Pito ~ Jutri bo tu od- {jja! i^vo avtobusno postaja- PodietiA pl.at°Ju med krojaškim VI Začel v zavodu za ritmiko ^e-?vno,s1; Plesni tečaj z lcoreopr’af—Caw ga b° vodila &fmjaM^Ca Buh’ bo tra- TteBNJS’31«3' stal ? ~ Včeraj se je se- občine ^rm, p.olitičnim aktivom h^CKZ^8??31 sekle- rinc. GovonT mz' AndreJ Ma’ 1 pov občln u1,!00lzvajanju ^lc-1 staUščih^i6 k°nfefence ZKS in t KRŠKO - v°rmUmSt0V- ' °bčmskern • XC,eraJ so se na Ječali ^ndlkalnem svetu Itov in j delavskih sve- Iter obSvnov V lavci 12 Podjetij 0 poSfnl °SnUtek Zak°na hiP0m2 n?^em darovanju, dan na nn«v .snutek s° dali isti Predsedniki c U^nudi .taJniki in i Zacij.- S1ndikalnih organi-*staiVSIe'&=, imomau^ ? fes »S: naeii razvoj sam„ moznosti za skem^eni deu, prav^anja> ° Sud?um 0 oiRan^anAJ na Hrvat-^e8a odjfor^aciji splošnega „Razveseljivo je, daje to, kar ste ustvarili, nastalo brez velikega hrupa,“je po ogledu podjetja „Trimo“ (na sliki) dejal predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher (Foto: M. Legan) Z OBISKA PREDSEDNIKA REPUBLIŠKE SKUPŠČINE V TREBNJEM Sergej Kraigher o najvažnejših nalogah pri uveljavljanju ustave Sergej Kraigher, predsednik republiške skupščine, je bil v petek, 8. septembra, gost trebanjske občine. Dopoldne je imel najprej informativen razgovor z ožjim političnim aktivom, nato je obiskal Iskro v Mokronogu, obrat Kolinske in „Dano“ na Mimi, popoldne pa še podjetje „Trimo“ v Trebnjem, kjer je bil še posebej presenečen nad doseženim razvojem. Zvečer je širšemu aktivu občine spregovoril o drugi fazi ustavnih sprememb in aktualnih političnih vprašanjih nasploh. Iz celodnevnih razgovorov povzemamo nekatere Kraigherjeve misli o trenutno najvažnejših nalogah poli- tičnega delovanja v občinah in delovnih organizacijah. Že vse od uvedbe ustavnih dopolnil je v ospredju vprašanje, kako novosti in demokratične pridobitve uresničiti v vsakdanjem življenju, in ker nam to zaradi različnih odporov ne gre najbolje od rok, se je predsednik Kraigher nekajkrat zadržal pri tem. Dejal je, da o pravicah obratov in v njih zaposlenih delavcev že dolgo govorimo, ukrenemo pa premalo ali nič, kot da bi pričakovali, da bodo konkretne rešitve prišle „od zgoraj41. „Potrebna je akcija političnih sil v i občini, vas samih, nujno je sistematično politično delo, tudi pritisk, če je potreben. Ne obračajte se le na strokovne službe ali sindikalno organizacijo, ki običajno preveč forum-sko deluje. Ne govorite o teh stvareh samo z onimi na vrhu. Vrhovi so med seboj bolj ah manj povezani, to vsi vemo. Sodelujte z delavci, načrtno in stalno jim pojasnjujte, poli- tično delajte z njimi, da se bodo zavedeli, kaj jim prinašajo ustavna dopolnila. Potrebna je politična bitka, saj je treba premagati pasiven odnos avtokratov in tehnokratov, ki želijo, da bi šlo življenje po starem. S političnim delom in uveljavlja- njem ustave preprečujmo primere, kakršen se je dogodil v metliški ,3eti“ in še nekaterih delovnih organizacijah. Prepredimo kasnejše obračune, saj nam ustavna dopolnila to omogočajo,“je med drugim rekel predsednik Kraigher. M. L. % DBH NOVO MESTO JE VAŠA BANKA NOVA DEJSTVA METLIŠKE ZADEVE: BETI išče direktorja Peter Vujčič se ni vrnil z dopusta v Avstriji in je pismeno prosil za razrešnic^ 31. avgusta je potekel redni letni dopust Petru Vujčiču, direktorju _ metliške tovarne BETI. Kot je znano, je bolniški dopust in letni oddih preživljal v Celovcu, zdaj pa je pis- KAKO LETOS KA2E PRIDELOVALCEM Dražji, ker ga je manj Pogajanja med KZ Trebnje in Kolinsko - Pričakovanje, da bo letošnja odkupna cena Igorja in dobrina pol večja od lanske - torej 90 par Letošnji pridelek je zvožen v kleti. Te dni - kot datum je bil določen 13. september - začenja z odkupom krompirja mirenski obrat tovarne hranil Kolinske, ki zmore predelati kakih 6.000 ton gomoljev že ob sedanjih proizvodnih zmogljivostih, v načrtu pa je tudi industrij- Trebnje med najboljšimi Trebanjska občina je pri zbiranju prispevkov za poplavljeno Pomuije med najboljšimi občinami v Sloveniji. Tako so ugotovili v republiškem štabu za zbiranje pomoči. Kot poseben zgled velja omeniti kolektiv mirenske tovarne „Dane", ki je sklenil prispevati namesto priporočenih dveh kar šest odstotkov mesečnega zaslužka. sko pečenje priljubljene krompirjeve jedi, čipsov, ki bodo, kot pravijo strokovni sodelavci tovarne, prvovrstne kakovosti. Ker je dandanes (Nadaljevanje na 13. strani) meno prosil kolektiv za razrešitev dolžnosti direktorja. Direktor Vujčič je že julija svojo vrnitev v Metliko stavljal pod pogoj, (Nadaljevanje na 13. strani) Obisk jedrskih elektrarn v ZRN Predstavniki brežiške, krške in sevniške občine se bodo jutri vrnili z Ogleda jedrskih elektrarn v Zahodni Nemčiji, kamor so 11. septembra odpotovali skupaj z nekaterimi strokovnjaki. V programu so imeli pogovore s prebivalstvom iz .okolišev nuklearnih elektrarn in srečanja z župani občin Gundremingen, Obrig-heim in Biblis, da bi se pozanimali, kako je poskrbljeno za varnost in kako so ljudje sprejeli jedrske elektrarne v svojem okolju. Jt ^**«1 __tu-, Po^r'part!L^DNI DOMOVINI! Od Julijcev tjo do slovenske morske pbale je I ^rt< Q.^Zr^om °n' Se stoletja zatirani slovenski človek, ki ni klonil : Vip,‘vlieni. Sl°venija je šele s Primorsko postala to, kar danes smo. Po* O. Ajdo v r 'r' *z.°*a' Plfon in Portorož, ilirska Bistrica, Postojna, Sežana in ' vsi ,SC,na 'n Nova Gorica, Idrija, Cerkno, Kanal in Tolmin, Kobarid in d '. ^Potjear ecu(^ov'ti kraji med zahodnimi stenami Triglava do Breginja, Me-j.'9ni| Sv . Se'a m svobodnega morja! Pozdravljen, Slovenec iz Primorja, ki j q s||i(j. * Mrel®po deželico, da gre v korak s socialistično Slovenijo! C ^iRj *, v Sežani 16. septembra 1947, ko je začela veljati ustava z 11 prg«i v novo priključenih primorskih krajih. - Pridite v nedeljo na o 25-letnice svobodne Primorske, ki bo v partizanskem Cerknem! m S prodorom hladnega zraka, ki je v začetku tedna zajel Slovenijo, se širi anticiklon iznad zahodne Evrope še nad Alpe in Balkan. Te dni bodo še dotekale iz severa hladne zračne gmote in je v jutranjih urah nevarnost slane. Ob koncu tedna bo suho vreme. Kakšna bo letos cena? S tisoči drugih pridelovalcev se to vprašujejo tudi Borštnarjevi v Skrovniku pri Tržišču (na sliki). (Foto: Železnik) St 37 (1172) Leto .XXIII NOVO MESTO četrtek 14. septembra 1972 tedenski mozaik Izmed novic, ki so ta teden prišle na strani velikih časopisov, zasluži pozornost svoje vrste tista, ki smo jo prejeli iz daljne Djakarte: pilota, ki je pravkar spuščal velik reaktivni boeing na letališče v glavnem mestu Indonezije, je nenadoma zadela srčna kap! Drugi pilot je pravočasno opazil, kaj se je zgodilo in prevzel krmarjenje letala, ki se je varno spustilo na pristajalno stezo. Potniki so opazili, da je nekaj narobe šele po pristanku, ko je ob letalo zapeljal rešilni avto in odpeljal pilota - vendar je bila vsaka zdravniška pomoč prepozna... velika sreča v nesreči... Medtem pa so v Združenih državah Amerike obtožili nekdanjega Nixonovega ministra za trgovino, da je bil vohun! Ni sicer vohunil, če je verjeti tistemu, kar poročajo ameriški reporterji, v korist kake tuje države, pač pa v korist ene izmed obeh strank, katerih kandidata (republikanec Nixon in demokrat McGovem) se potegujeta j za naslov predsednika ZDA na .letošnjih novembrskih volitvah. Trdijo, da je nekdanji minister • Stans pomagal pri vohunski aferi, med katero so prijeli pet vlomilcev, ki so vlomili v prostore demokratske stranke. Za zdaj še ni podrobnih poročil o tem, čeprav je zadeva dvignila veliko prahu na oni strani oceana... če ni vse samo še ena izmed mnogih predvolilnih potegavščin in reklamnih zgodbic, ki naj bi pritegnila pozornost volilcev pred volitvami...? Toda, če je v ZDA pred volitvami še tako razburljivo, to poteka glasovanje ne bo spremenilo, menijo jasnovidci, zbrani na svojem kongresu v južno-korejski prestolnici. Okrog 100 „izvedencev“ za prerokbe je namreč izdalo „uradno“ obvestilo, v katerem zatrjujejo, da bo Nixon zagotovo zmagal na volitvah - ob tem pa so pove-iali še marsikaj drugega. Na primer: vojne (namreč svetovne) ne bo, pač pa se bo še nekaj časa nadaljevala hladna vojna. Razen tega se bodo v naslednjih desetih letih združili obe Ko-, reji, Vietnama in Kitajski!.... verjemite ali ne, tako bo!... Zmeda cen Če kje ta čas vlada zmeda v naših gospodarskih dogajanjih, potem to velja pri cenah. Velik del cen je pod administrativno kontrolo in vseeno neupravičeno rastejo. Pri prostem oblikovanju cen se neredko pojavljajo primeri izkoriščanja trenutnih možnosti ne glede na trajnejše poslovne koristi. Prav tako šepa samoupravno sporazumevanje o cenah^ ki kljub neštetim izrečenim besedam v našem sistemu cen še ni našlo mesta, ki bi ga upravičevalo vsaj kot svojstveno institucijo, četudi šibko. Zadnji podatki statistikov pravijo, da so se letos cene v Jugoslaviji v prvih osmih mesecih v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta povečale že za 6,8 %. Meja podražitev okrog 5 %, v katero je menda verjela samo vlada, je torej že zdaj presežena. Pri tem je še bolj za-skrbljivo dejstvo, da so življenjski stroški narastli za dobrih 16%. Ob tem se vsiljuje vprašanje, če bi bile številke sploh kaj bolj neugodne, če bi prepustili nekaj več vpliva pri oblikovanju cen tržišču in če ta vpliv ne bi v veliki meri.diskvalificirali s pravo poplavo administrativnega vmešavanja. Še preveč pravladuje miselnost, da je mogoče inflacijo •••••••••• TELEGRAMI AMSTERDAM - Na petdnevnem kongresu, ki ga je organiziral mednarodni svet za boj proti alkoholizmu in mamilom, so zahtevali od mednarodne skupnosti večja sredstva za reševanje problema mamil, te sodobne bolezni človeštva. VARŠAVA - Člani jugoslovanske parlamentarne delegacije so se med bivanjem v Varšavi včeraj več ur pogovarjali s skupino poslancev poljskega sejma. Sestanek, ki je imel izrazito delovni značaj, je potekal v prisrčnem ozračju. BRATISLAVA - Ob zaključku vojaških manevrov držav Varšavskega sporazuma na Ceškoslo vaškem je član predsedstva CK KI Češkoslovaške Josef Lenart dejal, da je pravočasen prihod čet Varšavskega sporazuma avgusta 1968 preprečil državljansko vojno na Češkoslovaškem, prelivanje krvi, velike žrtve in tragedijo. PARIZ - Francoski finančni minister napoveduje, da utegne novi monetarni sistem, drugačen kot sedanji, v katerem ima galvno vlogo dolar, veljati že od leta 1976. Kot pogoj je minister naštel dogovor o dolarskem ravnovesju v svetu, kar bi bilo treba doseči najkasneje do konca leta 1974 ter nadaljnje zboljšale ameriške plačilne bilance. LONDON - Angleška banka je zahtevala takojšnjo intervencijo vlade, da bi zajezila poplavo denarja v obtoku. V obdobju od aprila do julija se je obtok povečal za 30 odstotkov, oziroma za milijardo 650 milijonov funtov nad planirano količino. obrzdati samo z administrativnimi posegi. Dejstvo je, da je inflacija postala v svetovnem -gospodarstvu že zakonitost. In ne samo inflacija, ampak tudi njen vedno večji pospešek. Pri nas je stopnja inflacije precej višja kot v razvitih tržnih gospodarstvih. Da bi jo zmanjšali, pa so potrebne globlje spremembe, ne samo zamrznitev in drugi administrativni prijemi. Predvsem temeljite spremembe v gospodarski strukturi, delovnih navadah in poslovnem obnašanju. Tema zahteva posebno, temeljito obdelavo, zato se vrnimo k cenam. Predvsem je značilno, da predstavniki zvezne administracije sami poudaijajo, da lahko četrtino letošnjega zvišanja cen pripišemo neupravičenim podražitvam, doseženim s kršitvijo predpisov. Radi ali neradi moramo zdaj priznati, da je bil neuspeh zamrznitvi usojen že na samem začetku, ker nimamo zadosti močnih, povsem neodvisnih sposobnih in učinkovitih inšpekcij ter drugih kontrolnih organov. Resnici na jjubo - do zdaj smo jih marsikdaj zapostavljali kot nekake nesa-moupravne institucije. Dejstvo je, da so za razvoj samoupravnega gospodarstva potrebne. Ne take kot sedaj, ampak veliko boljše. Če mora en sam tržni inšpektor nadzorovati kar po 40 in več prodajaln, potem njegovo delo ne more roditi pričakovanih sadov! Nadalje moramo povedati, da so nekatere sproščene cene povsem podivjale, ker je to omogočala trenutna konjunktura. Tako so bili na primer gostinci v avgustu skoraj za tretjino dražji kot v povprečju lansko leto. To seveda velja za izven-penzionske storitve, saj so druge , vezane na pogodbe s potovalnimi agencijami Kot zanimivost naj omenimo, da so hkrati, ko peki zahtevajo vsaj delno zvišanje cen kruha, gostinci brez vzroka podražili kruh skoraj za petino. Morda zato, ker jim prinaša dober zaslužek, če gostje ob skromnih porcijah pojedo več p kruha. Ob vsem tem naj omenimo še en novejši primer, ki pove, da Zvezni zavod za cene kljub vsemu samoupravnemu dogovarjanju celo leto in več drži v svojih predalih predlogf za podražitve nekaterih izdelkov, k niso pomembni za življenjsko raven. V mislih imamo primer Tomosovih Prizor po napadu izraelskih phantomov in mirageov na naselja, v katerih v južnem Libanon« ^ živijo palestinski begunci. Menijo, da je izgubilo življenje okoli 200 ljudi, precejšnja pa je tu ^ rialna škoda. Na področju, ki so ga preletela in napadla izraelska letala, živi po grobih ocen ^ 50.000 palestinskih beguncev — mnogi izmed njih v zelo slabih življenjskih pogojih. (Telefoto. motorjev za čolne in mopede. Prav zaradi tega je ta solidna delovna organizacija letos poslovala z nekaj izgube. Se bi lahko naštevali zadeve, ki samo dopolnjujejo podobo popolne zmede pri oblikovanju cen. Danes ne velja glede tega ne zamrznitev, ne samoupravno sporazumevanje ne vpliv tržišča. Ker z administrativnimi posegi nismo dosegli pričakovanih rezultatov, bi morah prav tržišču in dogovarjanju proizvajalcev prepustiti vidnejšo vlogo; seveda ob dokaj sproščenem vplivu svetovnega tržišča. Da so kljub vsem naštetim zapletom gospodarski rezultati letos na splošno dokaj ugodni, pa gre zasluga predvsem vztrajnosti, prizadevnosti in 'okretnosti večjega dela našeea gospodarstva. In še nekaj: napačno bi bilo za take razmere obdolžiti samo zvezno administracijo. Ta lahko na primer vpliva le na 40 % cen, ki zadevajo življenjske stroške, ostale pa so v rokah republik in občin ter deloma živilskega trga. V sedanjih razmerah so naloge, ki si jih je glede cen zastavila v svojem jesenskem delovnem programu zvezna vlada, v ospredju. Vendar ne obvezujejo samo nje, ampak tudi republike, občine in delovne organizacije. Karkoli bomo jeseni ukrepali, vselej moramo upoštevati življenjsko preizkušen nauk — da se nam od leta 1965, torej od začetka gospodarske reforme naprej, diskvalifikacija tržnih zakonitosti ni še nikoli obnesla. TONE KRAŠOVEC tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled V dneh minulega tedna je večkrat in na več krajih ob raznih priložnostih spet javno spregovoril predsednik Tito. Med srečanjem z delavci reške ladjedelnice (prejšnji ponedeljek) pa v pogovoru s političnim aktivom Zagreba (dan pozneje) in po slavnostnem odkritju spomenika junaške partizanske epopeje na Kozari (v Prijedoru minulo nedeljo) je Tito odločno opredelil naš sedanji BOJ PROTI NACIONALIZMU kot globok RAZREDNI BOJ, torej kot boj proti razrednemu sovražniku naše socialistične družbe. Ob tem je podrobneje spregovoril tudi o nekaterih najbolj žgočih družbenih vprašanjih naše sedanjosti, denimo o BOGATENJU posameznikov, o odgovornosti KOMUNISTOV za njihovo početje (ki dostikrat ni v skladu s pripadnostjo organizaciji, katere člani so), pa o tem, da bomo morali v naši socialistični družbi — čeprav smo uveljavili načelo nagrajevanja po delu — vendarle z DRUŽBENO SOLIDARNOSTJO poskrbeti tudi za tiste, ki nimajo enakih možnosti, ki nimajo ustreznega dohodka za primerno življenje. Tudi znanim terorističnim dogodkom na OLIMPIJSKIH IGRAH je predsednik Tito posvetil ustrezno pozornost — izrazil oceno teh dogodkov ter obsodbo vsakršnega nasilja, ki bi ga slednjič že morali začeti urejati (in ga preprečevati) prek mednarodne organizacije Združenih narodov. Skrb za POPLAVLJENA OBMOČJA je bila na dnevnem redu dveh izvršilnih organov prejšnji teden: republiškega in zveznega izvršnega sveta. Republiški IS je na svoji tokratni seji (prejšnji torek) poslušal celovito oceno škode, ki so jo povzročile poplave v severovzhodni Sloveniji — kjer so vode poplavile območje desetih občin in zalile kakšnih 60 tisoč hektarov zemljišč, se pravi več kot polovico tamkajšnje obdelane zemlje. SKUPNO ŠKODO cenijo na skoraj 330 milijonov dinarjev — od tega samo v kmetijstvu na blizu 179 milijonov. Glede neposredne pomoči so že podvzeti mnogi ukrepi — od pobude sindikatov o 2 % prispevku enomesečnega dohodka vseh zaposlenih pri nas do raznih bančnih posojil ter drugih oblik pomoči. Za poplavljena območja so dodelili 12.300 ton KORUZE za krmo, naj večje pa so sedaj potrebe po raznih semenih. Odobrena je bila tudi določena količina cementa za obnovo stavb — vendar žal premajhna. Izvršni svet naše republike je sprejel tudi določene predpise, ki pomenijo za poplavljena območja denarne olajšave — predvsem kar zavo - s puuražitvijo življenjskih stroškov, s cenami aasploh in z razmerami na trgu. Do konca letošnjega avgusta so bili ŽIVLJENJSKI STROŠKI pri nas kar za 16,2 % višji od lanskoletnih - pri čemer so najbolj v ospredju občutne podražitve v GOSTINSTVU, saj so se tu cene nasploh povečale kar za 30,6% v primeijavi z lanskoletnim povprečjem. Direktor zveznega zavoda za cene Vjekoslav Lackovič je ob tem izjavil, da je zveza tako rekoč že izčrpala vse svoje „normalne" možnosti za posredovanje na trgu, za umiritev cen (češ da je v njeni pristojnosti nadzorstvo samo nad 40% vseh cen, drugo je stvar republik in občin), pa naj bi potemtakem poslej morale republike in občine posredovati, da bi se stanje na trgu ustrezno umirilo. Kakorkoli že (navzlic upravičenosti trditve, češ da imajo republike in občine spričo obilnih proračunskih presežkov v rokah dejanske možnosti za intervencijo), naše tržne probleme — in s tem probleme celotnega gospodarstva — bomo morali v bližnjem jesenskem obdobju reševati zelo pospešeno, sicer nam grozi, da nas bo nezadržni vrtinec cen potegnil v nove globine inflacijskih težav. Kot je znano, so minuli teden - na zvezni ravni, ki je za to tudi pristojna - spet uvedli določene podražitve prometnega davka: za nekatere GRADBENIŠKE MATERIALE v prodaji na drobno, kadar to blago kupujejo občani (stopnja prometnega davka se je za določene artikle zvišala od 12,5 % na 18,5 %), in pa za PIVO. Proizvajalci so spričo tega že protestirali — saj so pričakovali, naj bi jim odobrili višje proizvodne cene (te zahteve so resda pri nekaterih proizvajalcih celo upravičene), ne pa da bo dobila podražitev izključno fiskalni pomen. In še za zaključek: v javni razpravi je predlog za izdajo novega republiškega zakona - o OSEBNEM DELU občanov, ki z lastnimi sredstvi opravljajo obrtno, gostinsko, prevozniško, trgovinsko in pro- {'ektantsko dejavnost. Od tega zakona lahko pričakujemo, da bo uredil najpomembnejša vprašanja naše zasebne obrti - sedaj so ta vprašanja še zelo številna - pa sc razpravi lahko pridružujemo z mnenjem, da nam je takšen (celovit) zakon za nadaljnji gospodarski razvoj zares potreben. Kdo bo ukrotil cene? zadeva posojila, prispevke in davke prizadetih. TucU ZIS je — kot rečeno — na svoji seji (prejšnjo sredo) sprejel določene ukrepe za omilitev škode na poplavljenih območjih v državi; razen v Sloveniji so bile namreč hude poplave tudi na Hrvatskem in v BiH. Predvsem povejmo, da je ZIS odobril določene olajšave za NAJEMANJE KREDITOV (te olajšave veljajo za kmetijske delovne organizacije, pospešene pa naj bi bile tudi možnosti za potrošniške kredite posameznih prizadetih), pa za plačevanje CARINE pri uvozu nove opreme itd. Kot nenehno ista pesem se nam še vedno ponavija tako pereče vprašanje našega gospodarstva — vprašanje CEN. Prejšnji teden (v sredo) so iz zveznega zavoda za statistiko določno povedali, kako in kaj je sedaj pri nas — seveda preračunano v povprečja za vso dr- tedenski zunan jepolitični prejM, Tisto, kar smo zaradi časovne stiske uspeli zabeležiti v zadnji številki zgolj kot foto novico, se je spremenilo v dogodek brez primere, nekaj, kar bo zanesljivo našlo svoj prostor v vseh kronikah tega leta. Teroristični napad palestinske organizacije „Cmi september44 na člane izraelskega olimpijskega moštva v Muenchnu ni povzročil samo šok svetovne javnosti, marveč tudi vrsto dogodkov, ki utegnejo kot posledica tega dejanja še nekaj časa pretresati svet. Potem ko zahodnonem-škim varnostnim organom ni uspelo osvoboditi iz rok teroristov ujete izraelske športnike (ki naj bi jih po želji Palestincev zamenjali za 200 njihovih, v Izraelu zaprtih kolegov), so se stvari v trenutku zelo zapletle. Najprej je sledila ogorčena reakcija Izraela in malone skoraj celotne svetovne javnosti na ugrabitev samo, nato pa še razprave o tem, če je policija ravnala prav in naposled izraelski povračilni ukrepi. O tem, koliko so imeli tisti, ki so načrtovali in uresničevali neuspelo osvoboditev izraelskih športnikov na letališču blizu Muendi na srečno roko ali ne, je sevedi nekaj, na kar lahko odgovor samo skrbno pripravljena in ne pristransko izpeljana preiskava To preiskavo je zahodnonemšk kancler Willy Brandt tudi ž< zahteval. Po tistem, kar smo imeli priložnost slišati in videti, obstojajo utemeljene domneve, da je bila zaseda, ki so jo zahod-nonemški varnostni organi .z ostrostrelci pripravili teroristom na letališču, skorajda delo ama-teijev in ne profesionalnih varuhov reda, čeprav je seveda prav tako globoko res, da je po končani bitki vsak general pameten ... Toda naj bo tako ali tako: igre v Muenchnu so se nadaljevale in končale — čeprav ne v povsem takem ozračju kot so se začele, medtem pa se je na Bližnjem vzhodu začela nova runda napetih dogodkov. Izraelci so namreč kot odgovor na teroristično dejanje v Muenchnu uprizorili enega najhujših napadov na baze komandosov in naselja palestinskih beguncev po koncu junijske vojne leta 1967. Nekaj deset izraelskih le-1 tal je po nepopolnih podatkih povzročilo hudo razdejanje in smrt okoli 200 ljudi. To je bil odgovor na teror v Muenchnu, toda vprašanje, ki se zastavlja, se glasi: kaj je prinesel? Komu je koristil? Ves svet je skoraj enotno (namreč z izjemo nekaterih arabskih dežel, ki so sku-' šale to tako ali drugače opravi-i čiti ali pojasniti) obsodil teroristični napad v Muenchnu in obsodbi sta se kajpak pridružili tako jugoslovanska javnost kot njena vlada. Ta obsodba temelji na prepričanju, da teror v svoji najbolj brutalni obliki ni in ne ! more biti sredstvo za obračunavanje med nasprotujočimi si stranmi in da ničesar ne dopri-naša k reševanju družbenih in političnih problemov sodobne- ga sveta. Tako tudi v j nem primeru -stinskih teroristov ^ \ športnike v Muenchnu more in ne bo ničesar p ^ k rešitvi sicer zelo ( vprašanja palestinskih.m ( in bližnjevzhodne K j sploh. Kot je doživel sodbo napad v Muencn®^ nekaj dni kasneje tudi ^ povračilna akcija _v J y, \i Libanonu in Siriji- TU Nasilje proti nasilja čel*'1 primeru veljajo ista n*J silje ne rodi ničesar■ dro ^ nasilje in proti nasilju’ f logiki, ni mogoče borf ljem. Izraelci si ne n* ^ tati, da bodo z napad v rišča palestinskih .J kakorkoli vplivali na U ne akcije, še manj nokoli rešitev bližnj ^ krize. To je, če mejo, gotovo ve^a^j|c/ Aviva. Eden izmed gedije v Muenchnu krvi v Libanonu ter ^ ^ gotovo tudi de-istV?irjj 5I obeh primerih davek nepremišljen* j,# in akcijam P°vfmkotje V neprizadeti! Tak0. olimpijski vasi in K tališču v Zvezni ieP čiji krii nedo niso tudi izraelska svojih bomb na P napada v Muench^^cji pobijala P0Vsemmfl še več, večino«** jT otroke. Poten opraviti z dvoj11.^ $Py p obračunavanjem koma, ki s , reta doseči in jjftso ** d nja nedolžnih, k jte& kakršno pač fc Napadi izraelskih y svoj odmev tud !■/ svetu Združenih ^ pa zaradi naspi"0 . b^0 :;*! resov velikih si 'J sprejeti noben tri predložena bovala namreč P” v£' 'se je začela daljevala TELEC^1 WASH1NGT(^1 Pjfpffi6'6 SSZgi. NEW YOR^ 0bye5‘V J-država Gabon J sy0jib ^ razširila rocJ1-... vodanalOOnuU; KAMPALA u^Ji„ . s« sodnik Annii J z»fh voj^e0 jj- petka °P?ol,Jri(an^! u^V” skupina 12 J’ uri*i feJ« kovnjakov.k * ^ rožencsiJeU« A nostmhraZ* * '>X 1 llltlll n°^EH^n'*C0v Kuepersbusch bodo sestavili do na UgaH, v. "0vem »bratu SITOPLET-BITERM 1* sernemK*11, Kjer so začeli proizvodnjo Učenih * 0s' Ža prihodnje leto imajo napeči. (pote .Tj štedilnikov, delali pa bodo še Spodbuda, kje si? bife Lt^ič' direktor repu-odgovorih t2-,šolstvo. je v dejal, da ,,**me*kemu glasu“ da ne bi mlSi^n'*’ omejitev, °*cvirunreHm * na Podeželju v Uvesti tellniČne vzgoje teren\ je bili ga P°uka, o ka-«*11 d iein»SV0J čas tQliko be- PQuk Pristovo5 Za t0’ naj tak Pn občin Ji k fSani za šolstvo UVedejo^eDlrŽUpščin:h tudi •asis^i.‘6ffdp“teea k!2 na Pode?pii°’ Živi- dežeVia Je njeneen^ot sicer, ™noS° manJ 509 « ^et]e so p.a nespreme- treh ^ev, 0h P nudili v prodajo • 243 rmese<*v,^ starih do za Duktne »o bfle nn ?inpa ^“P00 P*4e *> 240 To }n£ f 230 din ’ stare od ti-- j 0 dmarjev za 1 do Šest mesecev. •Sf$}5ež. Rejci tU je kuPčiJi staxih JA Prašičev S0 pnPe,jali na Sncffi ^ m2i,od tega le 15 0 13 i ^J^isk^ i_prodali pa . ^ejšj^evfe80 blli od 12,5 - kWrLPraJič> ca n ^ žive teže> 'TO«n,. Pa po 10 dinarjev V spremstvu Mare Osolnikove je prejšnji teden obijala Trebnje in Novo mesto Eva Feher (desno), predsednica madžarskih zadružnic in soproga podpredsednika madžarske vlade. Fotografija je iz obrata Kolinske, kjer so prav takrat pripravljali pošiljko kosmičev za Madžarsko. (Foto: M. Legan) Za rane, za razkužitev grla, za razne bolezni, pa tudi kar tako je slivovka pri vsaki domačiji nepogrešljiva. Pri Barberičevih na Loški cesti v Črnomlju je ondan na daleč dišalo, da kuhajo „šnops“. Letos bo iz tropin, ker slive niso obrodile. (Foto: R. Bačer) Kolesarska dirka ,JPO BELI KRAJINI“ je v nedeljo tekla po Beli krajini in Dolenjski; za lepe nagrade se je potegovalo 90 kolesaijev. Najtežje je bilo za kolesarje v Gorjancih (na sliki), kjer so morali gristi kolena, prelili pa so tudi litre znoja. Več o dirki na športni strani. (Foto: S. D.) Kakšne so posledice nekega nesmisla Vino — kmetijski pridelek ali industrijski izdelek? Naj je videti še tako navzkriž z zdravo pametjo, toda tako je: če prideluje grozdje in iz njega vino zasebni kmetje to kmetijski pridelek, če isto dela družbeni obrat, pa je to industrijski proizvod. Tako delitev je uzakonila lanskega novembra sprejeta odločitev zveznega izvršnega sveta o zamrznitvi cen. Na nedavnem posvetu v Ptuju z naslovom ,JPomen vina v nacionalnem gospodarstvu s posebnim ozirom na turistično ponudbo,“ ki sta ga sklicali sek-' ciji kmetijskih in turističnih novinarjev Slovenije, ni znal nihče utemeljiti te delitve, pa čeprav so bili prisotni predstav- niki republiškega izvršnega sveta, gospodarske zbornice in zadružne zveze. Ne gra za besedni izraz, ta bi bil lahko tak ali drugačen, gre za posledice. Vino iz družbenih obratov je namreč kot industrijski proizvod podvrženo zamrznitvi cen, vino zasebnih kmetov pa ne. Kolikšne nevšečnosti to prinaša, lahko ugotovimo iz razgovora z inž. Darkom Maijeti-čem, vodjem vinske kleti v Kostanjevici. Takole pravi: „Naša klet sme prodajati ustekleničen cviček po 8,5 din liter, cviček iz sodov pa po 6 dinarjev. Ko smo lani odkupovali pridelek od kmetov, smo zanj plačevali po 5,5 do 6 dinarjev, torej ne dosegamo nobene razlike v ceni in je izguba nujna. Sami ne vemo, kako bo vnaprej. Pri kmetih bo letošnji pridelek po 8 ali še več dinarjev in smo v dvomih, kaj narediti. Izhod je samo v sprostitvi cen, saj je nelogično,' da imata kmet in gostilničar (v gostilnah stane cviček nad 14 dinarjev) prosto ceno, družbeni pridelovalec pa ne. To je — v socialističnem gospodarstvu — poteza proti družbenemu sek-toiju.“ m. L. kompresor kupiti posebej. Enako močan črnomljski traktor s pogonom na vsa štiri kolesa, kar bi bilo za naše hribovite predele še kako dobrodošlo, pa stane čez 70.000 dinarjev! K tako visoki ceni pripomorejo gotovo tudi sorazmerno majhne serije izdelkov. Beograjski zgled kaže, kako je mogoče zbrati denar za povečanje proizvodnje. Jugoslovanski traktorski trg bo tako in tako še precej časa nenasiten. M. L. Ostreje proti medsebojnim zadolžitvam Krškem so 8. septembra predlagali ostrejše ukrepe, take da se jim bodo uklonili tudi tisti, ki se sedaj ne zmenijo za mile sankcije. Potem ne bo več prizadet samo tisti, kdor je pošten. „Kar velja za enega, naj velja za vse,“ so poudarili v Krškem z željo, da bi te stvari resneje reševali. J.T. Kmetijski nasveti Slb0lezenske kali SaW>n fe^° kratkem času postavijo na kocko rejo ^jof ^ge nale r ’ tuberkuloza, Marekova bolezen, bron-r^^žnost h. Ve bolezni in paraziti nenehno prežijo in treba • 80 ^0<^° l°tile živali. Ni dovolj piščance ^SihV0 Mezen P°skrbeti tudi za druge okolnosti, ki preit et^ora^u^evanje Zmanj§ujej° njeno nevarnost. Ena najvaž- zrak. in vročina dobra naravna razijo ** Naravni * živali'morajo biti zato grajeni tako, A-ta^Ča in fazkVževalci kar najlažji vstop, drugače po-♦ ^ara, te, redn, Urn'ce morajo biti svetle in zračne, kolikor S b2f. raz&m Vestn0 ^rževane. L-Cati tudii,Pa običajno ne zadoščajo. Na pomoč je h i 8a nrinr, eiJl^ne razkuževalce. Že redno čiščenje in Nlitva *u*nih ki?r°D^° °Praviti vsaJ enkrat na leto, pobije S. ^a perutnin P°ročljiv je tudi premor med dvema ^ k 6> tr^a VSa^ ^Va tet*na’ Pa Je’ > ah^^vania1^3**^6 P^no, se lotimo temeljitega ‘čišče-tS°tuiK form’ais118?? P°cen> razkužilo je dvoodstotno klo-S^vSl^tradif’w'j8? uP°rabljamo v dveodstotni in tri-lku%i l ^inek klorovimi spojinami, ki imajo dober ShN in j uničnLP?Zinamo ^ kaporit in halamid. Slednji je v^Q?0^°train(v !eriie, glivice in viruse hkrati, deluje V6r Da ^ko: dau*28 Z*Va^' Pa ni škodljiv. Toda halamid ima t)v ^ste un?ben0 ra7i, naJdražji je med vsemi razkužili. Zeriskih ifUi- ? ni .talco vsestransko, da bi uničilo fo>o treba ie priporočljivo, da razkužila menja* ■ I fomiau!1*]* nekatera druga. Tako je znano tonila ^)> s kat erC ^že °menjeni formalin je raztopina e Cetavl0n ^ Prostore zadimimo, nadalje so znana poitujmo jihfan’ 0mn‘san i11 Se nekatera. Navodila so Inž. M. L. Beltov „delfino“: ustrezen, toda drag. Kažipot Uspeh, ki ga je dosegla Industrija motorjev in traktorjev iz Beograda pri vpisu obveznic za traktorje, je lahko vodilo vsem tistim, ki jim primanjkuje denaija za povečanje proizvodnih zmogljivosti in ki so vajeni trkati le na vrata bank. Pri nas je velik del denarja v zasebnih rokah. Vpisovanje obveznic je to samo še potrdilo. Beograjska tovarna je namesto v predvidenem poldrugem letu zbrala od kmetov potrebne milijone mark v rekordno Kratkem času - vsega 45 dneh! Ponudila je tudi primerne pogoje, 10-odstotne obresti in možnost za posojilo. Svojo zmogljivost bo podvojila in izdelovala približno 35.000 traktojjev na leto. Vpis obveznic dokazuje tudi, da na jugoslovanskem trgu ta čas še močno primanjkuje traktonev. Trenutno je mogoče za dinarje kupiti in takoj prejeti le traktorje znamke SAME, ki jih v sodelovanju z italijansko tvrdko izdelujejo v Cmomjju. Vendar so ti traktorji dragi, saj velja stroj s 35 konjskimi močmi in pogonom na dvoje koles 58.960 dinarjev, kar je precej več kot enako močan češki Zetor, posebno še če računamo, da je treba Jože Strmec Še jeza Že dve leti'imajo v Črnomlju ob začetku šolskega leta hude težave s starši, ker hočejo vsi otroke zriniti k dopoldanskemu pouku. Na podeželju imajo drug problem: lov na učitelje, ker med počitnicami marsikateri prosvetni delavec odpove in najde službo v Ljubljani ali na Gorenjskem. Novo šolsko leto smo začeli, kako in s kakšnimi preglavicami, pa je povedal Jože Strmec, tajnik temeljne izobraževalne skupnosti: „V šolah manjka prostora, posebno v Črnomlju. Spet bo pri starših nejevolja, še hujša kot prej, ker bo letos na črnomaljski osnovni šoli kar 12 popoldanskih oddelkov. V Dra-gatušu manjka učiteljev, pa tudi drugje še nimajo vseh potrebnih učnih moči, toda imajo vsaj obljube. Šolsko leto pa začenjamo tudi z razveseljivimi novicami: letos bo na šolah že 9 oddelkov celodnevnega varstva, razen tega bodo šolske malice uvedene tudi na podružničnih šolah. Do zdaj je bilo deležnih malice samo 69 odst. šoloobveznih otrok, po novem bodo vsi dobivali hrano. Tudi kvaliteta šolske prehrane bo občutno boljša, predvsem pa pestrejša, ker so bile kuharice na enotedenskem seminarju/ Vse podružnične šole so med počitnicami dobile tudi hladilnike. Kosil zaenkrat ne kuhajo nikjer, nujno pa bo poiskati možnosti za kuho vsaj tam, kjer imajo celodnevno bivanje. Prevoz šolarjev bo potekal po že ustajjenem redu, na novo pa bo vpeljana še proga do Bojane, če bo popravljena cesta.44 r. g. Poravnave Konec prvega polletja so imeli v krški občini za 163,6 milijona din dolžnikov, medtem ko so podjetja dolgovala drugim le 55 milijonov. Razlika torej presega vsoto za 108 milijonov. Znesek je ogromen, če ob tem pomislimo, kako koristno bi ta denar lahko obrnili. Podjetja si pomagajo z medsebojnim poravnavanjem, toda še vedno je veliko takih, ki izigravajo svoje partneije. Posledice nediscipline so pretežno moralnega značaja, za to pa v poslovnem svetu niso občut^ivi. Na seji občinske skupščine v Izdelek je narejen, toda kdaj bo plačan!? Preobrat Dosedanje kompenzacije niso rodile zaželenega uspeha, zato je bilo mnogo dvomov o prvi obvezni multilateralni kompenzaciji (poravnavi dolgov), ki jo je izvedla SDK v letošnjem polletju. Zbirnik iz polletnih poslovnih poročil gospodarstva pa prvič po daljšem razdobju kaže, da se odnos med kupci in dobavitelji le izboljšuje. Gospodarstvo občin Črnomelj, Metlika, Trebnje in Novo mesto je sredi lanskega leta imelo za 426 milijonov din več dolžnikov kot upnikov, letos pa je ta presežek zna-šd le še 402 milijona din. Zmanjšanje sicer resda ni veliko, pravo vrednost pa dobi šele takrat, ko upoštevamo, da se je celotni dohodek, ki ga je letos ustvarilo gospodarstvo, hkrati povečal v posameznih od na--štetih občin za 20 do 40 odst.! To pomeni, da smo letos kupcem kreditirali ob znatno povečani proizvodnji precej manj kot lani. V novomeški občini npr. so se terjatve do kupcev povečale le za 3 odst., saldo med kupci in dobavitelji pa se je letos zmanjšal za 45 milijonov din. Narobe bi bilo, ko bi vse zasluge za ta koristen preobrat v gospodarstvu pripisovali samo multilateralni kompenzaciji, čeprav je tudi ta brez dvoma odigrala veliko vlogo. Ob zmanjšanju teijatev do kupcev lahko ugotovimo, da si delovne organizacije same zelo prizadevajo za kar najhitrejše plačilo prodanih izdelkov in da so postale precej bolj previdne pri izbiri kupcev ter da še pred prodajo preveijajo plačilno sposobnost kupcev. Takšno obnašanje je pravilno in le tako bomo končno kos nelikvidnosti, ki že dalj časa ogroža gospodarstvo. m. J. redno ••• Ponavadi dobro obveščena beograjska „Ekonomska politika“ je te dni prinesla novico, da pripravlja Jugoslovanska kmetijska banka posebno študijo o tem, kako bi bilo mogoče pridelati v naši državi dovolj živeža za vse prebivalstvo in za izvoz. V poplavi načrtov, analiz in študij to pravzaprav ne bi bilo kaj posebnega, če ne bi izhajala iz dvomljivih izhodišč. Čudna namera Študija je osnovana na ugotovitvi, da v Jugoslaviji vsega 14,6 odstotkov družbenih zemljiš daje nič manj kot 47 odst. kmetijskih tržnih presežkov. Sledi: povečajmo delež družbenega kmetijstva, ki dosega mnogo večje pridelke in tržne presežke, blaginja pa bo prišla sama po sebi. Če bi družbena zemljišča povečali za 950.000 ha (skupno imamo 10 milijonov ha obdelovalnih zemljišč), ne bi bilo treba uvažati ne pšenice, ne olja, ne ječmena, ne masla in še več drugih kmetijskih pridelkov ne, ki so zdaj na uvoznem spisku. Če bi šlo pretežno za pridobivanje novih plodnih površin z melioracijami, z izsuševanjem močvirij in kultiviranjem neplodne zemlje, bi pritegnili brez pomisleka, toda ker študija navaja, da bi kar pol milijona hektarjev zemlje, ki naj bi jo dobila družbena posestva, kupili od zasebnih kmetov, je ta namera vredna premisleka. Sprememba lastništva zemlje bi terjala mnogo denarja (povečanje družbenih površin bi stalo približno 10 milijard novih dinarjev), sama kupnina pa ne bi še prav nič pomagala k večji proizvodnji Vsaj za nas v Sloveniji lahko trdimo, da imamo z nakupovanjem zemlje že dovolj izkušenj iz preteklosti in da napak ne kaže ponavljati. Imamo tudi dobro zastavljeno kmetijsko politiko, ki upošteva razvoj zasebnega kmetijstva in gradi na politično sprejetem načelu (ustavna dopolnila) o zasebnem delu. Gotovo bi bilo koristneje milijarde, namenjene odkupu zemlje, nameniti pospeševanju proizvodnje, saj denarja v ta namen tako manjka. M.. LEGAN, 19. bis 27. August :ernationale Člani jugoslovanske sekcije kmetijskih novinaijev so skupaj z vinogradniški strokovnjaki obiskali mednarodno vinogradniško razstavo Intervitis v Stuttgartu, eno največjih tovrstnih prireditev na svetu. Z njimi je bil tudi naš sodelavec, ki je pripravil ta zapis o vtisih in o nekaterih novostih. Ta pošast, razstavljena v Stuttgartskem Intervitisu 72, je stroj za obiranje grozdja. V prihodnosti nas bodo, vse kaže, prikrajšali za čare trgatve. Zahvala gre tehniki, ali še bolje: pomanjkanju delavcev. V Kaliforniji potrgajo s temi stroji, ki zajezdijo in osmukajo ob enem obhodu eno vrsto trsov, že veliko vinogradov. Ob pomanjkanju cementa in ceni železa je pri nas težko priporočati napravo trsne opore iz betonskih stebrov. Za naše vinograde bo še lep čas najbolj primeren kostanjev les, pa četudi so železo-betonski stebri (šest krat šest centimetrov debeli, težki le po 16 kilogramov), zelo primerni in trajnejši od - trte. Ne, to niso daljnogledi niti ruske katju^> Pj^ samodejni topiči za plašenje ptičev, ki P . grozdju, ko dozoreva. Njihovega pokanja _ šteno ustrašite, ptiči pa se ga sčasoma Bolj varno je zavarovanje s tankimi Jj®1* ^ umetnih vlaken, ki jih razprostrejo nad na Vse velja poskusiti. NEKAJ VTISOV Z VINOGRADNIŠKE PRIREDITVE V STUTTGARTU VZGOJITI PIVCE, DA NE BO PIJANCEV! Kaj pomeni žlahtna kapljica in kje se začne vinogradništvo in vinarstvo „Več vedeti o vinu pomeni imeti več veselja z njim. Pri pitju je treba vino gledati z očmi, vohati z nosom, srebati z jezikom, okušati z nebom, potem pa z vsem bitjem sprejeti vase.