LETO I. ŠTEVILKA 11
28.XII.1944
Zimska Slovenija Je starodavna zibelka belega športa — smučanja. Naii očetje so pozimi opravljali svoja pota po bloSklh hribih na smučeh, ki so Jih sami Izdelali.
Slovenskim domobrancem bodo smučI pozimi olajiale bojevanje, ker so v smučanju že mnoge skupine dobro Izurjene.

1.	Domobranska patrola pregleduje
gozdnati in zasneženi teren.
Die lande»wehr.Patrouille durchstreift d en Wald und Temin.
2.	Izvidnica mora v snegu s smučmi naprej.
Die Stojjtruppe hllft lich im Schnee mit Skia.
3.	izvidnica kmalu opazi na sosednjem hribu komunistične položaje.
A.'»oaid eripaht die Spahtruppa am be-nachbarlen Hugel die Kommuniilen.
4.	Potem pa hiti s sporočilom z vso naglico k svojim.
Dat Geiehene wird mit aHe> Eila dam eigenan Kommando ubermittalt.
5.	Strelska veriga je sklenjena.
Dia Umzingaiung ist hargastallt.
t
t
Da« wlnlerllche Slowenlon Iti alno uralto Wlege vvolfton Sporli — det Sklelohront. — Untsro Vfcter hallon In Wlntor Ihta Wega In dan Bargan aut Sklam gemacht, dla ala ilch •albil angelaillgt hallon
Dla Skici wardan In Wlnlar dan »lowa-nltchen landaiwahrmlnnain dan Kampf vlal lelehlei machan, woll ichon violo von Ihnan Im Sklolahion gut auigoubl »Ind
4 Tudi strel iz pu§ke ujame marsikaterega bežečega komunista.
Mancher lliehenda Kommunist wird auch durch Gewehr«chu8 umgelagl.
7. Mitraljezec zadaja iz varnega zaklona komunistom hude rane.
Aut sieherer Deckung versetzt der M. G-Mann dan Kommunislen dia tchwerslan Varlusta.
komunistična smrt. der Tot der Kommuniitan.
9. Po končanem boju se domobranci odpočijejo in veselo pogovorijo o uspehih.
Nach eifolgtem Elniatz ruhen landwehrmiinner beim Feuar aus und sprechen mit Freude uber dan Erfolg.
Foto Pavloviii
8. Domobranski juriš Hutrah der landvvehrl
I Or —ofcranct kljub službi domovini ludi za letoinji bolit niso pozab il | lepih slovenskih boiitnih navad. Še pred prazniki so pohiteli v gozd in
nabrali mahu za jaslica. ' Trolz anstrengendem Heimalsdlenst vergassen d'a landeswehi-Manner ( auch heuar der ublichen. schdnen. siow. vVeihnachis-GaeiSuche n eti! in den ; Tagen voi dem Feste eiiten sia in den Wald um tur dia Krlppe Moos zu holen
V vcjainici so postavili v kotifku prostor za boiitno veselja. Vsi hotelo
postavljati ali vsaj pomagati pri delu. in der KasSrne wurde alne Ecke tUi aen Weihnachts-Baum battimml alla sind daran beschSttigt und haltan mit.
Oče-aomobranec je pri tem delu v duhu pri svoji družini. S peskom je posui betlchemsko pot,
0«f Familienvater. dar bal daf landeswehr dlant. weilt Im Geisle bel seiner Familla. mit waifi«n. 'e nem Sand basliaut er dan Weg der zur Krlppa tUhrt.
prijatelji pa so ie postavili pastirčke in ovce	na mah In jaslice so
bile gotove.
Kamaradan salzan noch die Hirtan und dla Schafleln In«	Moos aln und dia krippe
waid leni a oaitalll.	_
»Tam stoji pa hlevček, lepi hlevček Betlehem . ..«
»Zuf Krippe her komt — In Belhleherr« Slall«l. .
Tedaj so domobranci zapeli čudežno in večno lepo »Sveta noč, blažena noč...«
Und nun horchl Aut den Beihen der landeswehrmiinner erkllngt das Immertchone, wunderbare Lied: »Stille Nacht, heilige Nacht« ...
Po duhovnem okrepčilu je teknilo tudi telesno.
Nach geistiger Kraftigung schmeckt auch die Leiblictie
Foto Pavlovdič
■ H
Svečke so že zagorele in bliža se polnoč.
Mitlernacht brlcht an. die Lichter llamen aull
Prišel je čas okrog 8o2iča ... — Oie w«ihnaehtsi«» ist im Anzugo.
'T~ •>»'M"!1
malu ootem ie zadonela s kora »Sveta noč, blatena noč« ...

Marijan Trsar: Slovenska družina ob jaslicah
Božična in novoletna poslanica
Slovenski domobranci!	,
Preden nam je bil poslan Odrešenih in preden smo kot kristjani sledili A'jegovemu nauku. so naši predniki vsako leto praznovali noč, ko je njihova domovina obrnila svoj obraz k soncu, od katerega je prihajalo življenje. — Ta noč posvečenja je dobila svoj najvišji pomen takrat, ko je postala spominska noč rojstva našega Od rešeni k a; zakaj človeštvu je prinesla novo vero o božjo Pravičnost in Dobroto. ki je nupovedala boj zlemu.
Sedaj stojimo na koncu 1(H4. leta tega boja in s tem na višku borbe med dobrim in zlim.
Stroga je soilba. pred katero nas je postavila božja Previdnost, preden misli nakloniti zmago Pravici in Dobremu. I strogem preizkušanju in trdem boju namreč hoče izbrati one ljudi in one narode, ki naj v blagor vsemu stvarstvu božjemu po pravičnosti in dobroti izoblikujejo človeštvo in njegov življenjski prostor — našo zemljo — o skladu z voljo božjo in njenimi postavami.
Boj je trd in strahoten. Sovražniki Dobrega in zavezniki zla. ki so našesla Odrešenika sovražili, mučili in križali, ker se je boril proti njihovi satanski nepravičnosti, lakomnosti in samoljubni pregrešnosti. so še vedno na delu. da bi zatajili našega Boga, pokvarili Bogu ihImi in narodno zavedni del človeštva ter ose dobrine sveta naarabili zase.
Kakor se noben narod naše zemlje ne more izmakniti tej borbi med Dobrim in zlim. tako je tudi naš mali narod o tem boju udeležen. Premajhen je sicer, da bi odločilno posegel vmes: vendar je zadosti velik in močan, da na mejah svoje domovine in za njimi dela in se bori za zmago Dobrega nad zlim.
Samo po tem hrabrem boju in marljivem delu za BoSa. narod in domovino, si bomo o vrstah narodov, ki se pod vodstvom Nemčije bijejo proti židovski zaroti, priborili obstoj in bodočnost in si bomo pridobili med nuriuli, ki bodo zaradi vzdržnosti na struni Dobregu izbrani za ustvaritev novega, pravičnega in Bogu dopudljiveSa svetovnega reda. nam pripadajoče. pravično mesto na svetu.
l as. dragi moji domobranci, naj v prihodnjih dneh rojstva Boga in začetka novega leta dela in naporov na strani Dobrega ta misel
dvisla in utrjuje v volji in veri v zmago nad zlim ter v zaupanju v Boga in v lepšo bodočnost našega narodu, v bodočnost, ki nuj jo On blagoslavlja.
l'edno mislite na to, da so naši očetje in dedje 1500 let našo čudežno lej>o domovinico, ki nam jo je nuklonilu usoda, hrabro branili, marljivo obdelovali in spremenili v naš muli zemeljski ruj. Samo če bomo svoje dolžnosti popolnoma nutunčno izpolnjevali, bo tu nušu rujskolepu domovina ostala naša last, da bomo lahko nuduljevuli delo naših prednikov in svoji očetnjavi dali lepšo, srečnejšo in bogatejšo podobo.
Zuvedajle se zakona, ki je položen o našo naravo, zakona, ki pravi, da novo življenje l a h k o k l i j e s a m o iz boju, dela in žrtev i n d u n u š e ž i v l j e n j e dobiva svoj smisel samo v življenju vse/lu n u rod a I To živi jen je sicer morajo mnogokdaj izvojevati žrtve posameznikov. Ttxlu prav v tem, du s tem koristijo narodu, dobiva njih žrtev svoj pravi pomen. — Sin božji je morul umreti, du je o<lkupil človeški rod. ki nuj v boju, za čigar odločitev se moramo boriti tudi mi. izvojuje /mugo Dobregu. I' današnjem boju se v isti službi bijemo za pravičnejšo, boljšo. Bogu bolj dopudljioo dobo miru med nurodi, dobo, ki nuj bo polita delu in iskanju resnice ter l>oju proti vsem znanim in nepoznanim silam, ki so človeštvu sovražne.
Pozivam vas, da prav prihodnje dni posvečen ju dvignete svoje misli in izprašate svoja srcu. ali ste dolžnosti vojakov slovenskegu na-rotlu vedno in povsod tuko izpolnili, du boste morali biti upoštevani kol vrednota, po kateri nuni bo odmerjena bodočnost. Potem napravite trden sklep, du boste vse storili in se hrabro borili, dokler peklenski komunizem iz našega slovenskega nurodu ne bo izlrebljen: zakaj samo to je prvi pogoj nuše boljše bodočnosti, za katero se moramo boriti z združenimi nu-rodnimi silami o Slovenskem Domobrunstvu.
Temu pozivu pridružujem za vse častnike, potlčuslnike in vojake Slovenskega Domobrunstvu najboljše želje zu božič in vso vojaško srečo o novem letu 1945.
Vaš
Generalni inšpektor general: Rupnik.
Božično pismo slovenskim domobrancem
Ko so v prvi božični noči jpustirji bili na nočnih slražuli pri svoji čredi*, jim je angel Gospodov — ves svetal in bleščeč — oznanil veliko veselje: »Rodil se vam je dunes Zveličar, ki je Kristus Gospodt. In nepregleden nebeški zbor je zapel dobrodošlico in hvalnico učio-večenemu Bogu, novorojenemu v ubožnih jusli-cuh: -»Slava Bogu nu višavuh in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji.t
Betlehemski pustirji so bili preprosti in odkriti ljudje, brez zvijačnosti, ravnili misli in nepokvarjenih src. Svojo stražarsko dolžnost so vršili zvesto; črede, duši morda niso bile njihova last, so jim bile pri srcu in niso šteli žrtev, kadar jih je bilo treba čuvati in braniti pred volkovi in šakali ter pred brezvestnimi ljudmi. Te može in funte, zdravega, nekompli-cirunegu mišljenju, zveste in vestne v delu svojegu poklica, je imel Bog za vredne, da so prvi iprejeli vest o prihodu Odrešenika, po katerem so hrepenela tudi njihova srca kakor srcu njihovih prednikov skozi dolgu stoletju.
Vi, slovenski domobranci, ste na straži, da čuvate in branite ne samo črede, to je premoženje svojega naroda, marveč tudi njegovo življenje in zdravo pravilno mišljenje, sveta in svetla izročila, ki smo jih prejeli od soojil: prednikov in ki so vsakemu pravemu Slovencu svetu in spoštovanja vredna, in vero v Boga, ki je svojega Sina poslul tudi našemu narodu za Odrešenika. I se (o je najdragocenejše, kar naš narod ima; če to izgubi, ali si pusti oropati, bo popoln ubožec kakor popotnik, >ki je padel med razbojnike, ki so ga o plenili in mu zadali rune ter ga pustili na pol mrtvega.1 — Vi branite svoj narod pred volkovi in šakali, ki uničujejo življenje in imetje svojim listnim rojakom, pred »najemniki, ki jim za ovce ni skrb<, ki s tujo miselnostjo brezbožnega komunizma zastrupljajo duše in s tem rušijo du-
hovne temelje, na katerih je bilo v stoletjih zgrajeno vse, kur imamo duhovnega bogastva, skupnegu s krščansko Evropo.
Ali bo tudi Vas imel Bog za vredne, da Vam in po Vas vsemu narodu oznani zreliko veselje< pravega miru, kakor ga le Bog more dati? Če bodo Vaše misli preproste in ravne, Vaša srca nepokvarjena, Vaše duše polne hre-penečegu pričakovanja božje milosti in božjega usmiljenja, poosebljenega v Odrešeniku Jezusu Kristusu, ki ga v sveti božični noči molimo in pozdravljamo kot nedolžno sladko Detece. v jasli položeno, potem smemo upati, da bomo vsi skupaj vredni, da se tudi k našemu narodu nagne vse neizčrpno bogastvo božjega usmiljenja.
Očistite srca, posvetite si duše, da v Vas ne bo Bogu zoprne misli, nič krivičnosti, nič lakomnosti, nič grde sebičnosti, ampak medsebojna bratska ljubezen, pripravljena požrtvovalnost, globoka vera v Boga in ponižna vdanost njegovi sveti volji. Tako morate pripraviti Gospodu pot, da pošlje svojega angela oznanit J ara in nam iveliko vesel je t. Tako bomo pripravljeni, da bomo razumeli božični spev o slavi Bogu na višavah in o miru ljudem na zemlji.
S takšno miselnostjo prežeti stopite v novo leto, ki bo. po pričakovanju vsega sveta, prineslo dokončne odločitve v sedanji svetovni borbi. Daj Bog. da bodo te odločitve našemu narodu ugodne, ki mu ohranijo in zagotovijo vse tvarne in duhovne dobrine, ki so mu potrebne za lepše in srečnejše življenje, da bo zdrav in trden mogel znova zgraditi, kar mu je rdeča revolucija v svoji blaznosti uničila.
Močno božje varstvo Vam želim in božji blagoslov naj Vas spremlja vselej in povsod!
f Gregorij Rož man, škof ljubljanski.


Q)o/no faratt če o pomenen z Ujožcčko/n
* * *
Moj Božiček, sveti, sladki nebogljenček, blažena sirota, vidim Te kako Te zebe v temnem hlevcu na povesmu slame In kako Je prazno okrog jaslic, vate zrd le st6n golota, Tvoja nebogljenost, majhnost ne pritegne src In Jih ne vname; sveti TI le blesk miline Iz pogleda Tvoje čiste Mame, greje Te le njenih svetih rok In prsi In srca gorkota. O kako si beden, sladki moj brezdomček, moj nebeški revček I Pridi vame, v mojem gorkem srcu najdi Jaslice In hlevček I
O ne boj se puške v moji roki, bomb za pasom — niso zate I Kakor TI brezdomec sem, stoječ na straži za okopi, rovi; zublji so ml dom požrli, rabljl so ml pomorili brate, mati Je v Izgnanstvu, lačna In brez strehe Joka za sinovi, sred vasi požgane v zrušenem zvoniku ne pojo zvonovi,
kot na sam veliki petek raglje strojnic hropejo čez trate.
t
O zakaj dovollš, da pod6 Iz src Te roji podivjani? TI, o Vsemogočni, prosiš, naj Te moja šibka roka branil
»Ali si pozabil, moj bojevnik zvesti, da sem Bog Ljubezni, da je križ moj prestol in da s križem padam k dušam vedno niže, da ljubezni roka zadržuje meč pravičnosti železni In da za rešitev blodnih duš nalagam svojim zvestim križe? O kaj res ne čutiš, da si Srcu moJ'mu s križem vedno bliže In kako skoz noč In muke vabim te, da vame se pogreznl? — Kdor pa drzno venomer odbija mojo zveličavno roko, padel bo, po svoji krivdi se pogreznll v brezno bo globoko.
O zaupaj vame: moja roka nov svet v ognju, krvi ustvarjal Se so duše, vedno več Jih je, ki gorke Jaslice so menil Iz noči teh dni krvavih vstala bo miru, ljubezni zarja, narodi me bodo znova našli, v ognju, krvi prerojeni — kadar bodo kakor Jaz v tej sveti noči majhni, nebogljeni. O veruj, da zmagoslavno z mano prideš Iz tegd viharja I O, le bori hrabro se, vojščak moj. In v ljubezni gori zame I Ogenj sem na svet prinesel In kako želim, da ves svet vname!«
Vinko Žitnik.
* * * * * * * * * * * * * *
Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!
I)un /a dnevom se mora vsak domobranec v uniformi ali \ civilu v])rofialii Kuj je po svojih temeljili in pO svoji vsebini slovensko domobranstvo!' Vprašati zalo, da bi mogel vsak dan /nova "razmišljati o poli. na kaleio se je življenjsko vezal, in si dati pravi odgovor. Kajti moglo bi se nekega dne, če ne bi stalno imel pred očmi svojega vzoru, v njegovo dušo vtihotapiti majhno, od začetku mogoče samo rahlo nerazumevanje njegove borbe, ki bi se sčasoma razraslo v nezaupanje in dvom. To slednje v domobrunjevi duši pu bi pomenilo odtujitev skupnosti, izločitev i/ tovariške sredine in samo Še formalno zvezo z domobranskim gibanjem, ki se lahko pretrga vsuk trenutek kot trhla nitka. Zato se mora naš duh stalno haviti z vprašanji domobranske ideje in njegovega cilja, s temi prebogutimi sokovi, ki naj <1«iii za dnevom polnijo in osvežujejo naše duše.
Tudi sum postavljam to vprašanje v osredje svojega članka —
in mu bom skušal najti odgovor po redko uporabljenih poteh.
*
Kui vidijo v doinohranstvu le vojaško edinico, ki si; bori proti parli/aiiskim tolpam. I i so sooznuli le eno, in sicer zunanjo stran domobranstva. ne z.uvcilujoč se pri tem, da je problem, katerega so oni odpravili tako enostavno, mnogo globlji in mnogo bolj pažnje vreden.
