/Primorski
Št. 33 (15.135) leto LI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600_
GORICA - Drevored 24 maggto 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD -U Ristori 28 - Tel. 0432/731190____
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50%
7500 LIR
PETEK, 3. FEBRUARJA 1995
Zrcalo starih in novih vodov
Sandor Tence
Včerajšnja okrogla miza o spornem vprašanju zapuščenega imetja istrskih beguncev je bila zrcalo današnjega Trsta. Nostalgiki, ki so hrupno kontestirali slovenskega konzula Tomaža PavSica, pozivi k dialogu med Rimom in Ljubljano ter tudi nekoliko spravljivejši toni voditeljev begunskih organizacij, ki so gnev do Jugoslavije prenesle na Slovenijo, so torej sestavni del našega tržaškega vsakdana. Pred njim si ne smemo Slovenci zakrivati oci in ravnati, kot da se to nas ne tiče.
Italijanski nacionalisti °b vsaki priložnosti postavljajo na tehtnico meddržavnih odnosov fojbe in imovino istrskih beguncev. Pri tem stalno potvarjajo zgodovino, pozabljajo na fašizem in Se na marsikaj, ter izkoriščajo nevednost Širokih plasti javnega mnenja, ki naseda njihovi demagogiji. Ti krogi pa večkrat izkoriščajo tudi molk druge strani oziroma njeno nepripravljenost, da bi demagogijo zavrnila s tehtnimi in resnimi argumenti.
Na včerajšnji okrogli mizi je zato izstopal poseg slovenskega izvedenca Toneta Poljšaka, ki je s suhoparnimi, a z zelo točnimi številkami ovrgel teze in stališča ezulskih veljakov. Jasno jim je povedal, kako v resnici stojijo stvari, koliko hiš in imetja so Istrani zapustili v rojstnih krajih, koliko je teh nepremičnin danes v Sloveniji, in koliko v Hrvaški. Včeraj smo prvič videli in slišali, kako sta ezulska veljaka Toth in Rovatti javno čestitala Poljšaku za strokovne in utemeljene besede.
Srečanje, za katerega sta dala pobudo II Picco-lo in revija »Lettere trie-stine<<, ki pogumno obravnava tržaške vozle, je izzvalo in bo najbrž Se izvalo polemike. Žvižgi in psovke, ki jih je bil deležen konzul Pavšič, so seveda obsodbe vredni, kljub temu pa smo mnenja, da je bila včerajšnja okrogla miza koristna in tudi dobrodošla. StaliSCa, ki smo jih slišali, so si zgodovinsko in politično se zelo daleč, zato bo dialog - Ce o dialogu lahko sploh seveda že govorimo - v vsakem primeru zelo težaven. Vendar pa je nujno potreben. Drugih poti namreč ne poznamo.
I Okrogla masa I o imetju Istranov
TRST - V konferenčni dvorani zavarovalnice RAS je bila včeraj popoldne živahna in tudi polemična okrogla miza o spornem vprašanju imovine istrskih beguncev. Okrogla miza je bila zelo dobro obiskana. Na njej so sodelovali slovenski konzul Tomaž Pavšič, predsednik slovenskega dela mešane komisije o zapuščenem imetju Tone Poljšak, voditelja begunskih združenj Ruggero Rovatti in Luci o Toth ter predsednik krožka Istria Marino Vocci.
Na S.stranl
Na Nizozemskem I so si oddahnili
HAAG, BERLIN, PARIZ - Glavni val povodnji Rena in Maasa je vCeraj prešel Nizozemsko, ne da bi porušil nasipov, oblasti pa ostajajo budne, ker se bo položaj normaliziral šele čez Štiri do pet dni. Nizozemci pa so z dneva v dan bolj besni besni na Nemce. Po njihovem so ti z betonizacijo zadušili Ren v zgornjem in srednjem toku in tako povzročili sedanje poplave. Medtem v vsej zahodni Evropi po izboljšanju vremena ostranjujejo posledice poplav in ocenjujejo škodo.
Na 21. strani
LJUBLJANA / MINISTER THALER SPREJEL PREDSTAVNIŠTVO SLOVENCEV V ITALIJI
Manjšina ne sme biti talec v odnosih med dižavama
LJUBLJANA - Novi slovenski zunanji minister Zoran Thaler je vCeraj sprejel skupno predstavništvo Slovencev v Italiji. Srečanje sodi v okvir Thalerjevih stikov s Slovenci v državah, ki jih namerava v kratkem obiskati. V Rim pa bo slovenski zunanji minister odpotoval v sredo, ko se bo prvič sreCal z novo italijansko zunanjo ministrico Susanno Agnellijevo.
Predstavniki slovenske manjšine so ministra Thalerja seznanili z najbolj perečimi vprašanji. Govor je bil tako o zakonu za globalno zaščito, o financiranju kulturnih ustanov, o komisarski upravi v goriški Kmečki banki in o težavah slovenskih podjetij v videmski pokrajini, ki so osnova za gospodarsko in tudi siceršnje preživetje manjšine.
Minister Thaler je predstavnikom manjšine zagotovil, da je vprašanje Slovencev v Italiji za slovensko vlado prioriotetno pri obravnavanju odnosov z Italijo in je ocenil, da je treba preprečiti, da manjšina na lastni koti občuti posledice slabih odnosov med državama, kot se to dogaja v zadnjem Času. Kar zadeva prihodnost odnosov je Thaler dejal, da nekateri znaki dajejo upati v možnost izboljšanja odnosov med državama.
Na 10. in 13. strani
Fiat spet dihaš polnimi pljuči
TURIN - NajveCja italijanska zasebna industrijska grupa, turinski koncern Fiat je dokončno prebrodil najhujso krizo v svoji povojni zgodovini. Podatki o lanskem poslovnem letu, ki jih je Gianni Agnelli vCeraj posredoval v svojem pismu delničarjem, razkrivajo skoraj neverjeten zasuk v bilančnih postavkah z bruto poslovnim presežkom v znesku 1.750 milijard lir, potem ko so le leto prej imeli 1.300 milijard primanjkljaja.
Na 11. strani
ITALIJA / RAZDVOJENOST LS
Romano Prodi v politični areni kot lider leve sredine?
RIM - Ali bosta gospodarstvenik Romano Prodi in medijski magnat Silvio Berlusconi glavna tekmeca za premiersko mesto, ko bodo italijanski volilci poklicani na voliSCa. Kar je bila v prejšnjih tednih samo domneva, je vCeraj postala skoraj gotovost, potem ko so agencije objavile novico, da so se predsednik Ljudske stranke in predsednika poslanskih skupin Nino Andreatta in Nicola Man-cino sestale s Prodijem, gospodarstvenik pa se je v prešnjih dneh razgo-varjal tudi z liderji reformistične levice.
Zelo verjetna kandidatura Romana Prodija, ki jo ponuja levica LS, je dramatično poudarila razdvojenost Ljudske stranke, v kateri se levo krilo zavzema za oblikovanje levosredinskega kartela, medtem ko je tajnik Rocco Buttiglione zaCel dialog s Kartelom svoboščin.
Možna Prodijeva kandidatura je razgibala italijansko politično sceno. Del centra in reformistična levica sta jo pozdravila z veseljem, medtem ko sta Fini in Berlusconi ugotovila, da sta levosredinski in desnosredinski
kartel izoblikovana in je torej cas za predčasne volitve. Najmanj navdušen je bil lider Severne lige Umberto Bossi, po katerem vse »zaudarja samo po bitki za stolice in oblast«.
Na 2. strani
»Nanizanka«« RAI privedla v popolno zmešnjavo
RIM - Odnosi znotraj in okrog javne RTV hiše se hitro slabšajo, kar je verjetno svetovalo upravnemu svetu, da včeraj ni sprejel napovedanih disciplinskih ukrepov proti nekaterim novinarjem. Na 2. strani
V Genovi pogreb umorjenega navijača
GENOVA - Na tisoče ljudi se je včeraj v Genovi udeležilo pogreba 2 5-letnega Vin-cenza Spagnola, ki ga je v nedeljo pred tekmo Genoa - Milan zabodel milanski navijač. Na 2. strani
Bolha v operi bo danes skočila tudi v slovenščini
V tržaškem Kulturnem domu bo danes premiera slovenske verzije Tomizzo-ve otroške igre Bolha v operi. (Foto KROMA)	Na 6. strani
Danes v Primorskem dnevniku
V torek se bo oglasil Lucchini
Jeklar Luigi Lucchini bo v torek predložil deželni vladi FJK in komisarjem AFS lastno ponudbo za odkup škedenjske železarne in načrt za njen razmah.
Stran 4
Šola v Revmi še eno leto
Goriška občina delno umika predlog o racionalizaciji šol. Obljubljajo, da se slovenske Sole v Pev-mi letos še ne bodo dotaknili, potem pa...
Stran 9
Berlusconi in financarska šola
Tik pred odstopom je predsednik vlade Berlusconi podpisal odlok, ki omogoča takojšnjo gradnjo šole-vojašnice za finančne stražnike v Gorici.
Stran 9
Zaposlenost letos še ne bo rasla
Po sondaži nekega italijanskega tednika je dobra tretjina elanov skupščine Confindustrie prepričana, da se kljub proizvodni rasti zaposlenost letos še ne bo izboljšala.
Stran 11
RIM / NA POBUDO LEVICE LJUDSKE STRANKE
Prodi verjetni lider levosredinske zveze
Rocco Buffiglione ne sprejema premika na levo
RIM - Medtem ko tajnik Ljudske stranke Rocco Buttiglione skupaj s poslancem Robertom Formi-gonijem začenja dialog s kartelom desnice, se levo strankino krilo vse bolj opredeljuje za sodelovanje z reformistično levico in za oblikovanje levosredinskega kartela. »V Italiji se krepi desnica Salazarjevega kova, ki jo lahko premagamo samo z oblikovanjem levosredinskega kartela, ki naj vključuje vse sile od Ljudske stranke do Demokratične stranke levice,« je izjavil predsednik poslancev Ljudske stranke Nino Andreatta. In levo strankino krilo se ni omejilo samo na to. Predsednik stranke Giovanni Bianchi, Andreatta in predsednik senatorjev Nicola Mancino so se včeraj srečah s prof. Romanom Prodijem in govorih konkretno o možnosti, da bi prevzel liderstvo levosredinskega kartela ter kandidiral za predsednika vlade.
