6LASIL0 SOCIALISTIČNE ZVEZE lELOVNEGA LJUDSTVA CELJE, 10. JUNIJA 1966 — LETO XXI. — ŠT. 22 CENA 50 DIN PAR ŠESTI KONGRES SZDLJ OBČANI NAJ VPlIVAjai M ODLOČANJE v torek se je začel v Beogradu VI. kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Prisostvuje mu okoli 1.400 delegatov in gostov, med njimi tudi predstavniki 52 strank in gibanj iz raznih držav. Članstvo Socialistične zve- ze v Sloveniji zastopa 72 delegatov, članstvo s področja biv- šega celjskega okraja (brez Posavja) pa 9 delegatov. Iz vseh poročil in razprav na kongresu veje duh naše socialistične demokracije, ko težimo, da bi naš delovni člo- vek imel vedno večji vpliv na vsa družbena dogajanja, da bi dosegel v samoupravnem sistemu čim boljše življenjske pogoje in take družbene odnose, ki so vredni svobodnega človeka. Tej osnovni težnji so bile namenje tudi vse ostale misli, izrečene na kongresu: bodisi, ko so delegati razprav- ljali o gospodarski in družbeni reformi, o utrjevanju samo- upravljanja, o večjem razvoju družbenih služb in zmanj- šanj li investicij, o oblikah dela in novem statutu Sociali- stične zveze, o komunalni politiki v občini, o premagovanju dogmatskih, etatističnih in birokratskih teženj ali reakcio- narnih, tujih vplivov. Kongres Socialistične zveze je torej še enkrat potrdil pravilnost poti pri izgrajevanju samouprave, ki jo je za- črtala naša ustai^a. Tudi predsednik Tito je v svojem govoru poudaril, da je Socialistična zveza dolžna posvetiti še večjo skrb samo- upravljanju, skrb za našega sedanjega delovnega človeka. Ta skrb po Titovih besedah ne sme biti podrejena nekakšni višji skrbi za generacije, ki bodo prihajale. »Socialistična demokracija ni nikakšna abstraktna formula, ampak je glo- boko povezana z vsakdanjo prakso, z vsakim posamezni- kom. Socialistična zveza fma v sedanji fazi našega razvoja vse pomembnejše dolžnosti in odgovornosti.« V prizade- vanju za uresničitev vseh pravic samoupravljanja bo mo- rala posvetiti več skrbi tudi vsaki posamezni osebnosti, vsa- kemu posamezniku, vztrajno bo morala spremljati odnose do samoupravljanja in odnose med ljudmi. Nič manj pomembne niso bile Titove besede, ki jih je izrekel o sedanjem stanju v svetu. Njihov odmev bo glo- boko odjeknil širom po svetu. Delovni ljudje v vseh prede- lih sveta, ki si žele mirnega ustvarjanja v prizadevanjih, da bi izboljšali svoje življenje, ki je marsikje še nevredno člo- veka, bodo pozdravili zlasti njegove besede, ki jih je izrekel v korist aktivne miroljubne koeksistence ter v obsodbo im- perialističnih sil, ki še vedno pritiskajo na novo osvobo- jene dežele, v obsodbo vojne proti vietnamskemu ljudstvu, ki je krivična in nečloveška, ter v obsodbo obstoja atlantske zveze. S temi svojimi stališči in v prizadevanju za mir v svetu si je Jugoslavija že doslej pridobila velik ugled v svetu. Tudi sama je v svojih močeh pomagala deželam v razvoju. , -ma- REDM ZBOR ČLANOV KREDITNE BANKE PRIZNANJE DOSEDANJEMU DELU IN NAČRTOM 1*eter šprajc, direktor Kreditne banke v celju Prvi redni zbor članov Kreditne banke v Celju, ki je bil v torek v dvorani kina Metropol, je izrekel pol- priznanje dosedanjemu delu in na- črtom celjske poslovne banke. To pri- znanje je zlasti prišlo do veljave v ■"azpravi, ki je bila skromna, kar si- cer v primerih ko gre za upravljanje z denarnimi sredstvi, ni običaj. Za- radi tega ni naključje da so udeležen- zbora brez večjih pripomb sprejeli samo poročilo o delu banke v pr- ^'h šestih mesecih, zatem poročilo za- •^asncga izvršilnega odbora pa tudi J'se predloge o kreditni bilanci za le- 'ošnje leto, o smernicah kreditne in Poslovne . politike pa tudi o politiki 'Uračunavanja obresti in uslug. Prvih šest mesecev dela celjske Kre- ditne banke je bilo'združeno z mno- S'.mi problemi, ki so jih povzročili •linamični razvoj pa tudi težaje za čim hitrejšo družbeno gospodarsko rast; hkrati pa je tudi ta banka dala svoj neprecenljiv delež v procesu sta- bilizacije gospodarstva in izvajanja intencij gospodarske reforme. Ta na- čela bodo prišla do veljave v nadalj- njem poslovanju. Zagotovilo za to pa je zlasti kreditna bilanca, v kateri so jasno začrtani stabilizacijski ukre- pi ter precejšnja umiritev kreditov itd. Prvi redni zbor banke je opozo- ril še na nujnost združevanja sred- stev, na krepitev hranilne službe ter na kreditiranje stanovanjske izgrad- nje. Ko so sprejeli statut banke, so iz- volili še organe upravljanja tega de- narnega zavoda kot so 23-članski iz- vršilni odbor, zatem člane vseh kre- ditnih odborov, v katerih so samo u- službenci banke in nazadnje še direk- torja. To mesto so zaupali doseda- njemu vršilcu dolžnosti direktorju, Petru Sprajcu. , —m HELIKOPTER NAD CELJEM Pretekli petek dopoldan je pristal na travniku pri Glaziji helikopter, ki bo služil pro- metnim organom milice za nadziranje cestnega prometa na glavnih cestah Slovenije, predvsem pa na avtomobilski cesti Ljubljana—Zagreb. To je pomemben napredek na pod- ročju varnosti prometa na na- ših cestah, saj bo nadzorstvo prometnih organov z zraka prav gotovo omililo že tako številne prometne nesreče pri nas. Na prostoru, kjer je heli- kopter pristal, so se zbrali ne- kateri predstavniki družbeno političnih organizacij ter pred- stavniki uprave za notranje zadeve iz Celja in opazovali demonstrativne polete heli- kopterja nad Celjem in bliž- njo okolico. Nekateri med nji- mi so se tudi dvigali v zrak in iz ptičje perspektive opazo- vali utrip življenja v našem mestu in promet po ulicah in^ cestah. Poleg nadzorstva in usmer- janja prometa iz zraka bo he- likopter po potrebi služil tudi za reševanje ponesrečencev v gorah, pri poplavah in drugih elementarnih nesrečah. ^ — ma — KAKO BODO CEIiJSKf OTROCI preživljali počitnice Prve dni junija je sklicalo predsedstvo občinske zveze DPM v Celju posvetovanje o organizaciji prostega časa ot-. rok v počitnicah. Udeležili so se ga poleg zastopnikov šol tudi predstavniki nekaterih krajevnih skupnosti, družbe- no-političnih organizacij in društev. Posvet je vodil pred- sednik komisije za otroško re- kreacijo Franjo Čuk. Po krat- kem referatu, v katerem je predsednik zveze Drago Pre- dan seznanil navzoče s prob- lematiko otroškega letovanja v novih pogojih, se je razvila živahna razprava, v kateri so večidel vsi diskutantje pozdra- vili koristno zamisel o organi- zaciji letošnjega počitniškega prostega časa otrok, drugi redki so smatrali, da je akci- ja nekoliko zakasnela, pred- sednik medobčinske letovali- ške skupnosti Marjan Jerinpa je kritično analiziral dejstvo, da je komunalni zavod za so- cialno zavarovanje letos od- klonil sleherno podporo iz sklada za preventivo za otroš- ko letovanje. Dalje na 4. strani. KMETIJSKI KOMBIiNAT ŽALEC 38 milijonov za izobraževanje V preteklem letu so v kmetijskem kombinatu v Žalcu planirali in pora- bili za šolanje in izobraževanje svojih kadrov kar 38 milijonov 694 tisoč sta- rih dinarjev. Od tega so določili za štipendije 15 milijonov, za šolanje na drugi stopnji štirinajst milijonov in za izredni študij 15 milijonov 800 ti- soč dinarjev. Posebej obsežno je bilo izobraževanje delavcev za neposred- no delo na delovnih mestih, saj so za to porabili nad 5 milijonov 900 tisoč dinarjev. Ta znesek so namenili za tečaje, ki se jih je udeleževalo 206 de- lavcev za poklic: hmeljar, poljedelec, kmetijski strojnik in podobno. Imeli so tudi seminarje za strokovnjake v lastni in kooperacijski proizvodnji. Udeležilo se jih je 16i delavcev, med katerimi 77 za hmeljarstvo, 25 za živinorejo, 25 za organizacijo proiz- vodnje, 18 za poljedelstvo in 17 za šefe strojnih parkov. 57 delavcev se je usposabljalo za računovodsko in skladiščno službo, 110 jih je bilo na seminarjih za civil- no zaščito; usposobili so 21 članov delavskega sveta in upravnega odbora, 10 delavcev je končalo šolo za varnost pri delu, 22 politinčo šolo, en član kolektiva pa se je udeležil seminarja na šo'i za politične vede v Ljubljani. V tridnevnih seminarjih so izobra- ževali 35 kmetov, ki sodelujejo s kotn- binatom, tridnevni seminar je absol- viralo 22 proizvajalcev mleka, 630 kmetov se je udeležilo petintridese- tih predavanj o živinoreji, poljedelj- stvu in sadjarstvu. V tem obdobju so ponovno obrav- navali strokovno snov s 77 traktoristi, poleg vsega tega pa kombinat delno financira tudi šolanje devet sinov ko- operantov v šoli za kmetijske proizva- jalce v Šentjurju. Skratka, eno red- kih podjetij s tako široko zasnovano izobraževalno dejavnostjo. Začrtana pot je zelo dobra in jo bodo v letoš- njem letu utrdili še z večjimi sredst- vi, obsežnejšim programom in števil- nejšo udeležbo. VREME od 10. do 17. junija Okrog 11. junija močnejši dež z ohladitvijo in nevihtami. V osta- lem bo prevladovalo lepo vreme, vendar s pogostimi krajevnimi nevihtami. Fotokrožek na osnovni šoli La- ško se iz leta v leto bolj uveljav- lja in dosega tudi zelo lepe uspe- he. Prav zato, ni nobeno naključ- je, da se je udeležil že več repub- liških razstav pionirske fotografi- je. Tako je za svoje kvalitetne fo- tografije do sedaj prejel že več diplom, 2 zlati in 1 srebrno me- daljo. Na letošnji republiški razstavi pionirskih fotografij, ki je bila v Kostanjevici je bilo razstavlje- nih vsega skupaj 169 fotografij, od katerih je fotokrožek osnovne šole Laško razstavljal sam 26 fo- tografij. Dejavnost fotokrožka je vidna tudi na vsakoletni razstavi, ki jo organizira ob zaključku pouka. Kvaliteta razstavljenih slik je na taki višini, da v mnogih prime- rih prekaša meje amaterizma. Zelo uspešno dela na osnovni šoli tudi kinofoto krožek, ki je posnel že več kratkometražnih filmov. Tudi ti filmi prekašajo že meje pionirskega amaterizma, za- to ni prav nič čudno, če tudi s filmi osvajajo prenekatcrega lju- bitelja filmske umetnosti. Letos je kinofoto krožek omenjene šole prejel za filme, s katerimi so se udeležili republiške revije, visoko priznanje; z enim od filmov pa se udeležujejo zveznega tekmova- nja, ki se vrši te dni v Sarajevu. V preteklem letu je kinofoto- krožek sodeloval prav tako na zveznem tekmovanju v Novem Sa- du in si priboril srebrno plaketo. Na sliki: prizor iz filma Na paši. Tekmovanje izložb Olepševalno in turistično društvo v Celju je v skladu s svojim načrtom ta poživitev letne sezone v preteklih dneh izvedlo tekmovanje med celj- skimi aranžerji za najboljšo ureditev izložb. Posebna ko- misija je ocenila ureditev iz- ložb in dodelila nagrade: 1. in 2. mesto si delita Zdravko Bo- žičnik (Ljudski magazin) in Ivan Detoma (Moda), ki sta prejela vsak 75.000 dinarjev nagrade. Tretje mesto si je pridobil Danijel Kline (Merx) in četrto Aleksander Paunovič (Merx). Prehodni pokal za najbolj izvirno zamisel izlož- bene opreme pa je dobil Zdravko Božičnik za turistič- ne razglednice v izložbenih oknih Ljudskega magazina v Stanetovi ulici. & ^Poskušnja piva v okviru letošnjega prazno- vanja »PIVO-CVETJE«, ki bo v Laškem od 21, do 24. julija, bo tudi razstava in poizkušnja piva. Po dosedanjih prijavah kaže, da bodo sodelovale le- tos le jugoslovanske pivovar- ne, v bodoče pa ni izključeno, da ne bi na razstavi sodelova- le tudi pivovarne iz inozem- stva. Nani Trčifon — Za prihodnjo številko ne bo obraza, je rekel in udaril na tip- ko pisalnega stroja. Mislil je, da ne bo njegovega prispevka. — Bo obraz, smo rekli, — kaj- ti v našem vsakdanjem življenju nam obrazov nikoli ne zmanjka. Vsaj obrazov ne. Naredil je dolg obraz in se obr- nil, kakor da se že vživlja v orož- ne vaje. — Mesec dni, je dejal s svojevrstnim nasmeškom in se pogiadil pod obilnim prsnim ko- šem. — Pa bo šla moja domovina! Bilo je že skoraj do minute tes- no, ko je prinesel še nekaj strani tipkopisa: — Še tole, je dejal. — ojštro, ampak ena a! Zdaj bo me- sec dni mir v hiši. Ko je odšel, smo se lotili nje- govih predalov. Sto in več foto- grafij. S hribov in dolin, polno obrazov — mladih in starih. Br- skali smo, kakor bi šlo za stavo. Slednjič: en sam in edini posne- tek — naš Nani »Trčifon«, kakor se rad imenuje — pisec številnih obrazov in »ojštrih« sestavkov, ki uživa v morju, ali. kakor bi ver- jetno sam dejal, v"morju, razkla- nem od telesa, ki se je napihni- lo, da bi uveljavilo voljo človeka nad silovito prirodo. Nekaj manjka redakciji, ko ga ni saj je sodelavec, ki je v potu svojega obraza »grizel v hribe«, da bi našel utrip zdravega in ži- vega, da bi odkril nezdravo z veli- ko srčno željo pogumnega obraču- navanja z nepravilnostmi v našem vsakdanjem dogajanju. Zares je »mir v hiši«. — Še to, nam je dejal, preden je oblekel vojaško suknjo. — Ne pozabite na tisto zadevo z vveeken- di! To bo grmelo. Investicijski_de- nar za počitniške hišice, podjetje pa jemlje hudič! — Moramo med ljudi, je večkrat ponavljal. In hodil je dan za dnem med ljudi, ki so ga pozna- li in se z njim veselili, če so od- krili kaj »besnega«. Kjer se je pojavil, je našel znance in prija- telje. — Nani. že veš, ... in pove- dali so mu, kje kaj smrdi. Resno je prikimaval in v očeh mu je sijal plamenček zadovoljstva. Po- tem je redakciji napovedal: — Bomba članek! Kakšno uro ga ni bilo iz »ropotarnice«. — Evo pri- jatelji, rodil sem ga! Kakšna veji- ca bo manjkala, sicer pa . . . Zdaj, ko ga bo na orožnih vajah presenetil lastni obraz, ki se na- haja zagotovo v zavidljivem polo- žaju v primerjavi s stvarnostjo, naj bo njemu in bralcem, ki so iz lista v list vajeni njegovih »oj- štrih« sestavkov, v tolažbo dejst- vo, da se že čez mesec dni vrne in pokaže spet svoj obraz v bese- di in sliki. PISMA ZAKAJ FEKALIJE V SAVINJO? Ko sera se- neki dan vračal iz Celja, sem opazil na levi strani Savinje malo nižje od izliva Vo- glajne v Savinjo avtomobil za prevoz fekalij. Nemalo pa sem se začudil, ko je delavec ob avtomo- bilu odprl ventile in so tako feka- lije stekle v Savinjo. Ta pojav je že vsakdanji. Menim, da je ob tem vsak ko- mentar odveč. Prepričan pa sem, da bi lahko fekalije odlagali prav zagotovo kje drugje. Ker je mo- goče tak kraj preveč oddaljen od Celja, je treba fekalije po čim- krajši poti spraviti pač v Savinjo. Savinja, ki je že tako onesna- žena od odpadnih voda celjskih podjetij, se z mešanjem s fekali- jami še bolj onesnaži, s čemer se še bolj zaostruje problem, ki ni prav nič razveseljiv za razvoj tu- rizma v občini Laško. V tej zvezi ni prav nič čudno, če na račun umazane in smrdlji- ve Savinje mnogi turisti dajejo izjave, ki niso prav nič spodbud- ne za naš turizem. T. K. SLABA UDELEŽBA Za zbor občanov krajevne skupnosti Center v Celju, ki je bil pred dnevi v Narodnem do- mu, je značilno, da je bil dokaj slabo obiskan. Udeležilo se ga je komaj okoli 70 ljudi. Temu je pripomoglo slabo obveščanje, kar so navzoči tudi kritizirali. Zares škoda, da ni bilo prisot- nih več ljudi, saj so na zboru ob- ravnavali zelo važna vprašanja, kot je statut krajevne skupnosti, poročilo sveta in komisij ter iz- volitev polovice novih članov v svet krajevne skupnosti. Na zboru so sprejeli statut brez bistvenih pripomb, v razpravi pa so se lotili nekaterih problemov s področja ureditve in zunanjega izgleda mestnega središča. Gra- jali so tudi premajhno skrb za vzdrževanje mestnega parka ter zelenic in nasadov v mestu, grad- njo bencinske črpalke v ulici XIV. divizije ter pomanjkanje otroških igrišč. -ma- ZAKAJ PARKIRNI PROSTOR? V Laškem so že pred letom uredili velik parkirni prostor za motorne^ vozila in je bilo za ure- ditev potrošenih več milijonov S-din. Žal pa se parkirnega pro- stora zelo malo poslužujejo last- niki motornih vozil in je bil pol- no zaseden samo ob lanski prire- ditvi PIVO — CVETJE. Parkirni prostor je uredilo ZdraviUšče Laško in je v glavnem namenjeno motornim vozilom tujcev, ki prihajajo v Laško na obisk pacientov v zdravilišču. Ns glede na to, da je parkirni pro-" stor oddaljen le dobrih 100 m od zdravilišča, pa še vedno dovolju- jejo parikiranje avtomobilov ob zdravilišču, kjer že glede na za- vod ni priporočljiv noben hrup in ropot. Po drugi strani pa je zdravilišče po vsej verjetnosti prav zato uredilo omenjeni par- kirni prostor. Menim, da bi lahko preusmeri- li motorizacijo izpred zdravilišča na parkirni prostor že z enim ali dvema opozorilnima napisoma. T. K.. OD ŠMARJA PRI JELŠAH DO CELJA JE DOLGA POT Pred nedavnim sem bil v Šmar- ju pri Jelšah, od koder sem po- slal domov na naslov Hilda JE- RIC, Kocbekova 3, pozdrave na lepi umetniški razglednici, čudno pa se mi zdi, da razglednice do sedaj na zgornji naslov še ni bi- lo, kljub temu, da je bil naslov točen in pop)oIn. Žal mi je, ker vem, da je ostala razglednica na pošti s pripombo »naslovnik ne- znfin«. Ugotovil sem, da stanuje na Miklošičevi 3 še nekdo, ki se piše enako in da je moja razgled- nica tja tudi prišla, vendar ker je pisalo na njej Kocbekova 3, so jo vrnili pismonoši. Ker /do danes pismonoša razglednice še ni prinesel, ga prosim, da se zgla- si pri meni in se zaira4i netočne dostave opraviči. ,, Slavko JERIČ,;, Kocbekova ulica 3, Celje OBLJUBA STARA 12 LET Stanovalci hiše Savinjsko nabrežje 2 pravijo, da se jim godi krivica: že 12 let čakajo na naselitev v nove stanovanjske prostore. Omenjeno stavbo so takoj po vojni za- silno uredili, kajti po vojni je bilo za sta- novanja težko, in vanjo so se vselile dru- žine, ki jim je vojna vzela streho nad glavo. Pa je ostala taka podoba hiše vse do leta 1954: na njej so se poznali še vsi sledovi vojne. Strankam so obljubili, da se notranjosti ne splača popravljati, ker jih bodo že tisto ali pa naslednje leto izselil. Vendar streha je pokrita le s strešno lepenko in je (pa še tudi sedaj) spuščala; zaprosili so za posojilo, da so lahko streho nanovo prekrili. Da bi vsaj malo obnovili notranjost, ni bilo denar- ja. Pa tudi novega posojila niso dobili, ker še niso vrnili starega, pač pa so jim namesto tega obljubili, da se bodo na- slednjo pomlad selili. Vendar pomladi tečejo, hiša pa je takšna, kot je bila. Notranje stene niso ometane, lepo pa se na njih še vidijo posledice bombandi- ranja. Stropi na hodnikih in v sobah so kriti s strešno lepenko. Tudi dimniki so odslužili: »Dimniki na vrhu podstrešja razpadajo, so raztreseni od bombandira- nja . . . Streha je krita z lepenko in pod- strešje ni dostopno. Preti nevarnost vžiga saj. Rok odprave 30. 6. 1966.« (Dopis Dimnikarskega podjetja z dne 1. 3. 1965). Tudi električarji pravijo.^da je napelja- va življenjsko in požarno nevarna in io'' jo je treba čimprej popraviti. Poglejmo še, kaj meni o tem stanova- nju sanitarni inšpektor (povzetek je iz zapisnika z dne 10. 6. 1964): »Pregled so opravili B. V., sanitarni inšpektor ObS Celje, L. T., tajnik SS »Center« in C. J., član sveta SS »Center« . . . Stavba Savinj- sko nabrežje 2 v Celju je svoj čas služila kot skladišče in jo je smatrati kot pro- vizorij. Streha je krita s strešno lepenko in na več mestih prepušča in namaka stanovanjske prostore ... V tej stavbi je 15 stanovanjskih prostorov, katere za- \seda 15 strank to je skupno 40 oseb . . . Okna v stavbi so le enojna in v zelo slabem stanju, kar je posebno neugodno v zimskem času ... V vsaki etaži je po dvoje suhih stranišč . . . Pitno vodo dobi- jo stranke v predprostorih stranišč . . . V stopnišču, hodnikih in drvarnicah ni električne razsvetljave . . . Sama zgradba je predvidena za rušenje, delodajalci pri- zadetih stanovalcev pa naj bi prevzeli skrb za preselitev istih«. JJgotovitve vseh so si enake: stanovanj- sko poslopje Savinjsko nabrežje 2 je ne- primerno za stanovanje. Toda to so le ugotovitve' in zraven šo še obljube, to pa je tudi vse. Vendar zaradi ugotovitev in obljub se situacija najbrž ne bo izbolj- šala. Spomladi pravijo, bodo podirali in stanovalce izselili. Samo bojimo se, da se bo ponovila ona pomlad iz leta 1954. Tudi takrat so rekli »spomladi«. Pa je še ven- dar tako, kot je bilo. Prizadeti PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Na 4. strani objavljamo prispevek o problemih sta- novanjskega gospodarstva, iz katerega je razvidno, da je podobnih primerov v Celju še več. Kot kaže_ pa bo problem stanovalcev Sav. nabrežja 2 vendarle kma- lu rešen. Več tujih kot domačih gostov PRVA RAZPRAVA O TURISTIČNIH ŽILICAH M CELJSKEM PODROČJU Prvi znani statistični pokazatelji za letošnje leto niso nič kaj razvese- ljivi. Vse to daje slutiti, da bo letoš- nja sezona slabša od lanske, pred- vsem glede domačega turizma, da pa smemo računati s precejšnjim porastom inozemskega... je med drugim ugotovil v svojem poročilu predsednik Celjske turistične zveze. Rado Jenko, na zadnjem plenarnem zasedanju turistične zveze za celj- sko področje, na katerem so ocenili priprave na letošnjo sezono. Zatem pa je nadaljeval: Menim, da bomo dosegli 90 ^,'o lan- skih nočitev, da se bo .