“ Tako piše na prospektu velike kleti iz okolice Stuttgarta. Učiti piti Dolenjca je enako, kot bi ribo učil plavanja, bo kdo menil, pa ni tako. Nedavni 48. nemški kongres in .mednarodna vinogradniška razstava na Killesbergu v Stuttgartu sta bila s svojim poudarjanjem kulturnega in pravilnega uživanja vina, lahko bi rekli, potrošniško usmerjena. Pokazala sta, kje se začne sodobno vino- gradništvo in — morda se bo to komu čudno zdelo — kje se začne boj proti alkoholizmu. Pivca je treba vzgojiti, da bo znal uživati yino, da se ne bo opijal, marveč da bo videl v vinu hranilo, dopolnilo v pravilni prehrani, zdravo naravno pi- KAKO KAŽE NAM Pred leti so pisali, da v Evropski gospodarski skupnosti primankuje vina in da je treba precejšnje količine uvažati iz drugih držav. Zadnja poročila pravijo drugače: na trgu so se pojavili presežki. Ne gre pozabiti, da sta v skupnem trgu dve vinogradniški velesili, Francija in Italija, ki pridelata v poprečni letini čez sto milijonov hektolitrov vina. Tehnični direktor 4.000-vagonske vinske kleti A. Hofmann, ki ima glavno besedo pri predelavi pridelka 16.000 vinogradnikov iz okolice Stuttgarta, združenih v sto vinogradniških zadrugah, nam je brez ovinkov dejal: „Vaše možnosti za prodajo vina v deželah Evropske gospodarske skupnosti so majhne.'4 Dr. Wefner Becher, generalni sekretar nemške vinogradniške zveze, se je na kongresu pohvalil: „Naš vinski trg je urejen.“ Slabi obeti za naša vina. jačo, za katero veljajo tri stroge zapovedi: pij zmerno, pij naravno vino in ne pij na prazen želodec I CELA ZNANOST 0 VINU V Zahodni Nemčiji natisnejo na sto tisoče priročnikov, ki učijo, da mora biti vino pred uživanjem vsaj mesec dni v kleti, da mora imeti mlado rdeče vino, ko pride na mizo, 16 do 18 stopinj, zrelo rdeče vino 18 do 20, belo mlado vino 10 do 12, zrelo in visoko kvalitetno belo vino pa 12 do 14 stopinj Celzija. Kupce učijo, da mora biti miza pogrnjena belo, modro ali modro zeleno, ker potem vinska barva učinkuje mnogo lepše. Priročniki svetujejo, kakšni jedi se prilegajo posamezna vina, v kakšne kozarce jih je treba točiti in seveda kakšne vrste vin sploh obstajajo in kaj so njihove odlike. V gostišču ne doživiš, da ne bi vedeli za imena in porekla vin, da ne bi ponudili vinske karte. (Pri nas ponudijo dve, tri vrste vina, zato pa na desetine vrst žganih pijač). Vse to delajo z namenom, da bi dežela piva postala vsaj v svojem vinogradniškem delu dežela vina. Niso ostali brez uspeha. Zvezna republika Nemčija je v letih 1964 do 1971 povečala porabo vina nič manj kot za 64 odstotkov. Poprečno je Nemec lani spil 18,7 litra vina, kar je nekaj manj kot pri nas, kjer je alkoholizem neprimerno večje zlo, pa ne zaradi vina, temveč zaradi velike porabe žganih pijač, v katerih smo že dalj časa, če povemo športno, prvaki sveta. RAZLIKE BODEJO Taka vzgoja pivcev je prinesla v Zahodni Nemčiji izreden napredek vinogradništva, pa četudi so naravne razmere tej kmetijski panogi manj naklonjene kot pri nas. Seveda ne le vzgoja, ampak splošna naklonjenost vinogradništvu. Primerjava z našo deželo: Zahodna Nemčija ima po zadnjih podatkih mednarodnega urada za vino 88.600 ha vinogradov, Jugoslavija pa 269.750 ha. Njihov pridelek znaša dobrih 98.000 vagonov vina (leta 1970), v istem letu pa je Jugoslavija pridelala na mnogo večji površini le 54.000 vagonov. Če preračunamo, dobimo izredno veliko - kar šestkratno razliko v donosu na hektar. Ta razlika se resda delno zmanjša, čfe upoštevamo še namizno grozdje in rozine, ki jih Zahodna Nemčija prideluje le v manjšem obsegu. V vinogradništvu je sedma dežela v svetu, Jugoslavija pa deseta. KAKOVOST NAD VSEM Vinogradniški kongres in Intervitis, ki je ena največjih razstav v Evropi in na svetu, kjer na dobrih 42.000 kv. metrih razstavnih prostorov lahko obiskovalec vidi prav vse, od najmodernejših vinogradniških in vinarskih naprav do laboratorijev in vinogradniške filatelije, sta potrdila še en vrhovni zakon tamkajšnjega vinogradništva: uspeti je mogoče le s kvaliteto. Vse se vrti okoli kakovosti, poudarjajo njihovi vinogradniški strokovnjaki. Vinski zakon piše v drugem paragrafu kar naravnost: nemško vino (najbrž ne le nemško) je mogoče pridelati le iz trte. Pozna ostre meje med namiznim vinom, kvalitetnim vinom in vinom s pridevkom, ki označuje, da gre za posebno kakovostna vina iz pozno trganega grozdja, izbora jagod in podobno. Ko smo obiskali J Stuttgarta, kjer Pn .J wuertenberška vina: lem tri rizling, silvanec, linger, so naši spremije , dobno kot v Porenju g .j da so bili vinogradniki , reveži, nižinski kmetje P j meriavi z njimi pravi g ^ Zdaj se je obrnilo. PraVJ3 stori človeku, ko se sp naše vinogradniške kraj . ; Matija Valjavec pred v zapel: srečna dežel a J■ . rodi, trta vesela je, $ V Zahodni Nem^1j jejo, da je samo v v Z štvu mogoče doseči J dohodek, da lahko v ški delavci prejemajo j/ čilo kot industrijski o 511 mark na uro. In pn n stika pove, da je slov gradniški delavec v p P ^ # četrtino slabše pla? gih kmetijskih delav^ odst. slabše kot sloven vec nasploh. t0 K?' Tega ne pišemo> ^1 _ hoteli peti slavo tuj ^ jo poveličevati, uj#tf te ugotovitve-ob ^ maRJ^ Vitel, vrvno vlačilo, njegovi izumitelji Nemci spet močno propagirajo, pa tudi uporabljajo. Vertikalni vinogradi so še zelo v čislih, obdelujejo jih tako, da na jeklene vrvi pripenjajo obdelovalne stroje, te pa vlečejo navkreber z vitlom, ki ga navija traktor. VitU zmorejo vsako strmino, kjer bi mogla obdelovati sicer le motika. Mazanje trt z raztopino zelene galice, da bi trta kasneje odgnala, pokrivanje s slamo, umetno meglo, umeten dež, vse to uporabljajo vinogradniki, da bi obvarovali nežne poganjke pred pozno pomladansko slano. V Stuttgartu so razstavili izpopolnjeno novost, peči na plin, ki jih ob nevarnosti potaknejo med vrstami in kurijo. Za obnovo vinogradov na ravninskem svetu prispeva vlada 30 odstotkov potrebn^oV< ^ novo na hribovitem, za druge kmetijske kulture neprimernem zemljišču pa 80 oos #° Ijenimi vinogradi nikjer ne manjka asfaltnih dovoznih cest, saj urejen prevoz v ^ bi pomeni. V našem, slovenskem srednjeročnem razvojnem načrtu je predvideno, pri$p* štirih letih obnavljali po 400 ha vinogradov na leto, za kar bi republiški skla denarja, tretjino banke, tretjino pa vinogradniki. Tolikšna površina je kaj skromi\‘• ^ 5 vojne sem polovico slovenskih vinogradov že skrčenih in daje tri četrtine vseh stan To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! Upravni odbor . „ komunalnega zavoda za socialno ZAVAROVANJE NOVO MESTO °bj a v 1 j a Prosto delovno mesto referenta za evidenco zavarovancev Pogoj: dokončana ekonomska srednja šola ali gimnazija in 2 leti prakse za prijave je 15 dni po objavi. Na Mestnih njivah sprašujejo: kdaj? Tovarna celuloze in papirja “DJURO SALAJ« - KRŠKO ° b j a v 1 j a prosto delovno mesto VODJE PREHRAMBNEGA OBRATA Pogoji; Okončana srednja strokovna šola gostinske smeri; 3 leta prakse na ustreznem vodilnem delovnem mestu. kov^.dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohod-gojev ISm®ne Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju po-sPrejema kadrovska služba 15 dni po objavi. Bilo je proti koncu zadnje zime ali menda še pred začetkom pomladanskega deževja, ko so se med zadnjimi štirimi bloki na Mestnih njivah v Novem mestu pojavili veliki stroji za cestna dela. „Uredili bodo otroški peskovnik sredi blokov in asfaltirali to, kar še manjka,“ smo ugibali stanovalci 9, 10, 11 in 1J bloka. Nekaj tednov so trajala zanimiva dela, pri katerih so odpeljali tovornjaki I precej zemlje in ilovice, pripeljali pa gramoz in z njim zasuli odprte jame. „Potem pa vse tiho je bilo . . bi lahko rekli s pesnikom. Osnove za kanalizacijo so menda speljane. Po velikih kupih težkih robnikov se že nekaj mesecev igrajo otroci, toplovodna napeljava oz. njen jašek je odprt na dveh krajih; odprtini sta le za silo prekriti z deskami,. ki jih otroci pri igrah vedno znova odkrivajo. Ob vsakem deževju ostajajo zadnje mesece med bloki velike luže, voda s hriba, kjer je tudi del novega naselja, pa veselo dere ob vsakem nalivu na neurejeni prostor. Požira jo v glavnem luknja pod stopnicami v 12. blok. Samo ugibamo lahko, ali je pod 12. blokom res večja kraška jama, saj se voda v kle- teh doslej na srečo še ni pojavila. Vprašanje pa je, če je to „sreča" tudi za stavbo, kije „požrla" zadnje mesece ob vsakem deževju ogromne količine vode. „Prišli bodo, ko se bo začelo jesensko deževje," že ugibamo zadnje tedne prebivalci Mestnih njiv. In zares smo pred uganko: vprašanje urejenega naselja, kamor sodi tudi div- janje vode ob garažah, visi v zraku že nekaj let! Ljudje kritiziramo podjetje DOMINVEST, včasih občino, včasih komunalno podjetje, pravzaprav pa bolj ugibamo, ker ne vemo, kdo je kriv, da Mestne njive glede svoje komunalne ureditve tako zaostajajo za nekaterimi drugimi stanovanjskimi soseskami v mestu. Zato prosimo podjetje DOMIN- VEST za javno pojasnilo, kdaj bo urejen trg med naštetimi štirimi bloki, kako je z morebitnim otroškim igriščem pred „starimi" bloki na Mestnih njivah in kdaj bo naselje dokončno asfaltirano ter urejena kanalizacija od garaž do glavne ceste skozi naselje. PREBIVALCI MESTNIH NJIV To ni življenjsko V vašem listu sem bral prve kritične pripombe bralcev o novih cenah za otroško varstvo v vrtcih. Članka se mi zdita upravičena, vendar se mi zdi, da premalo osvetljujeta bistvene stvari, zato bi ju rad še dopolnil. Tudi sam sem bral skromno informacijo o pogumni črnomaljski občini, ki je prva vgriznila v grenak kruh. Ne vem, če so se odborniki ob sprejemu zavedali, kako grenak lahko tak kruh šele postane. Žalostno je že dejstvo, da prva sprejema tak sporazum ena izmed najrevnejših občin Slovenije. Sprašujem se tudi, ali so v se odborniki zavedali ekonomskih, socialnih in ne nazadnje tudi političnih posledic, ki ga bo povzročil sporazum. Strinjam se s politiko odpravljanja socialnih razlik, toda ne na tak način in tudi ne s tafco neživljenjskim in nepremišljenim sprejemanjem družbenih dogovorov. Zakaj ne? Preberite in razmislite sami! NOVO MESTO TRUBARJEVA 2 ČAKAJTE NA MRAZ! PREG^D si ZAGOTOVITE SE DANES! **’ ki imate kotle za centralno kurjavo,-se zaradi Servisnih pregledov in meritev • °9lasite pri ROGU na Trubarjevi 2 0Sebn° ali na tel. št. 21-489. 21-147. V 36. številki Dolenjskega lista je bil objavljen članek pod naslovom „Svojevrstna mojstrovina", ki ga je napisala Anica Trojer iz Lokev zoper Petra Glazerja, zidarja iz Črnomlja. Trojerjeva navaja, da mi je podtaknil račune z navedbo materiala, češ da ga je uporabil Peter Glazer zase in se s tem okoristil. Material je bil nabavljen, toda Trojeijeva ga ni pustila iztovarjati na moj vrt pred hišo. Jaz, Ana Vrščaj, njena mati, iz Lokev, zatijujem, da me mojster Glazer nikakor ni prevaril, ker imam z njim napravljeno pogodbo, v kateri je navedeno, kaj vse ima narediti. Mojster pa ne more začeti delati, dokler se Trojerjeva ne bo izselila, ker ne mara, da bi mu kdo me- tal polena pod noge. Trojerjeva pa se bo morala v kratkem izseliti. Pogodbo sva podpisala jaz, Ana Vrščaj, in moj sin Martin Vrščaj. Še enkrat poudarjam, da je članek popolnoma neresničen, ker se ni nihče okoristil na tuj račun, kot to navaja Trojerjeva. ANA VRŠCAJ Lokve 7, Črnomelj /kjscutia ^ 'BREŽICE ^te v zadregi darilo? Pek n /IV; priina®e^čkov a^ vrt™0 je primerilo darilo za vsa-Cvetov°Z^t- ^aša dnevna proizvodnja je več tisoč 0>7 nao i- V rvah- Zahtevajte v najbližji cvetličarni ali vrtnice iz vrtnarije Čatež! / € l< f t POZDRAV Z OLIMPIADE - Našega uredništva so se z olimpijskih iger v Muenchnu spomnili tudi najbolj slavni slovenski športniki v zgodovini olimpijskih iger modeme dobe. Pozdravili so nas namreč Leon Štukelj, Novomeščan z največ olimpijskimi medaljami med vsemi jugoslovanskimi športniki, ki so sploh kdaj nastopili na igrah, Ivo Daneu, nekdanji kapetan jugoslovanskih košarkarjev, Miro Cerar, v zadnjem desetletju najboljši jugoslovanski športnik ter znana gimnastična delavca Boris Gregorka in Jelica Vazzaz. . •ŠKODE »-.“."“mična, uHnh. * v Novem mestu! odslni f. ji 1 udobna osebna vozila ŠKODA po nizkih cenah lahko naročite 1 tudi v Novem mestu. AMO: škoda škoda škoda Hovj 100 s 100 L 110 L 28.900 din 29.900 din 31.200 din Tok podeli za leto 1973 - izboljšani z ALTERNA-” in DVOSTOPENJSKIM VENTILATORJEM Hitro dobavo si lahko zagotovite s predplačilom 25.000 din n»??tov*ni a,i 1 nakazilom na naš tekoči račun 521-1-491 Jrl SDK Novo mesto. redvjfamg bomo v nekaj mesecih začeli izvrševati tudi 5ervise vozil ŠKODA. informacije daje in sprejema vplačila KMETIJSKA ZADRUGA »KRKA«, NOVO MESTO EE Agroservis, Pot na Gorjance 8, tel. 21-479 Odbor za medsebojna razmerja zadružnega sveta KMETIJSKE ZADRUGE RIBNICA objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. natakarice v bifeju 2. prodajalke kruha (za določen čas z manj kot polnim delovnim časom) 3. kurjača centralne kurjave (za določen čas) 4. poslovodje trgovske poslovalnice »Zapotok« Pogoji: pod 1. KV natakarica ali priučena s prakso pod 2. KV prodajalka ali priučena s prakso pod 3. KV kurjač centralne kurjave ali priučen z izkušnjami pod 4. Poslovodska šola in 2 leti delovnih izkušenj VK delavec trgovske stroke Prodajalec, ki ima 5 let delovnih izkušenj na delovnem mestu poslovodje Za vsa objavljena mesta se zahteva poskusno delo, ki traja 1 mesec. Vloge z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazili o strokovnosti naj kandidati pošljejo v 8 dneh po dnevu objave. Ogp -delo- PODRUŽNICA NOVO MESTO sprejme DVA RAZNA$ALCA časopisa za obmoije Novega mesta Raznašanje je v zgodnjih jutranjih urah. Delo primerno tudi za fante, ki še niso stari 15 let. Zaslužek dober. Interesenti naj se javijo v pisarni podružnice na Glavnem trgu 1. * Predšolske otroke imajo predvsem mladi ljudje, ki si šele ustvarjajo svoj standard. V največ primerih je zaposlena tudi mati. Ker njihov poprečni mesečni dohodek na člana dosega ravno 1010 din, bodo starši plačevali za enega otroka 500 din na mesec, drugi družini pa znaša mesečni dohodek na člana 990 din, pa bo plačevala 250 din za enega otroka ali polovico manj, kot znaša ekonomska cena za varstvo. In še tretji primer: poprečni ^dohodek družine znaša na člana 2000 din ali več, cena pa je ista kot v prvem primeru. Če družina stanuje še v družbenem stanovanju, bo po predvideni politiki za odpravo socialnega razlikovanja plačevala tudi stanovanje po višnji ceni, razen tega pa še davek na dohodek itd. Starejši, dobro situirani občani z že odraslimi otroki ali pa celo brez njih, z lastnimi hišami ali vikendi bodo plačevali samo davek na dohodek in davek na vikend. Torej je imeti otroka luksuz, od katerega boš moral plačevati davek, če nimaš stare matere ali drugačne oblike lastnega otroškega varstva. S tako politiko bo prizadet samo najbolj gospodarsko zmožen del prebivalstva. Finančno bo kaznovan, ker skrbi za življenjsko važno reprodukcijo delovne sile slovenskega naroda. * Slovenija se po drugi strani zavzema za večjo nataliteto z višjimi otroškimi dodatki, zato ta sporazum dosega ravno obraten učinek. Ali so torej odborniki občinske skupščine Črnomelj hoteli doseči še manj rojstev ali izselitev določenega sloja prebivalstva v občini? Zakaj je tudi vaš list informiral širšo javnost s tako skopo informacijo, daje dejansko bolj dezinformiral? Prizadeti starši so ogorčeni in menim, da upravičeno. Prisiljeni so vzeti otroke iz vrtcev, jih prepustiti cesti ali zasebnim varovalkam otrok. Tako zastavljena politika odprave socialnih razlik v resnici začenja razlikovanje že pri otrokih. Mislim, da bi morali začeti odpravljati socialne razlike najprej pri starejših, dobri situiranih občanih, za katere bodo morali kasneje ravno ti otroci skrbeti. Končno: vsi tudi vemo, da bodočnost naroda leži na ramenih mladih. OEC. ALOJZ SCHWEIGER, Iskra, Semič Namesto priznanja V našem časopisju smo že poročali, kako junaško je branil 11. avgusta mladi, sedemletni Mladen Klarič svojega štirinajstletnega bratca Franja pred medvedko in kako se je boril z njo, da mu je rešil življenje. Ne bi ponavljal podrobnosti o tem dogodku. Bolj zanimivo je, kaj se je godilo kasneje. Nekaj poročil je bilo v časopisju in končno tudi sporočilo, da je napadalno medvedko ustrelil lovec Grajš. Predtem je potekal administrativni postopek, da je prišlo končno od pristojnih dovoljenje za odstrel te zaščitene divjačine, tako dragocenega osnovnega sredstva za lovski turizem. Kaj pa otroci? Sreča je bila, da ni otrok obležal mrtev in da nima večjih posledic zaradi tega napada. Da se je tako izteklo, gre vse priznanje in pohvala fantiču Mladenu, ki se jć tako zavestno in hrabro postavil v bran za življenje svojega brata. S prisotnostjo duha in zavzetostjo je reševal napadenega brata izpod krempljev medvedke in ga težko nosil proti domu. To je občudovanja vredno dejanje! Od kot ta zavest otroku? Dobiti bi moral nagrade in pohvale predvsem pionirskih in mladinskih organizacij, organizacije prijateljev mladine in drugih. Mladen bi moral biti mladini ponos in vzor. 'Tako pa je Šlo po nekaj vesteh v časopisju verjetno vse že v pozabo. Fantič Mladen pa verjetno šc vedno premišlja, če bo kazno-/ van, ker jc tepel medvedko. To lepo priča, kako se jc zajedla v ljudi miselnost, da so medvedje dobro zaščiteni, morda bolj kot ljudje. ANDREJ ARKO, ^__________________________KOCl-VJF kultura in izobra- ževanje 85 let Mihaela Kambiča Danes praznuje nestor dolenjskih umetnikov akademski slikar prof. Mihael Kambič svoj rojstni dan. Dočakal je in bogato izpolnil 85 let, katerih velika večina je bila posvečena neutrudnemu iskanju lepote in umetniškemu snovanju. Iz rodne Dragovanje vasi pri Črnomlju je mladega Kambiča po osnovni šoli v Dragatušu in Črnomlju odpeljala pot na gimnazijo v Novo mesto, od tam pa na umetnostno akademijo v Prago, kjer je bil učenec znamenitih profesorjev Bukovca in Hynaisa. Kot srednješolski profesor je pozneje služboval v Kuf- steinu na Tirolskem, nato pa je še pred koncem prve svetovne vojne prišel v Ljubljano ter na poljanski gimnaziji poučeval risanje vse do svoje upokojitve leta 1950. Bila so to naporna, garaška leta za umetnika, ki se je ves predal likovni vzgoji mladine. Garaška lahko rečemo, kajti profesor ni bil nikoli kaj trdnega zdravja, in to ga je vsa ta desetletja oviralo, da se ni mogel nikoli dovolj sproščeno in z zamahom posvetiti lastni notranji umetniški nuji. Vendar je ustvarjal: delal je počasi, pretehtano, do kraja domišljeno. Mikala sta ga portret in pokrajina, oživljal je podobe v risbi, akvarelu, temperi in lesorezu, najrajši pa v olju. Realizmu je ostal zvest od začetka do konca, čeprav so se v njegovem delu od časa do časa prepletali tudi drugi likovni izrazi. Profesor Kambič v svoji skromnosti ni nikoli rinil v ospredje, zato tudi ni nikoli sam razstavljal. Sele v svojem 77. letu se je na prvi retrospektivni razstavi predstavil Belokranjcem v Metliki in Črnomlju, naslednje leto pa Dolenjcem v Novem mestu. Vsem je še v spominu velika odmevnost teh razstav, ki so bile premnogim lepo in dragoceno odkritje. Ne moremo pa pri vsem tem mimo Kambičevega velikega mecenstva. Že leta 1960 je Belokranjskemu muzeju za njegovo galerijsko zbirko podaril 12 svojih del in kasneje še nekaj. Letos spomladi pa je tej ustanovi znova poklonil 11 olj in 1 risbo. Prav ta Kambičeva dela, ki so poleg umetnin nekaterih drugih domačinov umetnikov postala temelj belokranjske galerijske zbirke, bo Belokranjski muzej ob umetnikovi 85-letnici pokazal- njegovim rojakom in drugim ljubiteljem domače umetnosti. Profesorju Mihaelu Kambiču, ki se je s svojim delom prepričljivo zapisal v kulturne anale rodne Bele krajine, izrekamo ob njegovem lepem življenjskem jubileju iskreno zahvalo. Tej zahvali in čestitkam pa se pridružujejo vsi Dolenjci, zlasti njegovi Belokranjci. J. D. Galerija Forme vive v Kostanjevici je dobila nova dela — stvaritve letošnjega mednarodnega simpozija kipaijev. Na sliki: skupina obiskovalk si ogleduje skulpturo Toneta Lapajneta iz Ljubljane. (Foto: 1. Zoran) ONSTRAN KOLPE: Jubilej Adija Grudna, karlovškega Slovenca Adi Gruden, karlovški Slovenec, praznuje letos 50-letnico kulturnega dela. Izza svoje pisalne mize v prostorih ZKPO nam pripoveduje: „V zgodnji mladosti sem pel v mladinskem zboru idrijske realke. Za pravi začetek kulturnega dela štejem leto 1922, ko sem prvič priredil koncert opernemu pevcu, tenoristu Mariu Šimencu. To je bilo v Idriji, kjer sem sodeloval v mnogih umetniških društvih. Dalj časa sem nastopal v mešanem zboru, ki sem mu, ko je izpregel moj oče Josip, tudi dirigiral. Nadaljeval sem v go-riškem oktetu, v Zagrebu, To-puskem. V Karlovcu sem četrt stoletja." V mestu ob Korani je Gruden obnovil društvo Triglav, ki je delovalo že pred vojno. Takoj so vznikle sekcije. Priredili so tečaje za mlade harmonikarje in zbrali v društvu prek 300 mladih. Kasneje ustanovljeni orkester je eden najboljših na Hrvaškem. Gruden nadaljuje: „Po prihodu v Karlovac 1947 sem se takoj vključil v kulturno delo. V ZKPO sem bil dolga leta tajnik in vodja koncertne poslovalnice. To so bili časi! Imeli smo kar na pretek umetniških družin, največ folklornih. Vrstili so se koncerti, festivali, revije, poletne prireditve na prostem. “ Jubilant ima v zadnjem času za najpomembnejše: ustanovitev medrepubliške ZKPO, ki združuje belokranjske, dolenjske, posavske, kor-dunske in druge občine oziroma sosede ob Kolpi na slovenski in hrvaški strani Je predsednik te zveze, ki skrbi za to, da sc stara dobra tradicija medsebojnih kulturnih nastopov ohrani. Gruden kajpak ne zamolči, da je namen tega sodelovanja tudi prijateljstvo med bratskima narodoma, ki ju na zemljevidu loči edinole Kolpa. DRAGO PASSEK PRED KONFERENCO ZKPO V NOVEM MESTU: Delavnih komaj za prste ro Obilica dela takoj jeseni - Zastonjkarskega dela v knjižničarstvu ne - Naposled bodo tudi izpolnili dolg do zaslužnih > Te' dni se tudi kulturniki vračajo v sejne sobe in konferenčne dvorane. Predsedstvo novomeške zveze kultumo-prosvetnih organizacij bo imelo prihodnji petek prvo sejo po počitnreah, ob koncu septembra pa naj bi naposled opravili že večkrat napovedano, a vselej odloženo občinsko konferenco ZKPO. Predsednik Roman Celesnik pravi, da so se tako dogovorili pred kratkim na posvetovalni seji predstavniki ZKPO in kulturne skupnosti. Predsedstvu in konferenci bodo predložili načrt nujnih del, kijih bo treba opraviti v naslednjem obdobju. Kaj vse bo v načrtu, je med drugim odvisno tudi od dejavnosti društev in kulturnih skupin. Od zadnje konference se je na kulturnem področju marsikaj spremenilo, odkar živi in dela kulturna ŠESTERICA V LJUBLJANI Rezbar Janko Dolcnc in slikarji Greta Pečnik, Jože in Konrad Peternelj, Anton Repnik in Anton Plemelj so pripravili skupinsko razstavo v ljubljanski Mestni galeriji. Predstavili so sc s po desetimi deli. skupnost, tudi pogoji za dejavnost. Stare evidence ne veljajo več, saj trenutno v novomeški občini delavnih društev in skupin ni več kot je prstov na rokah. Zato so se odločili, da bodo v predsedstvu in na konferenci podprli stališče, naj bi poslej nagrajevali le tiste, ki delajo. Nedelavnost, životarjenje in odmiranje društev so razlogi, da konference ZKPO niso sklicali prej; na številne dopise iz mnogih društev sploh niso dobili odgovora. Tokrat predvidene konference ne nameravajo spet preložiti za nedoločen čas. Tudi zato ne, da ne bi propadel denar, ki ga ZKPO prejema od kulturne skupnosti. Za letošnjo jesensko-zimsko sezono ima ZKPO v načrtu filmsko vzgojo na podeželju. Mentorje so v posameznih krajih že izbrali: pomagali bodo, da bodo umetniški filmi bolj obiskovani kot do zdaj. Za igralske družine bodo brezplačno razmnoževali dramska besedila, odpravili zastonjkarsko delo knjižničarjev, pomagali pri urejanju kulturnih dvoran tam, Kjer bodo tudi krajevne skupnosti kaj primaknile, itd. Slo naj bi kot po maslu, če bodo vsi za to. Majavo in počasi V črnomaljski občini kulturna skupnost ni to, kar bi morala biti - Zakaj nesklepčnost? Pišemo september 1972, nagrade za Zupančičev natečaj, ki seje odvijal čez preteklo zimo tja v pomlad, še niso podeljene. Teče zadnje četrtletje, amaterska društva, ki se ukvarjajo s kulturno-prosvetno dejavnostjo, še niso dobila denarja za poslovanje v tem letu. Izjema so akontacije. Zakaj tako? Zakaj počasnost? Morda malomarnost? Na ta vprašanja smo hoteli dobiti odgovor od predsednika kulturne skupnosti, vendar ga ni več. Bil je prizadeven, toda kot prosvetni delavec sije med Sočitnicami prebral službo. Sel je na oljše delovno mesto, nudili pa so ga mu Primorci. Pogovor je stekel s tajnikom Kamilom Weissom. Takole pravi: „Na področju kulturne dejavnosti imamo več nerešenih zadev. Predvsem bo treba izvoliti novega predsednika. Res je, da nagrade za 2u-ančičev natečaj niso podeljene. Za-aj ne? Maja in junija sklicani seji odbora nista bili sklepčni. En sam ali dva človeka nc moreta odločati. Resje tudi, da društva še niso dobila denarja. Veliko manj ga bo, kot smo pričakovali. Prosili smo za 140.000 din, dobili pa smo 65.000 dinarjev za vso dramatsko dejavnost, za fol-_ kloro in glasbeno udejstvovanje. Na območju občine pa imamo 5 prosvetnih društev s sekcijami, razen tega Še nekaj samostojnih skupin in ansamblov. Nujno se moramo pomeniti o organizaciji medobčinske revije pevskih zborov, predvidene že za konec letošnjega septembra, o abonmaju gledaliških prireditev za jesen in zimo ter o 10-letnici juijevanja, ki nas čaka prihodnje leto. Vse to zahteva odločitev odbora, ker v ožjem, tako rekoč prijateljskem krogu teh zadev ni mogoče urejati.“ Ce sc tajniku kulturne skupnosti ne bo kmalu izpolnila želja po sklepčnosti odbora, bo treba najbrž člane zamenjati, poiskati bolj spočite, če so sedanji preutrujeni. R. BACER E Vsega zamujenega n ^ nadoknaditi, zato tu i^ meijenih 500 tisočakom j rabili. „Nič hudega, P :e Čelesnik, „bo pa pri Tedaj pa, upam, denar ^ fj ampak ga bo pnmaA)*^ ^1 sednik pričakuje prel j| dejavnosti. . ie ^ 2* „Treba bo izpolni« 5KedŠeSdSe,V^ . pripravilo predlog jfl tj znanja zaslužnim ku ^ , cem. Oboje bomo P°°c J.r ferenci.“ KRŠKA VAS- Grentojgg/ Pevsko droi^0 ^ Kobala Lepa peseni fsnt®V )e°tk dušila Ivana K°'va* v pevsko društvo v )e0o^J dirigiral do vojne- ? $0 jtfPy zane m padel- J* a po . spomenUc, društv ^ po njem. „Vaditi sm° jt«'; hBi,- sc m Ivan Pra^rij va^'6 P3J/ skupnosti v Kr&'j se fantje iz naše ^ prišlo iz Malene- ^ lili v gasilski doi > jifl0 zgradili. GosVvf'LpKM okolici m Pell*r5 2fl pct&tffa gicbu- To hneli smo tudi Ljubljane so pr P ninsko rožo. »J ’di še danes se , Francu njim iz BrdJ' f lahko Pr'Praj|Lu od za,j V LA delajo v drn^u zv' 1-S' tega, ni oneg yCd jSjo^ ^ Anton Repnik: Pred obedom, risba, 1972 VSA DOLENJSKA POMAGA: Hmeljnik dobi kapo________________________ Za obnovitev tega arhitektonskega spoitienj| ka iz romanike bodo novomeški ekonomist1 zbrali pri gospodarstvu več kot 500.00°J^ din. Potrebujejo Še 100.000 din. da bi lahko povsem obnovitveni načrt, Jane Ga J čič pa je prepričan, da . ekonomisti zbrali tudi to . Obnovitvena dela so *«r strokovnim vodstvom arh. P Valentinčič iz ljubljanske? voda za spomeniško začela in vse kaže, da Hmeljnik, srednjeveški grad v ruševinah, arhitektonski spomenik romanike, za umetnostne zgodovinarje najznačilnejša fevdalna utrdba v dolini Krke, ta stari grajski očak nad Kartelje-vim in najmarkantnejša točka za avtomobiliste, preden se poženo v klanec magistralne ceste, ki naredi tu velik ovinek v desno, ta denarja nenasitni zgodovinski objekt, tarča neprizanesljive vihre med drugo vojno, ta objekt, ki je obnoviteljem izpil že toliko krvi, dobi oktobra novo streho. Za to bo poskrbelo novomeško društvo ekonomistov, ki je zavedajoč se nevarnosti, da čez nekaj let ne bi bilo več kaj reševati, začelo veliko nabiralno akcijo na obsežnem dolenjskem območju in onkraj - po Ljubljani. Vodja mehanografskega centra pri Pionirju, ekonomist Jane Gabrijelčič, kije z nabiralno torbo v tej akciji potrkal na največ vrat, pravi: „Dolenjsko gospodarstvo se je izkazalo proti pričakovanju. Podjetja iz trebanjske, črnomaljske, metliške in novomeške občine so z razumevanjem prisluhinila naši pobudi, pridružilo pa se jim je nekaj delovnih organizacij in večjih firm z ljubljanskega območja in iz same Ljubljane. Da smo prodrli celo v republiški prestolnici, se moramo med drugim zahvaliti predsedniku slovenske gospodarske zbornice Leopoldu Kre-setu.“ Akcijo ekonomistov je z denarnimi prispevki od 2500 do 10.000 din, z materialom in storitvami podprlo 33 delovnih organizacij. Prispevkov je že nakazanih ali obljubljenih za več kot 200 tisoč dinarjev. Z zneskom 180.000 din, ki ga je za obnovo Hmeljnika odobrila republiška kulturna skupnost, je zagotovljenih že okoli 400.000 JANE GABRIJELČIČ-? Hmeljnik radi odpirajo^ oktobra na vrhu z novo prekritega h melj niškega . s skega očaka zagotovo P ^a; pa trakci okrašeno smrečico- , potem? Jane Gabrijelčič ^ odgovor namuzne, da je-ekonomistov s tem končanj, prav še ne bodo P°vs?nl vab3o> nili rok. Nova streha bo . , da je treba dela nadalje ^ „Po otoškem zasedanja e ekonomisti sklenili, da rji^. narediti tudi kaj splošn0 ^ nega. Izbirali smo in se pri Hmeljniku. J0kr rekel bi, posrečeno i^raU’ ^ zuje uspeh akcije.