Pred sejo vsedržavnega strankinega sveta, ki se bo sestal ob koncu prihodnjega tedna, je Ljudska stranka videti vse bolj razdvojena. »Kartela svoboščin ni več, ker se je Severna liga oddaljila, MSI pa je umrl. To odpira velik maneverski prostor in možnost oblikovanja velikega zavezništva zmernih sil,« je včeraj poudaril But-tiglionejev sodelavec Roberto Formigoni, ki je odgovoren za stike s strankami. Formigoni, ki je bil od same ustanovitve Ljudske
Romano Prodi (telefoto AP)
stranke naklonjen dialogu z desnico, je tudi dejal, da je »to politična opredelitev, za katero se je stranka opredelila na svojem kongresu, Buttighone pa to politično usmeritev le udejanja«. »Z Buttiglio-nejem soglašamo o marsičem,« je včeraj povedal koordinator Kartela svoboščin Silvio Berlusconi in povedal, da si s tajnikom Ljudske stranke nista narazen niti o datumu predčasnih političnih vohtev. Dodal je, da pripravlja osnutek pisma, ki ga bo v prihodnjih dneh naslovil Buttiglioneju in ki bo temelj za konkretni dialog z LS. »Ce se bo odločil, kot upamo, za dialog z nami, bo pogovor z vsem desno-
sredinskim kartelom in ne samo s centrom,« je takoj pripomnil predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini.
»Ce se Ljudska stranka poveže z desnico, ne bom več njen član,« je takoj odgovoril prvi tajnik stranke in njen ustanovitelj Mino Martinazzoh. Zupan v Brescii je Finiju priznal, da je priznal antifašizem, vendar s tem izpita demokratičnosti še ni opravil, kot med drugim dokazujejo žolčni napadi na predsednika republike Oscarja Luigija Scalfara. Predsednik Ljudske stranke Giovanni Bianchi pa je šel še dlje in odločno podprl možnost kandidature Romana Prodija za voditelja
levosredinske koalicije. Dodal je, da to ni poleno pod noge Dinijevi vladi. »Premirje zadeva vlado, ne pa strank, ki morajo medtem oblikovah zavezništva in programe in se pripravi-h na volitve, čeprav nihče še ne ve, kdaj bo prišlo do volilnega preverjanja,« je pojasnil Bianchi.
Čeprav je Romano Prodi posredno povedal, da se še ni odločil, če naj ponudi lastno kandidaturo, je novica o njegovem pogovoru močno odjeknila na italijanski politični sceni. Vodja pakhstov Mario Šegrti, koordinator Demokra-hčnega zavezništva VViller Bordon in tajnik Italijanskih socialistov Enrico Bo-selh so profesorju iz Bologne naslovili odprto pismo, s katerim so ga pozvali, naj ne okleva več. »Mislim, da gre za gospodarstvenika, ki uživa velik ugled tudi v tujini in ki je vreden naše pozornosti,« je pripomnil predsednik progresističnih poslancev Luigi Berlinguer, medtem ko je bil manj navdušen tajnik DSL Massimo D’Alema, po katerem »gre za kandidaturo o kateri razmišlja katoliška sredina in ki ji bomo mi namenih primemo pozornost«.
Tudi voditelji desnosre-dinkih sil so dokaj ugodno ocenih Prodijevo kandidaturo. Toda Fini je opozoril, da so tako Buttighone kot Prodi in Andreatta voditelji Ljudske stranke, ki se bo morala odločiti in se opredeliti za eno od dveh opcij.
RA1 / DISCIPLINSKIH UKREPOV NE BO
Dolgi seriji zdrah znotraj in zunaj javne RTV hiše ni videti konca
RIM - Vojna malih zaslonov proti malim zaslonom. Tako bi lahko površno opredlili tisto, kar se tačas dogaja v javni radiotelevizijski hiši in okoli nje, in kar res ne daje upanja v razumno in objektivno rešitev notranjih in zunanjih problemov italijanske javne radiotelevizijske službe.
Nanizanka o dogajanjih v rimskem Drevoredu Mazzini nam niti včeraj ni prihranila s kopico dogajanj, sestankov, medsebojnih obtoževanj, javnih in manj javnih izjav, stališč in tudi vmešavanja politikov oziroma strank. Najnovejše in največje, čeprav ne edino jabolko spora je tokrat pobuda z naslovom »Naročnik, povzdigni glas«, ki so se je udeležili nekateri znani televizijski novinarji in proti katerim je upravni svet RTV hiše napovedal disciplinsko ukrepanje. Do tega na včerajšnjem sestanku upravnega sveta sicer ni prišlo, v zameno pa je prišlo opozorilo, da bo podjetje poslej ob spoštovanju svobode izražanja zelo strogo nadzorovalo, da razne izjave in intervjuji ne bodo škodovali interesom ustanove in njenih uslužbencev. Kar pa zadeva pismo generalnega direktorja Raia Minicuccija direktorici tretjega TV dnevnika Danieli Brancati v zvezi s poročanjem z manifestacije »Naročnik, povzdigni glas«, pa je upravni svet presodil, da ni šlo za opomin, ampak za zahtevo po razjasnitvi o poročilu, ki ga je TG3 poslal na zaslone pred tremi dnevi. Minicucci je o tem pisal tudi Novinarski zbornici in jo opozoril na »veliko nelagodje novinarjev Raia, ki so pod težkim pritiskom svojih notranjih in zunanjih kolegov«, zaradi katerega jo prosi, naj se upre zmerjanju in obrekovanju novinarjev in v imenu poklicne deontologije zaščiti vse novinarjev javne RTV službe. Predsednik Novinarske zbornice Gianni Faustini pa je v neki javni izjavi menil, da spor v Drevoredu Mazzini ne zadeva deontologije, ampak izvira iz političnih in založniških izbir.
Bitka v Raiu in za Rai odmeva seveda tudi v sindikalnih in političnih krogih. Predsednica poslanske zbornice Irene Pivetti je včeraj v zvezi s tem sprejela predsednico upravnega sveta Rai Morettijevo, posebno trd do obnašanja organa, ki ga le-ta vodi pa je bil predsednik novinarskega sindikata FNSI Vitorio Roi-di. Se preden se je upravni svet odločil, da ne bo disciplinsko ukrepal, je Roidi namreč zagrozil z mobilizacijo vseh novinarjev, če bi do tega prišlo, in ni izključil niti stavke. Iz političnih vrst prihajajo seveda reakcije, ki vlečejo vodo vsaka na svoj mlin, razum pa bi narekoval, da pride čimprej do temeljitega razčiščenja, brez katerega so prve žrtve zdrah prav -naročniki.
POLEMIKA
Vodstvo
SKP
proti
Carpiju
RIM - Dejstvo, da je senator Umberto Carpi v sredo v senatu proti stališču stranke podprl vlado Lambertra Dinija, je še zaostrilo razpravo, ki že nekaj časa razdvaja SKP.
2e nekaj ur po glasovanju je predsedsednica senatorjev SKP Ersilia Sal-vato uradno obsodila Car-pijevo ravnanje, včeraj pa je strankino vodstvo napovedalo, da bo s tem problemom seznanilo strankino razsodišče, ki naj pretehta vso zadevo. Vodstvo SKP namreč ugotavlja, da je Carpi zavzelo drugačno stališče kot stranka pri eni od temeljnih političnih izbir.
Carpi je kritikom odgovoril, da ne bo zapustil SKP in kritiziral »izolacio-nistično ihto strankinega vodstva«. Senatorja je podprl bivši tajnik Sergio Garavini, ki se je v prejšnjih tednih zavzemal, da bi stranka podprla vlado izvedencev, proti senatorju pa so s faksi in pismi nastopile nekatere pokrajinske federacije.
Primer Carpi je le ice-bergov vršiček diskusije, ki pretresa SKP in ki zadeva strahkino vlogo in njen odnos z reformistično levico. Tajnik Fausto Berti-notti je včeraj spet predlagal programsko zbližanje progresistov in dogovor vseh sil, ki so sodelovale pri jesenskem gibanju o pokojninah. To bi morda umirilo polemiko v SKP, toda DSL je veliko bolj zainteresirana za levosredinsko zavezništvo.
NOVICE
Pri reviziji maastrichtske pogodbe naj bi Italijo zastopal Livio Caputo
RIM - Nova zunanja ministrica Susarma Agnelli je poverila bivšemu državnemu tajniku za zunanje zadeve Liviu Caputu (Forza Italia) nalogo, naj zastopa Italijo na medvladni konferenci za revizijo pogodbe iz Maastrichta. Njegovo imenovanje je izzvalo precej negodovanja, zlasti še v progresističnih vrstah. DSL in Evropski federalisti npr. ugotavljajo, da na tak položaj ne gre postaviti človeka, ki se je večkrat javno izrazil proti evropski integraciji.
65.000 ljudi ostalo brez pokojnine (in dohodkov)
RIM - Konec decembra 1993 je bilo v Italiji 65.000 oseb, ki so imele za sabo že 35 let vplačanih prispevkov in so konec leta 1994 zapustile delovno mesto v prepričanju, da se bodo s 1. januarjem letos lahko upokojile. Osrednji sindikati in Berlusconijeva vlada so se decembra lani dogovorili, da se upokojitve zamrznejo vse do 30. junija letos, izvzeli pa so omenjenih 65.000 upravičencev. In vendar še niso prejeli niti lire pokojnine. Zakaj? Ker je zakladno ministrstvo ugotovilo, da je premalo denarja, in ker zaradi tega ni bil izdan odlok za plačilo pokojnin iz blagajn kipsa in Inpdapa. Vseh 65.000 moških in žensk torej ne le ni prejelo nobene pokojnine, ampak je na račun januarja in februarja tudi ne bodo. Dohodkov od dela pa itak nimajo.
Gianni Nardi zares mrtev
FIRENCE - V tukajšnjih sodnih krogih so se razširile govorice, po katerih naj bi analiza dedne zasnove trupla na pokopališču v Camposu (Španija) ter dedne zasnove matere in sestre fašističnega prevratnika Giannija Nardija dokazala, da je le-ta res umrl leta 1976 v prometni nesreči. Donatella Di Rosa je to pokomentirala, češ, saj drugega ni bilo mogoče pričakovati, ko pa nam niso dovolih, da bi tudi naši izvedenci opravili takšno analizo. Skratka, po njenem gre za trik.
UMOR / VINCENZO SPAGNOLO
Množica na pogrebu navijača
Zagovor 18-letnega morilca: »Spagnolo se je sam nabodel na nož«
GENOVA - Več tisoč ljudi se je udeležilo pogreba 25-letnega Vincenza Spa-gnola (na sliki AP), ki ga je v nedeljo navijač Milana zabodel z nožem. V množici so bili predvsem mladi z rdeče-plavimi zastavami Genoe. Ob krsti je bilo na desetine vencev, med temi tudi čmo-rdeč venec, ki ga je poslala skupina Milanovih navijačev.
Na pogrebni svečanosti sta v nabito polni cerkvi Sv. Teodora maševala genovski kardinal Giovanni Canestrini in milanski pomožni škof Bernardo Citterio. Krsto je nosila skupina prijateljev, med katerimi tudi člani krožka Zapata, v kate-
rem je Spagnolo deloval. Prav ti prijatelji so razprostrli velik transparent: »Hasta siempre Spagna«, ker je med prijatelji Vincenzo Spagnolo bil znan z naz-devkom Spagna.
Medtem se je izvedelo za podrobnosti iz prvega zaslišanja 18-letnega morilca Simona Barbaglie: fant, ki je v zaporu pod obtožbo namernega umora, pravi, da je bil v skupini Milanovih navijačev, ki jih ni nadzorovala policija in da jih je napadla skupina navijačev Genoe, med katerimi je bil tudi Spagnolo. Barbaglia naj bi jim zagrozil z nožem, Spagnolo pa naj se ne bi ustavil in se sam nabodel na nož.