^manjšalo število nočitev domačih gostov na 80, da pa se bo indeks inozemskih nočitev povečal za okoli 30. Pri vsem tem pa stvar le ni ta;ko tragična, saj so bili lanski rezultati prenapeti in so presegli naše normalne zmoglji- vosti. Ko je v nadaljevanju ocenil pri- prave na letošnjo sezono, je zlasti opozoril na aktivno propagando, na številne prospekte in cenike, na de- lež domačih in tujih novinarjev. Rad bi se zahvalil celjskim novinar- jem za njihov trud in podporo, ki so nam jo nudili v pripravah na letoš- njo turistično sezono. Trdim, da brez njih v svojih prizadevanjih ne bi bili tako uspešni, kakor smo bili. Pomemben pa je bil tudi delež ino zemskih novinarjev, ki so zlasti v nekaterih avstrijskih in italijanskih časopish realno ocenili naše turistič- ne možnosti in pogoje. -Cene, ki veljajo za letošnjo sezo- no, ne presegajo slovenskega, niti jugoslovansikega povprečja. Sicer pa je treba domačemu turizmu posve- čati enako oziroma večjo jx>zomost kaJcor inozemskemu, saj je razmer- je med domačimi in tujimi turisti na našem področju še vedno 1:7 v korist domačih gostov. Po vsem tem je celjsko področje še vedno odvis- no od domačih gostov, četudi je pri- liv inozemskih iz leta v leto večji. _ Tudi letos bo več turističnih pri- reditev kot pomembnih^ propagand- nih akcij za pospeševanje izletniške- ga turizma. Tako bodo flosarski bal na Ljubnem, dan savinjskih ribičev v Mozirju, mednarodni plesni turnir v Velenju, dan piva in cvetja v La- škem ter lovsko^turistični dan v Do- brni. Zaenkrat še ni znano, če bo v Preboldu dan hmeljarjev. Nekateri pravijo, da Prebold ni primeren za takšno prireditev, ki bi jo naj rajši organizirali v Braslovčah ali morda kje drugje. Na plenumu so načeli tudi vpra- šanje turističnih žičnic. Ne gre za takojšnjo, temveč za perspektivno uresničitev. Sicer pa bodo te pred- loge prej preučili še vsi prizadeti fo- rumi. Po menju Celjske turistične zveze naj bi razpravljali o gradnji žičnic na Celjsko kočo, Mozirsko planino Stari grad v Celju ter na Okrešelj. Če bi opozorili še na nekatere mi- sli, ki so bile izrečene v razpravi, po- tem bi jih lahko povezaU v nasled- nje stavke: # več sredstev in pozornosti bo treba posvetiti ekonomski propa- gandi; % telefonska ureditev v Rogaški Slatini je še iz časov stare Avstrije, zato morate čakati na zvezo tudi po več ur. Kdaj bo Rogaška Slatina do-^ bila avtomatsko telefonsko centralo je težko reči, ker v kraju nimajo sredstev, ki bi jih lahko namenili za to napravo; 9 stalna in redna avtobusna zve- za Zagreba z Logarsko dolino preiko Velenja bi bila več kot potrebna, vprašanje je le, kdo jo bo uvedel; # pri fifluanciranju Celjske turi- stične zveze sodelujejo vse občine starega celjskega okraja; proti temu se je izrekla le žalska. Zato — kako dolgo še tako? # prihodnje propagandne akcije Celjske turistične zveze bodo usmer- jene v Italijo, na Švedsko in Nizo- zemsko, zatem pa še v socialistične države. -mb- PRED PLENUMOM ŠMARSKE SZDL O TURIZMU le zdraviliški turizem PREMAJHNA INICIATIVA KRAJENVNIH SKUPNOSTI — VEČ ZA TURISTIČNO VZGOJO PREBIVALSTVA . ,u , Ta teden je izvršni odbor občin- skega odbora SZDL Šmarje pri Jel- šah na redni seji razpravljal o pri- pravah na plenum, ki bo posvečen turizmu. Gradivo za plenum, ki bo konec tega meseca, pripravlja poseb- na komisija. Turizem je poleg kmetijstva in in- dustrije najpomembnejša panoga v nadaljnjem razvoju šmarskoga go- spodarstva. Seveda pa k turizmu so- di še vrsta drugih dejavnosti kot so trgovina, promet itd. Doslej so v šmarski občini v večji meri skrbeli le za razvoj zdraviliškega turizma v Rogaški Slatini. Ta vrsta turizma bo še naprej na prvem mestu, hkra- ti s povečanjem ostalih turističnih dejavnosti. Šmarska občina ima za to vse možnosti. Predvsem je na šmarskem področju vrsta zgodovin- skih znamenitosti. Na tem področju naj bi bila največjega pomena inci- ativa krajevnih skupnosti. Le-te pre- vzemajo čedalje večje naloge in pri- stojnosti, ki so bile doslej domena občine. K nadaljnjemu »razvoju turizma sodi predvsem dokončna izgradnja cestnega omrežja. Gre predvsem za ureditev dveh klancev na cesti Ce- lje—Rogaška Slatina. (Halarjev breg pri Šmarju in Smehov klanec pri Mestinju.) še pomembnejša pa je modernizacija ceste Mestinje—Kum- rovec, ki naj bi približala Obsotelje celjskemu turističnemu območju in ga povezala z Zagrebom. Drugo, s turizmom usodno povezano področ- je je trgovina. Na tem področju je bilo že vdliko storjenega. Med zad- nje uspehe sodi vsekakor dograditev nove veleblagovnice v Rogaški Sla- tini. Med osnovne nailoge turističnih organizacij .in krajevnih skupnosti šteje turistična vzgoja prebivalstva. To delo v zadnjern času peša. Na tem področju bi se dalo napraviti veliko; brez večjih denarnih sred- stev. Na primer: ureditev krajev (okna, plotovi, cvetje). Na zadnji seja izvršnega odbora so se dogovorili tudi za plenum o delu družbenih organizacij in dru- štev. Plenium bo jeseni. S tem bodo uresničili sklep minulega posvetova- nja družbenih organizacij in dru- štev, ki ga je prejšnji mesec pripra- vil občinski odbor. P. K. PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVET Vojaški direktorij v Saigonu je na svoji zadnji seji potrdil v vodstvu države generala Thieuja in Kyja. Če- tudi so na posvetu sklenili, da bodo v direktorij vključili'tudi d^et ci- vilistov, ki hi naj zastopali obe sme- ri budističnega gibanja, se Budistič- ni institut še ni uradno izjasnil, a domnevno je, da bodo budisti nada^- Ijcvali, četudi z mirnejšo obliko, boj proti obema generaloma, ki ju ne morejo trpeti v vodstvu države. V univerzitetnem mestu se itak nada- ljujejo demonstracije in tajna bu- distična radijska postaja daje ne- moteno navodila za nadaljnje akci- je. Zaradi splošnih volitev, ki bodo septembra, lahko pričakujemo, da vse dotlej budisti ne bodo mirovali in tudi po volitvah, v kolikor bi ne bile po njihovi želji, se ne bodo po- mirili. Ti notranji nesporazumi so sicer Američanom do neke mere ko- ristni, saj lahko tolikanj bolj uteme- ljujejo svojo navzočnost v Vietna- mu, a hkrati jim marsikdaj prekri^ zajo račune, ker ne morejo nastopi- ti tako odkrito, kakor bi mogli si- cer. Niti mesec dni ni več do trenutka, ko bosta obe francoski diviziji v Za- hodni Nemčiji odpovedali posluš- nost poveljstvu NATO in zato je ra- zumljivo, da številna pogajanja in razgovori skušajo določiti nadaljnje odnose in status francoskih čet. Francozi so poudarili, da ne naspro- tujejo političnim forumom NATO, ki so v Franciji in dodali, da so celo pripravljeni v političnem področju sodelovati z NATO po določilih iz le- ta 1949, a v vojaškem pogledu na- sprotujejo skupnemu poveljstvu. Za- radi tega tudi niso sprejeli predlo- ga za pogajanja o položaju franco- skih čet v primeru vojne, ker želijo, da o tem razpravljata francoski ob- rambni minister in poveljnik sil NATO, sicer pa da je o vsem dru- gem kompetentna samo vlada Fran- cije in Bonna. Podpredsednik Indonezije Adam Malik in podpredsednik malezijske vlade Abdid Razak sta dosegla vrsto sporazumov, ki kažejo na dejansko pomirjenje triletnih imsprotij med obema deželama. Za začetek bo Ma- lezija vrnila Indoneziji nekaj sto ujetnikov, ki so jih zajeli ob napa- dih na severu Bornea. Pred leti so Kitajci zasloveli, ko so se lotili vrabcev, zdaj začenjajo drugačne čistke. Najprej so razreši- li nekatere fimkcionarje v peking- škem komiteju, z.atem pa še uredni- štva treh časnikov. To akcijb so iz- vedli zaradi nasprotovanja nekaterih profesorjev na pekingški univerzi W njegovih somišljenikov, ki da so na- sprotovali naukom Mao Ce Tunga. Namesto razrešenih so imenovali nove, ki bodo bolj verni naukom »nezmotljivega vodje«. Američani so s »Surveyorjem« na mesecu in z Gemeni — 9 dosegli ne- kaj novih uspehov. Sovjeti so ji^ čestitali, a kako bodo reagirali v praksi, še ne vemo, ker nioramo ra- čunati s presenečenji. Manj izdelkov - boljši rezultati LIP V SLOVENSKIH KONJICAH POMEMBEN IZVOZNIK LESNO INDUSTRIJSKO.PODJETJEvV SLOVENSKIH KONJICAH JE ENO TISTIH, KI SO V BOJU ZA TUJE TRŽIŠČE MORALI POISKATI NOVE POTI V PROIZVODNJI, CE HOČEJO USPETI. TAKO JE TA 800 ČLANSKI KOLEKTIV, KI IMA PET OBRATOV, PREŠEL NA VEČJO SPECIALIZACIJO V PROIZVODNJI, KAJTI LE V VEČJIH SERIJSKIH IZDELKIH VIDIJO REŠITEV, DA Z ENAKIM ŠTEVILOM ZAPOSLE- NIH DOSEŽEJO BOLJŠE DELOVNE USPEHE. Še do nedavnega je bilo mesečno v proizvodnji po 15 artiklov, seveda vsi v manjših serijah. Izvozna pod- jetja so namreč en artjkel naroče- vala v več podjetjih in tako je vrsta lesnih podjetij izdelovala isti arti- kel in vsi v majhnih količinah. Tako je potem dobil inozemski kupec en artikel izdelan v več tovarnah in v primeru reklamacije sploh niso ve- deli, kdo je krivec. Sedaj so v proizvodnji le štirje izdeiki: dve vrsti stolov, kavči in otroške ograjice, vse te izdelke pa izvažajo in to predvsem na zahodno tržišče, saj sta glavna odjemalca Za hodna Nemčija in ZDA. Pogodb ima- jo sklenjenih toliko, da je njihova proizvodnja do konca leta že raz- prodana. Pole^ sobnega pohištva pa izdelu- jejo v nekaterih svojih obratih tudi stavbno pohištvo. I*o reformi se je gradnja nekoliko zmanjšala in to ima svoj izraz tudi pri proizvodnji tega pohištva. Pri LIP se dobro za- vedajo, da bo prodrl na tržišče le tisti, ki bo nudil kvalitetno blago po ugodni ceni. Žal pa je opaziti, da podjetja sama med seboj ne konku- rirajo, ampak je konkurenca med trgovinami, ki te izdelke prodajajo. Ce proizvajailec izdeluje svoje pro- izvode pK>^ni, še s tem ni rečeno, da jih bo poceni dobil tudi potroš- nik, kajti marže si kroji trgovina sama. Zato je rešitev iz tega proble- ma v tem, da bi končne cene krojil proizvajalec sam, grosistu pa dal maržo v obliki rabata. Le na ta na- čin bodo lahko tudi izdelali svoj lastni katalog izdelkov s končnimi cenami. Poleg težav s prodajnimi trgovi- nami pa imajo težave še pri nabavi kvalitetnega rezilnega orodja, pa tu- di neustaljena kvaliteta lakov in le- pil ter vezanih plošč jim dela nema- lo preglavic. LIP v Slovenskih Konjicah je na dobri poti. Z modernizacijo strojne- ga parka (sem so usmerjene vse in- vesticije), se bo storilnost precej po- večala in v kratkem se bo razvil v enega glavnih izvoznikov na podjroč- ju konjiške občine. F. K. PRIORITETO KOMUNALI Odlok o prispevku za uporabo mestnih zemljišč v Celju je bil spre- jet in pr\^a sredstva že pritekajo. Da ne-bi bila prikrajšana razna nuj- na komunalna dela, je občinski svet za urbanizem, gradbene in kom.unal- ne zadeve določil prioritetni red ko- riščenja teh sredstev, ki pritekajo v sklad. S temi sredstvi bodo najprej krili izdatke za čiščenje in škropljenje mestnih ulic, vzdrževanje nasadc^'V in zelenic ter mestnega parka in za javno razsvetljavo. Z ostalimi sred- stvi bodo uredili rajonski zbiralec v Ipavčevi ulici, nato Bežigrajsko ce- sto, za kar bodo prispevale del sred- stev tudi gospodarske organizacije, ki cesto največ koristijo. Preostali denar iz sklada bodo porabili za ure- ditev Partizanske ceste, ki je tudi potrebna p'opravila. O nadaljnjem koriščenju teh sredstev pa bo svet razpravljal naknadno. -ma- DVA OBJEKTA, KI MOTITA UREJENOST OKOLJA KJE BO L4ŠK0 SEJMIŠČE V Laškem so bili sicer zadovoljni, ko je zagrebško podjetje INA zgra- dilo bencinsko črpalko, kar je za- gotovilo nemoteno oskrbo z gori- vom in mazivom, a zdaj so manj zadovoljni, ker okolje ni urejeno. Podjetje je sicer že obljubilo, da bo okolje uredilo, a doslej je samo ob- ljuba, ki dela dolg. Nekaj škode videzu pa povzroča tudi tuje vozilo, ki že skoraj leto dni trohni ob čr- palki in bo verjetno prej razpadlo, preden ga bo kdo premaknil na bolj ustrezen prostor. V Laškem so tudi T'eckrat žive razprave o sejmišču, ki zanj vsi za- trjujejo, da je potrebno, a ni niko- gar, ki bi se dokončno odločil za ureditev. Izgovori so raznoteri: ni denarja, ni ustrezne lokacije, ni pra- vega pobudnika. Nekateri pravijo, da bi morala sejmišče urediti ob- čina, a ta verjetno tega ne bo sto- rila, ker meni, da je sejmišče po- trebno KZ, ki bi morala nastopiti kot izvajalec. Prejšnje sejmišče se je zaradi širjenja stanovanjskega okoliša moralo umakniti iz središča in takrat so p)orušili vse naprave, ki jih sejmišče potrebuje. Takrat so tudi sklenili, da bo novo sejmišče urejeno že v kratkem, a zdaj so minila kar tri leta in dogoni žix^ine so še vedno na prostor nekdanjega sejmišča, ki je neprimerno in tudi kvarno vpliva na ureditev okolice. . Mnogi zato predlagajo, da hi nri- stojna inšpekcija dokončno prepo- vedala dogone živine na nekdanjč sejmišče, kar bi .Kmetijsko zadrugo končno vzpodbudilo, da bi se lotila ureditve novega sejmišča. To sta samo dva primera, ki sta deloma vezana na nekoliko denar- nih izdatkov, a bi mogla v mnogem pripomoči, da bi bila laška okolica videti dosti bolj prijetna. Vsekakor pa bi hkrati z ureditvijo teh pro- storov oba, objekta pridobila še več- jo funkcionalnost in bi ne bodla v v oči gostov zdravilišča, drugih tu- ristov in ne navsezadnje samih do- mačinov. Potrebno bi bilo, da bi ob- ljube izpolnili in dokončno odstra- nili nerednosti. PRORAČUNSKA POJROŠNJA V CELJSKI OBČINI ZAOSTAJA Rešitev - rezervni skladi REALIZACIJA PRORAČUNSKIH DOHODKOV V CELJSKI OBČINI ZA OBDOBJE PRVIH ŠTIRIH MESECEV KAŽE, DA DOHODKI NE PRI- TEKAJO TAKO, KOT JE BILO PREDVIDENO V PRORAČUNU. PRE- CEJŠEN IZPAD JE PRAV PRI POSTAVKI, KI PREDSTAVLJA 70 »o VSEH PRORAČUNSKIH DOHODKOV, TO JE PRI PRISPEVKIH IZ OSEBNEGA DOHODKA. PRORAČUNSKI DOHODKI ZA PRVO ČETRT- LETJE SO REALIZIRANI KOMAJ S 77 "o, KAR POMENI IZPAD DO- HODKOV ZA 269 MILIJONOV STARIH DIN. Tako stanje je pripisati predvsem dejstvu, da se v tem obdobju oseb- ni dohodki niso povečali v taki viši- ni, kot je predvideval občinski pro- račun. Realizacija dohodkov iz pri- spevka od osebnih dohodkov v go- spodarstvu znaša le 72,4 '^/o, izven go- spodarstva pa komaj 65,2 ^/o- Razumljivo je, da se zaradi take- ga izpada proračunskih dohodkov tudi proračunski izdatki niso gibali v taki višini, kot je predvideval ob- činski proračun. V tem obdobju je znašala realizacija izdatkov komaj 82,1 O/o od predvidenih izdatkov. Ko- misija za programiranje in financi- ranje pri občinski skupščini je ugo- tovila, da so se izdatki v glavnem gibali na nivoju doseženih dohod- kov. Drugače tudi ne more biti, saj proračunskai potrošnja ne more pre- koračiti meja proračunskih dohod- kov. Ne glede na slab dotok prora- čimskih dohodkov pa so člani komi- sije menili, da stanje ni zaskrblju- joče. Zato za zdaj še ni razlogov,.da ibi skuipščina izvršila rebalans pro- računa, potrebno pa bo prbračunsko potrošiijo sproti spremljati in jo usklajevati s pritikom dohodkov v proračun. , . Kljub temu, da proračun dohod- kov dokaj zaostaja za predvidevanji, ni bilo večjih težav in problemov pri financiranju raznih proračun- skih dejavnosti. Nikjer ni bila za- radi tega okrnjena dejavnost služb, ki se financirajo iz občinskega pro- računa. Po dinamiki je priliv prora- čunskih dohodkov v začetku leta vedno manjši in je računati, da se bo med letom stanje izboljšalo, kar kažejo tudi izkušnje iz preteklih let. Večji del koristnikov proračuna, ki niso dobili v celoti proračunskih sredstev za prvo četrtletje, ni bilo v svoji osnovni dejavnosti ogroženih. Za šolstvo, kulturo in socialno var- stvo pa je bil trenutni primanjkljaj v višini 30 milijonov starih din krit iz rezervnega sklada. Ker ni več možnosti, da bi prora- čunske ustanove pri banki najemale kredite in obratna sredstva v prime- ru, da nastane trenutni zastoj v fi- irancirariju iz proračuna občine, je -komisija za programiranje in finan- ciranje sklenila poslati priporočilo vsem delovnim organizacijam — ikoristnikom proračuna, da ustano- vijo lastne rezervne sklade. To bo torej edina pot, da si bodo koristni- ki proračuna zagotovili sredstva za nemoteno poslovanje v primeru, če bi zatajila sredstva iz občinskega proračuna. ^ma- Podrobno poročilo o gibanju gospodarstva v žalski občini DOBRA SADNA LETINA Mehanizacija kmetijstva zagotavlja delovfid isilo'^ Na včerajšnji seji občinske skupščine so med drugim obravnavali tudi trimesečni pregled gibanja gospodarstva. V poročilu so ugotovili, da je razvoj gospodarstva še močno pod vplivom tistih negativnih po- javov, ki zavirajo normalen razvoj. »Zaradi tega gospodarstvo v celoti •ni doseglo pričakovanih uspehov, četudi so denarni dosež.ki za 10 "o večji, kar pa je v veliki meri na račun višjih cen; toda indeks fizič- nega obsega kažejo na slabše rezul- (tatc, kakor so bili lani v prvem tri-' mcsečju. To zmanjšanje pa vseeno ni pKJsledica samo težjega gospodar- skega položaja (pomanjkanje repro- dukcijskega materiala in obratnih sredstev, zaprtost domačega tržišča in nestimulativnost zunanjetrgovin- skega sistema) temveč tudi občut- nega zmanjšanja zaposlenih, saj je v primeru z lansko zaposlitvijo letos samo 95,6 zapvoslenih. Nezaposlenost je sicer zato nekoliko narasla, a ob pregledu prvih treh mesecev vidi- mo, da se zmanjšuje. V januarju je bilo še 241 nezaposlenih, v februar- ju 219 in v marcu 211. Zato pa so osebni dohodki zaposlenih v pri- merjavi s povprečjem ob reformi narasli za 18 " „. Proizvodnja v industriji je v prvem trimesečju za 1,3 ^'„ nižja, kakor je bila lani v istem obdobju. Indeksi kažejo skoraj povsod na zmanjšanje proizvodnje, saj so v občini samo tri podjetja, ki so pro- izvodnjo povečala: Juteks za 25,1 % Tovarna nogavic Polzela za 5,6 "/„ in Montana za 0,7 »„ (toda samo v pod- ročju nekovin). Vse druge dejavno- vSti so pod lanskimi dosežki v istem razdobju, najslabši uspeh pa je do- segel Aero Šempeter (samo 73,9 "„ lanske proizvodnje). Ob primerjavi posameznih uspehov po mesecih pa lahko ugotovimo, da je industrijska proizvodnja iz meseca v mesec bolj- ša, kar kaže da je industrija v po- stopnem oživljanju. Toda še onkrat je potrebno poudariti, da je inten- zivnost proizvodnje večja,- saj je v industriji zaposlenost kar za 4,9% nižja kot je bila laini, kar pomeni, da je v resnici v industriji produk- tivnost za 3,6 0'n povečana. Se vedno pa niso izkoriščene vse kapacitete (Garant, LIK, Aero). Tudi izvozna aktivnost industrije je bila v začet- ku leta dosti slabša kot v začetku ieta 1965, a v naslednjih mesecih, posebej še v marcu, se je položaj znatno izboljšal. Dosti lepše kaže kmetijstvu. Ugodne vremenske razmere so omo- gočile pravočasno jesensko in spo- mladansko setev, ozimna žita so dobro prezimila in so dobro raz- raščena. Tudi dela v hmeljiščih so pravočasno opravljena; letos so ob- novili 144 ha hmeljišč in doslej tudi niso odkrili večjih napadov škod- ljivcev. Lahko pa pričakujemo na- pad uši in rdečega pajka. Letos je bila zelo uspešna tudi zaščita sad- nega drevja, zaradi česar.je tudi očitno, da bo letošnja sadna letina bogata, v kolikor se kasneje ne po- javijo kakšni škodljivci. Z zimskim škropivom so bili sicor kmetovalci bolj slabo oskrbljeni, ker jih proiz- vajalci, ki so pričakovali višje cene, niso daili na tržišče. Pač pa je bila oskrba z umetnimi gnojili v redu. Kmetijski kombinat si prizadeva za nakup ustrezne mehanizacije in za izpopolnitev strojnega parka, s čimer oskrbuje tudi kooperante, saj kažejo ti veliko zanimanje za sodob- no obdelovanje zemlje. Mehimizaci- ja v kmetijstvu ima še to prcdno-st, da bo pritegnila delovno silo, ki je doslej raje odhajala v industrijo. Tudi živinoreja kaže očiten napre- dek, predvsem govedoreja in mle- karstvo, medtem ko je še vedno precejšnje pKjmanjkanje svinjereje. GradbeništTb, ki ga zastopa pred- vsem podjetje »Gradnja« je v prvih treh mesecih ustvarilo za 26 <';o več- jo vrednost gradbenih del kakor V enakem razdobju lani, kar je zaslu- ga ugodinih vremenskih razmer, ki so omogočila bolj zgoiden začetek sezone. Večino svojih kapacitet ima podjetje usmerjenih v stanovanjsko izgradnjo (60",!). Gradijo namtiič 80 stanovanj in 30 bo dograjenih in vsoljivih še letos. Pohvalno je dejst- vo, da je podjetje osvojilo proizvod- njo betonskih elementov (predelne stene in opazni elementi), kar kaže na prehod v industrijski sistem d0- V poročilu so obravnavali še vpra- šanja prometa, trgovine, gostinstva jjn turizma ter obrti, o čemer borito še poročali. OBISK DELEGACIJE IZ SRBIJE v torek so se v Slovenski Bistrici sestali predstavniki občin s področ- ja bivšega mariborskega in celjske- ga okraja, ki so pred kratkim obi- skali Titovo Užice in Kraljevo. Do- govorili so se, da bodo povabili v svoje občine v drugi polovici sep- tembra 60-člansko delegacijo iz okrajev Titovo Užice, Kraljevo, KVa- gujevac in Smederevo. Ob tej pri- liki so si predstavniki občin ogledali tudi tovarno Impol. Obisk gost6v iz Srbije bo trajal nekaj dni. Ker praznujemo letos 25- letnico vstaje, bo imel obisk mani- festativni značaj, hkrati pa si bodo gostje ogledali številna podjetja v tL-m delu Slovenije. Obisk bo še to- liko pomembnejši, ker prav letos mineva 25 let, ko so številni naši za- vedni ljudje bili izseljeni v Srbijo, kjer so v najtežjih dneh našli svoj drugi dom. Organizacijo obiska je prevzelo časopisno podjetje Večer, ki je pred leti bilo pobudnik in organizator Vlaka bratstva in enotnosti. -ma- lETOS 500 TOi\ PIŠČAVtEV l*isČanci so v zadnjem času zelo iskano blago na celjskem, pa tudi na drugih trgih. Gospodinje se pri- tožujejo, da jih je premalo, da pro- dajajo premalo živih in preveč za- klanih piščancev, da ... Zato smo se tokrat odločili in pogledali tja, kjer piščance vzrejajo in priprav- ljajo za trg. ti Žalski kmetijski kombinat ima sedaj 38 kooperantov, ki bodo letos pridelali 500 ton piščancev. Kombi- nat pokriva s svojimi piščanci pod- ročja celjske, žalske, hrastniške ter delno konjiške in še katere občine v Sloveniji. Glede pomanjkanja pi- ščancev v pomladanskih mesecih so nam pri kmetijskem kombinatu po- vedali, da je glavni vzrok v tem, ker pozimi proizvodnja zaradi še neure- jenih grelnih naprav pri nekaterih kmetih ni popolnoma stekla, pa tu- di r^i?lika pri ceni v Sloveniji in drugih republikah je kriva tega po- manjkanja. Vendar imajo sedaj za- gotovljenih tedensko 9 ton klanih in 500 živih piščancev. Reja piščancev zahteva precej vestnosti in tudi znanja, potrebne pa so tudi grelne naprave, da tem- peratura v prostorih prev^eč ne ko- leba. Zato so si^ kmetje kooperanti uredili vse za nemoteno proizvod- njo. Eden najmočnejših kooperantov je Franc Vedenik iz Šempetra. Prej je imel nad 10 hektarov zemlje, zdaj jo ima le še okoli 3, veliko gospo- darsko poslopje pa si je preuredil v prostor za vzrejo piščancev. Lani je imel še električno gretje in kralek stik je povzročil požar, pri katerem je poginilo 3000 piščancev. Konec lanskega leta je poslopje obnovil, letos pa še uredil moderno central- no ogrevanje. V prostoru razsežno- sti 24 X 10 metrov ima 3500 piščan- cev. In taka prostora ima dva. To- rej 7000 piščancev, živ-žav v teh prostorih je velik, o tem ni dvoma. »Nam kooperantom dobavijo eno- dnevne piščance (dobavlja jih ljub- ljanska »Efhona«), mi pa jih potern v naših prostorih krmimo' in pazi- mo nanje. Precej dela je z njimi. Tako jih redimo tukaj 58 do 60 dni, potem pa so godni za klarfje ali pro- dajo.