Drugi vidijo v njem vojaško organizacijo določene politične stranke. I o so politično zaslepljeni plitvež.i, ki jih je stara doba naučila mislili suino skozi politične stranke in ki si sploh zu-inislili m- morejo, da lahko obstojajo narodne organizacije, ki niso strankarsko poharvuuc.
Tretji pa se s problemom doiiiobranstva sploh nočejo huviti, ker ji' /a njih purgurske možgane vsako tako razmišljunje pretežko in ker se boje, da bi jih znalo zavesti na pota, kjer ne bi našli mirne \cs(i. Zato /u njih obstojajo sicer >neki< domobranci, s tem pu je tudi za njih tega problema konec.
Vsem tem. i prvim i drugim i tretjim, moramo odgovoriti, du je slovensko domobranstvo mnogo več in mnogo gloldje kot si to oni mislijo. Ouo je izraz dobre volje vseh njegovih pripadnikov, ki so začutili in razumeli klic svojega trpečega naroda in se mu dali na razpolago. Domobranci so ljudje, ino/.jc in fantje, Slovenci — dobre volje!
\ teh dveh besedah, dobra volja, je obsežen ves etični smisel, je podanu vsa moralna globinu domobranskega narodnega gibanja. \ njih je tudi obsežen nujpopolnejši vsakodnevni odgovor na postavljeno \ prušunje, odgovor, ki daje domobrancu točno določeno pot. po kateri naj hodi. du bo ostal to, za kar s«- jr odločil, ko je sledil klicu svoje notranjosti. Ti dve besedici sta najboljši"~kt>Mtpas. da ne zaidemo v megli in viharju, ki je okoli nit*), najboljša rešitev vsakega problema, na katerega utegnemo naleteti sleherni trenutek, kujti zavedati se mo-ruimi, da živimo in delamo v dobi in ra/.meruli, ki kar ponujajo prilike /a greh nad domobransko mislijo, suj smo prečesto edini sodniki nad življenjem in smrtjo, uud imetjem, svobodo in častjo sorojakov. In vedno smo luč, v katero se ozira slovenski narod, ko išče svojo težko, toda edino pravilno pot iz brezpotju, uu kuteregu je /.ubredet. In ta luč ne samo, da ne sme ugasniti, temveč mora ostati u- čas svetla in jasna! Saj če nje ne bo, kdo bo svetil in kazal izhod iz teme?!
/.ato pa: Ce smo ljutlje dobre volje, ne moremo biti nikdar in niti za trenutek ljudje zle volje! To nam daje temeljno in glavno etično črto naše ideologije.
Kar koli naj bi se pripetilo, n našem srcu in duši se ne sme niti za hip poroditi zla iniscl. Težka in odgovorna*je ta trditev, toda važna in načelna, da preko nje ne moremo in ne smemo.
Ne govorim toliko o primerih, ko nam nasprotnik ne dela krivice kujti biti dobre volje, brez zle. \ takih trenutkih ni težko, lodu pretežko ie to takrat. k<> ti dogaja očitna krivica. -ko veš in si trdno prepričan, da imamo mi prav in ne oni drugi, pa bi hotel povračila, tistegu »pravičnega« maščevanja v kakršni koli obliki. V takih primerih biti dobre volje,
—	to je tisto, kar se zahteva od domobranca, to je merilo njegove vrednosti. In to je tisto najteže, toda to je tudi tisto, kar daje smisel in globino doinohranstvu kot etičnemu narodnemu gibanju! Brc/, teh osnov je in ostane res samo ono. kur si zamišljajo prvi. drugi in tretji, navedeni v začetku.
Kajti domobranec si je i/, lastne dobre volje nadel križ na svoje rame in gu nosi za odrešitev svojega naroda od postaje do postaje kot gu je Od rešeni k nosil za odrešitev človeštvu na kalvarijo. Mi smo se odločili svojemu narodu služiti in ne mu gospodovati, stopili smo na čelo slovenskega naroda kt>t rešitelji in ne kot llnčitelji. Služiti to se pravi pogoltniti, lčo bi hotel udariti: biti rešitelj in ne tlučitelj - pu se pravi po-slušuti koristi skupnosti in svoje želje potlačiti!
Čeprav vidimo, da nas mnogokdaj izkoriščajo, da se za.našimi hrbti krijejo iu uživajo, ko smo dejansko nosilec vsega redu in jim prav mi omogočamo kolikor toliko redno življenje.
-	nas to ne sme znpeljuti. tla bi zahtevali neke pravice . kajti rekli smo zgoraj, da smo služabniki svojega naroda. In če bi hoteli na osnovi vsega tega neusmiljeno odgovoriti na nerazumevanje in maščevati se /a zadane krivice, ne bi postopali kot pruvi domobranci. Kajti, vedite, tla maščevanje zaslepljuje in ne dovoljuje, tla vidimo resnico tudi \ najpreprostejših stvareh, kaj šele v težkih problemih sedanjosti. Mi domobranci pa mo-
ramo vedno in na vsakem koraku videti in razglašati resnico, kajti če je mi ne bomo, kdo jo bo v naši slovenski domovini? Maščevanje pa, poleg tega, terja zopet povračilo, in to ali v krvi ali pa suino v tem. da se srcu, ki bi jih mi moruli odpirati, za-rudi tega zapro. Na nas pu je, da ravno srca pridobimo. Med nami iu partizani divja borba za duše slovenskega naroda. Dobili jih bodo ljudje dobre vo!je. To smo danes mi in moramo tudi ostati, tisti pa, ki še niso, naj postanejo!
Le ljubezen pridobiva in na koncu zmaguje, pa čeprav je morala pretrpeti celo vrsto ponižanj/ Pravičnost brez ljubezni je prazna, je vse preveč rimskac in nam tuja, je nekako suliu in odbijuioča. V ljubezni pu je življenje in sočnost, ki oživlja. To je odpuščanje tudi tistim, ki so še mordu do včeraj bili proti nuni, - če so spoznali svojo krivo pot, se skesali in stopili v naše vrste. Pu čeprav se drži njihovih rok tudi kri nedolžnih. Najtežja pokoru in kazen za njih ni takojšnja smrt, temveč življenje in delo v spoznanju njihovih prejšnjih krivic in v zavesti, da so izvršili mnogo zlu. Takšni izgubljeni bratje, če so postali ljudje dobre volje in vrgli iz srca tisto svojo zlo voljo, so mnogo več vredni kot tisti, ki nikoli niso goreli za svojo misel.
Dobra volja nam tudi prepoveduje pleniti, požigati in morili brez borbe, — pa čeprav smo izgubili mogoče svoje najboljše zaradi tistih zgoraj. Vedno se moramo zavedati, zakaj smo postali domobranci in kaj je naš cilj. Vedeti moramo, da nismo neke »policijske« čete ali kazenske ekspedicije, temveč edino in samo slovenski domobranci. Samo tako bomo zmagali v borbi za duše našega naroda!
Iles, to je najteže. Toda vprašujemo slehernega, ki še premišlja: Ali misliš, da brez teh moralnih osnov res nekaj predstavljamo? Ali misliš, da zmagujemo partizane zaradi boljšega orožja ali boljše organizacije? Ne, brez dobre volje smo kvečjemu samo po istih interesih povezana skupnost in nič več! Toda naše zmage in stalni porazi komunističnih tolp so nam dokaz, da smo mnogo več kot to: da smo res živa zajednica slovenskih mož in fantov, ki nosijo v svojem srcu in duši globoko vsajeno dobro voljo!
Toda če smo ljudje dobre volje, ne smemo biti ljudje male volje! To je nadaljnji sklep v naši miselni poti.
Nič na tem svetu nam ne more vzeti vere v našo končno zmago. Nušu pot je pot resnice, pravice in ljubezni. Ali moremo in smemo doživeti na tej poti poraz? Ne, vse dotlej, da bo v nas samih kraljevalo prepričanje in dobra volja, da tej misli služimo, — se nimamo bati poraza!
Poklicani smo. da rešimo svoj narod propasti. Mi nismo rezultat slučajnosti, temveč najgloblji izraz slovenske trdnosti in kreposti, ki je skozi naše vrste prišla do oboroženega razmaha. Toda mnogo važnejši od orožja, od brzostrelk in mino-metov je duh, ki ga nosi slovensko domobranstvo v sebi. Ni nas mnogo in prenekateri se s čudom vprašujejo, kaj dela še ta skupinica, ko pa ima proti sebi toliko desettisočev odkritih nasprotnikov ali prikritih nezadovoljnežev.
Toda slovenski domobranec je sol in luč svojega naroda. Samo malo soli je treba za velik kotel hrane in najmanjša vžigalica razsvetli najdebelejšo temo. Tako tudi domobranstvo!
Zato pa ne sme izgubiti osnov svoje duhovne sile, ne sme izgubiti dobre volje in zapasti malodušnosti niti v najtežjih trenutkih. Najtežja vseh borb. kar jih pozna zgodovina sveta, je in ostane borba s samim seboj, s svojimi nagoni in slabostmi! To borbo moramo sprejeti in jo izvojevati; kajti če sami sebe ne premagamo, ne moremo zmagati niti nad slabim nasprotnikom.
Mnogo je še slabosti, slabe volje, med nami in vedno jih bo dovolj sUj smo živeča, dinamična bitja. — zato je tudi ta borba stalna, bojujemo jo vsak trenutek in na vsakem mestu. \ njej se dvigamo ali padamo, — odvisno od tega. koliko dobre volje imamo v sebi.
In od izida te borbe pri vsakem posamezniku — je odvisna duhovna sila ali -labost slovenskega domobranstva. Samo od tega in ne od števila, opreme ali izvežbanosti!
Zato pojdimo te dni. na praznik Kristusovega rojstva sami vase. poglejmo -i čisto v globine svojih duš in očistimo se. Poiščimo in pojdimo, tisti, ki še vedno nismo, pravi smisel svoje današnje borbe in zalaganja. Razbistrimo še bolj svoj odnos ao domobranstva tisti tisoči in tisoči, ki smo si že na jasnem.
Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje! so klicali angeli ob rojstvu Odrešenika sveta in vabili ljudstvo k njegovim jaslim, da zagleda Njega, ki jih bo odrešil.
To je klic tudi za nas in zvezda repatica kaže in osvetljuje tudi našo pot. In ta pot je edino in samo pot dobre volje, brezmejne ljubezni do vseh bratov in sestra naše krvi in našega jezika, v katerem koli taboru danes bili. to je pot razumevanja in odpuščanja.
Toda to je tudi pot globokega zaupanja v pravičnost našega dela in uloboke vere in upanja v našo končno zmago.
Ni dobra volja slabost in popuščanje! Ona je res ljubezen in odpuščanje, trpljenje in niučcništvo! Dobra volja pa je tudi okrepitev iu ojeklenitev našega duha in vrst naših!
In kadar se vprašamo:
Domobranci, kilo je z nami? je odgovor samo eden: Bog!
Cergol Dore,
V %/
Kosmičasta megla so vlači po dol oh i »t globelih. Na vrhovih se smeje lep sončen dan. S puško \ roki se neslišno in gibko kot srne poganjamo po strmini navzgor. Se korak, dva in izmed drevja se izmota gorska \asica, nad njo pa tiho svetišče — go-lobček z oljkovo vejico miru.
Mati božja s Kureščka.
Kot preplašena ovčka trepeče \ soncu belo zidovjc. .No boj >e, Marija! Mi nismo iz vrst onih. ki ti požigajo domove in skrunijo oltarje. Ali nas več ne poznaš? Romarji smo. Kaj so nas več ne spominjaš? Pa smo tolikrat romali k leb.i / rožnim vencem \ rokah in pesmijo na ustih. Se pred štirimi leti je bilo, ko smo te v tisočih prišli prosit miru. Potem pa nič več. Na pobočjih Kureščka. na levo in desno so se odprli studenci — ne vode, krvi! dvignil je plamen, zajokale so matere, o! in potem...
Kako lepa je bila nekoč naša zemlja: nasmejane vasi, vesela znamenja in bele cerkve, na vsakem oknu nagelj in rožmarin, povsod sonce, pesem in smeh, sama sreča, sreča...
In danes? Moj Bog, saj pomisliti ne smem. Stojim sredi po-žgane vasi in gledam: ena. dve, tri, pet, osem. Sama pogorišča-Prazna okna zijajo iz ožganih zidov kot mrtve oči i/ lobanje. Razcapani otroci plezajo po ruševinah in božajo ostanke široko peči. Ne morejo verjeti, da je dobra pečka. kjer so so tolikrat greli in spančkali z muco. danes mrtva, ubita.
Pod razkopanim napuščem sedi starec. Beli lasje mu po igravajo v vetru, dva zoglenela tramova visita čezenj raz ožgano zidovje.
>Oče, kdaj vam je pogorelo?«
»Dolgo je tega. Dve leti bo že-«
»Pokrijte si hišo, da se vam dom ne podre.<
»Naj se podre- Zame že zdavnaj ni doma.
In poslušamo povest o treh >inovih. Eden je o-tal na llabu. Drugi gnije bogve kod po gozdovih. Najmlajši je končal v plamenih. Komu naj varuje dom! Saiu je o>tal s svojo bolečino. Zmanjkalo mu je solza. Na ruševinah čaka. da zagrebejo še njega. V zemlji, upa. se bo spočil.
Vasi pravijo Visoko.
Visoko, podoba si zemlje slovenske. Steptana \ prah in tisoč-krat ranjena se v onemogli bolečini utaplja^ \ lastni krvi. Po tebi pa gazijo sinovi odpadniki in vriskajo, ko ti umiraš.
Da, tako je bilo, a danes je drugače. Se se dviga nad Visokim Kurešček. še kraljuje na njem milostna podoba Kraljice miru. Z visokega svojega trona ji plava pogled po nekoč tako srečni domovini naših očetov in se veseli, ker \ e, da je blizu čas. ko se bosta preko naše grude spet razlila sonce in luč in bo tudi ona.— Kraljica miru — lahko razgrnila preko nje svoj plašč brez strahu, da jo brezbožna roka vrže z oltarja in ji upepeli dom.
Zato je vesela novih romarjev na Kurešček, -jj ve. da so zrasli iz krvi in grobov, iz solza in bolečin. Ve, da so to junaki — Črtomiri, neranljivi levi, ki s svojo krvjo pišejo uvodno poglavje v novo, lepšo dobo zgodovine slovenskega naroda.
Stopamo po znanih poteh in solza mi sili \ oči, ko se spomnim minulih dni. Na mali vzpetini se ustavimo. Zakurimo ogenj! Naslonjeni na puške molče strmimo z višine — mrtva straža na braniku — na posejane vasice pod nami. Tam je Turjak. Kako smo mu blizu. Doli je Zapotok in tu so Želimlje- Po oni cesti smo pred letom prodirali skozi kajnovski ogenj. Kaj vse smo že morali prestati!
Mrzla sapa veje. Sneg bo. Stopim v zavetje pod bližnji zvonik. Veliki Osolnik je to, moj stari znanec. Orjaški sv- Krištof na steni me že zdaleč pozdravlja. Se v cerkvico stopim. Janez Ljubljanski jo je pred davnimi leti poslikal. Tako rad sem svoje dni ogledoval te okorne črte in like-. Vsaka posebej mi je govorila o preproščini pa o veri in sreči očetov.
Pod nogami zašumi- Seno! Lepo poslikani leseni strop je deloma uničen, cerkev onečaščena, vsa čez in čez zabasana s senom, ki je najbrž služilo komu v skrivališče.
Pograbila me je jeza. pa sem se potolažil, ko se spomnim: Naš bog so rop. požig. umor...< Tu je ostalo vsaj zidovje in streha. Drugje niti tega ni reč- To je kultura. Tako se bojujejo za slovenski narod, dolžijo pa nas.
Ni še dolgo tega. kar sem srečal ujetega komunista- Pogledal me je kot ranjen kragulj in v njegovih očeh je bilo tisoč očitkov
m kletev. Zakaj? /ato, ker som domobranec, po njegovem i/.dajalec in krvnik.
S čim smo si zaslužili očitek:
Nekaj inesooe\ je. kar smo prišli na postojanko, ki poinenjn predstražo nu Turjak in vrata naprej na Dolenjsko. Našli smo razbito in požguno vas, preplašeno ljudi / neznupnimi pogledi, povsod samo revščino in žalost. Ljudje si niso upali seženj od doma. Urez službe božje, brez varstva, mnogi liro/, kruha, brez \-oga. Dvanajstletni otroci še niso znali ločiti »U« in »i«. Pa kaj bi našteval.
Sli smo na delo. lu danes: \ vasi cvete mir. Nasmejanih obra-/o\ nas pozdravljajo ljudje, brez strahu hodijo na delo.
Domobranci jim varujemo življenje, živino in »lom. Nudimo jim vsakovrstnega beriva po želji, oskrbujemo pošto. Vprav sedaj jim pripravljamo celo šolo, ki je vas doslej le nikoli ni imela. Ob nedeljah rodno služba božja s petjem in glasbo. Tako rekoč iz nič smo na lastne stroške in z lastnim trudom postavili dvorano, kjer imamo tedensko, gotovo pa štirinajstdnevno igre, akademije, govore, predavanja. I/ poldrugo uro oddaljenih hribovskih vasi prihajajo na naše prireditve. Bolniki dobivajo v ambulanti brezplačno pomoč Cc le mogoče, tudi vojaki primejo /.a delo, kmetom v pomoč. Tnin. kjer se je nedavno razlegal plač in jok. danes vriskata pesem in smeh.