“ I. Z® . v Cene knjig so tako poskočile, da je nakup dobre knjige ob drugih naraščajočih stroških knjižnic že kar razkošje. V mednarodnem letu knjige, ko si prizadevamo, da bi dobra knjiga prišla v roke čim večjemu številu bralcev, je to velika ovira. V Brežicah so obdržali stik z bralci z nizko izposojevalnino: 80 par do 1 din za prebrano knjigo. Ugotavljajo, da je primerna izposojeval-nina edino jamstvo, da na knjige ne bo legel prah. V knjižnico prihajajo zlasti ženske in mladi ljudje. Starejši zahtevajo dela, po katerih je povpraševanje največje, mlajši pa se odločajo med deli za šolsko čtivo in tistimi, kijih morajo prebrati za Kajuhovo nagrado. Ob izkušnjah brežiške matične knjižnice velja podčrtati tudi naslednje: razveseljivo je, da bralci ne izbirajo čtiva samo med leposlovnimi deli (povestmi, romani), ampak čedalje bolj segajo tudi po dobrih pčljudnoznanstvenih knjigah. Občinska matična knjižnica v Brežicah deluje že več let kot samostojna enota pri zavodu za kulturo. Lani je praznovala 25-letnico ustanovitve, od takrat pa se je njena dejavnost še posebno razmahnila. Novoustanovljena kulturna skupnost je knjižnici zagotovila stalnejsa in večja sredstva, Zato so lahko nakupili večje število knjižnih novosti in kajpak povečali krog bralcev. Knjižni zaklad šteje trenutno 11.784 del. V letošnjem prvem polletju so imeli 5544 obiskovalcev, ki so si izposodili 9977 knjig in revial-nega tiska. Število občasnih bralcev KNJIŽNI SEJEM Slovenski knjižni sejem bo med 10. in 17. novembrom na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. To bo osrednja republiška prireditev v počastitev mednarodnega leta knjige, ki ga letos proslavljamo. Predstavile se bodo vse delujoče slovenske založbe. PLEMELJ V KOČEVJU Prejšnji teden odprta razstava del skikarja Antona Plemlja iz Ljubljane v kočevskem Likovnem salonu je vzbudila zanimanje pri obiskovalcih. Slikar, udeleženec letošnjega jubilejnega taborskega srečanja v Trebnjem, se je v Kočevju predstavil z izborom, iz katerega je razviden njegov umetniški razvoj. Razstava bo odprta do 28. septembra. Do vključno nedelje, 17. septembra, bo v galeriji likoynih samorastnikov v Trebnjem odprta razstava slikaija Antona Repnika iz Mute, ki predstavlja tokrat žetev zadnjih let z 42 deli. Repnik (zgoraj) o sebi: „Kadar ne morem slikati, sem gotovo bolan .. V BREŽIŠKI KNJIŽNICI UGOTAVLJAJO: Nakup dobre knjige - razkošje Vabljiva je le nizka izposojevalnina - 1.800 bralcev prebralo v pol leta skoraj 10.000 knjig in revij - V letošnjem mednarodnem letu knjige dodatni prostori za matično' knjižnico je nekajkrat večje od števila rednih, ki sojih imeli sredi leta v kartotekah 1800. Prostori, v katerih deluje brežiška matična knjižnica zadnjih sedem let, so postali premajhni in pretesni za normalno poslovanje. Vodstvo zato spet snuje načrte za razširitev. Skoraj zagotovo bo knjižnica dobila letos, v mednarodnem letu knjige, prostor v pritličju kulturnega doma. Tam bodo uredili pionirski oddelek, medtem ko bo v zgornjih prostorih čitalnica in oddelek za-odrasle. Letos pripravljajo natečaj in literarni večer, na katerem bodo nastopili priznani oblikovalci slovenske leposlovne besede. Večji razvoj pa je še pred knjižnico: po načrtu republiške matične službe naj bi se matična knjižnica v Brežicah razvila v največjo take vrste v spodnjem Posavju. kolesarstvo S^kolesi po Beli krajini Ju9oslovani so ugnali tujce - Nastop neizkušenih Novomeščanov, ki so vozili borbeno yubUansla mednarn^ S ed PriPravil peto Beli lfro,- ‘J0 kolesarsko dirko po iz JuJS ,eč kot 120 kolesarjev v delu Jo6/11 ^ tuJine je prvi dan mete? ni • , v P^h na krono-122 km T1?1-11 Pa v vročini na Vinice „7 P10^ od Metlike do cilja v mesto in nazaj do oli®Piicev K' goslovani so brez “gnali goste S* Posebnih težav -tildi miaHi M d?n 50 vstopili neizkušeno^°VOmeščani m se kljub usenosti požrtvovalno borili. nometerta^i ^^‘pski pari na kro-47,00 (41 Car'Miler (Odred v ,JUUm na uro); 21. Dam atletika žniagi Gazvodove v L Jn Sale*°ve f^Praviia 'fefV6 ,01imPiJa v nedeljo Rovanje 7!raSC!0naln0 atletsko Nastopili cn u ,Moletov memorial, mesta in Cmnml- atleti iz Novega ^ uvrSv m dose«li nckaJ f!a v ženskem* f ,azvodova je zma- Iajret°va nf? teku "a 100 metrov nafeta4x 2nnmetu kPPJa. Moški {?rav tako Ga7v^etr0V bila ?o?°V 2 ovfam?°Ta y teku na 200 ? d® v tekif ’TretJ1 so bili: Na- , Perlež ^ metrov z ovi-in §knH ^0rnelj) v skoku v Una600meUovVa ( nomelj) v C* A SKL M 2 1226:1007 28 T^lbor lfiln 5 1387:1167 24 S*» IS 2 6 1179:1124 20 ftes 16 ? 1 U63:1071 18 5r?vnska 16 2 1068:1117 14 t2V°TEKS16 < \°n1235:1300 12 I^°vo ig .6 10 1092:1198 12 16 5 Ji 1054:1120 10 S 16 i}21146:1253 8 n,ce 16 1 1075:1269 8 - ib 4 12 1096:1314 8 11 o g 11:^ | 3 3 O O 58:47 6 A?.13 2 0 1 36:33 4 'Sfc^ina 3 2 0 1 41:39 4 3 1 1 1 37:37 3 fflna 3 J 1 1 40:46 3 C 6 ?! S 2 50:52 2 ffi 3 1 0 2 36=43 2 BtfL \ n 2 3 31:39 0 ^EŽICe 3 J 0 3 40:53 0 3 0 0 3 42:58 0 i ZRL - MOŠKI MeS 2 2 O O 44:26 4 2 2 O O 24:19 4 ? ? £ 0 22:20 4 1 1 O O 32:14 2 2 O 1 30:25 2 Cei-?*ki 1 O O 32:31 2 fr'CA 2 0?! loli \ SS ? “ A 1 ” «5L } 2 ° > 9:12 O ^ l O 0 2 23:26 O 2 O O 2 24:43 O -!! ZRL - iENS K E Savv 2 o n S 32:24 4 Swit , 2 ? 0 21:19 4 5n 2 i 918:15 3 P*Slnj 2 S 20:28 2 20?! ]l2A ? Mjjk 2 n n 2 20:24 0 '■oltrJ? * O O 2 ?iofi n ^ 5881 igl [i k?0l ŽENSKE SSS« j \0 6:0 4 KMESTO O 6:1 4 »e i 9 3:1 2 iV 0 1 1:3 O 1 « 1 I:3 O ! 0 1 0:3 O NiCA } O 1 0:3 O 1 O 1 0:3 O s s°l moški k* H 8 g j Rf i fc 2 ? 3:2 2 ■ . KS« i ! 1 4:3 2 SS 2 1 1 5:4 2 *!> } iSi 2 0 * “ . ^ 0 V** janovič-Antončič (N. m.); 23. Štih-Antončič II (N. m.). Člani: 1. Linhart-Bachmayer (RC ISOSPAN Dunaj) 1.32,59. Glavna dirka - 122 km: 1. S. Božičnik (Odred) 3.12,02; 2. Hvasti (SAVA-Kranj) 3.12,02,3; 3. Gara-vello (Padova) 3.12,00; mladinci: 1. Šafarič (Siporex Pulj) 3.12,02. S. D. Zlatniki za kolajne Vsi jugoslovanski športniki, ki so osvojili olimpijske kolajne, njihovi treneiji in vodje bodo dobili od sarajevske banke posebne olimpijske zlatnike, je povedal njen direktor Božidar Di-mitrijevič na sprejemu za naše olimpijce v jugoslovanskem konzulatu v Muenchnu. Zlatnike bo tako dobilo 26 članov jugoslovanske olimpijske ekspedicije. »Dolenjski list« v vsako družino ^ ,Pe^eys^e tekme v Trebnjem: domače moštvo po prvi, dragoceni zmagi v drugem kolu slovenske odbojkarske lige. (Foto: Tone Legan) košarka Košarkarji iz Metlike so na domačem igrišču nepremagljivi To je v četrtfinalni tekmi za košarkarski finale občutila doma tudi ljubljanska Ilirija, ki se bo potegovala za vstop v II. zvezno ligo. Metličani tudi v prvenstvu zanesljivo zmagujejo in pravi čudež bi bil, če se ne bi uvrstili v slovensko B ligo. Zato pa gre v začetku jesenskega dela bolj za nohte Novomeščanom, ki na lestvici nazadujejo. Če ne bodo kmalu zaigrali bolje, se bodo morali ob Koncu celo še boriti za obstoj. • BETI : Ilirija 60:52 500 gledalcev je navdušeno pozdravilo zmago domačih košarkarjev, ki so že v četrti minuti vodili rokomet 12:1. Domačini so igrali odlično v obrambi, bili so stalno v vodstvu, za \ispeh pa so zaslužni tudi gledalci BETI bo igrala v polfinalu z Domžalami v Metliki. Za dolenjske rokometaše je bila zadnja nedelja črna. Samo Ribničani so iz Ajdovščine prinesli točko, Brežičani so izgubili na obeh frontah, Sevničani pa so v drugi zvezni ligi proti Slovanu izgubili z izredno visoko razliko. Brežičani, lanski kandidati za prvaka, so trenutno' celo zadnji! Slovan : Sevnica 30:13 fšu,cf™^!sikSvažiS's,ojs Sevničani so po uspehu proti Celjanom v Ljubljani odpovedali, razen tega pa je tudi Slovan, kot pravijo, igral odlično. Sevnica: Možic, Papež 1, Simon- Brežice : Ivanič 4:8 Na mokrem igrišču so se izkušene igralke iz Ivaniča bolje znašle. Breži-čanke so vodile samo enkrat, potem ŠPORTNI KOMENTAR Medalje za tolažbo Jugoslovanski šport na mednarodnem odru: MOnchen 1972 lahko pomaga k streznitvi Zadnji dnevi olimpijskih iger v Muenchnu so končno prinesli nekaj uspeha tudi jugoslovanskim športnikom, ki so se v prvi polovici dvajsete olimpijske preizkušnje moderne dobe utapljali v bledici povprečnosti. Pet olimpijskih odličij, priborjenih dobesedno v zadnjem hipu, bo tako naše športnike uvrstilo v skupino srednje razvitih športnih držav, hkrati pa nam bo še naprej zapiralo oči pred resničnim stanjem športa v Jugoslaviji. Zlato za rokometaše in boksarja Parlova, srebro za Čorka in bron za Vu-jina in Nenadrća — to je izkupiček naših med vsemi, ki so na tem največjem tekmovanju v dosedanji zgodovini olimpijskih iger stali na zmagovalnih stopnicah. Pet medalj pravzaprav niti ni malo: upoštevati pa je treba, da smo jih zvečine osvojili v športih, ki med gledalci niso hudo priljubljeni. V Muenchnu se je jasno pokazalo, katere medalje imajo naj večjo težo: atletske, plavalne in gimnastične ter medalje v igrah z žogo. Če smo v atletiki imeli vsaj nekaj svetlih točk, čeprav brez izrazitih vrhunskih uspehov, smo ostali v plavanju in gimnastiki (po Ceraijevem slovesu) globoko pod svetovno ravnijo! Upoštevati moramo še polom zlatih in prestarih vaterpolistov, nezbranost in morebiti tudi že oholost košarkarjev - pa se nam pokaže olimpiada 1972 v drugi luči. Pri nas ne vlagamo niti približno toliko denarja v razvoj športa, kot to delajo na Zahodu, niti ne delamo- vsaj podobno znanstveno, kot to počno s športnimi instituti na Vzhodu. Pri nas samo upamo, si želimo in obetamo, pričakujemo in trepetamo. Montreal 1976 bo, če borno še naprej delali tako kot doslej, bržkone še precej bolj boleč, ker verjetno v zadnjih dneh nastopa ne bomo mogli rešiti položaja, kot se nam ga je posrečilo zdaj. J. SPLICHAL pa so jih gostje ujele in na koncu tudi zanesljivo zmagale. Brežice: Zorko, Buzančič 1, Molan, Štauber, Bah, A. Mišič 2, Smerkolj, V. Mišič, Engel, Toplak 1, Kos, Hribernik. šoštanj: Brežice 20:15 Brežičanom je šele v zadnjih minutah uspelo omiliti poraz, kljub temu pa je pomlajena ekipa zaenkrat še zadnja na lestvici. Brežice: Mars, Brglez, Rovan 3, Stangel, Blatnik 3, Verbega 1, Božič 3, Zore, Avsec, Gorišek 4, Zagode 1. Ajdovščina : Ribnica 13:13 Ribničani so imeli precej snole, saj so dostikrat zadeli samo vratnico. Kljub temu niso izgubili zaupanja in po vodstvu domačih sredi drugega polčasa so vseeno še imeli dovolj moči, da so izenačili rezultat. Ribnica: Lovšin, Kersnič I, Kers-nič II 1, Kersnič III 4, Tomšič, Matelič, Mikulin 1, Andolšek 2, Ponikvar 3, Ženg. Kdaj bo nogomet na Dolenjskem prišel na zeleno vejo? odbojka Novo mesto — Maribor 3:1 Novomeščanke, ki so zaigrale šele prvo tekmo v novi sezoni, so močno presenetile favorizirane Mariborčanke na njihovem igrišču. Tudi Trebnje je doma v pomembni tekmi odpravilo Kropo, pomlajeni Novomeščani pa v Celju niso mogli osvojiti več kot en niz. Katastrofalno so izgubili zadnja dva, hudo pa so bile poražene tudi odbojkarice iz Brestanice — prav tako v Celju. Sila, ki je bil najboljši na igrišču. Pred 150 gledalci je sodil Djurin iz Kamnika. M. LEGAN Gaberje : Novo mesto 3:1 Novomeščani bržkone še nikoli niso toliko trenirali kot letos. Popolnoma so tudi pomladili ekipo, v kateri vsaj ni več starih igralcev. Mladim pa manjka izkušenj, zato lahko pričakujemo večje uspehe šele čez čas. Novo mesto: L. Babnik, A. Babnik, Jenko, Somrak, Vajs, Graber-ski, Koprivnik, Cokič, Atelšek. Gaberje : Brestanica 3:0 Celjanke niso imele težkega dela, saj Brestaničanke nikakor ne morejo zaigrati dobro. Bržkone bodo tudi letos, tako kot lani, pri dnu lestvice. Brestanica: Glas, Habinc I. Cizel, Habjanič, Habinc II, Sila. Novomeščanke so izkoristile napake domačih igralk, zlasti dobro pa so igrale ob mreži. Mariborčanke so skušale poraz pripisati sodniku in so se pritožile, nesporno pa je, da Novomeščanke napredujejo in da so pač vse boljše. Novo mesto: Dokl, Pučko, Rajer, Pilič, Ščuka, Forte, Gostiša, Boh. TRIMO : Kropa 3:0 Pravo veselje so v nedeljo pripravili domačim gledalcem odbojkarji TRIMA v Trebnjem. Gladko, a zasluženo so premagali Kropo s 3:0 (13, 14, 13). Pomanjkljivo tehnično znanje so nadomeščali z borbenostjo. Razveseljivo je predvsem, da so znali mirno in zanesljivo zaigrati v odločilnih trenutkih, ko se je odločalo, čigavi bodo seti. V ekipi je po daljšem času spet nastopil Kostja Šmuc, kije zdaj zaposlen kot učitelj v Krmelju. Med domačini zasluži še posebno pohvalo Nace mini BETI: T. Vergot 4, Ž. Vergot 20, Jezerinac 11, Medek 17, Arbutina 6, Popovič 2. M predOVIČ Triglav : N0V0TEKS 57:54 V prvenstveni košarkarski tekmi prve slovenske lige je Triglav v Kranju tesno premagal Novoteks 57:54 (31:21). Zlasti v drugem polčasu so Novomeščani igrali zelo dobro in tudi njihova zmaga ne bi bila nezaslužena. Igra Novomeščanov obeta, da bodo kmalu spet v taki formi kot v prvem delu prvenstva. _ NOVOJEKS: Splichal 9, Blažič, Kencik, Ž. Kovačevič 9, Počrvina, ■S. Kovačevič 11, Ivančič 6, Šepetave 19, Pirc, Piletič, Papič, Kopač. : ... ., S' ' * •< dd NOVO MESTO - Na sindikalnem plavalnem prvenstvu, ki je bilo v Dolenjskih Toplicah, je med moškimi v prsnem plavanju na 50 metrov zmagal Uhl pred Lapajnetom (oba družbene službe). Na 50 metrov prosto pa je zmagal Ašič (Iskra -N. m.) pred Uhlom. V štafeti so bile najboljše družbene službe. Pri ženskah je v prsnem plavanju zmagala Vaševa (Pionir) pred Ulčnikovo (Krka), v prostem plavanju pa Ulč-nikova pred Vaševo. (S. D.) MARIBOR — Število dirkačev v speedwayu je vse manjše: v Mari boru je bilo komaj 12 dirkačev, pc tretji dirki za državno prvenstvo pa vodi Oršič pred Milerjem in Babičem (L. L.) ČRNOMELJ - Črnomaljski atleti so letos kar uspešni. Vojko Baum-gartner je postal slovenski prvak med mladinci, 13-letna Majda Resnik je bila druga v Sloveniji in četrta v Jugoslaviji v pionirskem teku na 100 metrov, Škarjakova druga pri mladinkah pri teku na 800 metrov, Hudelja tretji pri mladincih na 400 metrov, Ferlež peti med mladinci v skoku v višino, Sterkova pa pri pionirkah tretja v Sloveniji na 300 metrov. (S. K.) METLIKA — Košarkarji BETI so v prvenstveni tekmi v Šentvidu premagali Šentvid 75:46. Najboljša sta bila Medek in Jezerinac. (M. P.) NOVO MESTO — Talentirana telovadka Maja Dokl se je z novim šolskim letom preselila v Ljubljano, kjer bo hodila v šolo in trenirala pod nadzorstvom znanega trenerja Mavriča. (J. P.) KRŠKO - Rokometaši Krškega so premagali Leskovec 23:9, največ golov pa so dah Iskra 6, Glanc ter Dobnik 5. Izkazal se je tudi vratar Škoberne. Po dveh kolih vodita na lestvici zasavske rokometne lige Krško in Cerklje. (S. I.) BREŽICE - Nogometaši iz Brežic so v prvenstveni tekmi podzveze premagali Vojnik 3:1 (2:1). Gostje so sicer vodili, potem pa so domačini z goli Kolešnika, Batiniča in Kandiča zanesljivo zmagah. (V. P.) KOČEVJE - V mladinski ligi v malem nogometu tekmuje letos kar 12 ekip: Koprivnik, Mahovnik, Mo-zelj, Stara cerkev, Koblarji in Dogla vas iz podeželja, iz mesta pa: Rudar, Rog, Kolodvorska ulica A, Kolodvorska ulica B, Podgorska ulica in iDom Dušana Remiha. (J. P.) KRŠKO - Iz Medulina pri Pulju so se vrnili krški karateisti, ki so se udeležili seminarja. Treninge je vodil dr. Emin Topič, trenirah pa so tudi do 10 ur na dan. Po seminaiju je bilo še pokalno tekmovanje, trije krški karateisti pa so dobili višji pas: Marjan Preskar peti kyu, Ivo Marič tretjega, Ljubomir Božovič pa pas mojstrskega kandidata. (L. B.) NOVO MESTO - Zenska rokometna ekipa LABODA je začela redno vaditi na igrišču na Loki. Največ zanimanja za ta šport je med delavkami, zato vadi trener Janez Štrukel dekleta v dveh izmenah. (J. P.) NOVO MESTO — V prvenstveni , tekmi republiške mladinske košar-1 karske lige so slabi Novomeščani izgubili z Vrhniko 52:83. (J. P.) ČRNOMELJ — V prvenstveni rokometni tekmi zasavske lige je Krško zanesljivo zmagalo 23:17. Največ golov za Krško je dal Gane (8), za Črnomelj pa Šimec (9) in Lozar (5). (S. I.) NOVO MESTO — Na igriščih na Loki se ta teden začenja finalno odbojkarsko tekmovanje na letošnjih delavskih športnih igrah novomeške občine. Že po tradiciji je za odbojkarsko tekmovanje med zaposlenimi največ zanimanja, letos pa so se v finale uvrstile ekipe NOVO-TEKSA, NOVOLESA, družbenih služb, KRKE, ISKRE (Žužemberk) in IMV. (J. S.) Kje, kdaj, kdo? Rokometaši iz Sevnice bodo imeli v gosteh Radnič-kega iz Goraždov, Brežičan-ke pa gredo v goste k Jedinstvu. V slovenski rokometni ligi bodo Brežičani igrali z Izolo doma, Ribnica pa gre v Trbovlje k Rudaiju. Odbojkarji Novoteksa bodo v soboto gostovali v Ljubljani pri Trnovem, v sredo pa, bodo doma igrali z Vrhniko. Odbojkarji Novega mesta bodo na Loki dobili v goste Bled, Trebanjci pa gredo v Maribor k Braniku. Novomeščanke še enkrat potujejo, tokrat na Jesenice, Brestanica pa bo doma igrala s Fužinaijem. Premaknjena os sveta Zemljepisno gledano, je trditev sicer norost, vendar se v življenju norosti dogajajo dokaj pogosto. Torej: Muenchen je bil zadnje dni dobra dva tedna os sveta. Os, okrog katere se je vrtelo pravzaprav vse. Olimpiada je pač samo vsake štiri leta in Bavarci so se tokrat potrudili, da so dvajseto olimpiado moderne dobe pripravili kot olimpiado samih presežnikov. Muenchen 1972 bo šel zato v zgodovino kot olimpiada z največ nastopajočimi. To je bila hkrati olimpiada z najboljšimi športnimi dosežki v zgodovini tega tekmovanja. Muenchen 1972 je bil olimpiada, kije po uradnih potrdilih veljala dve milijardi mark — naj dražja olimpiada v zgodovini olimpijskih iger. Samo za primer: igre v Melboumeu v Avstraliji so leta 1956 veljale komaj 20 milijonov mark! Muenchen je bila hkrati najpopolnejša predstava veselja in živahnosti — toda samo do neverjetnih dogodkov v olimpijski vasi, kjer so pripadniki palestinske organizacije „Črni septem-ber“ v groteskno iznakaženih obrazih z najlonskimi nogavicami čez glavo naredili pokol med Izraelci — kar pa je spet (čeprav najbolj tragičen) presežnik dosedanjih olimpijskih iger. In tako bi lahko o olimpijskih presežnikih pisali brez konca in kraja. Nemci so se z vojaško natančnostjo, toda s premalo olimpijskega ognja v srcih lotih te olimpiade. Iz vsega tega so, saj so Nemci, naredili show in business. Besedi sta sicer tuji in gresta težko na papir, a najbolj točno zadeneta tisto, kar so Nemci hoteli pridobiti takrat, ko so sprejeli organizacijo tega ogromnega spektakla. u Od vseh na svetu so verjetno prav prebivalci Muenchna najmanj navdušeno spremljali, olimpiado. Ni čudno, da je starejši možak z osivelimi lasmi v tramvaju, kjer je bil zaposlen kot kondukter, že četrti ali peti dan olimpiade z zgovorno kretnjo roke pokazal, kako se mu je olimpiada vzpela že čez glavo. Vse to sem doživljal z očmi v muenchenskih krogih. Pričujoči zapisi s tega mravljišča najboljših športnikov vsega sveta, ki bodo sledili na naslednjih tednih današnjemu uvodu, ne bodo’ zgolj poročila o nastopih jugoslovanskih in vseh drugih športnikov. . J* . . x_ Človek na olimpiadi ne more videti in občutiti samo športnega utripa. Kljub temu, da trajajo tekmovanja tudi po 16 ur na dan, teče žiyljenje tudi po drugih strugah. Muenchen, raztegnjena vas z milijonom in pol prebivalcev, kot se radi pošalijo domačini, je mimo svojega olimpijskega utripa utripal tudi vsakdanje. Muenchen je tudi pivo. Pozdravljeni v deželi piva Loewen-braue! Ali v deželi piva Augustiner, Paulaner, Hacker ... Muenchen je mesto devetih velikih pivovarn! Muenchen je mesto avtomobilov. BMW. Ogromna poslovna zgradba te znane tovarne se je videla pravzaprav tudi z vseh olimpijskih prizorišč. . . Muenchen je tudi film. Agfa. Fotografirajte s filmi Agfa! Najlepši spomin z olimpiade — posnetki vaših ljubljencev. Kajpak na filmu Agfa. In kaj vse je še Muenchen! Od osnovanja v 12. stoletju je pognal korenine, previharil neštete viharje, doživljal najhujše pretrese in najlepše zmage. . t Zdaj, ko je bila os v Muenchnu, je ponosno kazal svoje bahavosti! (Prihodnjič: CENTROTURIST SE ŠALI) še je Čas! Lada Ambrožiča-Novljana je na srečanju gubčevcev pokaral borec: „Zakaj si tako malo napisal o meni v knjigi o naši brigadi? “ potrpi še malo,“ mu je odvrnil Novljan, „že pišem knjigo o cankarjevcih, tam bom več napisal tudi o tebi!" Pazi, da ne vzamejo! Ob obisku predsednika republiške konference SZDL Janeza Vipotnika minuli četrtek na Trebelnem so govorili tudi o težavah s šolniki, ki jih ni in ni, ker precej bežijo v gospodarstvo. Ivan Gole, direktor Trima, je mislil, da tiči zajec pri dinarju, zato je povprašal učitelja Marjana Slaka: „Povej no, koliko zaslužiš? “ Marjan ni prišel takoj s številko na dan, pa mu je brž pomagal iz zadrege tovariš Vipotnik: „Ni dobro povedati, lahko ti še kaj vzamejo!“ Na pol in na daljavo ... Razneženi prebivalci Kandije (in tudi Glavnega trga), ki so po zaslugi ansambla, ki igra za ples v Hotelu Kandija nemalokrgt budni do zgodnjih jutranjih ur, ugotavljajo, da plača Hotel Kandija svojim muzikantom najbrž le polovično ceno. Sodijo, da pobirajo nadebudneži drugi del honorarja v Beli krajini, ker jih je zagotovo slišati prav do tja... Graški jesenski velesejem Prejšnji četrtek so predstavniki ^aškega velesejma na tiskovni konferenci v Ljubljani seznanili slovenske časnike, da bo letos trajal velesejem v Gradcu od 30. 9. do 8. 10. Razstavljalo bo 2.125 podjetij iz 38 evropskih in prekomorskih držav. Prvič bo tokrat v „dvorani narodov” razstavljalo tudi 110 podjetij iz nemške zvezne dežele Baden-Wuert-tembeig, za nas pa bo zlasti zanimiv graški sejem gradbeništva. Letos bodo razstavljale v Gradcu 4 jugoslovanske republike: razen Slovenije in Hrvaške prvič tudi Bosna in Hercegovina ter Srbija. 3. oktobra bo v Gradcu .jugoslovanski dan“. Generalni konzul republike Avstrije v Ljubljani g. dr. Heinrich Riesenfeld je na tiskovni konferenci pozdravil časnikarje v slovenščini in med drugim zlasti poudaril pomen naraščajočih gospodarskih stikov med obema državama, ki jih graške sejemske prireditve krepijo iz leta v leto. V avstrijskem uvozu zavzema naša država zdaj odlično 5. mesto, letos pa pričakujejo nadaljnje povečanje uvoza in izvoza s sosednjo republiko. iitlliit' f fe Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Homatije ne bodo kmalu pri kraju (Na Srbskem) ne bodo homatije kmalu pri kraju, katera stranka odstopi od ministerske klopi potem deluje po deželi in zbore napravlja ter si napeljava vodo na svoj mlin; temu je uzrok, da je danes na krmilu liberalna, jutri radikalna stranka. Dežela pa le v dolgove leze in radi njih v večje naklade! (Katoliški) Irci zgube najbrže svojega najboljšega zastopnika v parlamentu ali državnem zboru, Viljema 0’Briena. Sili ga h koraku, da odloži svoj mandat zgubljena pravda, ker je baje nekega Boltona razžalil in bU obsojen plačati 3000 funtov šterlingov ali nad 30.000 gld. našega denarja. To svote pa O’Brien plačati ne more in vsled tega ga bode nasprotnik proglasil za bankerot in to mu brani obstati v državnem zboru. (Na O g e r s k e m) je protestantovski škof Papa nesramno napal katoliško cerkev in sploh vse kar je katoliško. Knez primas pa je dal jako dober odgovor ter šel v Češko k naučnemu ministru in o stvari govoril. Na Ogrskem imajo protestantje mogočno besedo in delujejo zoper katoličanov povsodi. Mnogo duška je dal protestantom prejšnji ministerski predsednik Tisza„ 'ker je sam kalvinec. Tudi je nek odlični ma-žaron proti svojim volivcem zelo hudo napadal avstrijsko vlado. (Deželni) zbori so se sešli 9. t. m. Toda od več strani se čujejo pritožbe, da niso bili IZ POGOVORA Z MASO AMERIKANKO: Q|j »feŽki« Zenske so tu večje reve politiki še veliko vode bo preteklo, preden bodo pri nos s petLveg^obisko Sm' 70-letne zenske zoceie šofirati, hoditi v šole, mo- geja Kraigherja v ire-ški pa bodo po službi kuhali kosilo 9 ' bonski občini Ob 30-fetnici jugoslovanske vojne mornarice in pomorstva pošiljamo tople tovariške pozdrave vsem mornarjem, oficirjem in admiralom JVM ter vsem delavcem v pomorstvu naše domovine! Z njimi smo in z njimi vred stojimo zfn besedami maršala Tita: „Nimamo namena graditi letalonosilk, oklepnih ladij, križark in drugih velikih objektov. Mi ne bomo • u ^Jadrana-osvajali drugih ozen^’^^sodobj^:^3 m°ija pa so nam potrebne hit^JJK Vseljudsko obramb°fl JVM Na to bodo pokazali veliki jesen®0 ««1.- pozdrav ru- šilcem z roba palube ^ vK00 JE BR^VESTOl »§gSi£ $ A j>? j j o \ ^ $ v S >■:■$ S fž S J »§8? | i | > • Š yv| || £ | i’ I ||||| jv±lbXlla:J il^Ig il s\£$_i§Jy^oli^- p40rf \ fpT”8^^ia&žJ.J| Prestrašil ženska, češ da se je moi ponesrečil 4. septembra dopoldne je nekdo sporočil Mariji Polajnar iz Kočevja, da se je njen mož avtoprevoznik hudo ponesrečil pri Divači, da je zelo krvav in da ima zlomljeno nogo. Predstavil se je kot odvetnik Stanovnik iz Divače in omenil, da potrebuje mož nbva oblačila in denar. Ce bo vse to poslala do 16. ure z avtobutom v Ljubljano, bo on odnesel možu, saj gre na rekonstrukcijo prometne nesreče. „ Polajnarjeva je takoj napravila paket, v katerega je dala za skoraj 700 din oblačil in perila ter še bankovec za 500 din. Paket je poslala io sprevodniku avtobusa v Ljub-Jano, kjer ga je neznani dobrotnik tudi prevzel. Ko je Polajnarjeva postorila najnujnejše doma, se je pozno popoldne odpeljala obiskat ponesrečenega in ji s tem prizadejal obflo skrbi, če stroškov za pot in drugega niti ne upoštevamo. To goljufijo smo opisali podrobneje predvsem zato, da ne bi takim in podobnim go^ufijam še kdo nasedel. V takem primeru je namreč bolje in ceneje prej po telefonu preveriti pri postaji milice, v bolnišnici ah kje drugje (ker se goljuf lahko pač spomni drugačne zvijače), če se je vse tisto, kar vam je kakšen neznanec sporočil po telefonu, res zgodilo. Tako preverjanje je potrebno, tudi, če bi se kdo javil, da telefonira s postaje milice. J. PRIMC SpelJgW555oUle u neko) tovo ni ‘•fOgoie Ko so mi povedali, da imam priložnost obiskati zanimivo Amerikanko, ki veliko dela v tamkajšnjih ženskih organizacijah in je slučajno na obisku v Novem mestu (pri Ivanu Dermastji), sem vedela tudi, da grem k 72-letni izseljenki. Po pravici povedano, nisem si dosti obetala od osebe teh let, toda gospa Cecilija Kastelic meje nemalo presenetila. Mladostna, živahna, bistra, prisrčna in izobražena, čeprav brez šol — taka je Amerikanka, ki po 45 letih bivanja v tujini tako gladko govori po naše kot le kaj. V precej izrezani obleki svetlo roza barve, sivih las, rahlo okusno naličena, je kazala kvečjemu 60 let. Po vsem, kar je prestala, po 40 letih garaškega življenja, „ko nisem vedela več mesecev, ali je sonce ali dež, ali zima ah poletje,“ kot je rekla sama, je zdaj živa reklama za dobro kozmetiko. Iz gostilniške družine z 9 otroki je šla 19 let stara izpod Šmarne gore v Ameriko. Služila je v gostilnah, se z 28 leti poročila z Dolenjcem Kastelcem iz Stopič, nato sta čez leta sama odprla gostilno. „Od leta 1937 do 1968 sem delala v naši gostilni po 16 do 18 ur na dan. Garali smo. Rodila sem dva sinova, a rasla sta sama. Priznam, . nisem ju imela časa učiti domačega jezika. Ne govorita slovensko, veseli me pa, da sta v življenju uspela. Oba sta zdravnika specialista. Ko mi je umrl mož in sem bila stara že 68 let, sem opustila gostilno in šele začela uživati življenje.“ Malo čudno se sliši, toda gospa Kastelic mije to večkrat zatrdila. Pri 68 letih se je učila šofirati avtomobil, naredila izpit in zdaj mirno vozi po prometnih ulicah Milvvaukeeja. Obiskovala je tečaje iz angleškega jezika, tečaje zalivanje in domača popravila, več časa preživi v društvih. Članica Progresivnih Slovenk je že 40 let, toda šele zadnja leta lahko več dela. Aktivna je v društvu Venere, ki je dobrodelna organizacija v korist pohabljenih otrok, deluje pri Zenski zvezi in upokojencih. In kako gleda gospa Kastelic zdaj na staro domovino? „Že leta 1950, ko sem bila prvič doma, je bilo vse drugače Ob zapletenih in „težkih" političnih razgovorih je dobrodošla vsaka špičasta, ki zbode (pa kaj zato? ) in poživi razgovor. Tudi v petek jih ni manjkalo. V ČASU GAJBIC IN FLAŠKONOV Predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher se je na petkovem razgovoru z ožjim političnim aktivom trebanjske občine zapletel v prav polemično razpravljanje o našem kmetijstvu. Ko je razlagal svoje poglede na nekatere ukrepe, jih zagovarjal in bil optimistično razpoložen glede nadaljnjega razvoja, je med drugim rekel, da se položaj kmeta boljša tudi zaradi tega, ker bo mesto vse bolj povezano z vasjo. Ciril Pevec, predsednik OBS Treb nje, je brž dodal: „Sta že povezana, zlasti zdajle najesen.“ ČRNI HUMOR Mokronoški obrat elektrolitskih kondenzatorjev že dalj časa samo životari, zato si njegov vodja tov. Šunta ni mogel kaj, da ne bi gostu potarnal, kako ljudje odhajajo" in kako se je število zaposlenih od 146 v letu 1965 zmanjšalo na sedanjih 74. „In kam so šli? “ vpraša tov. Kraigher. „Na boljše," odgovori Šunta. „Potem je pa v redu,“ meni predsednik v šali in za hip poživi sicer zelo resne razgovore o preresnih stvareh. • :.s* ■ biM Kar v tri avtomobili ljcno v Kočevju 3 • po polnoči, četrti ^ ^ bil ukraden o*110 aVto$.\ Vlomljeno je bUo Mutu^ neza Žagarja m Pav « hovega naselja ter . y5eli Ljubljanske ceste, poškodovali okenca. fcavt4®li in jub*la sta dva - so ob-fiin st? bila enkrat cel° ^oV^&brga),skate. S&ajo !t nePravo na "Juno ne' ^p^moraS , ™er: neko Ven5 ljudmi k?c Vlti in sta zbe‘ tvoj^ sta ko *.SOju lQvili- Nlda n: ukradli?*0 le Prišla na U Trga zhrt 3 avto Franca b°ra odposlancev. •*»§{? preprosto,1 poroča kratko in razumljivo: DOLENJSKI LIST ŽIVLJENJEM /E ZGOLJ NAKLJUČJE moža. Na postaji milice v Divači pa je zvedela, da tam ni bilo nobene prometne nesreče, v kateri bi se )onesrečil Pete* Polajnar. Polajnar jeva je našla naslednje jutro moža živega in zdravega v PRIMORJU EXPRES pri Novi Gorici, kjer so popravljali njegov avto. Ta goljufija je vredna vsakega obsojanja ne le zaradi same goljufije, ampak tudi zaradi načina, kako je bila izvedena. Goljuf je ženo prestrašil, da se je njen mož ponesrečil, pripravljeni na tako hitro sklicanje in da potrebno gradivo za zasedanje ni zagotovljeno. — Naš kranjski deželni zbor izvolil si je razne odseke ter deluje. (V Kočevji) so začeli premog kopati; tu so večinoma domači delavci, ker jih je okoli sto. Treba bo pripravljati premog, ker kadar bo železnica gotova, bo šlo sleherni dan šestdeset vozov (vagonov) premoga proti Ljubljani. Kadar v Trbovljah in Hrastniku premoga zmanjka, bodo potem s Kočevja vsaki dan dvesto vagonov pošiljali in to neki skozi devetdeset let. (Pobegniti) so nameravali iz ječe tukajšnje kresije trije kaznjenci, med njimi je bil tudi na smrt obsojeni, kateri je svojo mater umoril. Spodkopali so zid na jako prefrigan način in uže tako globoko, da bi se jim bilo kmalo posrečilo pobegniti. (V novi) tovarni na Gorjancih zgodila se je vže druga nesreča; ni dolgo temu, kar se je nekemu možu roka poškodovala in danes je zopet „cirkular-žaga“ zelo poškodovala nekemu delavcu desno roko. Radovedni smo: so li tam delavci zavarovani proti nezgodam, kar namreč zakon zahteva od takih podjetij, posebno ako poudarjamo, da taki podjetniki pridejo in gredo, pohabljeni ljudje pa ostanejo siromaki! (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. septembra 1892) PRIMER »HUD0R0VAC« Pot v družbo Trebnje: prviC Ciganov »da« pred mati(arjem V petek so pred občinsko stavbo v Trebnjem zaukali svatje. Nič neobičajnega, če ne bi iz dveh avtomobilov stopili Cigani s šopki na suknjičih. Ženil se je Jože Hudoro-vac, prvi član tega rodu, ki je v tre-banjski občini stopil pred matičarja in občinskega odbornika. Kot vsi drugi je doslej živel v konkubinatu, skupnem življenju moškega in ženske brez zakonske zveze. Ko so v občini začeli uresničevati načrt za prevzgojo Ciganov, je bil Jože med prvimi, ki je prijel za }>oŠteno delo in doslej dokazal, da se e Ciganom mogoče posloviti od nekdanjega prostaškega, bednega življenja. Od 30 za delo sposobnih mož jih je tako naredilo Že 12, kar je spodbuden, viden uspeh v navidez nerešljivem „ciganskem vprašanju". S civilno poroko Jože m njegova družina nista pridobila le vseh pravic, ki gredo zaposlenemu državljanu iz socialnega zavarovanja, marveč je tudi na zunaj pokazal, da želi živeti tako kot drugi Mudje: s poštenim delom svojih rok, kot enakopraven človek s pravicami in dolžnostmi. Zakonska zveza, uradno potrjena in zaznamovana, je sestavni del i\jegove poti v človeško dražbo. ML. Sedma zgodba govori o tem, koko je Karel Kristino doma pretepal, na loCitveni razpravi pa potem dejal, da |e vsa stvar nameščena ... otrok pa je ostal brez oCeta. To je pripoved o tem, kako je ljubezen sicer lahko velika kot moije, a se zna v hipu zmanjšati, da je ni niti za makovo zrno. Po dveh letih zakona sta šla Karel in Kristina narazen. Otrok, star eno leto, bo ostal pri mamici, mož bo plačeval po 400 dinarjev vsak mesec. To je hkrati pripoved o odraščanju: ni pa zdravo, da se človek poroči, preden odraste. Kajti, odrasli ljudje imajo o življenju drugačno predstavo od otrok. Da mož še ni odrasel, govori že ta podatek, da je na sodišču Karel izjavil: „Vsa stvar o ločitvi je nameščena, ne verjamem ničesar, ne podpišem ničesar. Pretepal je nisem, udaril sem jo pa, ker sem imel dovolj tehtne razloge, o katerih pa pred tujci ne bom govoril. In pika - niti besedice več. O tem, koliko je treba plačevati za otroka, je razprava nesmiselna, ker ga imam tako rad, da bi zanj naredil vse. Torej dam, kolikor boste rekli!** O' m m kot mi je ostalo v spominu iz mladosti. Lepe hiše, novi hoteli, ceste. To, kar ste naredili v zadnjih letih, je kar neverjetno. Opažam pa, da se tu v splošnem manj dela kot pri nas. Zjutraj pred službo v Ameriki ne vidiš toliko moških postavati pred bifeji, ženske pa so tu večje reve. Zmeraj večje zaposlenih, garajo v službah in doma, pa še možje jim ne pomagajo. V Ameriki je ta čas mimo. Zdaj pri nas žene niso v službah, ko pa pridejo možje z dela domov, še ženam strežejo.” Ob tej primerjavi sem se nasmejala. Še veliko vode bo preteklo, preden bodo naši možje po službi kuhali kosilo, pomivali in ženi na kavč prinesli skodelico turške. Ko bo gospa Kastelic čez tri leta ponovno prišla, bova ugotavljali, če je tudi v tem kaj sprememb.^ baCer »KAJ STE SPEKLI?