« Seveda takšna množica piščancev tudi precej poje. »Med eno vzrejo poje teh 7000 pi- ščancev okoli 25 ton krmil. Krmilo nam dobavlja iz mešalnice v Vrb ju kmetijski kombinat, ki ima v svojih rokah tudi vso zdravstveno službo.« Z izkupičkom, pravi, je zadovo- ljen. »Xo je precej na hitro zaslužen denar. Za' vsak kilogram piščanca dobim 115 dinarjev. Tile tukaj so sedaj stari 7 tednov in imajo po- vprečno po 1,40 kilograma«. Franc Vedenik ima svoje prostore res lepo in moderno urejene, to pa je tudi pogoj za us,pešno vzrejo ob- čutljivih piščancev. Zato ni čudno, da ima tudi le okoli 2^'o pogina. Piščanci so trenutno po 1100 di- narjev za kilogram, stroški za vzre- jo pa znašajo 1080 dinarjev za kilo- gram. Zato ne bo nič čudnega, če bo tudi v Celju (kot je sedaj v Ljub- ljani) cena malo poskočila. Za vzre- jo piščancev je treba veliko in vest- nega dela. F. Kramer p R OBLEMI CELJSKEG A STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA -r--i--J--- V prihodnjih letih normalni pogoji Prejšnji teden je bila v Celju skupščina stanovalcev, na kateti so obravnaV2(H poročilo o poslovanju id problemih Stanovanjskega pod- jetja. Ker gre za vprašanja, ki bodo gotovo zanimala širši krog naših bralcev, posredujemo nekaj najvažnejših ugotovitev. Hkrati opozarja- mo, da^ bomo v prihodnji številki za občane celjske komune v posebni prilogi natisnili statut Stanovanjskega podjetja, ki bo urejal vsa vpra- šanja s tega področja. • V SLOVENIJI SE JE ZMANJŠEVALA VREDNOST STANOVANJ- SKEGA FONDA LETNO ZA 3 MILIJARDE, V CELJSKI OBČINI PA ZA 100 MILIJONOV S-DIN. ' • STANOVANJSKI FOND, S KATERIM GOSPODARI STANOVANJ- SKO PODJETJE, ŠTEJE SKOPAJ 900 ZGRADB, OD TEGA JE V 745 ZGRADBAH 5.403 STANOVANJ V REVALORIZIRANI VREDNOSTI 19 MILIJARD 500 MILIJONOV DINARJEV; OSTALA PODJETJA SO PREVZELA 199 ZGRADB S 1.426 STANOVANJI V VREDNOSTI 5 MI- LIJARD 6 MILIJONOV DIN. • V OBČINI JE 3.000 STANOVANJ ALI 56 ODSTOTKOV STANO- VANJSKEGA FONDA STAREJŠEGA OD 25 LET; VREDNOST KVA- DRATNEGA METRA POVRŠINE JE 3 DO 4-KRAT'NIŽJA KOT V NO- VEJŠIH STANOVANJIH. • CELOTNA STANOVANJSKA POVRŠINA ZNAŠA 336 TISOČ KVA- DRATNIH METROV ALI 50 KVADRATNIH METROV NA STANOVA- NJE, ŠTEVILO TOČK PA 505.151 ALI POVPREČNO 74 NA STANO- VANJE. SANACIJA STAREGA FONDA IN REPRODUKCIJA To je-^samo nekaj podatkov, ki ka- žejo izFifeden. obseg dejavnosti Sta- novanjskega podjetja. K temu mo- ramo dodati še finančno poslovanje v višini 751 milijonov starih dinar- jev letno, formiranih iz stanarine in subven^oniranega dela stanarine. Eden izmed aktualnih problemov stanovanjskega gospodarstva v ob- čini je star stanovanjski fond, ki bi ga l^ilo treba postopno sanirati. Ta fond Je že od 1940. leta dalje v ne- normalnih okoliščinah. Stare zgrad- be so bile brez denarja, ki bi omo- gočal redna popravila. Za sanacjjo bi bilo na'razpolago okrog 180 mi- lijonov S-din, kar pa seveda ne za- došča. Samo vCuprijski ulici 17 bi bilo potrebno 80 milijonov. Takšnih primerov pa je v Celju še precej. Toda sanacija starih zgradb ni vse- povsod ekonomsko utemeljena, zato bi kazalo takšne zgradbe marsikje porušitf in namesto njih zgraditi nove. To bo gotovo vplivalo tudi na obseg proste in razširjene repro- dukcije. Stanovanjsko podjetje je že sklenilo aranžma z gradbenimi podjetji o izgradnji treh stolpnic z 90 stanovanji v vrednosti 300 milijo- nov dinarjev. Gre za cenena stano- vanja, ki bodo povsem ustrezala po- trebam. Tudi letfia amortizacija v višini 210 milijonov dinarjev ne bo zago- tovila zadostnih novogradenj. Koli- kor bi v Cfelju našli pameten izhod v enotnem (enem) stanovanjskem podjetju^ bi s skupnimi sredstvi de- lovnih organizacij lahko stanovanj- sko gradnjo nedvomno bistveno podprli *ih povečali. Stanovanjsko 5odjetje;bi moralo namreč letno iz naslova amortizacije zgraditi naj- manj 50 novih stanovanj, da bi se stanovanjski fond reproduciral in da bi zadostilo temćljnemu zakonu o stanovanjskem gospodarstvu. Ker pa se v zadnjem čdsu porajajo zah- teve, da bi podjetje prevzelo tudi odplačilo anuitet, pomeni, da bi ce- lotno amortizacijo porabili v te na- mene in bi bila vsaka obnova sta- novanjskega fonda onemogočena. Zastran bojazni nekaterih podjetij glede gospodarjenja s skupnim de- narjem — kar ima za posledico dro- bitev finančnih zmogljivosti — se zdi potrebno ugotoviti, da odloča o trošenju sredstev delavski svet pod- jetja, v katerem so predstavniki ustanoviteljev in stanovalcev, kakor tudi, da razpolagajo s stanovanji ustanovitelji, katerih vložena sred- stva formirajo amortizacijo. Zani- mivo je, kot kažejo podatki, da so podjetja, ki so ustanovila svoje eno- te za gospodarjenje š stanovanji, glede na število stanovanjskih zgradb v boljšem položaju kot Sta- novanjsko podjetje, ki ga je ustano- vila občina. Takšna stanovanjska politika vsekakor ne more biti v skladu s stanovanjsko reformo, ki naj bi imela za posledico med dru- gim tudi povečan obseg stanovanj- ske gradnje. VLOGA HIŠNIH SVETOV JE VELIKA V zadnjem času se je vloga hišnih svetov pri neposrednem upravljanju stanovanjskih hiš dokaj spremenila^. Sprva je bilo sicer treba posegati v njihove pravice predvsem glede fi- nančnega poslovanja, kajti pokazalo se je, da so zahteve v zvezi s popra- vili hiš daleč presegle zmogljivosti. Lani so hišni sveti zaprosili za 87 milijonov dinarjev, vtem ko jih je stanovanjski sklkd lahko odobril le 20 milijonov. Posledica slabega ma- terialnega položaja je bila, da je pa- del interes pri upravljanju in da je nekaj hišnih svetov kratkomalo raz- padlo. Ti organi so namreč menili, da pomeni poseg v njihove pravice birokratski odnos do organov samo- upravljanja, niso pa videli, da gre za preprečitev čezmernih dolgov. Zdaj so ti odnosi urejeni. Hišni sveti kot pomembni členi v meha- nizmu upravljanja Stanovanjskega podjetja bodo samostojno odločali o denarju za tekoče vzdrževanje. vendar seveda samo v okviru vsote, ki jim bo na razpolago. Gre za okrog 70 milijonov starih dinarjev. Poleg tega bodo imeli neposredni vpliv na celotno stanovanjsko poli- tiko v občini predvsem s svojimi voljenimi predstavniki v širši delav- ski svet Stanovanjskega podjetja in prav tako preko skupščine stano- valcev. V splošnem bodo poleg pra- vic imeli tudi dolžnosti, da bodo podpirali pozitivne težnje vseh sta- novalcev. LETA 1970 EKONOMSKE STANARINE V prihodnjih letih je pričakovati, da bodo ustvarjeni normalni pogoji za gospodarjenje s stanovanjskim skladom. Ponovna ugotovitev vred- nosti tega sklada je prispevala k od- stranitvi dvojnih stanarin. Nobene- ga dvoma ni, da bodo nove stanari- ne nujno vplivale na življenjski standard občanov, saj bodo pome- nile precejšnjo postavko v družin- skih proračunih. Stanarine bodo do leta 1970 rasle za nekaj manj kot 25 odstotkov letno in bodo šele ta- krat v celoti bremenile stanovalce. Najvišja stanarina, ki so jo na pod- lagi točkovanja izračunali za celjsko občino v Trubarjevi ulici 53 a in b, naj bi leta 1970 znašala 4,10 N-din za kvadratni meter čiste stanovanjske površine. Da pa bi lahko že v teh letin gospodarili v okviru predvide- vanj stanovanjske reforme, bodo dotlej krili razliko do polne stana- rine iz sredstev, formiranih iz 4 od- stotkov stanovanjskega prispevka, ki je bil letos odstopljen delovnim organizacijam. Za Celje je to 33 od- stotkov od 4 odstotkov stanovanj- skega prispevka, to pa pomeni, da plača stanovalec v letošnjem letu 51,5 odstotkov polne stanarine, vtem ko je 48,5 odstotkov subvencija. . Skupščina stanovalcev, ki je ob- ravnavala vse te probleme, je spre- jela nekatere zaključke, ki bodo vsekakor pomemben prispevek pri reševanju. Predvsem je bila imeno- vana tričlanska komisija, ki bo pri- pravila gradivo, iz katerega bi bila razvidna koristnost enega samega stanovanjskega podjetja v Celju. (Podobno stališče so svojčas zavzele tudi družbenopolitične organizaci- je.) Podjetje je namreč ustanovila EMO in železarna štore, pri čemer velja dodati, da zaseda okrog 1.000 delavcev iz EMO stanovanja, s ka- terimi upravlja Stanovanjsko pod- jetje in da ima referat za prošnje in pritožbe pri občinski skupščini največ dela prav z njimi. Eno pod- jetje pa bi zagotovilo enotnejšo sta- novanjsko politiko v komuni. Na zboru stanovalcev so prav ta- ko potrdili koncept Stanovanjskega podjetja v zvezi z investicijskim vzdrževanjem in sanacijo starega stanovanjskega fonda. V prvi fazi je predvideno popravilo žlebov in streh, v drugi pa izgradnja dveh stolpičev s cenenimi stanovanji, ka- mor bi nastanili tiste stanovalce, katerih stanovanja so v zgradbah, ki jih bodo porušili. Na Otoku so stanovalci predlaga- li, da bi sami skrbeli za zunanji vi- dez stanovanjskih blokov kakor tu- di za nasade, kar je prav gotovo lepa poteza, povsem nasprotna za- htevam, ko stanovalci terjajo denar izključno za noti'anjo opremo sta-' no van j, čeprav je seveda res, da so bila stanovanja na Otoku notranje opremljena, kakor je tudi res, da je danes standard višji in so možnosti M^lhih iriveštibl/ v o^^o veCje. V teh dneh se bo sestal tudi de- lavski svet Stanovanjskega podjetja, ki bo razpravljal o programu inve- sticijskega vzdrževanja tako stano- vanj kakor poslovnih prostorov, o prodaji hiš in nakupov oziroma gradnje, o programu trošenja de- narja v celoti, določil pa bo tudi višino sredstev za kritje stroškov poslovanja podjetja. Razen tega naj ibi bila imenovana posebna komisi- ^ja iz predstavnikov vseh terciarnih dejavnosti, ki bi vodila politiko v zvezi s poslovnimi prostori. Stanovanjsko podjetje je prejelo odločbo, da preseli 13 strank, ker j^ nevarnost, da se hiše, v katerih stanujejo, same porušijo. Prav tako bo treba preseliti tudi stanovalce iz hiše (bivšega skladišča) na Savinjskem nabrežju št. 2 (na sliki), kjer so stanovanjski : „ „r«* ____o rBPg«ai...iWRogoei- ---------' ....h^--« POČITNIŠKI PROSTI CAS LETOVALO BO 600 OTROK, ČEPRAV JE KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE ODKLONIL VSAKO PODPORO Glede na to, da bo letos zaradi znanih razlogov letovalo na morju in v višinskih predelih znatno manj otrok, kakor prejšnja leta (vsega * predšolskimi otroki vred 600 s pod- ročja celjske občine), so prisotni vsemu navkljub sprejeli soglasni sklep o organizaciji tako imenova- nih dnevnih letovanj, s katerimi že- limo v počitniškem prostem času odvrniti otroke od uličnega pohaj- kovanja in škodljivih posledic, ki so s tem v zvezi. Otroci bodo vsako jutro pod strokovnim vodstvom od- hajali na Griček ob Savinji v tabor, ki jim ga bo pripravila taborniška organizacija. Tu bodo ob skrbno pripravljenih programih (plavalna sola, orientacijski pohodi, nabiranje zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev, igre ipd.), preživeli ves dan. Opold- ne jim bomo nudili kosilo v obliki enolončnice, popoldne pa malico. , Akcija je velikega vzgojnega in zdravstvenega pomena. Jasno je, da bo izvedba koristne zamisli združe- na z znRtnimi materialnimi izdatki. Ker jih občinska zveza in področna DPM iz lastnih sredstev ne morejo kriti, socialno šibki otroci, ki se bo- do te oblike letovanja v glavnem poslužili, pa le delno, pričakujemo izdatno pomoč delovnih organiza- cij, ki jim ne more biti vseeno, ka- ko bodo otroci pri njih zaposlenih staršev preživljali počitniški prosti čas. Starši! Prijavljajte svoje otroke pri pristojnih krajevnih skupnostih v dnevna počitniška letovanja, ki so nove, cenene in koristne oblike otro- ške rekreacije! Pripominjamo tudi, da je še ne- kaj mest prostih za tritedensko le- tovanje celjski^ pionirjev ob Klo- pinjskem jezeru na Koroškem (Av- strija). Oskrbnina znaša 380 novih din. Prijave sprejema Občinska zve-j za DPM, Gledališka 2/II. V POSLOVAL- NICI TRGOVSKE- GA PODJETJA »MODA« — BABY — TRG V. KON- GRESA 11, KI JE SPECIALIZIRA- NA ZA PRODAJO OTROŠKE KON- FEKCIJE, LAH- KO IZBERETE LJUBKE OBLE- KICE ZA SVOJE HČERKE DO DE- SETEGA LETA. IZBIRA IZDEL- KOV JE VELIKA, BODISI PO KRO- JIH, VZORCIH ALI RAZNOVRST- NIH MATERI- ALIH. NE POZA- BITE, DA BI BI- LA TUDI VAŠA HČERKA RADA LJUBKO OBLE- ČENA IN SKO- RAJ JI NE MO- RETE PRIPRA- VITI LEPŠEGA VESELJA, KA- KOR CE JI ZA U- SPEŠEN ZAKLJU- ČEK ŠOLSKEGA LETA KUPITE NOVO OBLEKI- CO. NE ZAMUDI- TE UGODNE PRI- LOŽNOSTI IN PRIDITE ČIM- PREJ S SVOJO HČERKO V PO- SLOVALNICO »BABY«, KJER BOSTE LAHKO IZBRALI ZANJO USTREZNO OB- LEKICO! TRGOVSKO PODJETJE JODA, »BABY« AMD »ŠLANDER« SKLICAL BAZENSKO POSVETOVANJE AMD BENCISKI BONI TUDI V CELJU ŠOLANJE VOZNIKOV JE V DRUŠTVIH NAJBOLJ ZANESLJIVO Pred nedavnim so se v Celju na pobttdo AMD »šlander« iz Celja zbrali, predstavniki avto-moto dru- štev iz Žalca, šmartnega ob^Paki, Bistrice ob Sotli, Slovenj gradca, Ve- lenja in Slovenske Bistrice. AMD »Šlander« je povabilo sicer še neka- tera druga društva, ki se pa posve- tovanja niso udeležila. Namen posvetovanja je bil pred- vsem v zvezi peto redno skupšči- no AMS Jugoslavije, kjer so izobli- kovali osnovne smernice za izdelavo statufov in raznih samoupravnih aktov za tista društva, ki nastopajo kot gospodarsko aktivna. V prihod- njih dneh bo po teh smernicah AMZ Slovenije izdelala osnutek za statute in samoupravne akte, ki bo- do v veliko pomoč posameznim dru- štvom za dokončno oblikovanje teh aktov. Prav zaradi tehtnosti vseh teh dokumentov so se na posveto- vanju zelo resno pogovorili o vseh posebnostih, ki jih bodo morala društva upoštevati, ko bodo izdelo- vala svoje društvene pravilnike. V nadaljevanju razgovorov so se dotaknila- perečega problema, ki je v zadnjem času marsikateremu dru- štvu v veliko breme. Gre namreč za šolanje voznikov, ki je z novimi do- ločili dovoljeno tudi posameznikom, v kolikor imajo tri leta vozniške prakse. Mnogi se zato odločajo, da vzamejo pri društvu le nekaj ur praktične vožnje, kar seveda ne za- došča za ustrezno obvladanje vož- nje in zato se primeri, da velika večina kandidatov ne uspe pri opravljanju vozniškega izpita. Tudi društva nimajo za šolanje voznikov 'vseh pogojev, kajti za mestne pre- dele — predvsem v večjih naseljih — bi bilo nujno potrebno urediti posebna vežbališča — poligone. Zaradi boljšega uveljavljanja dru- štev so se zato dogovorili o večjem sodelovanju s članstvom, o pomoči članom, organizaciji društvene de- javnosti in še mnogem drugem, kar bo poudarilo razgibano amatersko dejavnost v AMD. Na posvetovanju so predstavniki AMD »Šlander« Celje sporočili tudi novico, da razpolagajo z bencinski- vmi boni za potovanje v Italijo in Bolgarijo, še ta mesec pa bodo pre- vzeli od AMZ Slovenije iz Ljubljane tudi prodajo bencinskih bonov za Češko, Avstrijo, Madžarsko, Grčijo in Poljsko. AMD šlander v Celju bo prodajal bencinske bone za vse nek- danje občine celjskega okraja, kup- ci morajo ob nakupu predložiti se- veda veljaven potni list, potrdilo o nakupu turističnih deviz in zeleno karto. Mimo nakupa bencinskih bo- nov, kar je bilo poprej v Ljubljani razmeroma neugodno za voznike z našega območja, pa izdaja AMD »šlander« tudi mednarodna vozni- ška dovoljenja, ki jih potrebujejo predvsem tisti, ki potujejo v Za- hodno Nemčijo. SAMOUPRAVLJANJE V STRMCU NA POHODU Ustvarjalne roke ,/RAJEVNA SKUPNOST STRMEC IMA V SEDEMNAJSTIH VASEH viKOGO TAKIH CEST, KI V SLABEM VREMENU NISO PREVOZNE SO TAKO PREBIVALCI ODREZANI OD SREDIŠČA. TAKO SO OD- BORNIKI TE KRAJEVNE SKUPNOSTI PREDVIDELI, DA BI BILO 7A NAJNUJNEJŠO UREDITEV CEST POTREBNO NAMANJ 14,000.000 S-DlN. OBČINSKA SKUPŠČINA PA JIM JE DODELILA LE 2,900.000 S.DIN. KAJ SEDAJ? ( Odborniki so v vaseh, kjer so ce- ste najbolj kritične, sklicali prebi- valce na posvete. Tak posvet je bil jiajprej v Novakah, kjer so imeH do glej 2 km popolnoma neprevozne ce- jte. Takoj po posvetu so se lotili popravila ceste, tako da je delalo 0, dni osemnajst ljudi po deset ur ^ z dvema paroma vprežne živine ydarnišiko. Tako so cesto pripravili 23 posip s kamenjem. V drugi etapi so sami nalomili kamenje v vitanj- skem kamnolomu — žene so jim grozile kosilo kar v kamnjolom, druga so kar sproti nasipavale kamenje, ki so ga prevažali iz kamnoloma doma- či prevozniki. Krajevna skupnost je za vse to delo plačala le prevoze, ki so bih tudi cenejši. Tako je bilo v >Iovakah prostovoljno delo vredno nad 700.000 S-din, a krajevna skup- nost jim je poravnala vožnje, kame- nje in drobilec v znesku 470.000 S- din. Dela so se lotili, ne da bi vedeli, koliko denarja bodo dobili ^d kra- jevne skupnosti. Odbornika teh va- si Slavko Vrenko in Ivan Kolar sta z dobro organdziacijo in z neustraš- nim, požrtvovalnim delom uspela strniti prebivalce teh vasi v družino, ki ni delaila za denar, mai^^eč za do- bro vasi Novake, Razdelj in Straže. Zadnja seja krajevne skupnosti Strmec je bila zelo razburljiva, kar je lahko razumeti. Saj so odborniki mogU razdeliti za komtmalo name- isto nujno potrebnih 14,000.000 S-din le 2,900.000 S-din. Kljub tako pičli dotaciji so se odborniki vendarle sporaziuneli, da sredstev ne bodo drobili, ampak da jih bodo dodelili le petim pričetim, a nedograjenim gradbiščem: cesti Strmec—Novake, Socka—Creskova—Vehka ravan. Polže, Zlateče—Homec in Vizore— Landek. Taikoj po seji so pričeli z delom y Landeku in Homcu, kjer so imeH predhodno posvet z vsemi prebival- ci. Tako so že 8. maja pred sejo kra- jevne skupnosti na sestanku v Hom- cu, ki ga je sklical odbornik Rudolf Kok, skleniU, da bodo udarniško opravili 840 ur. Cesto že udarniško popravljajo, drobe kamenje v kam- nolomu in do konoa tedna bo cesta gotova, število udarniških ur bodo seveda daleč presegli, ker jim kra- jevna skupnost ni mogla dodeliti več kot 300.000 S-din. Enako delajo cesto v Landeku, kjer je znani agilnd odbornik Franc Kline spravil na noge vso vas, ki de- la tako vztrajno, da bodo novo cesto iz Vizor v Landek, ki je bila posto- poma v gradnji že tretje leto, sedaj zaključili z veselim mitingom. Bese- da miting je danes že kar redka. Vendar je tradicija partizanskih vasd ostala živa. Kot so svojčas z mitingi proslavljali zmage nad sovražniki, tako prehaja danes ljudsko veselje ob dokončanih cestah v posamezne vasi, ki jim pomenijo vendarle ma- lo lagodnejše življenje, v zmagoslav- je zavesti, da je oblast prešla v to- likšno samoupravo, da so vasi po- polne samoupravne enote in da kro- je svoje lepše in udobnejše življenje prebivalci sami. Hkrati je to tudi za- sluga krajevnega odbora socialistič- ne zveze v Strmcu, ki je znal prene- sti samoupravljanje iz vrha — iz vodstva krajevne skupnosti