HzARADI AZBESTNE OBLOGEh
Na italijanskih postajah 2.500 nevarnih vagonov
RIM - Italijanski časopisi so se v teh dneh razpisali o železniških vagonih, polnih strupenih odpadkov, ki so parkirani na slepih tirih raznih italijanskih železniških postaj. Med najbolj eklatantnimi primeri nezanimanja za nevarnost, ki jo predstavljajo vagoni, so navajali primer (urinske postaje Lingotto, kjer je že dolgo let parkiran vlak z odpadki azbesta. Vagoni so bili pred leti hermetično zaprti, potem ko je policija ugotovila, da so jih klošarji izbrali za zasilni dom. V zadnjem času pa je rja načela pločevino in skozi špranje pronica azbest. To je tem huje v primera slepih tirov na Lingottu, saj je postaja sredi obljudene mestne čerti.
Uprava italijanskih železnic je včeraj objavila uradne podatke o številu vagonov, ki so bili obloženi z azbestom. Skupaj naj bi šlo za 2.500 vagonov, ki so parkirani na 221 italijanskih postajah. Iz vagonov je treba najprej odstraniti azbest, nato pa jih bodo dali na odpad.
Uprava železnic je demantirala poročanje časopisov o nevarnosti teh vagonov. Vsi naj bi bili označeni s črko A in hermetično zaprti, tako da je dostop v notranjost nemogoč. »Dokler so hermetično zaprti, ni nobene nevarnosti,« je izjavil vodja zdravstvenega odseka železnic Giovanni Saba, po katerem je zaskrbljenost neupravičena.
Vodstvo železnic je tudi dodalo, da v svojih delavnicah lahko bonificira 200 vagonov na leto. Priznalo je, da ima problem z odpadki, ker so namenski depoji skoraj polni in zato mora azbest pošiljati v specializirane depoje na tuje. Povedalo je, da preučuje možnost, da bi nekaj vagonov za bonifikacijo pošiljalo na tuje (zlasti v nekatere vzhodnoevropske države) in tako v dveh ah treh letih rešilo problem.
Ostaja pa vprašanje, na katerega vodstvo železnic ni odgovorilo, kako rešiti problem že poškodovanih vagonov, iz katerih pronica azbest.
TRST / AKTUALNA OKROGLA MIZA O ZAPUŠČENEM IMETJU ISTRSKIH BEGUNCEV
Polemike, a tudi poziv k premoščanju težav
TRST - Dnevnik II Pic-colo in revija »Lettere trie-stine« (Tržaška pisma) sta priredila okroglo mizo o aktualnem vprašanju vračanja imetja oziroma nepremičnin istrskim beguncem, ker to vprašanje tako negativno pogojuje ita-lijansko-slovenske odnose. Na srečanju so sodelovali voditelji različno usmerjenih organizacij in združenj istrskih beguncev in prvič - to je velika novost - tudi predstavnika iz Slovenije, konzul v Trstu Tomaž Pavšič in Tone Poljšak, predsednik slovenskega dela mešane komisije za zapuščena imetja. Pavšičeva prisotnost je bila do zadnjega v dvomu, saj konzularni predstavnik ni imel pred sabo enakovrednega formalnega sogovornika.
Prav njegov poseg je izzval največ polemik in tudi živčno reakcijo dela občinstva. Svoj poseg je konzul v glavnem osredotočil na ogromno škodo, ki jo je fašizem povzročil slovenskemu narodu. Zgodovina se ne začenja leta 1945, kot vztrajajo italijanski nacionalisti, a mnogo prej, zato ne more Italija zahtevati od Slovenije enostranskega priznavanja vseh krivd. Glede fojb in tudi spornega vpracanja imovine je Ljubljana pripravljena na dialog, a v duhu sprave in ne pod političnim pritiskom rimske vlade, je dejal.
Vročekrvno občinstvo je kasneje s tehtnimi argumenti utišal Poljšak, ki je s
konkretnimi številkami dokazal, da vprašanje imovine le obrobno zadeva Slovenijo, ampak predvsem Hrvaško. Od približno 30 tisoC nepremičnin, ki so jih Istrani zapustili, jih je bilo le 2.800 na ozemlju sedanje Slovenije. Teh stanovanjskih enot, ki so v javni lasti, in ki so torej lahko predmet pogajanj, je trenutno največ štiristo. Poljšak je rekel, da je Slovenija najbrž pripravljena dopolniti rimski sporazum med Italijo in SFRJ iz leta 1983, a le na osnovi realnih številk. Povedal je tudi, da bo morala Slovenija spremeniti svojo zakonodajo za svobodno prodajo nepremičnin tujcem, da se s tem prilagodi Evropi in ne odnosom z Italijo.
Licio Toth (združenje Venezia Giulia e Dalma-zia) in Ruggero Rovatti (istrske skupnosti v begunstvu) sta izpostavila znana stališča begunskih združenj, a v spravljivejših tonih kot v preteklosti. Zanimivo je, da nista veC izrecno omenjala italijanskega veta nad pridruženim članstvom Slovenije v Evropski zvezi. Marino Vocci (kulturni krožek Istria) je znova pozval Rim in Ljubljano, naj končno ubereta pot resnega dialoga, predvsem Italijo pa je pozval, naj ne izkorišča istrskega vprašanja v notranjepolitične namene, kot je to odkrito delala Berlusconijeva vlada.
Sandor Tence
Včerajšnji okrogli mizi je sledilo res veliko število radovednih posllušalcev (F.KROMA)
Slovenščina še vedno moti, tudi če govori konzul...
TRST - Nacionalistični Trst je včeraj spet pokazal svojo pravo dušo. Del občinstva, ki je sledilo okrogli mizi o vprašanju zapuščenega imetja nekdanjih istrskih beguncev, je namreč glasno kontestiral slovenskega konzula Tomaža Pavšiča in ga večkrat prekinil, tako da je govornik le s težavo končal svoj poseg. Moderator, novinar Piccola Mamo Man-zin, se je sprva skliceval na demokratično omiko občinstva, vročerkrv-neže, ki niso prenehali, a so še dalje jezno vzklikali proti Pavšiču, pa je nekoliko pomiril, šele ko je odločno zagrozil, da bo prekinil srečanje.
Na koncu so nekateri opravičevali
izgrede z utemeljitvijo, da je konzul hote obšel tematiko zapuščene imovine in da je govoril o temah (fašizem in Slovenci), ki nimajo nič skupnega z italijansko-slovenskimi odnosi. Ta opravičila pa so zelo šibka. Prvič, ker sta Pavšiču kasneje lahko omikano oporekala predstavnika begunskih združenj Licio Toth in Ruggero Rovatti, drugič pa, ker so konzula glasno prekinili, že med pozdravom, ko ni nihče vedel, o čem bo sploh govoril.
Temu naj dodamo, da so organizatorji priskrbeli Pavšiču prevajalca. Tudi to pa očitno ni bilo pogodu razboritim nacionalistom, (st)
Italija na tretjem mestu v Evropi po številu primerov aidsa
RIM - Italija je na tretjem mestu v Evropi po številu primerov aidsa. Po podatkih, ki so jih objavili ob včerajšnji umestitveni seji nove komisije za boj proti aidsu, so leta 1994 zabeležili 4.427 primerov aidsa, po mnenju Višjega inštituta za zdravstvo pa znaša število primerov najmanj 5.500, saj veliko primerov okužbe še niso formalno registrirali. Od prvih pojavov te bolezni pa do 31. decembra lani so zabeležili skupno 25.783 primerov okužbe, zaradi že omenjenih zamud pri registriranju pa naj bi dejansko število primerov bilo najmanj 27.360. Zanimiv je tudi podatek, da je velika večina okuženih moškega spola, vendar se število bolnic naglo veča: leta 1989 jih je bilo 453 (18,5 odstotka primerov), lani pa dvakrat toliko, in sicer 952 (22,5 odstotka primerov).
Glede vzrokov oziroma načina okužbe je na prvem mestu vbrizgavanje droge v žile (65,4 odstotka), na drugem homoseksualna razmerja (14,5 odst.), na tretjem pa heteroseksualni spolni odnosi (11,1 odst.).
Glede aidsa pri otrocih so do 31. decembra lani zabeležili 454 primerov, od teh je bilo 421 okuženih po materi, v 235 primerih pa je bila mati uži-valka mamil.
Glede ozemeljske porazdelitve so največ primerov zabeležili v Lombardiji, sledijo Ligurija, Lacij, Emilija - Romagna in Sardinija (v vseh teh deželah so zabeležili več kot 50 primerov na 100 tisoč prebivalcev).
»Fini naj se javno opraviči Južnim Tirolcem«
BOČEN - Južnotirolski »Schiitzen« so od predsednika Nacionalnega zavezništva Giamfranca Finija zahtevali, naj se, tudi v imenu bivšega MSI, javno opraviči Južnim Tirolcem »zaradi gorja in represije, ki so jih bili deležni v letih med 1920 in 1943«, sicer bodo na Južnem Tirolskem menili, da je bil njegov zasuk samo stvar fasade in da »volk dlako menja«. V odprtem pismu Finiju »Schiit-zen« poudarjajo, da je prebivalstvo Južne Tirolske z veliko skepso sprejelo na znanje, da se je NZ distanciralo in celo obsodilo zadržanje, ki je vladalo v njegovi stranki glede vprašanja Gornjega Poa-dižja in njegovih nemško govorečih prebivalcev. Prav v podkrepitev tega novega stališča pa Finija vabijo, naj tudi spremeni dosedanje stališče NZ do vprašanja spomenika zmagi v središču Bočna. Kot je znano, je bil spomenik postavljen za časa fašizma v spomin na vrnitev Gornjega Poadižja Italiji po prvi svetovni vojni, marsikdo na Južnem Tirolskem pa je ta spomenik ocenjeval kot stalno žalitev nemškega dela prebivalstva. »Tovrstni fašistični simbol bi lahko povzročal zadrego tudi Vam,« pišejo Schiitzen Finiju.
Prešernov Krst pri Savici je močno delil in deli mnenja literarnih zgodovinarjev in kritikov. Pesnitev namreč težko uvrstimo med klasične nacionalne epopeje, saj je Črtomir protislovni junak, ki nam zastavlja kopico kočljivih vprašanj. Pesnitev nosi v sebi globoke dvome, ki ne prenesejo slavnostnih napevov.
Črtomir ne zmaga in niti ne umre tako, da bi mu lahko potomci peli večno slavo. Po boju ostane živ in poražen. Zaključek pesnitve ne umiri dvomov in ostane odprt različnim interpretacijam. Črtomir se namreč krsti brez povsem jasne in razumsko sprejete vere v novega boga in v novo civilizacijo. Krščanstvo sprejme z resignacijo človeka, ki je doživel zgodovinski in osebni polom. Je junak, ki mu je odvzeta tudi možnost ljubezni in družinske, torej zasebne, sreče. Tako problematičen protagonist le s težavo postane tradicionalen narodni junak, in vendar...