« TOZD pomeni za tiste, ki tega morda ne vedo, temeljno organiza-cgo združenega dela. Za uho čudno kratico izgovarjajo na različne načine. Tov. Kraigherju so med razgovorom v mokronoški Istri poročali o namerah glede tousta“ v Združenem podjetju Iskra. „To kratico prvič slišimje rekel predsednik, eden izmed tvorcev naših ustavnih sprememb, „pa povejte, kaj ste pn vas spekli. (Toust — angleško toast - je posebne vrste prepečenec). POSLANCI IN NAROD ' Tov. Kraigher si je pošteno privoščil poslanca Marjana Jenka med kosilom v restavracfli „Dane“. Ko je slišal, kako so hčerki inž. Pavle Kranjc po nekem srečanju z Jenkom težko dopovedali, kaj je poslanec in kako so potešili otroško radovednost šele s tem, ko »o pojasnili, daje poslanec človek, ki skrbi za to, da imamo kruh in druge življenjske potrebščine, je Sergej Kraigher zbodel poslanca: „Marjan, vedel sem, da si malo demagoga, ne pa, da si to-liko.“ I cf' p Besede otrok b»r>W. n,al° Veda>VW kot pa hno * S'W je potreb?> Igračklepe ne ,n , tfai oblekeU^joJi ta?t’ kKic8'n,atu»l'V« Sali: >)'ie l^V Kaj naj r ^ dru6‘ f ,# Jeli" /nul” „K,« bOSa"1- ,D!3tfŽ>r bil z m°J .4« «>Tv ^ko • ^k^eKare?POt navzdo1- V° * e uda- ”Ck ji je n i napil. 0(1 d Kako™ 1 reke,: So!1113 v SnJ,C Šel ^?,pajen?f°i zJutraj> HI. akrat ko je h / ponede- °Jebilo treba na k. J,’ ni R Niet2aradi^Sala’ kJe je Salega'ker bi VZg°je’ ne Nel 0 se : l se ne upala. Sli Ve kai h x a' da bo °d že %ij Je bil » j Kve-H ' 12 dfugimi ien. S"2®8ff h ^ ni »v .* 10 ne- &H??W^Ž-VeI doma- fc bli^r°ko in6 Z8odil°* tepel tako, da je obležala na tleh. Tistega dopoldneva, ko se je rodil njegov otrok, je pijan ležal pri ženski, za katero je vse mesto vedelo, da je cipa. Pri ženski ki se je dala za starega tisočaka ali pa niti za tega ne. Dovolj ji je bilo včasih, da je imela moškega. Ka-rel je pijan ležal na njenih ohlapnih prsih in ona je bila vesela, da ima — stara kolikor je - ob sebi mladega fanta. Željna je bila ljubezni. Vse bolj poredko so prihajali k njej, da bi ji plačali .. . Fantek je jokal v bolnišnici, mama je jokala, ker se je njen mož niti spomnil ni! Kaj vse je preživela v letu po rojstvu sina! Zdela se je kot Nioba: postala je kamen, samo solze so ji Še naprej te- kle iz oči. Kdaj je že prenehala šteti udarce, ki jih je dobivala od moža. Kdaj je že nehala šteti psovke, ki jih je slišala od Karla. Toda vsak vrč hodi po vodo toliko časa, dokler se ne razbije. Kristinin vrč se je raz-bii neke sončne nedelje, koje - kot je bila že navajena, ostala doma. Toliko ljubezni je bilo Še v njej, da mu je navsezgodaj skuhala zajtrk. Njegova priljubljena hrana: na oko pečena jajca. Porinil je krožnik z mize, da so črepinje zaropotale po tleh, da se je rumenjak polil in v drobnem curku stekel po kuhinji. Potem je brezobzirno vsfal, zaloputnil z vr?»ti in odšel. Ni ga spraševala ku.ii; kaj takega je že zdavnaj ni več zanimjdo. Vsej otopeli je bilo pač vseeno, kje je. Na kosilo ga ni bilo, vrnil se je šele popoldne. Oblastno se je usedel pred televizor v dnevni sobi. „Rada bi se skopala, Karel,“ je prosila Kristina. „Daj, popazi na malega!*4 je bilo Še več prošnje v njenem glasu. Za Karla je bilo to preveč: saj vendar vidi, da ne bo mogel paziti otroka, če gleda televizijo! Kristini ni preostalo drugega, kot da je vzela otroka v kopalnico, (k se je. hotela skopati. S tem dejanjem je nalila olja na ogenj! Karel je podivjal, pridrvel za njo v kopalnico in jo dobil tisti hip, ko si je odpenjala modrček. Niso ga zanimale njene prsi, ne karkoli drugega: kot neumen jo je začel tepsti in boksati. Nehal je tedaj, ko je obležala na tleh, na pol gola, pokrita z modricami. Otrok je jokal v košku, ker je hlipala njegova mati. • V Kristini se je tisti hip vse zlomilo! Naslednje jutro je že napisala zahtevo za razvezo zakona. V peklu zraven vraga najbrž nihče drug ne more zdržati več kot toliko, kolikor je zdržala Kristina. Karel, krepko polnoleten, ai žal skrajno neodrasel, svojih I dejanj pač ni smatral ne za nenavadna ne za narobna. Delal je tako, kot se mu jej zdelo vredno, kot je videli morebiti doma ali v kavbojskih ali gangsterskih filmih. Žena je pač ženska, ženske j pa moškim niso enakovredne. To je bilo njegovo geslo, tega! se je držal. Tudi pri Kristini in tudi za ceno Kristine. Iz njune ljubezni, velike | kot moije, ni ostalo niti ma-i kovo zrno. Zato pa je zraslo! sovraštvo, kot zraste plevel v j neokopani njivi. Razbohotilo, se je in ju prekrilo. On misli, da tega ni on kriv! t-**/ Ste izkoristili vse svoje sposobnosti? Ste kdaj napisali kaj veS kot dopisnico znancu, prošnjo za sprejem v službo ali prosti spis za domačo nalogo v šoli? Kotiček za leposlovne sestavke naših bralcev, ki smo ga z nagradnim razpisom za najbopi prispevek uvedli pred dobrimi tremi leti ie zbrai na straneh našega lista več kot 200 ustvarjalcev najrazličnejših starosti m poklicev. Mnogi med njimi se še vedno oglašajo s prispevki mnogi pa nas spodbujajo, naj ponovno razpišemo podobno tekmovanje. x Resje, roka, kije vajena vsakdanjega dela v proizvodnji, na poliu v prometu ali trgovini, v šoli in zdravstvu ali pisarni, težko prime ža pero da bi prenesla na papir vse tisto, kar človek lepega in hudega, veselega ah grozljivega misli, čuti, želi in ve. Ste sploh iskusili, kdaj kaj napeti? Morda niti ne veste, da se v vas skriva košček pisatelja misleca, časnikarja ah vsaj globoko čutečega človeka! Poskusite, lTudmi 0lajŠanje’ drugim v razvedrilo in za boljše razumevanje med ■ VB napišite. kako gledate na današnji čas, na srečo, na ljubezen in smrt, denar in tovarištvo, žalost in strast, skratka na življenje okrog vas. i Temelj takemu zapisu je lahko resničen dogodek, pa tudi izmišljena zgodba lahko učinkovito podkrepi vaša razglabljanja, če jo boste prav zastavila. 1 Če vam pisanje težko steče, naj vas to ne moti! Slovnico bo uredil naš strokovnjak. Ponujamo vam možnost, da uveljavite svoj talent, za katerega do zdaj morda niti niste vedeli. Ponujamo vam možnost za zaslužek in svobodno delo katerega se lahko lotite, kadar in kjerkoli vas je volja. Najboljše pisce” bomo povabili k rednejšemu sodelovanju. Ze vznemirjenje ob pričakovanju prvega honorarja in zadovoljstvo ob pogledu na svoje ime, tiskano v časopisu, sta doživetji, poleg tega pa razpisujemo tudi pet lepih nagrad: 1.000 Ndin 800 Ndin 600 Ndin 400 Ndin in 200 Ndin za najboljše sestavke • o odnosih med ljudmi, ali • o prihodnosti, ki £aka našo mlado razvijaloCo se druibo, ali • o znanstvenih in tehničnih dosežkih, ki lih napovedujejo. Pogoji razpisa: 1. vpoštev prihajajo izvirni in še nikjer objavljeni sestavki v obliki reportaž, razmišljanj, črtic, humoresk in intervjujev; 2. če je zgodba napisana s pisalnim strojem, naj ne bo daljša od 80 tipkanih vrstic, če pa je napisana z roko, naj nima več kot 800 besed; * 3. sodelujejo lahko vsi, ki so ta razpis prebrali; rokopis naj pošljejo v uredništvo Dolenjskega lista (68000 Novo mesto, p. p. 33), najkasneje do 15. oktobra 1972. Vse poslane prispevke označite s šifro, pravi in celi naslov pa napišite na poseben list (na katerega ne pozabite napisati tudi svojo šifro), da bomo sestavke lahko ocenjevali, ne glede na to, kdo jih je napisal. Prispevke bomo objavili s celim imenom, na željo pisca pa tudi samo s kratico ali z izmišljenim imenom. j 4. Za vse prispevke, ki ne bodo nagrajeni, si uredništvo Dolenjskega usta pridržuje pravico, da jih objavi in plača z običajnim hono-rarjem 2 N-din za tipkano vrstico, neuporabne prispevke pa bomo vrnili piscem na njihov naslov. 5. Komisijo za oceno poslanih prispevkov bodo sestavljali trije člani uredniškega odbora našega tednika. 6. Izid razpisa bomo objavili 15. novembra 1972. PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOLJSTVO! POTA IX S lft / Dežurni poročajo POPIL PIVO - Metliškim miličnikom sta 5. septembra popoldne prijavila Franc in Janez Rus iz Novega mesta, da jima je neznanec vlomil v njuna vikenda na Hrastu. Obiskal ju je med 27. avgustom in 2. septembrom. Potem ko je vse prebrskal, je spil steklenico piva in vzel nekaj konzerv. DVE KNJIGI — 6. septembra je Cecilija Fon iz Kostanjevice prijavila novomeškim miličnikom, da so ji iz hiše na Trdinovi cesti v Novem mestu ukradli dve dragoceni knjigi, vredni 8.500 dinarjev. OKRADEN - Karlu Simončiču iz Cerovega loga je neznanec 1. septembra ukradel dve moški obleki in ga oškodoval za okrog 1000 dinarjev. Simončiča so okradli v Perovi gostilni v Novem mestu. OB ČEVLJE — 7. septembra je novomeškim miličnikom prijavil Martin Žura, da mu je neznanec ukradel dva para čevljev in nekaj cigaret PERILO KRADEJO - Novome-' ščan Ludvik Mežan je prijavil postaji milice, da so neznanci z vrta na Volčičevi ulici, kjer so Mežanovi sušili perilo, ukradli več kosov spodnjega perila. DEŽNIK, URA, KRUH - Duša-. nu Skupku iz Dol. Suhadola je 8. septembra neznanec ukradel aktovko, v kateri je imel dežnik, moško uro, 2 kg kruha in 40 din gotovine. BREZ PLENA — 8. septembra zvečer je Katarina Rifelj iz Ločne zaslišala, kako skuša neznanec vlomiti skozi straniščno okno. Ko jo je opazil, je vlomilec pobegnil brez plena. Z NOŽEM JU JE — 8. septembra zvečer se je Martin Pernik iz Trebnjega stepel s sosedom Boškom Kočičem in njegovo ženo Dragico. Med pretepom je Pernik zabodel z nožem Kočiča in njegovo ženo tako, da so ju morali odpeljati v bolnišnico. KOLESA KRADEJO - Novo-meščanu Ivanu Mežnarju so 8. septembra ukradli kolo izpred trgovine „Dolenjke1* na Zagrebški cesti. Naslednjega dne pa so ukradli kolo Veri Mrvar iz Dol. Kamene, ko ga je pustila „Pri vodnjaku**. VDRL V AVTO - 9. septembra je Jože Kovačič iz Bršlina parkiral fička „Pri Luki“ na Gmajni. Ko se je vrnil iz gostišča, je opazil, da mu ne nekdo vdrl v avto in mu ukradel nekaj delov v vrednosti 500 dinarjev. PRIDRŽANI - Sentjemejski miličniki so 9. septembra pridržali Ivana Colariča, Avgusta Avguština in Franca Žnidaršiča iz Grobelj, Milana Župana iz Dol. Stare vasi in Silva Potočarja iz Šentjerneja, ker so v Zagorčevi gostilni v Dol. Stari vasi napadli Novomeščana Zlatka Ka-buija in Mirka Liparja. Novomeški miličniki pa so pridržali Novomeščana Vlada Manojloviča in Ljubo-mira Nenadiča, ker sta v kandijskem križišču ovirala promet in se nedostojno obnašala. KROMPIR IN KOKOSI - Jožetu Selaku iz Dobove pri Otočcu je neznanec izpod kozolca ukradel 300 kg krompirja in odnesel trTko-koši. Več kokoši so ukradli tudi Francu Vršku v Veliki Bučni vasi, kjer so dejanja osumili Cigane. V ponedeljek dopoldne se je Mehmet Hadžipašić iz Pištoline pri Bosanski Krupi peljal v avtomobilu nemške registracije proti Ljubljani. S parkirnega prostora pri bencinski črpalki na Otočcu je nenadoma zapeljal na cesto Francoz Christian Cheynet in silovito trčil v Hadžipašića. Poškodovali so se oba voznika in sopotnik Slobodan Babič iz Pištoline. Vsi trije se zdravijo v novomeški bolnišnici, na avtomobiift pa je za 5.000 din škode. (Foto: S. Dokl) DOBAVNICE SAMO V ENEM IZVODU Pobiral denar za tovornjak Sodavičar Slavko More iz Novega mesta je kot priča potrdil, da je vedel za Turkovo ravnanje pri popravilih tovornjaka - Pogojna kazen Senat okrožnega sodišča v Novem mestu, ki mu je predsedoval sodnik Janez Pirnat, je spoznal za krivega Ladislava Turka iz Gor. Straže, starega 32 let. Leta 1969 sije, ko mu je zasebna obrtnica sodavičarka Marija More iz Novega mesta kot prevozniku zaupala razvažanje pijač in pobiranje izkupička za te pijače, od izkupičkov prilastil 25.925 din na škodo More tove. To je Turk naredil tako, da je nekatere dobavnice izdajal le v enem izvodu in jih ni dajal v obračun Mo-retovi. Turk se je zagovarjal, da je res porabil okrog 20.000 din iz izkupička prodane pijače. Ta denar E a naj bi dal za popravilo tovornja- a. s katerim je vozil za Moretovo in Mi bilo silobrana! Okrožno sodišCe v Novem mestu je Ivana Savnika iz Sel pri Dobovi obsodilo na strogi zapor ki ga je od Moretove tudi dobil. Trdil je, da je za taka plačila popravil vedel tudi njen mož Slavko More, ki je to kot priča tudi potrdil. Sodišče zagovoru ni verjelo. Obtoženec je, ko je bil kot priča zaslišan v predhodnem postopku v preiskavi zoper Marijo More zaradi kaznivega dejanja davčne utaje, za ta znesek trdil, da niti Moretovaniti njen mož nista vedela, da jemlje njun denar za popravilo tovornjaka. Sodišče je zato Turka obsodilo na dve leti zapora, pogojno za dobo treh let, odvzeta pa mu bo tudi premoženjska korist, ki jo je neupravičeno pridobil. Senat okrožnega sodišča v Novem mestu, ki mu je predsedoval sodnik Janez Pirnat, ni verjel zagovoru Ivana Savnika iz Sel pri Dobovi, starega 25 let, da je 12. marca letos zvečer zabodel dva človeka v silobranu. Tistega večera je Savnik pred Megovčevo gostilno v Dobovi z nožem hudo poškodoval Franca Kež-mana, saj ga je zabodel v desno steg- IZ HIŠNE V£ŽE V ponedeljek zvečer je Mili Stojanovič iz Novega mesta nekdo odpeljal kolo s pomožnim motorjem modre barve, ki je bilo spravljeno v hišni veži na Glavnem trgu. ZGORELA DELAVNICA Okoli 1. ure zjutraj 7. septembra, je čuvaj v podjetju ITAS opazil ogenj v mizarski delavnici podjetja. Ker ga sam ni mogel pogasiti, je poklical gasilce. Zaradi požata je okoli 100.000 din škode. Domnevajo, da je požar izbruhnil zato, ker se je prah oziroma žaganje nabralo v ohišju elektromotorja, nato pa je zaradi trenja začelo tleti. Ogenj je vzplamtel skoraj 11 ur po tem, ko se je delo v delavnici končalo. no tako močno, da mu je poškodoval stegensko arterijo in veno, kar je smrtno nevarna poškodba. Takoj zatem' je Ivana Lupšino z nožem zabodel v hrbet. Sodišče je Savnikov zagovor o silobranu ovrglo in se opiralo predvsem na izpovedi obeh zabodenih. Tudi poškodbe, ki sta jih dobila, dokazujejo, da ni šlo za silobran. Ce bi bil Savnik v stiski, potem mu prav gotovo ne bi bilo treba.zabosti človeka v hrbet, prav tako tudi rana na stegnu ne kaže na silobran. Sodišče ga je obsodilo na 1 leto in štiri mesece strogega zapora, upoštevalo pa je tudi dva meseca zapora, na kar je bil obsojen že prej v Brežicah zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo. KOLESAR V JAREK 8. septembra, ob 18. uri je šla po Zdolski cesti proti Krškemu Ivanka Bizjak iz Krškega. Za njo je peljal s kolesom Jože Brezanšek iz Senuš. Zadel je Bizjakovo, tako da sta oba padla v jarek. Pri tem je bil kolesar hudo poškodovan in so ga odpeljali v hrežiško bolnišnico. »Ni prostora!« Včasih je bilo mesto mirno. Od časa do časa je zažvižgal bič po zraku, konj je hitreje potegnil pod napetimi vajetmi. Po makadamu se je en dan dvigal prah, drugič so se noge ugrezale v blatu. Potem je prišla doba koles, mladinskih delovnih brigad, napredka: namesto makadama so položili asfalt, namesto konjskih vpreg so se sramežljivo pojavili po ulicah prvi avtomobili. Kot bi obrnili fotografijo, se je spremenila podoba mesta. Ljudje so začeli iskati prostor za parkiranje svojih avtomobilov, delavci so širili parkirne prostore. Potem , so že začeli govoriti,' da je v povprečju - povprečja pri nas tako silno ljubimo! — v našem mestu skoraj največ avtomobilov na 100 prebivalcev. Bržkone je bilo to povprečje vzrok, da so se na parkiriščih pojavljale vojne za parkiranje avtomobilov. Niso bili redki primeri, ko je mož poslal ženo, da je stala med dvema belima črtama in odgovarjala jeznim avtomobilistom, ki so krožili po mestu: „Tukaj je zasedeno, takoj bo pripejjal avto .. .“ Tako so se bojevali za svoje parkirne prostore po vnaprej določenem vrstnem redu: najprej so zasedli parkirišča, ki so bila v senci, potem tista, ki so bila najbliže, in tako naprej. Kot bomba je treščila med jato avtomobilistov novica o parkirnih urah: poslej je treba parkiranje plačevati. In začela se je nova borba. V mestu je ostalo nekaj parkirnih prostorov, kj jih niso zasužnjili z urami. Zdaj planejo avtomobilisti kot jastrebi na uboge prostorčke. Tu ne velja tovarištvo ne desno pravilo ne prednostna pravica. Zgolj pravica močnejšega, hitrejšega in bolj predrznega. Avtomobilisti tarnajo po mestu: „Ni prostora!** Na vsakem parkirišču, kjer ni ur, je preveč avtomobilov. Tam, kjer ure so, ni avtomobilistov! V. LIKAR V HIŠO ZARADI HITROSTI Franc Kerin iz Gorenje Lepe vasi, začasno na delu v Nemčiji, je peljal 9. septembra po Cesti krških žrtev v Krškem. Zaradi neprimerne hitrosti je zavozil na desno v hišo in se laže poškodoval, njegov sopotnik Albin Vidmar iz Pijane gore pa je dobil hude telesne poškodbe m so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Škode je za okoli 3.000 din. MLADI PRESTOPNIKI BEŽIJO Iz Radeč v tatvine Okrožno sodišče v Novem mestu, senatoma sta predsedovala sodnika Janez Pirnat in Janez Kramarič, je prejšnji teden sodilo kar dvema prestopnikoma, gojencema vzgojno-po-boljševalnega doma Radeče. 19-letno Leopoldino Volkar iz Begunj so obsodili na 9 mesecev zapora, pogojno za tri leta. Skupaj z več mladoletniki je 13. junija lani pobegnila iz doma, na begu pa so vdrli v vikend na Sredniku pri Šentjanžu ter pokradli nekaj oblačil in jedi. Naslednji popoldan so vdrli še v hišo Frančiške Zupan v Homu, lcjer so ukradli nekaj ■ denarja in jedi. Elko Brajdič iz Hudevega pri Trebnjem, 20 let, je iz Radeč večkrat pobegnil. 23. decembra lani je z mladoletnim B. B. v Trsteniku vlomil v dva kokošnjaka, ukradla sta 24 kokoši. Januarja letos sta v Medvedjem selu iz hiše Frančiške Kališek ukradla 6 litrov vina, 5 konzerv in 5 lesenih sodčkov. Brajdič sam pa je v Malih Dolah pri Veliki Loki 9. aprila lani ukradel Martinu Čudnu iz hiše lovsko puško z naboji in 3.000 dinarjev. Za dve vlomni in dve navadni tatvini je dobil dve leti zapora. Brajdič je bil že kot mladoletnik trikrat pred sodiščem zaradi vlomnih tatvin. Sposojevalca avta prijeli Zmikavta sta Balič in Alif, ki sta, kot trdita sama, vozila pijana V Crikvenici so prijeli miličniki 20-letnega Stefana Baliča iz Salke vasi 86 pri Kočevju (rojenega v Hinjah) in 21-letnega Aleksandra Alifa iz Podgorske ulice 1, Kočevje (rojenega v Litiji) in jima odvzeli avto, ki sta ga 30. avgusta zjutraj vzela v Kočevju. Stefan Balič, ki je v preiskavi še zaradi odvzema avtobusa, in Aleksander Alif, ki se bo zagovarjal še zaradi tatvine, sta 29. avgusta zvečer popivala po Kočevju, nato pa kmalu do polnoči vlomila v več osebnih avtomobilov in končno odpeljala avto, last Franca Osvalda s Trga zbora odposlancev, vreden 15.000 din. Na zaslišanju v Kočevju sta oba priznala, da sta odpeljala avto, vendar sta se zagovarjala, da sta to storila, ker sta bila pijana in da sta imela namen avto zvečer vrniti. Kraja in vožnja v pijanosti ne more biti olajševalna, ampak kvečjemu obte-ževalna okolnost, saj doslej podobni nepridipravi avtov niso vračali, ampak so običajno poškodovane kje pustili. j p VARNEJE NA CESTI: Z rumeno rutico , Odrasli naj nauče otroka varno prečkati ce-sto - Za prehode so »zebre« Pouk se je začel in prvič so prestopili šolski prag tudi prvošolčki. Ali smo naredili vse, da bi bila njihova pot v šolo in domov vama? Bilanca nesreč je bfla od nek- Za vzgojo ni nikoli prepozno, zato naj očka ali mamica sinka nenehno opozarjata, naj gre £<* cesto, kjer so zebre, kadar v bližini ni drvečih avtomobilov jj1 kadar hodijo po prehodu tudi druj*i, zlasti odrasli ljudje. Ze nekaj let si prvošolčki W vezujejo rumene rutice okrog vratu. S tem opozarjajo vožnji* motornih in drugih vozil, nanje še posebno pazijo, da so v prometu še tako nespretni in ne.‘ vedni. Zelo priporočajo, . daj prav na prvi šolski dan precej črna. Marsikateri otrok, ki so ga starši zjutraj posvarili: „Pazi, kako in kod boš hodil!“ se ni več vrnil, premnogi so se znašli na kirurških oddelkih. Lani je začetek pouka minil brez mrtvih učencev. Sveti za preventivo in vzgojo, miličniki in drugi, tudi učitelji, so pravočasno opozorili starše, naj vsaj dotlej, dokler otrok ne bo spoznal poti v šol<£; hodijo z njim. učenci nosijo šolsko torbo ^ hrbtu, na torbi pa naj bo zn**1 ki bo tudi ponoči viden. J Vzgojo staršev morajo dop°*‘ niti šole. Učitelji naj bi učence® povedali zlasti, kje so najbolj «j£j varna mesta in kje gre najkr$*= varna pot do šole in dofl>0| Vzgojiteljem se gotovo ne o težko spomniti, na katerih stah in križiščih je steklo največ krvi njihovih varovancev. : Korak v šolo pomeni kora* življenje, korak na cesto pa rak v nevarnost. Zato naj ti n®, potki ne naletijo na gluha use*' " , MEDVEDJEK: SMRT V NESREČI — 5. septembra ponoči je Mar-čelo Vratonja iz Terviža pri Pazinu vozil tovornjak s prikolico. Pri Medvedjeku mu je naproti pripeljal z osebnim avtomobilom Miroslav Jovanovič iz Velike Popovače, začasno na delu v Franciji. Jovanovič je zapeljal na levo in trčil v tovornjak. Trčenje je bilo tako močno, da je Jovanovič v ljubljanski bolnišnici umrl, žena Dragica in sin Živo-rad pa sta se laže poškodovala. Škode na obeh vozilih je za 40.000 din. STEFAN: V ŠKARJE - Švicar Heinz Peter Hug se je 5. novembra popoldne peljal proti Zagrebu, ko mu je pri Stefanu pripeljal v škarje madžarski tovornjak, ki ga je vozil Zsoltan Kakonyi. Škode je za 10.000 din. JEZERO: NA BANKINO - 6. septembra je Ljubljančana Marka Pliveriča pri Jezeru zaneslo na bankino, da seje prevrnil v jarek. Škode je za 8.000 dinaijev. OTOČEC: NESPRETNI TUREK - 6. septembra popoldne seje Ljubljančan Ljubo Glibota peljal mimo Otočca proti Ljubljani, ko mu je pripeljal v škaije Turek Alkan Ali Mehmet. Turek je skušal naglo zaviti pred tovornjak, ki ga je prehiteval, pri tem pa je trčil v ljubljanski avto in naredi) za 5.000 din škode. KARTELJEVO: ODPETA PRIKOLICA - 6. septembra zjutraj je Stevo Budiža iz Apatina po karteljevskem klancu vozil tovornjak s prikolico. Prikolica seje odpela in se prevrnila v usek. Škode je za 5.000 din. ČATEŽ: V OGRAJO - 6. septembra popoldne seje FrancCenčič iz Brežic v desnem ovinku na Čatežu zaletel v ograjo. Avto je viglo na drugo stran ceste, daje spet udaril v ograjo, je porušil pet metrov in nato obstal. Voznik in sopotnik Jože Benkoč iz Trnia sta se laže poškodovala, škode pa je za 3.000 din. BREŽICE: POBEGNIL - 7. septembra zvečer je v brežiškem križišču na Cesti prvih borcev Jože Jalovec iz Zbur z avtom prehiteval avto Stefana Grahka takrat, ko je ta začel zavijati v levo. Jalovec je po nesreči pobegnil, vendar so ga hitro odkrili. Škode je za 3.000 din. MIRNA: V ZID - 8. septembra popoldne se je Božidar Cerovšek na Mimi z mopedom zaletel v zid ob cesti. Škode je za 3.000 din, Cerovšek pa se je laže poškodoval po glavi. Moped ni imel zadnjih zavor, Cerovšek pa je bil brez voznega dovođenja. POTOK: OTROK NA CESU -Novomeščan Milan Starčevič je 8. septembra popoldne pri Potoku dohitel skupino otrok, ki so šli ob levem robu ceste. Čeprav je potrobil in zmanjšal hitrost, je zbil na tla dečka, ki je nenadoma stekel čez cesto. Otroka so odpeljali v bolnišnico, na avtomobilu pa je za nekaj tisočakov škode. GRADIŠČE: V STEBER MOSTU - 9. septembra zjutraj je osebni avto, ki ga je vozil Edvard Večernik iz Velerua, pri Gornjem Gradišču, v ovinku zaneslo v steber mostu. Škode je za 8500 dinaijev. OTOČEC: PODRL TABLO -Nikola Djordjevič iz Ložnice je 9. septembra popoldne vozil tovornjak s prikolico proti Zagrebu. Pri Otočcu je zavil k črpalki, vendar je prikolico zaneslo, da je podrla pipi-nov stožec in reklamno tablo. Škode je za 4.000 dinaijev. NOVO MESTO: ČELNO ^ NJE - Janez Jereb iz je 9. septembra zvečer na Sn»" ^ cesti v ovinku prehitel neko ^ ko mu je naproti pripelj®^ -ji^ Gaber iz Novega mesta. čelno trčili, laže je bila P° je f vana Marija Gaber. Škode 10.000 dinarjev. rrrtt& AJDOVEC: NEU?f& BANKINA - Franc Kuhelj * ^ je 10. septembra okoli ene u**^ tovornjak iz Ajdovca Pr0. Lt*' Nenadoma se je udrla neiitrj^ ^ ,, kina. Tovornjak se je streho in obstal na drevesu. & , za 4.000 din. „nr# PODBORŠT: TRIJE V NICI - 10. septembra zjutf^ ter Josič iz Obudovca pn ^ skem Šamcu, začasno na Nemčgi, pri Dol. Podborst $ prekinjeni črti prehiteval ^ Takrat je naproti pripelje1 Zi Ezio Andrian. Vozili sta trčili, Italijana je zaneslo Josičev avto pa je obrnil0'^ Janjo Josič in Pavla Rj^v^o, A ljali v novomeško bolniSj>*^#j driana in njegova laže P0?., jo v1 sopotnika pa na njihovo lijo. Škode je za 50.000 PODBORŠT: ZARADI ČE - Zaradi nesreče st' tembra zjutraj v Dol* ^ ustavila Jože Sotler iz Brežicah in Grk Apostoles ^ Za njima pa je pripeljal k* Naurkakos in trčil v ot>3-ey,-bila. Škode je za 8.000 RADNA: MOČNO VANA - 11. septembra Justin Obrč z Gmajne p« -j# 1 na delu v Nemčiji, zadei ' {P. pančič iz Radne, ki jc s!jeI^ ^ Zupančičevo so z zloBjBv J| odpeljali v celjsko bolnišn1 NA BANKINO Itf V AVTO * Aleksander Milenkovi 0j, 1; ljane je vozil 9. septeinj V j iz Ljubljane proti Zag^ Ribnica pri Brežicah ga r desno bankino, nato trenutku je naproti z nemško registracijo or Čephna in vozili sta & Škode je za 6.000 din. BREŽICE: g MRTEV KOLE®* f\ Radmila Arsov iz $•} septembra peljala po jt^ proti ccsti Brežice f križišču je z leve strani k0|esO nišnice pripeljal neznan zaprl pot. Arsova je zad s prednjim delom ^ na pokrov motorja in P obležal nezavesten. Med Y m ^ bolnišnico je kolesar fOfjp podlegel. Šele naslednji flec'p tovili, da je bil ponesi« -nj3 p ni Franc Hotko iz P°^ pelah. ZANEnLPOŽ*5^ 8. septembra je na 1.J poslopju Alojza Urban ij po 4 vasi pri Krškem izbr11^ j ^ j/ ga je zanetil otrok v * vžigalicami. Zgorelo tijskega orodja, krnct’odt> ^ še drugi predmeti. i>K na 130.000 din. 12 DOLENJSKI LIST Stran uredil: JOŽE SPLICHAL St. 37 (1172) - 14. septetf DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA V LJUBLJANI vjilsuje v dopisne Sole in sicer: — osnovno Solo (5., 6., 7. In 8. razred) — administrativno šolo (dveletno) — ekonomsko srednjo šolo (dopisno, kombinirano) — tehniško šolo (za strojno, elektrotehniško, lesnoindustrijsko in kemijsko stroko) — delovodsko šolo (za strojno stroko) — poklicno šolo kovinarske stroke vpisuje tudi v dopisne tečaje — nemškega in italijanskega jezika — tehniškega risanja — za skladiščnike — za kontrolorje in preddelavce v kovinarski stroki — za varnost pri delu (skupinski vpis v posameznih delovnih organizacijah) VPISUJEMO VISAiK DAN od 7. ure do 14.30, ob torkih 18. ure ter vsako drugo soboto v mesecu. Podrobnosti o sistemu dopisnega izobraževanja, učnem Programu in pogojih za vpis, boste lahko izvedeli iz Prospekta za Šol. leto 1972/73, ki vam ga pošljemo na vašo zahtevo. . SVOJ NASLOV NAPIŠITE S TISKANIMI ČRKAMI. "8 Prospekt pošljite znamko v vrednosti 3 din na na-p0V: DOPISNA DELAVSKA UiNFVERIZA, Ljubljana, Grmova 39, telefon 312-141, poštni predal 106. DELO V PEKARNI! TAKOJ ZAPOSLIMO: - kvalificirane ali priučene peke, ~ vajence za izučitev poklicnega KV peka Zahteva se popolna osemletka. Mladince, stare nad 18 let, ki imajo veselje do dela v pekarni in drugih pomožnih delih. Mladinci bi se lahko priučili tudi za delo v proizvodnji. Delo v pekarni je tudi ponoči. Želimo predvsem kandidate iz Novega mesta oziroma bližnje okolice. plOGOJi: poskusna doba dva meseca, kandidat roora biti zdrav ter mora imeti smisel za čistočo »n osebno higieno. Osebni dohodek po pravilniku. 2ar Ponudbe pošljite oziroma se osebno zglasite in ‘formacij pri »-2ITU-« Ljubljana, DE Pekarna asčičarna, Novo mesto, Ločna 21. vAR&JJEMd 1* PRI Dolenjski banki in HRANILNICI v Novem mestu N(fc",h enotah v KRŠKEM, METLIKI, % J* MESTU in TREBNJEM hron,lnf v,°8# in obsujejo od % *,ro račune in devizne račune občanov I devlzno-valutne posle in odkup ler pro- ^McL^f^te za stanovanjsko gradnjo, pospeSeva-lstva» obHI In turizma na podlagi namen-1 vorč#vania I 0pr avai° kratkoročne Jn dolgoročne kredite S** vse druge bančne posle ^a. * svo|e denarne zadeve, saj je to vaia INDUSTRIJA APNA KRESNICE OBVEŠČA IAK vse potrošnike, da sj lahko priskrbijo kvalitetno kosovno apno v nafiih obratih v Kresnicah in Dobrepoljah. Zdaj je najprimernejši čas za gaSenje apna. Informacije telefon: 88-601, 88-607 in 782-001. KAKO LETOS KAZE PRIDELOVALCEM Dražji, ker ga je manj Pogajanja med KZ Trebnje in Kolinsko - Pričakovanje, da bo letošnja odkupna cena Igorja in dobrina pol večja od lanske - torej 90 par Informacije tel.: 88 601/88 607 in 782 001 SL0VENIJALES-STILLES TOVARNA STILNEGA POHIŠTVA IN NOTRANJE OPREME SEVNICA OBJAVLJA prosta delovna mesta za: TAPETNIKE Pogoj: kvalificiran tapetnik, zaželena praksa Kandidati naj pošljejo svoje vloge na naslov podjetja v roku 10 dni po objavi. (Nadaljevanje s 1. strani) imenitno stvari poimenovati po tuje, se bodo ti čipsi najbrž imenovali — čipi čipsi. Trenutno je najbolj zanimivo, po kakšni ceni namerava tovarna plačevati krompir. Zaradi krompirjevi plesni (fitoftori) naklonjenih vremenskih razmer pa tudi zaradi poplav in drugih ujem bo jugoslovanski pridelek letos precej manjši od lanskega, ki je bil zelo dober. Dr. Gregorc, tehnolog Kolinske, pravi, da ocenjujejo, da je jugoslovanski pridelek letos za eno petino manjši, v sami Sloveniji pa celo za eno četrtino. Seveda so te ocene zelo približ- ne, saj pri nas nimamo kaj prida organizirane statistične službe in večkrat znanstveno obdelujemo zelo neznanstvene podatke. Po oceni inž. Slavka Nemaniča, direktorja KZ Trebnje, je v občini letos pridelek za kakih 15 odstotkov manjši kot lani. Zato je cena, ki se bo sukala okoli 90 par za kilogram, kar je za polovico več kot lani, za kmeta ugodna. Pričakujemo, da Kolinska ne bo vztrajala pri nižjih cenah, kot jih bosta izoblikovala ponudba in povpraševanje na trgu, in da bo spoštovala pogodbe, ki govore o tržnih cenah. To bo samo v prid nadaljnjemu sodelovanju. l NOVA DEJSTVA METLIŠKE ZADEVE: BETI išče direktorja Peter Vujčič se ni vrnil z dopusta v Avstriji in je pismeno prosil za razrešnico OBVESTILO PEDAGOŠKA AKADEMIJA V LJUBLJANI obvešča vse študente, ki se želijo vpisati na PA — razredni pouk na oddelku v Novem mestu, da bo VPISOVANJE ZA REDNE IN IZREDNE STUDENTE 19. septembra 1972 od 15. do 18. ure v prostorih ravnateljstva osnovne šole Katja Rupena v Novem mestu. Po tem roku se bodo študentje lahko vpisovali le v Ljubljani, in sicer na PA, Ljubljana, Stari trg 34, do 28. septembra 1972. (Nadaljevanje s 1. strani) da se proti njemu ustavi „gonja" in se nepravilnosti, kijih očitajo tovarni ali njemu osebno, obravnavajo „na način in v okvirih kot pri drugih tovrstnih slučajih v Slovenqi“, je rečeno v pismu. Takega zagotovila mu nihče ni dal, zato je zdaj na več straneh obsegajoči odpovedi sporočil, da odstopa s položaja. Poslovni odbor tovarne BETI in delavski svet sta o tem dokaj obširno razpravljala ter razrešnico potrdila. Podjetje je že imenovalo za vršilca dolžnosti direktorja Toneta Štruclja, ekonomista iz BETI in dosedanjega direktorja komerciale, medtem ko bo mesto glavnega direktorja razpisano. Za kolektiv in njegovo bodočnost je razveseljivo, da ga pretresi zadnjih mesecev niso zmedli in da so poslovni uspehi celo rekordni Se nikdar ni imela BETI ob polletju tako ugodne bilance kot v letu 1972, saj je ustvarjeni dobiček celo večji kot je bil v vsem lanskem letu. Tak uspeh je bil dosežen navzlic temu, da je amortizacija za 56 odst. višja in da so se osebni dohodki od lanskega junija povečali kar'za 32 odstotkov. V tovarni se zavedajo, da morajo bolj kot kdajkoli prej pokazati kupcem, kaj zmorejo. Tej nalogi so se predali zares z vso vnemo. R. BAČER Svet osnovne šole Žužemberk razpisuje prosto delovno mesto ADMINISTRATORJA Pogoj: dokončana administrativna šola. Prošnjo z dokazili o strokovnosti naj kandidati pošljejo svetu osnovne šole Žužemberk v 15 dneh po objavi. Vsi kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 30 dneh po poteku roka za prijavo. »DOLENJKA« - trgovsko podjetje na debelo in drobno - Novo mesto ' N objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. KALKULANTA 2. TRANSPORTNEGA DELAVCA v osrednjem skladišču na debelo 3. PRODAJALKE v »Blagovnici« Črnomelj POGOJI: pod 1. srednješolska izobrazba; pod 2. zdravstvena in telesna sposobnost za opravljanje fizičnih del; pod 3. prodajalke oblačilne ali mešane stroke. Za delovna mesta je določeno poskusno delo. Rok za prijave je 8 dni po objavi. DOBRO BOSTE n VDELI, će se boste izučili za... • ŠIVILJO • PRIKR0JEVALK0 • LIKARIC0 »LABOD«*, tovarno perilo. Novo mesto, vam nudi: - ODLIČNE DELOVNE POGOJE - DOBRE OSEBNE DOHODKE - UREJEN DELOVNI ČAS - BREZPLAČNO PREHRANO Naši pogoji so naslednji: - da ste stari 15 do 25 let - da ste iz okolice Novega mesta - da uspeSno opravite test roCnih spretnosti - da nemudoma vložite proSnjo na naS naslov NAŠ NASLOV JE: »LABOD«, tovarna perila. Novo mesto labod NOVO MESTO KOČEVSKE NOUflE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOUI$ Okoli posodobljanja ceste Livold—Brod na Kolpi se je nabralo precej mnenj in vprašanj občanov kočevske občine in odbornikov. Občani plačujejo za posodobljanje te ceste namreč samoprispevek, zato sprašujejo, kako dela napredujejo in kako je njihov denar porabljen. Predsednika občinske skupščine Kočevje Mira Heglerja smo zaprosili za nekatera pojasnila v zvezi sposo-dobljanjem te ceste. Povedal je: - Najprej moramo vedeti, da velja po novem kilometer posodobljene ceste okoli 2 milijona dinarjev, da bo vsa cesta veljala okoli 60 milijonov in da samoprispevek občanov znaša 3,5 milijona din. — Vendar se občani pritožujejo, da posodobljanje napreduje prepočasi, in zahtevajo, naj se dela pospešijo. Kako bo torej posodobljanje napredovalo v bodoče? - Najbolje, da na to vprašanje odgovorim kar s podatki Cestnega sklada SR Slovenije, ki jih je poslal v odgovor na „Pritožbe in zahteve ob-čanov“, katere mu je posredovala krajevna skupnost Vas-Fara. V letu 1971 je bilo za obnovo oziroma posodobljanje na razpolago 3,5 milijona samoprispevka občanov in 3,190.000 din iz Cestnega sklada SRS. Letos je iz Cestnega sklada na razpolago 4,840.000 din. V teh zneskih je upoštevan tudi 10-odstot-ni jamstveni polog. JLA bo v letih 1973 in 1974 izvajala dela na odseku Brod na Kolpi— Morava v vrednosti 20 milijonov din. Točen obseg in dolžina odseka, na katerem bo izvajala dela JLA, še nista dokončno določena, ker še ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Škodljivo { zapostavljanje Zakaj nečloveCnost? Mladinci, učenci posebne osnovne šole (POŠ) Kočevje, so se na praksi v delovnih organizacijah vedno dobro izkazali, žal pa so doseženi precej slabši uspehi pri njihovem rednem zaposlovanju. Nekatere delovne organizacije se jih izogibajo, češ da raje redno zaposle delavce, ki so dokončali druge šole. Nekatere delovne organizacije pa le zaposlujejo absolvente POŠ, vendar potem premalo poskrbe, da bi se v kolektivu dobro počutili. Dogaja se namreč, da nekateri člani kolektiva vse preradi zapostavljajo te delavce," jih zbadajo in jim nagajajo na razne načine, tako da mnogi absolventi POŠ ža-pustijo delo. Seveda potem ti mladinci, ki ostajajo brez dela, zaidejo najpogosteje na slaba pota. Tako smo s takim nečloveškim odnosom do njih dosegli, da ničesar ne zaslužijo za svoje preživljanje, razen tega pa družbi povzročajo še škodo in stroške. Če bi bili do njih bolj človeški, bi de-lali, zaslužili in bili koristni člani naše družbe. Mladi niso sami krivi, da so obiskovali POŠ, saj je med njimi mnogo takih, ki bi bili povsem sposobni za redno šolo, če bi živeli v ljubečem domu in urejenem okolju. Zakaj so torej nekateri, ki se imajo za dobre, pametne ljudi, tako nečloveški in nespametni, da tega ne razumejo in nagajajo tem mladincem? Prav nasprotno pa zasluži vso pohvalo pobuda občinske mladinske konference, da bodo mladinski aktivi v delovnih organizacijah storili vse, da bodo v bodoče odnosi članov delovnih kolektivov do absolventov POŠ človeški. Predsedstvo rbčinske konference ZM - a bo pri zavodu za zaposlovanje zbralo tudi podatke, kateri mladi absolventi POŠ so brez službe, nato pa bodo posredovali, da jih bodo delovne organizacije zaposlile. niso izdelani vsi načrti. Načrte dela „Projekt za nizke gradnje1* iz Ljubljane in so v zaključni fazi. Sredstva, ki jih je prispeval Cestni sklad SRS v letu 1971 in 1972, so večja, kot jih je predvidel za obnovo podobnih cest v Sloveniji. Iz tega se jasno vidi, da se Cestni sklad SRS zaveda, da z obnovo ceste ne rešuje le prometne probleme, ampak tudi pomaga k večjemu gospodarskemu razvoju celotnega območja ob cesti. PRVI PODODSEK, dolg 1403 m, je bilo Cestno podjetje Novo mesto dolžno obnoviti od 28. avgusta do 1. oktobra 1971. Izvajalec je dela opravil v pogodbenem roku! V pogodbi ni bilo določeno polaganje zapornega sloja AB in izvršitev za- ključnih del, ker to ni bilo mogoče zaradi nastopa zime. VREME JE NAGAJALO DRUGI PODODSEK, dolg 1841 m je bil izvajalec dolžan pričeti 19. novembra 1971 in ga dokončati 15. maja letos. Izvajalec del ni opravil v pogodbenem roku. Zaradi izredno neugodnih vremenskih razmer spomladi letos je izvajalec del zaprosil za podaljšanje roka do 31. julija in navedel, da je treba opraviti tudi več del, kot je bilo predvideno. Naknadna zahteva po minskih komorah je v celoti spremenila potek dela na rokovno najbolj kritičnem mestu, to je pri opornem zidu. V letu 1971 je bilo na razpolago premalo denarja, da bi v 'celoti dokončali prvi in drugi pododsek. Po pogodbi je bil dokončan za izvedbo po dostopnih cenah prodajajo obrati kmetijske zadruge »KRKA«, Novo mesto % JABOLKA raznih sort: maloprodaja ob delavnikih od 12. do 17. ure, ob sobotah in nedeljah od 7. do 17. ure v Dol. Brezovici pri Šentjerneju. # HRUŠKE raznih sort: maloprodaja vsak dan od 7. do 17. ure v gradu Struga pri Otočcu. # KROMPIR Igor: maloprodaja vsak delovni dan od 7. do 15. ure na farmi Zalog pri Novem mestu. Svoje potrebe za vinsko grozdje pa, prosimo, čimprej prijavite našim prodajalnam. PRIPOROČA SE Kmetijska zadruga »KRKA« - Novo mesto samo del drugega pododseka. Letos je Cestni sklad SRS sklenil pogodbo z izvajalcem za dokončanje drugega pododseka in za dela na tretjem pododseku. TRETJI PODODSEK je dolg 2316 m, pogodba p a je letos sklenjena za 548 m. Rok za izvedbo teh del je letošnji 15. november. Cestno podjetje Novo mesto je na tretjem pododseku začelo delati pred sklenitvijo pogodbe. Nadzorni inženir Cestnega sklada je z dopisom takoj zahteval ustavitev del. Cestni sklad SRS je namreč predvideval za tretji pododsek ponovno zbiranje ponudb izvajalcev del. Kljub pismenemu opozorilu je Cestno podjetje dela nadaljevalo, ker je že imelo na gradbišču vrtalno opremo Geološkega zavoda. Po zbiranju ponudb pa je Cestni sklad ugotovil, da je najugodnejši ponudnik Cestno podjetje Novo mesto. Letos ni dovolj denarja za izgradnjo celotnega tretjega odseka, se pravi do Štalcerjev. Pri analiziranju stroškov za 1 km obnovljene oziroma posodobljene ceste je Cestni sklad ugotovil, daje gradnja te ceste izredno draga. Poteka namreč po neugodnem zemljišču. Predstavniki Cestnega sklada so že na lokacijskih razpravah opozorili na zelo težavne razmere in predlagali nekatere izvedbe, ki bi gradnjo pocenili. Komisija pa je vseeno menila, da se zaradi pomembnosti te ceste v bodoče ne sme odstopati od predpisov. Zaradi takega sklepa bo gradnja precej dražja in počasnejša. J. PRIMC uy ugi pvuuuaciv ijITuiu — jioiv^tji, uuig uvrvaj nau * začeli 6. septembra asfaltirati. Najprej so položili grobi, n?