na va- ške skupnosti. D. V. Pred kratkim je bil v Trnavi živinski sejem telic sivorjave pasme. Med kmeti je bilo za ta sejem zelo veliko zanimanja, zato so sklenili, da bo tak sejem letos še enkrat Crne gradnje v laški občini TREBA BI BILO PRIPRAVITI UREDITVENE NAČRTE ŠtevUne družbene in zasebne gradnje v Laškem so v zadnjem ča- su omilile problem pomanjkanja stanovanj. Zaradi ugodnih kreditnih pogojev je uspelo v preteklih letih dmžbenemu sektorju zgraditi na območju občine več stanovanjskih blokov in stolpičev z več kot 200 sta- novanji. Ugodno pa so novi kreditni pogoji vplivali tudi na gradnjo v za- sebnem sektorju, kjer je bilo zgra- jeno preko 100 stanovanj. S spremembo predpisov glede uporabe kreditov za gradnjo stano- raij pa so izgledi malo slabši. Tako bo v družbenem sektorju zgrajen le '^Fanajst stanovanjski blok, zaseb- niki pa bodo dokončali 30 stanovanj, vendar pa je še odvisno od kreditov, ki jih bodo v ta namen dodelile po- samezne delovne organizacije. Pri vsem tem tudi ne gre prezreti dejstva, da so zazidalni okoliši v vseh večjih krajevnih središčih, zla- sti pa v Laškem samem, že skoraj povsem zazidani, zato je prostore za parcele za individualne gradnje tež- ko najti, nove zazidalne načrte pa prepočasi pripravljajo. To pa je tu- di eden glavnih vzrokov porasta čr- nih gradenj, že pred meseci je bilo registrirano preko 60 na črno zgra- jenih hiš, ker pa proti čmogradite- Ijem niso ukrepali skladno s pred- pisi, se je število črnih gradenj se- daj še povečalo. Gradbena inšpekci- ja svojega dela ne opravlja uspešno, saj se pojavljajo črne gradnje tudi tam, kjer zazidalnih parcel sploh ni bilo. Kljub temu pa bo treba na področjih, kjer je več črnih gara- denj, skupaj pripraviti ureditvene načrte. To velja predvsem za predel v Lahomnem, kjer štirje na črno grade, jim bo pa sledilo še nekaj. T. K. Lanska narasla Savinja je precej prizadela tudi jez na Polzeli. Sedaj so ga že začeli popravljati TAKLE JE POGLED NA SKLADIŠČE »SUROVINE« NA MARIBOR- SKI CESTI. DELI ŽELEZA SO RAZMETANI DALEČ NAOKROG OD MARIBORSKE PA DO CESTE, KI PELJE NA POKOPALIŠČE. OKO- LIŠKI PREBIVALCI PRAVIJO, DA TO NI V OKRAS MESTU. VSE- KAKOR BI BILO POTREBNO, DA BI MARIBORSKA »SUROVINA« SVOJKPROVIZORICNO SKLADIŠČE VSAJ OGRADILA. VEDNO MANJ NESREČ PRI DELI) Zaradi poškodb pri delu so lani Izgubili v mozirski občini 5.513 de- lovnih ur. Čeprav se je število po- škodb v primerjavi z letom 1964 pre- cej znižalo, pa je to še vedno pereč problem, število poškodb pri delu se je v lanskem letu močno znižalo v vseh panogah, razen v kmetijstvu In negospodarskih dejavnostih. Pa tudi na teh dveh področjih gre predvsem za lažje poškodbe. Na zmanjšanje števila poškodb pri de- |lu v industriji je zlasti vplivala uvedba boljše mehanizacije, dobro organizirane službe tehničnega in zdravstvengea varstva ter zadovolji- va materialna sredstva. Število po- škočevalci s Hrvaške. ^ GUBNO — Elektro Celje bo v tem kraju zgradilo transformator in pri- padajoči daljnovod. S tem v zvezi ibodo preuredili tudi nizkonapetost- no napeljavo. KOZJE — V nedeljo bo praznova- lo svojo 90-letnico obstoja Gasilsko društvo v Kozjem. Ob tej priložno- sti bo že v soboto svečana akademi- ja, v nedeljo pa republiško tekmo- vanje ženskih in mladinskih enot ter parada in proslava. Za razširitev ni pogojev Krajevna skupnost Polule je dala pobudo, da bi pristojni občinski or- gani v Celju preučili možnost razši- ^tve naselja tudi na levem bregu Savinje. Lega je sicer ugodna zlasti ?a gradnjo individualnih hiš, vendar Je teren nekoliko plazovit. Zato bi ?ilo treba zemljišče najprej geolo- ^»^o raziskati, da bi ugotovili, če je ^Ploh primerno za gradnjo. Občinski svet za urbanizem, grad- bene in komunalne zadeve je o tem menil, da za izdelavo geološke karte ni denarja, hkrati pa je bil načelno tudi proti vsaki razširitvi gradenj na zemljiščih, ki niso komunalno urejena. Komunalno urejen še ni povsem gradbeni okoliš na Sp. Hu- dinji in na Ostrožnem, zato še toli- ko manj kaže odpirati nove gradbe- ne okoliše, če niso prej komunalno urejeni. —ma— od 12.6. do 18.6. Medelja, 12. 6. 9.25 Poročila (Ljubljana); 9.30 Pe- ^eiri vesela odmeva — oddaja na- I^dno-zabavne glasbe (Ljubljana); JOO Kmetijska oddaja (Beograd); Združenje radovednežev — od- pja za otroke (Zagreb); 11.30 J-^ssie — filmska zgodba za otroke tJubljana); 12.00 Kulturna tribima \^agreb); 14.15 Prenos športnega ^Jgodka (Beograd); 16.00 Republi- telovadni zlet v Skopju (do |-35) (Skopje); 18.35 Poročila jMubljana); 18.40 Filmska zgodba h^^^^rije »Veliki podvigi« (Ljubija- Ifr. 19.34 V dolini gradov — kultur- vl^iim (Ljubljana); 19.54 Intermez- ^ (Ljubljana); 20.00 IV dnevnil^ (Beograd); 20.45 Plošča za poletje — zabavno-glasbena oddaja (Evro- vizija); 21.45 Zadnja poročila (Ljub- ljana). Ponedeljek, 13. 6. 11.40 Televizija v šoli: Balade Pet- rice Kerempuha (Ljubljana); 17.35 Tečaj angleškega jezika (Beograd); 18.05 Lolek in Bolek — poljska ri- sanka za otroke (Ljubljana); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Ma- lo za vsakogar, nekaj za vse (Ljub- ljana); 19.15 Tedenski športni pre- gled (Beograd); 19.40 Kratki filmi Charlija Chaplina (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 TV drama (Beograd); 21.30 Ansambel Schola Labacensis — v oddaji »Bi- seri« glasbene hterature« (Ljublja- na); 21.45 Reportaža (Skopje); 22.00 Zadnja poročila (Ljubljana). Torek, 14. 6. 18.15 Boj za obstanek — serijski film (Ljubljana); 18.45 Torkov ve- čer z Borisom Kraljem (Ljubljana); 19.00 Svet na zaslonu (Ljubljana); 19.45 TV obzornik (Ljubljana); 20.00 Celovečerni film (Ljubij;ana); 21.30 Srečanje gozdarjev v Postojni — re- portaža (Ljubljana); 21.45 Za lahko noč poje Marjana Deržaj (Ljublja- na); 22.00 Zadnja poročila (Ljublja- na). Sreda, 15. 6. 17.35 Poročila (Ljubljana); 17.40 Dogodivščine čisto majhnega zajčka — Tiktakova pravljica (Lpabljana); 17.55 Pionirski TV studio (Ljublja- na); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Opera skozi stoletja (Ljublja- na); 19.15 Filmski pregled (Ljublja- na); 19.40 Cik — cak (Ljubljana); 19.54 Intermezzo (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Rezer- viran čas (Ljubljana); 21.30 Kultur- na panorama (Ljubljana); 22.10 Zadnja poročila (Ljubljana). Četrtek, 16. 6. 11.00 Tečaj angleškega jezika (Beograd); 16.10 Balade Petrice Ke- rempuha — televizija v šoli (Ljub- ljana); 16.30 Prenos športnega do- godka (Ljubljana); 18.25 TV obzor- nik (Ljubljana); 18.45 Po poteh Ju- goslavije — reportaža (Beograd); 19.10 Slovenska popevka in VI. — zabavno-glasbena oddaja (Ljublja- na); 19.40 Brez parole — mladinska oddaja (Ljubljana); 20.00 TV dnev- nik (Beograd); 20.20 Razgovor s predstavniki »Tomosa« — aktualni razgovori (Ljubljana); 21.10 Oddaja narodne glasbe studia Sarajevo (Beograd); 21.20 TV magazin — za- bavno-glasbena oddaja (Zagreb); 22.20 Poezija Vladimira Petkoviča (Beograd); 22.30 Poročila (Beorad). Petek, 17. 6. 18.00 Mali svet — oddaja za otro- ke (Zagreb); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Transport in pa- letizacija — človek in proizvodnja (Ljubljana); 19.15 Oddaja narodne glasbe (Skopje); 19.40 TV akcija (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beo- grad); 20.36 Celovečerni film (Ljub- ljana); 22.10 Zadnja poročila (Ljub- ljana); 22.15 Glasbeni magazin — dogodki iz svetovne resne glasbe (Ljubljana). Sobota, 18. 6. 16.00 Motorne dirke za veliko na- grado Jadrana — prenos iz Preluke (Zagreb); 18.10 Vsako soboto — pre- gled TV sporeda (Ljubljana); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Dile- me — serijska mladinska igra (Za- greb); 19.40 Cik-cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Glasbeni kotiček (Ljubljana); 20.40 Sprehod skozi čas (Ljubljana); 21.10 Medaljoni — T V humoreska (Beo- grad); 22.00 Hitchock vam predstav- lja — serijski film (Ljubljana); 22.50 Zadnja poročila (Ljubljana). PEVSKO ZMAGOSLAVJE KONCERT „IYRE" IZ REMSCHEIDA m KOMORNEGA ZBORA Komorni zbor je na zadnji turneji koncertiral v Zahodni Nemčiji; tja ga je povabil zbor Lyra iz Remschei- da. Stike so navezali v Švici. Njiho- vo koncertno srečanje je pomemb- no, tako smo tudi v Celju spoznali odlike ienskega zbora Lyre. V prverri delu koncertnega progra- ma je bil nemški spored sestavljen iz sodobnih kompozicij umetnih pes- mi. V drugem pa so nam predstavili nemško narodno pesem. V tem zbo- ru je bil vseskozi poudarek na lirič- nosti. Njihova narodna pesem nam je nekolikanj odmaknjena, saj je na- rodna pesem slehernega naroda naj- globlji izraz njegove biti. Spored Komornega zbora je bil prav tako deljen. V prvem delu smo poslušali klasike zlasti našega edinstvenega Gallusa, v drugem pa narodne in umetne v priredbah Mokranjca, Ma- rolta, Tomca in Srebotnjaka. Poleg tega še dve ruski narodni. Čar tega slavnostnega koncerta je bil v menjajočem se nastopanju obeh zborov. Glasovna primerjava glede zvočnosti in barvitosti enega z drugim je bila kaj zanimiva. Lyra mehko zveni. Podoba je, da je tudi njihovemu dirigentu to vzdušje kar najbolj pri srcu. Komorni zbor zve- ni moiato v krepkem diferenciranju eksatne ritmike in dinamike. Polni zven tenorjev od najnižjih basovskih glasov fascinira publiko. Lyra je glasovno povsem zlita v odlično pev- nost ienskega zbora. Njihovo petje odlikuje bogato prefinjena noblesa in eleganca, ki je povsem naravna. Dikcija zbora je jasna, oni ki so je- zika vešči, so zlahka razumeli pevni tekst. Tu bi se lahko naši amaterski zbori marsikaj naučili. Njihov umet- niški vodja Helmut Hbngen je diri- gent velikih odlik. Perfektna pevska disciplina je izhodišče za njegovo poustvarjanje, ko daje sleherni skladbi polnovreden izraz. Za oko je njegovo dirigiranje prijetno, za vsaki vzgib odmeva zbor njegov umetnost- ni koncept. Hongena in njegovo Ly- ro bi želeli še kedaj srečati na celj- skih tleh. Če je Komorni zbor zaslovel po Sloveniji in široki domovini, na tu- jem pa pobira lovoriko za lavoriko, doživlja laskava priznanja strokov- njakov, moramo te izredne uspehe v veliki meri pripisati dirigentu. Za^ vidljiva pevska višina Komornega zbora bi brez njega usahnila ali vsaj znatno upadla. Glasovna izenače- nost, visoka kultura, izpiljenost teh- ničnih mest in očarljiv zven daje pe- čat Komornemu zboru. Egon Kunej je duša zbora. Kaj novega napisati o Komorne- mu zboru je nemogoče. Spomniti pa je vredno na dogodek, ko je naš zbor pel na slavnostnem sprejemu mednarodnega arheološkega kongre- sa in kasneje mednarodnega zboro- vanja etnografov v Celju. Obeh kon- gresov se je udeležilo nad dvajset tujih držav. S strani predsednika Akademije za znanost in umetnost v Zagrebu je prišlo zahvalno pismo, v katerem omenja, da so mu kon- gresisti enodušno izjavili: najlepši dan desetdnevnega kongresa v Jugo- slaviji je bil prv^ dan v Celju. V pis- mu je bilo Komornemu zboru izra- ženo posebno priznanje. Ko je zatem izšel zajeten zbornik znanstvenih re- feratov, je v knjigi med prvimi ilu- stracijami reproduciran posnetek Komornega zbora, ko je pel v slav- nostni dvorani. Komorni zbor je s svojim petjem nedvomno pripomo- gel v veliki meri k tako odlični afir- maciji Celja. To vmesno razmišlja- nje navajam kot ilustracijo, ki govo- ri o poslanstvu našega zbora. Dvorana je s prisrčnimi aplavzi spremljala sleherno točko. Ko so prejemali pevci zbora, ki pojejo od ustanovitve do danes, priznanje s strani občinskega sveta Zveze kul- turno prosvetnih organizacij Slove- nije v Celju, se je vzdušje še stop- njevalo. Tedaj je stopila na oder poln cvetja predsednica Lyre in se znašla v objemu z našim Kunejem. Navdušenje v dvorani se je sprevrg- lo v pravcati orkan. Publika le red- ko sodoživlja tako pevsko zmago- slavje. V načrtu je bil še skupen koncert v Rogaški Slatini in Dobrni. Za slovo pa je Lyra obiskala sloven- sko obalo. Spremljal jih je član Ko- mornega zbora, priljubljeni Celjan tov. lekar. A. S. Na vabilo k tekmovanju, ki ga je razpisala Mestna ljudska knjižnica — pionirski oddelek v čast 25-letnice OF za najboljšo risbo, ki bo pona- zarjala lik ali dogodek iz mladinske literature z motivi narodno osvo- bodilne borbe, je bil odziv učencev nekaterih celjskih šol zelo lep. Najbolj se je potrudil učenec I. osnovne šole IVAN ŠKOF, ki je predložil lepo izdelavo mtarzije, (na slikij, ki predstavlja »PARTIZAN- SKI POHOD« iz knjige Staneta Terčaka Živi zid in prejel zato I. nagra- do. Drugo nagrado so podelili JOŽICI DELOST, učenki osnovne šole Polule za ilustracijo črtice Venčeslava Winklerja »Hlebček kruha«, tretjo nagrada CVETKI CVIRN, učenki IV. osnovne šole za ilustracijo napada XIV. divizije v dolini Gračnice iz knjige Staneta Terčka Živi zid. Razen podeljenih nagrad je komisija odkupila še nekaj dobrih iz- delkov, s katerimi bo okrasila prostore Pionirske loijižnice. Pri podelitvi nagrad je bil navzoč tudi avtor knjige živi zid Stane Terčak, ki je učencem povedal nekaj dogodkov iz svojega pisateljskega snovanja in ustvarjanja. , Upravnica Mestne ljudske knjižnice Maricst Zorko in predsednica zbora delovne jskupnosti MLK Slava Marinček sta opozorili učence že sedaj, da bo naslednje leto tekmovanje za najboljši izdelek, ki bo pona- zarjal lik ali prizor pod naslovom »IZ MOJE NAJLJUBŠE KNJIGE«. To tekmovanje bo zaključeno, kakor sedaj, za praznik mladosti, zato imajo pionirji dovolj časa, da se vključijo v tekmovanje. »MATURA« na Vranskem ALI JE ZOPET MATURIRALO TUDI KULTURNO ŽIVLJENJE? Pravijo, da je bilo Vransko zelo znano po razgibanem kulturnem živ- ljenju. Zadnjih nekaj let pa smo se resnično spraševali, zakaj je nastal tak premor. Zdaj so se opogumili mladinci in sklenili, da bodo za le- tošnje praznovanje dneva mladosti postavili na oder »MATURO«. Za sto delo so se odločili zato, ker so v njem nastopali tudi taki, ki imajo maturo pred vrati. * Ob sodelovanju starejših, že zna- nih veteranov na odrskih deskah, kot so: KLADNIK Jože, LAZAR Aii- gelik, MIHELCIC Jože in ob pomo- či kulturno prosvetnega društva in njegovega režiserja GOLAVŠEK Franca, je predstava čudovito u^e- Ja. V nabito polnih dvoranah na Vranskem in v Prekopi so minulo soboto in nedeljo želi burne aplav- ze. Priznanje za vloženi trud in za doseženi uspeh jim je izrekla tudi krajevna organizacija SZDL in pre- ko nje vsi, ki so se ob predstavi pri- jetno zabavali. Igra »Matura« je lahko vedno ak- tualna, saj jo vsako leto otpravlja tisoče mladih deklet in fantov, o katerih se prav zadnje dni junija sklepa usoda za »zeleno mizo«. Profesorski zbor v naši »Maturi je bii posrečeno prikazan, liki so bi 11 odigrani originalno, med njimi sta žela največ priznanj prof. Mozoljčer va, ki jo je predstavila Erika PO- TOCAN in Jože KLADNIK kot pro- fesor matematike — strah in ttSpet šole. Tudi drugi niso zaostajali. Rav- natelj šole, ki ga je zaigral Stanko URH, ^e situacijo vedno pravilno uravnaval. Med študenttkami je imela Alenka PRAPROTNIK kot študentka Sla- parjeva najvažnejšo vlogo in jo je odigrala posrečeno, predvsem na za- četlku. Njen strah pred izključitvijo je bil tako originalen, da je publika sočustvovala z -njo in resnično žele- la, da bi tudi »strogi« profesorski zbor odločil v njeno korist. ' No, na koncu se je vse dobro kon- čalo. Duhovi v zibomici so se pomi-' rili, maitura na odru je bila oprav- Ijeha. " ; '•- is ^ Vranski igralci so z »Matur^«. opravili svoj zrelostni izpit. Doka- zaJii so, da so zmožni postaviti na oder tudi zahtevnejša dela in mi si njihovih pfcdstaiv še želimo. USPELA REVIJA Uspela dramska revija, ki jo je občinski svet zveze kulturno pros- vetnih organizacij mozirske občine pripravil letos v Gornjem gradu, je pokazala, da gledališki amaterizem v tej dolini živi, čeprav se je morda nekaterim čmogledom zdelo, da je treba narediti križ čez to zvrst Ijudskoprosvetnega dela. Posebno priznanje gre igralskim skupinam po goratih predelih, koder so raz- tegnjene samotne kmetije, oddalje- 1 ne od vsakega yečjega naselja. Tako so na primer v Novi Štifti in Solčavi igralci pokazali veliko vnemo in po- žrtvovalnost. Revije so se udeležUe štiri gledahške skupine in to iz Gor- njega grada z Ostržkom, iz Nove Štifte z Domnom, iz Bočne z Zlato ječo in iz Solčave s Prevaro. Med njimi se je najbolje odrezala gor- njegrajska skupina. Po zaslugi do- mačega društva je revija potekala v redu, občinstvo pa je nastopajoče pozdravilo z velikim navdušenjem, s čimer je dokazalo, da še zmeraj ceni delo podeželskih gledaliških amaterjev. JCSTIRIA TROBIM 60 1ET\'ICA Mulo je ljudi, ki kljub- š\fćjemu globokemu talentu, odlični strokov- ni izobrazbi in genijalnosti žive tiho, skromno in povsem predano svoje- mu umetniškemu poletu. Med te so- di prav gotovo tudi Justina Trobina, profesorica glasbe in solopetja iz Šoštanja, ki v teh dneh dopolnjuje 60-letnico svojega življenja-^n 40-let-^ nico plodovitega umetnostno-glasbe- nega dela — kot glasbeni pedagog, koncertna solistinja in pevovodki- nja. Na svojem prvem službenem me- stu leta 1926 v Celju se je Justina Trobinova z vso vnemo lotila glas- benega dela in vodila mladinske pev- ske zbore. Po uspešni zasnovi glas- benega reproduciran j a je šla na Dr- žavni Konservatorij v Ljubljani, ki ga je po petletnem študiju končala in diplomirala z odličnim uspehom. Sledilo je njeno desetletno in nad- vse plodno delo na učiteljišču v Ma- riboru, kjer je poučevala glasbo in s čudovitim uspehom vodila zbore. Nemška okupacija je njeno ustvar- jalno silo ustavila, po osvoboditvi pa je začela z delom v Šoštanju, na glasbeni šoli, na gimnaziji in z vod- stvom zborov. Nastopala je na vseh proslavah in tekmovanjih, vedno je bila med prvimi. Tako je bilo tudi na številnih gostovanjih. Prof. Trobinova je tudi odlična koncertna pevka. Njen čudoviti pe- semski lik je obsežen v strokovni izobrazbi in izurjenosti pesemskega podajanja, kjer s svojim sočnim in lirično-mehkim mezzosopranom u- s tvar j a najrazličnejša doživetja svo- je bogate pevske vsebine. Na svojih številnih nastopih je vedno z globo- kim občutkom in doživetjem nudila slovenskemu človeku pristno glasbe- no lepoto. Profesor Trobinovi smo za vse nje- no plodno delo hvaležni in ji k lepe- mu dvojnemu jubileju izrekamo ne samo čestitke, temveč tudi iskreno priznanje in zahvalo! Jubilant ki že- limo, da bi še dolgo delala v svoji sredini in še dolgo let zajemala iz vrelcev glasbenih lepot! S polic Študijske Imjižnice Sternberg F.: Vojna i industrijska revolucija. Beograd 1965. S. 13335/49. Kocjan L.: Tuberkuloza domačih živali. Ljubljana 1965. S. 15830/17. Lah A.: Ljubljansko barje. Ljub- ljana 1965. S. 15830/19. Tiran J.: Umetniško pripovedova- nje. Ljubljana 1965. S. 19090/30. Gospodarjenje kmetijskih organi- zacij v rastlinski in živalski proiz- vodnji v dosedanjiih razmerah in po uveljavitvi gospodarske reforme. Ljublj-ana 1965. S. 19674/27. Jenčič R.: Stojala za obiranje sad- ja. Ljubljana 1965. S. 19674/29. Opis priporočenih sort poljščin in vrtnin. Ljubljana 1966. S. 19674/30. Političko obrazovanje u nastavi biologije. Beogcad 1963. S. 22655/8. Markovič D. D.: Pučevi u Africi. Beograd 1966. S. 22992/40. Maccloskey J. F., F. N. Trefethen: Operativna istraživanja. Zagreb 1965. S. 23309/8. Pavlic L: Statistička teorija i pri- mjena. Zagreb 1965. S. 23309/11. Katunarič A.: Tehnika vanjske trgovine. Zagreb 1965. S. 23309/13. Maynard H. B.: Unaprijed odre- đena vremena. Zagreb 1965. S. 23309/ 14. Maynard H. B.: Granična područ- ja industrijskog inžinjeringa. Zag- reb 1965. S. 23309/17. Agnevv C. M., 0'Brien N.: Televi- zijska reklama. Zagreb 1965. S. 23309/18. Laird D. A., E. C. Laird: Tehnike delegiranja. Zagreb 1065. S. 23667/12. Wright M.: Upravljanje samim so- bom. Zagreb 1965. S. 23667/13. Loursin J. M.: Tahiti. Beograd 1965. S. 23926/8. ZAPOSLITEV PO ZVEZAH? Pod tem naslovom je bil v va- šem tedniku dne 27. maja 1966 objavljen članek, ki ne ustreza resnici in katerega način pisanja je grob in žaljiv. Svetu osnovne šole Žalec se očita več nepravil- nosti pri izbiri kandidata na raz- pisano mesto učitelja za sloven- ski in srbohrvatski Jezik. V razpisu za to mesto je bil v Prosvetnem delavcu pogoj samo kvalifikacija (predmetni učitelj ali profesor). Navedeno je bilo tudi, da se na to mesto lahko prijavijo tudi začetniki. Od štirih prispelih prošenj (ne pet, kot je bilo objavljeno!), je razpisnim pogojem (predm. učitelj ali pro- fesor!) ustrezala le ena. žal jo je morala razpisna komisija zavr- niti, ker je prosilka postavila po- goj družinsko stanovanje, ki ga pa ni. Ostale tri prošnje pa niso v celoti ustrezale razpisnim po- gojem, ker so vsi trije prosilci navedli, da bodo diplomo opra- vili šele jeseni. Ker ni stanova- nja, tudi drugi kandidat ni pri- šel v poštev. Razpisna komisija