Ko tu pa tam premlevam Crtomi-rov problem, se vedno bolj prepričujem, da je Crtomirova tragedija v tem, da je junak brez sedanjosti in jasne bodočnosti, ker je bil v Času nastanka pesnitve nosilec idealov, ki so krepko presegali skrbi tedanjih Kranjcev. Tudi sodobnikom odpira jasne dileme, kar ni nikoli lahko početje. Prešeren je Crtomim zaupal perspektivo, ki nosi v sebi nov a težko uresničljiv svet. V bistvu je Črtomir pesnik in družbeni vizionar, ki se kljub dvomom podaja na odprto in neznano morje. V tej plovbi se Črtomir in Prešeren prepletata in istovetita. Njuno delo je delo pesnikov in
OGLEDALO
znanstvenikov, morda genialnih pohtikov, ki sprejemajo izziv poti v negotov svet. Njuna pot je pot k resnici, ki vabi in se odmika. V tem smislu bi lahko bil Krst pri Savici krst za resnico, ki kliče a ne daje jamstva, da jo dosežemo. Je pot v bodočnost, ki nudi več možnosti za neuspeh kot za uspeh, a ostaja edina možnost napredka. Kaj mi daje to misliti?
Crtomim bi težko očitali, da je slabič, Čeprav omaga. Njegovi »nekdanji upi« so v resnici upi za Cas, ki naj pride. V svoji laični treznosti ve, »da malike in njih službo glave/služabnikov njih so na svet rodile.« Božanstva smo ustvarili ljudje. Prav tako ve, da je arhaičen svet staršev mrtev, kot so mrtva njihova verovanja. Kljub temu gre bojevat boj »brez upa zmage«. Za to se odloči, ker spoštuje tradicijo očetov in ne prenese, da bi jo ovrglo brutalno nasilje. Črtomir je vojak proti nasilnim praksam zgodovine, kar je razvidno tudi iz njegovega pogovora z Bogomilo in duhovnikom. Krščanstvu očita, da istočasno vihti krvavi meč in ponuja poražencem srečo. Zagovor spoštovanja in miru naj bi bil steber novega sveta.
Pred usodnim spopadom v Ajdovskem Gradcu Črtomir bodri soborce z mislijo o svobodi in samoodločbi. Nakazuje jim novo deželo, kjer si bodo ljudje prosto izbirali vero in zako-
Biti krščen pri Savici
Ace Mermoua
ne in kjer bo narod sam svoj gospodar. Suženjstvo oznaci kot najhujše zlo. Svoboda osebne in kolektivne izbire je torej drugi steber Časa, ki naj pride. Tudi do Bogomile se Črtomir vede drugače, kot bi se lahko razkačen plemenski poglavar. V nic je ne prišiti. Njeno odločitev za vero in devištvo sprejme kot Človek, ki ljubi brez pogojev. Za ceno lastnega poraza se ne odpove nesebični ljubezni, spoštovanju in svobodi, ki je predvsem svoboda drugega, da izbira po svoji vesti. Crtomirovi upi so v bistvu upi za tiste pravice, ki jih je zastavila francoska revolucija. Njihov zagovor ostaja naša pomembna bitka. Ob tem je Prešernova skepsa razumljiva in racionalno utemeljena. Človekova slepota in sla po moCi izpodjedata Crtomirove sanje in zato junaku ni dana sedanjost. Star in izkušen pesnik iz prejšnjega stoletja ve, da Cas pravic še ni dozorel, kljub temu trdno podpira Crtomirove upe, čeprav mu določi grenko usodo.
Danes so Crtomirovi-Prešernovi upi načelno sprejeti in marsikje delno mesniCeni, Čeprav ostajajo dileme
Krsta odprte. Prešeren je imel prav: slepota, bes in volja do nadvlade ogrožajo sistem osnovnih človekovih in narodnih prvič. Krst pri Savici bi imel svoj smisel, Ce ne bi bil krst za resi-gnirano tavanje, ampak krst za bodočnost pravic. V tem smislu bi Crto-' mirova dejanja ne pomenila poraza kljub temu, da je cena drznosti življenje brez srečne sedanjosti in brez zajamčene bodočnosti. Junak se zlomi, misel ostane, Čeprav jo spremljajo boleči dvomi.
Zapisal sem, da je v svoji intimi Črtomir prej pesnik kot vojskovodja. Tudi to dejstvo mu jemlje šanse za sedanjost. Ne mislim na pavšalno mnenje, da morajo biti pesniki nujno nesrečni in da jih lahko razumejo le potomci. Dejstvo je, da se Črtomir bori za svet ljubezni in pravic sredi srdite bojne vihre. Valovi zgodovine so premočni, da bi lahko zmagal. S Četico soborcev je manjšina, saj je večina kranjskih bratov oportunistično klonila. glavo pred tujo močjo. Kljub temu se Crtomim zdi smiselno tvegati življenje za svobodo, spoštovanje, ljubezen in pravice. Vizija je pesniška, ker so ti ideali ob prihodu Valjhunovih hord politično neuresničljivi. Ostajajo sporočilo za tvegano bodočnost. Možnost prihodnosti je prav v osamljenih »utopičnih« sanjah. Iz celotnega Prešernovega
opusa je razvidno, da je pesnik razumel svoj poklic kot tveganje in hojo brez jamstev. Obenem pa je vedel, da bi se brez tega tveganja in brez hoje v nove in neodkrite dežele posušil sad spoznanja. Usahnila bi volja za bodočnost, ki ne živi brez upanja in brez iskanja novih in kot gozd negotovih svetov. Spoznanje drži in zanj ima smisel biti kršCen pri Savici: kljub vsem porazom in nerazumevanjem.
Ce se »osvobodim« strašnega in hkrati očarljivega obroča Krsta pri Savici, si kot človek in kot Slovenec zastavljam dve vprašanji. Izpostaviti ju želim, ko se je del Crtomirovih upov vendarle uresničil.
Lahko danes kot ljudje in narod sprejmemo za svojo intimno obvezo to, kar so biti za Crtomira samo upi? Mislim na spoštovanje, svobodo, spravo in ljubezen, ki ne potrebuje protiuslug? Lahko to storimo politično in ne le pesniško?
Lahko omogočimo sedanjost tveganemu umetniškemu in (dodajam) znanstvenemu delu, ne da bi zahtevali takojšnjega obračuna? Ali pa nam današnje življenje ponovno odžira zanimanje za početje, ki ne nudi takojšnjega dobička, a bi nas brez njega ne bilo. Bomo ponovno pustiti pesnikom le hipotetično bodočnost? Upam, da ne, saj so se nekatere njihove včerajšnje sanje vendarle uresničile. In Se dodaten dvom: je bolje, da sem glede na odgovore optimist ali prešemovsko skeptičen? Naj grem k Savici h krstu za bodočnost ati pa k odčaranemu in razočaranemu slovenskemu obredu?
Z VČERAJŠNJEGA SESTANKA PRI ODBORNIKU MORETTONU
DEVINSKO-NABREŽINSKA OBČINA
Železarna: minister obljubil hitro rešitev
Ali bo v torek znano Lucchinijeva ponudbo?
Novi minister za industrijo Alberto Cio se je med telefonskim pogovorom z deželnim odbornikom Gianfrancom Mo-rettonom izrecno obvezal, da bo v najkrajšem izrekel dokončno mnenje o tem, kako naj se izgotovi postopek za prodajo železarne. To je povedal sam Moretton na včerajšnjem, slabo uro trajajočem sestanku, ki so se ga na odbornistvu za industrijo udeležili vsi trije izredni komisarji tovarne pod Skednjem Franco Asquini, Giam-paolo de Ferra in Pino Fanchiotti, predstavniki pokrajinskih in deželnih tajništev sindikatov CGIL, CISL in UIL oziroma njihovih kovinarskih organizacij FIOM, FIM in UILM ter zastopniki tovarniškega sveta. Navzoč bi bil moral biti tudi tržaški župan Riccardo II-ly ali vsaj njegov odbornik za gospodarstvo Eu-genio Del Piero; na spregled ni bilo nikogar, vendar se je mestna uprava zaradi tega tudi pošteno opravičila.
Sestanek je spadal v okvir sprotnega preverjanja naporov in prizadevanj za prodajo železarne. Kajti zdaj se res vsak dan bolj mudi, saj je treba obrat AFS rešiti pred koncem tega meseca; takrat bo zmanjkalo premoga za koksarno, njena likvidacija pa bi povzročila 40 milijard lir Škode in zapečatila usodo tovarne. Torej so takšni sestanki naravnost nujni in zelo nas Čudi nedavno zatrdilo predsednice deželne vlade, da niso veC potrebni...
Komisarji so razodeli,
Z včerajšnjega sestanka o škedenjski železarni pri Morettonu. (Foto Križmančič)
Prvi slik z lastnikom Sesljanskega zaliva
Vprašanje občinske tajnice še nerešeno
Novi lastnik Sesljanskega zaliva, podjetnik iz Mantove Riccardo Dođi je končno navezal konkretne stike z devin-sko-nabrežinsko upravo. Zupan Giorgio Depan-gher se je namreč pred dnevi sreCal z njegovim predstavnikom Ivanom Farijem, s katerim se je sporazumel o nekaterih korakih pred pričetkom letošnje turistične sezone. Mantovski podjetnik je s tem v zvezi zaprosil Občino Devin-Nabreži-na, naj po možnosti pospeši postopek za nov urbanistični načrt sesljanskega zaliva.
Zupan Giorgio Depan-gher je na včerajšnji novinarski konferenci ugotovil, da je žal ostalo popolnoma nerešeno vprašanje občinske tajnice,
ki se bo po daljšem bolniškem dopustu baje v kratkem vrnila v službo. Uprava je v njeni odsotnosti zamenjala že nekaj začasnih tajnikov, kar je ustvarilo Devinsko-na-brežinski občini nemalo težav, saj so mnogi pomembni upravni sklepi ostali na papirju. Mednje sodi licitacija za prodajo nekaterih občinskih stavb na nabrežin-skem trgu. Prefektura molči in sploh ne odgovarja več na pritožbe in na proteste, ki prihajajo iz Nabrežine.
Zupan je napovedal ustanovitev delovne komisije, ki se bo v okviru občinskega odbora ukvarjala z zelo kočljivim vprašanjem pomanjkanja osebja. V kratkem bo Zavod za ljudske
hiše IACP, kot kaže, rešil stanovanjsko stisko približno tridesetih družin, ki so zaprosile za ljudsko stanovanje.
Občina je tudi poverila nalogo za gradnjo novih čistilnih naprav v Sesljanu ter odobrila sklep za obnovitvena gradbena dela v devinski osnovni soli.