‘; v finejši asfalt. Tudi na prvi pododsek, dolg okoli 1.300 m, J grobo asfaltiran že lani, bodo položili letos fini asfalt, razen bodo v Livoldu asfaltirali še odcep pri prižišču proti Mozlju. I" j J. Primc) Vsem staršem ne bo mogoče ugodjj! Večina učencev 5. razreda bo imela pouk popoldne - Ko je učiteljica vij la cesto in stanovanje, je pobegnila iz Koprivnika - SAP po taki cesti ^ / voziti - Premalo denarja za popravilo šol LAHKA OZIMNICA V soboto se je iz Ljubljane pripeljal k sadovnjaku novomeške kmetijske zadruge v Brezovici pri Šentjerneju Ljubljančan Janez Pust. Avto je pustil ob sadovnjaku, 11 -letnega dečka iz bližnje vasi pa je nagovoril, da je šel v sadovnjak nabirat jabolka. Pust je pripravil kar štiri vreče, ni pa računal, da bo dečka zalotil čuvaj. Ko je videl, da s tako ozimnico ne bo nič, sc je Ljubljančan hitro odpeljal. Sicer pa se kmetje pritožujejo, da je takih izletnikov, ki bi radi na lahek način prišli do ozimnice, veliko. TATOVI med Čebelami Anton Zupančič in Anton Selak iz Novega mesta imata na Cerovniku čebelnjaka. 10. septembra sta ugotovila, da so tatovi obiskali njune čebele. Zupančiču so odnesli tehtnico, ki je bila vredna 400 din, Selaku pa so ukradli panj s čebelami in ga oškodovali za 450 dinarjev. Ravnateljico osnovne šole Kočevje Dano Jerše smo obiskali ob začetku šolskega leta. - Katere šole ste med počitnicami obnavljali oziroma popravljali? 1 - V Koprivniku, Stari cerkvi in Strugah ‘ streho, na Travi okna (pleskanje), v Livoldu strop in tla (goba) in v Podpreski vrata. V Željnah smo spet postavili dimnik, ki se je že Za pomoč poplavljencem Nekateri že dali, drugi še bodo Občinski sindikalni svet (OSS) Kočevje je priporočil vsem delovnim organizacijam, naj prispevajo za poplavljenće v Pomurju. Čeprav podjetja ne pošiljajo poročil o svoji pomoči poplavljencem, za katera jih je zaprosil OSS, smo na razgovoru s predsedniki delavskih svetov 6. septembra le zvedeli, kako akcija poteka. Najmanj po 2 odstotka od mesečnih osebnih prejemkov so že prispevali ali pa vsaj sklenili, da bodo prispevali pri plači ta ali prihodnji mesec, v naslednjih delovnih kolektivih: TEKSTILANA, ITAS, ELEKTRO, SNEŽNIK, KOČEVSKI TISK, NAMA, AVTO in Stanovanjsko podjetje ZKGP. Prav v teh dneh pa bodo sklepali o pomoči še v podjetjih MELAMIN, ZIDAR, KOVINAR, ZKGP - kmetijsko podjetje, ZKGP -gozdarsko podjetje in INKOP. Verjetno so pomoč že nakazali ali jo še bodo tudi v drugih delovnih organizacijah, vendar tega ne vemo zagotovo, ker delovni kolektivi ne pošiljajo zaprošenih poročil OSS in občinskemu odboru Rdečega križa. • J P tretje leto zapored porušil.. V Strugah je zmanjkalo denarja za drvarnice. V Željnah bi morali drugače zgraditi streho. V Kočevju še obnavljamo staro šolo. Seveda bi bilo treba obnoviti še marsikaj, a ni denarja. - Imate dovolj učnih moči? Kako opravljajo učitelji izpite? - Na centralni šoli nismo dobili le učitelja za tehnični pouk in gospodinjstvo ter pedagoga in psihologa. Menim, da se na razpise ni nihče prijavil, ker nimamo zanje stanovanj. Tudi če bi jih dobili, jih ne bi imeli kje nastaniti. Strokovna usposobljenost se pri nas vedno bolj izboljšuje. Letos jih je 6 diplomiralo oziroma si pridobilo višjo izobrazbo. Izmed lani zaposlenih le še dva nimata diplome, zdaj pa smo na novo zaposlili še 3, ki nimajo diplome. Na podružničnih šolah je brez diplome ena, dva učitelja pa nimata popolne strokovne izobrazbe. V Koprivniku pa je ostalo eno delovno mesto nezasedeno in bo imelo 41 učencev zato okrnjen pouk. Sicer pa se je za sem prijavila neka učiteljica iz Maribora, ko pa je-videla naše slabe ceste in stanovanje, se je za službo lepo zahvalila. Rešitev bi bila učence višjih razredov iz Koprivnika prešolati v Kočevje. Vendar bi jih morali nastaniti v internatu, ker jih po slabi cesti nihče noče ■ voziti v Kočevje in domov. * - Kako je poskrbljen0, voz in za učence - vozače- ^ - SAP in AVTO vozita čevje šolarje iz Kočevske k Mozlja, Poloma, Oneka in Vseh otrok ni mogoče n*1 (,[) peljati v šolo in domov, zato ^ nekateri pred poukom * 0jf čakati na avto. Zanje ifl( zirano varstvo pred pouk'on * njem. Učitelj ki jih varujej^ji pomaga pri učenju. Za v soli razen tople malice poSM še za kosilo. „ 0t>i* - Koliko učencev valo šolo in koliko od™ štela? . »vol1*, - Učencev bo nekaj ve ajjf in sicer okoli 1560. V bodo obiskovali učencii »•. y reda, bo imelo 9 oddeli stalno dopoldne, 8 stalno P j dva pa v turnusu. V novi j bodo obiskovali učenci o«^^ razreda, bodo imeli vsi dopoldan. Izjema bodo * delki 5. razreda, kibodo popoldne. Zato tudi ne ugoditi vsem zaposlenim imajo otroka v petem njihovi otroci obiskovali P poldne. Delavski dom na Glažuti Kar se Janezek naujl Katere šole za odrasle letos? Pouk se je začel, hkrati pa bodo spet zaživele mnogo dejavnosti, v katerih sodelujejo šolaiji. V preteklem šolskem letu so bili na osnovni šoli v Kočevju kar štiije pevski zbori, pa tudi letos jih gotovo ' ne bo manj. (Foto: J. Primc) Delavska univerza Kočevje tudi letos vpisuje učence oziroma dijake v več svojih šol, in sicer v trgovsko, ekonomsko, administrativno, komercialno, osnovno in tehniško šolo. Trgovska šola bo letos prvič v Kočevju. Vanjo se seveda lahko vpiše, kdor je končal osnovno šolo in postal vajenec v trgovski organizaciji. Srednja komercialna Šola je dveletna. Vaiyo se lahko vpišejo tisti, ki so končali eno izmed poklicnih šol. Vpis v osnovno > jef^A iz leta v leto manjS*- yCf f(i saj pomeni, da ved dokonča osemletk - * šolanjem. M V nekatere P^J°da J formativen, sepra APflVJ, bo dovolj prijav* > . oktobra, drugi in v J pa že sredi septcin CESTNI SKLAD 0 CESTI LIV0LD-BR0D NA KOLPI: Dobra cesta bo draga in počasi zgrajena Prvi pododsek zgrajen do roka, drugi v zamudi - Letos ne bo asfalta do štalcerjev - Pojasnila Cestnega sklada na pritožbe in zahteve občanov - Premalo denarja je - Prihodnje leto začne še vojska GETRTK0V INTERVJU Za 800 dijakov ni šol \ Jože Suhadolnik: »Samo v Novem mestu nam v srednjih in poklicnih šolah primanjkuje prostora za 800 dijakov!« - Kakšno je stanje? Smo lahko zadovoljni? - Niti najmanj! V celoti zadovoljivih prostorov nima niti ena od obstoječih srednjih in poklicnih šol Razen tega moramo upoštevati, da bo uspešno končalo osnovno šolo vedno več učencev, resolucija o dolgoročnem razvoju SRS pa nam nalaga, da moramo zagotoviti izobraževanje na srednjih šolah 70 odstotkom tistih, ki končajo osnovno šolo. To terjajo - od nas tudi kadrovske potrebe na našem območju. Če hočemo ustreči temu dvojemu, so zmogljivosti srednjih in poklicnih šol za polovico premajhne in moramo z odpravljanjem težav kar se da pohiteti ker nimamo časa na pretek! - Kako naj si pomagamo iz zadreg? - Na kratko je težko odgovoriti, pa bom vendar poizkusil: za regijo bi morali v sodelovanju z občinami, ki imajo največ dijakov, takoj izdelati dolgoročni (5 do 10-letni) program razvoja srednjega in poklicnega šolstva, ki mora določiti, katere šole in v katerih krajih bomo gradili in kako bomo zbrali denar zanje. Program bi moral zajeti tudi dijaške domove. Polovico potrebnega denarja bi morala prispevati SRS, od druge polovice pa pol občine in pol gospodarstvo. Od občinske polovice naj bi pri vsaki gradnji prispevala 50 odst. občina, na katere območju bi se šola gradila. Moje vprašanje: ker je cesta, ki povezuje avtomobilsko cesto skozi Novo mesto z Metliko in Karlovcem, po novi kategorizaciji cest magistralna cesta in ker na tej cesti premosti Krko le most v Novem mestu, ki je dotrajan in tako ozek, da se na njem ne moreta srečati dve težji motorni vozili, naj direktor Cestnega sklada SRS inž. Lojze Blenkuš pove, kdaj je v programu sklada gradnja novega mostu čez Krko v Novem mestu! M. JA KO PEC Prejšnji teden je Ludvik Simonič, direktor ISKRE iz Šentjerneja, zaželel, naj načelnik oddelka za upravno-Pravne zadeve pri ObS in republiški poslanec Jože Suhadolnik odgovori, kako se bo v okviru srednjeročnega programa razvijalo pri nas sred-n1£}n poklicno šolstvo. Za-radi obšimosti odgovora s/no le del strnili v četrtkovem intervjuju, podrobneje pa poročamo o tem, kaj ‘e vprašani odgovoril, v posebnem sestavku. ' Gimnazija, šola za nravstvene delavce, eko-Msko-administrativni šol-1 center, šolski center za »V V!ns^° stroko, kmetijsko-°braževalni center in šolski šo}t6r Za 8°stinstv0 so redne tPh V ^ovem rnestu, poleg j . obstajajo še redni od-ki tehniških srednjih šol, i.mofo sedež izven Novega \ nhla' ^esni in oddelek za S Ferije. V teh šolah je s kni 1659 rednih dija- \ kov. ir _ ,, S študij °.ftih za izredni j ekon odministrativno-S šolskpmskern in gostinskem S skem m Centru ter kmetij- 5 Zavodu™ lZredm študij pri S tehniško Za }z°braževanje 5 fesnp ! , str°jne, tehniške “i cionari tilne za konfek-! ter dif’ predilce in tkalce ! to štu%VOds^e str°ine šole ! 105 dijakov. Se- ! m ««lw' ’■ z.el° Pisan: i v Sr o pirajo iz 41 občin ! °bčm « { dijakov je iz \ Wc« Pa ul Doleniske’ Polo-\ °bčine 12 novomeške I * MINI ANKETA Čeprav so mrzli zimski dnevi še daleč, je večina novomeških gospodinj že poskrbela za ozimnico. Največ časa jim je vzelo vlaganje, računajo pa tudi na bogato zalogo v trgovinah. Za krompir pravijo, da ga najraje kupujejo pri kmetih, ker je boljši in cenejši. Lidija Canič: „Trenutno ozimnice še nismo začeli pripravljati, ker vse sproti nabavljamo v trgovini. Včasih je bilo za vlaganje sadja in zelenjave več časa, ker pa je v trgovinah vedno dobra zaloga, si pomagamo kar z njo.“ Marija Cotič: „Ozimnico bom pričela pripravljati v kratkem. Vsako leto nam trebanjska kmetijska zadruga pripelje pred bloke lep "krompir, tako da glede tega nimam skrbi. Letos ga bom upila rada bi prišla do paprike, pa je v Novomeška občinska skupščina bo dala na seji 19. septembra v javno razgrnitev dvoje pomembnih dokumentov: urbanistični program občine in urbanistični ureditveni načrt Novega mesta, hkrati pa bo sklepala o že razgrnjenem urbanističnem načrtu Šmarjeških Toplic. S temi načrti bodo dokončno izgnali nered iz občinskega urbanizma. Si bodo odborniki pred odločitvijo spet najprej ogledali teren? (Foto: I. Zoran) ZA POPLAVUENCE V POMURJU: Zdaj pa še od svoje plače Poziv sindikatov in gospodarske zbornice v novomeški občini ni naletel na gluha ušesa - Povsod bodo delavci dali še od svojih plač, vse pa bo, kot kaže, potolkla Krka: za humanost - zaslužek 4 prostih sobot V novomeški občini je pomoč prizadetemu prebivalstvu Pomurja in Slovenskih goric dosegla zenit: kolektivi so iz skupnih sredstev nakazali več kot loO.OOO din, prispevke pa so začeli zbirati tudi od posameznikov. Predstavniki občinskega sindikalnega sveta in občinske konference Socialistične zveze so te dni v delovnih organizacijah ugotovili, da so delavci pripravljeni dati za poplavjjence še del mesečnega zaslužka. Skupni poziv sindikatov in gospodarske zbornice, naj zaposleni darujejo za Pomurje in Slovenske gorice po 2 odstotka plače, v novomeški občini tako ni šel mimo, podpisnika Tone Kropušek in Leopold krese pa se bosta strinjala, da Dolenjci v takih primerih ne znajo reči ne. Vesti, da so delavci pripravljeni primakniti del mesečnega zaslužka, 11 predlaganih Industrijo, gradbeništvo, kmetijstvo, promet, storitveno in družbeno dejavnost novomeške občine naj bi na VIII. kongresu Zveze sindikatov Slovenije zastopalo enajst delegatov: Jože Miklič, Cirila Surina, Marija Bojane, Tone Kordiš, Janez Koligar, Stefan Šimunovič, Tinca Novak, Milan Šinkovec, Jože Mrvar, Zdenka Vidic in Franc Borsan. Predlagali so jih strokovni odbori sindikatov. Te dni bodo o njih spregovorili v sindikalnih organizacijah, dokončno pa bodo izvoljeni na občinski volilni konferenci, ki bo med 25. septembrom in 5. oktobrom. DO 31. DECEMBRA LETOS: Osem stanovanjskih odlokov hudTir^ 3— -----------------------------— — hovQni«5ir s.^asom so tudi v novomeški občini začeli izvajati novo sta-Jp P0,i*ikof zaobseženo s tremi temeljnimi republiškimi dokumenti oslei: vsako podjetje srednjeročni načrt za graditev stanovanj t^pis°v s °bčini so se temeljito pripravili na izvajanje novih ^ 11 k bil P stanovanjskega gospodarstva. V sredo prejšnji lor 80 piedV10^1^6^6111 Domu kulture uvodni seminar, na kater HjlJ° >zdeiay *. Dominvesta poučili udeležence, kako naj se %i0r8a,ii/1e \r,e^n^ero^n^1 načrtov stanovanjske graditve v delov-ŽQy 0|ji, hkrclr ^ emu b° v naslednjih dneh sledil pogovor z tudi ° stanovanjskih novostih temeljiteje spre- r^acijah V Vrst* strokovnih odborov in družbeno-poUtičnih Kin“'i"i*„P'e‘?Pise in »Ploh ^S°_y|no v teml^ Pte^^ski snom’ osvetljuje !!len,*t NOB, je ^t|»enilevnega LrC8°re^a- Prosili jSfc; '■$^V*1SentjCrneja v SrSn.“ j Jf, A Ponj tudi s J1 *e zaiii • 1 med Skočna i^0sveuiendajo' ^ jim po-NkS MoS^P^nik neki n tak tU(*‘ mct* Saln° Pes patri°t. da bi U isef ?hitel; stro‘ ^sednjega Sentjcr- smo jih lahko prebrali v peti letošnji številki Uradnega lista SRS. To so: resolucna o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva, zakon o načrtovanju in financiranju graditve stanovanj ter zakon o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. Izvajanje zahtevajo od delovnih organizacij in občinskih skupščin. Najprej so na vrsti delovne organizacije. Srednjeročne stanovanjske načrte morajo izdelati za najmanj pet let. Na podlagi takih načrtov vseh delovnih organizacij v občini bo občinska skupščina pripravila srednjeročni načrt stanovanjske graditve za območje občine. Potem bodo prišli na vrsto odloki (vseh bo osem) v zvezi s spremembami v stanovanjskem gospodarstvu. Občinska skupščina bo med drugim ustanovila občinski solidarnostni stanovanjski sklad in izdala odlok o obveznem prispevku za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, odlok o obveznem združevanju dela sredstev-za kreditiranje stanovanjske graditve, odlok o oblikovanju, nadomestitvi in uporabi stanarin, o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj in druge odloke. Časa za prilagoditev novim stanovanjskim predpisom ni veliko. V stisko bo zašel vsakdo, ki se ne bo takoj lotil nalog. Od občinske skupščine zahtevajo, da mora vse prej navedene odloke sprejeti do 31. decembra, zato bo tu in tam, kjer bi po nepotrebnem zavlačevali izdelavo srednjeročnih načrtov v delov'-nih organizacijah, nastopala priga-njaško. Gre za to, da bi delo k^jub naglici opravili brez večjih pomanjkljivosti, do rokov in po dogovorjenih načelih. Vsak mesec Novomeški ekonomisti so imeli že dve predavanji, ta mesec bodo priredili že tretje. Sklenili so, da bodo poslej prirejali predavanja redno vsak mesec. Povabili bodo znane strokovnjake ekonomske vede. so najprej prišle iz kolektivov, ki so med prvimi ponudili pomoč iz skupnih sredstev. Za primer naj navedemo „Gorjance44, kjer se menda še ni zgodilo, da bi zaprli vrata takim akcijam. Po 2 odstotka bodo dali zaposleni iz večjih in manjših kolektivov, bogati in celo taki, ki bi sami 1——----------------------- -i Suhokrajinski drobiž STAVBA IN OKOLICA BIVŠE ŽAGE NA JAMI PRI DVORU dobivata lepo podobo. Po zaslugi dobre- fa sodelovanja starih in mladih na >voru ter ob pomoči nekaterih delovnih organizacij iz novomeške občine in od drugod bodo le rešili veliko poslopje nekdanje dvorske žage, ki je bilo že tik pred propadom. Mentor akcije je prizadevni upokojeni podpolkovnik JLA DJOROVlC LJUBIŠA, ki tesno sodeluje z aktivno dvorsko mladino ter z vsemi, ki jim pomagajo pri prostovoljnem delu. Razen stavbe bodo uredili tudi okolje privlačnih Krkinih slapov in odprli pot v zanimivo, a povsem zapuščeno podzemsko jamo. Še posebej pohvalna je pomoč nekaterih novomeških podjetij in udeležba vojakov novomeške garnizije s prostovoljnim delom. O zamisli akcije in njenem uresničevanju boste zvedeli več v sestavku za prihodnjo številko Dolenjskega lista. KMETOVALCA V NASELJU KLOPCI PRI LAŠČAH NAD DVOROM bi rada končno dobila elektriko. Ko so napeljali elektriko v Lašče, so Klopce prvič izločili, drugič, ko so jo napeljali v Lipje in v Gradenc, pa spet. Odlašanja, ki ga podjetje ELEKTRO LJUBLJANA-OKOLICA utemeljuje s preobremenitvijo elektrovoda v Laščah in v Lipju, bo lahko konec, ko bo z vključitvijo novega transformatorja na Dvoru možna rekonstrukcija električnega omrežja tudi za vas Lašče. Sedaj je prav čudno: v Klop-cih imajo traktor, nimajo pa elektrike. ; m. s. JAVNO O OSNUTKU Občinski sindikalni svet v Novem mestu je začel razprave o zakonskem osnutku o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Sklenili so, da bodo do konca septembra organizirali tri javne razprave in razprave v devetih večjih delovnih organizacijah. IZLET V CERKNO V nedeljo, 17. septembra, bosta z novomeške avtobusne postaje zjutraj odpeljala v Cerkno dva avtobusa s srednješolci, ki se bodo udeležili otvoritve nove šole in praznovanja 25-letnice priključitve Slovenskega Primorja k Jugoslaviji. Izlet organizirata občinska konferenca SZDL in ZMS Novo mesto. Fotoamaterska V Novem mestu imamo fotoklub in ga nimamo! Tovariš, pri katerem se dobijo ključi od io-totemnice, že vrsto let misli, da je edini fotoamater v mestu. Prizadeti fotoamaterji ga pogrešajo že ves mesec, še bolj kot njega pa - ključe! potrebovali pomoč. Pretežno se povsod odločajo za odstotek od plače in tudi denar bodo poslali še ta mesec. Kot je slišati, bodo delavci IMV poplavljencem ponudili zaslužek od nadurnega dela, zaposleni v mimopeškem Remontu in novomeški tovarni zdravil pa naj bi Pomurju ponudili zaslužke prostih sobot. Posebej velja spregovoriti o tovarni zdravil Krka, kjer govore celo o tem, da bi šli delat na štiri proste sobote. Štiridnevni sobotni zaslužek bi dali v treh delih za dvoje humanih akcij: za poplavljence Pomurja in otroški vrtec, z enim delom pa bi se odzvali pobudi in zgledu, ki ga je za rešitev stabilizacije gospodarstva nakazal Plamen iz Krope. PREMALO JIH SME PASTI Premajhen odstrel divjadi so odobrili lovski družini Žužemberk za območje Velikega in Malega Lipja. Tu smejo letos odstreliti le 6 divjih prašičev, 3 jelene in 3 košute. Ta del reviija pa je zelo bogat divjadi, kar se vidi tudi na uničenih poljskih pridelkih. Divjad pospravlja oves, krompir, koruzo in peso. Kmetovalci menijo, da je v okolici vsaj 50 Prašičev in nekaj deset jelenov, redlagajo večji odstrel, na lovu pa tri sodelovali kot gonjači. M. S. OzinHiica Novem mestu ne dobiš zlepa in že ves teden zaman čakam nanjo.44 Zlatka Arh: „Zima je še daleč, a kljub temu sva se z mamo nanjo že pričeli pripravljati in shramba bo kmalu polna. Krompir kupujemo vsako leto jpri kmetih, ker je lepši in cenejši.44 Anton Nastran: „Ženski del družine je te dni precej aktivnejši kot pa pred meseci. Vesel sem, da je glavno vlaganje že za nami, saj me je zaradi neznanih kuharskih priprav večkrat bolela glava. Najprej kumarice tako, potem spet na drug način ... ker sem tarnal, so me ženske podile po celofan, pa me je tudi nakupovanje kmalu minilo, ker so vse trgovine sedaj tako polne.44 Pavla Damiš: „Vlaganje je že za mano. Najprej fižol, kumarice, gobe, slive in nato še srbska solata Sedaj pripravljam rdečo papriko. Krompir cvetnik bomo kot vsako leto nabavili na kmetih, ostalo pa še pride.44 Jelka Kelner: „Vložila sem samo jurčke. Včasih sem rada vlagala tudi sadje in zelenjavo, dandanes pa si tega ne more privoščiti nobena gospodinja. Sadje je predrago in so industrijski proizvodi cenejši, kot pa če bi se same lotile kuhanja marmelad in kompotov. Krompir in čebulo bova z možem letos kupila pri kmetu na Dolnjem vrhu, nekaj pa bom dobila na vrtu.44 Dragica Luznar: „Ker sem nabrala precej jurčkov, lisičk in borovnic, sem veliko časa zapravila pri vlaganju. Iz borovnic sem napravila deset litrov soka. ki je v trgovinah tako drag. Mislim, da so trgovine dobro založene, cene pa previsoke. Škoda, ker so mlajše prodajalke tako neustrežljive in se jih človek včasih boji povprašati po drobnih, cenenih stvareh.44 ^_________________________J. PEZE L J^ Ostro oko Ščetinarja je položil Jaka Rojc, izkušen lovec žužemberške lovske družine. Srečala sta se 8. septembra zjutraj na Bačkenci nad Žužemberkom, kjer si divji prašiči gasijo žejo. Novomeška kronika POPLAVLJENA CESTA - Ob vsakem močnejšem deževju se na Partizanski cesti nabere deževnica, ki zaradi zamašenih kanalov ne more odtekati. Cesta je takrat skoraj deset centimetrov pod vodo in ne-, obzirni avtomobilisti so zmočili že marsikaterega obiskovalca bolnišnice. Cas je, da pristojni poskrbijo za odtok vode. LASTNIKI KOTLOV, POHITITE - Zavod za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov Rog obvešča vse, ki imajo kotle za centralno kurjavo, da se osebno ali po telefonu oglasijo v pisarni na Trubarjevi 2. Ker se bliža zima, bodo delavci zavoda pregledali kotle in napravili meritve. Da ne bi bilo v zimskih dneh preveč naročil, priporoča zavod, da se čimprej oglasite in naročite preglede. PAPRIKA ŠE PRIDE - Prodajalci zelenjave na tržnici obljubljajo, da bodo prihodnji teden dobili več paprike. Na račun bodo prišle tiste gospodinje, ki bi rade še naprej vlagale papriko, pa je do sedaj niso mogle dobiti. JESEN IN ČEVLJI - Po vseh novomeških trgovinah z obutvijo so te dni dobili nove pošiljke jesenskih ženskih in moških čevljev ter gumijastih škornjev. TRŽNICA - Kljub dežju se je gnetlo v ponedeljek pred redkimi, a bogato založenimi stojnicami precej gospodinj, cene pa so bile v primerjavi s prejšnjim tednom nekoliko višje. Na tržnici so prodajali tudi limone, ki so bile zelene in predrage. Cene: jabolka 5 do 7 din, belo grozdje 6 din, črno grozdje 9, limone 15, pomaranče 8, solata 5 do 8 din kilogram, d°mači med 20 din liter, krompir 2 do 4 din kilogram, rdeča pesa’5 din, slive 5, lisičke 30 din, čebula 5 do 6 din, paprika 6 do 8 din kilogram, lubenice 2 do 3 din, zelje 2 do 4 din, kumare 2 din in jajčka 0,80 din. ROJSTVA: Rodile so: llonka Pungartnik iz Ulice like Vaštetove 8 - deklico, Nežka Furlan iz Kristanove 28 — Ireno, Darinka Bevc iz Ulice Mirana Jarca 14 - Gregorja in Tončka Rolih iz Adamičeve ulice 52 - Roberta. - Ena gospa je rekla, da se inka-sant Dela večkrat „zmoti44 in pride pobirat naročnino tudi po trikrat. Ko je bila v mestu, je naročnino pobral tudi pri njenemu možu. Ker je družina petčlanska, se boji, da se bo sedaj, ko je Delo dražje, motil še naprej ... :vx ft-:-;*::*'! DOLENJSKI LIST ____________ KRŠK| TEDNlIt __Sl. 37 (1172) ★ - H- scP^jgjf BREŽIŠKE VESII JESENSKE NOVOSTI Brežiška radijska postaja je ta mesec spet izpopolnila program. V jesenski in zimski sezoni so oddaje ponovno štirikrat v tednu: ob torkih, četrtkih, sobotah in nedeljah. Osrednja informativna oddaja bo še vedno ob nedeljah, z drobnimi informacijami pa bo lokalna radijska postaja postregla tudi ob torkih in četrtkih. Ob sobotah je na sporedu vedrejši program in tedaj se bosta izmenjavali rubriki „Radijska uni-verza“ in „Sobotna kramljanja". KAKO DELAJO KOMUNISTI Občinska konferenca SZDL se je lotila obdelave ankete o angažiranosti komunistov v okviru te organizacije. Sklep občinskega komiteja ZK nalaga sindikalnemu svetu in Zvezi mladine enako nalogo, zato bosta tudi vodstvi teh dveh organizacij pripravili podobno analizo. Predsedstvo občinske konference ZMS je s tem v zvezi že sprejelo nekaj sklepov. Življenje je pesem Za začetek pogum „Saj to je tisti, ki je zadnjič popeval!4* je stranka prepoznala prodajalca Andreja Pintariča na dvorišču Krkine trgovine v Brežicah. Seveda je bil on, z Optimisti iz Dobove je večkrat nastopal. Petje mu veliko pomeni, zato bi se mu rad posvetil bojj kot doslej. Veselje do pesmi so mu vzbudila osnovnošolska leta. V Dobovi je najprej pel v šolskem zboru, pozneje pa se je pridružil pevcem moškega zbora „Stane Vogrinc**. Tudi v folklorni skupini je rad nastopal. Star je dvajset let, vojake je odslužil in poklic ima. Rad ima svoje delo, toda še raje poje. Za- čel je v gostilni pri sosedu, ko je nekoč nadomeščal kitarista. Ljudem je bilo njegovo igranje in petje všeč in tako so ga povabili medse Optimisti Mejo občine je s svojim petjem prvič prestopil, ko je letos nastopil v Zagorju. Potem se je konec avgusta prijavil za Festival Goriških Brd. Uvrstil se je v finale in dobil tretjo nagrado. Prvo mesto je odnesla Dolenjka Marinka Hotko iz Krmelja, drugo pa Blejčan Slavko Burja, naš znanec iz filma Kekec. Uspeh je Andreja spodbudil k resnejšemu delu. Rad bi se izpopolnjeval ob ansamblu, ki ni tzk\jučno amaterski Upa, da se mu bodo prej ali slej odprla kakšna vrata. Začetek je za vsakogar težak, treba je le vztrajati pa vesejje mora človek imeti, o tem je Andrej prepričan. Ni mu težko čakati, saj ima svoj kruh, v prostih urah se bo pa petja učil na-prej- J. T. Iz rudnika na Senovem je prvega marca odšlo na delo v novi obrat Metalne 315 delavcev vajencev. V tovarni gradbenih žeijavov so se morali prekvalificirani rudarji vživeti v spremePJ®1® proizvodnjo, ki je zahtevnejša od dela v rudniških kovinskih delavnicah. Do konca julija so i®**1 obdelavi 659 ton materiala. Proizvodnja je začela naraščati šele v drugem polletju, vendar kaže,«3 bo kljub vsemu približala okvirnemu planu. (Foto: J. Teppey) »MALICE NIMAMO, S TEM NI NOBENEGA ZASLU2KA« Pijače na izbiro, prigrizka nič Z odlokom naj bi prepovedali točiti alkoholne pijače zgodaj zjutraj Zahtevo Toneta Pleterskega s Senovega po prepovedi jutranjega točenja alkoholnih pijač so na seji 8. septembra podprli vsi prisotni odbornici. Sklenili so, naj upravni organi pripravijo predlog odloka, ki bo to prepovedoval. Odbornik Pleterski je podkrepil svojo zahtevo z ugotovitvami nedavnega zdravstvenega pregleda zaposlenih v rudniku. Spoznanja so res zaskrbljujoča. Pri velikem številu so ugotovili škodljive posledice slabe prehrane in čezmernega pitja alkoholnih pyač. To pomeni zmanjšanje delovno sposobnost in zrahljano zdravje, oboje pa škoduje posamezniku in družbi Razvila se je živa razprava o tem, da je v občini vrsta bifejev, ki jedi sploh nimajo, s pijačo pa so pripravljeni postreči ob vsakem času, tudi ob petih zjutraj. Na tople jutranje obroke niti ne pomislijo, češ da se jim to ne izplača. Niti hladne malice v takih gostiščih ni Zato pa s: lahko poželite katerokoli žgano pijačo. In tako bifeji cvetijo, gostilne, ki gostom kuhajo, pa propadlo. Zaradi tega so odborniki opozorili skupščino, naj ne bi izdajala dovoljenj za obratovanje, če so gostinci pripravljeni postreči samo s pijačo. Zahtevala naj bi vsaj hladna, če že ne topla jedila. Tudi čez nočni nemir je bilo veliko pritožb. Ljudje želijo priti spočiti na delo, če stanujejo v bližini gostišč, pa jim to ni mogoče. Zaradi tega naj bi v občini poostrili nadzor NAPOVEDANO JE MEDDRU2INSK0 TEKMOVANJE Preteklo je četrt stoletja V Brestanici bo v nedeljo ribiška slovesnost V nedeljo, 17. septembra, se bodo prebivalci Krškega, Brestanice in Senovega zbrali v zatišju brestaniških ribnikov, kjer priredi ribiška družina Krško — Brestanica osrednjo proslavo v počastitev srebrnega jubileja. Ribiči imajo za seboj petindvajset plodnih let, petindvajset let požrtvo- ZDAJ ŠE ASFALT V Malem Podlogu so si letos v rekordnem času uredili vodovod. Skrbi s pitno vodo so minile, namesto teh jih tarejo druge. Sitnosti jim dela velik vaški potok, ki ob večjem deževju poplavlja cesto in njive. Koruzo in krompir so morali zaradi poplav letos dvakrat saditi Vaščani pričakujejo, da jih bo vodna skupnost rešila tudi te skrbi. Potem preostane samo še asfalt, ki naj bi povezal Veliki in Mali Podlog, Gržečo vas in Veliko vas. Potrudili se bodo, da bodo čez leto, dve ob lastnem prispevku in deležu občinske skupščine dobili še gladko cesto brez prahu. HIDRANTOV NI Malokje so se s tolikšno zavzetostjo lotili gradnje vodovodov kot v krški občini zadnji dve, tri leta. Prebivalci so sami prispevali levji delež, zato so povsod varčevali. Pokazalo se je, da to ni bilo najbojj smotrno in da bi jih že tedaj morali opozoriti na primerno debelino cevi za priključitev hidrantov. To se je dogajalo predvsem v hribovskih vaseh, kjer primanjkuje vode za gašenje, razen tega pa taki oddaljeni kraji nimajo organiziranega gasilstva. Za sedaj le krški, senovski in kostanjevi-ški vodovodi ustrezajo predpisom za te potrebe. SVOJ AVTOBUS BI RADI Na Zdolah v tem šolskem letu ni več pouka. Tudi otroke 1. razreda osnovne šole prevažajo v Krško. Naval na avtobus šolarjev je zelo velik, saj je to edina avtobusna zveza z mestom. Da se včasih irine vanj po sto valnega dela. Za obletnico imajo kaj pokazati. Ob tej priložnosti bodo odprli še tretji ribnik. Istočasno je napovedana tudi otvoritev vodovoda, ki so ga delali vaščani Gorice in Razteza ob sodelovanju ribičev. Ti so si napeljali pitno vodo do okrepčevalnice ob ribniku. Vodovod še ni do kraja urejen, zato prosi odbor člane, naj pomagajo tudi vnaprej. Nedeljska prireditev se bo pričela že dopoldne z meddružinskim tekmovanjem. Tedaj bodo odprli tudi ribnik in podelili odlikovanja dolgoletnim in zaslužnim članom društva. V ribiških vrstah jih imajo že 186, skoraj 50 so jih pridobili v poldrugem letu. Brez posebne propagande jim je uspelo, da so njihovi ribniki v turistični sezoni izredno obiskani. Gostje lahko čolnarijo