je oddala v izbiro Svetu prošnjo ostalih dveh kandidatov s pogo- jem, da mora kandidat pred na- stopom službe opraviti diplomo. Ker se svetu očita nastavitev po sorodstvenih zvezah, pripo- minjamo, da je prvi kandidat mož, drugi pa hčerka naših ko- legic. Pred zasedanjem Sveta je komisija dobila navodila od ob- činskih političnih forumov, naj bi bil izvoljen prvi kandidat. Tu- di predhodni partijski sestanpk osnovne organizacije se je sestal zaradi tega. Svet je imel oba kandidata po strokovnosti kakor tudi po moralno političnih kva- litetah za enakovredna. Izvoljen je bil s tajnim glasovanjem (ki je dovoljen po našem statutu) drugi kandidat z večino glasov. Takoj po izvolitvi so predstav- niki občinskih političnih foru- mov intervenirali in nam hoteli vsiliti mnenje, da je bila naša iz- volitev napačna ter nam pretiti s pravnim postopkom. (Mar je to samoupravljanje?) Res je, da je prvi kandidat že služboval 2 leti kot učitelj, nato pa je delal kot profesionalni po- litični delavec. Zato nedvomno pozna politično in gospodarsko življenje komune. Tudi drugi kandidat je v času svojega red- nega šolanja sodeloval pri ZMS in osnovnih družbenih organiza-. cijah. V članku se poudarja, da^ so Svet vodili pri glasovanju za drugega kandidata »socialni mo- menti«. Morda misli pisec na to, da je Svet ob enakovrednih kan- didatih dal prednost nezaposle- ni materi z otrokom (mož je štu- dent pred diplomo in še ni za- poslen). Ali je naša socialistična družba res tako nehumana, da to obsoja in postavlja prošnjo za službo kot socialni problem? Pripominjamo, da ima prvi kandidat tudi že novo zaposlitev. Javnosti prepuščamo, naj razso- di, kdo je tisti, ki naj bi bil za- poslen po zvezah??? PRIPIS Politične organizacije v Žalcu so razpravljale o sklepu sveta osnovne šole v Žalcu, po katerem ni bil sprejet kandidat, ki je naj- bolj izpolnjeval pogoje razpisa. Nihče ni nič vsiljeval, še manj pa pretil kolektivu žalske šole, toda menimo, da moramo s skup- nimi napori rešiti dvoje načelnih vprašanj: # vsak delovni kolektiv je dol- žan v skladu s predpisi in pre- prosto človeško logiko izbirati izmed prijavljenih kandidatov najboljšega. Samoupravni demo- kratični sistem ne pomeni, da bi lahko posamezniki ali skupine ljudi enostransko odločale o tc^m, kaj je prav ali kaj ni prav. Prav tako imamo razpis za prosto de- lovno mesto zakonsko tako ure- jen, da se lahko vsakdo pritoži in dđ'lahko vsakdo toži. Sodišče je tisti organ, ki lahko dokončno ugotavlja, ali so bile samouprav- ne pravice in dolžnosti pravilno uporabljene ali ne. 9 V konkretnem primeru pa smo želeli, da v skladu z uteme- ljenimi težnjami po deprofesio- nalizaciji dobimo neprofesional- nega predsednika občinskega ko- miteja ZMS, ki pa naj bi bil za- poslen čimbližje, to je na žalski šoli. Menili smo in še menimo, da je predsednik občinskega ko- miteja ZMS najbolj izpolnjeval pogoje razpisa in prav zaradi te- ga prej ni nihče posredoval, šele kasneje smo opozorili na sestan- ku osnovne organizacije ZKS, da po naš^m mnenju in tudi po mnenju večine članov ZKS na šoli svet kolektiva ni pravilno ravnal. Sedaj smo v položaju, ko bodo sodni organi ugotovili, kdo ima prav. Posebno pa pripominjamo, da nima nihče ničesar proti to- varišici, ki je bila sprejeta in' nam je popolnoma jasno, da ji bomo morali nuditi pomoč, da sq zaposli. i Občinske politične organizacije ^sdec VABIMO VAS NA IZLETE: 1. 13-dnevno potovanje z luksuzno motorno ladjo »Dalmacija« v oktobru »PO SREDO- ZEMLJU«. Prijave do 15. septembra 1966. 2. Farmacevti pozor! 8-dnevno potovanje z avionom na strokovno ekskurzilo v MOSKVO in LENINGRAD v avgustu. Prijave do 15. julija 1966. 3. l-dnevnl avtobusni izlet na BELOPESKA JEZERA, OSOJSKO in KLOPINJSKO JEZE- RO. 4. S-dnevno potovanje z letalom v SOV- JETSKO ZVEZO v geptembru 1966. 5. MOTORIZIRANI TURISTI! Pripravili smo vam zelo ugodne počitniške Aranžmane v PORECU in ROVINJU. 6. 13-dnevno potovanje PO VZHODNI EV- ROPI. Prijave do 30. junija 1966. 7. KOLEKTIVI IN INDIVIDUALCI! Prijav- ljajte se za 2 ali 3-dnevne izlete v TRST in BENETKE. 8. 2-dnevni avtobusni izlet na GROSS- GLOCKNER. 9. 2 ali 3-dnevni izleti v BUDIMPEŠTO. 10. 2 ali 3- dnevni izleti na DUNAJ. 11. 1-dnevni izlet v TRST. Prijave do za- ključenega števila. 12. Dopust na AŽURNI OBALI v juliju 1956. Prijave do 4. junija 1966. 13. 6 dni po AVSTRIJI, ŠVICI in ITALIJI. Prijave do 50. maja 19S6. 14. PO SREDOZEMIJU! 12- dnevno poto- vanje z luksuzno la'ijo v oktobru. KOLEKTIVU Poslužujte se naših kvalitet- nih prevozov, ki Vam jih nudimo po zelo mižanlh cenah v najsodobneje oprexnlJaiib avtobusih tipa »MERCEDES«. PRED VSAKIM POTOVANJEM ALI IZLE- TOM OBIŠČITE TURISTIČNO PODJETJE .KOMPAS« CEUE, TOMŠIČEV TRG 1, TEL. 23-50. MALI OGLASI PRODAM DOBER jabolčnik prodam. Naslov v upravi lista. TELEVIZOR RR Niš prodam. Naslov v upra- vi lista. POSESTVO: hiša, gospodarsko poslopje. 21 ha zemlje naprodaj. Naslov v upravi lista. KUHINJSKO kredenco prodam. Celje, Gre- gorčičeva 4/II. PRIMO 150 ccm dobro ohranjeno prodam ze- lo ugodno. Naslov v upravi lista. KUHINJSKO kredenco, mizo in stole pro- dam. Kušar, Malgajeva 14. OSEBNI avto VW 56, brezhiben proda ugod- no: Strupeh, Celje, Kersnikova 1. NOVO hišo z gospodarskim poslopjem, ne- kaj zemlje, lepimi brajdami, sadnim drev- jem pol ure iz Štor prodam po ugodni ce- ni. Pečovje 13. DVODRUŽINSKO vrstno hišo v Celju pro- dam. Naslov v upravi lista. KUPIM VITRINO ali komodo kupim. Ponudbe pod »LEPO OHRANJENO«. STANOVANJE SOBO oddam. Naslov v upravi lista. DEKLE išče opremljeno ali prazno sobo v Celju. Naslov v upravi lista. DVE opremljeni sobi za tri solidne moške osebe oddam. Strogi center I. nadstropje, poseben vhod. Naslov v upravi lista. MIRNA zaročenca iščeta sobo in kuhinjo. Kdo bi preskrbel ali odstopil nudita 500.— do 700.— N-din nagrade. Naslov v upravi lista. USI^UŽBENKA z dveletno punčko išče praz- no sobo v Celju ali okolici. Za uslugo nudi 500 N-din nagrade. Anica Kodrič, Brezje pri Slomu 21 — Ponikva. ZAPOSLITEV BRIVSKO-FRIZERSKO pomočnico — dobro moč sprejme: Franjo Šnajder, Cesta na i Ostrožno 2. IŠCEM samostojno gospodinjo k družini s petimi odraslimi osebami. Nujno! Vlado Podsedenšek, Mozirje 83. TAKOJŠNJO zaposlitev dobi ženska za 8-urno varstvo otroka. Zglasite se popoldne pri Logar, Celje, Kajuhova 9. ŽENSKO, ki bi v dopoldanskem času varo- vala otroka iščem. Naslov v upravi Usta. UPOKOJENKA dobi vso oskrbo pri manjši družini za manjšo pomoč in varstvo dveh otrok. Naslov v upravi lista. RAZNO STAREJŠI OSEBI ali zakonskemu paru z lastno hišo v okolici Celja nudim vso oskr- bo za kasnejši prevzem lastništva. Ponudbe pod šifro »Mirna tričlanska družina«. CVETKA, rojena Zakonšek iz Žalca, javi se na naslov v upravi listal OBVESTILA Uprava vzgojno varstvene ustanove »Otona Župančiča« Celje, Titov trg 8 obvešča sSarše, da bo vpisovanje otrok za šolsko leto 1966/67 od 10. do 15. junija 1966 od 10. do 15. ure v ustanovi. Vpisovali bodo otroke od dveh do sedem let starosti. Uprava vzgojno varstvene ustanove »Anice Cernejeve« Celje, Kajuhova ulica 5, obvešča starše, da bo vpisovanje otrok za šolsko leto 1966/67 od 10. do 15. junija 1966 od 10. do 15. Ure v ustanovi. Vpisovali bodo otroke od dveh do desetih let starosti. Opozarjam vsakogar pred nakupom premič- nin od Jožeta Senčarja iz Matk pri Preboldu, ker sem lastnica vsega jaz. Marija Senčar Matke, Prebold. ZAHVALA Kolektivu »Žične«, sindikalni podružnici. Posebno tovarišu direktorju Stanetu Koka- Iju in predsedniku sindikalne podružnice tovarišu Alojzu Pisku, se za lepo darilo, ki 8a je prejel ob odhodu v pokoj, iskreno za- livaljuje — Rauter. PREKLIC Rozalija Teržan, preklicujem žaljive besede iz anonimnega pisma, ki so se nanašale na Franca Pintar in Hermino Guček, poročene Tovornik iz Planine pri Sevnici. TRGOVSKO PODJETJE SAVINJSKI MAGAZIN ŽALEC komisija za razpis delovnih mest razpisuje na osnovi čl. 6 PTR podjetja naslednja prosta delovna mesta: 1. TRGOVSKEGA POSLOVODJE ZA POSLOVALNICO BRASLOVCE; 2. TRGOVSKEGA POSLOVODJE ZA POSLOVALNICO PETROVCE 1. Pogoj: VK'trgovski delavec z 10 letno prakso v trgovski stroki. 3. TRGOVSKEGA POSLOVODJE ZA POSLOVALNICO POLZELA 2. Pogoj: VK trgovski delavec ali K trgovski delavec z 10 letno- prakso v trgovski stroki. 4. TRGOVSKEGA POSLOVODJE ZA POSLOVALNICO PIREŠICA. Pogoj: VK trgovski delavec ali K trgovski delavec s 5 letno prakso v trgovskem podjetju Kandidati naj vložijo pismene ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev in dokazili izpolnjevanja zahtevanih pogojev, v 15 dneh od objave razglasa. Gospodinje, ali mislite na zimsko kurjavo in na NAGRADNO PRODAJO premoga pri trgovskem podjetju »KURIVO Celje? Pripravljenih imamo 50 praktičnih nagrad v skupni vrednosti NDin 10.000.— 1. PRALNI STROJ 2. HLADILNIK 3. ŠIVALNI STROJ 4. SESALEC ZA PRAH 5. RADIOAPARAT 6. do 9. EKONOM LONCI 10. do 12. TRANZISTORJI 13. do 16. PENI ZA SUŠENJE LAS 17. ELEKTRIČNI PEKAČ , 18. do 28. NOČNE SVETILJKE I 29. do 30. RAŽENJ ZA ČEVAPČIČE 31. do 35. PO 1 TONO PREMOGA 36. do 46. PO 500 KG PREMOGA 47. do 50. PO 1 PRM DRV Premog ali drva lahko naročite v naši matični poslovalnici Celje, Mariborska cesta 7, ali pri naših zastopnikih: 1. Rogaška Slatuia — Blaž Osojnik, Rogaška Slatina 93; 2. Šempeter v Sav. doluii — Alojzija šrabar, Šempeter 78, Marija Zlobec, Dolenja vas 67; 3. Polzela, Ivanka Drobež, Ločica 73; 4. Mozirje — Senica Maks, Mozirje 184; 5. Vojnik — Berta Kramar, Vojnik 55; 6. štore — Mackovšek Marica, Lipa 77; 7. Celje — Jančič LudAdk, Ostrožno 1. Za vsako kupljeno tono premoga zahtevajte nagradni kupon, žrebanje bo 31. 8. 1966 v upravi podjetja ob sodelovanjur potrošnikov. Komisija za kadre pri tovarni perila TOPER — CELJE reizpisuje nasledjni prosti delovni mesti / 1 Uslužbenca v knjigovodstvu 2 Prikrojevalca Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih še naslednje po- goje: ^ 1. — dokončano ekonomsko srednjo šolo; 2. — krojač s strokovnim izpitom z odsluženim vojaškim rokom. Za zgoraj razpisani prosti delovni mesti je po pravilniku o delovnih razmerjih podjetja določeno 3-mesečno poskusno delo. Prijave sprejema splošno kadrovski oddelek podjetja. Rok za sprejem prijav je 15 dni od dneva objave razpisa. OBVESTILO BRALCEM CEIJSKEGA TEDNIKA Ker smo se preselili v nove prostore v Gledahško ulico 2 (no- va stavba kjer so ostale družbeno politične organizacije) vhod iz Linhartove ulice, smo spremenili telefonske številke: Uprava — informacije naročninska in oglasna služba: 21-28 interno 005. Uredništvo: 23-69. Obenem obveščamo, da s sprejemanjem oglasov zaključimo vsako sredo ob 11. uri. Uprava Celjskega tednika Slovensko Ijndsko gledališče Celje Sobota, 11. junija ob 16. uri: Agata Christie: MIŠELOVKA. Abonma za delovne organizacije in izven. Vstopnic je še dovolj na razpolago. Sobota, 11. junija ob 19.30 uri: Agatha Christie: MIŠELOVKA. Sobotni a- bonma in izven. Vstopnice so še na razpola- go. Nedelja, 12. junija ob 19.30 uri: Agatha Christie: MIŠELOVKA. Nedeljski večerni abonma in izven. Ponedeljek, 13. junija ob 10. 14. in 17. uri: Conran Seiler: KLOVN IN NJEGOV CIR- KUS. Gostovanje v Slovenski Bistrici. Torek, 14. junija ob 19.30 uri: Agatha Christie: MIŠELOVKA. Torkov a- baonma in izven. Vstopnice so še na razpo- lago. Sreda, 15. junija ob 17. uri: Agatha Christie: MIŠELOVKA. Abonma za upokojence in izven. Vstopnice so še na raz- polago. Petek, 17. junija ob 20. uri: Miloš Mikeln INVENTURA 65. Gostovanje v Šentjurju pri Celju. _........ . ' TDRISTIČME OBJAVE PROSTE KAPACITETE Na Celjskem turističnem področju je do- volj prostih mest v ZDRAVILIŠČU DOBRNA, v hotelih ZDRAVILIŠKO GOSTINSKEGA PODJETJA Rogaška Slathia in pri zasebnikih v Rogaški Slatini In na Dobrni. Dovolj pro- stora je tudi v hotelu Savinja Laško in ho- telu Paka Velenje. Prav tako je dovolj pro- stora v gostiščih in pri zasebnikih v Gornji Savmjski dolhii. PRIREDITVE Celje — vsako nedeljo popoldne igra na STAREM GRADU narodno zabavna glasba. Vsako sredo in soboto plesna glasba v ho- telu CELEIA. V SAMOPOSTREŽNI RESTAVRACIJI god- ba in ples vsako soboto zvečer in v restav- raciji KOPER na vrtu godba vsako sredo, soboto in nedeljo zvečer. IZLETI Olepševalno in turistično društvo Celje pri- reja v nedeljo 26. Junija avtobusni izlet v Tržič in na Zelenico. Prijave že sprejemajo v TURISTIČNEM INFORMACIJSKEM URA- DU CELJE — poleg kina Metropol. LESNO INDUSTRIJSKI KOMBINAT »SAVINJA« razpisuje LIi ITALIJO za odkup zidane stavbe na obra- tu Celje, Mariborska 116. Izklicna cena znaša 3.582,00 N-din Kupec mora stavbo podreti sam, kakor tudi odstraniti neuporabni material Licitacija bo dne 14. junija 1966 ob 9 na obratu Mariborska 116 Da boste imeli klobuk pripravljen za jesenski čas, ga ne spravite v omaro, temveč ga oddajte v čišče- nje in popravilo KLOBUČARSTVU TOMAŽIN — CELJE, Tomšičev trg 17, kjer izdeluje po naročilu tudi nove moške in otroške klobuke in razne športne čepice. OGLAŠIJTE V CELJSKI TEDNIK! IZLETNIK C E L .J E aMrrizLB^ PO JUGOSLAVIJI iR V Ufo- zaiiSTVo. BUDIMPEŠTA — dvodnevni avtobus- ni izleti za kolektive in posamernike, datum potovanju po dogovoru. BENETKE — TREVISO — UD INE — GORI- CA — TRST. dvodnevni avtobusni izleti za kolektive in posameznike. TRST — MIRAMARE, enodnevni avtoou- 8xu izleti za kolektive ia posameznike. CELOVEC - VRBSKU JEZERO - GOSPO- SVETSKO POUE, enodnevni avtobusni izleti, datum po dogovoru. DUNAJ — BRATISLAVA — BUDIMPEŠTA, tridnevni avtobusni iz- leti za kolektive in posameznike. Datum po- tovanja po dogovoru. RIM — FIRENCE — BENETKE, 9-dnevno potovanje z avtobusom dne 13. maja, 17. ju- nija, 8. julija, 2. septembra in 7. oktobra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. C.\PRI — NAPOLI — RIM — BENETKE, 9-dnevno potovanje z vlakom dne 21. junija in 16. septembra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom po- tovanja. PARIZ — NICA — MONTE CARLO — MI- LANO — BENETKE, 11-dnevno potovanje z vlakom dne 19. maja, 23. junija, 21. julija, 25. avgusta, 22. septembra in 20. oktobra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. SOLUN — ISTAMBUL — SOFIJA, 8-dnev- no potovanje z avtobusom dne 22. maja, 26. junija, 17. julija, 14. avgusta, 18. septembra m 9. oktobra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potova- nja. PO JUŽNI ITALIJI, BARI — NAPOLI — POMPEJI — COSENZA — MESINA — TA- ORMINA — CATANIA — PALERMO — CA- TANZARA, 12-dnevno potovanje z avtobusom dne 19. maja, 18. junija in 10. septembra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. BUDIMPEŠTA — KRAKOV — VARŠAVA — BERLIN — PRAGA — DUNAJ, 10-dnevno potovanje z avtobusom dne 18. maja, 13. ju- lija, 28. septembra in 5. oktobra 1966. Pri- jave sprejemamo do vključno mesec dboi pred pričetkom potovanja. PO SOVJETSKI ZVEZI, vsak mesec 12-dnev- na potovanja z vlakom in letalom. Udeležen- ci teh potovanj si bodo ogledali MOSKVO, LENINGRAD, KIJEV, RIGO in JALTO. Vse programe in informacije navedenih po- tovanj zahtevajte v našem turističnem oddel- ku na TITOVEM TRGU 3 ter v poslovalnici Velenje, Krško, Mozirje in Krapini. IZLETNIK organizira potovanja po tu in inozemstvu z modernimi turističnimi avto- busi. •IZLETNIK posreduješ vv najkrajšem času nabavo potnih listov m tujih vizumov. IZLETNIK rezervira postelje v spalnih va- gonih, prodaja vozovnice za letalski promet za tu in inozemstvo. IZLETNIK menja tuja plačilna sredstva. Za cenjeni obisk se priporoča IZLETNIK CELJE tel 28-41 Glasbena šola v Celju bo zaključi- la šolsko leto v sredo, 22. junija. Sprejemni izpiti za novince bodo 23. junija. Podrobni pogoji za spre- jem so objavljeni na šolski oglasni tabli. Sprejemali bomo gojence za flav- to, oboo, klarinet, trobento, rog, po- zavno, violino, čelo, kontrabas in so- lopetje. Posebej opozarjamo starše še na razred »pripravnica«, v katerem sprejemamo otroke po dokončanem I. razredu osnovne šole. Ravnateljstvo glasbene šole NAJLEPŠE DARILO ZA VAŠE ZNANCE, SORODNIKE IN PRIJATELJE V TUJINI JE CELJSKI TEDNIK PO ZMAGI CELJSKIH ROKOMET AŠEV SLAD O L E D ZA P R VA K E Zadnjo nedeljo je bilo končano republiško prvenstvo v rokometu. Kot je bilo pričakovati že nekaj kol pred tem, so celjski rokometaši ostali do konca na prvem mestu in tako po dolgih letih zopet osvojili naslov republiškega prvaka. Tako superiorno kot letos celjski igralci, že dolgo ni nobena ekipa igrala v republiški ligi. V vsem prvenstvu so klonili le enkrat v Piranu, ki je za- sedel drugo mesto. Pa tudi ta poraz so doživeli v precej čudnih okoli- ščinah, saj so bili potem Pirančani kaznovani zaradi izgredov publike proti Celjanom. Naslov prvakov so osvojili Pre- singer, Markovič, Savodnik, Djakič, brata Goršič, Koren, Krelj, Snedič, Telič, Cepin, Povalej in Levstik. Raz- veseljuje dejstvo, da so uspeli kljub velikim težavam, ki jih tarejo: edini slovenski klub brez svojega igrišča, pomanjkanje financ in težave pri treningih, ker precej igralcev štu- dira. Prav gotovo je, da uspeha ne bi bilo, če ob teh težavah ne bi med igralci vladalo prijateljsko vzdušje in kolektivni duh. Generacija, ki se je kalila nekaj let, ko so nekateri še igrali v sklopu Partizana Celje in kot pionirji in mladinci dosegali re- publiške naslove, je končno uspela tudi v članski konkurenci. Požrtvo- valnim klubskim delavcem pred- sedniku Škrlecu, tehničnemu vodji Ramskuglerju in trenerju Tonetu Goršiču gre seveda največja zasluga za uspeh. To pa je uspeh, ki celj- skim rokometašem nalaga nove na- loge. Že čez štirinajst dni bodo so- delovali na kvalifikacijah za vstop v zvezno ligo. Seveda pa je ta »bo- do« pogojen s finančnimi sredstvi, ki jih zaenkrat za odhod na kvalifi- kacijsko tekmovanje še nimajo. Pa vendar je to celjski kvalitetni šport. Tako kot so skromni glede igri- šča, ki ga nimajo, financ, ki jih ni- majo in klubske delavce, ki jih imajo premalo, tako skromen je bil tudi njihov »banket« ob zaključku prvenstva: vsak je dobil porcijo sla- doleda. EG V preteklem tednu so ekipe sindikalnih podružnic v Šentjurju tekmo- vale v odbojki, namiznem tenisu, šahu, streljanju in, nogometu. Ude- ležba šestih sindikalnih podružnic priča, da je med delovnimi kolektivi precejšnje zanimanje za športno dejavnost, da pa ni bilo organizatorjev. Zmagovalci v posameznih panogah: odbojka — prosveta, namizni tenis — kmetijski kombinat, šah — zdravstvo, streljanje — prosveta in no- gomet — Alpos. V skupnem plasmaju pa je zmagal kmetijski kombinat pred zdravstvom, prosveto ter Alposom itd. PIKULA -16,93 Ekipa slovenskih atletov in atle- tinj se je pred dnevi udeležila med- narodnega atletskega tekmovanja v Ostravi na Češkem. V njej je nasto- pilo tudi 6 celjskih športnikov, ki so dosegli zelo dobre uspehe. Na prvem mestu moramo omeniti Pikulo, ki je v metu krogle ponovno popravil svoj republiški rekord in se tokrat povsem približal znamki 17 metrov. Na tem tekmovanju je zasedel drugo mesto, vrgel pa je kroglo 16,93 m. Poleg tega je bil Pi- kula tudi drugi v metu diska z oseb- nim rekordom 45,40 m. Važič je do- segel prvo mesto in svoj najboljši letošnji rezultat v teku na 1500 m s časom 3:48,3. Zaletel je bil drugi v teku na 100 m s časom 11,0 in tretji v skoku v daljino s skokom 684 cm. Tretje mesto je zasedel v metu kop- ja ing. Kopitar, ki je na tekmovanje odpotoval pravzaprav kot trener, pa so ga prireditelji naprosili za sode- lovanje. Kopje je vrgel 61,34 m. Istočasno pa sta na Budimpeštan- skem Nep stadionu nastopila dva celjska dolgoprogaša. V teku na 5000 m je žuntar dosegel zelo dober rezultat 14:07,8 in 6. mesto v ostri mednarodni konkurenci. Kovač je bil s svojim osebnim rekordom 14:21,8 deseti. EG KLADIVAR IZPADEL Tekmovanje v slovenskih nogo- metnih ligah je končano. Naslov najboljšega nogometnega kolekti- va v SNL je odšel v Kidričevo, jesenski prvak Celje pa se je mo- ral letos zadovoljiti s 3. mestom. Če se prav spomnimo napovedi celjskih igralcev in trenerja Bel- cerja, ki so jih dali ob začetku tekmovanja, so izpolnili zastav- ljeno nalogo. Morda se je marsi- kdo nadejal večjega uspeha, po- sebno po jesenski uvrstitvi celj- ske enaj stori ce. Toda spK>prijazni- ti se moramo z dejstvom, da celj- ski nogometaši res ne bi zaslužili prvega mesta. Za prvo mesto je namreč treba zmagovati tudi na tujem, česar pa nogometaši s Skalne kleti res niso znali. Želi- mo jim le, da bi tudi v prihodnji sezoni ostali v isti sestavi, razen vratarja za katerega bo prej ali ^lej treba najti ustrezno zamenja- vo. Kladivar je izpadel. Prihodnjo sezono bo sodeloval v vzhodni conski ligi, kjer je že Olimp. Od- več bi bilo zopet ponavljati vzro- ke, ki so privedli do tega druge- ga zaporednega neuspeha ligaša z Glazije. Če se spomnimo na lan- ski neuspeh v zvezni ligi, bi res lahko rekli, da nesreča nikoli ne pride sama. Pritrdimo pa lahko samo eno: če bi pri Kladivarju malo bolj zavzeto igrali že v prvi polovici prvenstva, ne bi bilo se- daj potrebno obtoževati drugih, da laži raj o tekme, kar je po na- šem mnenju brez vsake osnove. Olimp je slabo zaključil v zad- njem kolu in bo po vseh odigra- nih tekmah bržkone pristal na sedmem mestu. V mladinski no- gometni ligi pa so se vsi trije celjski predstavniki zvrstili v spodnjem delu lestvice v vrstnem redu: Celje, Kladivar, Olimp. ŠPORT NA DROBNO Podobno kot rokometaši so tudi hokejisti na travi Partizana Gaber je v nedeljo osvojili ponovno naslov republiškega prvaka v hokeju na travi. * Odboj karice Partizana so v zvezni ligi pretekli teden dvakrat podlegle. V Celju jih je premagala s 3:1 eki- pa beograjskega Poštarja, v Zagre- bu pa s 3:0 ekipa Lokomotive. Na področnem prvenstvu rokome- tašicvso zmagale igralke ŽRK Celje. Celjski smučarji so v nedeljo za- ključili svojo sezono s klubskim tekmovanjem v veleslalomu na Okrešlju. Med člani je bil prvi Ce- tina Peter pred Nunčičem, med sta- rejšimi pionirji je zmagal Mežnarič, med mlajšimi pa Cetina. Nastopilo je 25 tekmovalcev. 