Občina bo letos slavnostno proslavila 50-letnico zmage nad naci-fašizmom. Zupan in njegovi sodelavci so se glede teh prireditev že sestali z vodstvom Deželnega inštituta za proučevanje odporniškega gibanja, v kratkem pa se bodo srečali Se s pokrajinskimi voditelji Vsedržavne zveze partizanov Italije (VZPI-ANPI).
da je nadzorna komisija v Rimu že preučila gradivo, ki so ji ga bili izročili in ki vsebuje ponudbi ter razvojna načrta družbe Bolmat in Lucchinijeve jeklarske grupe. Traderja Bruno Bolfo in Vittorio Malacalza sta svoj predlog predočila že zdavnaj, magnat iz Brescie pa Sele pred kratkim, vendar podrobnosti niso znane. Kaže, da se bomo lahko z njegovo ponudbo seznanili prihodnji torek, 7. februarja, ko bo deželni odbornik za industrijo sklical Se eno srečanje med vsemi zainteresiranimi dejavniki. Pravzaprav bi se moralo kaj več zvedeti že v ponedeljek, kakor nam je povedal pokrajinski generalni tajnik CGIL Bruno Zvech po včerajšnjem sestanku na Deželi. Ko pa v prihodnjem tednu ne bi'
bilo novosti, bodo sindikalisti nemudoma zahtevali snidenje z ministrom Objem.
Seveda pa se hočejo pogovoriti tudi z ministrom za delo Tizianom Treuom, kajti ugodno bo treba razrešiti tudi vprašanje predčasnih upokojitev in odpravnin, ter seveda dopolnilne blagajne.
Gianfranco Moretton je glede tega ponovil predlog, naj bi se za predujme na denar iz dopolnilne blagajne obrnili na bančni sistem, a tudi na krajevne ustanove, ki naj bi krile obresti na bančna nakazila. Odbornik je poleg tega naglasil komisarjem, da želi deželna uprava vnovično ovrednotenje tovarne in njeno povezavo z jeklarnami v vsej Furlaniji-Julijski krajini, (dg)
GLEDALIŠČE G. VERDI / STISKA SCENOGRAFOV
Delavnica brez prostorov
Cez dve leti bodo odprli prenovljeno tržaško operno gledališče G. Verdi. Bodo pa odprli tudi scenografsko delavnico? Vprašanje postavljajo sindikalni predstavniki Cgil uslužbencev gledališča, ki ugotavljajo, da se delavnica ne bo mogla vrniti v stare podstrešne prostore, ker tega ne dovoljujejo novi protipožarni predpisi. Se preden so zaradi obnovitve poslopja Verdija predstave začasno preselili v prostore dvorane Tripcovich na trgu pred železniško postajo, so namreč morali delavnico premestiti v gledališko dvorano nekdanje psihiatrične bolnišnice. Vendar tam ne morejo zadovoljivo razvijati proizvodnje velikih in zahtevnih scenskih elementov. Sicer pa se bodo morali v
kratkem tudi od tam izseliti, ker bodo prostore namenili univerzi.
Predlog, da bi na območju industrijske cone najeli večjo halo, je ostal na papirju. To bi bila najboljša rešitev, ugotavljajo sindikalisti gledališča Verdi, in to iz dveh razlogov: prvič, ker bi lahko odra-bljene scenske elemente vskla-diščili in primerno shranili, drugič pa, ker bi se v urejeni delavnici lahko razvila in uveljavila scenografska šola, ki bi nudila mladim možnost specializacije in torej dela v številnih italijanskih gledališčih po Italiji, kjer ni zadostnega števila izvežbanih pri-pravljalcev scenskih elementov.
Zato sindikalni predstavniki vabijo občinsko upravo, naj spet vzame v pretres možnost nabave
novih prostorov za scensko delavnico: strošek bi sicer znašal dve milijardi in pol lir, kar je res precejšnja vsota, Se zlasti v časih, ko morajo tudi javne uprave stediti in omejevati stroške. Vendar bi taka pobuda lahko imela tudi pozitivne gospodarske posledice, ker bi v novih prostorih proizvajali scenske elemente za številna druga gledališča, ali jih dajali v najem drugim gledališkim hišam in bi se tako investicija obrestovala.
Upati je, zaključuje sporočilo sindikalnega predstavništva uslužbencev, da bodo »dalekovidni Zupan, menadžerski ravnatelj in optimistični inženir, ki vodi scenografsko delo, znali realizirati sanje, ki jih v Verdijevi delavnici že toliko let negujemo«.
Primorski dimnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mah oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Prednarocnina za Italijo 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Andolina in Biloslavo napoti v Bihač
Bo zdravniku Marinu Andolini in novinarju (bivšemu odgovornemu uredniku dnevnika Trieste oggi) uspelo rešiti Carla Bozzolo, ki so ga lanskega decembra muslimanske oblasti aretirale in obsodile na mesec dni zapora zaradi ilegalnega vstopa v Bosno? Čudna dvojica se je proti Bihaču, kjer naj bi bil trenutno nastanjen Bozzola (januarja so ga sicer izpustili iz zapora, a mu iz varnostnih razlogov še niso dah dovoljenja, da bi zapustil državo) odpravila s tovorom humanitarne pomoči, v zameno za katero upa, da bo Bozzolo lahko privedla domov. Andolina je včeraj sporočil na tržaško agencijo ANSA, da sta z Biloslavom na meji med Siskom in Petrinjo in da sta bila podvržena številnim kontrolam. V Bihač naj bi prispela v večernih ah nočnih urah.
STANOVANJSKO VPRAŠANJE
SKR nasprotuje prodaji občinskih nepremičnin
Stranka komunistične prenove je v zadnjih letih in Se posebej med volilno kampanjo novembra 1993 za obnovitev občinskega sveta zavzela jasna stališča v zvezi s prodajo občinskega stanovanjskega premoženja. Stranka je vedno poudarjala, da tega premoženja, ki se je nakopičilo tekom let, zahvaljujoč se podaritvam, nakupom in novim gradnjam, ki so bile uresničene z javnimi prispevki, ne gre nikakor razpršiti, ampak ga je treba skrbno upravljati in tako zadostiti potrebam prebivalstva. V zadnjih letih je negativno ocenjevala razne predloge o odtujevanju občinske imovine: vedno je nasprotovala predlogom listar-skih uprav, sedaj pa ravno tako nasprotuje nameri Illyjevega odbora. Po mnenju SKP, ki je včeraj na svojem sedežu priredila tiskovno konferenco, na kateri sta spregovorila tajnik Giorgio Canciani in občinski svetovalec lacopo Venier, se Illyjeva uprava instrumentalno opira na ne ravno najboljše stanje zgradb ter na ekonomske in administrativne težave.
SKP izhaja predvsem iz prepričanja, da gre za kratkovidno in neodgovorno izbiro, s katero naj bi se občinska uprava
lotila kritja proračunskega primanjkljaja. Poudarja tudi, da tega stanovanjskega premoženja, ki je kolektivno, ne bo lahko v kratkem obnoviti; obenem dodaja, da je treba to premoženje upravljati na drugačen način, da bo lahko kos sprotnim in splošnim potrebam prebivalstva. Za stranko je tudi nesprejemljivo, da bi tako pridobljena finančna sredstva služila za uresničitev nekaterih načrtov, ki bi mestu zagotovih lepšo zunanjo podobo, medtem ko bi nasprotno potrebovalo nekatere manjše posege za korektno upravljanje teritorija.
SKP seveda zagovarja pravice in potrebe stanovalcev v občinskih stanovanjih, ker je povsem nesprejemljivo, da bi občinska uprava s takimi ukrepi sedaj prizadela prav tiste stanovalce-najem-nike, katerim so bila občinska stanovanja dodeljena prav zaradi njihovega Šibkejšega socialnega položaja.
Svoje predloge bo SKP posredovala tudi deželni upravi, predsedstvu Avtonomnega instituta za ljudska stanovanja in vsem neposredno prizadetim stanovalcem, ki bodo sprotno seznanjeni o postopkih, ki jih bo občinska uprava sprejela za prodajo stanovanjskih zgradb.
»Zeleni«
hočejo
kraški
park
Po mnenju deželnih svetovalcev Ghersine, Mionija in Puiattija (zeleni) je ustanovitev kraškega parka pomembna ne samo za varstvo okolja, temveč tudi za ohranitev in valorizacijo kulturnih tradicij in značilnih kmečkih ter obrtnih dejavnosti. Zeleni so namreč vložili zakonski osnutek, ki do potankosti povzema osnutek, ki ga je svojcas odobril deželni odbor pod Travanutovim vodstvom. Osnutek je zatem odbor Guerrove umaknil, ne da bi ga zamenjal z drugim. Propadanje področja pa se medtem Siri, pravijo zeleni, in obstaja nevarnost, da bo izgubljena možnost sodelovanja s Slovenijo, ki se na svoji strani pripravlja na načrtovanje parka.
POŠTA / UPOKOJITVE
DANES PO MESTU
NOVICE
V poštne urade slovenske direktorje
V Zgoniku upokojili direktoija Mirko Antonija
Delili bodo prvo številko revije »Nebo pod zemljo«
Vrsto zanimivih prispevkov
V sredo zjutraj so s s tržaške poštne uprave telefonirali dolgoletnemu direktorju zgoniškega poštnega urada Mirku Antoniju in mu sporočili, da so jih iz Rima obvestili, da je z istim dnem upokojen. Vodstvo zgoniškega urada je še istega dne začasno prevzela uradnica Daria Kobal, v kratkem pa bodo imenovali novega direktorja.
Pri tem seveda domača in vsa slovenska javnost ne more odstopiti od sta-lisca, da bo moral tudi novi direktor zgoniške pošte obvladati slovenščino, ker si poštna uprava ne more dovobti, da bi na lastno pest in po upravni poti ukinila dosedanje uveljavljene pravice zgo-niških občanov do uporabe materinega jezika.
Podobno vprašanje se sicer postavlja tudi v drugih okoliških poštnih uradih: v roku enega leta bodo zelo verjetno upokojili direktorici kriškega poštnega urada, Ido P uric, in nabrežinske pošte, Ireno Gerli. Nesprejemljivo bi bilo, ce bi se tudi v teh primerih zgodilo kot v Devinu, kjer so pred enim letom upokojeno slovensko direktorico Marico Gruden nadomestili z osebo, ki slovenščine ne pozna. Spomin se vrača na oddaljeno leto 1967, ko so na Proseku imenovali direktorja, ki ni niti pasivno obvladal slovenščine. Domačini so takrat ostro protestirali in tudi stopili neposredno do pokrajinske poštne uprave. Tako so v kratkem Času dosegli, da so italijanskega direktorja nadomestili s slovensko funkcionarko.
V zadnjih mesecih se je novo vodstvo tržaške poštne uprave v besedah precej oddaljilo od stališč prejšnjega, Slovencem nic kaj naklonjenega direktorja Carboneja. Sedaj pa bomo na primeru imenovanj nadomestnikov dosedanjih slovenskih direktorjev poštnih uradov v slovenskih vaseh lahko preverili, ali besedam sledijo tudi dejanja.