in veslanje privablja vedno več obiskovalcev, ki želijo prebiti urico ali dve v mirnem okolju sredi gozdov. J. T. nad zapiranjem lokalov. G .0t bodo morali bolj spoštovati ki ureja te stvari čeravno je komu neprijetno, ko mora ^ nim gostom pokazati vrata. veda ne vidijo odloka, zato so J. ^ na gostilničarja, ki jih P°st? jjn cesto. Pa se bodo morali Pn tudi na red! j TEP^ 70-letnlca v Velikem Podlog V prostorih osnovne šol«' ^ ?odlog bo v soboto, 16. ho F!? dvojna slovesnost: pionirji D® > častili 30-letnico svoje orgflfl ^ in združili praznovanje s 7(H /Jjj obstoja šole. Ob tej priložnost ^ razvih pionirski prapor, kj ^ P. ime narodnega heroja - jj ^ nove iz Velikega Podloga. * je jt nirski odred podružnične5^ preimenovali po Pohorski borki Pohorskega bataljona. ^ Pokrovitelj sobotnega nja je delovni kolektiv Kovin3* ^ Krškega. Slovesnost bo ob • ^ nakar bodo udeležence v Pj (t lem domu zabavali s plesna ^ ?ami člani ansambla Kuhar. VOZIL VSE VEČ y V krški občini je regi s jgjl 3535 motornih vozil, od osebnih avtomobilov, nih koles in mopedov, 7 * ^ # 201 tovorni avtomobil. - W cialnih in 45 vlečnih v° jjO' torizacija narašča in sam°_^. $1> novo registrirah 926 motor*’ ^ Voznikov je bilo konec jjjF leta 4531. Tudi njihovo medtem poraslo, saj avto no usposablja za volanom didate. PRODAJALCI SO TATOVI picjj Spet si razne „kamgamov“ za moške dajajo kljuke v okolici ^je #r * vsiljujejo prebivalcem s j soh " „čisto poceni**. Med ' ljufi, ki izkoriščajo P10 p i stanovanja, da se ob Pn -jji ko prikradejo vanj in tfm nar ter druge dragoten ir ki jih ljudje preslabo skl* KRŠKE NOVICE ljudi, je povedal odbornik Jože Ban. To ne gre, zato prebivalci komaj čakajo, da bi dobili za prevoz šolarjev in drugih svoj avtobus, kot ga imajo na primer v Artičah za otroke iz Pečic in Sromelj. SKLAD ZA POMOČ PRIZADETIM VASEM Odborniki občinske skupščine v Krškem so minuli teden izglasovali sklep o ustanovitvi občinskega sklada za pomoč prebivalstvu domače občine, ki so ga prizadele poplave, toča in druge elementarne nesreče. Po nepopolnih podatkih znaša škoda v krški občini 9 milijonov dinarjev, od tega nad 5 milijonov na posestvih Agrokombinata. ZA OPROSTITEV plačila za starostno zavarovanje kmetov ali njegovo zmanjšanje bo poslej merilo odlok, ki ga je občinska skupščina sprejela na petkovi seji. Olajšave oz. delni odstop od terjatev so predvidene za bolezen in pogin živine, za točo, poplave in druge elementarne nezgode, za bolezen in nesposobnost za delo, ostarelost družinskih Članov, za večje število otrok in njihovo šolanje. O oprostitvi odloča komisija. NA SEDEŽU občinske skupščine bodo nujno morali urediti prostor za sklepanje zakonskih zvez. večino porok imajo v Krškem, čeravno je v občini osem matičnih uradov. V občinskem središču so bile lani sklenjene 103 zakonske zveze, na drugih uradih pa le 86. V Krškem še vedno menijo, da bi kazalo sprejeti predlog za sklepanje zakonov na sedežu občinske skupščine, ker so drugod prostori slabo urejeni. Z DENARNO KAZNIJO do 300 din bodo v občini poslej kaznovali vsakogar, kdor ne bo vzdrževal gro- otedftftf ba svojcev v skladu * P n**K,cnV brez dovoljenja, za od«11 riy0%. grobnika brez popr?g"J upravljavca pokopali*^ nje smeti na neprimcr0 * občinske skupščine zf_ y uP*\ 0* in druga delovna nies Sli** .jr Krškem ne dobijo PrJJ f $ občini ljudi ne mika, * £$0$ lovnih organizacijah ustrezne delovne pr 3 vo« $ dohodke in ker itnajo strojnih pripomočkov- yejnVir se prenašajo na ob£‘nnCj fl8 naloge, ki jih usluŽbe ^\ U rih delovnih mestih* ZAKAJ K SOSEDO^ po^JV seji skupščine je.b,zaj vprašanje, kakšna J* $0 bo pripravljen do pr,n v BREŽICAH STARŠI TE2K0 ČAKAJO NA NOVO ZGRADBO V vrtcu ni prostora za vse otroke Sprejeli so jih 44, prošenj je še 50 - šele v novem poslopju bo prostor zo vse - Za varstvo dvojne cene, merilo so otroški dodatki TA TEDEN so povabili v Brežice akademskega kiparja Stojana Batiča, da bi natančneje določil lego spomenika žrtvam NOB in izgnancem v minuli vojni. Kipar Batič je namreč avtor plastike, ki bo ponazorila uporniški duh in žrtve prebivalstva za svobodo. Spomenik bodo odkrili za občinski praznik, zato se morajo čimprej začeti pripravljalna dela. PREDSEDNIKI delavskih svetov in delovnih skupnosti iz občine so te v ponedeljek sestali na pobudo ZK in sindikata. Seja je bila sklicana z namenom, da bi ugotovili, kako se v praksi uresničuje uveljavljanje temeljnih organizacij združenega dela, s kakšnimi ovirami se srečujejo v podjetjih, in da bi se dogovorili, kako bi se jih v prihodnje izognili. V SOBOTO POPOLDNE je bilo v hali IMV veliko slavje. Kolektiv Splošnega gradbenega podjetja Pio- nir iz Novega mesta je praznoval petindvajsetletnico obstoja podjetja. ZAZIDALNI NACRT za Trnje bo občinska skupščina sprejela na prvi seji. Sklicali jo bodo še ta mesec. Tako bodo bodoči graditelji le prišli kmalu do parcel oz. dovoljenj za gradnjo družinskih hiš. PRI OBČINSKI konferenci SZDL zaključujejo obdelavo ankete o vlogi komunistov v tej organizaciji. Pri sindikatu in Zvezi mladine se to delo še ni začelo, zato bo.do morali pohiteti z zbiranjem podatkov,, ki jih zahteva od njih občinska konferenca ZK. PROSVETNO DRUŠTVO Ivan Kobal iz Krške vasi je te dni slavilo 45-Jetnico delovanja. Društvo so preimenovali po nekdanjem občinskem udeležencu, ki je izredno prizadeven organizator kulturnega življenja in udejstvovanja v tem okolišu. NOVO v BREŽICAH Vprašanja, kdaj bo vrtec, kar dežujejo in upravnica varstvene ustanove v Brežicah Silva Gligićeva komaj sproti teši radovednost staršev. V zadregi je, saj tudi sama ne ve datuma, ko seje začetek gradnje tako zavlekel. Denaija je zmanjkalo, banke pa zahtevajo stoodstotno kritje vsake investicije. Stiska v vrtcu je nekoliko manjša, odkar imajo dve igralnici in kuhinjo v stari šoli, toda še vedno precej otrok zaman čaka na varstvo. Na novo so jih sprejeli 44. Prošenj je bilo precej več. Okrog 50 so jih vpisali, od tega jih 30 še ni izpolnilo tretjega leta starosti. Njihovi starši komaj čakajo, da bo zgrajena nova varstvena ustanova, kjer bo prostora za 170 varovancev in kjer bodo sprejeli v varstvo tudi dveletne malčke. Izbor za sprejem je letos opravila komisija. Prednost je dala otrokom mater samohranilk, otrokom, ki bodo šli prihodnjo jesen v šolo, otrokom iz neurejenih družin in otrokom obeh zaposlenih staršev. Poskušali so rešiti najnujnejše primere, vsi drugi starši pa se bodo morali še nekaj časa znajti kako drugače. Vseh otrok je trenutno v varstvu 105. V neprijaznem, vedno vlažnem poslopju otroškega vrtca bivajo do-ldne tri skupine in popoldne ena. stari šoli imajo eno dopoldansko in eno popoldansko skupino. Otroci dobijo malico in kosilo. Za varstvo do opoldneva plačajo starši, ki prejemajo otroške dodatke, po 110 din na mesec, za varstvo do pol štirih pa 130 din. Družine z večjimi osebnimi dohodki prispevajo za dopoldansko rvarstvo po 160 din in po 180 din za celodnevno bivanje otrok v vrtcu. Vzgojiteljice si s starši vred želflo, da bi bili vsi otroci čimrej pod eno streho. Okolje v stari šoli ni ravno primerno za malčke. To je hiša brez gospodarja. V r\jej imajo pouk razredi trgovske šole, tam sta zasebno stanovanje, mladinski klub in slišati je, da bo šola nudila gostoljubje tudi Dobovškim fantom. Upravnica Silva Gligićeva se tolaži s tem, da bo jesen lepa, in da bo skoraj zaživelo gradbišče za novo varstveno ustanovo. J. TEPPEY V CENTRU 22 ODDELKOV V treh enotah novoustanovljenega šolskega centra v Brežicah obiskuje pouk 629 dijakov. Gimnazija ima 12 oddelkov, trgovska šola pa 10. Za ustanovitev novih enot bo moral center ugrizniti še v marsikateri trd oreh, saj manjka učnih prostorov in tudi strokovnjakov. PROJEKT KONČAN Po naročilu Stanovanjskega in komunalnega podjetja iz Brežic je zavod za vodno gospodarstvo Slovenije izdelal glavni projekt za kanalizacijsko omrežje Brežic. Kakor hitro bo rešeno še financiranje, bodo v Brežicah lahko začeli to veliko in prepotrebno delo. Prej omenjeni zavod bo do konca leta izdelal tudi študijo o bodoči oskrbi s pitno vodo in njenih zalogah. CVETJE NA BIZELJSKEM V zadružnem domu je bila od petka do nedelje zvečer odprta prva razstava cvetja, okrasnega zelenja in lovskih trofej. Skupaj sta jo pripravila prizadevno hortikulturno društvo in lovska družina ter tako utrla pot podobnim prireditvam v prihodnjih letih. V novem motelu na Čatežu je med vele sejemskimi dnevi zelo živahno. Poslovni ljudje, ki so se na Čatežu že prej radi ustavljali, so prijetno presenečeni nad udobnostjo, prostornostjo in prikupnostjo novega lokala, v katerem je tudi postrežba izvrstna. (Foto: J. Teppey) SEVNIŠKA ŠOLA: KASARNA S 1350 OTROKI Kaj vse teži sevniške šolnike? ^ malo, pa bo vzgojno delo teklo v 4 stavbah - vračajo se celo v že opu tene prostore bivšega mladinskega kluba. Kraj se bo moral izkazati na referendumu za samoprispevek Usnpii .Vsemu so v minulem šolskem letu zabeležili ugodne učne °dst tlt °^stot^ov učencev je izdelalo, leto poprej le 89 r **°v. »Učitelje lahko iščeš tudi s tremi razpisi, a jih ne dobiš. Pridobijo pedagoški naslov, bežijo v gospodarstvopravi 5ole^n„ne Vel^a !e za podružnične $evnifY>tmwrei?° Pridobiti niti za trebovali hf"J ♦ nam.geograf, po- učitelia ♦ i matematika, se enega 8 UčiLkvesne vzgoje. Ljudje bežijo ildfiSfig poklica Predvsem za- SffSS3?zahtev’neveč toliko oddein 5 , V Sevnici imajo vsi kateri Je-Č ^0 učencev, marsi- sp ^ ma v.e^ kot 36. Ob vsem indivirt„fr0strujej° zahteve po bolj P^o&T,"1 c® ^upinskem učiteli „ ^e*u- tako marljiv °Pfaviti „ razmerah ne more dovoli?ato HaJde delovno stvu “ tniV° hitreje v gospodar-"» tož! ravnatelj. stvo? pa P°sebno šolstvo in var-St x* ^ovaiE navaljujejo na podora. u'. v1 zanJ nimamo pro-sebno šoin ^ nekako našli. Po-^odar mn3110 razv^^ do 7. razreda, °troke -J®? ^daj te prizadete tolo tj 112 kleti v klet. Posebno Jdravstvenpm^1 urediti v starem ^lskeea w domu že do začetka Pričela. PrS?a, ^ dela niso še niti ^ varava • varstvo je kljub treh kjaj:L ^ ustanovi še vedno na 0tr°k Za i e letos bi bik) dovolj Varstva v*«! uPu*i predšolskega nora- MatPr tudi zanie ni pro-^Oremo sm-6- ^ °g°rčene, ker ne Jaslj...« ^^Jeti vseh dojenčkov v ouolc "* ^dišeL^ok še vedno upada. kar ie v*,XK°mbiniranih oddelki Pouka v„korak nazaj v kako-0mbiniranpm ^abukoyju je celo v ^^^^razredu le 12 pomlad !^vem me^c s Partizanske ceste ii^ .^vo nnu Prinesel v naše L Jablane razcveteno ve- l^ dneftna se je v prvih je- Spevna * ..^SlUO! » želi ,la »S.avo Kladnik" iz to ine8a delav*0^ ^ * telesno-Pom?’ ,S tem bodo lah-^ai(?ega življenj k razgibanosti °b e^ji teffn^ °bčini> kot to Se Pa boms2)VZgoJni delavci* *e sedai sedanja težava ffi>k v S "e, morejo zvrstiti ?C^lovaSia I?1 telovadnici! ^Ven ^tizanni ® more nuditi tu*niP°1?V1«> otrok. Sola nima igrišča. ?Sro obveščeni £*■« - dobri ^upravljavci! otrok, na Bučki 7, Studencu 18. Pritisk na sevniško šolo izhaja iz mesta-samega. Na to bodo morali misliti Sevničani na referendumu, sicer 'se bo mesto zadušilo. - Kaj pa prevoz otrok? ’ .Avtobusi imajo izredno dolge proge. Na dan prevozijo tudi po 600 km. Vse otroke je izredno težko zbrati. Ravno zaradi tega je čakanje na postajališčih tako dolgo. A. ŽELEZNIK Kaj žene? Martin Petan, Trebelno nad Cerovcem: vodovod za 3 gospodarje vreden 3 stare milijone, tretji napajalniki v šentjanški dolini... Lepih stvari je troje, pravijo. Za Martina so to: elektrika, vodovod, napajalnik. Toliko do danes. Čez leto bo spet kaj več, napredek je najbolj živahen motor. Motor, ki žre žulje! Kot leta 1945, vendar desetletja pozneje: elektrika leta 1962, 18. avgusta vodovod. Zanj so dobili lani od občine tisočaka, letos še enega od šentjan-ške krajevne skupnosti. Na hribu so pač le tri domačije. Premenjal sem nekaj od deževja razritih cest, a so me ljudje hitro usmerili na pravo: „Tisti vodovod bi radi videli," so me' pogledali, „kar h Petanu stopite,“ so mi rekli že v dolini. Kaj je ta Petan, kak kralj na Betajnovi? Trije stari milijoni niso pes, razen tega so na drugi kmetiji ostareli ljudje, na tretji kmetuje vdova ... Martin je sicer svoj gospodar, vendar je njegov obraz izmučen. Otroci so preprosto, a skrbno napravljeni. „Vseh 11 članov družine nas je bilo med vojno izseljenih. Moja mati je tam umrla,“ pripoveduje Martinova mati. „V pregnanstvu sem Švabom dve leti „drejal** v neki tovarni,“ dostavi Martin. Ko me je Martin pripeljal v izpraznjeni hlev, sem v njem namesto živine zagledal električni varilni aparat, zidarsko orodje in drugo. Človek bi sodil, da je prišlo na pečalbo nekaj mojstrov. Martin zaleže za vse. „Nastaja sodobnejši hlev po lastnem Satentu. V Radečah sem kupil liri napajalnike, napajali odo 8 glav živine. O tem sem sanjal, ko sem se nožno v noč vračal s konji iz voženj za gozdno. Ko smo se že primajali domov, je bilo treba konje najprej ohladiti, potem jih je bilo treba gnati še pod hrib k izviru. Tolikokrat sem si rekel: to pot bi lahko premerila vodo s pomočjo elek-trike!“ To so danes uresničene sanje. Ostareli in osamljeni sosed Janez Šušteršič z invalidno ženo: „Midva vodovoda ne bova dolgo uživala. Zaradi tega sva se ga tudi dolgo otepala. Ko sva imela vodo v kuhinji, sem rekel: zakaj je ne bi napeljal še h kravici, saj popije več kot midva!“ Kaj si ob tem Martin še želi, smo ga povprašali. „Hlev bom še ometal. Verjetno bom redil bikce, mleko bi bilo predaleč nositi. Potem ne bom več fural. Tam nikoli ne veš, ali boš prišel domov živ; stisnejo te lahko hlodi in še marsikaj! Ko me bi občina pustila nekaj časa pri miru z davki! Saj bi dal, ko bo gospodarstvo steklo ...“ Veš, družba, svoj dolg? Skoraj pet let je bil pregnanec. V domovini je bil tri leta vojak. Komaj je slekel vojaško suknjo, že je moral spet za 75 dni na orožne vaje. Da, tudi kočevske hoste je sekal tri mesece. „Država ni imela deviz,“ pravi. Njemu pa se je rušil dom. Med vojno so vse odnesli Kočevarji, saj si v tistih hribih niso upali živeti. „Zupan je rekel, naj napišem prošnjo na občino!" Kako malo je takih Martinov, ki bi s tako vnemo obnavljali dom po 30 letih! A. ŽELEZNIK ~ Končni Gn p°; ^^e prva- ^^°S“ek^^Nae je v«ka H6 pa med Kv“st. ki je nr"??^03 deset>na. Žfe^°«b0priaa detavcf M0PEdISTE > ft Pragove ^ S° ,Prcd dnevi Ni|&°PttlriL? i UstrUskem ^&P»edde?oJ^e* 0b tein S (£obenih o„ OVl5čeni niso po- N? e tist?°uZorilnil> znamenj Ke,JC <2: SS& RTarn^ *° pn tcm od' od drimozni nasip pa jc fjP°nedeifkfe *°a lCITl nSofc sedaj je m° ^ m°-yii ,-f^db pni ,Sl° sicer brez L^Sa““ xž?\i tisti, ki ceste prekopavajo, zatem tudi poskrbeli za opozorilne znake in vsaj pravilno zasipavanje? TRŽIŠČE: PREUREJENA TRGOVINA - Kmetyski kombinat „Zasavje** iz Sevnice je lepo preuredil prodajalno v Tržišču. Lokal je lahko kraju v okras, poslej bo lahko KRME LJČ ANKA: ZMAGOVALKA GORIŠKIH BRD Med številnimi pevskimi talenti, ki so sodelovali na letošnjem festivalu pevcev Goriških brd, je prepričljivo zmagala Marinka Hotko. Simpatična Marinka je delavka krmeljskega obrata Lisca. Za dobro zapeto pesem „Ljubav** je prejela zlat trtni list. Uspeh je vreden še toliko več ker je bU to njen prvi javni nastop. B. D. USCA: ENODNEVNI ZASLUŽEK ZA POMURJE V soboto so delale vse izmene Konfekcije Lisca. Zaslužek tega dneva so namenili pomurskim poplav-ljencem. Tudi Sevnico je letos prizadelo že dosti nezgod (poplave v poslovnem delu mesta' toča itd.), zato nihče ne ve, kdaj bo naša ponujena roka lahko še večja spodbuda za pomoč drugih, če bi se znašli v veliki stiski. tudi izbira blaga večja. PRIZNANJA KRMEUSKIM KOVINARJEM — 10 let bo poteklo, odkar so krmeljski rudaiji poštah kovinaiji v obratu Metalne. Še v tem mesecu bodo ta praznik proslavili, hkrati pa bodo vsem veteranom te delovne skupnosti podelili spominska darila. DRAŽJI ROKOMET - Na sobotni tekmi druge zvezne roko-,metne lige v Sevnici z Radničkim iz Goražda bo vejjala nova vstopnina: i5 dinaijev za mladino do 14 let, za vse druge pa 10 dinarjev. Za ta ukrep se je upravni odbor sevniškega rokometnega kluba nerad odločil, vendar ni šlo drugače. Sicer pa: tudi drugi klubi imqjo tako ceno, Sev-.ničani so edini amateiji v tej ligi, elektrika za razsvetljavo igrišča ni zastonj, ravno tako bodo večji tudi stroški za tekme v tej ligi. Igralci in j delavci prizadevnega kluba upajo, da 'bodo prijatelji rokometa podražitev Iz razumevanjem sprejeli in jih bodrili tudi nadalje! MLADI SO SE ZAGNALI Pred dnevi se je sestalo predsedstvo občinske konference ZMS. Poletne politične šole v Ljubljani se je iz Sevnice udeležilo kar 5 slušateljev. Priprav za 3. konferenco ZKJ, ki bo obravnavala vprašanja mladih, se bodo lotili delavno v povezavi z drugimi političnimi organizacijami. Ob pohodu po poteh kozjanskega odreda so sprejeli več mladih v ZK, v kratkem pa bo na Lisci tudi seminar za mladinske aktiviste. ZAKAJ SE NE PREMAKNE? Delavci so premalo seznanjeni! Predsednik komisije za družbenoekonomske odnose pri komiteju občinske konference ZKS Trebnje in tajnik ObS Jože Godnjavec: »Ne kaže več odlašati. V vrsti obratov, ki imajo sedež podjetja v drugih občinah, imajo vse možnosti za ustanovitev TOZD!« V sredo, 6. septembra, se je po podobnem sestanku v juniju ponovno sestala komisija za družbeno-eko-nomske odnose pri trebanjskem komiteju konference ZK v razšiijenem sestavu s predstavniki tovarniških aktivov ZK, sindikalnih organizacij in delavskih svetov. - Kako tečejo priprave za dopolnitev samoupravnih aktov v duhu ustavnih dopolnil? Je že na vidiku kakšen samoupravni sporazum za ustanovitev TOZD (temeljne organizacije združenega dela)? nas je zanimalo. „Določno še niso pričeli delati nikjer. V Trimu so sicer ustanovili komisijo, ki naj bi ugotovila, če imajo v podjetju možnosti za ustanovitev več TOZD. Narejenega pa je še malo. Sindikalna organizacija in aktiv ZK sta komaj pričela razpravo. Tudi v „Dani“ dela podobna komisija. Nekaj so govorili tudi na zadružnem svetu v kmetijski zadrugi. Drugje ni niti tega. - Kaj je glavna ovira, da delo ne steče? „Delavci so premalo seznanjeni z vsebino ustavnih sprememb. Preprosto ne vedo, kaj bi se s tem spremenilo, kaj bi bilo zanje bolje! Res je tudi, da so naše delovne organizacije še vedno majhne. V podjetjih še niso razčistili vprašanj, kakšne spremembe bi npr. prinesle spremembe samoupravljanja v organizacijo dela ipd. Vse politične organizacije in strokovni kadri bi morali ta vprašanja delavcem ustrezno pojasniti. Ene in druge moramo za to usposobiti, zato pripravljamo nadaljnja sre-čanja.“ - Kako je v obratih s sedežem matičnega podjetja zunaj občine? „Zelo slabo. Dosti obratov ima zaokrožen tehnološki postopek, tako da lahko celo ugotavljajo, kakšen dohodek doprinašajo. Tako je ZASEBNE TUJSKE SOBE: Zapravljanje časa? Ivan Koporc iz Cirja: »Kdor je bil pri nas je zadovoljen. Dokaz: vse več se jih vra-ča!« Naš časnik je spomladi zapisal, da ženske zapravljajo čas s tem, ko pred motelom čakajo na turiste. „Tisti, ki je to zapisal,“ pravi žena,, je pozabil na to, koliko dela je bilo treba pred tem postoriti doma, da smo lahko turista pripeljali v urejeno okolje!** Vendar skušamo nadaljevati, a že nadaljujeta pogovor: „Vemo, v mislih imate pretepe, puljenje turistov za roke ipd., kar se je dogajalo na parkirišču pri motelu. To se je, žal, res dogajalo, vendar večinoma med ljudmi, ki so si v laseh že zaradi drugih stvari. Poglavitni razlog teh čakanj je neurejena recepcgska služba,“ pove upokojeni občinski uslužbenec Škoporc. „Dolenjska turistična zveza je sprejemno službo turistov poverila motelu. Ta pa ni ravnal pravilno. Eni smo na turiste čakali v motelu, drugi na parkirišču. Tisti, ki smo stali notri, smo lahko odšli domov praznih rok, prišlo je do „fronte \ - Kaj ste storili sami, da bi se rešili teh sitnosti? „Ustanovili smo svoje turistično društvo. Že lani je štelo 46 članov. Poskrbeli smo za reklamo. Postavili smo table ob avtocesto in pod naselje. To še ni dovolj, primanjkuje nam denarja. Delamo še dva velika stenčasa s karto vseh gostiln in znamenitosti Spomladi bomo izdali koledarček s slikami lepot kraja in zanimivosti v nakladi 10.000 izvodov. Napredek je tudi v zunanjosti kraja: asfaltirali smo cesto, delno smo uredili kanalizacijo. Želimo še cestno razsvetljavo, zgraditi bi bilo treba nekaj podpornih zidov,“ našteva, kot bi bral spisek oče, čeprav je tajnica turističnega društva njegova hči. - Kako je z gosti? „Tudi nam so se otepale črne koze, zatem še vreme. Gosti so pri nas najbolj zadovoljni z mirom, lahko tudi trdim, da je čistoča pri nas večja. Škoda, da nas ni dovolj, da bi lahko vzdrževali turistično pisarno v Trebnjem. To bi mesto ob avtomobilski cesti potrebovalo tudi sicer.** Sobe oddajajo večinoma upokojenci, invalidi, le nekaj je obrtnikov. Dejstvo, da delajo že tri leta, govori samo: izplača se, ^udi za občino kane nekaj. . V' ■ npr. v obratu ljubljanskih Modnih oblačil TIP-TOP, tovarni gospodinjske opreme IMV na Mirni, Putniku. Grmadi, obeh gozdnih obratih. V nekaterih matičnih podjetjih, so si- cer ustanovili komisije za izvedbo ustavnih dopolnil, v obratih pa vedo bore malo o delu teh skupin. A. ŽELEZNIK TREBELNO: SPOMINSKI GAJ ZA SREČANJA? Udeležencem proslave ob 30-let-nici ustanovitve Gubčeve brigade, še bolj pa vaščanom, seje gozd, kjer je bila proslava, tako prikupil, da ga bodo najveijetneje uporabili tudi v turistične namene. Vsem je bilo namreč žal podirati mize, klopi, itd., tako prijetno je bilo vse urejeno. Sicer pa je general Stane Po-točar-Lazar predlagal, da bi gaj uredili tako, da bi bil vedno na razpolago za srečanja borcev in drugih. Zamisel bo dobila še večjo težo takrat, ko bo speljana cesta s Trebelnega na avtomobilsko cesto pri Karteljevskem klancu, v trebanjskem delu občine so se dela že pričela. Zaradi bratove smrti se tovariš Janez Vipotnik, predsednik republiške konference SZDL, ni mogel udeležiti zborovanja gubčevcev na Trebelnem. Minuli četrtek je našel čas in obiskal Trebelno. Pozorno si je ogledal novo šolo, gaj, kjer je bila ustanovljena brigada, srečal pa se je tudi s predstavniki krajevne skupnosti. Na sliki: tov. Vipotnik si z I. Goletom in C. Pevcem ogleduje zgodovinsko gradivo o Gubčevi brigadi v šoli. (Foto: Železnik) IZ KRAJA V KRAJ 18 STEBROV TRIMA - V soboto so na slavnostni seji samoupravnih organov podjetje podelili pri znanja 18 delavcem, ki so v kolektivu že od začetka - 10 let. Priznanja so dobili: Štefan Potočnik, Anton Kržič, Franc Ravne, Franc Jerc, Ignac Gole, Anton Udovič, Marija Udovič, Marija Kos, Janez Dovšek, Andrej Rugelj, Stanko Prosen, Jože Bukovec, Anton Gašparac, Anton Hlebec, Franc Matoh, Leopold Ratajc, Franc Kaferle in Mirko Gačnik. Predsedniku ObS Cirilu Pevcu so ob tej priložnosti podelili album s slikami o rasti in dosežkih kolektiva. * MIRNA: PROSTOR ZA OBRTNIKE - V novem delu Mirne, v naselju Roje, so pričeli postavljati de lavnice nekateri obrtniki storitveni! dejavnosti. S tem se bo čez čas uredilo pomanjkanje storitev raznih vrst, ki jih občani rastočega mesta potrebujejo iz dneva v dan. KAM Z AVTOMOBILI NA MIRNI? Tovarna Dana je lani lepo uredila parkirni prostor pred svojo restavracijo in označila parkirišča. Sedaj so obledele tudi oznake na cestišču kot tudi table na sosednjih hišah. Nasploh je ta edini parkirni prostor v središču kraja že premajhen za številna vozila, zato je treba misliti na nove parkirne prostore. Za kqj takega bi bil primeren prostor pred novo poslovno-stano-vanjsko stavbo. Ne bi bilo slabo, če bi določili poseben prostor za avtobuse in tovornjake. Žlasti slednji ponavadi zelo neurejeno zasedajo prostor pred Dano tako, da ni prostora za druga vozila. KDAJ STALNI ZDRAVNIK ZA MIRENČANE? Z odhodom dr. Možgana je kraj z okolico izgubil stalnega zdravnika splošne prakse, novega pa še vedno ni Mirenski odbornik je to vprašanje zastavil tudi na zadnji seji občinske skupščine, vendar takrat, žal, ni bilo več direktorja dolenjskega zavoda za socialno zavarovanje, da bi vprašanje slišal. Občinska skupščina si namreč že precej časa prizadeva, zaenkrat neuspešno, da bi Mirna dobila zdravnika. Prazno stanovanje v novem bloku namreč čaka. „MRTVI** ROKAVI - Ko so delavci Dolenjske vodne skupnosti za-sipovali stari del struge reke Mirne, ki teče skozi Mirno, ni nihče pomislil, kam z odplakami, ki prihajajo po ceveh iz hiš in lokalov. Vsa ta nesnaga se sedaj nabira v mlakah, ki nikajo odtoka. Ob toplejših dneh se iz teh že dviga smrad. Da je zadrega še večja, so na tem kraju še lokali mesnice, frizerskega salona, gostilna pa tudi stanovanja. Kje je sanitarna inšpekcija? TREBANJSKE NOVICE 17 L14- septembra 1972 Stran uredila: JOŽICA TEPPEY DOLENJSKI UST SEVIMIŠKI PABERKI O TOZD še precej nejasnosti V kratkem analiza o dosedanjem delu pri ustanavljanju TOZD j Na prvi seji občinskega komiteja ZK Kočevje po počitnicah, ki je bila 5. septembra, so razpravljali o aktualnih vprašanjih naše zunanje politike, o ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela (TOZD) v občini in o predlogih za kratkoročni program dela komiteja in komisij. O zunanji politiki so se izrazili, da je v redu. Menili pa so, da so nepravilnosti v zunanji trgovini, in opozorili, da so trenutno najpomembnejši naši notranji gospodarski problemi, med njimi tudi uvoz in izvoz. Imenovali so komisijo, ki bo pripravila analizo o trenutnem polo- MLADI O VOLITVAH Na nedavnem posvetu predsednikov mladinskih aktivov kočevske občine so se pogovorili o načrtovanju dela v mladinskih aktivih in občinski mladinski konferenci, o minulem in bodočem sodelovanju v razpravah o ustavnih spremembah ter o pripravah na volitve odbornikov in poslancev spomladi prihodnje leto. žaju pri ustanavljanju TOZD v občini. Člani komisije so: Lado Vavpotič - ELEKTRO, Herman Struna - MERCATOR-TRGOPROMET, Stane Zemljak - LIK, Marjan Bastar - ZKGP, Božo Resinovič - IN KOP in Janez Hering - ITAS. Na tej seji in sestanku predsednikov delavskih svetov, ki sta ga 6. septembra sklicala ZK in sindikat, je bilo ugotovljeno, da je v zvezi z ustanavljanjem TOZD še veliko nejasnosti, da ne bi smeli pretiravati in povsod za vsako ceno ustanavljati v enem podjetju več TOZD ter da bo potrebnih v zvezi z ustanavljanjem TOZD še veliko usklajevanja mnenj in posvetovanj ne le z organizacijami znotraj občine, ampak tudi izven nje. Ugotovljeno je bilo, da bodo pri i Ivan Grajš, lovec iz Dolge vasi pri Kočevju, je doslej položil na dlako 34 medvedov. Večina med njimi je bila seveda takih, ki so jih zastre lili gostje. Na sliki je s svojim zadnjim plenom — pretepaško medvedko, ki je ranila Franca Nagliča iz Mozlja in napadla brata Mladena in Franja Klariča iz Oneka, o čemer smo že poročali. Toto: J. Primc) DROBNE IZ KOČEVJA ZA MLADE FILATELISTE -Člani mladinske komisije Filatelistične zveze Slovenije so imeli v Kočevju več delovnih sestankov, na katerih so razpravljali o pionirski filateliji v društvih in šolskih krožkih. Izdelali so predlog programa za leto 1972/73, ki bo 16. septembra v Slovenskih Konjicah ponovno preučen m nato predložen Filatelistični zvezi Slovenije v potrditev. Iz Dolenjske so v mladinski komisiji zveze Slavko Šribar iz Krškega, Srečko Kodre iz Žužemberka in Andrej Arko iz Ko-čcvjn OLIMPIJSKE ZNAČKE „Muenchen 72“ so prodajali tudi v Kočevju. Imel jih je Turistični biro podjetja AVTO. Imeli so jih 50 in so jih hitro prodali. Največ so jih pokupili mladi zbiralci značk. Zbiranje značk se je v Kočevju izredno razširilo med. šolsko mladino, pa tudi med starejšimi. Nekateri imajo že' kar lepe zbirke. RUMENE RUTICE so uvedli tudi v Kočevju za prvošolčke. Prav ponosno nosijo te rute okoli vratu, da opozarjajo nase voznike. Upajmo, da bo ta način opozorila uspešen in da ga bodo voznilci upoštevali. TELEVIZOR so kupili Cigani, ki stanujejo v baraki na „Marofu*4. Z vozom - platonarjem in s konjsko vprego so čakali otroci za skladiščem NAME, da so starši prinesli televizor, nato pa so odpeljali dragoceni zaklad in pridobitev domov. REŠILNI STEBER za vse ponočnjake, zapoznele svate, obiskovalce veselic itd. je mali stebričasti kiosk na avtobusni postaji. Tu namreč že zgodaj zjutraj pred odhodom prvih avtobusov odprejo in točijo pijačo. Tako se večkrat nabere veliko veseljakov poleg stalnih jutranjih gostov, medved odgovarja - Sem slišal, da so na olimpiadi športniki bežali ponoči iz olimpij-sicega naselja v zabavišča. - Pri nas v Kočevju pa beže občani na stadion, kjer je nekdo v nezaklenjeni slačilnici namestil za posebne nočne vaje kar kavč. ELEKTRO predvidoma ustanovili TOZD že do novega leta. Nekateri so menili, da bo potrebno TOZD ustanavljati znotraj podjetij ZKGP, ZIDAR, MERCATOR, SLOVENIJALES, NAMA, AVTO, Cestno podjetje, se pravi tam, kjer imajo podjetja večje obrate znotraj matične občine ali izven nje. Ni pa še povsem jasno, če bi take TOZD ustanavljali tudi znotraj večjih podjetij, ki imajo svojo proizvodnjo združeno tako rekoč pod eno streho oziroma znotraj ene tovarniške ograje (ITAS, TEKSTILANA, IN-KOP itd.). Seveda pa bo v zvezi s TOZD še več sestankov, med drugim bo moral reči svoje tudi zbor delovnih skupnosti občinske skupščine. J. PRIMC KAJ ŠE SEPTEMBRA? Mladinci so sklenili, da bodo še v septembru razpravljali o tezah za 3. sejo ZKJ o vlogi mladih v samoupravni družbi in organizirali posvet o telesnovzgojni dejavnosti v občini. Med razpravo o telesni kulturi bodo povedali svoje mnenje o ustanavljanju telesno-kultumih skupnosti, o financiranju telesne kulture in pregledali uresničevanje stališč ter sklepov zadnje problemske konference mladih o telesni kulturi. HVALEŽNI JAMARJI Jamarskemu klubu Kočevje je domači Rudnik rjavega premoga po-' daril opremo, vredno okoli 12.000 din. Med podarjenimi stvarmi so najpomembnejše luči in usmernik za polnjenje luči. Jamarji bodo to rudarsko opremo koristno uporabljali pri bodoči raziskavi jam. Tako opremo so si namreč že dolgo želeli, a je niso mogli kupiti, ker niso imeli denarja. Za podarjeno opremo se jamarji rudarjem lepo zahvaljujejo. 