Glejte, to je našu krivda. Zato smo razdiralei, ker varujemo omiko in prosveto /ato smo ubijalci, ker ne pustimo moriti in ropati nedolžnih. Zato smo klečeplazci, ker s pametjo in delom rešujemo hišo v plamenih.
•
Mrači se. V krvavi zarji cvete nebo. S puško v roki se vtap-Ijanto v noč in nosimo — romarji s Kureščka — preko slovenske zemlje pozdrav in veselo obljubo Marije. Kraljice miru.
Jože Serjak.
kogej Pavel:
Padlemu junaku — stotniku Meničaninu
V zasedi siknil Je rafal, pretrgal ti je mlade korenine — iz I nojih pr% krvav je val — in padel na oltar si domovine.
Si res nam že padel? Junak nad junaki, li orel dolenjskih bregov, branilec slovenskih domov, saj bitki si kljuboval vsaki in vodil od zmage nas k zmagi. O ti, iz Gorjancev vzbujeni Matjaž! \ Zaman te zdaj čakajo fantje predragi? .Ve, mora to biti, oh, luž!
Sklonili so borci osi tvoji glavo, prej osi bojeviti kot mladi volkovi, saj to so najboljši slovenski sinovi, jih z guba je tvoja zadela hudo. A le za trenutek se sklonil je tilnik, zdaj z večjim še ognjem vsi šli bomo v boj, da zgine s te zemlje že naše nasilnik, ii.j dali prisego smo o grob li s seboj:
Maščevali bomo tvojo smrt, maščevali tisoče grobove, maščevali uničene domove, dokler naš sovrag ne bode stri!
Mas položaj v luči meddržavnega
vojnega prava
Zadnje čuse je prišlo pri iwis menda v vsakdunjo navado, du se ljudje sklicujejo nu predpise meddržavnega vojnogu pruvn. Če temu prislu li ne mo, opazimo med njimi nekaj kritičnih posameznikov, ki se sklicujejo iiiiuj utemeljeno, zavedajoč se pri tem, dn pruv to pravo nalaga tudi nuni — čeprav smo mujhni in po človeških čustvih usmiljenju vredni dolžnosti, ki kujpuda niso vedno prijetne Več je nekritičnih ljudi, ki so si i/, njega izbrali samo vrsto pravic pa Se te površno in nu točno formulirane —, da s temi v službi stremljenj, ki so nuni spričo položuiu, v kakršnem se naš mali imrodič nahaja, lahko samo škodljiva, zanašajo v narod zbeganost in negotovost, ki ruši nušo nucionalno enotnost, katera edino nuni je v nurodno-politiČnein pogledu koristna in potrebna.
O meddržavnem voinem in nevUalnostnem pravu je lota 1942. pri Novi založbi v Ljubljani izšla slovenska knjigu izpod peresu našega vsenčiliškcgu profesorju mcddržuvncgu pravu g. dr. Ivana Tomšiča. V knjigi, ki ne delu časti samo pisatelju, ampuk tudi naši slovenski pravni publikaciji, je podan vzoren sistem te tva-rinc, ki trenutno pri nas tudi laike zelo zunimu. Stavi se lahko ob stran tozadevne svetovne literature, pisanu pa je tako, da jo bo s pridom uporabljal tudi človek, ki nima pravniške pred-izobruzbe; in teli je danes med tistimi, ki se na to pruvo sklicujejo, največ. Knjiga tudi drugu ni. Nubuvil si jo bo luhko vsakdo, ki čuti potrebo, du o meddržavnem pruvu predava nu ulici uli v kavarni in ki se razpisuje o njem po zakotnih lističih.
Mislim, du mi g. profesor ne bo preveč zameril, če bom tudi juz vzel za podlago svojim izvajanjem prav to njegovo knjigo.
Takoj moram pribiti, du s temi vrsticami ne kunim podati zaokrožene celote veljavnega vojnega pruva, ker mi je to zaradi prostoru in drugih ruzlogov nemogoče in ker — kukor že poudarjeno — imamo o tem cehi knjigo, ki je vsakomur dostopnu. Hočem dati samo odgovore nu vprašanja, ki jih nekateri s posebnim ozirom nu naše doinobrunstvo zlonamerno stavijo.
A.	Vojna je ena izmed oblik meddržavnopravno dopustne samopomoči in je poleg drugega tudi pravna ustanova ter kot luku podrejena vojnemu pravu, ki ga tvori celotnost predpisov o omejitvah in prJTJrrvedih, katere urejajo odnose vojskujočih se držav med seboj in |»o katerih so se države dolžne ravnati pri vojskovanju. — Vojna nuj bi bilu odnos države do države in do njene oborožene sile. ki se ne sme bojevali zoper civilno prebivalstvo. Toda iz čisto zunanjih, tehničnih ruzlogov smo v moderni vojni prišli — v nasprotju s tem pojmovanjem—do povsem drugačnega nuzirunja glede vojne. Vzemimo samo letalsko vojno, ki se v glavnem odigrava pruv v zaledju. Kje je tu mogoče ločiti oboroženo silo od civilnega prebivulstva? Prihajamo torej do novega pojmovunja vojne, ki dane* pomen ju odnos naroda do naroda, kar izražamo s sodobno terminologijo: totalna vojna. Tako je že dejstvo vojne kot tako v hudem nasprotju z dosedanjim vojnopruvnim pojmovanjem in stavi mnoge določbe obstoječega vojnega pruva v čisto drugačno luč.
B.	Vojskovati se morejo le suverene države, članice med-državnopravne zajednice. po predpisih vojnega pruva, ki omejuje dopustna vojna sredstva in našteva osebe, s katerimi sme država vojno voditi. Navzlic totalni vojni so določbe glede udeležencev vojnih dejunj ostale neizpremenjene.
Praviloma vodi država vojno z organizirano oboroženo silo. ki jo tvorijo:
1.	redna vojsku fkopnozem-k.i. mornarica, letalstvo) in pod določenimi pogoji,
2.	narodna vojsku (milicija) in
dobrovoljski /bor. katerega tvori >kupina prostovoljcev, ki jih država dopušča, ki pa niso uvrščeni v redno vojsko.
V tej organizirani oboroženi sili je zopet treba ločiti bojevnike, ki smejo nositi orožje in so določeni za bojevanje, in nc-bojevnike (vojaški zdravniki, duhovniki, živinozdravniki. sodniki, bolniško osebje in glasbeniki), ki niso določeni za bojevanje, ne smejo vršiti vojnih dejanj in zoper katere tudi niso dovoljena vojna dejanja. Oluiroženi sicer smejo biti tudi nebojevniki. vendar smejo uporabiti orožje le tedaj, kadar so protipravno napadeni.
Vsi našteti tvorijo skupino \ojskovalcev (vojaški stalež) \ nasprotju s civilnim prebivalstvom, ki tvori skupino nevojsko-valcev, ki praviloma ne smejo prijeti /a orožje in se udeleževati vojnih dejanj. Samo pod strogo določenimi pogoji sme civilno ircbivalstvo prijeti za orožje in vršiti vojna dejanja, zaradi vnterih ga meddržavno vojno pravo šteje med vojskovalce in ga kot takšnega tudi ščiti. Fo je upravičeno storiti samo prebivalstvo še nezasedene** teritorija, ki pri hližanju sovražnika iz svojega nagiba zagrabi za orožje z namenom, da bi odvrnilo prodirujočecu sovražnika, pa nima časa, da bi se organiziralo po prcnpisili. ki veljajo za organizirano oboroženo silo. (Cl. 2-Pravilnika o kopnovojnih zakonih in običajih, ki je priložen

l\. huuškemu dogovoru o kopnovojnih zakonih in običajih /. dne 18. okt. 1907. Odslej ga bom zaznamoval s kratico: H IV P.) V tem primeru govorimo o črnovojnikih, ki spadajo k neorganizirani oboroženi sili, ki pa jih vojno pravo prišteva k vojskovalceni in jih ščiti, če nosijo orožje odkrito (javno) ter spoštujejo vojne zakone in običaje. (Med te spada v nekoliko spremenjeni obliki pruski l.andsturni iz leta 1813. in po njegovem vzorcu letos ustanovljeni nemški Volkssturm, čigar namen je, zbrati vse moške, ki so sposobni za obrambo domovine.)
Če si čl. 2. H IV P natančneje ogledamo, bomo našli več razlogov. zarudi katerih se naši partizani ne štejejo k čmovojfji-' kom in torej ne stoje pod zaščito mednarodnega vojnega prava.
Kužen v primeru črnovojništva civilno prebivalstvo ne sme vršiti vojnih dejanj. Ako pa kdo izmed civilnega prebivalstva nastopi sovražno proti oboroženi sili nasprotnikove države in niso podani razlogi za črnovojništvo, ga vojno pravo smatra kot nelegitimnega vojskovulca, čigar vojna dejanja se ne presojajo po meddržavnem vojnem pravu in kateri ne uživa zaščite vojnega ujetnika, kadar pride v oblast sovražniku. Taka dejanja so kazniva po ustreznem kazenskem pravu in sodno oblast navadno vrši p rek i sod.
C. Za kršenje vojnopravnih predpisov s strani ene ali druge vojskujoče se stranke dovoljuje vojno pravo oškodovani stranki poleg kazenskopravne odgovornosti posameznikov za vojne zločine in poleg civilnopravne odgovornosti države pod določenimi pogoji tudi vojne represalije, ki so v trenutku, ko se obedve stranki vojskujeta, po sedanjem meddržavnem stanju edino mogoče prisilno sredstvo zoper kršitve vojnega prava. Smoter teh repre-salij je v tem, da skušajo s takimi dejanji prisiliti državo krši-teljico, da bi se v bodoče ravnala po vojnem pravu. Vojne represalije ne zadenejo samo državnih organov in državne imovine, ampak tudi prebivalstvo in zasebno imovino.
C. Kadar preide državni teritorij deloma ali ves v dejansko oblast sovražne vojske, je govora o vojaški zasedbi ali okupaciji. Vojaška zasedba je izražena v izvrševanju državne oblasti namesto izrinjenega suverena na osnovi dejanske oblasti in v skladu z vojnim pravom, zato da se upoštevajo koristi vojskujočih se strank in zaščiti prebivalstvo zasedenega teritorija. Zakonita oblast preide za čas vojaške zasedbe na okupanta- Okupantova oblast je torej zakonita! Vrši jo v skladu z mednarodnim pravom namesto suverena. Vojaška zasedba je začasno pravno razmerje med vojskujočo se državo, ki okupira, ter med ondotnimi prebivalci in drugimi državami. Osnovni pogoj vojaške zasedbe pa je, da je teritorij dejanski v oblasti sovražne vojske in da ima okupirajoča država voljo, izvrševati to dejansko gospostvo vse dotlej, dokler ni odločeno o dokončni usodi tega teritorija.
O državnopravni pripadnosti zasedenega teritorija se odloča normalno z mirovno pogodbo, izjemoma pa tudi brez nje, kadar so izpolnjeni pogoji tako imenovane debelacije (popolna podreditev v pomenu popolne premage). Debelacija je podana tedaj, kadar je država zasedla celotni teritorij nasprotnikove države in je oblast slednje dejanski in popolnoma nehala poslovati, tako • da je nehala biti država po meddržavnem pravu.
Sovražni teritorij, ki so ga oborožene sile nasprotnika zasedle, --e šieje kot operacijski predel (cona) ali bojišče. Zato izvršuje \ njem tudi civilno oblast vrhovni vojaški poveljnik. Meddržavno pravo mu pripoznava pravice, ki izvirajo neposredno iz dejstva vojaške zasedbe.
Med te s i1 šteje pravica, da /.i vzdrževanje zasedbene vojske zahteva rekvizicije in kontribucije.
Rekvizicija je akt. s katerim poveljnik zasedenega kraja prisili prebivalce k dajatvam v naravi in storitvah, ki so neogibno potrebne za zasedbeno vojsko, razen sodelovanja pri vojnih operacijah zoper domovino. (Cl. 52. H IV P.)
Kontribucije so izredni denarni prispevki, ki jih okupant predpiše za zadovoljitev potreb zasedbene vojske ali uprave zasedenega teritorija. (Cl. 49. H IV P.)
Navadno in dopustno je, da so v zasedenem teritoriju uradno proglasi izjemno stanje, ko veljajo za vzdrževanje reda in varnosti vojaški predpisi okupanta (njegov vojaški kazenski zakonik) in so pristojna njegova vojna sodišča, da odločajo o vseh delik-tih. ki jih storijo vojaki ali ki so storjeni /oper nje. Sicer pa vojaška zasedba dopušča, da upravna in sodna organizacija še nadalje obstajata tako. kot sta poslovali poprej. Vojaško oblastvo zasedbene vojske nadomešča v praksi oblastva in uradništvo. ki imajo političen značaj in pomen. Krajevna oblastva in prebivalci zasedenega teritorija se mu morajo podrediti. Okupant sme izsiliti svoje odloke s tem. da zagrozi s kaznijo. Kazni zaradi dejanja posameznikov se smejo izreči zoper nje same. ako so prekršili predpise pravnega reda okupanta. Za kolektivno storjena dejanja pa so v smislu čl. 50. H IV P dopu stne tudi kolektivne kazni v denarju ali na drug način. Vendar je skupno jamčenje prebivalstva tudi zaradi dejanj posameznikov predpisano za primer. da se prebivalstvo lanko šteje za soodgovorno za dejanja
posameznikov, kar popolnoma jasno izhaja i/ istega 61. M). 11 IV l'. Ni potrebna sokrivda v kazensko-pravUem pomenu, ampak zadošča pasivna soodgovornost, o čemer pa v vsakem posameznem primeru odloča okupaut-
Glavno vsebino okupantovih pravic in dolžnosti vsebuje čl-431. 11 l\ P, ki se \ slovenskem prevodu dobesedno {jlasi:
*>ko je zakonita oblast dejanski prešla v roke okupanta, mora ta ukreniti vse potrebno, kolikor mu je mogoče, da vzpostavi in zagotovi, kolikor se tla. javni red ter socialno iu gospodarsko življenje, spoštovaje pri tem zakone, ki veljajo v deželi, razen ako temu ne nasprotuje absolutna ovira.«
Po navedenem členu je okupunt dolžan storiti vse potrebno, da vzpostavi iu zagotovi javni red ter socialno in gospodarsko življenje. Kolikor je ta skrb zapopadena \ sodni in upravni oblasti, je bilo govora že zgoraj. Tu nas sedaj prvenstveno zanima odučs civilnega prebivalstva zasedenega teritorija do tega meddržavnega predpisa.
Osnovni pogoj, da prebivalci zasedenega teritorija ostanejo pod varstvom vojnega prava, je, da so v vsakem pogledu miroljubni. Zvestobe prebivalci okupantu sicer niso dolžni, dolini pa so mu lojalnost, ki se izraža v tem, da so miroljubni, da se morajo pokoravati njegovim naredbam in ne smejo storiti nobenega dejanja, ki bi se smatralo kot sovražno dejanje zoper njegova vojaška oblastva, kakor tudi ne smejo na noben način ovirati njegovih vojnih operacij. Ravno v tem pogledu pridemo do razlikovanja med črnovojništvom, ki stoji pod zaščito meddržavnega vojnega prava, in med uporom civilnega prebivalstva proti zasedbenini oblastem, za kar meddržavno pravo okupantu daje široke pravice do kaznovanja celo vsega prebivalstva, kakor sledi iz že omenjenega čl- ^0. H IV P. Samo v primeru invazije ali vdora, ko sovražna vojska šele vdira na domači teritorij, -e sme civilno prebivalstvo postaviti \ bran \ smislu čl. 2- 11 IV P. Samo v tem primeru jrovorimo o črnovojništvu, ki sme tudi po-dirati mostove, uničevati železniške proge, brzojav ne in telefonske zveze itd. in ki kljub temu stoji pod zaščito meddržavnega vojnega prava. Nikakor pa ne sme tega storiti \ primeru že izvršene vojaške zasedbe, ker se sicer samo izključi i/ zaščite meddržavnega vojnega prava in prehaja neposredno pod kaznovalno pravico zusedbenih oblasti, ki poleg že omenjenih trdih kazni celo nad celotnim prebivalstvom smejo po meddržavnem običajnem pravu jemati tudi talce. O tem. ali se smejo usmrtiti tulci, - katerimi naj bi se zagotovilo izpolnjevanje vojnopruvnih predpisov, sicer ni pozitivnega predpisa in tudi ni soglasju ne \ praksi držav ne v literaturi. Res je sicer, da se usmrtitev nedolžnih talcev pro-tivi pravnemu in moralnemu čutu, toda Vanselovv (V olkerrecht 1951) pravi, da se iz ozirov človečnosti jamčevanje porokov \ vojni ne sme napraviti iluzorno, dokler ustanova talstva sploh ni odpravljena- Nobenega dvoma pa ne more biti o tem. da se smejo po kratkem procesu usmrtiti kot talci tisti, ki so bili soudeleženi pri sovražnih dejanjih prebivalstva zoper zasedbene vojaške oblasti, ker se kot nelegitimni Tojskovalci izključujejo iz vojnopruvne zaščite in so njihova dejanja kazniva po ustreznem (okupantoveml vojaškem kazenskem zakoniku; sodi jih navadno preki sod.
Javni red ter socialno in gospodarsko življenje so tako velike dobrine, da jih skuša vojno pravo ohraniti tudi v izrednem stanju, kakršnega predstavlja vojna. Zato pruv tako. kakor v čl. 45- H IV P nalaga okupantu dolžnost, da mora ukreniti vse potrebno, da te dobrine zagotovi, zapoveduje tudi civilnemu prebivalstvu zasedenega teritorija, da je v vsakem pogledu miroljubno, kar je glavni pogoj za neovirano socialno in gospodursko življenje ter ohranitev javnega reda.