11. KOŠARKARSKA LIGA ŽALEC CELJE 57:25 V derbiju kola je ekipa Žalca predvsem po zaslugi boljše igre v prvem polčasu premagala svoje ri- vale iz Celja. V drugem delu igre so bili Celjani boljši nasprotnik in so rezultat izenačili, potem, pa zopet popustili. Domačini so si v zadnjih minutah ob podpori bučnih navija- čev zagotovili minimalno zmago. So- dila sta Bolka iz Ljubljane in Grego- rič iz Velenja, ki sta večkrat oškodo- vala Celjane. Celje: Zupančič 15, Šeligo 11, Zor- ko 8, Božič 6, Šuster 6, Leskovšek 4, Novak 2. Žalec: Medvešek 13, To^ mažič 12, Pur 8, Krušič 8, Vovk 6, Cerovšek 5, Kučer 3, Senčič 2. Jutri v soboto bo ob 17. uri v Ce- lju gostovala trenutno vodeča ekipa MTT iz "Maribora. ♦ J. Cepin Dom Partizana prenovljen^ Prva velika pridobitev doma Parti- zana na Polzeli je bil parket, s ka- terim so dvorano rešili večnega pra- hu. Kasneje so uredili tudi sanitar- ne prostore, vendar kopalnice žal ni- so dokončali, ker je zmanjkalo sred- stev. Toda telovadci so dobili vsaj higienična stranišča in tekočo vodo. Pred kratkim so se odločili, da bo- do na novo prepleskali okna in vra- ta ter stene. Končali so že s pleska- njem oken in vrat, medtem ko ste- ne še čakajo. Upamo, da ne' bodo čakale zaman, ker njihov oplesk že močno škodi lepi dvorani. ŽRTVE P R O M E TA PODLEGEL POŠKODBAM Proti Brestanici je vozil z motornim kolesom CE 16-132 Avgust Polšak in na zadnjem sedežu peljal očeta Alojza. Na nepreglednem ovinku pod ostro navpično skalo ga je pričel prehitevati voznik oseb- nega avtomobila CE 103-86 Leopold Ko- zole. v tem trenutku pa je iz nasprotne smeri pripeljal neznani voznik osebnega avtomobila; Kozole je zapeljal skrajno desno in zaprl pot motoristu, ki je padel, sam pa je z desno stranjo avtomobila zadel v skalo. Motorist je bil laže poško- dovan, njegov oče pa je dobil poškodbe na glavi in zlom treh reber. Odpeljali so ga v brežiško bolnišnico, kjer je naslednji dan podlegel. NEZNANI KOLESAR Iz Ostrožnega je proti Celju privozil ne- znani kolesar, ki je vozil sem in tja po ce- sti. Nasproti mu je pripeljal z osebnim av- tomobilom U 357-17 Franc Merjasec, ki se je kolesarju izogibal na desno in pri tem na ovinku zapeljal izven cestišča na trav- nik, po njem vozil še 34 metrov in se s sprednjim delom avtomobila zaletel v sle- pi telefonski drog ter ga podrl. Pri nesre- či je bil voznik laže poškodovan, škode je za 2.500 N-din, kolesar pa je takoj po- begnil. PREHITEVANJE Mopedist Zvone Hudovernik je vozil iz Liboj proti Grižam. Ko je prehiteval peš- ca Franca Brega iz Liboj po desni stra- ni se je zaletel vanj, tako, da sta oba padla po cestil Pešec je dobil pri tem le manjše odrgnine, mopedist pa pretres možganov in so ga odpeljali v celjsko bolnišnico, ki pa jo je zapustil. AVTOMOBIL V SAVINJI Voznik osebnega avtomobila CE 53-47 Anton Lenko iz Nazarja je vozil proti Ljubnem ob Savinji. Na desnem ovinku pri hiši št. 36 v Spodnji Rečici je zape- ljal z desne na levo stran ceste, kjer je zadel v obcestni smernik, ga podrl, zape- ljal po nasipu in se prevrnil v Savinjo, kjer je obstal na desnem boku. Pri ne- sreči so bili lažje poškodovani, sopotni- ka Betka Praznik in Stanko Stiglič ter voznik. Težje je bila poškodovana Marija Kopitar iz Radmirja, ki so jo odpeljali v celjsko bolnišnico. Na avtomobilu je škode za 9.000 N-din. MOPEDIST V TOVORNI AVTOMOBIL Voznik tovornega avtomobila CE 53-22 Stanko Salmič je vozil iz Družmirja proti Velenju in dohitel Faniko Lah, ki je šla peš proti Velenju. Zaustavil jet vozilo na desni strani cestišča in povabil Lahovo v avtomobil, da jo odpelje do Velenja. Za tovornim avtomobilom je pripeljal mo- pedist Franc Miklavžina in se iz nezna- nega vzroka zaletel v zadnji del tovornja- ka. Pri tem je dobil pretres možganov, odrgnine po glavi, desni roki in desnem kolenu. SPOLZKA CESTA IN SLABA VIDUIVOST Voznik tovornega avtomobila CE 26-38 Jože Pirnat je vozil iz Arje vasi proti Velenju, ko mu je v Vinski gori pripe- ljal nasproti voznik osebnega avtomobila Ce 71-82 Jože Koprive. V tem času je bi- la močna nevihta s točo in je bila tako vidljivost na cesti le približno 12 metrov. Ko je Koprive opazil tovorni avtomobil in na svoji desni parkiran avtomobil, je močno zavrl. Zaneslo ga je na levo stran ceste proti tovornjaku. Zaradi splozke ce- ste nesreče ni bilo mogoče preprečiti. Pri trčenju sta bila laže poškodovana voznik osebnega avtomobila in sopotnik Jože Vovk iz Celja. Na obeh vozilih so materi- alno škodo ocenili iia^.2QQNHduu________ ^ AMD »ŠLANDER« CEUE Čuprijska 8 — Telefon: 28-63 Uradne ure: vsak dan od 7. do 14. ure, ob tprkih od^J. do 12. in od 14. do 16. ob ^botah samo od 7. do 12. ure. TAKŠNIH SLIK JE V CELJU ČEDALJE VEČ. OBJESTNEŽI V VE- ČERNIH URAH LOMIJO, RAZBIJAJO IN TRGAJO PROMETNE ZNAKE. POLEG MATERIALNE ŠKODE JE TO ŠE BOLJ NEUGOD- NO ZA VOZNIKE, SAJ JIH PROMETNI ZNAK OPOZORI NA NE- VARNOST IN OB POMANJKANJU PROMETNEGA ZNAKA NA DO- LOČENEM MESTU SE LAHKO ZGODI NESREČA. KAKO BOMO TO PREPREČILI? STEKLAR ŽE PRVAK V sedemnajstem kolu obeh podzveznih no- gometnih lig so bili doseženi naslednji re- zultati: 1. razred Brežice : Žalec 5:2 (3:1), Rogatec : Vojnik 2:3 (2:1), Zreče : Steklar 1:8 (0:2), Senovo : Polzela 4:1 (0:1), Šmartno : Nazarje 3:0 p. f. IL razred Šentjur : Salek 1:2 (1:2) — ta tekma je iz- ven konkurence. Gotovlje : Krško 3:3 (2:2), Ljubno : Sevnica 4:1 (0:1), Štore : Ponikva 2:2 (2:1) in Laško : Vransko 4:1 (3:1). V prvem razredu presenečata predvsem re- zultata v Brežicah in Rogatcu. Presenetljiva je tudi visoka zmaga Steklarja. Polzela je po pričakovanju izgubila, Šmartno pa si je opo- moglo z obema točkama, ki jih je dobilo pro- ti Nazarju brez borbe. Polzela, Brežice in Šmartno bodo šele v zadnjem kolu odločili kdo bo poleg Nazarij izpadel. V drugem kolu presenečata le neodločen rezultat Gotovelj. Tudi remi Ponikve in Štor je presenečenje. Ostala dva rezultata sta pri- čakovana, morda malce izstopa uspeh Šaleka. šele zadnje kolo bo odločilo kdo se bo uvr- stil v višji razred. Ureditev BITEJEVEGA MOSTI Na prometni karti Slovenije pred- stavlja Butejev most na Ljubljanski cesti pri Celju veliiko črno piko. To je prometni problem številka ena, saj je bilo od 1963. leta dalje na tem mestu okoli 120 prometnih nesreč, nekaj med njimi tudi smrtnih. Ma- terialna škoda, da ne omenimo po- habljenih ljudi, ki so se tu ponesre- čili, je že tako velika, da daleč pre- sega stroške za ureditev tega nevar- nega mostu. Ta prometna nevarnost bo sicer povsem zbrisana z dnevnega reda šele takrat, ko bo speljana nova av- tomobilska cesta Maribor—Ljublja- na. Zaenkrat pa je to šele projekt in do tega še ne bo kmalu prišlo. Zato se bo treba tega problema lo- titi že prej. škoda, ki nastaja, nare- kuje rešitev brez odlaganja. Urediti bi bilo treba vsaj nagib cestišča ter njegovo gladko površino zamenjati s hrapavo, saj prav zato prihaja naj- več do nesreč zlasti ob deževnem vremenu. Cestišču primerno bi bilo treba razširiti tudi most. Rekon- strukcija mostu z ureditvijo cestišča bi stala 56 milijonov S^iin. Cestno podjetje je pripravljeno prispevati polovico te vsote, če bi tudi občina prispevala ustrezni de- lež. Občina pa letos nima denarja v ta namen, drugih možnosti pa tudi ni. Ko je občinski svet za urbani- zem, gradbene in komunalne zadeve o tem razpravljal, je menil, da bi bilo treba čimprej začeti z rekon- strukcijo tega nevarnega mesta. Od- lašati res ne kaže več. Zato naj bi cestno podjetje uredilo nagib in tla- kovalo cestišče še letos, drugo leto pa bi občina financirala razširitev mostu. Prometni organi naj ■ bi na tem mostu takoj postavili bolj vid- ne opozorilne znakei -ina- Knjižice za gospodinje KAKTEJE, DIETA PRI JETRNIH BOLEZNIH, NEDONOŠENČEK Te dni so se pojavile na našem knjižnem trgu tri nove publikacije, ki jih je izdal zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani. To so: Kakteje ali Kaj cveti in zeleni na oknu in v sobi, Nedonošenček in pa Dieta pri jetrnih boleznih. Že naslo- vi vseh treh broširanih knjižic po- vedo, da pomenijo bogato dopolni- tev tovrstne literature, saj bodo ko- risten napotek ljubiteljem cvetja, pa zaskrbljenim materam nedono- šenega otroka in končno še tistih gospodinj, ki imajo v družini tudi jetrnega bolnika. Pa poglejmo neko- liko podrobneje, kaj so avtorji zbra- li v omenjenih treh publikacijah: Kakteje so pravzaprav četrti del obsežnejše publikacije, »Kaj cveti in zeleni na oknu in v sobi«. Tokrat Fr. Vardjan govori o otrocih son- ca, kot lepo imenuje kakteje, kate- rih zbiranje in gojenje je že marsi- komu postalo konjiček. V knjižnici so zbrani opisi rasti in življenja skoraj vseh vrst kaktej, njihove sla- bosti, občutljivosti in posebnosti. Avtor govori o vegetativnem raz- množevanju, raztrgavanju, ceplje- nju, prileganju in podobnem, kar gojiteljem kaktej ne ht smelo biti tuje opravilo. Poleg tega so v knji- žici zbrane tudi številne barvne in črno bele fotografije, ki bodo za zbi- ranje kaktej morda navdušile tudi njihove dosedanje nasprotnike. V uvodu knjige Nedonošenček je dr. Zora Konjajev, povedala, da je knjigo napisala z željo, da pomaga materam, ki so rodile nedonošenč- ke. Zato so v knjigi zbrana navodi- la, kako naj ravnajo z nedonošenč- kom, poleg tega pa tudi pojasnila za najbolj pogoste vzroke za pojav nedonošenosti in končno tudi ukre- pi, ki naj bi pomagali, da bi se no- sečnost končala s pravočasnim in pravilnim porodom. V tem delu,, ki bo zanimiv prav gotovo tudi za vse bodoče matere, govori zdravnica še o higieni nosečnosti in v tem poglav- ju kramlja z materjo o pravilni pre- hrani, telovadbi, delu n^ delovnem mestu, obleki in obutvi, spanju, po- čitku in razvedrilu v nosečnosti. Brošura Dieta pri jetrnih boleznih ima pravzaprav dva dela. V prvem dr. Božena Zajec-Lavrič govori o o- bolenjih jeter, znakih obolenja in zdravljenju. V drugem delu pa so praktična navodila za dieto pri jetr- nih boleznih s celo vrsto jedilnikov, ki bodo tudi bolniku, ki ima predpi- sano dieto omogočih pestro in dob- ro prehrano. Izšla je tudi 25. knjižica knjižnice Sodobna prehrana, ki ima tokrat naslov Svinina in so v njej zbrani recepti za najrazličnejša jedila iz te vrste pri nas še tako popularnega mesa. Vse štiri knjižice gospodinjam toplo priporočamo, saj je izdatek v primerjavi z uporabnostjo in korist- nostjo prav zares malenkosten. Kam na dopust ali izlet Ljubno v Savinjski dolini. Prijazen kraj v Gornji Savinjski dolini v nadmorski višini 423 m in 657 prebivalci. Mali kopalni bazenček, lepi sprehodi, ribolov v Savinji, idealne klimatske razmere za rekreacTjo, sodobno urejeno gostišče Planinka in več zasebnih gostiln. Cena pensi- ona od 2.600—2.700 S-dinarjev; cene ležišč v zasebnih sobah od 550—650 S-dinarjev. V gostišču Planinka prvovrsten opoldanski meni za 650— 1.100 S-dinarjev. 7. avgusta tradicionalni flosarski bal. Informacije in rezervacije Gostišče Planinka in Turistično društvo Ljubno. PRI SLOVENČEVIH v velikem kupu peska se pred hišo igrajo otroci. Med njimi sta tudi sestrici iz sosednjega bloka, ki večino dneva preživita na bliž- njih dvoriščih. Starejša bo letos začela hoditi v šolo, mlajšo pa do tega velikega trenutka ločijo še slaba tri leta. Ker je otrok veliko, je zmanjkalo igrač. In deklici nagovarjata mamico domače punčke naj vendar še kaj prinese. »Veste,« pravi starejša, »pri nas nimamo nobene igračke.« »Kako pa to?« se začudi mamica. »Mamica in atek pravita,« hiti pojasnje- vati punčka, »da je tako dovolj, če se igrava z otroki.« »Oh, kaj se pa' lažeš!« se nenadoma oglasi sosedov fantek. »Saj smo vama vendarH mi dali cel kup starih igračk!« »Že, toda tiste so stare!« mu vme^ deklica in željno zgrabi kanglico, ki jo je spustila iz rok punčka; poleg nje. .' čeprav mnogi starši že vedo, da je otroku igrača potreben pri- pomoček ne samo za igro, temveč tudi za njegov telesni in duševni razvoj, igrače še vedno premalo cenijo. Nekateri kupijo svojemu ljubljencu vse, kar vidijo in s tem krnijo otrokovo iniciativo, hkrati pa ubijajo v njem občutek za red, disciplino in skrb. Drugi pa so se spet odločili za drugo skrajnost in so prepričani, da je igrača samo razvada in da otroci lahko shajajo tudi tako, da si kdaj pa kdaj kaj izposodijo od drugih. To pa seveda ni res. Ni res in je krivično tudi zato, ker so otroci lahko zelo zaprta družba. Medse spustijo včasih samo tistega, s katerim lahko kaj zamenjajo, pa čeprav je to samo lopatica, ki je drugačne barve od njihovih. Zato nam prav gotovo ne bo žal, če bomo kakšno drobceno igračko vzeli s seboj tudi na spre- hod in na dopust, saj bo zadovoljstvo, ki človeka prevzame, ko vidi svojega otroka zadovoljnega v igri med drugimi, odtehtalo tisto majhno skrb, da bomo dobili igračko nazaj. j Češnje in jagode za zimo Čeprav je za pasteriziranje češenj in jagod še nekaj časa, so se nekate- re gospodinje za to opravilo odloči- le že zato, ker češnje zdaj še niso »žive«. Za tiste, ki si bodo pripravi- le zimsko zalogo, smo danes izbrali nekaj receptov za pasteriziranje sadja ter za pripravo sadnih sokov. Češnjam previdno . odstranimo peci je — plodovi morajo biti lepo celi. Lepši je shranek iz rdečih če- šenj, kajti svetle rade porjave. Vlo- žimo jih v kozarce in zalijemo s sladkorno raztopino. Na kilogram vode vzamemo 20 do 30 dekagramov sladkorja. Tekočina naj sega do tri četrtine višine kozarca. Pri kislih češnjah pa vzamemo nekaj sladkor- ja več. Drug recept za pasteriziranji če- šenj pa je tale: odstranimo jim ko- ščice in jih vložimo v kozarce. Do- damo nekaj koščic za okus. Prilije- mo sladkorno raztopino, ki naj se- ga le do polovice češenj. Češnje po- zneje še same izločajo precej soka. Pasteriziramo. In še tretji način: Češnjam od- stranimo koščice, sadje vložimo v kozarce in mu dodamo še nekaj ko- ščic. Pasteriziramo jih brez sladkor- ja in dodatka vode. Shranek je po- sebno primeren za razne sladice. Cele vrtne jagode pa shranimo ta- kole: lepe plodove brez pecljev slad- kamo po plasteh. Na kilogram ja- god računamo 15 do 20 dekagramov sladkorja. Tako naj stoje nekaj ur. Vmes skledo večkrat narahlo potre- sem©, da se jagode enakomerno pre- sladkajo. Nato jih damo v kozarce, in pasteriziramo. Lahko pa vložimo jagode kar v kozarce in jih po pla- steh potresemo s sladkorjem. Po nekaj urah, ko se jagode sesedajo in izločajo sok, dodamo še nekaj plodov, vmes sladkamo in nato pa- steriziramo. Izbiramo le lepe rdeče jagode. Jagodni pire pa pripravimo tako, da vzamemo pol vrtnih, pol pa gozd- nih jagod. Oboje pretlačimo in dob- ro zmešamo s sladkorjem. Na težo pire j a odtehtamo 50 do 60 odstot- kov sladkorja. Napolnimo kozarce in pasteriziramo 20 minut pri tem- peraturi 80 stopinj C. Iz jagod lahko pripravite okusen jagodni sok. Na pomoč bo seveda treba pokhcati sokovnik. Na pet ki- logramov vrtnih jagod odmerimo pol kilograma sladkorja. Jagode pu- stimo na pecljih. Previdno oprane odcedimo in pustimo okrog dve uri pokrite na hladnem. Pred tem jih seveda po plasteh sladkamo. Ko do- bimo okrog dva litra soka, lahko iz ostanka v sokovniku naredimo še marmelado. Jagodni sok pa lahko pripravimo tudi na tale način: za pet kilogra- mov jagod potrebujemo 60 dekagra- mov sladkorja ter liter in pol vode. Vodo in sladkor prevrnemo. Jagode zmečkamo, nalijemo nanje še toplo vodo in pustimo nekaj ur stati. Na- to jih segrejemo na 75 stopinj Celzi- ja ter napolnimo s sokom vroče steklenice. Posebno dobre so češnje v špiri- tu ali žganju. Na pet kilogramov češenj odmerimo kilogram in pol sladkorja in dva decilitra čistega špirita ali dobrega žganja. Sladkor damo v vodo in ga nekoliko poku- hamo. Dodamo češnje brez pecljev. Vro na jnekaj minut. Odišavimo s cimetom in klinčki. Odstavimo, pri- lijemo špirit ali žganje in pokrije- mo ter pustimo deset minut, da se češnje enakomerno prepoje. še vro- če damo v kozarce in jih zavežemo. Med ljudmi v vrsti pred prodajalno kruha na celjski tržnici sta stali dve deklici. Verjetno dijakinji, kate- re od bližnjih šol, kajti kot je ka- zalo, sta kupovali svojo dopol- dansko malico. Pred pekarno je bila gneča kot ponavadi in prav- zaprav nihče ni dobro vedel, kdo je še pravzaprav pred njim! Pa se je mimo deklet iztegnila proti okencu starejša ženica in zahte- vala pol kilograma kruha. »To pa ni prav,« se je takoj oglasila večja od deklet. »Ljudje, ki so v penziji, pa bi že lahko po- čakali. Nam se bolj mudi!« se je jezila in pogledala naokrog, če smo vendar vsi shšali, kako veli- ka krivica se jima je zgodila! Spet vrsta — tokrat v samopo- strežni trgovini, že čisto pri bla- gajni stoji drobcen fantek, ki kar naprej odstopa svoje zavidanja vredno mesto tistim, ki prihaja- jo za njim. Ko ga vprašam, kako to, da je tako zelo ljubezniv, me začudeno pogleda: »Saj ste vendar starejši!« In ko končno za njim nikogar več ni, le plača in odide s košaro, ki je skoraj večja od njega. Upam, da ga mama ni okarala, ker ga tako dolgo ni bilo domov. Kupujem meso. Ne rabim več kot trideset dekagramov govedi- ne. Med prodajalko in menoj se razvije takle pogovor: »Saj je meso pred vami, kar izberite ga!« »Toda, vsi kosi so večji.« »Potem pa počakajte.« Pri vitrini stoji zdaj že druga gospo- dinja, ki pa se s prodajalko po- zna. Tudi ona kupuje govedino. »Pa ne boš imela pol kilograma premalo?« jo sladko vpraša pro- dajalka. Odreže in zavije ji kos in ko jezna pojasnim, da sem bi- la prej na vrsti, se odreže: »Vi pa počakajte, za vas moram po- sebej odrezati!« Kako zelo mi je nerodno, ker kupujem samo 30 dekagramov govedina! CELJSKI TRG Na prodajnih mizah celjske tržni- ce rdijo jagode in češnje. Toliiko jih je, zlasti jagod, da je kar težko izbi- rati. Sicer pa to ni najlaže tudi za- radi cene, kajti jagode prodajajo po 400 do 800 dinarjev kilogram — to- rej razmeroma občuten razpon. Češ- nje so po 250 do 300, borovnice pa prodajajo po 350 in 400 dinarjev ki- logram. Med novimi pridelki lahko izberemo tudi krompir po 180 do 200 dinarjev, grah, ki so ga pripelja- li iz Bozne, po 250, korenjček po 300 in p>eteršilj po 700 dinarjev kilo- gram. Jajčka so po 50 do 60 dinar- jev, sicer pa je na tržnici tudi precej cvetja in sadik. Piščance prodajajo samo ob sobotah in so po 1000 di- narjev kilogram, kokoši pa so sple- zale na tri tisočake ,kar je že kar častitljiva cena. M MORJE 150 OTROK IZ MOZIRJA BO LETOVALO V ROVINJU Občinska skupščina Mozirje bo tu- di letos organizirala letovanje šol- skih otrok v medobčinskem pionir- skem letovišču v Rovinju. Letos bo letovalo okrog 150 otrok, od teh jih bo 60 poslala občinska skupščina, ^0 pa Lesna industrija Nazarje. Ob- činska skupščina bo iz proračunskih Sredstev krila stroške letovanja za 30 otrok, za ostalih 30 pa bodo po- ''^rebne zneske krili starši sami. Pred- nost pri letovanju bodo imeli otroci, ^i jih bo določil zdravnik, za brez- plačno letovanje pa socialno ogro- ženi in tisti iz številnejših družin. DEŽraARSTVO ZAPOSTAVLJENA OBRT Ko sem pred kratkim odnesla v edino celjsko popravljalnico svoj po- kvarjeni dežnik, sem se srečala z enakim problemom kot verjetno že marsikdo pred menoj. Ko je tova- rišica Magdičeva, žena edinega celj- skega poklicnega dežnikarja, ki po- leg tega, da vodi gospodinjstvo, po- maga tudi svojemu možu pri obrti, ugotovila, da bo treba zamenjali del palice, sem se razveselila. To prav- zaprav ni nič hudega in človek bi pričakoval, da bo diežnik čez nekaj dni že v prometu. Toda osupnila sem, ko sem dobila informacijo, da bo dežnik gotov v prvi polovici av- gusta. Torej — skoraj tri mesece brez dežnika! K sreči imam tudi »re- zervo«, sicer bi morala kupiti nov dežnik in s tem v družinski prora- čun zapisati neplaniran izdatek pe- tih tisočakov. Vprašanje, zakaj po- ,t>rebujejo toliko časa, je biilo prav- zaprav odveč, saj so povsod, do ka- mor je segel pogled, ležali svežnji dežnikov, ki so prav tako kot moj, čakali na rešitelja. »Poglejte,« mi je dejala »vse to in še veliko drugega morava popraviti, pa ne zmoreva. Zbolel je tudi mož in v juliju odide na zdravljenje; skrajni čas je, saj delava od jutra do večera. Tako bo delavnica ves mesec zaprta. Zato moramo vsako- gar, ki prinese dežnik, opozoriti, naj še nekaj časa potrpi, sicer pa ...