0 čem partija? in če je kak harmonikar vmes, se prične drugi del veselice. Veselo se igra, poje in vriska, da se čuje daleč po mestu, in to že pred 5. uro zjutraj, da je s spanjem konec. Tega vsekakor niso veseli sosedje in gostje hotela PUGLED VSAKO SOBOTO lahko opazuješ po kočevskih ulicah novo posebnost, ki je postala že folklorna tradicija. Okrašeni avtomobili drvijo po mestu in tulijo s sirenami. Ljudje kmalu spoznajo, da avtomobili vozijo mlade pare in svate k poroki na občino. „Le kaj se jim tako mudi, da tako divjajo? “ se sprašujejo ljudje ija pločnikih. Neki občan je hudomušno pripomnil, da hitijo zato, da ne bi neveste kaj prehitelo. MALO DVORANO v gimnaziji dokončno urejujejo. Nekaj sredstev za to je dala temeljna kulturna skupnost Kočevje. V dvoranici bodo imeli koncerte, literane večere in podobne kulturne prireditve. občan vprašuje Predlogi za program dela komiteja ZK KOČEVSKE NOVICE Na nedavni razširjeni seji komiteja ZK Kočevje so prisotni predlagali, o čem naj bi se letos oziroma v prihodnjih mesecih razpravljali komite in njegove komisije. Izdelali bodo analizo o izpolnjevanju ustavnih dopolnil, predvsem o ustanavljanju TOZD, m sodelovali pri razpravi o ustavnih spremembah, predvsem o krajevni samoupravi, se pravi novi vlogi krajevnih skupnosti in občine. Preverjali bodo izvajanje že sprejetih sklepov vseh partijskih organov, od najvišjih do najnižjih. Posebno zavzeto bodo preverili uresničevanje sklepov o kmetijski politiki (2. konferenca ZKJ) in o vzgoji in izobraževanju (19. seja CK ZKS). Razpravljali bodo tudi o nekaterih gradivih, o katerih bo kas-nqe razprava v višjih partijskih organih. Tako se bo med drugim že v naslednjih dneh in tednih začela v občini razprava o mladini, prav o tem pa bodo razpravljali na 3. konferenci ZKJ. J. P. Priznanja gasilcem Ob nedavni 90-letnici prostovoljnega gasilskega društva so podelili tudi priznanja gasilcem, občanom in organizacijam, ki so vestno delali na področju gasilstva in pripomogli k njegovemu napredku. Priznanja PGD Stara cerkev so prejeli: Ježe Rački, Franc Tušek, Alojz Žele, Herman Biski, Ciril Pogorelc, Rade Mačeto, Ivan Gruden, Mirko Sevšek, Alojz Činkelj, Jožef Koenig, Jože Rus st., Tone Ober-star, Tone Bartolj, Franc Verderber, Ivan Vukan, Franc Koncilja, Matevž Erjavec, Vlado Muhvič, Franc Kramžar, Janez Vidervolj, Gozdni obrat Kočevje, Jože Klun, Janez Hočevar, Karel Mrvar, Franc Jakša in Milan Trpin. Priznanja občinske gasilske zveze Kočevje so dobili: Franc Jakša, Franc Koncilja, Janez Vidervolj, Milan Trpin, Janez Hočevar in Jože Špilar. Priznanje republiške gasilske zveze so prejeli: Matevž Erjavec, Karel Mrvar m PGD Stara cerkev. Dve od Kolpe PRAŠIČI v KORUZI - Vreme se je zdaj izboljšalo, medtem ko je ves julij grmelo in občasno deževalo. Najbolj bosta prizadeta zaradi prevelike moče krompir in fižol, koruza pa še kar dobro kaže. Sadja to jesen sploh ne bo. Divji prašiči so že začeli uničevati koruza MNOGI NE BODO DOČAKALI - Cesta Kočevje- Brod na Kolpi pa se nam zelo počasi približuje, če bo šlo tako naprej, je mnogi ne bodo dočakali. J. K. Preveč mrtvih za majhno občino Ljudje niso prometno vzgojeni - 78 voznikom odvzeli dovoljenja zarad vinjenosti - V gostilni v Rakitnici pretep, pred gostilno pa 35 avtomobila - Nevarne so tudi stranske ceste Eda Kucovana, pomočnika komandirja postaje milice v Ribnici, smo zaprosili za razgovor o prometni varnosti in prometnih nesrečah v tej občini. - Lani je bilo v ribniški občini zaradi prometnih nesreč precej mrtvih, letos pa v petih dnevih kar pet. Koliko mrtvih je bilo lani in koliko jih je že letos? - Lani je zaradi prometnih nesreč izgubilo življenje 9 ljudi, letos pa že 7. - To je za ribniško občino, ki šteje le okoli 12.000 prebivalcev in ima na cestah zelo malo prometa, veliko. ■ - To ni samo veliko, ampak preveč. - Kateri so glavni vzroki nesreč? - Pri zadnjih smrtnih nesrečah je bila prevelika hitrost vzrok za nesrečo, ki jo je zakrivil Nemec Marks Kurt. Druge nesreče so se pripetile zaradi pomanjkanja prometne kulture. Dva ponesrečenca sta bila celo precej stara, in sicer 52 in 79 let. Zanimivo je, da sta prav ta dva pogosto opozarjala .druge, naj vozijo previdno, zdaj pa sta oba izsiljevala prednost in se smrtno ponesrečila. - Kaj priporočate ljudem, da bi bilo nesreč čim manj? - Naj bodo na cesti disciplinirani m naj upoštevajo prometne predpise. Predvsem naj nihče ne vozi vinjen. Vozniki konjskih vpreg naj ne vozijo ponoči brez luči. Predvsem imamo še vse preveč vinjenih kolesarjev. - Kako ukrepate miličniki, da bi bilo nesreč čim manj? - Zaradi vožnje v vinjenem stanju smo letos odvzeli 78 vozniških dovoljenj, lani pa še več. V preteklosti je bil med glavnimi vzniki za nesreče prav alkohol. Prav za zadnjih 5 smrti pa nimamo nobenih dokazov, da bi bili vozniki pijani. Do vinjenih voznikov bomo neizprosni. Prav tako do voznikov, ki prehitro vozijo ali kakor koli drugače kršijo prometne in druge predpise ter izzivajo nesrečo. - Ukrepate tudi proti gostilničarjem? - Prav v noči od 2. na 3. september, ko je zaradi nesreče izgubil življenje Janez Bojc, je bil v bližnji gostilni pri Beligoju v Rakitnici pretep. Gostilničar je bil pijan. Nekomu so razbili glavo s steklenico. Na parkir- nem prostoru pri gostilni je bilo nad 35 avtomobilov! Se eno soboto prej so v isti gostilni nekomu izbili zobe. Skoraj vsako soboto je tam kdo hudo ah laže poškodovan. Občani se pritožujejo, ker ni miru, celo na občino. Zato smo v soboto izpraznili obe gostilni - drugače se namreč ni dal vzpostaviti red - in odpeljali dva do iztreznitve v zapor. - Kako to, da ste pobeglega voznika, ki je povozil Janeza Bojca, našli tako hitro? - Po prijavi prometne nesreče smo hitro ukrepali. Natančno smo preiskali kraj nesreče. Mobilizirah smo vse moštvo, pomagali pa so nam inšpektorji UJV in RSNZ. Zelo so nam pomagali tudi občani. Bili so namreč ogorčeni, da je nekdo človeka povozil, potem pa ga pustil na cesti umirati. - Kar dve smrtni nesreči v treh dneh sta se zgodili na neprometnih občinskih cestah? - Nevarne so tudi stranske, občinske ceste. Na njih je res manj prometa, so pa ožje. Prav zato, ker je na njih malo prometa, vozijo po njih preveč brezskrbno. Premajk pazljivost pa spet hitro privede^ nesreče. J. PRI« H SINDIKALNA KONFERENCA Sindikalne organizacije v ribs občini se pripravljajo na občini volilno konferenco, ki bo v polovici septembra. Na konfet bo vabljenih 50 ljudi, in sicer rigati, ki so jih izvolili na sestal sindikalnih organizacij, ter člani F numa občinskega sindikalnega M Na konferenci bodo izvolili dva* legata za kongres slovenskih katov, ki bo predvidoma sredi £ vembra. Konferenca bo imela de‘f ni značaj. Obravnavali bodo & vprašanj, s katerimi se ukvarjajo* dikati. Eno teh je tudi ustanavlja temeljnih organizacij združei>| dela in s tem uresničevanje jjjj ustavnih dopolnil. Sprejeli ^ tudi smernice za bodoče delo. j Odrasii v šolskih kiopeh Kakšne šole in tečaji pripravlja DU Ribnica? šiviljski tečaj 250, varilni 1150 din ^ V preteklem šolskem letu je tečaje, seminarje in predava* delavske univerze (DU) Ribnica obiskovalo 2.926 ljudi. DU je $ razpisala naslednje tečaje: Tečaj varstva pri delu, začetni in nadaljevalni tečaj za elektrovarjenje (začel se bo že 18. septembra), tečaj o higienskem minimumu (za vse, ki se ukvarjajo s prodajo in predelavo živil), začetne in nadaljevalne tečaje stenografije (tudi debatne), knjigo- vodstva, strojepisja (začel se bo novembra), angleščine, nemščine (tudi za otroke) in italijanščine, poslovne korespondence, gospodinjske tečaje (šivanje, krojenje, kuhanje), kozmetični tečaj in tečaj za sadjarje. Vpisovali bodo tudi v 1. letnik večerne ekonomske šole in oddelke večerne osnovne šole za odrasle (5. do 8. razred). Seveda bodo nekateri Kaj smo načrtovali in kaj izpolnili? Krajevna skupnost Ribnica ima letos precej obširen delovni program. Sedaj ko je preteklo že več kot pol leta, si na krt..1-'© oglejmo, kaj je bilo storjeno in Krj nc. Ce začnemo z vzdihovanjem javnih nasadov in urejanjem zelenic, ugotovimo, da je bilo nekaj dela pri tem opravljenega, vendar pa ne vse, kar je bilo predvideno. Javno razsvetljavo urejajo. Letos so volivci potrdili predlog o povečanju prispevka za urejanje mestnega zemljišča za 5 starih dinarjev na kvadratni meter zemljišča. Tako naj bi zbrali na skladu za urejanje mestnega zemljišča 490.000 din. Ta sklad je za krajevno skupnost glavni vir dohodkov za financiranje komunalnih del v Ribnici. Sredstva sklada so namenjena za asfaltiranje Ljubljanske ceste in del Vrvarske ceste ter ureditev kanalizacije. Nadalje je predvidena ureditev pločnika v Šeškovi ulici do vhoda v Priznanja AMD Za dolgoletno požrtvovalno delo pri razvoju Avto-moto društva Ribnica je ob nedavni svoji 15-letnici podelilo društvo več priznanj zaslužnim članom in občanom. Prejeli so jih: Karol Pogačnik, Franc Logonder, Jože Tkalčič, Miro Usar, Anton Kovačič (vsi našteti so bili že predsedniki društva), Stane Škrabec, Vinko Šparovec, Anton Lovšin, Drago Turnšek, Jaka Lavriša, Stane Goršič, Danilo Mohar, Jože Mohar, inž. Vlado Mihelič, Ivan Petrič in Radule Zekovič. Priznanji za dolgo delo v AMD sta prejela Anton Henigman in Andrej Debeljak. Občinski svet Ljudske tehnike je podelil plakete večim članom AMD Ribnica. Zlate plakete so prejeli: Mirko Goršič, Janez KoSmrtf, Anton Marolt, Vinko Kersnič in Zvonko Kličko, srebrne plakete so dobili: Franc Gričar, Otokar Hluchy, Matija Ogrinc, Franc Koprivec, Stane Škrabec in Jože Mohar. VOLITVE DELEGATOV V številnih sindikalnih oiganiza-qjah v ribniški občini so imeli sestanke, na katerih so volili delegate za občinsko volilno konferenco, ki bo v drugi polovici septembra. Na tej konferenci bodo izvolili dva delegata za republiški kongres slovenskih sindikatov, ki bo sredi novembra letos v Ljubljani. vojašnico ter kanalizacije. Prav tako je v programu ureditev kanalizacije v Kurirski ulici in vseh zelenic na območju KS. Pomembnejša investicija bo tudi asfaltiranje Prijateljevega trga. Precej stvari bo treba preložiti na poznejši čas, ker ni denaija. Kljub pomanjkanju sredstev pa se zunanja podoba Ribnice le spreminja. -r tečaji in šole le, če bo zanje &°r prijav. Zvedeli smo, da bodo najcc^ tečaji za šivanje in krojenje, Ki^ veljali 250 din, med najdražjiHHl bosta tečaja stenografije (700® in valjenja (1.150 din). Za šole’’} postavljena cena, odvisna pa števila šolarjev in dogovora z tn* nimi šolami. Prizadevajo si, da bi odprli šolo za izdelovalce žičnih tkani*! mrež. Vanjo se lahko vpišejo n* zaposleni pri podjetjih, ki pottf jejo žične tkalce, ampak tudi i ni, ki niso nikjer zaposleni. Le^ ] DU že organizirala uvajalni te&J I tkalce za podjetje DONIT, ki P obiskovalo 80 tečajnikov. A' Načrtovanje in organiziranje jev delavsko univerzo precej ve; Včasih imajo le stroške, ko prog1’ pripravijo, ker pa ni dovolj prijay' ne izvedejo. Tako so na prim®*; precej vložili v pripravo šole za ^ se in šole za izdelovalce žičnih obeh šol pa še ni, čeprav bi bili* koristni. Prav zato menijo pri DU, & prav, ker dobijo od TIS iz sredsf, programa le denar za predavanj* prosvetne delavce in za izvedbo* za odrasle. Menijo namreč, d*' morala TIS ali kdo drug finaflcl! vsaj pripravljalna dela za orga^ cijo takih šol, tečajev, seminafl^ predavanj, ki so za ribniške ot*’ najbolj koristni. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI KROMPIRJA MANJ IN DRAŽJI JE - Letošnja letina krompirja je v dolinskem predelu občine bojj pičla. Dolgotrajno deževje ni bilo ugodno za krompir, ki zato ni obrodil kot prejšnja leta. Tudi gnilega je bilo precej. Krompirjeva letina v višinskih predelih občine je malce boljša. Brez dvoma bo letos cena krompiija višja kot lani. MALO JABOLK, VEČ CESPEU - Pridelek sadja, jabolk in hrušk bo letos v Ribniški dolini slab, kot že dolgo ne. Le redki sadjarji bodo pridelali dovolj za domačo porabo o. Dolgotrajno deževje je opravilo svoje. Koščičasto sadje, kot so češplje in slive, pa je razmeroma dobro obrodilo. Zal je te vrste sadja v.ribniški občini malo. ZA POMURJE — Akcija za pomoč prizadetim krajem in ljudem zaradi poplav v Pomurju se v ribniških delovnih organizacijah uspešno nadaljuje. V zadnjem času so sklenili, da bodo prispevali v tem mesecu 2 odstotka od osebnih dohodkov naslednji delovni kolektivi: RIKO Ribnica, KOMUNALA Ribnica, SITOPLET Ribnica, MODNA KONFEKCIJA „KRIM“ - obrat Sodražica in delovna skupnost občinske uprave Ribnica. Zanesljivo je, da bo velika večina delovnih ljudi v občini prispevala 2 odstotka mesečnih osebnih dohodkov za prizadeto Pomurje. VPRAŠALNIK O TOZD - Občinska konferenca ZK in občinski svet Zveze sindikatov Ribnica sta razposlala vsem predsednikom delavskih svetov in svetov delovnih skupnosti vprašalnik o ustanavll®! j temeljnih organizacij združ^ dela. Odgovori bodo pokazali* / ko je bilo doslej storjenega za t navijanje TOZD in kakšne s° jasnosti. RAZVILI PRAPOR - V ne^ 10. septembra, je bila na Travfl'^ tepa slovesnost. Lovska druži1'*« dražica je razvila prapor, ki je VI nos lovcem. Slovesnosti je K stvovalo večje število članov ^ bratovščine iz domače druži11* gostje. Lovska družina Sod^J ima tudi svoj pevski zbor, ki p°u vse bolj popularen in bo v kf*™ snemal tudi za RTV Ljubljana. - Zakaj prodajajo v Ribnic* trgovini sadje in pralne praške? - Zato, da lahko kupci sadr koj temeljito operejo! - Pri zadnjem nagradnem ^ nju vina „En starček'4 smo " Ribničani zelo veliko nagrad. . ~ Vse pa vas poseka Stane Salke vasi, ki je sam dobil ^ grade. RE5ETĐ 16 DOLENJSKI LIST Stran uredil: J02E PRIMC V črnomaljski občini je že dosežena 24-odstotna zaposlenost prebivalstva in kaže, da bo do leta 1975 načrt uresničen: tedaj naj bj bilo v službah najmanj 30 odst. vseh občanov Iz podatkov, kijih imajo kadrovske službe ter referenti, v podjetjih ah zavodih, so na oddelku za gospodarstvo občinske skupščine Orno-melj zbrali najnovejše podatke o zaposlenosti. Letos 1. julija je bilo na območju občine 4089 ljudi v službah. ob tem času lani pa je bilo na Plačnih spiskih samo 3840 občanov. pravi, da je v enem letu na novo „Pobilo zaposlitev 249 ljudi in da je &° 28. v mesecu je čas Davčna uprava iz Črnomlja bo računala letos zamudne obresti po odstotkov za vse zavezance, ki 7°Jih obveznosti ne bodo poravnali ti H' nca septembra. Ugotavljajo “Oi, da nekateri ne plačujejo-redno Prometnega davka. Prav tako bodo ,Wni zamudniki morali plačati “-odstotne obresti oziroma 0,5 P za vsak dan zamude. Po ^Konu o obdavčenju proizvodov in oritev v prometu, ki je v veljavi od •Mija letos, pa je določeno kar 36 ostotkov obresti na leto za ne-~no plačan prometni davek. Tega orajo zavezanci plačati vedno do ! ''•vmesecu. 0k . na uprava bo septembra tudi Ča«CSt^a Vse’ k* 30 dolžni *etos pla* . Prispevek za starostno zavaro-.^Je kmetov. zaposlenost prebivalstva dosegla že 24 odstotkov. Največ novih delovnih mest je bilo odprtih v gospodarstvu, kjer so zaposlili čez 240 ljudi; za nekaj prostih mest so na boljšem v prosveti, medtem ko izkazujejo kmetijstvo, zdravstvo, promet in obrt celo padec zaposlenih. . V Črnomlju so prepričani, da bo leto 1973 v zaposlovanju pomenilo še večji skok proti cilju, zastavljenemu lani ob obisku Staneta Kavčiča, predsednika republiškega izvršnega sveta. Takrat so se domenili, naj bi v letu 1975 črnomaljska občina dosegla 30-odstotno zaposlenost prebivalstva. ,Večje število novih delovnih mest bo prihodnje leto na Vinici v obratu NOVOTEKc, širil se bo KOMETOV obrat v Starem trgu, razširitev obetajo v obratu BETI, razen tega pa EKSKURZIJA ZA KMETE 8. septembra je večja skupina kmetovalcev iz območja občine Črnomelj z dvema avtobusoma odpotovala v Grosuplje na živinorejsko razstavo. Ekskurzijo je organiziral občinski sklad za pospeševanje kmetijstva. Spotoma so si ogledali še obnovljene metliške vinograde in vinsko klet. tudi BELT in druga domača podjetja opravljajo rekonstrukcije, s katerimi bodo močno povečali zmogljivosti. Pričakujejo tudi, da se bo končno uredilo vprašanje BEL-SADA. Precej nezaposlenih je še v ob-kolpski dolini, okrog 1000 ljudi iz občine Črnomelj pa je v inozemstvu. Tudi nanje mislijo, ko širijo industrijo, da bi se lahko vrnili. BLOK NA VINICI? Kaže, da bo Vinica v letu 1973 dobila nov stanovanjski blok. Načrti za gradnjo so v delu, potrebno pa bo izdelati tudi zazidalni načrt za predel Vinice za ambulanto. Računajo, da bi imel novi stanovanjski blok 6 stanovanj. Morda tuili Vas pekli krivica? Napišite pismo, objavii ga bo: »Dolenjski list« ZA 50.000 DIN POPRAVIL Do konca poletja je bilo v črnomaljskem kulturnem domu opravljenih za 50.000 din popravil. Postavili so novo blagajno, uredili ploščad pred domom, prostore pod odrom ter v dvorani popravili strop. Žal ni toliko sredstev, da bi lahko zakrpali tudi vhodno reliefno steno, ki jo zamaka voda. gradbišče sodobne ceste od Črnomlja proti Adle-jjj Kjer dela razmeroma naglo potekajo. Če ne bo vreme naga-. > bo del ceste še pred zimo asfaltiran, medtem ko bo celotna 83 dograjena v letu 1973. (Foto: R. Bačer) —* **°leg blaga po najnovejši modi prejemamo od priznanih tovarn konfekcije tudi blago, katerega prodajamo P° znatno znižanih cenah. O tem se prepričajte v prodajalni Oelefeksiil" črimomelj ČRNOMALJSKI DROBIR avto? KOSTANJI na trgu pred knj^° postajo je Partizanska ter "a 12 Ljubjjane postavila stojnico so ypr9dajala svoje publikacije. Prvič Čin .^nomlju prodajali na tak na-n0 k, ^2al° pa se je, daje za tovrst- V ,*jie veliko zanimanja. koLULlcI 21. OKTOBRA bodo 20q novo kanalizacijo v dolžini RradiVletrov* Prcdcn x ho začela Vestit Ceste Prot* Ručctni vasi. In-bo . °r teh del je občina, gradilo pa jetje 0ttlaČe Obrtno komunalno pod- VODNE CELICE na tonij i P° napreduje. Trenutno be-grjjj8/0 stene, računajo pa, da bo kiiUAJa Prihodnji mesec v celoti za-so ta C,na* hoijšo preskrbo z vodo Velikega pomena, svetn °P ZA KULTURNO-pro-bi. r»° dejavnost je dobil nov kom-enar je dala republiška kulturna skupnost, za kar so ji zelo hvaležni. Obenem so dobili dve aparaturi za predvajanje potujočega kina. Tako bodo letos kino predstave v oddaljenih krajih spet zaživele.___ JANEZ ZUPANČIČ, ki je vodil ženski pevski zbor in je več let uspešno deloval kot glasbeni učitelj v Beli krajini, jc šel v novo službo v Ajdovščino. NA CESTI PROTI Kanižarici bodo v kratkem na dveh mestih prekopavali. Ta dela so nujna zaradi nove kanalizacije, opraviti pa jih morajo še pred rekonstrukcijo ceste. KRAJEVNA SKUPNOST si zelo' prizadeva uvesti večjo čistočo v mestu, toda povsod sc to ne posreči. Po glavnih ulicah je res malo manj navlako, okrog stanovanjskih blokov pa je še vedno zraven posod za smeti na kupe odpadkov. Ista pesem Med 100 evidentiranimi so ženske spet redkost Od pomladi do zdaj so krajevne organizacije Socialistične zveze, zlasti pa mladinski aktivi predlagali v evidentiranje za nove odbornike občinske skupščine Črnomelj ter za poslance oziroma delegate in druge funkcije več kot 100 ljudi. Največ predlogov je bilo na javnih sestankih SZDL, kjer so ob imenu kandidata tudi razložili, zakaj ga predlagajo. Med evidentiranimi je razveseljivo število mlajših ljudi, žal pa je na listi kandidatov spet zelo malo žensk, skoro nobene, kar je ista pesem kot pri prejšnjih volitvah. Prav tako je med predlogi še malo neposrednih delavcev iz proizvodnje. Verjetno se bo njim v prid stanje še spremenilo, ko se bo v akcijo evidentiranja bofl vkjjučil sindikat. Če pa bi ostalo pri sedanjih predlogih, s sestavom evidentiranih, delavci gotovo ne bodo zadovoljni. Čas do spomladanskih volitev hitro mineva, zato bo občinska volilna komisija še ta mesec analizirala dosedanje delo in poskrbela, da bo to kolesje naravnano na pravi tir. 12 kuharic šolskih malic iz Adlešič, Črnomlja, Dragatuša, Semiča, Starega trga in Vinice je imelo pred kratkim v Črnomlju enotedenski tečaj za strokovno izpopolnjevanje. Takega tečaja že 12 let ni bilo, zato so ga pogrešali. Udeleženke so bile zadovoljne in se organizatorjem zahvaljujejo. (Foto: Jožefa Skala) Tako je bilo v nedeljo dopoldne na metliškem trgu, ko,so se sešli borci na vsakoletni proslavi. Na fotografiji: delegacije, preden so odnesle vence k spomenikom. (Foto: R. Bačer) Največjo smolo so imeli v soboto, 9. septembra, na Hrastu, kjer se je strahotno ulil dež prav takrat, ko bi morah imeti slavje pred spomenikom v čast 30-letnici napada na italijansko postojanko. Kulturni programje zato odpadel, zbranim pa je na kratko govoril Niko Belopavlovič, poslanec zbora narodov, hkrati domačin in eden najbolj popularnih Belokranjcev. Slabo vreme je najbrž marsikomu preprečilo potovanje, kajti tudi v nedeljo, čeprav dežja ni bilo več, ni bila Metlika tako obiskana, kot so računali. Športna tekmovanja v počastitev borčevskega srečanja so potekala nemoteno, prav tako mednarodna kolesarska dirka. Ob 9. uri pa je bilo pred spomenikom na trgu žalostno videti, da je od 250 mladih iz 15. brigade v zboru stalo samo 28 fantov in deklet. Veliko več je bilo starih borcev, ki so tudi položili vence pred spomenike, nato pa je go- voril Vinko Kepic, komisar bataljona 15. brigade, podpredsednik odbora Petnajste in hkrati podpred- KDO HOČE V TEČAJ? Občinski odbor Rdečega križa namerava spet organizirati tečaj prve pomoči za šoferske kandidate. Interesenti naj se čimprej prijavijo, najkasneje pa do 20. septembra, sicer bo prepozno za pouk v zgodnji jeseni RAZSTAVA MIHAELA KAMBIČA Uprava Belokranjskega muzeja v Metliki vabi vse ljubitelje umetnosti na ogled retrospektivne razstave del akad. slikarja Mihaela Kambiča. Odprta bo ob njegovi 85-letnici v soboto, 16: septembra, ob 18. uri v muzejskih prostorih. Parada po 40 letih Veliko slavje gasilcev na Radoviči Avgusta 1932 je prostovoljno gasilsko društvo na Radoviči začelo delovati. Jubilej so pred kratkim v vasi počastili, kot se spodobi. Proslava je bila pod pokroviteljstvom podjetja METLIKATRANS, začela pa se je s parado gasilcev, ki so seje udeležili tudi člani sosednjih gasilskih društev. Na proslavi so razvili prapor in ?odelili častne diplome ,13 še žive-im ustanovnim članom, medtem ko je 12 gasilcev prejelo odlikovanja, na gasilskem domu pa so odkrili ploščo 33 umrlim članom in padlim v NOV. V vseh 40 letih delovanja so bili radoviški gasilci delavni pri svojem poslanstvu. Že 1934 so nabavili ročno brizgalno, 1936 pa so začeli graditi svoj dom, ki je še zdaj med najlepšimi v občini. Po osvoboditvi so dobili novo motorno brizgalno, vendar oprema danes ni taka, da bi za- Rože ostanejo Življenje in zdravje sta važnejSa od rož Ker smo dobili v uredništvo več pritožb, da nameravajo v Metliki najlepši park pred zdravstvenim. domom zamenjati z asfaltom za parkirne prostore, smo povprašali, kako je s to zadevo dva najbolj pristojna: dr. Evgena Bienenfelda, šefa zdravstvenega doma v Metliki, in Nika Zupaniča, načelnika za gospodarstvo pri občinski skupščini. DR. BIENENFELD: „Glede rož je huda kri že zdaj, a še ne vemo, če bomo imeli dovolj sredstev, da bomo načrt o povečanju parkirnih prostorov uresničili. Nujno je pred zdravstveno ustanovo zagotoviti prostor za vozila, ker morajo zdaj bolnike nositi iz avtomobila ob cesti v ambulanto. Imamo 6 ambulant; vsak zdravnik ima najmanj 40 bolnikov na dan, od teh sta v vsaki ordinaciji najmanj dva nujna primera. Zdaj ni pred poslopjem zdravstvenega doma prostora niti za naša službena vozila. Ker bi radi v prid bolnikom izboljšali poslovanje, smo se odločili za ureditev približno 20 parkirnih prostorov, toda nasad rož ob cesti bi kljub temu ostal. NIKO ZUPANIČ: „Načrti za asfaltiranje pred zdravstvenim domom so šele v pripravi. Moramo žrtvovati nekaj rož na ljubo zdravju ljudem, čeprav bi vsi raje imeli eno samo preprogo cvetja. Obstaja predlog, naj bi za poslopjem zdravstvenega doma uredili parkirišča za uslužbence in rešilne avtomobile, pred poslopjem pa bi v urejenih in začrtanih boksih lahko parkiralo 20 do 25 vozil. Zelenica z rožami vred bi kljub temu ostala po vsej dolžini, Široka pa bo 15 metrov. Huda kri je povsem odveč, ker gre tu za zdravje ljudi.44- R. B. doščala za učinkovito gašenje požarov. Društvo šteje 72 članov inje bilo z odborom vred delavno in požrtvovalno, kar se je pokazalo tudi ob organizaciji proslave. Hvaležni so vsem, ki so kakorkoli pomagali, da so jubilej tako lepo počastili. JOŽE ŽLOGAR DVA POKALA METLIČANOM V belokranjskih športnih tekmovanjih, ki so jih priredili v počastitev borčevskega srečanja v Metliki za pokal XV. brigade, so ekipno v šahu in kegljanju zmagah Metličani, edino v namiznem tenisu so pokal odnesli Črnomaljci V ROSALNICAH PRED KONCEM Te dni urejajo okolico nove stavbe podjetja KOMET, kjer tudi asfaltirajo dvorišče in parkirišča. Tudi vodovod, ki je bil glavna ovira, da otvoritve še ni bilo, je urejen. V kratkem bo vse pripravljeno za preselitev proizvodnje. Računajo, da bo svečana otvoritev za občinski praznik, medtem ko bodo že prej poskusno delali v novih prostorih. 450 JIH POTREBUJEJO Krajevne organizacije RK in organizacije v kolektivih so začele zbirati prijave za krvodajalsko akcijo, ki bo v Metliki 17. in 18. oktobra. Kri bo odvzemala ekipa Zavoda za transfuzijo iz Ljubljane, računajo pa, da bo prišlo na prostovoljni odvzem krvi najmanj 450 občanov. sednik občinskega odbora ZZB NOV. Za njim je govoril še Slobodan Udovičič, predsednik občinske konference ZMS, nato pa so na škarpi pod spomenikom odkrili spominsko ploščo mladinski 15. brigadi. Medtem 90 pri gasilskem domu že pekli jagenjčke in odojke, da so lahko množici ljudi postregli, ko se je po dopoldanskem programu zgrnila na veselični prostor. Udeleženci borčevskega srečanja so o bij ubijah, da pridejo spet, ko bo leto naokrog, saj jim je septembrski obisk Metlike že prešel v navado in bi ga težko pogrešali. OBISK POBRATENIH Konec avgusta se je v Metliki mudila delegacija pobratene italijanske občine Ronchi. Pogovarjali so se o nadaljnjem sodelovanju, ki bo obsegalo predvsem kulturno in športno področje, izmenjavo otrok na letovanjih ter sodelovanje na gospodarskih razstavah. PRIPRAVE NA KONGRES Za začetek septembra pripravlja-metliška občinska sindikalna organizacija volilno konferenco, prej pa so 'bili sestanki po sindikalnih organizacijah v podjetjih. Metlika bo poslala na kongres dva delegata, do zdaj pa so za vsako delegatsko mesto evidentirani po trije kandidati. RAZSTAVA V MUZEJU Belokranjski muzej je 29. avgusta že četrtič nudil svoje prostore mladinskemu foto-kino klubu FOKUS da je v njih odprl svojo razstavo. Tokrat so štirje njegovi člani pokazali posnetke, ki so jih napravili ob nedavnem obisku naravnega parka Paklenica v pogorju Velebita. Ob otvoritvi razstave so predvajali tudi lepe barvne diapozitive. Gustav Henigman Dne 2. septembra je v Metliki v svojem 84. letu umrl čevljarski mojster Gustav Henigman. Rodil se je v bližnjem Jurovskem brodu, vse življenje pa je preživel v Metliki. Pokojni je bil že 1906 član naprednega delavskega izobraževalnega društva „Danica ‘, od takrat pa se je tudi aktivno udejstvoval pri domačem gasilskem društvu. Bil je dolga desetletja zastavonoša, ob stoletnici društva pa so ga izvolili tudi za častnega člana. Ljubil je lepo petje in še pred desetimi leti je sodeloval pri domači folklorni skupini. Lep pogreb je pričal o priljubljenosti pokojnega Henigmana. SPREHOD P0 METLIKI VELIKO ZANIMANJE je vzbudila novica, da bo na Pungartu 10. oktobra košarkarska tekma med državno reprezentanco Nigerije in domačim klubom. Igralci Nigerije se pripravljajo na afriške igre, ki bodo leta 1973, v Jugoslaviji pa bodo odigrali dve tekmi: eno v Karlovcu, drugo v Metliki. 24. SEPTEMBRA ORGANIZIRA Mladinska knjiga iz Ljubljane tradicionalni turistični avtorally, v katerem bo sodelovalo kakih 60 vozil. Spretnostna vožnja bo na prostoru pred tovarno BETI. NA PLOŠCI, ki so jo v nedeljo, 9. septembra, odkrili pred spomenikom na trgu v spomin na ustanovitev mladinske brigade XV. SNOUB, piše: Od tu je odšla 3. VII. 1972 na prvi pohod XV. SNOUB mladinska. Ploščo je postavil odbor XV. brigade. OB 14. URI, ko gredo ljudje iz službe, je po ulicah zelo živahno. Velikemu številu osebnih avtomobilov so se zadnji čas pridružili še avtobusi podjetja VIATOR, tako da morajo biti vozniki in pešci zelo previdni. METLIČANI POGREŠAJO dvoje: javno kopališče in javno stranišče. Kopališče je do nedavnega obstajalo in je imelo lep obisk, javnega stranišča pa mesto kljub več kot 600-letni tradiciji še ni imelo. Tujec, ki pride v mesto, je včasih v nerodnem položaju in mora tekati po stanovanjih. ZA NEDELJSKO SREČANJE borcev je bilo mesto spet lepo pripravljeno in okrašeno. Tudi zato, ker je Metlika ob takih priložnostih vedno tudi na zunaj slavnostna, sije pridobila turistične simpatije po vsej Sloveniji UMRL je Avguštin Henigman iz Metlike, star 84 let. Letno 250 novih delovnih mest SE NE STRINJAJO Pretekli teden so imeli v semi-škem vrtcu sestanek, na katerem so razpravljali o predvidenih različnih cenah za usluge v otroškem varstvu. Sestanek je bil precej buren, ker so nekateri starši otrok menili, da nedavno sprejeti občinski odlok o različnih cenah ni upravičen. metliški tednik ^7 (11721 ★★ - 14. septembra 1972 Stran uredila: Rlfl BflČER__________________________________________________________ DOLENJSKI LIST ■ ifi Stran uredila: RIA BACER DOLENJSKI UST tedensK6led. 33 Petek, 15. septembra - Nikodem Sobota, 16. septembra - Ljudmila Nedelja, 17. septembra - Frančiška Ponedeljek, 18. septembra - Irena Torek, 19. septembra - Suzana Sreda, 20. septembra - Brane Četrtek, 21. septembra - Matej BREŽICE: 15. in 16. 9. švedski barvni film „Balzacove grešnice“. 17. in 18. 9. ameriški barvni film ,.Polnočni kavboj“. 19. in 20. 9. ameriški film „Vrnitev v Batan“. ČRNOMELJ: 15. 9. ameriški barvni film „Mož iz Oklahome11. 17. 9. ameriški barvni film „Ogenj nad Smirno*4. 20. 9. angleški barvni film „Črna mora“. KOSTANJEVICA: 16. 9. francoski barvni film „Katarina, dovolj SLUŽBO DOBI SPREJMEM dva vajenca za izučitev v kleparski stroki ali dva fanta z nedokončano osemletko za pri-učitev. Stanovanje preskrbljeno. Martin Mlakar, Ljubljana, splošno kleparstvo, Tacenska 94. SPREJMEM dimnikarskega pomočnika in vajenca, tudi s šestimi razredi osnovne šole. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Stanislav Arh, dimnikarski mojster, Kamnik. TAKOJ sprejmem gospodinjsko pomočnico k dvema otrokoma. Naslov v upravi lista (1850/72). SPREJMEM vajenca za uk v avto-ličarski stroki. Lahko ima sedem razredov osnovne šole, osmega lahko dopolni v večerni šoli. Stanovanje v hiši. Milan Keršič, Ižanska cesta 375, Ljubljana. SAMOSTOJNEGA mizarskega pomočnika sprejmem takoj, nudim stanovanje ter delno hrano, plača po dogovoru. Stane Snedec, Bo-hinjčeva 14, Ljubljana. GOSTILNA „Kužnik", Krško, Cesta 4. julija 22, sprejme v službo dekle, ki ima veselje do kuhinje. Hrana in stanovanje preskrbljena. Nastop službe takoj, plača po dogovoru. MLINARJA ali mladega fanta, ki ga veseli valjčni mlin, sprejmem v službo takoj ali po dogovoru. Stane Zakrajšek, valjčni mlin Ponikve, Trebnje. IŠČEM gospodinjsko pomočnico za varstvo enega otroka in pomoč v gospodinjstvu. Plača ugodna. Slavka Bučar, Irča vas 75, Novo mesto. SPREJMEM krojaškega vajenca ali vajenko - takoj. Stane Žužek, Ljubljana, Resljeva cesta 2. IŠČEM' VAJENKO. Frizerski salon „Franja“, Koštialova 8, Novo mesto. FRIZERSKO VAJENKO sprejmem, hrana in stanovanje lahfco v hiši. Davorin Novak, Trebnje 18. SLUŽBO ISCE TRI ČISTILKE z več leti prakse skupno iščejo službo samo za popoldne. Naslov v upravi lista (1820/72). Motorna vozila PRODAM fička, letnik 1963. Baškovič, Kandijska 1, Novo mesto. PRODAM novo škodo. Informacije: teL 21-196 po 14. uri, Prešernov trg 11, Novo mesto. MAZDO 1200, letnik 1969, prodam. Došler, Kristanova 26, Novo mesto, tel. 22-361. PRODAM avto moriš austin 1100 in stroj od morisa 1300. Lampe, gostilna Šentjernej. ŠKODO - karavan, letnik 1958, poceni prodam. Lešnjak, Kristanova. 57, Novo mesto. PRODAM fiat 1300 ah zamenjam za traktor ali fiat 750. Naslov v upravi lista (1863/72). PRODAM tovorni avto (7 ton) kceper, tip 6600, registriran do konca leta. Naslov v upravi lista (1837/72). PRODAM tovorni avto klokner Dauch 5 t - kiper v zelo dobrem stanju. Jože Vaš, Zg. Hudinja, Bezenškova 11, Celje. UGODNO PRODAM zastavo 750, letnik 66. Dobravica 5, Šentjernej, Slavko Pavšelj. PRODAM AVTO fiat 750, letnik 1968, po ugodni ceni. Slavko Udovč, Črmošnjice 26, Stopiče. je ljubiti“. 17. 9. ameriški barvni film „Po sledi karavane". METLIKA: Od 15. do 17. 9. jugoslovanski barvni film „V gori raste zelen bor“. Od 15. do 17. 9. ameriški barvni film „Bodalo44. 20. in 21. 9. ameriški film „Tarzanovo skrito bogastvo44. MOKRONOG: 16. in 17. 9. ameriški barvni film „Nenadkriljivi44. NOVO MESTO: Od 15. do 18. 9. francosko-angleški barvni film „Obriši solze, očka44. Od 19. do 21. 9. ameriški barvni film „Ladja fantom44. RIBNICA: 16. in 17. 9. ameriški barvni film „Nevarnejše od moške- 83ŠENTJERNEJ: 16. in 17. 9. „Dekle na motorju44. ŠMARJEŠKE TOPLICE: 20. 9. kitajski barvni film „Rdeči ženski odred44. TREBNJE: 16. in 17. 9. ameriški zabavni barvni film „Stanlio in Oho44. 20. 9. ameriški barvni mladinski film ,»Medved Benn44. MIRNA: 16. m 17. 9. „Preplah, satelit 02‘‘. PRODAM dva merjasca (krškopolj-ca), težka po 50 kg. Naslov v upravi lista (1814/72). UGODNO PRODAM 12 kvad. m bukovega parketa. Jakelj, Ragov-ska 30, Novo mesto. PRODAM plinski štedilnik s plinsko steklenico. Šmihelska cesta 19, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjeno peč na olje EMO 5. Splichal, Cankarjeva 32, Novo mesto. PRODAM novo navadno harmoniko, tritonsko, trikrat glašeno. Drago Tratnik, Irča vas 42, 68000 Novo mesto. PRODAM konja, starega 5 let. Franc Dejak, Rakitnica, Dolenja vas pri Ribnici. PRODAM ALI zamenjam za fiat 750 kombi IMV Fergon v voznem stanju. Jože Seničar, Ločna 18, Novo mesto. PRODAM fiat 750, letnik 1971. Naslov v upravi Usta (1818/72). PRODAM avto NSU v dobrem stanju. Anton Planinšek, DoL Kamence 11, Novo mesto. PRODAM avto zastavo 750, letnik 1969, karamboliran, v nevoznem stanju. Ogled vsak dan od 9. do 17. ure. Milivoj Mitrič, Zagrebška 8, Novo mesto. ODLIČNO OHRANJEN moped Tomos T-12 na tri prestave po ugodni ceni prodam. Franc Šavrič, Majde Šilc 4, Novo mesto. STANOVANJA ODDAM opremljeno sobo samskemu sostanovalcu. Naslov v upravi lista (1844/72). IŠČEM ogrevano sobo (opremljeno ah neopremljeno) v Novem mestu. Cenjene ponudbe pošljite na naslov: Lerka Štukelj, Pri stadionu 3, Črnomelj, ali na telefon št. 21-820, interna 005. ODDAM samskemu moškemu opremljeno sobo s kopalnico in centralno kurjavo. Naslov v upravi lista (1856/72). DEKLE - kemijski tehnik išče neopremljeno sobo v centru mesta ah okolici, po možnosti s posebnim vhodom. Naslov v upravi lista (1859/72). MLAD zakonski par išče sobo in kuhinjo (neopremljeno) ah večjo sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (1864/72). ODDAM opremljeno sobo dvema dekletoma ali fantoma v Kočevju. Naslov v upravi lista (1833/72). PRODAM PRODAM kozolec dvojnik, krit z opeko, za 12.000 din, dobro ohranjen. Ponudbe pošljite ali se osebno zglasite pri Dragu Zemljaku, Brestanica (kolodvorska restavracija). PRODAM belo peč na olje „Kontakt 750044 in 5 sodov za ojje po 200 litrov. Brežice, Vrtna pot 3. ZELO ugodno prodam rabljeno knjižno omaro, kavč, dva fotelja in električni štedilnik „Tobi44. Naslov v upravi lista (1840/72). PRODAM popolnoma nov cirkular - krožno žago. Franc Bajuk, Bršlin 59, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjena štedilnika na drva „Gorenje in Kabinet44. Anton Pavlič, Cegelnica 37, Novo mesto. PRODAM desni štedilnik na drva Gorenje, kombinirano peč za kopalnico, lončeno visoko peč, dimniške tuljave 20 x 20 (16 kosov), pomivalno mizo „Emajl44 Cejje, rabljena balkonska vrata z oknom 110x100 in 3 rabljena okna z nadsvetlobo 90 x 130. Ogled vsak delavnik od 15. do 18. ure. Gašperšič, Vrhovčeva 2, Novo mesto. PRODAM vprežni voz gumar, skoraj nov, 16 col. Zglasite se na naslov: Gostilna pri Cenetu, 61310 Ribnica na Dolenjskem. DOBRO ohranjen vzidljiv desni štedilnik, prodam. Naslov na upravi lista. PRODAM tridelno omaro in kuhinjsko kredenco. Karolina Brzin, Trebnje 29. PRODAM dobro ohranjeno pohištvo. Informacija na Trdinovi 12, Novo mesto. PRODAM skoraj nov globok otroški voziček. Ela Žefran, Gotna vas 19, Novo mesto. > KUPIM večjo količino negašenega apna. Tone Avsec, Sraolenja vas 46, Novo mesto. KUPIM karamboliran osebni avto. Cena do 8.000 dinarjev. Franc Zadravec, Straža 10. POSEST KUPIM enostanovanjsko hišo v Novem mestu ali bližnji okolici ah zamenjam za enako na Gorenjskem. Naslov v upravi lista (1804/72). PRODAM HIŠO z vrtom v Mokronogu in oddam sobo v Trebnjem. Ana Žagar, Trebnje 29. — RAZNO GARAŽO vzamem v najem na Mestnih njivah. Plačam dobro. Naslov na upravi lista. GOSPODINJA pri starejšemu upokojencu samcu dobi opremljeno stanovanje v last po njegovi smrti. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo lista (1806/72). POROČNI PRSTANI! - Če ste v zadregi, kakšen prstan bi podarili svoji ljubljeni, obiščite zlatarja Otmarja Zidariča v Gosposki 5 v Ljubljani (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! smnun Ob boleči izgubi naše drage mame, žene, sestre in stare mame MARIJE KUKEMBERGAR iz Gor. Ponikev se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so jo spremili na zadnji poti in ji darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Stanislavi Vilfan, kiji je lajšala trpljenje v težki bolezni, ter gospodu dekanu in kaplanu za obred in ganljive poslovilne besede. Žalujoči: mož, sinova Tone in Lado ter hčerka Marija z družinami Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta MARTINA JENIČA iz Gabija se naj lepše zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje. Iskreno se zahvaljujemo tudi sorodnikom, sosedom in sovaščanom. Posebno se zahvaljujemo tov. Francu Luzarju za poslovilne besede ob odprtem grobu, tovarni IMV Novo mesto, ZB Gabrje za podarjene vence. Žalujoči: žena Marija, sin Martin in hčerka Marija z družinama Ob tragični izgubi našega dragega moža, ljubljenega očka, sina, brata, svaka, strica in zeta LADISLAVA JANCA iz Foersteijeve 12, Novo mesto se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so mu darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in dragega pokojnika v tako velikem številu spremili do iye- Sjovega mnogo preranega groba. Naj-epše se zahvaljujemo tovarni NOVOTEKS za vence in vso pomoč, gasilskemu društvu NOVO-IEKS, tovarišu Ivkoviču za ganljive poslovilne besede, OOZB Novo mesto, Straški godbi, tovarni LABOD, osnovni šoli Bršlin, vsem sosedom, posebno pa družinam Zupevec, Tekavec, Kajtazovič ter Zlati Ara-badjić, Lojzki in Filipu Bilobrk za vso pomoč in tolažilne besede. Žalujoči: žena Slavka, hčerki Irena in Ida, sin Lado, mama, sestri Anica in Cvetka ter drugo sorodstvo Za vedno nas je zapustil ljubi očka, sin, brat, svak in stric RUDI STANIŠA Iskrena hvala vsem, ki so ga spremili, mu darovali cvetje in vence*. Posebna hvala sosedom in vaščanom za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih. Hvala OP Zalog, tovarni ELA Novo mesto, ZROP Straža, gospodu župniku za poslovilne besede in lepi obred. Hvala vsem, ki so nam kakorkoli pomagali. Žalujoči: hčerke Lili z družino, Nina, oče, mati, brat Viktor, sestri Štefka in Danica z družinami ter drugo sorodstvo Nenadno in boleče je bilo slovo od predrage, nepozabne žene, mame, stare mame in sestre ! MARIJE VALANT iz Žužemberka 64 Toplo se zahvaljujemo prijateljem, znancem in sosedom za vso nesebično pomoč in za izraze sožalja. Najlepše se zahvaljujemo delovni organizaciji ISKRA Žužemberk, WZ Ana Ziherl iz Ljubljane,, pošti in PTT podjetju Novo mesto in uslužbencem občine Trebnje za podarjene vence in cvetje. Zahvaljujemo se tudi pevcem iz Žužemberka in gospodu župniku za spremstvo in lepi obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Tone, hčerke Marica, Slavka in Danica z družinami in brat Tone z družino Ob tragični izgubi našega dragega moža, očima, sina, brata in strica MIRKA KUMLJA iz Bršlina pri Novem mestu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjene vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem internega oddelka splošne bolnice Novo mesto, kolektivu No-volesa iz Straže za podarjeni venec, godbi za spremstvo in govorniku za poslovilne besede pri odprtem grobu, kakor tudi sosedu Stanetu Žagarju za vso pomoč in skrb v teh težkih trenutkih. Še enkrat lepa hvala vsem, ki ste dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti do njegovega mnogo preranega groba. Žalujoči: žena Anica, otroka Sonja in Jožko in drugo sorodstvo Dragemu sinu in bratu Milanu Podlipniku, ki služi vojaški rok v Nišu, čestitamo za 20. rojstni dan in želimo; da bi ga zdrav in vesel praznoval ter se srečno vrnil domov. Ate, mama in brat Slavko. Dragemu sinu in bratu Slavku Plutu, ki služi vojaški rok v Bački, za 19. jesen, da bi se zdrav vrnil domov, želijo: ate, mama, brat Toni z zaročenko Nado, tete Mici, Tina, Anica in Malka z možmi in sinovi, stari ate in stric Miko Grabrijan. Naši ljubi, dobri in skrbni mamici Kristini Globevnik iz Škocjana čestitamo za njen 50. rojstni dan in ji želimo vse lepo, predvsem pa trdnega zdravja in mirno ter prijetno jesen življenja, njeni otroci: Anica z možem Dragom, Jože z ženo Stanko, Ivan in vnuček Jožko. n •im jci-^ Jože Ucman, Vel. Orehek 33, Stopiče, prepovedujem delarge kakršnekoli škode na njivi Lahovca. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. PREVZAMEM NAROČILA za dobavo in montažo vseh vrst rolet, žaluzije, platnene zelene zavese. Bogo Radi, Žabja vas 15, Novo mesto. Cene zelo ugodne, prav tako plačila. Opravljam tudi vsa popravila. KOTLE ZA ŽGANJEKUHO v vseh izvedbah in velikostih izdeluje najkvalitetneje že prek 40 let bakro-kotlarstvo Viljem Kapelj, Ljubljana, Aljaževa c. 4 - šiška. KVALITETNO in hitro opravljam vsa vodovodno-instalaterska dela. Ludvik Mežnar, Partizanska 13, Novo mesto. Hižaia Ta vašo liri, j| 9 ki rešuje življenja! Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski post^ Ivan Vidic, Ivan Žagar in Marija Gazvoda, člani Pionirja, Novo mesto. Andrej Zupanc, član PTT Novo mesto; Olga Vidrih, članica Labo*"’ Novo mesto; Anica Željko, Jelka Zajc, Anica Župevc, Gognjavec, Vinko Opalk, Marija Šinkovec, Vlado Drenovec, Jan~ Počrvina, Zlata Osreman in Jože Škufca, člani Novoteksa. Now mesto; Slavka Rifelj, Franc Kastelic, Ferdo Poček, Terezija Sime* Joža Hrastar, člani Industrije obutve, Novo mesto; Jože Zupan®1 ’ član Iskre, Novo mesto; Vid Golob, Darko Cugelj in Alojz člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Kristina Mihalič, članio* IMV Novo mesto; Pavle Tisovec in Alojz Jakše, člana Novole»> Straža: Jelka Golobič, članica SDK Novo mesto. RADIO SEVNICA NEDELJA, 17. SEPTEMBRA: 10.30 Reklame in oglasi - Po domače z ansamblom Borisa Kovačiča - Kmetijski nasveti — Minute s pevci zabavne glasbe — ŠOLE V NAŠI OBČINI (težave in uspehi osnovne šole „Savo Kladnik44) — Za 'vsakogar nekaj - 12.30 Poročila — Čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 15.00 Zaključek programa. SREDA, 20. SEPTEMBRA: 16.00 Poročila - Reklame in oglasi - Po domače z ansamblom Jožeta Krežeta - Šolske klopi so zopet oživele - Disco klub brez imena — Kakšni so konjički naših občanov (gost oddaje Nikolaj Malus) - Oddaja za najmlajše (Tone Seliškar: Mule) - 18.00 Zaključek programa. RADIO BREŽICE ČETRTEK, 14. SEPTEMBRA: 16.00 do 16.15 Napoved programa, poročila in turistični napotki — 16.15 do 16.30 Nove plošče RTB - 16.30 do 16.45 Aktualnost tedna — 16.45 do 17.00 Obvestila in reklame - 17.00 do 18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami. SOBOTA, 16. SEPTEMBRA: 16.00 do 16.30 Pol ure za pop glasbo - 16.30 do 16.40 Radijska univerza - 16.40 do 17.10 Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam ter melodija za vas — 17.10 do 17.30 Za naše najmlajše: Kljukec ni strah, temveč le Kljukec in skladbica iz glasbene šole - 17.30 do 18.00 Narodnozabavne na valu 192 m. NEDELJA, 17. SEPTEMBRA: 10.30 Domače zanimivosti - Uveljavljanje ustavnih dopolnil v združenem delu — Za naše kmetovalce: inž. Vlado Kovačič - Priprava vinske posode za nov pridelek — Nedeljski razgovor: Postavitev spomenika žrtvam NOB in preseljevanja v Brežicah - Obvestila, reklame in filmski pregled — 12.00 do 15.00 Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 19. SEPTEMBRA: 16.00 do 16.15 Napoved programa in srečanje z ansamblom Zadovoljni Kranjci - 16.15 do 17.00 Poročila - Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista — Jugoton vam predstavlja — Obvestila, reklame in filmski pregled - 17.00 do 17.15 Iz življenja v JLA - 17.10 do 17.30 Tedenski športni komentar - 17.30 do 18.00 MLADINSKA ODDAJA. PORODNiŠNlCE&ljN Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile; Jožefa Blatnik iz Sela - Marjeto, Antonija Povše iz Škocjana - Marjanco, Slavka . drič iz Črnomlja — Antona, . Barič iz Črnomlja - Matjaža, ^ Jančar iz Črnomlja - Tom^ rija Krevs iz Dolnjega KaiteJJe 6 „ Simono, Alojzija Urh iz Mojco, Ana Kraševec 12 _ iJ vasi - Barbaro, Anica wj! Krškega - Damjana, Marija 1j, Sevnega - Matejo, Marija La ^ Drenovca - Albina, Marija ^ -j, čič iz Bušinca - Srečka,, Povše iz Kamnja — Nevenko, ^ Progar iz Mirne peči — Rena ’ $ Perše iz Družinske vasi - ?vaw^ei* Kitanovič iz Broda - Tanjo, W Zore iz Spodnjih Vodal ~ Slavica Moltara iz Velike Stnp jj deklico, Cvetka Tomšič tt Kamene - deklico, Angela vič iz Črnomlja - deklico, ... Pravne z Mirne - deklico, Lukšič z Broda - dečka M , Moškon iz Presladola - <*e | Čestitamo! Pretekli teden so v brež^J^ rodnišnici rodile: Ljubica Draganoša - Antona; Ana iz Bušeče vasi - deklico; n 1 doval prsni koš; Mirko padel po stopnicah in si P® • del", levo nogo; Olga Balič slje P tovarni poškodovala Franc Cenčič se je Pf6^^ i in si poškodoval prsni ko> ZAHVALA Ob prerani izgubi drage žene, mame in sesti^ ALOJZIJE KRESAL iz Starega trga pri Trebnjem ^ se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in ^a^etie ki so jo spremljali na zadnji poti, ji daroval* \pe ter nam izrazili sožalje. Hvala zdravnikom in s j\d,r vorni urednik), Ria Bačer, Marjan Legan, Janez lfred * Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in e(ji» nik. — Tehnični urednik: Marjan MoSkon. j,„.Ha JK, IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 2 naročnina 79 dinarjev (za 1972: 64 din), poUetna n® ^ jo din, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 160 dinarjev » tCj Skih dolarjev oz. 30 DM (ali ustrezna druga valuta l0teP nostl) — Devizni račun: 521-620-1-32002-10-8-9. na OGLASI: 1 cm viSine v enem stolpcu 40 din, 1 cm g0 strani 55 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji Stranj * Vsak mali oglas do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja . Za vse ostale oglase in oglase v barvi velja do P* j fit. 5 od 1. 7. 1972. — Za oglase odgovarja Mirko v«» ^5 fVf TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem — Naslov uredništva in uprave: 68001 NOVO MESTy. -er,in pr» , — Postni predal 33 — Telefon: (068) 21-227 — Nenaro pisov in fotografij ne vračamo — Tiska tiskarna * vice« v Ljubljani. 18 DOLENJSKI LIST St. 37 (1172) - 14. sepj£ as33^ RADIO LJUBLJANA | TELEVIZIJSKI SPORED 6.00^1 nPAN: Por°čila ob 5.00, 1500 B 8-°°. 10.00, 12.00, Pisan’f8-00> 19-30 in ob 22.00 ->8.00 glasbeni spored od 4.30 do 15. SEPTEMBRA: 8.10 Wietnfvmatlne-*a. ~ 9-^5 Melodije za ^tna ~ 10.20 Pri vas napotki \ 0 Poročila - Turistični l23nvZa'"aše 8°ste i2 tujine -Bcned&et,^ki nasvcti ~ inž. Tine ^niakn Problcmi obnove sa-tkem - ii”,3' Gorenjskem in Dolenj-' 11\r\ n9 2 domačimi ansambli yam--- - P°zdravu • poslusalci čestitajo in ^ 15.30 Napotki za tu- 3i konopa VrtilJak ~ 17.20 Oper- - 19.00 inhl 18-15 „Signali11 - fr 4ute7?° noč’ otroci! ~ 19-15 ' - 20.0n d nsa{nblom Borisa Franka ' ^ - on Plesi drugih naro- ? °^aia n T°P-P0ps 13 - 21.15 ^ ^15 Ro m01]0 in pomorščakih -? “'aiih ln zvoki 12 logov do- i f fe. J6- SEPTEMBRA: ‘ Sim orkpHf matlneja - 9.35 S pi- * °'20 p?i vest"Om RTV Ljubljana -! doma- H.OOPoroči- a tujine j !11 napotki za naše goste 101 ^JožeE - Kmetijski nasveti 1 ?.ujeUsmeri^J: Gospodarnost na' H |*vinoreic ,nie in IZPopolnjevanpi‘ 1 30 Prinr. 1 domače — i* Gd poroča o vam - 15 30 15 Iz nL Gremo v kino -'I ^OnoKetne?a sveta ~ 19.00 22'2°°ddajaZa X Ra3H° do 8 00 nlk SEpTEMBRA: * ^ijska jo?? P01310 jutro! - 8.05 f 9ni ■^eln?vZaotroke - Ivo Ku-i lhn m°dro sonce" - • q°-°5 Se S,°mPPPevko poletja -D' ipi-^Pa odrSrt * tovariši... i. in 2 1942°?^ med ofenzivo po- 8i~ 10.451H°A25,Pesmi borbe in t S čestitaiod0 13-00 Naši poslu- ,| za'S fPoročila -“V pozdravlJaj° “ I delu?6 So ste iz .Trstični napotki r res[ *WLUJ,ne “13.30 Ne-) lovsč;Je8a tedna V'JV° Humo' I 2emr e - IV ^dokove pusto-J 18 nlf v pesmi itTu Slovenska KTo^de&^di-16.00 do J And ® Radiii- rtno P°P°ldne l9nnSch: Smla. igra - Alfred 25® Lahko SJamesa Deana“ - I *4X5’ 0troci! - 19-15 J&.SoaSt, '8- SEPTLM- 5 ^ine ^j^tki1^ Poučila -inž i^2.30 vnase goste iz Mce c SekirnikCtvki nasveti “ 8ozdosnegoi0m - Vzroki in po- : »S ' 18.1S B glasbeno po- i?^ls 19-00 L^SPevke i" plesni f z an^° noč* otroci! 'i ^ ko n " 20.00 e”samblom Borisa S' <°Cert Stereofonski oper-i (JORgi, ’ Za ljubitelje ( ?J1^ na™5*® ** «£“«* naP°M S!?'? ' Krnc- u-40 7 Plevelov i, |-^a Hočevar: 1 ^h.jeseni - i 4'40 »\30 Prip0rnfodci in ansam- i ”Na Poti s vam • • • - S aro“ - 16.00 „Vrtiljak" - 17.10 Popoldanski simfonični koncert - 18.15 V torek na svidenje - 19.00 Lahko noč, otroci! — 19.15 Minute z ansamblom Henčka Burkata - 20.00 Prodajalna melodij - 20.30 Radijska igra - Guenther Weissenborn: „Harlemska balada” - 22.15 Od popevke do popevke. SREDA, 20.'SEPTEMBER: 8.10 Glasbena matineja - 9.25 Popevke in zvoki iz studia 14 - 10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Tine Pardubsky: Prehrana telet glede na fiziološke posebnosti prebavil prežvekovalcev — 12.40 Od vasi do vasi - 13.30 Priporočajo vam... - 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Glasbeni inter-mezzo - 16.00 ,,Vrtiljak” - 17.10 Poletno glasbeno popotovanje — 18.15 Igramo za vas - 19.00 Lahko noč, otroci! — 19.15 Glsbene raz- glednice - 20.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana - 22.15 S festivalov jazza ČETRTEK, 21. SEPTEMBER: 8.10 Glasbena matineja - 9.35 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije — 10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Slavko Čepin: Gospodarno zrejanje velikega števila mlade živine prinaša pomemben dohodek - 12.40 Igrajo pihalne godbe - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.30 Z ansamblom Boruta Lesjaka — 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak41 - 17.10 Koncert po željah poslušalcev - 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kam-piča - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.00 Literarni večer - 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Iz makedonske simfonične literature. NEDELJA, 17. SEPTEMBRA 9.20 Otroška matineja: Vitez Vihar, Vsi vlaki sveta (Lj) — 10.10 Mozaik (Lj) - 10.15 Poje Srečko Kosovel iz Ajdovščine (Lj) - 10.45 Prenos slovesnosti ob 25-letnici priključitve slovenskega Primoija (Lj) - 12.30 Mestece Peyton (Lj) -13.20 TV kažipot (Lj) - Nedeljsko popoldne - 18.05 Precep - italijanski film (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) -20.00 TV dnevnik (Lj) — 21.00 3r2-l (Lj) - 21.05 Festival športnih in turističnih filmov v Kranju (Lj) -21.30 Športni pregled JRT- 22.00 Proslava v Cerknem ponovitev report. (Lj) - 22.30 Poročila (Lj) PONEDELJEK, 18. SEPTEMBRA 9.05 Odprta univerza (Bg) - 9.35 TV v šoli (Zg) — 10.30 Angleščina (Zg) — 10.45 Nemščina (Zg) - 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.40 Angleščina - ponovitev (Zg) - 15.55 Nemščina - ponovitev (Zg) — 16.10 Francoščina (Bg) — 16.45 Madžarski TV pregled (Pohoije, Plešivec do 17.00) (Bg) - 17.45 L. Suhodolčan: Medvedek na obisku — II. del (Lj) - 18.00 Risanka (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Kremenčkovi - serijski barvni film (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Šahovska olimpiada — prenos (Sk, Lj) - 19.50'Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) — 20.35 Žena in otrok — TV drama (Lj) — 21.25 Kulturne diagonale (Lj) - 22.15 Poročila (Lj) TOREK, 19. SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.40 Ruščina (Zg) - 11.00 Osnove splošne šampion in zlate medalje VINSKI SEJEM 72 v Ljubljani z zlatom potrjuje posrečeno ubranost naše ponudbe kakovostnih alkoholnih pijač. Mednarodna ocenjevalna komisija je ta naša dolgoletna prizadevanja nagradila s sedmimi visokimi priznanji. VILJAMOVKA sodi med izjemno žlahtna sadna žganja in je drugo leto zapored prejela vrhunsko oznako ŠAMPION. ZLATE MEDALJE pa odlikujejo imenitnost šestih pristnih napitkov, ki navdušujejo doma in po svetu. BOONEKAMP združuje blagodejnost mednarodno najbolj priznanih zelišč in hitro budi dobro počutje. GRENKI PELINKOVEC zlahka izvablja spodbudno vedrino tudi tedaj, ko sta teža in stiska najhujši. SLADKI PELINKOVEC prijetno blaži napetost in čudovito poživlja sredi ostre dirke s časom. CASSIS je naravni liker iz črnega ribeza in lahkotno polni pravo mero zadovoljstva. VINJAK KAVAL dozoreva v hrastovih sodih in lepo zaokroža edinstveno-slastnost. TALVADOR žlahtijo vonj jabolk, okus in barva — ubranost, ki razveseljuje. tališ MARIBOR List za vsakogar »Dolenjski list« Ho si;e£'prevesu hNSL* * PV ;isj?ts*as v* S Hpreveslal- HuSviJ n, SV0 si \> n, ***» In za- \sa ,o,k'°r- | ^S=',PDaV “ O--* Uri- kone so zapisani pogubnemu propadu. Zapis, ki je nastajal med potovanjem, ni zgolj pripoved o propadanju mlinov. Govori tudi o usodah ljudi, ki so živeli ob vodi, o strahovih, ki so spravljali v strah ljudi, in o dneh, ki Čakajo mlinarje, dokler se velika kolesa ne bodo ustavila. šotor v Hudi Loki Sedeli smo na klopi pred hišo, večer je padal in sence so se daljšale, mi pa smo bili že v mraku, ker je brajda vzela še tisto malenkost svetlobe, ki je dan ločila od noči. Od Krke, ki je veselo žuborela deset metrov stran, je od časa do časa*zadišalo po algah, morebiti tudi po ribah, skratka po vsem tistem, kar je nekoč tej reki ustvarjalo sloves. Nad glavami nam je pihal vetrc, v podboj je bila zabita hišna številka: Krka 6. Gregor Koželj, gospodar, je pripovedoval o mlinu, ki je nekoč tu mlel žito, pa so zdaj od njega ostale samo še stene, streha se je zvečine že podrla. Velike pajčevine so razpredene po vseh kotili, to sva s Petrom ugotovila zjutraj, ko sva kanu porinila v bistro vodo. Nisem mogel uganiti, če je iz Gregorjeve pripovedi vel kanček otožnosti zaradi tega, ker se mlinska kolesa njihovega mlina nič več ne \rtijo. Morda je bil njegov glas tak samo zato, ker je bil utrujen po celodnevnem naporu na njivah. Malo prej je napojil živino, zdaj je počival pred hišo po prastari kmečki šegi.. . „Oče Alojz se je priselil sem okrog 1930. Prišel je iz Amerike in se oženil,“ pripoveduje Gregor, njegov sin. Sedem sinov je bilo in ena hči, oče je najel mlinarja in voda je gnala kolesa, dokler ni oče umrl. Na njegova stara leta je mlinaril najstarejši brat, a po njegovi smrti so se otroci raztepli, ko so se po-ženili. Doma je ostal Gregor: domačija je še čvrsta, mlin pa je razpadel. Kdor še nosi v mlin, ta nese žito v valjčni mlin v Stično. Tako pripoveduje Gregor: „Jez smo imeli lesen; da je bil bolj čvrst, smo ga obdali s kam- ni. Ko pa smo mlin opustili, je voda odnesla jez, kolesa so segnila ...“ Mlinski kamen je nekako žalostno prislonjen ob, razpadajočo steno in le spodnji del mlina, ki je bil pozneje do- V Hudi Loki je Koželjev mlin v vasi Krka. Streha je podrta: tu sva porinila kanu v prozorno Krko zidan, še kljubuje času. Travniku, na katerem stoji mlin, se reče Huda loka. Voda je rada zalila vse okrog mlina, od tod ime. Bržkone zaradi tega je tudi hiša, v kateri stanujejo, postavljena dobrih deset metrov više. Lahko bi celo rekli, da ta mlin ni tak, kakršni so drugi ob Krki. Pozneje sva ugotavljala, da so stanovanja zvečine kar v mlinu in le redki mlini so, kjer so imeli najete mlinarje. Tako je opusteli mlin v Hudi loki dvojna posebnost. Prav na tem travniku, zraven podrtega mlina, sva s Petrom postavila šotor. Gregor Koželj, sin „ameriškega44 Slovenca, ki zdaj ni več mlinar, pač pa je kmet, ni imel nič proti, da sva bila za eno noč tako rekoč njegova gosta. Zato sva postavila šotor — in odšla po stari slovenski, navadi najprej v gostilno na Krki. Razpredene misli ob pivu Pravzaprav se ta potopis ni začel pravilno. Najprej sva bila pri izviru Krke in sva - pomislite! — naredila nekaj krepkih požirkov vode, ki se je kazala kot studenčnica. (Se nadaljuje) izobrazbe (Bg) - 14.45 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 15.35 Ruščina -ponovitev (Zg) - 15.55 TV vrtec (Zg) - 16.10 Angleščina (Bg) — 17.15 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Bg) - 17.50 Zlata goska - pravljica (Lj) — 18.05 Risanka (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Od zore do mraka (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Prvine likovnega ustvarjanja: Osnove - II. del (Lj) - 19.25 Odkritje televizije — II. del (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Pajkova taktika — italijanski lilm (Lj) — 22.15 Glasbeni nokturno (Lj).... Poročila (Lj) SREDA, 20. SEPTEMBRA 8.20 TV v šoli (Zg) - 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 16.45 Madžarski TV"pregled (Pohoije, Plešivec do 17.00) (Bg) — 17.50 Vitez Vihar — serijski film (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Jazz na ekranu (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Na sedmi stezi (Lj) -19;30 Naš ekran (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 RTV konferenca (Lj) - 21.35 Goldoni-Rupel: Primorske zdrahe - II. del (Lj) - 22.50 Poročila (Lj) ČETRTEK, 21. SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.30 Angleščina (Zg) - 10.45 Nemščina (Zg) - 11.00 Francoščina (Bg) - 14.45 TV v šoli — ponovitev (Zg) — 15.40 Angleščina (Zg) - 15.55 Nemščina - ponovitev (Zg) - 16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) - 17.45 Danes sem astronavt — odd. iz serije Primožev dnevnik (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Vsi vlaki sveta - serijski film (Lj) -18.55 Mozaik (Lj) — 19.00 Mestece Peyton (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Četrtkovi razgledi (Lj) — 21.35 G. Neveux: Vidocq (Človek s sto imeni) nadaljevanje in konec (Lj) - 22.00 B. Ipavec: Serenada (Lj) - 22.20 Poročila (Lj) PETEK, 22. SEPTEMBRA 9.30 TV v šoli (Zg) - 11.00 Angleščina (Bg) - 14.40 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) - 17.50 Veseli tobogan: Volparija II. del (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Naši operni pevci: Ladko Korošec (Lj) - 18.50 Gospodinjski pripomočki (Lj) - 19.00 Ekonomsko izrazoslovje (Lj) - 19.05 Mozaik (Lj) - 19.10 Sodobniki: Mira Mihelič (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Z dušo in telesom — ameriški film (Lj) - 22.15 Poročila (Lj) SOBOTA, 23. SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli (Zg) ... Športno popoldne — 17.50 Po domače z ansamblom Richyja Vadnala (LJ) — 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 V deželi klobukov — Obisk v živalskem vrtu, barvna filma (Lj) — 19.20 Mozaik (Lj) — 19.25 Na poti k zvezdam - barvna oddaja (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) — 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (lj) - 20.35 Zlati delfin - festival zabavne glasbe v Poreču - prenos Zagreb - 21.35 Pribočnik njegove ekselence - sovj. nadaljevanka (Lj) - 23.05 TV kažipot (Lj) - 23.25 Poročila (Lj) nogrop, /lovenij mednarodna g®1' »Bolj pošteno — za vse!« Tistega junijskega dne je dobila Marija Gašpir, dijakinja 3. letnika ekonomske srednje šole v Novem mestu, kar tri nagrade: dve denarni — od bršlinske Iskre in domačega društva knjigovodij — in knjižno darilo svoje šole kot najboljša učenka ESŠ. „Dosegla je odličen uspeh, čeprav ima slabe možnosti za delo: vsako jutro mora najprej iz Orehovca v Kostanjevico, od tam pa z avtobusom v šolo. Letos je vodila tudi šolsko skupnost, veliko časa pa je posvetila knjižnici. Ob vsem tem je skrajno poštena, pravična in resna ...“ S temi besedami mi je Marijo Gašpir predstavil dipl ekonomist Janez Zafred, direktor novomeškega e konomsko-administrativne-ga centra. „Gašpirjeva je najboljša učenka naše šole!“ je dodal, ko sva se konec junija pogovarjala o bodoči vzgoji srednjih administrativnih in ekonomskih kadrov, po katerih je v pokrajini čedalje večje povpraševanje, zmogljivost šole v sedanjih razmerah pa veliko premajhna. Pred tremi tedni sem potrkal pri Gašpirjevih na Orehovcu. Prvič nisem imel sreče: Marija je bila ves avgust na obvezni praksi v IM V, tisti dan pa si je naložila še dodatno delo: popoldne je blizu Šentjerneja inštruirala prijateljico, katero je čakal popravni izpit iz angleščine. A vesel sem bil tega, kar je o hčerki povedala mama: „Res je pridna, od knjige jo je treba ponoči poditi, da gre počivat, saj vstaja že ob petih, pozimi včasih še prej, ko prva gazi sneg v dolino do avtobusa. Veste, pred tre-mi&ti ni nihče silil v ekonomsko šolo. Čeprav je šlo hudo za dinar, smo na ponovna prigovarjanja le poslušali tovariša Smrekarja, ki je priganjal, naj gre dekle v srednje šole, da bo dobro izdelovala... “ Naslednje popoldne smo pri Laknerjevi Pepi v Orehovcu grabili otavo. Minka - in samo na to ime sliši doma in v šoli Gašpirjeva Marija, je s sestro pomagala očetu in staremu očetu. Njen šport? Delo in pridnost od mladih nog! Očetovega zaslužka je premalo za petčlansko družino, zato se Minka šola skoraj že sama. Po 440 dinarjev štipendije na mesec prejema kot odličnjakinja od republiške izobraževalne skupnosti. Boli jo, da imajo nekatera dekleta iz mesta ali z večjih kmetij celo po 700 dinarjev take pomoči na mesec, pa so celo v nižjih letnikih. Pa ne, da jim tega ne bi privoščila, sploh ne, le „bolj pošteno naj bi bilo vse... “je dejala, ko sva se menila o delu in življenju mladih ljudi. Minka iz Orehovca pod Opatovo goro. Najboljša učenka ESS, zdaj v četrtem letniku. Sam smeh in dobra volja je je in eno samo zdravo zaupanje v jutrišnji dan. Naloge zanj ima že napisane. TONEGOŠNIK CVETOVI IN SADEŽI NA ISTI JABLANI — Na jablani Vinka Piškurja iz Ž^ljn 12 pri Kočevju so to jesen hkrati že zrela jabolka in cvetovi. Jablana je začela cveteti spet okoli 1. septembra. Gospodar Piškur domneva, da se je to zgodilo zaradi letošnjega muhastega vremena. Jablana je sicer slabo obrodila. (Foto: J. Primc) »Če nam drugi režejo kruh« . Les po prostih cenah, za papir pa omejitve „Kdor pozna zgodovino našega poslovanja in utemeljenost zahtev po višjih cenah roto papiija, ta naših ukrepov ne bo proglasil za izsiljevanje,“ so poudarjali samoupravljavci tovarne celuloze in papiija na sobotni seji delavskega sveta. Ob tej priložnosti so jih tudi seznanili z izidom dogovaranja s predstavniki največjih jugoslovanskih hiš 8. septembra v Beogradu. Tovarna zahteva od septembra dalje 8-odstotno podražitev roto papiija do konca teta, z novim letom pa nekaj nad 14 odst., kolikor je zvezni zavod za cene že odobril na zahtevo Krškega in Mitroviče. Časopisna podjetja so o tem informirali v ponedeljek, za včeraj pa so ponovno sklicali delavski svet. POPLAVE Ob zadnjem dežeyju so vode spet narasle. Najhuje je bilo na cesti drugega reda med Poljanami in Občicami, ki jo je v ponedeljek proti večeru zalila voda iz razlitega potoka' Črmošnjica. Na seji so papirničaiji v soboto nekajkrat poudarili, da izkoriščajo proizvodne zmogljivosti do zadnjega in zato sedanja majhna akumulacija še zdaleč ni rezultat vloženega dela. Težave časopisnih hiš razumejo, ne razumejo pa, da so v republiških vrhovih tako mlačni do teh vprašanj. Po prepričanju papirničagev od industrije in časopisnih hiš ni mogoče zahtevati, da bi prevzele še dodatno breme za izhajanje politično informativnega tiska, ki najbrž tudi drugod ni naprodaj po ekonomskih cenah. j. Vrsta šoferskih presenečenj Pošteni voznik prijavil trčenje na parkirišču Tomaž K. iz Kočevja je bil 17. avgusta zelo presenečen, koje hotel spet sesti v svoj avto, ki ga je bil pustil na parkirnem prostoru: desna Je po nesreči pobegnil? Janez Bojc bi bil morda še živ, če ga po nesreči ne bi pustil brez pomoči hudo poškodovanega na cesti - Na postaji milice v Ribnici smo zvedeli, da so popolnoma prepričani, da je Bojca povozil Mihelič in nato pobegnil Poročali smo že, da so na cesti Blate-Dolenja vas našli 3. septembra gutraj hudo poškodovanega Janeza Bojca iz Blat 9, očeta dveh otrok. Janez Bojc je med prevozom v bolnišnico izdihnil. Ko so hudo poškodovanega Bojca našli, je povedal, da ga je povozil tovornjak. Miličniki so nato načrtno pregledali vse tovornjake in osebne avtomobile s tega obmpčja. 2e po 20 urah so miličniki našli na podvozju avtomobila, ki je last Janeza Miheliča iz Ribnice, Prijateljev trg 13, gradbenega tehnika pri STANGRADU, ostanke kože in las. Preiskovalni sodnik okrožnega sodišča tovariš Ahlin je nato odredil preiskovalni pripor za Miheliča. Mihelič se je zagovarjal, da je mislil, da je povozil psa, zato po nesreči ni ustavil. Miličniki so nam zatrdili, da ni verjetno, da bi kdo drug povozil Bojca, saj vsi materialni dokazi govore, da je to storil prav Mihelič. Če bo sodišče spoznalo, da je to res storil Mihelič, bo kazen gotovo huda, ker je po nesreči pobegnil. Obstoji namreč možnost, da bi pokojni Janez Bojc še živel, če bi Mihelič nesrečo hitro prijavil in če bi bila pomoč hitra. J. PRIMC stran njegovega avta je bila zelo razbita, čeprav je bil poprej avto nepoškodovan. Hotel je hitro zapeljati na milico in prijaviti, kaj so mu naredili, ko je spet presenečen zagledal za brisalcem stekla bel listek. Ves zmeden je jezno zabrundal: - No, zdaj me pa še miličniki kličejo, češ da sem najbrž narobe parkiral! Se bolj presenečen pa je bil, koje listek prebral. Na njem je pisalo: „Zadel sem vaš avto in ga razbil. Vse podatke, kijih potrebujete za poravnavo škode, dobite na postaji milice, kjer sem nesrečo prijavil. Podpisa ni bilo. Mislil je, da se je kdo z njim krepko pošalil, zato je bil prijetno presenečen, ko je na postaji milice zvedel, da je nesrečo res prijavil eden izmed članov kolektiva SGP ZIDAR. j p KRAJA V SAMOSTANU V frančiškanskem samostanu v Novem mestu so 10. septembra ugotovili, da so neznanci odnesli nabiralnik, ki je bil pri vhodnih vratih namenjen za zbiranje prostovoljnih prispevkov. Ni znano, koliko denarja je bilo v nabiralniku. Ugotovili pa so še, da je nekdo vlomil v osebni avto Metličana Ludvika Pogačiča, ki je bil shranjen na notranjem dvorišču samostana. Onda n sta dva možaka kot običajno zjutraj stala pri točilni mizi v bifeju, žulila konjak in se menila s slučajnimi gosti. Ko pa sta lokal zapustila, so zbijali šale na njun račun. „Ju vidiš, kako sta prijatelja, dve noči poprej pa je Pepe Vinceta obral za celo pokojnino! “ — Meni je soseda povedala, ki Pepetovo ženo dobro pozna, da ne kvartajo več v bloku. Preselili so se v zasebne hiše. Tam je bolj mir in nihče nič ne sliši. „Smili se mi Boletovka. Še včeraj je imela vse rdeče oči od joka, pa je že tedeir dni, kar je njen stari zakvar-tal ves denar od parcele/* — Ne od ene, od dveh parcel,4* se je vmešal mlajši moški. „Jaz vem, zatrdno vem. Ampak, če me kdo uradno vpraša, nič ne vem.“ Fant, morda tudi že mož, ki je tiho ves čas stal ob strani in pil pivo, je tedaj vprašal »Ajnc velja!« — »Kontra!« družbo: „Povejte, je res, da nekateri poženejo pri kartah v eni noči po 3000 din ali še več? Niso to le govorice? “ Tisti, kj so prej tako glasno govorili in vse vedeli, so zgrabili vsak svoj kozarček in naenkrat je vsem zadišalo piti. Odgovoril ni nihče. „Povejte no, zanima me, če je res,44 je dalje silil fant, ki so mu roke dišale po hlevskem gnoju. „Resje, najbrž še več, kot mi vemo,“ je skozi zobe siknil eden, dmgi pa brž pridal: - Ni treba vsega veijeti, kar tu slišiš. Šalimo se pri kozarčku. Mogoče res kje zapijejo, če je bila igra pri kartah dolga in je imel kdo izrazito srečo, toda nevoščljivci stvar vedno napihnejo. Saj veš, da v našem kraju zmeraj trikrat več govore, kotje resnica. Že je bil mladi mož pomirjen, toda ko je šilce v tretje zadišalo tistemu z brki in čmimi lasmi, je bruhnilo iz njega: „Zakaj ne bi o tem govorili, čć vsi vemo, da je tako? Vemo, da kvartajo, in to za-velike denarje. Imamo celo poklicne kvartopirce. Cu-konjec ves mesec nič ne dela, prvega, ko dobijo ljudje plačo, pa lovi žrtve. Takrat si v nekaj nočeh nabere pri hazardu dvakrat več, kot ima naš direktor plače. Pa kakšen avto ima! In vsako leto novega. Žalostno je, da je začela take posnemati že mladina. V sosednem Grabnu tudi nekateri mladi v eni noči poženejo delavsko plačo. Meni je, recimo, Koprivnikov priznal, da si je s prikvartanim denarjem kupil^lčka.“ Družba je kar onemela. Dva sta nemudoma plačala in šla, trije so še ostali. Natakar je vneto čistil pult, celo radio je navil bolj naglas in se delal, kot da zanj ni večjega užitka, kot pomivati kozarce. Radovedni moški se je spet oglasil: „Povejte, je res, da je med kvartopirci Pepe, ki je bil malo prej tu? To hočem vedeti.4* „Res je,44 mu je spet odgovoril tisti z brkami. „Globoko je padel. Alkohol mu je uničil pamet, zdaj je dober samo še za kvartanje. Ampak, fant, če komu zineš, da sem ti jaz rekel, boš vedel, kdo sem! Iz Leskovega si, poznam te. Tvoja mati je k nam nosila mleko, ti pa si včasih prihlačal z njo. Zakaj te sploh Pepe tako zanima? 44 „Natakar, še meni konjak, je rekel mladi moški, preden je onemu z brki odgovoril. Potem se je z vsem telesom obrnil k njemu in mu pogledal v obraz, rekoč. % „Svinjarija je to, da boste vedeli! Pepeta imajo v naši vasi za malega boga, kadar pride na sestanek. Naš ata je sila ponosen, da se poznata še iz vojske in da se Pepe kdaj pa kdaj oglasi v hiši. Svinjarija je, pa amen.44 Še en koniak je srknil na dušek in nekaj momljal še potem, ko že ni bilo več nobenega od tistih, ki so vse vedeli o kvartopircih. Nato je, opotekaje se skozi vrata lokala, še vedno glasno govoril sam s seboj: „Svinjarija! Če je nihče ne razkrije, jo bom jaz. Svinjarija, poika fiks lavdon!** KATARINA ŠPIK KO GROZDJE ZO«: Medvedje silijo v dolin? Ker letos ni sliv hrušk, medvedom M sladko diši, se lotevajo koruze in grozdja V Beli krajini dela divjadj® škodo. Tega so ljudje sicer va)e“^ imajo s to nadlogo opravka ^ jesen, toda letos je še vec F uničenega. Sadja ni, letina)® ^ slaba, zato pa sladkosnede*111' kršni so medvedi, diši koruza. Za priboljškom jo uCVreJ°;aj0* dolino, zato njih sledove opazil ^ več koncih in krajih. Ondan ^ medvede opazovali na R°zl. jj, jo kako so lepo sedeli v koruzi ^ mlatili. Kraj pa je samo slab«,u oddaljen od Črnomlja. kor#!i Nad veliko škodo na ovsu, ^ in pesi se pritožujejo kmetje ^ lice Črnomlja, iz Jerneje žine, Starega trga, Podgore. Jjfr vrha. Jelenjad se hrani na K njivah kar v tropih, pa tudi j divjih prašičev so opazili., u ji Negodovanja je precej, i ^ ni čuditi, kajti kmet mof ^ vseeno plačati, če je na nji ^ lek sam obraf ali je imel_ !n družino v gosteh. Vse veCJ n(jo naj lovske družine tako sK j št eno plačajo. . -j Pričakujejo, da bo preče\ ,#0 tudi grozdje, posebno v višinskih predelov, ker tinci tudi ta sedež za do'De» -mestek sliv in tepk. R* Gorjanci 7j imočneM Tako močnih tek**1!1, (i nih strojev do z. >t t naši gorski profl1 • 73 NAG%! I * Do torka se je.. z.<0 jeve, Ji t ni SLOVENIJE 72 P^ljirni vS'JV 75 tekmovalcev, med nji jugoslovanski naj s| cesta zaprta ir p0 P° rCJv'l (1if del mogoč sani Y ^ p K, jig£ teh. Dirka b°nSne-Vj®’i^>. okrog petih pop poto^ ^aJ ^H ravajo v jance v Belo kr J. pn^0 bodo vstopnino že *lrired‘t®J t raj, ker U*JW republiškega ^ jo j^jci,!’, $ ceste ta dan iti £ se ne misli z dnem ob potuje po ufad SeI„i ^ lenjske TopI^ * 'tMEDgJS-^ -im