D. Postavimo sedaj sami sebe v luč meddržavnega vojnega prava, ki sem ga skušal v kratkih potezah podati v gornjih vrsticah. pa bomo videli, da nas vojno pravo samo resno opozarja, da vojna ustvarja dejstva, ki zahtevajo od vseh ljudi in narodov, ki so vanjo potegnjeni, izredno trezno in pametno mišljenje.
Šele nekaj mesecev po tem. ko je bilo naše ozemlje leta 1941. že zasedeno, so partizani organizirali upor proti zasedbenini oblastem. Tega upora niso organizirali niti kot del jugoslovanske vojske, niti kot del te ali one sile. ki bi po meddržuvnem pravu bila priznana kot vojujoča se stranka. Nasprotno; organizirali so oborožene tolpe, ki so stale samo v službi komunistične strunke celo proti Jugoslaviji. Orgunizirali pa so jih iz civilnega prebivalstva. brez vsakršne obeležbe in opravičila, ki bi jih predstavljalo kot priznano vojujočo se stranko; pa tudi pogojev za črnovojniško vstajo niso izpolnjevali, ker je bila zasedba že izvršena in je torej že odpadla možnost, da bi civilno prebivalstvo pod zaščito mednarodnega prava prijelo za orožje.
Vsa akcija partizanstva se je torej že od vsega začetka sama od sebe staviia izven zaščite meddržavnega vojnega prava iz sledečih razlogov:
1- Parnzanstvo ni bilo del jugoslovanske vojske, ki jc bila priznana kot vojujoča se stranka:
2. njihova organizacija upora civilnega prebivalstva proti za-sedbenim oblastem ni izpolnjevala pogojev, ki jih meddržavno pravo zahteva za črnovojništvo;
3- partizani sami se niso držali predpisov vojnega prava;
4.	četudi bi bili izpolnjeni vsi pogoji, ki jih zahteva meddržavno vojno pravo, jih nobena od vojujočih se strank ni priznala kot vojujočo se stranko ali del nje:
5.	partizan-tvo ni zastopalo koristi premagane vo ju joče se stranke (jugoslovanske vojske), ampak je hotelo izvesti komu-
nistično revolucijo, pa jih tudi kol takšnih vslajnikov ni nikdo priznal za vojujočo se stranko.
In \ kakšnem položaju je stalo civilno prebivalstvo? S propagando, hujskanjem, podtalno organizacijo in nasiljem je komunistična O F v uporu zaposlil« izključno civilno prebivalstvo in ga s tem postavila izven zaščite meddržavnega vojnega prava, pa neposredno pod sankcije, ki jih meddržavno Vojno pravo daje \ roke zasedbenini oblastem, če prebivalstvo vrši sovražna dejanja proti zasedbenini četam, /uradi tajnega dogovora, ki se je dovolj jasno očitoval tudi na /unaj, badoglievske zasedbene oblasti tudi miroljubnega prebivalstva \ skladu s čl. 43. 11 IV P niso dovolj zaščitile. 1'ako je prebivalstvo stalo med dvema ognjema- Badoglievske zasedbene oblasti so pridno izrabljale sankcije, ki jim jih je dajalo meddržavno pravo za primer ne-pokornosti prebivalstva, same pa mu niso dajale po meddržavnem vojnem pravu predpisane zadostne zaščite. Komunisti so v vsako vas postavili svoje zaupnike, ki so z grožnjami in nasiljem priganjali prebivalstvo k uporu, zaradi katerega je moralo jemati nase težke posledice, miroljubne pa so z grožnjami in izvajanjem likvidacij prisilili k molku in dajanju potuhe ter jih delali tako pasivno odgovorne za upor,, zaradi česar so v-.aj za zunanji videz opravičljivo iu v skladu t meddržavnim vojnim pravom tudi nanje padale posledice, s čimer so se komunisti iz.nchili tudi proti* komunistično iu torej protircvoluciouurno nastrojenih ljudi/ ker je bilo prebivalstvo izpostavljeno komunističnemu nasilju, ki je, kakor že poudarjeno, vsaj navidezno izzivalo opravičljive sankcije, in ker na drugi strani ni uživalo zadostne lašeite takratnih zasedbenilt oblasti, je bilo zaradi čisto zunanjih dejstev in nujnosti prisiljeno, da se zaščiti samo. Tako jc popolnoma v skladu z meddržavnim pravom ustanovilo svoje vaške straže, ki naj bi ga varovale na eni strani komuni-tičnega nasilja, na drugi strani pa naj bi ustvarjale pogoje, zaradi katerih bi kot miroljubno prebivalstvo stalo pod zaščito meddržavnega prava.
Kajpak je ta leta nastal na našem teritoriju v meddržavni praksi edinstven |>oložuj; toda, če meddržavno vojno pravo zahteva. da civilno prebivalstvo ostane za časa vojaške zasedbo miroljubno, potem mu mora dati tudi pravico do možnosti miroljubnega zadržanja, sicer ta zahteva meddržavnega prava v danem slovenskem primeru ne bi imela nobenega smislu in bi \ zvezi s sankcijami, ki jih to pravo daje v roke zasedbenini oblastem, vodila do uajl>olj krutega nasilja, kar pa nikakor ni v skladu z ideologijo IV. haaškega dogovora.
Po S. septembru je oolo/aj nastal Se težav nejši. Do tetluj podtalno pripravljena, ic komunistična revolucija stopila jasno na plan. (Odloki AVNOJ-a o odstavitvi kralja itd.) Doslcjinje naloge vaških -traž je prevzelo Slovensko domobranstvo, da kot ruz-širjena varnostna straža, ki je meddržavno pravo ni' /iibranjuje. brani mirno prebivalstvo pred napadi tolp, ki zaradi svojega naziranjn hočejo uničiti vs«' njegove socialne in gospodarske ustanove.
Ogleduli smo si sankcije, katere daje meddržavno vojno pravo v roke zasedbenini oblastem, da z njimi pokorijo ncmiroljubno iu sovražno nastopajoče civilno prebivalstvo zasedenegu teritorija. Čutili smo njihovo trdoto tudi ua svojem narodnem telesu. Vsuku trezna patnei je morala spozuati, da bi tako, mednarodnemu pravu nasprotno stanje, ki so ga s svojim uporom pri nas povzročili komunisti, moglo stati naš mali narodič takšne izgube, ki bi v resnici ogrožule našo narodno osnovo in naše življenje. Co s sv6jo _ obrambo proti tolpam, ki ne predstavljajo nobene priznane vojskujoče se stranke, svojemu narodu prihranjujemo žrtve, je poleg med d rž a v noprav ne upravičenosti Slovensko domobranstvo upravičeno tudi z gledišča meddržavne morale, ki v meddržavni praksi tudi ne igra čisto nepomembne vloge.
Nikakor pa ne smemo prezreti gluvuega motivu, ki je naše partizane sploh vodil do U|x>ra. to je. stremljenje za izvedbo komunistične revolucije. Njih upor proti zusedbenim oblastem je samo pripravljanje pogojev za izvedbo nasilne spremembe našega družabnega in gos|Hidarskega ustroja. Njih resnično, že po njih samih dejanski in4dokumentarno izpričano stremljenje je revolucija v službi svetovne prevratniSke ideje komunizmu, ki nu-poveduje boj in iztrebljenje vsem nekomunističnim gospodarskim, družabnim, političnim in življenjskim sistemom Evrope in sveta. Pri nas je torej v teku komunistična revolucija, na čemer dejstvo zasedbe ne spreminja ničesar. Kvečjemu tisti, ki jo izvajajo ali podpirajo, so tem bolj obsodbe vredni zločinci nad slovenskim narodom- Revolucija ostane revolucija, ne glede na to, v kakšnih okolnostih jo komunisti izvajajo. Okolnosti morejo vplivati le na izbiro sredstva za upor tistih, ki so proti revoluciji. Nobeno mednarodno pravo pa ne more prepovedati, da se tisti, ki komunistične revolucije ne odobrava, zaradi zasedbe revoluciji ne bi smel upreti s sredstvom, ki mu gu okolnosti dovoljujejo. In to sredstvo je tudi po meddržavnem pravu in ineddržuvui morali dovoljeno Slovensko domobranstvo.
Z vso upravičenostjo torej svoja izvajanja lahko zaključim z besedami našegu generalnega inšpektorja geuerula Rupnikn: »Ker je naše domobranstvo tudi ]m> meddržavnem pravu povsem upruvičeno, jc ruvno v današnjem razdobju tehtanja nacionalnih sil edino poklicano, du se pod njegovim okriljem s skrajno discipliniranostjo in enotnostjo telesno in duhovno pripravljamo za službo narodu v novi, lepši bodočnosti. I)r. Stunko Kociper.

Zakol sc komunistične f Izgube lake visoke V
Po razmerah pri domobruncih in komunistih luliko precej točno ugotovimo, /ukiij so domobranske izgubo tako brezpomembne v primeri /. zelo visokimi izgubami v komunističnih vrstah. Pri obeh je potrebno upoštevati dejstva, ki odločilno vplivajo na uspeh v boju. To so: morala, oprema (orožje, obleka, obutev, hrana itd.), sposobnost vodstva in ljudski mat e r i a I.
Za uspeh v borbi je najvažnejša vojakova morala. V kolikor je pri posamezniku morala slabša, jo dopolnjuje kolektivni duh borbene skupine, kateri borec pripada. Vodilnega pomena je seveda notranji vzgon borca, ki v kolektivu prevladuje.
Na kratko povedano: borec, ki ve, zakaj se bori, se res bori. Višek borbenosti in udarne moči oborožene enote je pa dosežen, če skupina kot celota ve, zakaj se bori. Notranji vzgon in volja izražata svojo silo v borbenem duhu pri posamezniku in v celoti.
Kolikor bolj temelji notranji vzgon nu osnovnih Človeških pravicah in je povezan v splošnosti z dušo naroda, tem stalnejši je. Borbeni duh je ogledalo notranjega vzgona in odločilen za doseganje postavljenega cilju, posebno dunes v dobi revolucije, ki jo preživljamo.
Uspehi \ boju potrjujejo pravilnost akcije in podžigajo borca, neuspehi pa povzročajo s'um v pravilnost zaleta in oli-euein utrujajo in hromijo borbeni duh. Pri komunistih je temelj notranjega vzgona v svojih prvinah nestvaren, šublonski in protinaroden. Fanatično more ogreti le zanesenjake, ne pa celote, lega so se komunisti sumi dobro zuvedali. Potreben jim je bil borbeni polet mas, ki bi imele udarno moč. To ni bilo težko po pudcu Jugoslavije in /a tedanje razmere. Izrabili so narodnost, čeprav je nasprotna osnovnim komunističnim doktrinam. S tem je bila vrzel dopolnjena in borbeni duh množic na razpolugo! Vse to se jim je posrečilo le s taktiko. Dokaz za to je dala suma komunistična stranka z dejanji, ki niso v skladu z narodnostjo in osnovnimi človeškimi pravicami. Masa je kaj hitro zučutilu to neskladnost. Ogromne dczcrtucije po 8. septembru lunskegu leta, nato komunistični porazi, ki rastejo iz meseca v mesec vedno—bol}.
Da bi to nadoknadili, so komunisti skušali dvigniti bojni duh z novimi sredstvi. Pričeli so se redni nagovori politkomi-sarjev in komisark pred vsakim napadom, z obljubami prostovoljnega plena itd. Igrunje ifa harmoniko za časa napada in na kraju doživeli pora/, poveličevati v sijajno zmago kot vzgled ostalim bojnim enotam. Znune so nuni gorostusne luži o uničenju oklepnih brigad, zuvzetju mest, o uničenju celih armud. Te vesti so poslali v inozemstvo, da so jih tolpe in somišljeniki uato na lastna uše-a slišali iz inozemskih rudiooddajnikov. kar je dalo videz resničnosti. Umetno so dajali poguma borcem tudi z večnim ponavljanjem, da niso sami in nuj se le ne boje, kajti za njimi stojijo vsi zavezniki: Ainerikunci, pa Rusi in Angleži.
Njihov borbeni duh je zelo utrujen; dokaz: vedno tolažijo svoje borce o koncu vojne... še mesec, še štirinajst dni itd. Kljub vsem tem sredstvom je njihov borbeni duh na nizki stopnji. Zapeljuni, prisilno mobiliziruni v osnovi ne vedo, zakaj se borijo. Zato so tudi tako ogromne žrtve.
So dokumenti, ki pričajo, da se vodilni komunisti tega prav dobro zavedajo. / raznimi okrožnicami, klicanji nu odgovor starešin, sodbami in - kaznovanjem vse huje pritiskujo na komandante. Ni čudno, da polilkomisarji s svojimi komandanti prirejajo blazne ukcije in pošiljajo v najhujši ogeuj mase brez posebnega upu \ zmago, i grožnjami in silo. da. celo .zvezane vode. (Ribnica!) Tudi to ne |H>muga! Komandanti in ostali odgovorni so kot neposredni krivci za neuspeh prisiljeni vztrajati še naprej v borbi ali pa se podvreči strogi kazni svojih predpostavljenih. To nam dokazujejo zlasti zudnji boji. Komandanti in njihovi najbližji funkcionarji padajo že po prvih praskah, ne da bi se boj sploh razvil in trajal v obsegu, kot bi moral biti z ozirom na številčno stanje dotične bojne enote.
Morala komunističnega komandanta ni istovetna z moralo moštva. Borbeni duh prevaja samo zanesenjaka. medtem ko ostane celota ohromela in apatična, ker ne občuti skladnosti in stvarnosti načel. Zanimiva je tudi primerjava ljudskega materiala pri domobrancih in komunistih. Domobranske bojne enote m.) sestavljene v ogromni večini i/, trdih kmečkih pesti, ki nosijo s seboj neusmiljeno fizično udarnost, jasno in točno se zavedajo svojega cilju: v rnitev na domačijo, nemoteno nadaljevanje svojega naravnega, od Boga postavljenega življenju. Nasprotno je pri komunistih. Tista široka masa. ki bi_ morala biti za dosego cilju, res udarna, čuti krivico, da je prisilno mobilizirana iz svojih domačij, in to /a cilje, ki so jim neprirodni in tuji. Tega --e zaveda tudi komunistično vodstvo. Zato v svoji propagandi obljublja kmetu po končani vojni udobno življenje, dokazuje, da se ne bori proti veri itd. S tako propagando so
komunisti lahko zaslepili seveda le lenuhe, ki verjamejo, da jim bodo komunisti po vojni dodelili posestva, >reakcija« pa bi gurula zanje. Ljudstvu so seveda dejanja več kot besede. Od tod tudi njihova bojna mulodušnost.
Glavni vzroki ogromnih komunističnih izgub so torej v neenaki morali bojujočih se skupin in morali tudi odgovarjajočem udarnem bojnem duhu. Boj bijejo samo delavne, preproste in kmečke mase, ne pa meščani.
Za objektivno in jasno sliko o oborožitvi komunistov in domobrancev moramo primerjati razmerje v času, ko so nastopile prve domobranske bojne skupine. Od tega časa udarne bojne skupine vodijo samostojne akcije proti partizanom.
Po petih mesecih borb so domobranske bojne skupine zaplenile ogromno množino avtomatskega orožja.
Ni se čuditi časopisnim vestem, da je v komunističnih bri-gadah veliko neoboroženih. V drugi polovici meseca avgusta je n. pr. štela »Gubčeva brigada«, ki jo komunisti smatrajo kot elitno«, okoli 400 mož, od teh tretjino neoboroženih. Podatke o pomanjkljivi oborožitvi more dobiti vsak od prvega prisilnega mobiliziranca, ki se je predal ali je bil zajet
Komunistično vodstvo je hotelo s strogimi kaznimi omejiti izgubo orožja. Ni bilo redko, da je marsikateri plačal s svojim življenjem, ker se je iz borbe vrnil brez strojnice. Ne samo neposrednega, temveč tudi posrednega krivca kličejo na odgovor.
Načelo, da se bori le oni, ki ve, zakaj se bori, je v teh podatkih več kot prijemljivo.
Vsak človek, posebno vojak je na težkih pohodih in v boju izpostavljen izrednemu telesnemu naporu in vsem vremenskim spremembam. Nujno je. da se vojak fizično kar najbolje počuti zu predstoječo borbo, kajti v njej mora zaposliti sebe celega in premagati vse duševne in živčne napetosti. Za ohranitev telesnih in duševnih sposobnosti borca je pa važna ustrezajoča hrana in obleka. Slaba hrana in obleka povzročata bolezni, slabo voljq. prikrito godrnjanje, netovarištvo, v boju pa popustljivost ali celo apatičnost. Vsak lahko primerja borce, in raztrgane trope zajetih prisilnih mobilizirancev z dobro oblečenimi in opremljenimi domobranci. Uspeh borbe pri takih okoliščinah ni dvomljiv. Številke padlih pa to še bolj pojasnjujejo.
Omenil sem že, da mora biti vojaški starešinski kader naj-ože povezan v celoto. Pri komunistih so po večini, gotovo pa vsi višji komandanti prepričani komunisti in vse njihovo delo je le v duhu navodil komunistične partije. Da pa ne bi nihče od vojaških starešin pozabil tega. mu dodele še politkomisarja. Na ta način skuša komunistična stranka dobiti oblast nad množicami prisilnih mobilizirancev.