« Zanimalo me je, zakaj ne zaposli- jo več ljudi — zakaj ne bi izučih za opravljanje dežnikarske obrti tudi mlade ljudi, pa mi je povedala, da so to tudi .sami želeli, zato so že pred leti zajMTOsili za večji lokal; to- da niso jim ustregli, češ, da je za »marelmaherje« tudi majhen dovolj. Da je padel ugled dežnikarstva, so pripomogli tudi razni potujoči »šu- šmarji«, ki dela ne poznajo dobro in ga zato tudi slabo opravijo. Čeprav imajo dežnikarji mnogo dela s ši- vanko in sukancem, niso vključeni ne med šivilje, krojače in ne med čevljarje, prepuščeni so sami sebi. »Moj mož je kot ostah obrtniki obi- skoval poklicno šolo in opravil v Za- grebu strokovni izpit. Tam ima dež- nikarska obrt večjo veljavo, saj je v devetih delavnicah zaposlenih ve- liko kvalificiranih ljudi. V Celju pa menijo, da v času razvoja ta obrt ni potrebna, pa vendar ...« Pokazala je na kupe dežnikov. »Pa še to — izde- lava dežnikov je površna, so iz sla- bega materiala in prav nič čudno ni, da se znajdejo v popravilu skoraj novi dežniki, saj jih vsak najmanjši veter že uporne in obrne. Tudi v inozemstvu, predvsem v Italiji pro- dajajo naši mljudem najslabše bla- go, za katero pri njih ni povpraševa- nja in ga s težavo spravijo v pro- met.«' Ko sem zapuščala delavnico Mag- dičevih, sem sklenila, da vam o tem napišem nekaj besed. Izpoved obrt- nikov dcžnikarjev bi utegnila spre- meniti mačehovski odnos do njiho- vega dela. Kot ostali obrtniki, so nam potrebni tudi oni, zato jim daj- mo malo več priznanja. D-ca M. SVANDRLIH ' Žrtef zbirateljstva Sem strasten zbiralec. Sanjam o tem, da bi svojo ne preveliko sobo spremenil v muzej. Spočet- ka sem zbiral škatlice od vžiga- lic. Z njimi sem napolnil nekaj zabojev in dva kovčka. Obisko- vali so me ljubitelji in me pro- sili, da jim dam edinstvene pri- merke. Odločno sem odklanjal. Niso se jezili name in če je kdo pripotoval v Prago, je čutil svojo dolžnost, da prespi pri meni. Ni- sem vedel, da je na Češkem in Moravskem toliko zbiralcev. Da ne bi konkuriral našim ho- telom, sem celotno zbirko pro- dal Masiodhovim iz Vodotrusa in pričel zbirati pipe. ^ jker sem bil uporen, sem hitro uspel. Postal sem lastnik najraz- ličnejših pip: eskimskih, keltskih in čibukov prvotnih prebivalcev Hondurasa. Moja nova zbirka je pritegnila pozornost sosedov. Trdili so, da današnje pipe daleč zaostajajo za temi in so si jih pričeli sposo- jati pri meni. Pan čedik se je sprehajal po ulici s čibukom dav- nih Aztekov, pan Lauda je kadil pipo japonskih ribičev. Tako se je moja zbirka hitro razgubila. Ukvarjal sem se tudi z zbira- njem znamk, glinene posode, britvic, igralnih kart, sadnega se- mena itd. In vselej so se pojavili ljudje, ki niso hoteli, da bi kon- čal začeto delo. *^'Mekega dne se mi je porodila sijajna ideja. Ob priložnosti sem kupil nekaj, iz česar je pričela rasti moja zadnja zbirka, zbirka strupenih živali. Bil sem lastnik škorpijonov, šestnajst vrst stru- penih pajkov, stonog, ki grizejo ... Nihče od sosedov in znancev ni kazal želje, da bi se bliže spo- znal z zbirko. Predsednik hišnega sveta me je prenehal vabiti na sestanke, po pošto sem moral ho- diti sam, čistilka je prenehala čistiti stopnišče, ker se je sklice- vala na strupenega pajka, ki da je pobegnil. Vsi stanovalci so pri- čeli govoriti o zamenjavi stano- vanja. Kar zadeva mene sem užival v blaženem miru in sem se lahko ves posvetil svoji novi zbirki. To- da nekega dne je bilo zaslišali močno zvonjenje. Stopil sem k vratom. Pred vrati je stala Marija Ce- pelkova. Iz oči so ji lile solze. Rada bi videla vašo novo ko- lekcijo, je prosila in jokala. — Pokažite rni najstrašnejšo kačo, najbolj strupenega škorpijona. Takoj mi pokažite svoje pajke in stonoge! — Toda, Marženka, sem rekel, — zanimanje, ki ga kažete za mojo zbirko, se mi zdi dokaj sumljivo. Nekdo vas je užalil? Tedaj mi je povedala, da so mladega vodnika Vej sada, ki ji je obljubil poroko, premestili v Lugačovico in da ji je od tam pi- sal, da je ne ljubi več. Zato Ma- riji ni preostalo nič drugega, ka- kor da jo ugrizne kakšna strupe- na žival. Bil sem seveda proti takšni re- šitvi. Rekel sem ji, da je žalost- no, da živijo med nami nezvesti mladi vodniki, toda da je življe- nje vendarle lepo. Še kakšno mi- nuto je hlipala na mojih prsih, potem pa se je umirila. Čez mesec dni sva se poročila. Tako me je drago stala moja zadnja zbirka. FERDO KOCEVAR MLINARJEV JANEZ -4$ - Srečno, sosedje moji in dekleta! — Mi gremo s teboj! Mi gremo s teboj! so zaklicali fantje kakor iz enega grla. — Mi gremo skupaj, ker te nočemo puščali samega v boj. Po tvojem odhodu bi se grof maščeval nad nami. Kar smo ti prisegli, ne velja samo za danes, ampak za vselej; samo smrt nas lahko odveze prisege in nas razdruži. Fantje so obstopili svojega načelnika in vse Janezovo pri- govarjanje je bilo zaman. Bili so nerazdružljivi tovariši. — Če torej resno mislite, da bi z mano delili vesele in žalostne dneve, pokleknite in mi še enkrat prisezite zvestobo! Vsi so pokleknih in se odkrili. Ko so začeli ponavljati za Janezom besede in pri tem držali kvišku vsak tri prste, se je pri sv. Ani oglasil večerni zvon, v Bežigradu pa je siknil pla- men iz strehe in krvavo razsvetlil vso okolico. Vsem, ki so bili zbrani pod lipo, so zaigrale solze v očeh. Ne matere ne sestre ne deklice se niso upale ugovarjati in svo- jih dragih zadrževati. Ko je odzvonilo, so se fantje pokrižali, skočili kvišku in se razšli poslavljat. Marjetka je slonela na Janezu in bridko jokala. Janez jo je tolažil, kolikor je mogel, kajti tolažbe je bil potreben tudi sam. Janez je prosil Pengarja, naj bi poslal Mar jetko za čas, dokler ga ne bo nazaj, h kakemu oglarju v Pečovnik, kjer bi bila varna pred nadutim grofom. Fantje so se kmalu spet zbrali pod lipo. Bili so oboroženi, na konjih in vsakdo je imel za klobukom šopek svežih cvetic. Vse je bilo pripravljeno za odhod. — Ločiti se bova morala, je po daljšem molku rekel Janez, — glej, fantje me že čakajo. Verjemi, da naju bo prav ta usoda, ki naju zdaj ločuje zopet združila, če ... — Jaz grem s teboj, kamorkoli te bo peljiala pot, je po- gumno rekla Marjetka. — Jaz grem s teboj v boj, kjer bom pazila nate in te obvezovala, če bo treba, tolažila in se veselila zmag. O, vzemi me s seboj, kajti brez tebe ni življenja zame! — Bodi pametna, Marjetka! Kako bi mogla ti, moja nežna cvetka, z menoj v krvavi boj! Za rožico je zelena planjava. In poglej očeta, kako se vsak dan bolj stara! Ali ga hočeš pustiti samega na stara leta? To bi bila zanj gotova smrt. Ne, ne, ne moreš z menoj. Verjemi, da me v vojni ne bo konec, kajti sovražnik bo padel pod mojim mečem, preden mi pride do živega. Marjetka je bila precej svojeglave narave, zato se ni dalji kar tako potolažiti. Ljubezen do svojega ženina je bila moč- nejša od ljubezni do očeta. Ko je stari Pengar to videl, jo je prijel za roko, rekoč: — Potolaži se vendar, dete moje, saj to ni ločitev za vse večne čase. Boljše čase bomo doživeli in tedaj boš blagoslavljala dan, ko se bo Janez vrnil s slavo ovenčan. Mladenič je še in mladenič mora na tujem stopiti v moško do- - 46 - bo, če noče sloveti za zapečkarja. Saj sem šel tudi jaz z raj- nim grofom Hermanom na Ogrsko v turške boje, pa sem še vedno žiV! To je pomagalo Marjetki, da je pogumno dvignila objokan obraz, si obrisala s predpasnikom solzne oči, kakor da bi se sramovala, da je jokala. — Pojdi torej brez mene v boj, če že mora biti tako, je rekla. — Bodi pameten in pogumen in verjemi mi, da imam rajši, da si v tuji zemlji pokopan, kjer te je posekal sovražni meč, kakor pa da bi te objela kot kakšnega pobeglega straho- petca. Janez je radostno objel Marjetko še enkrat in jo privil k sebi ter jo poljubil; Marjetka se ni niti zavedla, ko je že bil v sedlu na svojem konju. Lepa žival je zarezgetala, ko je začutila na sebi svojega gospodarja. Oči so se ji zasvetile in nozdrvi razširile. Nato je dvignila glavo kvišku in se zadovoljno po- vzpela, kakor bi hotela reči: kateri konj* nosi lepšega in pogum- ne j šega junaka od mojega? — Preden odrinemo, prinesite še vina za srečno pot! Brez šentjanževca ni slovesa! Bližnji sosedi so hiteli ponj in ga pri^šali kar v vedrih. Fantje so zapeli pesem, Janez je dvignil poln bokal in rekel: — Srečno, Teharjani! Svojo besedo vam dam, da vam pripeljem vaše sinove domov proslavljene in zmagovite, sicer nas vseh skupaj ne bo več! Nato je izpil vino in vrgel bokal visoko v zrak. Pristopil je še poslanec svetega očeta k njemu ter mu segel v roke. Vprašal ga je, po čem bi ga lahko spoznal, če bi se še kdaj srečala v življenju. — Častiti gospod, je dejal Janez, mene pozna vsa naša okoli- ca le po vriskanju. Kadar vstanem zjutraj, zavriskam bogu na čast, da mi je dal zdravo grlo in tako čist glas. Podnevi vri- skam, kadar se mi zljubi, pred sovražnikom in v boju vriskam, ker se zavedam zmage. Po tem me boste torej spoznali v boju. — Srečno! Srečno! je bilo slišati z vseh strani in fantje so spodbodli svoje konje. Podkve so se zabliskale in veter je od- nesel fante na iskrih konjih, da se je prašilo za njimi in da so vsi lah,ko videli, kam je odletela vsa teharska četa. Že daleč za dobravo so bili, ko se je še vedno slišal peket kopit na Teharje in marsikakšna mati in nevesta se je obrnila k bogu, da bi se njen sin ali žeriTn srečno vrnil. Lahko kakor divji lovci so odhiteli čez drn in strn. Bilo jih je kakih petdeset; vsi so bili veseli in pogumni, vsi slave in boja željni. Pridirjali so že onstran Blagovne, ko je nekdo kričal za njimi, naj ga vendar počakajo, češ da bi se jim rad pridružil. Janez je ustavil četo in ko se jim je jezdec približal, je - 47 - videl, da ima pred seboj šibkega dečka, starega komaj kakšnih štirinajst let. — Vrni se domov, mlado fante! Nisi še zrelo za boj! je strogo rekel Janez. — Zakaj nas ustavljaš? — Saj še komaj hlače nosiš, je hudomušno pristavil šim- kov Tone, — pa hočeš že v boj! Le vrni se in doma krave pasi, za boj še nisi. Sedaj nas pa nikar ne zadržuj, temveč hitro obr- ni konja in doma vse lepo pozdravi, posebej mojo Micko v Trnovi j ah! — Laže, kdor pravi, da sem deček, je fantič odvrnil užalje- no. — Kaj to, če mi še ne raste brada, imam pa zato toliko več poguma! Le brez skrbi me vzemite s sabo, ne bom vam delal sramote, ne! Fantje so se zasmejali. — čigav pa si? ga je vprašal Janez, ki ga ni mogel prepo- znati. — Oglarjev Miha sem iz Pečovnika. Danes zjutraj sva se z očetom sprla, prav po domače so me hoteli namazati z les- kovim oljem, jaz pa sem jim ušel — brez potice; kar za zidom sem jo ucvrl. Ves ljubi dan sem se potikal po vasi, ker sem se bal domov, kajti očetove leskovke prav nič ne maram. Zato sem, brž ko sle vi odšli, tekel na Pengarjev pašnik, skočil na tole kobilico in zdaj sem tu. Stara je že skoraj kakor zemlja, vendar pa še kar čvrsto dviguje kopita. Pengarjevi je pa tudi ne bodo kdo ve kako pogrešali, saj imajo boljših konj zadosti in po končanem boju jim pripeljem kljuse nazaj, prejkone debelejšega kot je sedaj. Vi pa, če mp že nočete vzeti s seboj, mi ne morete ubraniti, da ne bi jezdil nekoliko za vami, kajll domov se nc vrnem za ves svet. Le enkrat v življenju je žvižga- la leskovka po moji zadnji plati in že tedaj sem sklenil: sedaj prvič in zadnjič. — Vrni se! Vrni se! mu je ukazal Janez resnobno. — Kobi- lico jahaj zopet lepo na Pengarjev pašnik, očeta pa prosi odpu- ščanja in pri oglarstvu mu pomagaj, pa bo vse spet dobro. Za nas nisi in tudi pravega orožja nimaš. — Kdo pravi, da ne? Kaj pa je tole? Ali ne poznate ostre devače? Desetletno smreko .sem podrl z njo v treh udarcih in turška črepinja menda tudi ne bo trša od nje! Miha je spravil vse fante v smeh. Niso mu mogli ubraniti, da se jim ne bi pridružil. — Naj bo v božjem imenu, pa pojdi z nami, je rekel Janez, — če si že res tako močan, kakor si silen. Ne morem pa si kaj, da ti ne bi rekel, da se mi zdiš zrel ravno za kakega Turka, k; te bo pojedel na kislem zelju. — 48 — Takoj zatem so se zabliskale konjske podkve in četa je odhitela proti ogrski meji. Po treh dneh trde ježe se jim je odprl pogled na ogrski Stolni Beligrad. Ivan Sibinjski je stal prav v linah, ko so se naši Slovenci v divjem diru bližali mestu, da se je kadilo za njimi. — To so Slovenci, je dejal Sibinjski vitezom, — poznam jih po njihovih bronastih čeladah in po pogumnem in zvonkem ukanjiu, ki je prineslo že marsikakšno zmago. Pod celjskim grofom Hermanom so Slovenci s svojo hrabrostjo pri Niko- polju na Bolgarskem rešili vso ogrsko armado gotovega po- gina. Dobro poznam te ljudi. Vsak je junak od nog do glave, kjer zadene, iskra šine, šest jih pade, kjer porine, grad vali se v sip in prah! Kako pa bi biFlahko tudi grof Urh tako mo- gočen, če ne bi imel Slovencev! Vitezi so vstali in odšli s Sibinjskim prihajajoči četi na- proti. Pridružil se jim je tudi Kapistran. Zelo lepo so sprejeli prihajajoče Slovence. Sibinjski pa je povabil Mlinarjevega Ja- neza takoj k sebi v šotor na pojedino in se je ljubeznivo po- govarjal z njim o slovenskih junakih, o starih slavnih bojih, o grofu Urhu, svojem največjem sovražniku in o drugih rečeh. Kmalu sta postala taka prijatelja, da je Sibinjski v bojr^h zadevah vprašal tudi Janeza za svet in je bil Janez tako rekoč njegova desna roka. Tri mesece so naši junaki čakali, da se zbere križarska vojska. Da jim ne bi bilo preveč dolgčas, so se vsak dan pridno vadili v orožju. Janezu ni bil nihče kos. Marsikaterega ogrske- ga mogotca in marsikaterega nemškega viteza je dvignil krep- ko s svojo jelševo sulico iz sedla in ga posadil v pesek. Ijnel je čvrstega in ognjevitega konja Zelenka in vsi so mislili, da je Janez zato tako spreten. "Ponujali so mu zanj velike vsote, toda zastonj. Janez Zelenka ni hotel nikomur prodati. Ob takšnih priložnostih je vedno rekel: — Sam sem si ga zredil in sam ga hočem jahati, dokler bom živ. Listje je jelo že rumeneti in nastopila je jesen. Sedaj je bila vojska že zbrana. Tri dni pred odhodom glavne armade je poslal Sibinjski teharsko četo naprej kot predstražo. Ko so prišli do Beograda, so se križarji utaborili okrog trdnjave in jo popolnoma obkolili. Sibinjski ni hotel prelivati krvi in zato je sklenil, da bodo Turke izstradali. Toda zmotil se je. Turki so imeli namreč toliko živeža, da bi bili takšno obleganje vzdr- žali nekaj let, kaj šele nekaj tednov. Križarskim vojakom takšno obleganje ni bilo po volji. Po- sebej je jezilo Teharjane, kajti nikjer se jim ni ponudila prilož- nost, da bi pokazali svoje junaštvo. POPOTOVANJE V ŠPANSKE SPOMINE • OB KKl NU, VINU IN SIRU • NI DENARJA ZA SPOMENIK cMOiAsi ?m\m m biki v iMMi Hollywoodska velikodušnost in maščevalnost • Zakaj morajo hrabri umreti • Popotovanje v preteklost Dominguin je takrat vadil s peti- ,-ni teleti in ko je končal, je bil vide- ti utrujen in spoten. »Ah, Papa,« je dejal, »ko bi imel tvoje roke. Potip- Iji,« je dejal Avl, »kakšne mišice ima I^apa.« Ava je potipala In s pri- znavanjem prikimala. »Da, da,« je nadaljeval Dominguin, »bode v ro- kah in nogah, če si je nekdo privoš- čil tako dolg dopust...« V petih letih, ki so medtem mini- la, je moral Dominguin pošteno va- diti, sicer bi bil dvoboj »mano-a-ma- no« čisti samomor. Heming\vayevo popotovanje leta 1959 v španske spomine se je začelo v Saragossi. Od tod je potoval za Dominguinom m Ordonezom v Alicante, pa v Valero cijo. Od tod spet 358 km nočne vož- nje na sever v Barcelono, kajti na- stopi niso bili lepo razporejeni ob deželni cesti, temveč razmetani sem ter tja po deželi. Potovali smo v tež- kem ameriškem cesinem križarju. Ob krmilu je sedel Bili Devies, A- meričan, ki je živel že deset let v Španiji. Poleg njega je sedel He- mingway, ki je pripovedoval in pre- peval ter upravljal z ledenimi vre- čami, ki smo v njih hranili na hlad- nem naše rosado vino. Spotoma smo v vaških pekarnah kupovali do- mač kruh in manchego sir na trž- nicah. Tako smo prepotovali skozi Burgos, Madrid, Vitorio in še en- krat skozi Burgos, dokler nismo pri- šli v Pamplono, ki je bila osredek našega popotovanja, sedem dni ljud- skega praznika na čast zaščitnega svetnika San Fermina. Vso pot sem čutil, da so bile He- mingwayeve simpatije na strani An- tonja. Hkrati sem čutil, da je v črnolasem polciganu vedno znova iskal poteze njegovega očeta, da se je skušal z Ordonezovo pomočjo preseliti v srečne stare čase svoje mladosti, ki je s prijatelji in prija- teljicami prekrižaril Španijo — ka- kor jo opisuje v romanu »Fiesta« — od bikoborbe do bikoborbe, ko so pili vino iz mehov, izdelanih iz koz- jega usnja, in plesali po ulicah Pamplone »riau-riau«. Skoraj pred štiridesetimi leti. Pamplona je bila zdaj mladostni studenec za skoraj šestdesetletnega Hemingwaya. Mesto je bilo vrel ko- tel. Desettisoči »aficianadosov« — oboževalcev bikoborb — so bili noč in dan na nogah, plesali, razgrajali, 'prepevali, popivali, kričali. Edino neomejeno mesto v Pamploni je bi- la miza v »Cafe Choko«, ki je bila vedno rezervirana za Hemingwaya in prijatelje. Vsepovsod v mestu je našel Papa ljudi, ki jih je poznal že poprej. In še proti četrti uri v Hemingway je bil med redkimi, ki je smel ob vsakem času v areno k svojim toreadorjem. Na sliki ga vidimo, ko se pogovarja z Antoniom Ordonezom jutru smo se vlekli z Antoniom Or- donezom pod roko v široki črti po cestah in prepevali. Ko nam je pri- vozil naproti majhen renault, smo ga zaustavili in sneli iz njega vozni- ka ter dekle, potem smo iz postelje v pensionu dvignili še njeno prija- teljico in vsi skupaj z Antoniom vdrli v klub, kjer je igrala najbolj hrupna godba v Pamploni. Tu smo praznovali tako veselo, da bi bili skoraj zamudili sprevod bikov sko- zi mesto. PAPA REŠI MATADORJA Tik pred čredo so tekli najbolj pogumnih medtem ko se je občinst- vo stiskalo za plotove ali vrtna ob- zidja, še obešalo na balkone ali o- prezalo skozi okna, dokler ni bila gonja mimo. Iznenada se je znašel Antonio sredi gneče tik pred biki. Eden izmed največjih drznežev, ki so morali tekati tik pred prvim ro- gom, je spodrsnil in padel. Velik črn bik z dolgimi rogovi se je po- gnal s strani iz krdela, da bi nabo- del nesrečneža. Antonijo Ordonez je takoj skočil pred padlega in raz- grnil časopis, ki ga je imel zvitega v roki, pomahal z njim pred bikom in zavpil: »Toro! Huh! Toro!« Bik se je obrnil proti Antoniju, a v istem trenutku se je časopis zvil sam od sebe in razkril Antoniove noge — rogovi so sunili. Tedajci si je Hemingway bliskovito slekel jo- po in začel z njo mahati biku tik poleg nekega plotu. Bik se je zdaj zagnal proti jopi, butnil z rogovi, a ker je Hemingway naglo umaknil jopo, so rogovi zadeli v plot, ki se je pod sunkom razletel. Medtem, ko je množica zvpitjem slavila He- mingvvava kakor pravega matador- ko je množica z vpitjem slavila He- luknjo v plotu in se umaknil s pri- zorišča. Hemingw£iy je bojeval maj- hen »mano-a-mano« z najboljšim toreadorjem Španije in zmagal. Bil je srečen. ZA TEKMECA NI SPOMENIKA Bilo je še dosti več razlogov za praznovanje. Prispela sta dva tele- grama. V prvem je pisalo: »Ernie, potepuli, kam ti naj pošljem štiri- tisoč jajc?« Hemingway je bil nam- reč pred dvobojem za svetovno pr- venstvo v boksu med Ingemarjem Johanssonom in Floydom Patterso- nom stavil tisoč dolarjev na Šveda. Njegova vera v močnejšega se je zdaj poplačala z dobitkom štirih ti- soč dolarjev. Pošiljatelj drugega telegrama je bil hollywoodski filmski producent David O. Selz«ik, ki je bil ravnokar v drugo posnel film po Hemingvva- yevem romanu »Fiesta«, v katerem je igrala njegova žena Jennifer Jo- nes glavno vlogo. Hemingway je bil svoje avtorske pravice prodal že pri prvem snemanju in zato ni mo- gel zdaj pričakovati nobenega ho- norarja. Toda s hollywoodsko veli- kodušnostjo je zdaj sporočal Sel- znick, da bo nakazal Hemingwayu 50.000 dolarjev, v kolikor bi film u- spel. Hemingway ni imel nikoli preveč v čislih hollywoodskega šefa in mu je zato tudi topot odgovoril zelo drzno: »Ljubi David! Ce bo tvoj Zgodovinski posnetki: Heming- way kot vojni dopisnik v špan- ski državljanski vojni film z enainštiridesetletno gospo Selznick v vlogi štiriindvajsetletne Catherine Barkley po kakšnem ču- dežu prislužil 50.000 dolarjev, potem te prosim, da odneseš zaslužek v banko, kjer ti ga naj zamenjajo v kovance po pet centov, ki si jih potlej toliko časa tlači v rit, da ti bodo skozi usta ven prilezli.