Mirko Antoni je zaCel delati v zgoniškem poštnem uradu leta 1954, v službo pa so ga uradno vzeli s 1. julijem 1955. Potem, ko se je upokojila dotedanja odgovorna za zgonisko pošto, Marija Legiša, so ga 1. avgusta 1956 imenovali za pomočnika, kmalu zatem ga premestili najprej v pro-seški, potem v nabrežin-
ski poštni urad, dokler se 25. avgusta 1964 ni spet vrnil v Zgonik kot funkcionar, ki so ga 1. oktobra 1967 imenovali za direktorja. Razpolagal je z enim samim poštarjem; leta 1970 so namestili še drugega poštarja, 1976 uradnika, 1980 pa še tretjega poštarja. Pri tej zasedbi direktorja, uradnice in treh poštarjev je zgoniški poštni urad ostal do predvčerajšnjim, ko so po hitrem postopku na podlagi lanskega zakona upokojili vse one, ki so bili zaposleni veC kot 39 let, 6 mesecev in en dan. Mirku Antoniju želimo dolgo let prijetnega pokoja in veliko zdravja, obenem pa si pričakujemo hitro imenovanje novega slovenskega direktorja.
Od danes bo na razpolago nova številka Časopisa, »II cielo sotto la terra« (nebo pod zemljo), ki ga bodo delili po tržaških ulicah. Številka prinaša uvodnik, ki ga je napisal Ugo, ustanovitelj in urednik prvega Časopisa za klošarje (»Piazza Grande«), ki se je rodil v Bologni. Dve vprašanji označujeta to številko. Na prvi strani je pripoved dekleta, ki se je rešilo zasvojenosti z mamili, govori pa tudi o svojem boju za ohranitev delovnega mesta, saj se je s pismom obrnilo tudi do svojega nadrejenega v uradu in mu odkrito obrazložilo svoje življenjske tegobe. Šesta stran prinaša raziskavo o življenju na Trgu Gavana. Neki Sergio razlaga, zakaj je zapustil Rocol-Melaro
in se preselil v ta mestni predel, besedo pa imajo tudi razni ljudje, ki na Trgu Gavana delajo ali vsakodnevno hodijo tam mimo. Poleg tega najdemo še razne koristne rubrike (kje lahko jemo, spimo, se zastonj oblačimo, kje so razne predstave, grafične razstave, koncerti, kje se odvija kulturno življenje v mestu in v dežeti. Zadnja stran je posvečena neposrednemu pogovoru z bralci, saj so objavljeni prvi prispevki o »mestu, kot si ga zamišljamo«.
Poskusno številko, ki je izšla prejšnji mesec, so tiskali v več kot 2300 izvodih. Kot smo dejati, bodo Časopis delili po ulicah (900 tir bo šlo redakciji, ki si bo z zbranim denarjem zagotovila sredstva za naslednjo številko).
V nedeljo počastitev »dneva življenja«
V razstavni dvorani tržaškega županstva bodo odprli danes filatelistično razstavo na temo »Družina in življenje«. Razstava, ki si jo bo mogoče ogledati danes in jutri med 10. in 12.30 ter med 17.30 in 19.30, v nedeljo pa samo od 10.30 do 13. ure, spada v okvir pojutrišnjega praznovanja »dneva življenja«. Na isto temo so u-glašene tudi risbe dijakov iz 2. in 3. razredov nižnjih srednjih šol, ki jih bodo razstavili 16., 17. in 18. februarja v trgovskem centru II Giu-lia.
NASLEDIL BO PROF. VLITOSU
Priznanje za Riaza Khana
Vodil bo svetovno organizacijo za raziskave o sladkorju
Riaz Ahmed Khan, znanstveni ravnatelj laboratorija za plastične poli-merske mase rastlinskega izvora v znanstveno-tehnološkem parku, je postal glavni ravnatelj svetovne organizacije za raziskave o sladkorju (VVorld Sugar Research Organiza-tion). Khan, ki je indijskega porekla, je nasledil profesorju A.J. Vlitosu z univerze v Readingu v Angliji.
WSRO je svetovna organizacija proizvajalcev, združenj in porabnikov sladkorja, ki si na podlagi znanstvenih raziskav prizadeva za večje poznavanje lastnosti tega proizvoda tako na prehrambenem kot na drugih področjih. Trenutno deluje kot edino »središče« za izmenjavo znanstvenih informacij, ki se nanašajo na vsak možni aspekt in uporabo sladkorja. Med elani, ki so sko-
raj z vsega sveta, zaenkrat ni Italije, Čeprav WSEO vzdržuje stike z Asso-zucchero. »Proučujemo možnost, da bi pristopiti k WSRO,« je izjavil ravnatelj Assozucchera Marco Lagana, »tudi po srečanjih, ki smo jih imeli v Bruslju s prof. Khanom. Kot italijanski proizvajalci smo potencialno zainteresirani za programe in znanstvene raziskave o vlogi ogljikovih hidratov v prehrani, ki jih opravljajo v izvenevropskih državah, posebno v ZDA, Kanadi in Avstraliji, ki so veliki porabniki sladkorja.«
Glavni sedež VVSRO je na omenjeni univerzi v Readingu. Riaz Khan se v Trstu za družbo Polytech trenutno ukvarja z raziskavami o proizvodnji nekaloričnih sladil in kemično spremenjenih sladkorjev.
Sestanek o umskem zdravju
Na sestanku med deželnim odbornikom za zdravstvo Fasolo in vodstvom Deželne zveze združenj za umsko zdravje (Urasam) je tekla beseda o nekaterih vprašanjih, ki zadevajo problem umskega zdravja. Govor je bil, med drugim, o višini finančnih sredstev, ki bodo namenjena psihiatriji, o ustanovitvi Departmaja za umsko zdravje v Vidmu, o reviziji organika v pordenonskem departmaju in o okrepitvi go-riškega. Predlagali so tudi, da bi ponovno proučili pravilnik departmajev za umsko zdravje.
Srečanja ženske konzulte
Novo vodstvo ženske konzulte Tržaške občine j se je sestalo z vladnim komisarjem prefektom Cannarozzom, s škofom. Bellomijem, z županom Illyjem in s pokrajinskim komisarjem Maz-zurcom. Vodstvo konzulte je sogovornikom orisalo cilje tega telesa, predvsem pa program pobud za letošnje leto, ki predvideva izdelavo študije o otroških jaslih, o posvetovalnicah in o onesnaženju zraka ter ciklus konferenc o zadnjih štiridesetih letih evropske zgodovine, ki bodo namenjene študentom višjih srednjih šol.
SKR: senator Cuffaro o enotnosti levice
Danes, ob 18. uri bo na sedežu SKP v Ul. Tara-bocchia 3 javno zborovanje, na katerem bo govoril senator Antonino Cuffaro; govoril bo na temo »Opozicija komunistov Dinijevi vladi in njihovi predlogi za obnovo enotnosti levice«.
Bolnišnice: prevladal je razum
Deželni svet je včeraj z večino glasov sprejel resolucijo, ki predvideva združitev kardioloških funkcij in funkcij za nujne posege v katinarski bolnišnici ter celovito obnovitev glavne bolnišnice. S tem v zvezi je svetovalska skupina Zelenih izdala tiskovno poročilo, v katerem med drugim pravi, da je z izglasovanjem resolucije prevladal razum.
Tečaj jamarstva
Jamarska šola Carlo Finocchiaro (sekcija društva Alpina delle Giulie) prireja od 21. do 27. t.m. 28. sekcijski tečaj jamarstva, ki se bo odvijal pod pokroviteljstvom Vsedržavne jamarske šole GAL TeCaj je namenjen predvsem mladini višjih srednjih šol; vpisovanje v tečaj sprejema tajništvo društva Alpina delle Giulie, v Ul. Machiavelli 17, vsak dan razen ob sobotah, od 15. do 19. ure.
Predstavitev knjige resbarja Domenica Tempestija
Danes, ob 18. uri, bodo v avditoriju muzeja Re-voltella predstaviti rokopis »Discorsi sopra tiin-taglio« Domenica Tempestija, ki ga je oskrbel Furio De Denaro. Spregovorili bosta dr. Rossella Todros in dr. Silvia Meloni. Domenico Tempe-sti (1652-1737) je bil rezbar na dvoru Medičejcev; njegov rokopis hrani knjižnica Marciana, vsebuje pa okrog 100 strani, ki jih je napisal med leti 1677 in 1680.
POTEM KO SE JE »IZPEL«
KRAJE IN ROPI NA DNEVNEM REDU
Pompeo Tria v hišnem priporu
Bivši sindikalist FIMCISL priznal, da je prejel podkupnino
Pompeo Tria, bivši pokrajinski tajnik FIM-CISL in bivši predsednik Deželne ustanove za pravico do studija (ERDI-SU) je včeraj v zgodnjih popoldanskih urah zapustil koronejske zapore in odšel domov, v Ul. Forlanini. Popolne prostosti pa si kljub svojemu priznanju pred namestnikom državnega pravd-nika De Nicolom še ni zaslužil, odslej bo za nedoločen Cas v hišnem priporu. »Zaenkrat ne nameravam vložiti prošnje za preklic hišnega pripora,« je povedal Triin zagovornik Massimo Bianca iz TržiCa. Bianca je Se pristavil, da je bivši sindikalist žrtev korupcije (kar z drugimi besedami pomeni, da ni izsiljeval podjetnikov, temveč so mu oni ponudili podkupnino). Po odvetnikovih besedah pa je sodniku odgovarjal izčrpno in pojasnil tedanje dogodke. Kaj veC Massimo Bianca ni želel povedati.
Tako ati drugače, Tria je v žep vtaknil 40 milijonov tir, kar je De Nicolu tudi priznal, sicer bi še sedel v koronejskih zaporih. Potem ko mu je arhitekt Marco Rodda, odgovorni pri podjetju Gabbia Progetti, dal deset milijonov lir (v zameno je podjetje opremilo predsedniški urad in sejno dvorano upravnega sveta ERDISU), je enak znesek dobil tudi od bivšega upravitelja podjetja »Slataper SpA« Maria Naviglia v zvezi z zaku-
pom, s katerim bi ERDISU posodobila ogrevalne naprave v nekaterih univerzitetnih poslopjih. Zakup je bil vreden šest milijard tir. Nadaljnjih 30 milijonov je plačalo nekaj podjetij, ki jih je koordiniralo »Savino SpA«. Preiskava se medtem nadaljuje, saj kaže, da so poslali še tri nova jamstvena obvestila, finančna straža pa je bila tudi na sedežu ERDISU-ja in v bišem uradu Pompea Trie.
Medtem sta tako kulturni krožek »Giorgio La Pira« kot bivši poslanec Co-loni zanikala, da bi ERDISU financiral volilno kampanjo bivšega podtajnika KD (govor je o neki okrogli mizi, ki je bila marca 1992). Včeraj se je spet oglasila Stranka komunistične prenove, ki trdi, da je Coloni pozabil omeniti nekatere bistvene podrobnosti. Manifest, s katerim so publicizirali pobudo, pravi SKP, je nosil napis, da je bil narejen s prispevkom ERDISU. Tedaj je »odbor za volilno premirje« dosegel, da so manifest sneli po vsem mestu. SKP nadalje pravi, da ni nihče trdil, da je Coloni neposredno prejel prispevek s strani Trie ati ARDISU-ja, temveč le to, da krožek »La Pira« zaradi takojšnjega posega ni prejel prispevka za pobudo, Iti je imela jasen volilni značaj. Tria je tedaj celo tožil odgovorne pri SKP, vendar je sodišče njegovo prijavo po preiskavi arhiviralo.