\/ celega komandnega sistema sledi vprašanje o vojaških sposobnostih starešin. Dejstvo je, da zagret in ognjevit član partije ni nujno tudi dober starešina. Na tak način rekrutirani mladi in zagrizeni privrženci partije so po večini nerazsodni in zanesenjaki. Posledica tega so vojaški neuspehi. Komandant izgubi pri vojakih zaupanje in prav malo verjetno je, da si zaupanje pri moštvu povrne. Občutek pred bodočim polomom navdaja borce - strahom. Tudi brezpomembna nerodnost in boj se konča s paniko in splošnim bezanjem. Komunisti zato pošiljajo v prve vrste prisilne mobilizirance, da padajo za njihove cilje kar v skupinah. Prisilni mobiliziranci zato spregledujejo in se prijavljajo domobrancem. Razumljivo je. da v takih skupinah ni pravega borbenega duha, še manj pravega ognja, zato tudi v odločilnih akcijah ni kolektivnega borbenega duha.
K tej notranji razdvojenosti mobilizirancev v veliki meri pripomore tudi skupno življenje s poklicanimi in izvoljenimi. Ženske v vojaškem taborišču in to še na vplivnih položajih neredko povzročajo pri zdravih kmečkih fantih odpor in tiho zasmehovanje.
Poleg slovenskih prisilnih mobilizirancev so dopolnjene komunistične enote tudi z drugimi narodnostmi. Precej s cesarskimi Lahi. Njihova borbena vrednost in njihov bojni duh je preizkušen in poznan. Slovenskim mobilizirancem je težko dokazati. da se tudi cesarski Italijani borijo za njihovo stvar. Zdrav narodni čut in spomin je močnejši od propagande. Spričo tega tudi borbeni duh ne more biti na višini.
Nehote se nam kaže nepovezanost in razklanost med tako imenovanim vodstvom OF in ljudsko maso prisilnih mobilizirancev. ki bi po računih OK morala predstavljati narodno udarno silo.
Med prvimi so meščani, mulomeščani in razni politični kon-junkturisti. med drugimi pa ljudje trdega dela in žuljavih rok.
Zmagati morejo le drugi, zato bodo zmagovalci slovenski
domobranci.	,	,
.Nadporočmk s J.
Bunkerji so zasuti \ mehek sneg. Strelski jarki se vijejo kot črne kače. Sveti večer je. Tema je mehkejša kot druge noči. Sneg naletava mehko, kakor bi res sami angelčki tkali pregrinjala za zmrznjeno zemljo. Sveta noč ima \ sebi že dva tisoč let poseben čar. To je čar izpolnjenega hrepenenja človeških src po sreči.
Domobranec stoji naslonjen s prsi na rob jarka na straži. Tudi njegovo srce je polno tihega miru. Led pod okovanimi čevlji škriplje in poka, kadur se prestopi. Puškino kopito je.pokrito s puhastim sre-žem. Prsti se prijemljejo mrzlega železa. Oči mu strme čez belo planjavo do roba črnega gozda, kjer se zvezde dotikajo vrhov dreves.
Vojak v strelskem jarku misli na sveti večer najrajši na svojo mladost. Misli na jaslice, ki jih je kot otrok na ta večer tolikokrat postavljal. Bile so preproste, papirnate, v narodnih nošah, vse od Marije in Jožefa pa do najmanjšega pastirčka. Še pes pri pastirskem ognju je bil tako podoben domačemu Sultanu. Nekoč je preblizu k Jeznščku postavil božično srečo in plamen mu je sežgal ročice-Od tedaj je imel njegov Jezušček sežgani ročici. Vendar ni hotel kupiti drugega... Vsega se natančno spominja. Kako je mati iztrebila iz peči žerjavico in so šli okrog hiše ob večernem zronjenju. Kadilo je zadišalo po vsej rasi. Oče je molil rožni renec na ta rečer posebno slovesno. Eno .uro pred polnočjo so se oglasili božični zronovi. Sretla in mogočna polnočna maša se mu je zdela kakor sanje. Tisoč
drobnih spominov vstaja danes v vojakovem srcu. Tisoč drobnih spominov ga vprašuje: Kje je \se to zdaj? Kje je Jezušček z obžganimi ročicami? Kje je
prijazni duh božičnega kadila, kje so praznični zvonovi? Kje stu oče in mati? Kje je dom?«
Dom — ponosni kmctiški dom je mrtev. Peč v hiši stoji osamljena in zu-čuda še cela. Nanjo padu sneg skozi odprti strop. Pred prugotn. kjer so se otroci vedno igruli, zija širok lijak. Stene hiše so razmajane in razpokune. Nihče več ne prebiva tam. Hlev je zgorel iu kozolec je razdejan. Zgurana oče in mati in mlujši bratje so v Ljubljani. On sam. najstarejši sin in bodoči gospodifr, stoji tu in se bori. da bi si smel enkrat postaviti nov dom na očetni zemlji. On — domobranec — mora oživeti sedaj mrtvi dom. Ve, njegova pest, ki sedaj drži za puškino kopito. bo prijela zopet za plug. Nehote skloni glavo. S prsi je naslonjen nu zmrznjeni rob jarka. Kako rad bi se uprl
v to zemljo četudi s »urnimi prsi in jo oral. V sebi čuti tako moč.
Polnočna ura zabrni. šteje udarce do dvanajst polnočnical Jaslice. Božič. Srce skloni k Je/uSčku s sežganimi ročicami iu moji: »Na to sveto noč, ko je v svetu, v dušah iu v grobovih mraz, smo tudi mi, domobranci, stisnili svoju srca k Tebi, Dete. Spomni se nas! Spomni se nas, ki to noč bedimo iu smo že tisoč noči prebedeli. Sneg je prekril črne po-drtine naših domačij. Ljubezen do njih pa nus žge iu razjeda. Zato stojimo iu bedimo na položajih tudi uu današnjo -veto noč. Mrzle so cevi pušk. Oči nas pečejo od bedenja. Strojnice prižigu jo lučke- Mrzlo je v roke, burja tiain »cgu do src. Ne umikamo m- /agrcbli smo se in vztrajamo. Topla kri škropi nu sneg. Vzemi našo žrtev, radi Ti jo damo - zu dom, zu narod, za vero. Ne bojujemo se zu zmago uas.
Ti zmagaj! — Prinesi mir v duše Slo-x encevl
V tej sveti noči. ko si prinesel ljudem blage volje, mir, Te prosimo: Glej jih, ki drvijo proti nam in jih kosijo rafuli

naših strojnic... Zblazneli so... Srd jim je oslepil oči. Morijo nedolžne. Sntun jim prebadu srcu s strupenimi kremplji. — Hcši jih! Odpri si pot do njihovih src s svojimi otroškimi prstki. Tvoj poljuh nuj jim otuju ledeni oklep sovruštvu okrog srcu. Poku/i jim prnvo pot, primi jih s svojimi mehkimi dlunmi. du se ne utopijo v sovraštvu. To upumo, to verujemo, du hoš naredil. I)o tučus pa hotno mi stuli in bomo v/.držuli.<
Poveljnik čete je povedul oh juslicuh svojim vojakom staro hožično legendo: Rila je jasna /imska noč. Vojak se je vračal iz premnogih l>ojcv po dolgih, dolgih letih nu svoj dom. Mir je bil ruz-grtijcn čez ves svet. Vojaku se je nuhirul srež nu obrvih in na hrkih. Da bi laže hodil, pot je bila strinu in zumetenu, je
u lomil debelo palico in se nanjo opiral. Koliko takih in še težjih poti je že prehodil v dolgih letih vojske. Noge; so mu že skoraj omrtvele od žuljev. Koliko krvi. solza in smrti so videle njegove oči. Sedaj gre sklonjen po snegu proti domu. Ta pot ga utruja. Danes, ko gre domov, šele občuti, kaj vse je pretrpel dolge dni bojev iu smrti. Danes, ko je odpadlo veliko breme z njegove duše, šele more misliti na vse to. Še enkrat doživlja v mislih vse napore in se spominja vseh nevarnosti iu vseli bridkosti.'
Ko gre mimo staregu križa nu razpotju, se ni 11 zdi, da je bil tudi sam vse te dni razpet na križu. Krvavel je, umiral in sedaj gre z. bolečimi udi na svoj dom. Pričukuje, du bo kmalu z.ugledal domačo streho.
Toda kaj je to? Za hribom je začela kipeti svetloba. Sprva se vojak ne zmeni
£
mnogo za svetlobo, toda ona raste, raste čez vse nebo. Kuj bi vendar to bilo? Noge m it kar sume uberejo pot proti svetlobi. Preko hribov, preko dolin, dalje in dalje. Gre mimo vsega, kur je bilo. Pozablja na trpljenje, noge mu kar sume gredo, tako lahke so postale.
>Glej, glej!« se nasmehne sam pri sebi, kako sem nocoj otročji!« Vendar gre dalje. Ne zebe pa več, srce mu utriplje v pričakovanju kot otroku. Svetloba ga vabi in on gre za njo. Pride do bele planjave. Tam na samoti stoji pastirska ko-čica. Svečka, ali kaj brli v oknu — pa •ako daleč sveti! Vojak spozna, da gu je prav tu svečka \ oknu pastirske koče priklicala z njegove poti. Kuj' neki je nocoj?« premišljuje vojak in korači proti koči.
Vrata so odprta. Opazi, da se gnetejo ljudje med vrati in v notranjosti. Mnogo jih je, klečijo in molijo. Njegovi čevlji hreščijo. Rad bi šel po tihem, zato gre po prstih. Srež si zdrgne z obrvi, da bi bolje videl.
Sredi kočice na slami leži sam Jezu-šček. Ob njem klečita Marija in Jožef, okrog so pastirji, ovce in druga živina.
»Sveta noč!« prešine vojaka spoznanje. Stopi bliže k Detetu. Tam poklekne in ga ogrne s svojim vojaškim plaščem.
»Tebe sem čakal,« zašepeta Detece.
Tebe sem čakal, da se vrneš. Glej, prinesel sem tisto, kar si si ti izmed vseh ljudi najbolj želel. Vojak si, mnogo si se bojeval in nihče si tako ne želi miru kot vojak. Jaz sem ga prinesel. Poslušaj!« Zunaj so peli angelski zbori: »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje.«	Branko Mejač.
/agosfovf/en bozir in srečno //odo fefo
želi vsem domobrancem
UREDNIŠTVO »SLOVENSKEGA DOMOBRANSTVA«


Bclic nu
Tine je pravkar prišel i/ opazovalnice vrh razvalin. Zeblo ga je, ko je moral zdeti poldrugo uro v onem, lesenemu zaboju podobnem prostoru vrh starih zidov, kamor se je burja zaganjala - še večjo silovitostjo in nanašala skozi špranje sitne snežinke, ki so se počasi topile na modrem plašču. Se sedaj ga trese. Mraz je bil gori in dolgčas. Edina družba mu je bila težka strojnica, ki nemo zija - svojim žrelom skozi majhno, k amen i to luknjo, skoz katero je moč opazovati premikanja mi-vražuika po pobočjih južno od utrjenega hrib«, fine je pokadil \ teni kratkem času napetega opazovanja štiri cigarete in eno cigaro. Pa bi še več, a je slučajno pozabil dozo \ uti. Kaj po-sebnega ni opazil, zato tudi ni ničesar poročal \ štab. .Niti ene same postave ni opazil tamkaj. Zdelo se mu je, da se komunisti vendarle ne upajo na one njive, koder bi jih lahko dosegli rafali strojnic / domobranskih okopov na hribu.
Med potjo je zvedel od domobranca, ki ga je zamenjal na opazovalnici, da so domobranske čete neke skupine zajele blizu večjega kraja na Dolenjskem veliko količino orožja in tla so zasegli v nekem skrivališču skoraj ves arhiv neke komunistične brigade.
Padlo je tudi nekaj funkcionarjev, menda celo dva bataljonska politkomisarja.
»Res? Prvi mi to pripoveduješ!* se je premražen začudil Tine in mu izročal daljnogled.
>Pazi! Posebno je treba opazovati oni greben na desno, koder po navadi postavljajo težki minomet Sploh moraš vsako najmanjšo stvar takoj poročati % štab...
Domobranec je brez poudarku izgovoril svoj >razumemin izginil med ruševinami Tine se je stresel in opotekel. Zadovoljen je bil. da je minilo mrzlo dolgočasje. Prijetno je poine-žikal in se spustil po zasneženi stezi z redkimi sledovi tlakovanih čevljev. Popravil si je revolver za pasom in si otepul smeti s kolen, na katerih je klečal -koraj ve> čas. ko je napenjal oči skozi daljnogled. Truden je bil in ves premrl.
»Hej ti! Tine!« je zavpil nekdo za njim. Bil je dotuobrunec, ki ga je zamenjal. V roki je držal nekaj belega. Tine je bil. navzdol grede ves zaverovan v toplo pečko, ki ga čaka v uti. Na njej si bo skuhal lipovega čaja. pa ga bo pogrelo. A se je vendarle ozrl. Skoraj nejevoljno je vprašal, čemu ga kliče.
Si ti Robič? — Tu. \ štabu sem dobil pismo. Pravkar je prispela z avtomobilom pošta. Se mi je zdelo, da je tvoje, in sem vzel.. .<
Tinetu je nekaj šinilo \ glavo. Stekel je po lastnih stopinjah navzgor in v zaletu vzel belo pismo iz roke domobrancu.
»Da, Robič.« je zadovoljno rekel bolj sam zase in rudo-vedno pogledal naslov. Gospod, potem ime, dvakrat prečrtan stari naslov, vrh katerega je bila napisana s svinčnikom številka čete, v katero je prišel pred dobrim mesecem.
»Hvala.« je rekel domobrancu, ki je medtem že lezel |k> zasilni lestvi in ga ni več slišal.
Dolgo je moralo hoditi to pismo. Zmečkano je bilo in zamazano, da Tine ni mogel razločiti datuma na pečatu. Gotovo se je kje izgubilo. Imena pošiljatelja na zadnji -trani kuverte ni bilo. Tine je vtaknil pismo v žep marogaste bluze, ki si jo je dal prekrojiti iz šator-kega krila.
Vračal se je v uto. Pri prvem bunkerju je še poklical dežurnega.
»Sporoči opazovalcu, naj nikakor ne strelja, preden ne dobi povelja od samega poveljnika bataljona. Sicer, da mu grad ne uide, če ga ne bo doletelo celo kaj hujšega. Zabičaj mu, naj ne zabušavaic Potem je zazvonil telefon. Dežurni je govoril:
»Grad ti ne uide, če boš streljal brez dovoljenja, sicer.. .«
Tine je medtem že smuknil po izhojeni gazi med smreke, koder je bil sneg nasmeten z rjavimi luščinami smrekovih stor-žev, ki so jih oglodale veverice. Vsakih nekaj metrov se je potipal za levi žep, v katerem je tičalo pismo, o katerem je ugibaL kdo naj bi mu ga bil pisal.
>Slavka?< je pomislil v dvomu, a je sam sebi zanikal. Ne. ona gotovo ne. Vse prej kdo drugi. A kdo? Radovednost ga je pognala še hitreje navzdol. A je moral previdno. Stare stopinje so bile že za spoznanje zledenele. Sneg. ki je začel naleta vati zjutraj, jih je za večjo nevarnost še pokril. Nekajkrat mu je spodrsnilo.
Tedaj je bil že globoko spodaj. Desno od steze, med grmovjem. ki se je pripogibalo od snežnega tovora, je stala majhna, nizka utica. z enim samim okencem proti jugovzhodu. Ni bilo dolgo, kar sta jo delala. On in Mirko. Pol meseca sta si kraj-
šala čas s postavljanjem te kočice, ki ju tolikokrat sprejme v goste. Pol meseca sta prinašala po strmem pobočju ra/.ue deske iu lepenko, s katero sta si naredila streho. Kakor je niujlinu iu revna, / vseh vetrov /nošena, pa jima izklicuje tako prijetno gostoljubje. Vsako drugo noč, ko ni stražo ali obhoda, si lahko odpočijeta lui enostavni ni/ki postelji /. dišečim senom in šestimi odejami na njeni. Prinesla sta si tudi pečico, naredila lično omarico za posodo iu komis, napeljala sta si električno luč, du, celo kos starega ogledala je Miro prinesel od nekod. Zdaj Miru ni tu: zadnjič je bil ranjen, line upu, du se bo kmalu vrnil.
line je posegel v /ep po ključck. 1'udi ključavnico sta si pritrdila na vratu, du no pride v uto vsak, kdor si bodi. Čeprav domobrunec. Izkušnje so ju izučile, da pri vojakih ni nič takega, kar bi drugim ne prišlo prav.
Preden je vstopil, se je moral pripogniti, tako nizka so bila vratca. Prižgal je luč in tesno zaprl za seboj. Mislil je zakleniti, da bi ga kdo ne motil, pa je mimogrede pozabil. Legel je na posteljo in odtrgul pismu rob. Potem jo razgrnil nu drobno popisan papir, ki je bil štirikrat preganjen. in pogledal najprej na podpis.
»Tvoj Stane.«
Kakor funt, ki bere ljubezenski roman, se jo potopil Tino v pismo svojega prijatelja, ki ga že sedem mesecev ni videl. Počasi iu s premislekom je brul.
Zunaj je uuletaval sneg, burja se je /uganjala v vrhove pobeljenih smrek. Zaruiou v uti je dvakrat pomožiknila, potem p« je zagorel« svetleje. I metu ni več zeblo.
J4. oktobra l*>44.
Dragi in edini tovariš!
Toliko času je minilo odtlej, ko nas je Življenje potegnilo iz uaše družbe in nas. kakor veter ra/pihu listje v jeseni, razmetalo na vse struni belega sveta. Komaj smo se znašli nu pragu mladeuištvu, že so nas potegnili v bojni vrtinec, kjer tonejo v krvi naši ideali, naše sanje. Nikdar mi ne pride uu misel, du bi spraševal, čemu je to, 1'uko je odločil Bog.
