft ajatrij do ft ante. V oeee-Lje Ao popoldne. Po po«a ne del njem. Pridite — »tem N* paetMte tma te «te»li»o ? Dr. KOLER 638 PENN AVE, Mr. LOUIS ANDOLŠEK, »ivži večletni upravnik Glas Na NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjamo tem /potom znancem in prijateljem, da je preminili naš ljubljeni sinček oziroma brat LOUIS po teden trajajoči mučni bolezni pljučnici. Dne 15. julija je mirno v Gosptxlu zaspal v starosti 10. let in bil pokopan dne 17. julija na katoliškem pokopališču v Co-nemau&h, Pa. Tem potom se vljudno zahvaljujemo vsem prijateljem, kateri so nas obiskali v času bolezni in smrti; posebno se zahvaljujemo •oda in zadnja leta uradnik prisvaku Franku Meserku in njegovi uaselniškem oddelku Združenih.soprogi, bratu Ignaciju Spendalu .Iržav, namerava uporabiti svoj ter Mr- Victor Navinšeku za tOdnevni dopust v to, da obišče!krasni svoži šopek cvetlic; nada- »neseca julija rojake v Pennsyl-vaniji, kot zastopnik Glas Na" roda. Pooblaščen je nabirati naročnino in oglase ter ga rojakom 'car najtopleje priporočamo. Upravništvo Glasa Naroda. NAZNANILO nr ZAHVALA. žalostnim srcem naznanjam prijateljem in znancem, da je nemila smrt pretrgala nit življenja tnojemu ljubljenemu soprogu oz. očetu treh še nedorast lih otrok ANTONU PINT AR dne 12. julija ob 5. uri 15 minut popoldne v 30. letu starosti. Tem potom se vsem lepo zahvaljujem, ki so mi bili v pomoč ter so me tolažili v uri moje največje žalosti. Hvala društvu sv. Frančiška št. 99 JSKJ. za krasni ve-icc; hvala društvu št. 10 SSPZ. za krasni venec; hvala društvu št. 60 SDPZ. in S. P. Društvu v Moon Run za krasni venec; hvala •lružini Grilc za krasni venec; hvala vam, cenjeni sobratje in so-j >estrc, ker ste se v tako ogromnem številu vdeležili pogreba. Pokojni zapušča tu mene žalujočo soprogo ter tri sine, v starem kraju pa mater. Doma je bil iz Poljanske doline, fara Javorje, I vas Dolenčice, podomače Degeri-j nov Tone. Tebi, nepozabni soprog in oče.! kličemo; V miru počivaj, saj sel zopet vidimo nad zvezdami! Žalujoči ostali: Jerica Pintar, rojena Lapajne, žena. Anton, Janes in Viljem, % sinovi. P. O. Box 204. Moon Run, Pa. (22-23—7) lje se zahvalimo pogrebniku Mar tinu Baretinčiču za krasni zaduji sprevod na mirodvor. Tebi, nepozabni sinko oziroma brat, naj bo lahka ameriška žemljica ! Žalujoči ostali: John in Mary Spendal, starlši. Tony, August, Valentine in Ignace, bratje. Mary, Theresa, Annie in Olga, sestre. Conemaugh, Pa., 10. jul. 1920. (22-24—7) NAZNANILO IN PRIPOROČILO Rojakom naznanjamo, da potu je po državi Illinois naš rojak GEORGE WALETICH, ki je pooblaščen pobirati naroč ni no za Glas Naroda in izdajat^ pravoveljevna potrdil«. Prosimo rojake, da mn gredo na roke in ga priporočamo. Za naklo njenoat »e vam io vnaprej zahva Ijnjemo. nnr>,nm-vrt Olu Namwla vLI STE BOLNI? Jas »m bmm «araviL 2e ve« kot tr1*ewt tat mm vm botesnl. KaSne. krvne, tlv&n«. Mi«m ta mm am- wakwntM arup b piemi. Lahka vam pokal« Ookosll noAlk rojakov, koftoro mm Mdravll. Joa niao mogli. Ne Čakajte. PrMtto k Jo »minil. como oo Umm, «o JU« loitfco VMpkha. rnt. Dr. H. a BAII tree I J A Lift V •ta miitnfibld rrurr nvvftau PA. .HiBKsgasBagas Najstarejši in največji slov. dnevnik v Združ državah "GLAS NARODA (Glasilo J. S. K. J.) Novice iz vseh delov sveta, dopisi iz slovenskih naselbin, novice iz starega kraja, članki politični, gospodarski, izvirna poročila iz starega kraja, črtice, povesti, roman, šaljivo satirična kolona Peter Zgaga vsak dan razven nedelj in praznikov. STANE: 4 Za vse leto - $6.00 za pol leta $3.50 1 23 mesto New York za vse leto $7.00 Najmodernejše vrejena TISKARNA I Vabila, okrožnice, plakati, koverte, pisemski papir itd. Hflp/ Točno in po najnižjih cenah. 12 Slovenic Cortlandt Publishing Strem. Company, Naw York City. S , I