« Nekega popoldneva smo izpustili bikoborbe in se odpeljali v hribe, kjer so se v državljanski vojni od- igrali prizori, iz katerih je Heming- way izoblikoval svoje najbolj zna- menito delo »Komu zvoni«. Heming- way je pripovedoval: »Tu je bil most, ki so ga minirali. Dogodek sem opazoval. Miniranje železniške- ga vlaka, ki ga opisujem v knjigi) se je primerilo v resnici. In zares sem se večkrat splazil skozi sovraž- ne vrste v Segovio, kjer sem se po- govarjal s fašističnimi vrhovi. Toda, če upoštevamo vse v vsem, potem sem si ljudi in dogodke izmislil — iz svoje zavesti, oljčutij in upanj. Vse dobre knjige imajo nekaj skup- nega: bolj resnične so kot resnič- nost sama. Ce si bral kdaj kakšno knjigo, ki je zares dobra, potem si občutil, da se je vse, kar se je dogo- dilo v knjigi, dogodilo tebi. In po- tem ti pripada za vselej — sreča in nesreča, dobro in zlo, zanos in ža- lost, jed, pijača, postelje, ljudje in vreme. Ce lahko vse to daš bralcu, potem si zares pisatelj. To sem po- skusil v delu ,Komu zvoni',..« Videl sem most, ki je postal s Hemingvvayevim romanom in fil- mom znan po vsem svetu. 2e dolgo je spet zgrajen, iz starih kamnov, ki so jih pobrali iz rečnega korita, kamor so bili padli po eksploziji. Hemingway mi je pokazal gorski po- toček, v katerem si je partizanka Pilar umivala noge, votlino, v kateri je bivala Pablova skupina partiza- nov. Toda most mi je bil videti bolj čvrst, višji in nedotakljiv, kakor sem si ga bil zamislil po opisu v knjigi. Hemingway je bil razpoložen za pripovedovanje: »Miss Martha, ta- krat moja žena, me je spremljala v državljanski vojni, kar je močno vznemirjalo generala Modcsta. Za- liubil se je v Martho. Trikrat je po- skusil kar v moji navzočnosti, da bi pristopil k njej. Slednjič sem ga po\abil, naj pride z menoj ven na moško stranišče. 'Ali rlght, gentn-al', sem mu dejal, 'rad bi vedel. Vtakni- la si bova žepne robce v usta in to- liko časa streljala drug na drugega, da bo eden mrtev!' Imela sva že re- volverj-ev rokah, ko je planil k na- ma tovariš in naju naprosil, naj opustiva dvoboj. Kajti, je utemelje- val svojo prošnjo, denarja je malo in ljudje ne bi zmogli za spomenik, ki bi po predpisih pripadal vsake- mu padlemu španskemu generalu.« POČITEK — TO JE SMRT V vili Billa Davisa v bližini Mala- ge smo 21. julija 1959 slavili šestde- seti rojstni dan Papa Hemingwaya. Bila je velikopotezna svečanost. Pri- prave so terjale od Mary dva mese- ca dela. Šampanjec je prišel iz Pa- riza, kitajske jedi iz Londona, god- beniki iz Torremolinosa, plesalci fla- menga iz Malage in strokovnjaki za umetni ogenj iz Valencije. Razen kakšnih sto španskih prijateljev sta prišla tudi maharadža iz Cooch Be- harja in maharadža iz Jaipura s svojima ženama, general Buch Lan- ham, s katerim je Hemingvvav leta 1944 doživel invazijo in ameriški po- slanec y Bonnu David Bruce^^, svo- jo ženo.' Papa je plesal in pil in uganjal burke. Maharadži iz Cooch Beharja je zbijal cigarete iz ust. In zatem ko so gasilci iz Malage pogasili ogenj, ki ga je umetni ogenj zanetil v vrhovih dreves, so se tudi gasilci pridružili praznovanju. Antonio Or- donez je sedel za krmilo gasilskega avtomobila je dirjal z njim z odpr- timi sirenami okoli vile in skozi park. »Najlepše na prireditvi je bi- lo,« je dejal naslednje opoldne Hc- ming\vay, »da je prišlo toliko starih prijateljev. Najbolj žalostno pri sta- rih prijateljih je samo to, da se ta- ko malo vidimo ... « »Mano-a-mano« dvoboji so v Bil- baou nenadoma k,ončali. Napetost, ki je naraščala od boja do boja, iz mesta v mesro, je nenadoma Do- minguinu spodnesla tla pod nogami. Bik ga je ujel z rogom in ga vrgel v zrak, ga med padcem zadel še en- krat in ga butnil še enkrat, ko je že ležal v pesku arene. Tistega večera je sedel Hemingway dolgo ob poste- lji Dominguina v bolnišnici Bilbao. Luis Miguel je trpel strahotne bole- čine. Rog ga je zadel v trebuh in mu je razparal želodec. Ernest je tiho prigovarjal Dominguinu, ki je priki- maval in se slabotno smehljal. Kas- neje, ko smo se vračali v hotel, je Hemingway dejal: »Hraber mož in pogumen matador. Le zakaj morajo hrabri in pogumni umreti prej ko drugi ljudje?« Z umiranjem ni mislil smrti. Saj je vedel, da bo Dominguin rane pre- bolel. Toda mrtvo je bilo, kar je bi- lo pomembno v njegovem življenju. »To jc najhujša smrt, če izgubi mož bistvo svojega življenja. To, kar v resnici je. Pokoj — to je najbolj umazana beseda v slovarju. Ce se prostovoljno ali prisiljen odpoveš temu, kar delaš — in kar delaš, te napravi, kar si — potem si žc na poti v grob.« Megla se je spustila nad mesto in ulice Bilbaoa so se bleščale v zlom- ljeni svetlobi. Videl sem, kako je Hemingway zavihal ovratnik svoje- ga dežnega plašča. Poletje jc mini- lo. Ne katerokoli poletje — to po- letje. Zadnji dober čas nekega živ- ljenja, ki je bilo polno dobrega. To pa je bilo tudi najboljše poletje njc- iiovega življenja, tako je dejal sam, in tega mu ne more nihče vzeti. Spomnil sem se tega večera in teh besed, ko sem po njegovem četrtem poskusu samomora iskal odgovor na veliki zakaj. Tistega večera v Bil- haou si nisem mogel niti misUti, da bo slovo tako hitro. Zakrinkana vojna VOHUNSKE ZGODBE IZ Ti. SVETOVNE VOJNE (27) z veselim nasmehom mu je Hans dejal, da se ni mogel obrniti ria boljši naslov. Dejal je, da dela za nekega rolterdamskega poslovanega člo- veka, ki razpolaga z gorivom za vse ladje v pri- stanišču. Ta mož ima čudovit motorni čoln, ki je Sposoben za vožnjo po odprtem morju in on — Hans — skrbi za ta čoln. Ker vidi, da je Droii- ^ers v zagati in ker bi rad tudi sam kako škodil Sestapu, mu je pripravljen prodati čoln. Kakor ^si holadnski poslovni ljudje, sta se nekaj časa pogovarjala za ceno, a končno sta se dogovorila <-a 40 funt šterlingov. To pa je bil tudi ves de- ^<^r, ki ga je imel Dronkers pri sebi. Dogovorila sta se za preprost načrt. Hans bo spremil čoln z zadostno količino goriva za pot V Anglijo. To ne bo težko, ker njegovo delo ter- itt, da stalno skrbi za nabavo goriva, zato ne bo ^ič sumljivega. Ko bo oskrbel gorivo, bo skrivo- ''I« pripeljal Dronkersa v čoln in ga skril v ka- bino. Potem bo odpeljal čoln skozi zapore in ^^limo nemških straž, ki ga dobro poznajo in so Vajene, da večkrat pelje tam mimo. Sicer pa ima <^e/o dovoljenje za takšno plovbo in ko bosta ^imo vseh nevarnosti, se ho Hans izkrcal na ne- '^eni pustem delu obale, a Dronkes ho vlul dalje ^ Anglijo, kakor najbolje ve in zna. Če ho plul^ ^ravnost na zahod, ho moral pač prej ko slej "sitniti ob angleško obalo. »Tako, to je bil naš načrt,« je pripovedoval *^ronkers, »in vidite, uspelo nam je z Z. božjo po- močjo. Toda pred uresničenjem so se primerile nekatere stvari, ki so me prav pošteno prc- ^^^ašile. Imel sem prijatelja, ki je hotel po vsej ^^ni pobegniti v Anglijo. Pristal sem. A potem zvedel, da ima tudi on prijatelja, ki hoče ^ Nim. Niti najmanj se nisem veselil, da bi se ^ enem čolnu vozili trije ljudje, a končno sem Popustil in pristal na njune prošnje. Vsi trije smo se nazadnje znašli v tesni kabini, ki je stra- hotno zaudarjala. Videlo se mi je, da je minila cela večnost, preden smo se premaknili in potem še ena večnost, preden smo prišli skozi vse zapo- re in mimo nemškili straž. Potem je začel mo- tor brneti bolj glasno in občutili smo, da se je hitrost čolna povečala. Bili smo na odprtern morju. Ko se je čoln približal Hooku, je Hans pristal ob obali. Izplačal sem mu obljubljenih 40 funtov in se mu iz srca zahvalil, če smo iskreni, dolgujem temu človeku življenje. In šti- rideset funtov p?avzaprav ni velika vsota za takšno uslugo.« Podpolkovnik si je prižgal novo cigareto. Dronkes se je kar davil od navdušenja. Ko je zaključeval svojo pripoved, je imel oči polne solz. »To je vsa zgodba, gospod. Sicer tudi plov- ba ni bila tako enostavna, ker nisem strokov- njak za plovbo, pa tudi moja sopotnika se nanjo nista nič preveč razumela. Zato smo nasedli na peščeni nasip in morali smo se dolge ure truditi, da smo se osvobodili. Medtem pa je ves čas kri- Žaril žaromet po okolici in čez nasip, ki smo se ob njem mučili. Pravi čudež je, da nas niso od- krili ...« Globoko in glasno je vzdihnil. Potem pa je iznenada spet planil na noge. Znova ga je pri- jelo divje veselje. Plesal in skakal je po sobi, mahal z rokami in tulil: »Zdaj pa je, hvala bogu, vse mimo! Prispel sem v Anglijo živ in zdrav in moiih težav je konec!« Podpolkovnik je zmečkal ostanek cigarete v pepelniku in s pomembnim glasoni dejal: »Čuj- te, Dronkers. vse kaže, da so se vaše prave teža- ve šele začele!« Sledila je dolga tišina. Dronkers je od začu- denja sedel in zijal v podpolkovnika, ki ga je Jiladnoinjfosmehljivo meril z očtni. »Oprostite, gospod,« je slednjič izdavil. »Ka- že, da sem vas napačno razumel« »Ne, Dronkers,« je mirno nadaljeval podpol- kovnik. »Čisto dobro ste me razumeli. Često resno mislim, da vaših težav še ni konec. Pove- dali ste mi zares zanimivo zgodbo. Njena vsebi- na nje spominja na zgodbe slavnega ameriškega pisatelja Edgarja Allana Poeja. Verjetno tudi vi veste, da je natisnil svoje zgodbe pod skupnim naslovom Zgodbe skrivnosti in domišljije, hi te zgodbe so podobne vaši, kajti nedvomno je vaša zgodba zelo skrivnostna in vse kaže, da je tudi plod bujne domišljije. Z drugimi besedami, očit- no je, da ste si jo izmislili. Zato vas prosim, da mi zdaj poveste resnico.« Spet je Dronkers zijal v podpolkovnika in si ohlizoval suhe ustnice z jezikom. Potem se jc njegovo presenečenje umaknilo izrazn jeze. »Go- spod, mar me obtožujete, da lažem? No, kaj ta- kega nisem pričakoval in vaš odnos me globoko Žali!« Podpolkovnik se je sklonil k njemu: »Povej-' te mi, Dronkers, zakaj se je vaš znanec Hans odločil, da napravi samomor?« Dronkers je za- čudeno zamežikal in vprašal: »Samomor? Kaj naj to pomeni?« »In kaj mislite, da je storil tisti rottcrdamski poslovni človek? Do danes je z.agotovo odkril, da je zmanjkal njegov motorni čoln. Nemški stra- žarji so mu povedali, da je čoln odpeljal iz pri- stanišča Hans, ki se je medtem vrnil, toda brez čolna. Čudno, kajne? Niti }iaj)nanjše verjetnosti ni, da bi se ta poslovni človek sprijaznil z dej- stvom, da ostane sredi vojne, ko ni tako eno- stavno kupiti nor čoln, brez svojega čolna. Zelo verjetno je Hansa prijavil gestapu. In potem? Kaj jim lahko pove v svojo obrambo? Gestapov- ci imajo čudovite metode, kadar želijo zvedeti resnico.« Dronkers je bil očitno presenečen in je še vedno začudeno buljil v podpolkovnika, ki je nadaljeval: »Kaj vi — ali pa Hans — zares nista pomislila, da takšna kraja čolna ne pomeni nič drun^ega kakor čist^' samomor? In to za borih 40 funtov?!« UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Celje, Gledališka ulica, poštni predal 161, TELEFON: 23-69. — UREJUJE uredniški odbor. ODGOVORNI UREDNIK Drago Hribar. — Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pote, »Na delo«, »Naše delo. (1945), kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik« (1950-1954) in od 1955 ponovno kot »Celj- ski tednik«. S 1. januarjem 1966 so ga USTANOVILE občine Celje, Laško, Mozirje, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec. — Tednik IZHAJA ob petkih. IZDAJA: Zavod za Infor- mativno službo Celje. TISK IN KLIŠEJI: >Cel]8kl tisk«. — Cena: posamezna števUka 50 par (SOdin), letna naročnina 20 (2.000) din, polletna 10 (1.000) din. Tujina 40 (4.000). — TEKOČI RAcUN: SI7-3-227. ZADNJA ovira ■ smrt Zadnji dan velikeg^ tridnevnega mednarodnega konjeniškega tekmo- vanja na dirkališču novosadskega sejma si bodo mnogi ljubitelji tega športa zapomnili spričo žalostnega, dogodka, ki se je pripetil ob koncu tekmovanja. Preostali sta samo še dve dirki. V predzadnji so pričakovali nastop najboljšega romunskega konja Kla- sika, ki je dotlej navduševal števil- ne gledalce s svojimi elegantnimi galopi in preskoki čez ovire. Klasik se je pojavil na startu s svojim ja- Jiačem, kapetanom romunske arma- de Pinčunorp. Ilirka se je pričela in zmagovalec na mnogih tekmovanjih je puščal za seboj oviro za oviro. Ko je prigalopiral do predzadnje, kakor da ga je nenadoma zapustila vsa njegova dotedanja sposobnost: s prednjo desno nogo se mu je za- taknilo in z glavo se je zaril v tla pred seboj. Zlomil si je vrat in bil na mestu mrtev. Tisoči gledalcev so onemeli. Šele ko je kapetan Pinču vstal, stopil do svojega ljubljenca in stal nepremičen ob njem, je bilo jasno, da Klasik ne bo nikoli več nastopal. Gledalci so lahko videli, kako so člani romunske olimpijske ekipe jokali kot otroci za mrtvim konjem. Klasik si' je to tudi zaslužil. Od Olimpijade v Rimu 1960 do zad- njega nastopa v Novem Sadu je zmagal na vsakem tekmovanju, na katerem je nastopil. S svojim jaha- čem je osvojil Grand prix v Parizu, 10 prvih nagrad na turneji po Tur- čiji, zmigal je v Aachenu.' Zdaj je za nji in ostala samo podkev, ki jo ^odo poniklali in hranili v muzeju v Bukarešti. Toda od nesrečnega dogodka na novosadskem dirkališču je ostalo še nekaj dragocenejšega od tega. Ko je naš večkratni konjeniški šampi- on Cimerman iz Zagreba videl, da je najboljši romunski jahač ostal brez svojega izrednega konja, je v zna- menje sočustvovanja in spoštovanja odstopil od nadaljnjega tekmovanja za prvo mesto. V tekmi je zmagal Romun Langa. Plemenito športno potezo našega šampiona je vrnil s prav taknšo potezo: pokal zmago- valca je nosil samo pol častnega kroga, nato pa ga je dal Cimerma- nu. Predstavniki romunske konjeni- ške zveze so v znamenje priznanja na svečanem banketu podarili Ci- mermanu posebno zastavico, vredno morda še več od pokala. KLJUB TEMU ME ZEBE Mladi severni medved vprašuje svojega očeta: »Očka, kaj je bil sta- ri očka že tudi severni medved?« »Seveda, sirlek!« mu pojasnjuje očka. »Kaj pa pra-pra dedek?« »Tudi. Vsi naši predniki so bili seVerni medvedje.« »Čisto vseeno — kljub temu me zebe!« PRAVNI NASVET V veseli družbi vpraša Janez svo- jega znanca pravnika: »Povej, ki se spoznaš na paragrafe, če je to kaz- nivo, da nekdo pred pričami nekoga imenuje bedak?« »Seveda,« se izprsi pravnik. »To bi bila beseda žalitev, ki se kaznuje po členu ...« »Zfidosti, zadosti,« pohiti Janez. »Saj te ne bom tako imenoval!« Letošnja moda terja precej po- guma. Med najbolj drzne so uvr- stili tudi triindvajsetletno Chri- sto Lang, nečakinjo filmskega re- žiserja Fritza Langa, ki je poka- zala z nekaterimi modeli never- jeten pogum za modne« posebno- sti. Seveda v tem primeru ne gre samo za »modno drznost«, tem- več je hkrati tudi delček rekla- me, s katero si skuša mlada ig- ralka, ki trenutno snema v Fran- ciji, zagotoviti nadaljnji uspeh. PLES STOLETJA — SO IMENOVALI PR REDITEV, KI STA JO V CASINU MONTE CARLA PRIPRAVILA KNEGINJA GRACIA (NEKDANJA GRACE KELLY) I^M RAINER III ZNAMENITE OSEBNOSTI: KRALJICA BEGUM S FRANCOSKIM PLESALCEM JACOUESOM CHAZOTOM, GINA LOLOBRI- GIDA S PRINCEM KHALIDOM, CURD JuR- GENS S SOPROGO SIMONE, RAZNI EV- ROPSKI VELIKAŠI IN NJIHOVE PRIJATE- LJICE SO BLEŠČALI V OBLAČILIH MODE IZPRED STO LET V CASINU, KI GA JE KRASILO 50000 VRTNIC, KJER JE IGRALO PET GODB IN KAR JE STALO DOBER MI- LIJON FRANKOV. TODA NI GA PLESA, KJER BI NE PRIŠLO DO PRESENEČENJ. AMERIŠKA MANEKENKA LOUISE McGRE- GOR JE NEKOLIKO ZAME51JALA »STIL- NOST« OBDOBJA. KAKOR BLISK JE ZA- SLEPILA OKOLJE, KJER SO EVROPSKE SLOVITOSTI BRLELE KAKOR V SOJU SVEC. Za starše dolgolascev Ker je v Italiji iz dneva v dan več mlade- ničev, ki se ponašajo z dolgimi frizurami, so se v dnevnih listih pojavili nasveti za tiste družine, ki imajo tudi kakega dolgplasca. Najprej njihova karakteristika: \ 1. Dolgolase! so v svojem bistvoi bojazljiv- ci: kodri in valoviti lasje so edini način, s pomočjo katerega so upadljivi brez kakršne- ga velikega prizadevanja. 2. Dolgolasec je mladenič, poln komplek- sov: predvsem je prepričan sam o sebi, da je grd. Toda ne misli, da ga kodri polepšajo. Prepričan je le, da je z njihovo pomočjo »tip«. Ljudje s kompleksi tudi sicer radi no- sijo brade, kadijo pipe itd. 3. Dolgolasec ponavadi nima denarja, da bi si kupil lep avtomobil in vodil dekleta v eks- kluzivne lokale. Njegov edini in najekono- mičnejši hobi je listo, kar ima na glavi. In končno — dolgolasec ni nič drugega kot nedorasel mladenič, ki bo čez nekaj let, ko bo dovolj zrel, ostrigcl svoje dolge lase, ali pa bo to storil že taltrat, ko ne bodo več moder- ni. Materam priporočajo, da svoje sinove pustijo pri miru, da so torej potrpežljive, jih oskrbijo s potrebnimi šamponi in lasnimi losioni, da bodo kodre imeli vsaj čiste. De- kleta pa opozarjajo, da se dolgolascev rajši izogibajo, ker se doslej (razen Beatlesov) še nihče ni pojavil pred matičarjem — kot mla- doporočenec. SMETANA IN MLEKO Gost: »Rad bi kavo brez smetane, prosim.« Natakarica: »Je lahko tudi brez mleka? Smetane namreč nimamo.« KAKO JESTI Način, kako jeste, je važnejši kot tisto, kar jeste. Ravnajte se torej po štirih pravi- lih: menjajte hrano, uživajte v njej, jejte počasi in ne jejte preveč. Nobena hrana ni popolna. Vsaki mankajo nekatere snovi, ki so po- trebne za pravilno delovanje orga- nizma. To, kako jemo, pa je celo najvažnejše. Delovanje žlez za izlo- čanje je v precejšnji meri odvisno od čustvenih razpoloženj. Če ste jezr ni ali če se nečesa bojite, če trpite zaradi kakega drugega neprijetnega čustvenega razpoloženja, bodo na- stopile tudi prebavne motnje. Za- radi tega boste hrano, ki jo ima- te radi, tudi hitreje prebavili, kakor pa tisto, ki je ne marate — pa če- prav bi kemična analiza pokazala, da vsebujeta obe iste elemente. Če jeste z voljo in tekom, dajete vsem prebavnim sokovom priložnost, da odigrajo svojo vlogo. Za normalno in zdravo prebavo so potrebni nam- reč tudi izločki, ki izhajajo iz fizič- nih vzrokov kot so: okus, vonj in vid. Očitna nevarnost je v tem, če je- mo preveč. Telo je preobremenjeno in napeto, če zahtevamo, da skrbi za preveliko količino hrane naen- krat. Bolje je, da vstanete od mize pialo lačni, kot pa preveč siti. Koli- čina hrane pa ni toliko važna, kot to, če jo znate porazdeliti. Velik ob- rok, ki bi preobremenil želodec vse dotlej, dokler ga prebavni organi ne bi spet razbremenili, bi lahko po- vzročil veliko škodo: ista količina hrane pa, ki bi jo vzeli v kratkih razmakih čez dan, bo samo normal- na količina in ne bo povzročila no- benih motenj. Zapomniti bi si ^morali tudi na- slednje: v času, ko opravlja telo ve- liko delo — prebavo, ne moremo od njega pričakovati, da bo enokvred- no zadovoljilo tudi druge zahteve. V tem je vzrok, zakaj se najtežje delo ne more opraviti,, dokler je že- lodec poln. Obilen — težak opoldan- ski obrok hrane bo gotovo zmanjšal in zadržal vašo dejavnost. Trije ob- roki dnevno popolnoma zadovolju- jejo, toda tisti srednji mora biti la- hek. Mala križanka VODORAVNO: 1. dan v tednu, 6. del pohištva, 8. reka na Dolenjskem, 9. dva različna soglasnika, 10. žen- sko ime, 11. prislov, 12. kemični znak za americij, 13. ameriška film- ska igralka (Deborah), 14. ptica, ki se seli, 16. pripadnica evropskega naroda. NAVPIČNO: 1. del konjske opre- me, 2. telesna okončina, 3. žensko ime, 4. pritrdilnica, 5. naziv za kva- litetno pasmo koz, 6. nakit, 7. okras- na rastlina, 11. slovenski pisatelj, ki je napisal delo KAPLAN MARTIN ČEDERMAC, 13. ime filmske igralke Novak, 15. zgolj,' samo. POROČENI SO SREČNI Čeprav možje tako radi povedo, da so se najbolj odločilno zmotili takrat, ko so pred matičarjem rekli »da«, pa je Genevieve Knupfer, psi- hiater iz Anglije, s pomočjo dolgih raziskovanj dokazala, da so poroče- ni možje mnogo bolj srečni kot samci. To velja tudi za poročene žene. Poročeni možje imajo manj skrbi, manj so osamljeni kot sam- ci, ki so zmeraj nezadovoljni. Po trditvah analize so imeli samski mo- ški težko otroštvo in so zelo težko prenašali avtoriteto svojih staršev. Neporočene ženske pa izhajajo v večini primerov iz Srečnih družin. RAZLIKA Pred kratkim so vprašali Fernan- dela, kakšna je razlika med optimi- stom, pesimistom in cinikom. Po- tem ko je nekoliko premislil, je Fer- narldel odgovoril takole: »Žena reče možu: Dragi, moram ti povedati, da bomo kmalu trije!« Optimist bo ganjen, nasmejal se bo in vprašal: »Povej, ljubica, kdaj se bo rodil?« Pesimist bo zmajal z glavo in za- mrmral: »Vedel sem, da naju bo le- tos, slej ko prej obiskala tvoja ma- ti!« Cinik pa bo nagubal čelo in zlo- voljno dejal: »Že dlje časa sumim Alfreda in tebe. Toda, nikar se ne zanašaj: v ločitev ne bom nikoli pri- volil!«