Skoraj otroci siuo bili še. ki nismo pruv vedeli, kaj je življenje. šele sedaj, ko sem spričo preživelih strahot dozorel prekmalu, vem. kako ncbogljcui, kuko mladi iu uaivui smo bili... \ brezkončnih nočeh, ki smo jih prečuli nu mrtvili stru-žuh. v bunkerjih, nu opazovalnicah, v dežju iu snegu, v uira/.u in pripeki, smo si tovariši domobranci pravili svoje doživljaje iz mladosti. Zgodbe sturejših so bile mulotic neizčrpne. \sak dan bi mogel povedati sleherni za tenko knjigo veselih in žalostnih doživetij. Jaz nisem govoril toliko. Ne vem, uli nisem znul ali nisem mogel. Venomer se mi je zdelo, du še tluleč nisem okusil toliko življenju kukor moji tovariši. Potem sem si začel doživljaje izmišljati. Ne vem zukuj. Menda zato, du bi bil njim enak ali vsaj |>odohcn. Lagal sem. u najbrž ne sum. Ne vem, če >o mi verjeli. Govorili smo pač. du uuui je bilo laže... Ko sem bil sum, sem muogokrut premišljeval nuše tovarištvo. Mladost nas je navdihovala. Bujne frizure smo iineli, vsak dtui -mo nosili drugo srajco. Skozi okna naših sob se nam je smejalo sonce in cvetje, mi pa smo peli uuvdušeue pesmi, ki govore o junaštvu in o žrtvah. Kot da smo že tukrat slutili, du bomo morali tudi °mi pusti kot žrtve.
Plitva, se nu zdi. je bilu naša mladost, kakor potoček ob izviru se mi zdi, ki je obsijan od zgodnjegu soncu, z brhkimi cvetovi vsenuokrog... Nenadoma pu drvi tu muli, šumljujoči potoček v prepad. Nam samim vstajajo tisti dnevi samo še v pobožnih spominih. Tisti dnevi, da. Bili so polni vere v svobodo človeštva. Vse je bilo brez ostrih prehodov, smehljajoče, za kratek čas. Todu, prišli smo pred prepad. V tej vrtoglavici, v bojazni, kaj bo, so mnogi naši prijatelji izgubili življenje, uli pa ga zaradi tega še danes izgubljajo... A nam. ki smo k sreči ali nesreči vse to preživeli, bodri srce misel na pretekle dni.
— O, sončna preteklost! — Ali se je spominjaš?
Ne smej se mi. Že dve leti plavamo po krvi. že dlje. Morda so Te ta leta spremenila v moža, celo fanatika... Meni se kljub vsemu zdiš kakor tedaj, ko smo sedeli v šolskih klopeh. Tebi sem zaupal vse. Ti meni morda nisi toliko, zato priznaj danes, da si jo ljubil tudi Ti. 1'riznuj, potem si bova še bolj zvesta, edina...
Viš, tista dekle je bilu v vseh prečutih nočeh moje življenje. Na dolgih hajkah, uli ko sem počival, do smrti truden, sem si mogel vedno predstavljati njeno lepo postavo.
Na njenih valovitih pramenih plavili las so se igrali žarki našega sonca, nebo naše zemlje, tisto plavo, kakor cvet potoč-nice se je zrcalilo v njenih globokih očeh, obrobljenih z dolgimi trepalnicami. Njena usta so bila kakor popek žlahtne vrtnice, njen smeh je bil kakor... Ne morem se izraziti.
Dovoli, Tine, da Ti povem iskreno. Samo Tebi, Tebi edinemu. Ona je moja preteklost, edini spomin mojega življenja, s katerim se, vidiš, že dve leti pogovarjam, ki edino še hodi z menoj. Ne vem, doklej.
Dejal boš mogoče, da je vse to, kur Ti pišem, nesmiselno. Mordu ona, Mara, sploh ne misli name.
Prav imaš... Najbrž. Zato tudi jaz pozabljam...
Naša sedanjost je dovolj žalostna. Jeklo nas obdaja, mrtvi in ranjeni so okrog nas. Dan na dan prisluškujemo grmenju topov.
Tole Ti pišem v službi, ko vsi drugi spe. Globoka noč je že. Okrog mene je popoln mir, a jaz sem kljub temu nemiren. Pišem, roka mi drhti. Srce je otožno. Mordu žaluje zu mladostjo?... Ne vem.
Kaj vse mi zdajle prihaja na misel!..,
Ali veš, kako svu se, sprehujajoč se po razcvelih poljih, pogovarjala o prebranih knjigah, o narodni svobodi, o poslanstvu Slovenije, o poslanstvu njene mladine...
Mlndcniški idealizem je bil v nas. Bili smo polni poguma, polni idealov zn skupnost, za brate, za domovino. Za človeštvo... Zmerom smo bili dobre volje, vedno smo govorili kakor razposajeni otroci. To smo tudi bili. Toda to so bile sanje. Sanje, ki so se rodile iz izobilja in lagodnosti. Pa je prišla stvarnost. In kakšna! Prišla je vojna, ki nas je s teh sončnih višin strmoglavila nu dno pekla, kjer se borimo s satanom... Tri leta se ubijumo, s krvjo si mažemo roke in srca. Ubijamo se, drugega za drugim, iz dneva v dan. Ubijamo si naša mlada telesa, ubijamo si celo svoje duše.
Mordu se Ti vse tole zdi čudno. Toda razumi in oprosti, Tine.
Od danes, od tega trenutku dalje bom živel drugače. Saj se na zunaj ne bo nič poznulo. Seduj ne mislim več na Maro, niti na mnrnje nekaterih, ki se mi zde kukor besede norca, ki hoče v smrt. Selc sedaj se morda prav živo zavedamo, da je prišla tiru, ko napovedujemo našo ofenzivo. Čeprav se bodo možgani nas mladih fantov razletavali po kraškem kamenju, čepruv bo še mnogo preostalih življenj na mučeništvo obsojenega naroda ugonobljcnih, ne bomo klonili. Slovenija ne bo klonila!
Pozno je, jutri moram zgodaj pokonci. Ko bom imel zopet kaj časa, bom nadaljeval. Za božič se Te še spomnim.
Tvoj Stane.
Tine je počnsi odložil papir in globoko vzdihnil. Znova je pograbil pismo. Pogledal je na datum. Potem se je stegnil s postelje in dolgo strmel v koledarček, ki je bil z risalnimi žebljički pripet na smolnato desko. Računal je. Pismo je romalo k njemu dva meseca...
Tedaj se je Tine prvič spomnil, da prihaja sveti večer. Nikoli v zadnjih tednih ni mislil na božič, ker se ni nikoli nadejal, da bo doživel vsak naslednji dan. Preveč hudega je doživel... In včasih ie premišljal, da pojde za božič k materi in k prijateljem. K Stanetu bi šel. če bi mogel, in odkritosrčno bi mu povedal, kako je bilo s tisto nesrečno Maro, ki nanjo nobeden več od obeh ne misli...
A sedaj je prepozno. Tudi karte ne bodo prišle pravočasno. Vendar mora pisati, spodobi se. Vsaj materi in Stanetu...
Tine je naglo vstal in odprl vrata. Izstopil je in zaklenil. Zunaj je jelo ta čas močneje snežiti. Izpod čisto nizkega neba, težkegu ko svinčena gmota, so padali drobni, gosti kosmiči snega. Burja jih je vrtinčila v navidezne bele slapove, ki so se neslišno sesedali na neizmerno belino. Tine je prav v dno duše občutil, da se bliža nekaj velikega, skrivnostnega. Sveti večer bo. Prav zato se zdi. kakor bi se hotelo nebo dotakniti zemlje. Svetlobn na zabrisanih obzorjih se je že davno skalila. Menda se samo zaradi beline snega noče znočiti. Belo se vsiplje z neba, belo slepi oči. Steze ni več. stopinje so zamedene. Ples snežink.
Izpred utice, koder je zamišljen postal Tine, se skoraj ni videlo v mesto spodaj. Skoz goste snežinke so se že svetlikali motni odsevi redkih svetilk. Tam doli že prižigajo luči... Tudi on mora dol, kupit dvoje razglednic...
Tine si je zavihal ovratnik in nataknil rokavice. Zavil je po ozki. vijugasti poti, ki so jo bili poleti napravili pionirji za vožnjo. Cez nekaj minut je izstopil na cesto. Na obeh straneh nje so se stiskale hiše, polznstrta okna so metala pramen svetlobe na slabo gaz. ki so jo utrli mnogi avtomobili. Snežinke so se svetlikale v rumenem soju. Iz neke hiše se je slišala harmonika. Tine prav gotovo pozna tistega, ki igra nanjo. Za hip postane, da bi natančneje slišal, katero igra. A ne ugane.
Potem gre kupit razglednice. Dve je izbral: eno za mater, eno za Staneta. Tine se je vrnil po svoji poti. Se preden je prispel do utice, je opazil, da .je pozabil ugasniti luč. Pred
vrati 6e je otrese! snega in vstopil. Razglednici je položil s pismom nu majhno deščico, potem je zakuril. V aluminijasto skodelico je nagrebel snega in jo postavil vrh pečice. Veselo so zaplapolali plamenčki, prasketajoče iskre so se z lahnim pokom razletavale proti vratom.
Tine je sedel na posteljo kar v plašču in napisal razglednici. Zelje veselih božičnih praznikov. Nič drugega. Eno materi, ki gotovo joka nocoj, ko mora biti sama, čisto sama in premišljevati o sinu... Eno Stanetu, ki se peha, kakor on, da ga bo nekoč zadela krogla in bo postal junak.
Sneg v skodeli se je počasi topil. Tine je naložil v pečico novih polen. Potem je spet legel in kar tako iz radovednosti še enkrat preletel pismo. Obrnil je kuverto in si ogledoval lepo pisavo. Na spodnjem robu je nenadoma opazil podolgovat, rdeč madež/ — Kri?
Iz bele kuverte z rdečim madežem, ki ga poprej sploh ni opazil, je sfrfotal droben listič. Tinetu se je zdelo, da je nekaj padlo na tla. Pobral ga je in bral: »To pismo je imel rajni Stane Lipar v žepu, ko je padel zadet od komunistične krogle pri Postojni: 25. oktobra 1944 ob 3 jiopoldne.« —
Tine ne ve, če je prav prebral, zato prečita še enkrat in dvakrat pretehta vsako besedo... Zla slutnja se je uresničila.
Tine si skoraj ne upa dihati. Strah ga je sence pri vratih. Voda v posodi je začela klokotati.
Nekdo je potrkal na vrata.	*
»Robič!«
»Da!« je Tine odgovoril s strahom.
»Alarmno stanje. Pojdite na opazovalnico in preglejte straže na okopih. Takoj naj prižgo žaromete...«
»Da,« je zopet izgovoril Tine in požrl slino čisto neprisiljeno.
Tisti, ki je dajal povelja, je odšel. Tudi Tine se je zapel, vtaknil v žep razglednici in pismo in izstopil. Ugasnil je in zaklenil.
Sneg mu je bil v obraz, ko je gazil Tine navzgor. Pregledal je straže na okopih, stopil v vsak bunker posebej. Potem je prižgal luči, ki so razsvetljevale ogromna bukova debla onkraj trojnih žičnih ovir, mrež in cikcakastih jarkov. Za kratek čas je zlezel v opazovalnico, a se ni dalo kaj videti. Noč je bila že, črne sence na onih pobočjih so se zlile v noč in sneg, ki se je neusmiljeno vsipal z neba.
Tine je šel po stezi navzdol. Pri tistem bunkerju, v katerem so imeli telefon, je vstopil. S težavo se je stlačil skozi odprtino v jarek, od koder je šel lahko v malo trdnjavo. Domobranci so sedeli na pogradih in nekaj jedli. Tine je telefoniral v štab o izvršenju povelja.
Ta čas je nekdo zažgal smrekovo smolo, drugi pa so začeli moliti. Od fare sem se je razlegel srebrn glas zvona, sprva počasi, potem pa vse močneje. Domobranci so polslišno šepetali, Tine se je pridružil molivcem. V kotu je zažarela drobna lučka in osvetila skromne jaslice. Tine se je zazrl v lepoto jaslic in nevede umolknil. Tedaj se je spominjal vsega, prav vsega. Najbolj pa matere in Staneta, katerega zadnje pismo je danes čital. Ubogi, mali Stane!
Skozi lino je režala težka Breda. Domobranci pa so molili. Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji.
Potokar Ludvik.
Našim udarnikom
V dimi roji, naši prekaljeni borci-napadulci,
jekleni roji, naših bojnih trum osti-naskakovalci,
vi strah, pogin skupin krrarih — hej, naprij, v napad, v naskok.
naprej po renče norih :mag skoz bruhanje scinčenk in min,
naprfj v -proslčst do zadnjih mej prek naših gričer in dolin,
doklčr ne zgrudi r lastno kri se zadnji rdeči krrcldk{
Udarni roji, naših tdl, postdv, domdv in glav branilci, ognjeni roji, naših svetih, večnih plamenic nosilci, vi prrganjdlci, razdirdlci carstva zid, krvi, temi — naprej če: naša mčtva polja, skoz opdljene vasi, napri'j, navzgdr na g dr o poveličanja skoz 6genj, kri, doklčr nad nami dan rešitve v blesku zmage ne vzcveti!
x	VinJto Žitnik.
križanka

M
Vodoravno: X. pamet. 11. matematični izraz. 12. predplačilo. 15. voščilo. 24. del cerkve. 28. ovl-Jalka. 29. gradivo, 30. delavka. 31. grško mesto. 32. vodna žival. 34. del naslova. 35. noč. 3«. afriška delte. 39. vozilo. 4«. obrtnik. 41. perutnina, «. balkanska reka. 44. vrba. 45. obrtniška družba, 46. svetopisemska oseba. 49. angleško mesto. 51. del stavka. 54. plazilec. 58. nor-J.jsko ime. 53. moško ime. 59. čad. 60. igra s petjem. 62. drža. 65. del vodovoda. 66. moli (tujka>, 63. moško ime, 71. ainška reka. 73. koroški ples. 74. češka reka. 76. hrvatski dramatik. 78. pastir, 79. štajerski kraj 81. svetopisemska oseba, 32 spomenik. 83. slovaški pesnik. 34. prvotni prebivalec Italije, 85. slovenski pisatelj, 86. barvarsko sredstvo. 33 števnik. 89. žalost, 90. najdražje bitje. 91. žensko Ime (sklon), 92. povesmo, 93. prebivalec Itake, 95. razdobje. D6. nauk o raztelesenju. 59 del parnega stroj« 100. bog vojske, 102. koroški izraz za očeta 104. ud izumrlega naroda. 10S. iskalec vode z bajalico 188. ozlr. 109 reka v Romuniji. 110. vrsta olja, 113. kazniva dejanja, 11S. zver, 118. žensko Ime. 117. madžarski potiti*, lit zabava. 11». področje, 120. del voza.
122. kraška gora. 123. kazalnl zaimek. 124. pravo, 126. francoski duhovnik, 128. krma, 130. slovenski učenjak. 132. pesnitev, 134. Izraz pri kartanju, 135. slovnični Izraz. 145. predal. 146. pisatelj prijetnih črtic, 147. učni pripomoček. 149. blondinec. 153. Italijansko moško Ime. 159. g.asnik, 161. Mrakova drama, 182. ptica roparica. 163. italijansko mesto, 165. vojaški naslov. 166. smiliti se (oblika), 167. prevleka s firnežem. 169. žensko ime. 171. moško Ime, 172. bog sonca. 174. koračnica, 175. vrsta testenin, 178. afriška žival, 177. slovenski esejist. 180. moteč, 181. Jed. 182. mo-hamedansko sveto pismo. 183. prebivalec Irana. 184. grška sveta gora. 187. posoda. 189. nemška reka, 190. povrtnina. 192. plaz, 194. turški gospodar. 196. svetlika. 197. del rudnika, 198. zapratl (oblika), 199. puščati. 201. drobec železa, 202. uglajen 204. Iti (oblika). 205. del Azije. 207. poljedelec, 209. indijanski rod. 212. francoska parti-kula. 213. zaimek (oblika), 214. samomor, 218. del klasu. 219. del sekire. 220. Iti (oblika). 221. trije istovrstni soglasnikl. 223. Indijsko pristanišče, 225. mutast, 228 žensko Ime, 227. del telesa, 230. grška modrotlovna šola. 282. maloazljska gora.