Žensko napadel v Ul. Manzoni
Ko je Maura Quinto predsinocnjim okrog 20. ure stopala po Ul. Manzoni, je nenadoma začutila, da ji nekdo skuša iztrgati torbico, ki jo je nosila na rami. Neznanec je vlekel z vso silo, Quinto-vo je močno zabolelo in ji ni preostalo drugega, kot da torbico izpusti. Ni pa se kar tako vdala. Začela je klicati na pomoč in imela je še toliko moči, da se je skupaj z nekaterimi mimoidočimi pognala za tatičem. Tako je opazila, da je zavil v neko poslopje, in sicer na hišni številki 7. Medtem so že obvestili policijo, ki je stopila v hišo in najprej našla torbico. Nepridiprav se je skušal skriti, vendar ni imel kam pobegniti in so ga kaj kmalu odkrili. Agenti so ga takoj prepoznali: bil je njihov stari znanec, 28-letni Loris Feli-ciati iz Ul. Tartini 12, ki je v preteklosti že imel opravka s sodišči. Med-
tem ko so Feliciatija aretirali pod obtožbo ropa, so Maurovo odpeljali v bolnišnico, kjer so ji ugotovili udarec. Okrevala bo desetih dneh. Vrnili so ji tudi 40 tisoč lir, ki jih je ropar že pobral iz torbice in jih je imel pri sebi.
Predvčerajšnjim pa se ni slabo končalo samo za Feliciatija. Podobno namero je imel tudi 28-let-ni Francesco Nobile (Ul. Settefontane 7), a tudi njemu je spodletelo. Izbral si je avtobus, ki vozi na progi št. 11, odločil se je tudi za žrtev, neko Zensko, vendar pri izbiri kraja in ure očitno ni imel »srečne« roke. Ni namreč opazil, da so v bližini agenti letečega oddelka, katerih naloga je prav preprečevanje podobnih kraj po avtobusih in ulicah. Nemudoma so ga prijeti in zatem prijavili sodišču. Isti agenti so že pred tem ustavili in pospremili v
urade kvesture tri Romke, ki so na Trgu Goldoni Čakale na avtobus št. 10. Vedle so se sumljivo, kar je zbudilo pozornost sil javnega reda. Poleg tega so odgovarjale opisu, ki so ga dale nekatere osebe, ki so prejšnje dni prišle na kvesturo in prijavile, da so jih okradli. Sedaj skušajo' izvedeti kaj več o dekletih, ki sicer živijo v Trstu (z nepoštenimi nameni v naše mesto prihajajo večinoma Romi iz drugih krajev).
Potem ko jih je
spustil v stanovanje
so ga napadle
Pod neko pretvezo so 24-letna poljska Romka Sniega Panek iz Wro-clawa ter dve prijateljici stopili v stanovanje Renata Baroneja v UL Mo-reri 1. Medtem ko je Pa-nekova skušala zamotiti moškega, sta drugi dve že bili v spalnici. Neprevidni Barone je naposled
le opazil, kaj se dogaja, in je poskusil zaustaviti trojico, ki pa mu je takoj pokazala, da se z njimi ni šaliti. Nikakor jih ni utegnil zaustaviti, vendar Panekova ni prišla daleč. Kmalu zatem so jo v bližini izslediti agenti, ki so prihiteli v Ul. Mo-reri, ter jo tudi aretirali. Zaenkrat pa se je za drugima dvema izgubila sled. Barone je natančno pregledal stanovanje, vendar ni ugotovil, da bi mu kaj odnesle.
Odpovedan recital
Recital baritona Paola Rumetza v okviru ciklusa pevskih srečanj »Uro z...«, ki je bil predviden za ponedeljek v avditoriju muzeja Revoltella, je bil odpovedan in odložen na poznejši datum. Vstopnice (za povračilo stroškov) je treba vrniti blagajni dvorane Tripcovich (od 9. do 12. in od 16. do 19. ure) do vključno 15. t.m.
KULTURNI POM / DREVI PREMIERA
Bolhe v operi v slovenski verziji
Sad sodelovanja s Contrado
S sinočnjo predstavo Handkejeve igre »Cas, ko nismo vedeli ničesar drug o drugem« se je, vsaj zaenkrat, zaključilo sodelovanje Slovenskega stalnega gledališča s Stalnim gledališčem Furlanije-Julijske krajine, ki je trajalo od poletja. Zato pa bomo nocoj doživeli premiero odrske priredbe mladinskega teksta Fulvia To-mizze »Bolhe v operi«, nastalo v sodelovanju z drugim, privatnim stalnim gledališčem našega mesta.
Če je šlo pri Handkeju za koprodukcijo, ko sta gledališči združili svoje sile in sredstva v skupni uprizoritvi, pa je sodelovanje s Contrado nekoliko drugačno, saj sta se vodstvi odločili za isto repertoarno izbiro in skupne umetniške oblikovalce projekta, ki pa je rodil dve predstavi: italijanska je doživela premiero v zaCetku leta, slovenska prihaja pred občinstvo danes pod veCer. Jutri pa bosta predstavi igrani skupaj v Kulturnem domu, in sicer istočasno, z začetkom ob 18. uri.
Gre očitno za manifestativno dejanje, ki pa bo gledalcem omo-
gočilo delni ogled ene in druge izvedbe ter iz tega izhajajočo primerjavo, k prazničnosti pa bo prispevala tudi prisotnost pisatelja Fulvia To-mizze in vseh umetniških sodelavcev.
Tomizzovo otrokom namenjeno pripoved je za oder priredil Ugo Vičič, v slovenščino pa jo je prelil Marko Kravos, ki je prevod nekoliko skrajšanega originalnega besedila objavil v mladinski reviji Kekec. Potovanju in negledališkim prostorom namenjeno sceno je oblikoval Marjan Kravos, kostume Fabio Bergamo, koreografijo Luciano Pasini. Po slovenskem naslovu, originalni je namreč »Anche le pulci hanno la tosse«, ni težko sklepati, da je teža na glasbi: komponist je Carlo Moser.
Gledališko vodstvo zagotavlja, da bodo prišli na svoj račun ne le otroci, paC pa tudi odraslil saj so se igralci Stojan Colja, Aleš Kolar, Franko Korošec in prvič na profesionalnem odru nastopajoča Sara Balde primerno potrudili. Režiral je Boris Kobal.
KONEC JANUARJA NA PROSEKU
Velik uspeh razstave »Mostar v Trstu«
Kmalu ponovitev drugje
»Zadovoljni smo, saj smo poželi takšen uspeh, kakršnega zares nismo pričakovali,« nam je zatrdil Član Italijanskega solidarnostnega konzorcija in sopriredi-telj razstave »Mostar v Trstu« Rudi Pobega. Razstava fotografskih posnetkov iz razdejanega Mostarja, otroških risb, uradnih listin in posterjev je bila, kakor znano, 27., 28. in.29. januarja v Kulturnem domu Prosek-Kontovel in samo v nedeljo popoldne si jo je ogledalo veC kot 500 oseb. Posvetili so jo televizijskemu snemalcu Saši Oti iz Boršta, televizijskemu tehniku Mariu D’Angelu s Proseka in televizijskemu novinarju Marcu Lu-chetti iz Trsta, ki jih je 28. januarja lani v Mostarju pokosila ustaška granata.
V resnici smo se na vzorno urejeni razstavi seznanili z neposrednimi pričevanji pokojnih o tragediji, ki je doletela to nesrečno mesto: obnemeli smo ob presunljivih fotografijah, istočasno pa smo lahko gledali pretresljive prizore, ki jih je preminula trojica posnela za italijansko državno televizijo. Najgloblji in najbolj muCen vtis so seveda napravili na obiskovalca posnetki otrok, ki so pač najbolj izpostavljeni posledicam zločinskega brezumja.
Razstavo so speljali sami prostovoljci, in sicer poleg Pobege, ki je po poklicu davčni kon-zulent, Se trgovec D ari o Andlovich, študent Giu-lio Bernetti, trgovski izvedenec Giorgio Galo-
KRUT / ZDRAVNIŠKI KOTIČEK
Dr. Floridan: skrb za preventivo
V okviru rehabilitacijske in socialno-varstvene svetovalne službe, ki jo krožek KRUT nudi na svojem sedežu v Ul. Cicerone 8 v Trstu, je organizirana redna zdravniška posvetovalnica. V zdravniški »pool« je pristopil tudi dr. Zdenko Floridan, specialist torakalne kirurgije, ki pozitivno ocenjuje koristnost te pobude. »Na osnovi izkušenj v teh prvih mesecih delovanja sem ugotovil, da ljudje radi prihajajo po nasvet, še zlasti, ker imajo možnost, da se prosto pogovorijo o svojih težavah brez časovnih omejitev. Posebno starejša populacija potrebuje nasvet, za katero obliko rehabilitacije naj se odloči. Zaznal pa sem, da njihovi problemi niso vselej le zdravstvene narave, temveč išCejo Človeški stik in rešitev tudi za svoje duševne stiske: ko dobijo sogovornika, se Čutijo olajšane in to je morda najboljša terapija. Marsikoga usmerimo npr. v Šmarješke toplice, kjer je v zdravstvenem paketu vključen tudi avtogeni-psihološki trening«.
Mlajše generacije morda ne Čutijo potrebe po preventivnih
NOT
Rehabilitacija in varstveno svetovalna služba
rehabilitacijskih posegih, kar pa lahko v primeru kake nezaznavne disfunkcije povzroči akutne posledice in v določenih primerih celo kronična obolenja. Dr. Floridan svetuje: »Skrb za sistematično preventivo naj bi bila prisotna že pri 35. letu. Priporočljivo je, da vsaj enkrat letno tudi mlajši človek opravi določene preglede, izvide in ortopedsko rehabilitacijo. Le tako lahko ugotovimo neznane okvare oziroma lajšamo lažje oblike
kronicnosti. Pojem preventive je pri nas premalo uveljavljen, Čeprav so ugotovili, da bi javni zdravstveni sistem z učinkovito preventivo dolgoročno prihranil polovico sredstev in torej bi se tudi znižalo število pacientov. Uvajanje ticketov na izvide zavira in zmanjšuje število preventivnih pregledov, kar velja še zlasti za socialno bolj ogrožene sloje prebivalstva«.