233. poljsko opravilo, 335. grebsti (oblika), 237. kača. 238. enaka, 240. kup sena. 241. nadstropje (tujka), 242. grško podzemlje, 243. grško pristanišče. 244. harmonikar, 246. Ibsenova drama, 247. egiptovska boginja (brez t), 249. obok, 250. slovenski pesnik, 252. Južni sad, 254. poveza, 258. sredozemski rtič, 260. francoski kraj, 262. ameriška državna zveza. 263. vrsta papig. 265. nabožna knjiga, 268. zadnji del besede pod vodoravno 198 , 269. znanstven sestavek, 270. last ljudstva, 276. usiham, 278. Junak izpred Troje, 279. električni pol, 280. nasadom. 282. Italijanska reka. 283. mlinsko korito, 286. del Arabije, 287. opljemo se, 289. del narodne noše (obratno), 291. posladek, 294. kozaški poglavar. 297. slovenski cerkveni pravnik, 299. slovenski kraj, 301. ribiška priprava. 302. vrsta krompirjeve jedi, 303. Jasa, 305. klic na pomoč, 307. sestradan. 308. dan v tednu, 311. angleško moško ime, 312. kos. 314. slovanski bog. 316. prst, 317. grški letalec, 319. nogometni Igralec (sklon), 321. star narečni veznlk. 322. vrsta korenine, 324. mešanec, 327. majhen kit, 329. del noge, 330 prostor pred hišo. 331. divji golob, 335. sipina. 338. števnlk. 338. rimsko bo-
žanstvo, 340. svetopisemska oseba. 341. poobla-slilna listina, 343. slovenski plsutcl], 344. orožje, 349. afriAka ?ival 347. jadranski otok. :i4tl zel duh, 350. žensko ime. 391 Masko, 352. češko mesto, 354. dot ograje, 355 južne rastline, 387. vzor, 358. del pohištva, 35(1. kraj pn Ljubljani, 300 del soda, 301. pogan, 302. del ust. 303 glasbilo. 300. poljBko mesto. 300. dva kazalna zaimka, 3/0 vodna žival, 372 slovenski skladatelj. 373. kurja polt, 374. domaČa žival, 375. grad pri Trstu, 370. vodna živalca. 300. ženski glas, 382. strast, 383. gobec, 3115. Keometrljski Izraz, 388. bajtar, 300. slovnlfinl Izraz, 301. Štirje Isti vokall. 92. Italijansko mesto. 383. JurČICeva oseba, 393. sapa, 398. domobransko geslo 397 peCat,
Navpično: 2. slovensko mesto, 3. glasbilo, 4. domaČa žival, S. prevozno sredstvo, B. slovenski sociolog. 7. gora kralja Matjaža. 8. obrežje, 9 Pregljeva novela. 10. prislov Časa, 11. umre, 13. Sardunkova pesniška zbirka. 14. lestvica Crk, 16. ukras. 17. upravnlStvo, 18. latinska cerkvena pesem 1» bog ljubezni, 20. ameriAka država, 21. namere, 22. boleCina, 23. ra/.llček, 24. letna knjiga, 20. rimski pesnik, 27. brlsaCa, 28. azijsko mesto. 32 moravski knez, 33. francoski znanstvenik (fonetično). 38 luCaJ. 37. svetopisemsko ljudstvo, 41 hann«ko mesto 42. nemška filmska družba, 47. avtomobilska znamka, 48. karantenski knez, 50. tal. 52. prvina. 53. nagrada, 55 rno-Sko Ime. 58. obutev. 57, slikarsko društvo, 01. obrtnik. 83. ne potrditi, 64. rimski pozdrav, 67. francoska reka. 89 grAkl Junak. 70. nevestin delež. 72. ruski Junak. 74. klej, 75 krlvoverec, 77. Italijansko mesto, 80. letopis, 63. nlhCe, 87. slgvansko
bivališče umrlih, 94. zadnji del besede pod 54. vodoravno. 97 pesnitev, 90. prerok, 101. cvetlica, 103 matematični Izraz. 106. ud Izumrlega naroda, 107 severna žival, 111. hrib pri Beogradu. 112 ptlC, 113 pritlikav konj, 114 Jadranski otok, 110 pralno sredstvo, 121. moško Ime, 124. vrsta vina, 125. Flnžgarjeva povest. 127. vrsta. 128. mll-narska priprava, 129. Cut. 131. sad. 132 svetopisemska oseba. 133. pesnlAkl ukras. 136 italijansko mesto. 137. pesnitve, 138 rožni venec, 139. maloazljsko antično mesto, 140, nota, 141. zavaljen. 142. operni pevec (obratno), 143. prebivalec okolice. 144. oblačilo (7234501). 145 ubranost. 148. Jed, 149. kemični Izraz, 150 industrijska rastlina, muza, 151. žensko Ime, 152. deli glave, 153. zaimek, 154. francoski znanstvenik 155. na-pev, 156. Clenlca. 157 žensko ime, 160. barva (c—r) 104. afriška dežela 108. mlinskemu koritu, 170. grSkl bog, 173. motilna priprava, 176. črnogorsko mesto, 178. če, 179. zdravilo, 185. blago, 188. poglavar družine, 188. poškodba, 189. lesena zavesa. 191. uredba, 193. Italijanski slikar, 195. priprava. 190. pesnik, 198. gojenec, 200. indijska reka. 203 glaven. 204. gorenjski kraj. 206. kretnja. 208. znanstvena ustanova, 210. prebivalec španske pokrajine. 211 Italijansko mesto, 214. češko mesto, 215. obkopanl, 217. baltiški prebivalec. 218. Stevnlk. 222 del svedra. 224. umažemo, 228. del obraza, 229. žerjavica, 231. oseba Iz Carskega sla. 234. oseba Gotovčeve opere, 235. škod-IJivka železa (obratno), 238. žensko Ime. 239. zdravnik. 241. nrav (1243). 245. mera, 248. del rastline. 249 gledališka Igralka, 251. prlslovno določilo, 253. Svensonova oseba, 255. nordijski de-
nar. 258. ribniška členlca. 257. del stroja. 259. kolhlško mesto. 261. dva Izraza za povezek 262. uničenje 264 del živalskega telesa. 265. medmet, 266 moško Ime, 267, romunsko mesto. 271. svetopisemsko mesto (4231) 272. slovar. 273. vera. 274. vrsta črk. 275 afriška dežela 277. prav tak, 281. ptič. 284 vojvodinski kraj. 285. del strehe, 288. denar, 290 nekdanja evropska država. 292. ud družine. 293 prebivalec Španije 295 žganje, 296 grSkl predlog. 298. ovadba 300 bobek 304. sorodnik, 305. glasnik. 306. tenlAkl Izraz. 309. trgatev. 310. posojilnlčni Izraz. 312. Jalenova drama, 313 letenje 314 svetovni jezik 315. portugalski državnik. 318. letopis, 320 slcilskl ognjenik. 322. pot. 323. prirodopisec. 324. umetnina 325 urejuje, 326. trud. 328. žensko Ime, 331. srbsko moško Ime, 332. taksna znamka. 333. Italijanska gora, 334. romunska poročevalska agencija 335. orožje, 336. pod. 337 indijska reka, 339. dolenjski kraj, 341. ptič, delec (brez o). 342. azijski prebivalci, 344. posoda, 345 nemško mesto. 348 moško Ime. 348 bolečina. 353. ruski uporniški general, 356 netivo, 364 opravilo, 365. ločilo (obratno). 3R7. kemično sredstvo. 369. nasad, 370. stika. 371. dokaz nenavzočnostl. 376 kaznivo delanje. 377. gozdna rastlina 379. kemični Izraz 381 goriški hribi. 382. poslanec. 384. števnlk. 386. notranjski kraj, 387. poraz. 389. tur, 394. domača žival.
ReSltve ugank je poslati do 5. januarja 1945 na naslov: Uredništvo ugank »Slovenskega domobranstva«. Rimska c. 22. Ljubljana. — Za-stavljalci ugank, pošljite vse rokopise na Isti naslov.
Humct m dcmrbtaiue
„ KAKO JE" NA svetu KR.1V/lCWO UR.€JE/UO
IOE PA JE 20PFt
"A SV^TU TAKO AAAJHE/VJ ' j
PTIČEK, PA TAKO VELIK SVET V' j
TAKO MALA ŠTALCA PA TAKO VELIKA KRAVCA .
•.P* JE L6 PRAVICAMA SVETU. KAJ CE 6, SlUA KRAVA TAM 2GOR.AJ O JEJ 1 '
Vloma sasebna pobuda. Uredniki »Slovenskega doma- so te dm podali Javnosti obračun o razdelitvi čistega dobička »Črnih bukev., ki so ga kot pisci m založniki razdelili v dobrodelne m propagandne namene. Za dobrodelne namene so razdelili: -S, junija za domobranske ranjence v Novem mestu lir 10 000: 16. julija za begunce iz Dvora pri Žužemberku 3650 lir: 10 septembra za bombardirance v Borovnici 10 OOO lir: 30 novembra za notranjske, dolenjske In belokranjske begunce (Kmečki pisarni) 30 000 lir: 5. decembra za Mlklavievanje ranjenim domobrancem v LJubljani 10 000 lir; 15. decembra za božičnico notranjskim beguncem 2360 lir; 15 decembra podpore svojcem padlih članov Vaških straž 380« lir. skupno 68.810 lir. Poleg tega so razdelili brezplačno v propagandne nimene v ogroženih krajih S57» knjig, to Je 150.000 lir. Skupno so torej prispevali 218.810 Ur. Hvale vredno!
R»J proti splošni anarhiji zahteva vodi'ni turški časopis »Ulus« v komentarju o dogodkih v raini*! »d zaveznikov zasedenih evropskih deželah. Dobesedno Je rečeno v članku, pod katerim je podpisan poslanec Atay: Se danes moramo začeti boj proti anarhiji m partizanskim skupinam, ki hočejo z oboroženo silo in z Izrabo moralnega m materialnega razsula svojega naroda vsiliti nov režim. (Adria-Zeitung.)
Boljševlkl se borijo za krvavo despotljo. Bivši sovjetski poslanik v Atenah Aleksander Barnime je objavil v ameriškem časopisu »Rea-ders Diset« zanimivo izjavo. On pravi, da se botjševiki borijo za krvavo despotijo. ki Ima na vesti mnogo milijonov umorjenih in pregnanstvo milijonov drugih ki so sužnji v najodda'ienej-ših delih Sovjetske zveze. Za sedanjo vojno se je Sovletska zveza pripravljala najmanj 15 let.
Krvavi spopadi v Harkovu. Po poročilih Iz Ankare je prišle v Harkovu do krvavih spopadov	NMIW**lnml če»arrv in med de'av-stvom. Tudi bolJJeviški prebežniki potrjujejo ves'i o vedno hujših spopadih delavstva in obo-roženth boljševikov na ukrajinskem ozemlju. Vzrok nemirov- Je lakota, ker so ponovno zmanjšali obrok kruha delavcem v Harkovu Je razglašeno obsedno stanje, boljševikl imajo pravico streljati tudi na civilne osebe. Dnevno narašča število umorov. Tudi v mestu LJeningradu se pripravljajo na zimo ln na lakoto. Količina Uvll je bila zmanjšana na polovico. Prebivalstvo Je poskušalo zapustiti mesto v upanju, da bo na deželi dobilo kruh. oblasti pa so ubežnike prisilile k povratku.
Proces v Rima. V Rimu se Je že pričel proces zaradi umora Jugoslovanskega kralja Aleksandra in francoskega zunanjega ministra Barthouja. ki se Je zgodil pred desetimi leti v Marseiltu Med obtoženci Je tudi italijanski general Roatta in veliko število častnikov italijanskega generalnega štaba
Zvedeli smo o ovaduštvu komunistov. Niko-leti Rudolf, aktivni partizan od junija 1»4J. Med drugimi je tudi povzročil, da so Italijani zvedeli. da :ma Hladmk Franc iz Petkovca zbro-jevke Italijani so Hladnika ustrelili.
Prostovoljci za domobrance. Število prostovoljcev za domobranske čete Je v zadnjih dneh zeio narastlo Kakšno je navdušenje za domobrance posebno med mladino, kaže najbolj to, da se je hotel prijaviti tudi neki trinajstletni deček Prišel Je v vojašnico, kjer Je izjavil, da je dovršU sedemnajst let. Tu Je osta! štiri dni in se udeleževal vojaških vaj. Po štirih dneh ga Je prišla iskat njeg»va mati. Z imenom tega navdušenega dečka lahko postreže uredništvo »Slovenskega domobranstva«.
Prm 13» leti. Francoski pisatelj Charles No-dier je v Napoleonovih časih biva': v Ljubljani. O Slovencih Je zapisa! v svojem dnevniku sledeče: »Bilo Je to ljudstvo brez morilcev brez tatov tn brez slabih ljudi. Mogel si — kakor pravi beneški pregovor — teh šestero Ilirskih pokrajin prepotovat: z denarjem na dlani. Bil je to narod ki smo ga skoraj šele morali učiti rabiti ključavnico ln zapah, ki Je pa z ne-omahljivo neustrašenostjo odklonil giljotino, ■kratka, najboljša družba dobrih ljudi. Id jih je Bog postavil na to zemljo Sredi med njimi bi si želel umreti.«
Narodni dom v Ilirski Bistrici. Primorski domobranci so otvorili v Ilirski Bistrici »Narodni dom«. Z veliko ljubeznijo so se lotili popravljanja opustošenega pos.opja. Za Miklavžev večer se Je prvič og asila slovenska beseda in slovenska pesem v bivšem fašističnem domu. ki je bi'a dr za leta teptana in zatirana-
Terenska mreža v Postojni odkrita. Domobranci so našli komunistični arhiv in v njem tud' imena zaupnikov lz Postojne :n okolice. »Ce Je res. potem bo pa spet hudič,« Je rekla neka postojnska frklja. Neka žena je dodala: »Bog daj. da bi bilo res!«
Daleč so že pririniti. Zvedeli smo, da sodeluje v Grčiji v bojih proti Angležem tudi nekaj slovenskih komunistov.
Mobilizacija. Osvobodilna fronta je razglasila novo mobilizacijo od 16. do 55. leta. Ljudje iz ogroženih krajev beže v zavetje domobranskih
postojank. Za orožje sposobni moški vstopajo v vi sle domobrancev. Ne pomaga nobeno hvull-sanje in propaganda komunistov o njihovih zmagan. Ljudje jim kratko malo ne verjamejo več, jih mižijo in bežijo od njih. Vedo, da nji-huva pol je pol v pogubo. Nova mobilizacija obsega iudi mobilizacijo le renče v m lereuk iz tistih krajev do kodti sega moč duoiuuiuiukih oddelkov Tudi mnogo leiencev se je javilo domobranskim poveljstvom z besedami: • ki 111 sino lerenci, naredite z nami, kar hočete. V brigade pa ne gien
Rajonski odbor Barje, Vzhodno nad Vrbico Je doitioOi anska patrom naletela na taborišče lajona burje. V taborišču Je bilo kakih deset komunistov, ki so bežali proti Vrbici. Domobranci so odprli nanje močan ogenj in rajon Baije je zgi me) v prepad ISke. V taborišču so domobianci zaplenili ves arhiv tn nekaj avtomatičnega orožja.
»NAS BEOGRAD JK KOT MRTVO MESTO«
Pod tem naslovom ln podnaslovom objavlja graška »Tagespost« z dne U t. m. dnevnik srbskega inž Jovana B. ki Je ostal v Beogradu ter je pričakal sovjetske »osvoboditelje«. Okusil je tudi sam Titovo »svobodo*. Dnevnik se giasI:
15. oktober: Sovjeti so vdrli v mesto pri Top-čideru. Se v sivini dneva lahko spoinaš velike oblake dima nad vojašnicami kraljeve garde. Sovjeti baje streljajo s lopovi iz hiš. Od časa do časa se pojavljajo sirmogiavcl. ki se pa ne spuščajo niže. Od popoiuneva čepimo v kleteh in p,jemo žganje. Ali bomo poniao svobodni? Mislim, da je sedaj ves Beograd v kleteh ln pričakuje prihoda Sovjetov.
17. oktober: Težke dni preživljamo. Po ulici Miloša Velikega še vedno leže mrliči. Naši prvi novi stanovalci: neki stotnik in komisar. Oba sta vljudna, toda molčeča. V mesto so vkorakale na Staviji tudi prve komunistične enote. Kaj so vse morali doživeti ti ljudje Vsi so sestradani in razcapani Človek bi se Jih bal. če bi ne vedel, da so sorojaki.
iS. oktober: Prebivalstvo se mora javljati pri policijskih revirjih, ki jih sedaj imenujejo ljudska zbirališča Tam čaka že velika množica ljudi. Na»pruti »o stale skupine sovjetskih vojakov. Povedali so mi. da so to N K V D Z njuni so komunisti. Ko smo čakali nekaj ur, so nas obšli in v&akega uvrstili v gotovo skupino. Pnbu.no tretjino vseh, ki smo biti lam zbrani, so zastražene odpe.jali v neznano smer. Pozneje so nam sporočili saino toliko, da so Jih začasno evakuirati. Hrano Jim Je bilo mogoče pošiljati v poštno ministrstvo. Majhen del, večinoma siare ljudi, so nas pustili domov. Jaz sam sem bil med tistimi. ki so ostali m od katerih so sprejeli osebne podatke. Dejali so nam. da smo »osebno zanesljivi« ln da moramo kot delovno poveljstvo pomagati pri obnovi mesta Vsako Jutro ob osmih se Je treba Javiti na policijskem levirju. Na poti domov sem opazil prve velikanske lepake s Slikami Stalina ln Tita. Vse trgovine so Se vedno zaprte. Oklepnikov ne vidimo več skoraj nobenih.
24.	oktober: 2ena ml pripoveduje, da so pričeli na Banjici streljati ljudi. Se vedno ne morem verjeti. Govore pa. da so na Banjici po-strelili nekaj tisoč mož In žena. ki so biti uiad-mki tn uslužbenci v upravi in pri policiji. Sedaj sem se pričel bati tudi za Djordja Se zvečer je bil v mestnem sanitetnem uradu Njegova žena Joka. Ko jo vprašam, če Ima kake' podrobnosti z Banjice, skomizgne samo z rameni. Vsak obup me vznemirja.
25.	oktober: Tega dne ne bom pozabil. Djordja so ustrelili in tudi Inž. Milana P., s katerim sem leta 1»40 delal v Vojvodini. Mrtva sta tudi Sima in mladi Milan C. Ta je imel službo gospodarskem ministrstvu. Ustreljena Je tudi moja tovanšica Vera S., s katero sem skupno študiral. Bila je državna uradnica ter Je vzdrževala »vojo bolno mater Po ulicah Je še vedno težka tišina. Vse Je preplavljeno z lističi in letaki Hrane imamo še za en dan. Izjavljajo pa. da bo v bodoče razdeljevala živila glavna intendantura narodne osvobodilne vojske. Vodim delovni urad. Več sto nas Je ter imamo nalogo popraviti p.,n-čevski most. Zvečer mi pripoveduje žena. da smo dobili novega stanovalca. Zjutraj ob treh se zbudimo. Odjeknili so streli. Zena Je pričela vsa preplašena vpiti. Ko sem stopil v sosedno sobo. da bi pozvedel za vzroke vpitja, sem opazil, da sta sedela dva vojaka za našo mizo iz mahagonija. Bila sta popolnoma pijana in sta vreza-vala črke v les. Gardino sta strgala ter sta jo uporabljala za brisačo.
M. oktober: 2ena je stala pred pekarno osem ur ln čakala na kruh. Član komunistične stranke Je bil navzoč kot nadzorni organ. Zaradi dolgega čakanja so ljudje godrnjali. Nenadoma Je nek civilist poklical dve osebi iz vrste ter Ju aretiral. Nihče ni spregovoril besedice Končno Je dobila Mira za nas polovico hlebčka koruznega kruha. Iz naše delavske kolone sta danes pobegnila dva moža. Zahtevali so me na policijski revir. Mesto je preplavljeno z letaki, tiskovinami ln stenskimi časopisi. Se nepoškodovane tiskarne delajo noč ln dan. Grafično delavstvo dobiva stanovanja na Dedinju. Tudi hrano Jim dostavljajo na domove. Cisto nič drugega kot komunistična propaganda. Kam nas vse to vodi?
7. november: Mira se še vedno nI vrnila. Ljuba moja žena. da je moralo pač do tega priti. Kam so te le odvlekli? Ah saj nima nobenega pomena spraševati. Na policiji mi niso dali nobenega pojasnila Stanovanje Je obupno prazno. Vsi prijatelji našega skupnega življenja so po-
begnili. Vse tvoje In svoje sorodnike sem še inočl obiskal, Bilo Je že počno In ullčn« straža me Je hotela zapreti. Niti besedice ne morem zvedeti o tebi. Kakšen zid molka so vendar dviga med nnmn? Mira, kje si? Kako naj brez tebe vse to prenesem?
is, november! Ne, to nt več obraz onega Sovjeta ki sem se ga naučil ceniti v letih svojega ujetništvu. Ali Je to sploh še obraz? Človek se zgrozi pred sivo anonlmlteto, ki koga pog'edn. Raztlve se sile ponoči. Kriki pijanih vojakov, tuljenje In divjanje odmeva po praznili ulicah. Mi pa sedimo doma ln čakamo. Na kaj le čakamo? Ali naj Se čakamo? Uvldevam, dn smo vsi tu Izročeni rutini zverinskega stroja. »OoUlb, lia to smo računali.« je pred dnevi Izjavil mladi Savo Z On dela v moji enoti. Ima prav. Vsi smo podlegli strahotni zmoti.
IK. november: Hočemo pobegniti Iz te grobnice. Savo ml Je priznal da bo pobegnil s skupino nekaterih mož. To noč sem se odločil Tudi jaz bom to storil. Kaj me Se drži tu? Kaj pa Se lahko zgubim? Mire ne bo vec nazaj. Prijatelji In znanci so ali mrtvi, ali so Izginili, ali pobegnili, ali pa umolknili. Mrzlo In neprijazno
Je v sobi. Življenje gre dalje kot razbllnjen sen. *
Inž Jova II Je naslednjo noč preplava! Donavo. S seboj Je vzel samo to, kar Je Imel na sebi In voljo pobegniti pred nevzdržnim stanjem.«
Nove domobranske postojanke se dobro držijo. Domobranci so postavil! s svojimi novimi postojankami na Dolenlskem sitno prepreko komunističnim tolpam da se ne morejo več sprehajati Iz Kočevskega Itoga na Štajersko Zato so pretekli teden komunisti posebno zagrizeno In brez ozira na Izgube napadali domobransko postojanko Občine pr! Trebnjem Domobranci so partizane nateplt. v bojih io zaplenili en top. Prvi dar bojev |e neka partizanka pozivala domobrance k predaji z besedami: »Ako nas ne bo zadosti 4000. nas bo prišlo 6000 ali pa 16 noo. Domobranci, vaš boj Je brez koristi, zato Je najboljše rta «e čimnre| preduMe • Domobranci so se histeričnemu kričanju zmešane babmee samo smejali. Naslednji dan so komunist! prav tako brezuspešno napadati, končno pa so poslali domobrancem na Občino glas. naj vendar mirno zapustijo postojanko. ?.v plačil) partizan! ne bodo več napadli nobene postojanke Tudi te mile prošnje partizanov so naletele na gluha domotvran«!«* »iše«a
Tri nove postojanke In svesa mrd l.jubtlano tn Novim mriiom, V bojih, ko so domobranske bojne skupine morale zavračati komunistične tolpe, ki so silite s Štajerskega dolenjskim komunistom na pomoč, so domobranci spoznali, da bodo mogli le tedaj uspešno uničevati komunistične tolpe, ko bodo pretrgali zvezo dolenjskih komunistov a štajerskimi To zvezo so domobranske bojne skupine pretrgale v začetku decembra. S. dec. zvečer so odšle domobranske čete v smeri proti Trebnjemu, da ustanove nekaj novih postojank In na ta način popolnoma obkolijo dolenjske komuniste. Domobruncl so postavili tri novi postojanke. Domobranske posadke so takoj pričele utrjevati nove položaje; pri delu Jim Je obilno pomagalo tudi domače prebivalstvo. Komunisti so takoj spoznali, kakšna nevarnost grozi s temi postojankami njihovemu tolovajskemu življenju. Zato so zbrali skoraj vse po Dolenjskem potikajoče se bruiude In Jih poslali v boj k postojankam, hoteč Jih na vsak način zavzeti in opustolltl Kako silno so nove postojanke bolele komunistične tolovaje, nam pove govor komunističnega dlvizijskegn poveljnika. ki Je pred začetkom napadov govoril zbranim komunističnim tolpam: »Novo postojanko moramo zavzeti za vsako ceno. Ce ne bo zadostovalo 2000 komunistov, jih bomo dobiti <000. Ce Se teh ne bo dovolj, nam bodo prUll na pomoč hrvaški komunisti. Zavedati se moramo, da Je to naša edina pot za preskrbo naših brigad. Ce izgubimo Se to. bomo morali od lakote poginiti.« Komunistične tolpe so se ves teden na vsak način hotele približati postojanki, ki Jo. je ščitila Meničaninova bojna skupina Komunistični tolovaji pa si niso upali v bližino postojanke. ker so se preveč bali domobrancev, temveč so le od daleč streljali na postojanko. Bojna skupina pa jih nI pustila pri miru. Domobranci so jih povsod zasledovali. Do 12. decembra Je v teh bojih padlo okrog 100 komunistov, 15 pa Jih Je bilo ujetih. Med domobranci Je bilo v tem času le pet mrtvih, med nJim! tudi stotnik Meničamn. Z.i domobrance na novih postojankah Je bil prejšnji teden malo težak. BIH so v stalni bojni pripravljenosti, trdno odločeni, da odbijejo vsak komunistični napad. Medtem ko Je bojna skupina pregledovala teren daleč naokoli, so morali domobranci lz postojank kar naprej pošiljati Izvidnice v bližnje gozdove. Tako je moral bltl del domobrancev kar naprej na straži in na Izvidnicah, drugi pa so 'brez pre-stanka utrjevali nove domobranske položaje. Nekateri domobranci v začetku po več dni niso spali. Komunistične tolpe se Se vedno potikajo okrog krajev novih postojank. Število mrtvih komunistov stalno narašča, domobranske postojanke pa stoje nepremagane. Prejšnji teden je bil zaradi ustanovitve novih važnih domobranskih postojank izredno pomemben teden v boju proti komunističnim tolpam. Djmobransko varstvo se Je tako razširilo zopet na velik del dolenjskega ozemlja, dompbranska pest pa bo v prihodnje še bolj udarjala po roparskih komunističnih tolpah.
Bezucsprrls: Einzelnnmnier 4 Lire. — Schriflleitnntr nnd Verwaltung Rimska centa N'r. 22. l^lliaeh, Fernruf 46-12. - Schriftlelter: I.eutiiaiil P i r I h Miran. - Erucheiut jeileo 2. Donnerstag — UerauMgebBr: Aufl>an«tan fiir die Slnirenisehr La[nle»wehr, Abt VI. — Druck: ljudsko tiskarna In Lailmch
(r*rantwortl. Jože Krmnarič).
Naročnina: P<v«ame7na številka 4 lire — Tredništvo In oprava Rimaka ce.ta št. 22 — LJubljana — telefon 445-12. — Prejiije poročnik Pirlh Miran. — Izhaja vsak 2. četrtek. — Izdaja štab slovenskega domobranstva — oddelek VI. — Tiska ljudska tiskarna v Ljubljani (Jože KratnarlA).
JfruJUru&sua^
Slika je osnutek Matije Gubca v glini. Naša umetnica je upodobila z globokim doživetjem lik narodnega junaka, ki se je pred sto leti boril proti pokvarjeni graščinski gospodi, tako kakor se danes slovenski domobranci bore proti
izkoreninjeni komunistični in ofarski gospodi. Dat Bild ist die Schdpfung de« Mathias Gubec In Thon. Unsero Kiinstlerln tchuf mil tieler Ergrlffenheit dcn Nationalhelden, d«r vor hunderl Jahren Irn Kampfe gegen vorwahrlotte SchloSherren kampfle. so anlich. w!e heute die slovvonfsche Landesvvehrmanner gegen die entwurze!ten kommuniiti-tchen Freiheitslrontler Stellung nehmen
Naš vladika škof dr. Gregorlj Rožman. Umer Biichot dr. Gregorlj Rožman.
»Učeči Slomšek« z dečkom In knjigo v mavcu. V ozadju umetnica sama.
»Det lehrende Slomšek" mit dem Knaban und Buch in Gips Im Hlntergrund die KUnftlerin lelbtt.
Obraz dramatika Ivana Mraka, pisatelja veličastne žaloigre iz francoske revolucije »Mara t«, v kateri se zrcalijo krvavi dnevi naše rdeče revolucije.
Dal Antlltz dei Drematikers Ivan Mrak. der dat epochale Orama aus der franzdsischer Revolution »Maral" schneb, in vvelcher ilch ein Abbild un-serer blutigen, roten, heutigen Revolution tpiegelt.
EIN SPORT-A8END IM LANDESVV/EHRHEIM




t
i f*

1

M
V nedeljo zvečer je nastopilo v Domobranskem domu boksarsko moilvo iz Kranja Jesenic. Ceiovce In ljubljene Nastopili so ludl trl|e vojaki SS orolja
Zaradi lega je bila Igra ie bolj nepele.
Hlnderinger aus Krainburg, Klagenlurt. Assling und laibach veransiallclen Somlags Abends im lendoiwehrheitn eln VVotlrlngen Ihnen geselllon slch auch drel IS Wahr-
manner, was d>e Vortuhrung noch spannonder machle.





Ct' vsen športnih panogah mora biti U«movaloc sprelon. olastiten in pazljiv. Pri boksarju so te vrline le posebno vatne. kajti udarci so krepki
in nasprotnik lahko Izrabi vsako napakol Boi a'len Sporlverenstaltungen mUBen dle AuslOhrenden geschlckt. ela-slisch und recht aulmerksam seln. dlese Tugenden mUBen um so mehr beachtet werden. da die gegenseitloen FUhrungen nlchts vvenlger alt krHItlg sind und es dem Gegner ermOglichen jeden Fohler aununUtren.
Kol prvi par sta nastopila najmlajla med tekmovalci VIKnlk in Rom. oba It Celovca. Mali Vllčnlk je kljub lemu.da |e bil natprotnlk precej *eč|l zmagal. Alt erttes Piar treten dle Klaoenfurlner Wllltchnlgg und Rom auf. Ob-wonl der Gegner dot jungen Wlittchnlgg Im VergleTch iu inm eln Rlete »er. to trug doch irtterer den lleg devon.
•"olgler Bunoe
um «'ch tU, de
o n0ad.,n »eileren
vOfzuberei!»n.
Na tekmovanju je nastopil tudi bivii jugoslovanski prvak Eitenrelch iz Zagreba. ki je
Pilstova premagal • preciznimi udarci. Dem Wettringen wohnte auch det gevresene Agramer Entkamplei Eltenrelch bel. er be-•iegie Prittow mit seinen gutgefuhrten Schlagen
Dvoboj med Augustinom (SS) In Zupanom (Jesenice) je bil naj-zanimivejii. Zupanov mnogo teiji nasprotnik se je v drugi rundi
zgrudil radi Knock-aula (Udarca pod brado Oor Zvveikampl zwlschen Augustin (SS) und Zupan (Assling) war am interessantesten lelzteren bedeutend krStliger Gegner slurrte Ersteren im zweiter Runde zu Boden; er bekam ein Kinnschlag (Knock-aut).
Majnlk (Jesenice) Je nastopil proti enemu izmed treh Nemcev
Igra je bile neodločene. Majnlk (Assling) trat gegen einen der drei Deutschen aut des Spiel olieb unentachieden. •	Foto Psvloviii

03iČ n A fronti in clomd
Weihnacht&i on der Frorrt und zu Ha^se
Božič v umetnosti. »Kristusovo rojstvo«, eno najlepših dol velikega nemškega mojstra Alberta D Ur« rja.
VVeihnacMen In dat Kunil. — »Dlo Geburl Chrlill«, eln Wark da« arojien deulichen M«l»lnn Albrechl DUrer lit elne dor ichdn-■ len Dartlollungen dor Welhn«chl«lagonde, dlu dla daulicha Kunil auliuvvolion hal.
Scharl Blldarchlv
Vojaška godba In pevski zbor po-močnlc v vojaikom štabu sta razveseljevala ranjence vojne in trgovske mornarice, ki so bili ranjeni ob sovražnem napadu na naš konvoj v Severnem morju.
Froho Slunden I0r dla Vorwundonlon Eln Muilkiug da« Haarat und »In Catangtchor von Slabthaltarlnnen da« Hveiei erTreuen Kamaradan dar Krlagi- und Handaltmarln*. dla bal ainam talndllchan Angritf aul alnan unaarar GalaltlOga Im Elimaar vaiMundal wurden. durch Mutlk und CaiangivortrSga PK-Aufnahma Krlagibarlchlor Schlllia (Sch)
Preteklo nedeljo so berlinska dekleta obiskala vojaške bolnišnice In razveselile ranjence z božičnimi pesmimi In darili.
BDM-Madal baiuchtan am vargangananSonn-tag varichladane lazaralla dar Ralchi-haupltladi und borallalan den Voiwundalan durch Vorliag welhnachlllch«r lladar und Obarrelchung klalnar. von Ihnen talbtl geler-tlgler Gatchanka orna Vorwelhnechtitreude Scherl Blldardlantl (Hollmenn)
Boj v balkanskih gorah. Nemške čete so prišle na nekem ozkem prelazu v slik s sovražnikom. Boljievilcl so is morali kmalu umakniti močnemu ognju iz cestnih jarkov.
Der Kampf In den Bergen det Balkans. In einer engen PaBilraisa sind unsere Truppen aut den Feind gestossen. Durch wohlgezielles Feuer vom Strassengraben aus wer-aen die Bolschewisten zum Rtickzug gezwungen.
PK-Autnahme Krlegsberichter Wurm (Sch)
V	strojniškem gnezdu na italijanskem bojišču. Neprestan ogenj iz težkih strojnic je sovražniku v velik strah.
In elnem MG-Nest an der italienischen Front. Bei der Abvvehr eines telndlichen Angriftesl Bei der grossen Schusstolge des bei unseren Feinden so geturchteten MGs 42 isl das genaue Einfuhren des Patronengurtes von grOsster Wich-ligkeit. PK-Aufnahme Kriegsberichter Micheljak (Sch)
Protinapad pri Achenu. Amerikanski oklepniki so se nenadoma približali. Nemški oklepniki in grenadirji so jih napadli v bok in kmalu osvobodili več zasedenih krajev.
Gegensloss im Raum von Achen. Amerikanische Panzer-veroande sind Uberraschend vorgeprellt. Um sie von Ihren rUckvvartigen Verbindungen abzuschneiden. wird ein deulcher Panzerverband und Panzergrenadiere zum Stoss in die Fianke dieser Verbande angesetzt. Oabei konnten mehrere vom Feind besetzte Ortschatten wieder befreit werden.	PK-Aufnahme Kriegsberichter Lohrer (Sch)
V	zasneženih Vogezih. Izvidnica v vogeik h gozdovih. V gozdnem varstvu lahko brez nevarnosti pred sovražnikom občudujejo ta koiček nemške zemlje, za katerega obrambo vse žrtvujejo.
In den verschneiten Vogesen. Im Schritt passiert der Rei-terspahtrupp den winterlichen Marchenvvald in den Vogesen. Geschiitzt gegen Feindslcht. haben die Reiter Musse einen Biick aut dieses Fleckchen deutschen lanoe zu vverten, zu dessen Verteidigung ihnen kein noch so harter Einsatz zu viel ist.
Kriegsberichter Freckmann (Sch)