Pogovor z dr. Floridanom se je zaključil s strokovnim nasvetom, kako se obvarovati pred sezonsko »nadlogo« - prehladom. »Izogibati se moramo termičnim nihanjem, psihološkemu stresu in fizični utrujenosti oziroma preobremenjenosti. Naš naCin življenja maj bo Cim bolj naraven in obogaten s telesnim razgibavanjem. Če pa nastopi bolezen, pride seveda v poštev zdravljenje, ki naj temelji na podrobnih izvidih in pregledih, pa tudi primerni dieti. Pri tem priporočam, naj pacient ne prehiteva Časa in prehitro opusti zdravljenje, kajti na ta način se izpostavi včasih zelo hudim komplikacijam«. (B)
pin, glasbeni učitelj Pie-ro Purini, uradnica Su-sanna Rebula, živinoz-dravnik Franco Reggen-te, brezposelna Michela Rovelli in podjetnica Marialuigia Timoteo. Vendar ne bodo ostali pri tem, ampak bodo poučna in dragocena pričevanja prenesli še marsikam drugam. Za razstavo se na primer zanima Tržaško združenje za mednarodno solidarnost (ASIT), ki mu predseduje priznani kirurg in specialist za presajanje v tržaški otroški bolnišnici »Burlo Garofolo« prof. Marino Andolina, sicer pa prihajajo ponudbe še iz raznih drugih krajev tržaške pokrajine, tako iz mesta kot s podeželja, pa tudi iz drugih pokrajin, (dg)
PRVIČ MED SLOVENCI V ITALIJI
Pojutrišnjem bo v Zgoniku Rompompom
Zelo pričakovan koncert
To nedeljo, 5. februarja, ob 18. uri bo v zgoniškem športno-kulturnem centru koncert ansambla Rompompom iz Slovenije, ki ga sestavljajo mojster kitare in klarineta, aranžer in komponist Niko Zlobko, njegov sin, pevec in saksofonist Tomaž, harmonikar Marko Krebs, trobentač Franci Spruk, bas kitarist in baritonist Marko Jeric, pevka Marjeta Aleš in kitarist Marko Pezdirc (na sliki). Program bo povezoval znani humorist Slavko Podboj.
OBIČAJI / V TEKU PRIPRAVE
Letošnji pust v nižjem tonu
Pomanjkanje prostorov za pripravo pustnih voz občuten problem
Kaj pripravlja letos Sazgo? Tega nam ni uspelo ugotoviti. (F. Ferrari/KROMA)
Pustne prireditve, ki imajo v naših krajih globoke korenine, so priložnost, da se ljudje iz vasi med seboj zberejo in poveselijo.
V Bregu imajo posebne običaje. Večkrat so morale svoje prireditve prilagajati trenutnim potrebam in razmeram, ostal pa je tradicionalen vaški obred pustnih šem, zbiranje jajc in klobas in nato skupna družabnost. Ostalo je tudi spuščanje Boljunika v vesolje. Zal pa bo letos izostal ponedeljkov pustni sprevod. Za razloge smo vprašali Tatjano Turco, ki je že lani in bo tudi letos odigrala vlogo kraljice na Kršakeirfpustu.
»Mi smo res že nekajkrat sodelovali na Kršakem pustu; potem pa smo imeli še svojo pustno prireditev na pustni ponedeljek. Morda je prav naša vsakoletna udeležba na raznih pustnih prireditvah, najprej na Opčinah, na pustno nedeljo v Miljah, nato na pustni torek še v raznih vaseh, glavni vzrok, da smo se nekoliko utrudili in sklenili, da ponedeljkovega pustnega sprevoda letos ne priredimo. Bomo pa, kot vedno, pobirali jajca in klobase po domovih, skupno bomo proslavili pustni torek in tudi Boljunika bomo poslali v vesolje.«
Ta pepelnična navada je bila pred leti velika atrakcija za ljudi celotne pokrajine. Tudi po 5 in še več tisoč ljudi je spremljalo ta obred, ki so ga potem v Boljuncu za vrsto let prekinili. Sedaj Boljunika že šest let zapovrstjo spuščajo v vesolje, z njim pa poleti v neznano tudi pismo s pozdravi in voščili, napisano v štirih jezikih. Kdor je potem Boljunika našel, ga je doletela Čast, da je naslednjega Boljunika pognal v vesolje. Lani se je vsa zadeva zataknila, ker ostankov Boljunika niso našli. Tako bodo pusta pognali
v vesolje organizatorji sami.
Tudi MaCkolje imajo svoje pustne navade in običaje niso se s svojim alegoričnim vozom udeleževale Kraškega pusta. Letos jih ne bo. Kot je povedal David Stefančič, primanjkuje v vasi primeren prostor, kjer bi lahko pripravili voz in maske. Nekaj let so brez vsakega predhodnega dovoljenja izkoriščali dovolj velik prostor, v katerem so izdelali svoj voz. Na zahtevo gozdnih čuvajev pa so morali ta prostor porušiti in tako je prišlo v vasi do zastoja. Morda bodo z občinsko pomočjo zadevo ure dih, meni Stefančič, toda letos bodo- v Mackoljah izveldi le vaško pustovanje z zbiranjem jajc in klobas po domovih ter v nedeljo zveCer s skupno prireditvijo v srenjski hiši, v torek s plesom in v sredo s sežigom pusta na robu vasi.
S podobnimi težavami se soočajo tudi v Križu in na Proseku - Kontovelu.Tudi tu ne gre samo za pomanjkanje denarja ali ljudi, temveč predvsem za pomanjkanje primernih prostorov. Po mnenju Igorja Gustinčiča, ki se je med drugimi oglasil v oddaji »Domača delavnica« na Radio Trst A, in Marka Rupla s Proseka, je veC razlogov za to, da se te vasi letos ne bodo udeležile Kraškega pusta. V Križu je trenutno življenje precej zamrlo, s Proseka pa je Rupel opozoril, da so stroški za takšno sodelovanje kar veliki, saj terjajo prevoz voza na OpCine, pa še veliko požrtvovalnega dela s strani domačinov. VašCani so sicer ponosni na uspehe, ki so jih njihovi vozovi dosegli na Kraškem pustu, vendar si želijo, da bi prišlo do rešitve vrste problemov, ki tarejo organizatorje. Tokrat si niso vedeli drugaCe pomagati, kot da so odpovedali svoje sodelovanje na Opčinah.
Neva Lukeš
K DANES V BOLJUNCU ih
Identiteta danes, včeraj, jutri
Vprašanje identitete bo osrednja tema večera, & ga kulturni društvi France Prešeren iz Boljun-ca in Valentin Vodnik iz Doline prirejata drevi ob 20. uri v mali dvorani občinskega gledališča Fr. Prešerna v Boljuncu. Izhodišče večera, na katerem bodo sodelovali zgodovinar Boris M. Gombač, psihoterapevt Pavel Fonda in pisatelj Ciril Zlobec, je Gombačeva knjiga »Trst - Trie-ste, dve imeni, ena identiteta«. Vprašanje je se zlasti občuteno v našem mestu, kjer se dnevno ln °d nekdaj soočamo s konflikti narodne narave in kjer še vedno, kljub trenutno zaradi odpr-|ejše uprave znosnejšemu vzdušju, nismo utrdili temeljev za strpnejše odnose med različnima narodoma. Mimo kvalitete večera, ki jo jamčijo ^e imena treh predavateljev, velja podčrtati tudi dejstvo, da ta večer nekako odpira tesnejše sodelovanje med društvoma sosednjih krajev, kar predstavlja spodbuden zgled za vse, ki delujejo na našem kulturnem prizorišču.
Predstavitev knjige o italijanskem napadu
Tl9 Tl 1 ITrz-tol nvi-i ■!	1 *-*4-*-* * Ji l
na Jugoslavijo leta ’41
Danes ob 20. uri bo v prostorih openskega Prosvetnega doma predstavitev knjige zgodovinarjev Z hnlrmicVo	Rianrtiirviia
narjev z bolonjske univerze Stefana Bianchinija in Francesca Privitere »6. aprile 1941 - 1’attaeco j aiiano alla Jugoslavia«, ki je izšla pred dobrim etom pri založbi Marzorati. Večer prireja knjižnica Pinko Tomažič in tovariši. Knjiga je še zla-V ^anirniva, ker obravnava potek jugoslovan-sko-italijanskih odnosov med obema vojnama, celotno razdobje vojnega dogajanja in predvsem
k-6r ObsGPA	m ct	o -nor-il-iIotrliz-i-r-ilV-i
—^ncmuv iz oeograjsKin m itanjanskin arni-Vov' Zgodovinarja in njuno delo bo občinstvu predstavil Ravel Kodrič.
Obvestilo zgoniške občine
Zgoniška občinska uprava obvešča lastnike, a je treba porezati oziroma posekati rastline Pod prevodniki, ki vodijo k opornikom električne napeljave visoke napetosti in so oštevilčeni s ■ 542 in št. 688 med Opčinami in Jamljami. menjena sečnja je nujno potrebna, da bi zago-°vili kontinuiteto storitve, opravilo pa jo bo osebje Državnih železnic. Lastniki parcel lahko poberejo posekani les 15 dni od sečnje; po tem atumu bo osebje Državnih železnic poskrbelo za odstranitev omenjenega lesa.
Igra za otroke v Cristallu
X gledališču Cristallo bodo v nedeljo ob 11. nn v okviru niza predstav za otroke z naslovom p ovem ti pravljico«, ki ga prireja gledališče La ontrada, uprizorili igrico »Sam«, ki jo je napi-sa ’ ^glasbil ter v njej nastopa Ferruccio Filip-pazzi. Predstava je namenjena otrokom od treh 0 desetih let starosti in pripoveduje zgodbo o Potepuškem mačku Biancu, ki ponosno in neustrašno pestuje svojo samoto.
^ŽERAJ-DANES
Danes, PETEK, d- februarja 1995
ti
Sonce vz
°b 8.48 21.34.
Jutri, SOBOTA, 4. februarja 1995 ANDREJ
VREME Vi 12. URI: te zraka 8,5 stop tlak 1022,6 m ter severozahi na uro, vlaga ; nebo jasno, n mirno, temper 8.4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Filippo Gobatto, Marco Toffolon, Andrea Coccetti, Ilaria Perentin, Emanuele Antič.
UMRLI SO: 37-letni Massimo Corazza, 70-let-ni Filippo Furlan, 85-let-ni Bruno Contelli, 68-let-na Eleonora Pecchiar, 55-letni Dino Ferracin, 74-letni Arduino Milocco, 54-letna Francesca Car-luzzi, 82-letna Armida Stefanutti, 59-letni Mario Rasman, 94-letna Romana Ciborra.
L I LEKARNE
Od ponedeljka, 30. januarja, do nedelje, 5. februarja 1995
OBVESTILO
BRALCEM
DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600)*in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst -Ul- Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim umikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od pone-deljka do petka.
m
tilu
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
v sodelovanju z gledališčem LA C0NTRADA
Fulvio Tomizza
BOLHE V OPERI
Mladinska igra, režija BORIS KOBAL PREMIERA:	danes, 3. februarja, ob 18. uri
PONOVITEV: jutri, 4. februarja, ob 18. uri,
istočasno tudi predstava v italijanščini
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Marc Camoletti
PRIDI GOLA NA VEČERJO
Gostovanje MGL - Režija ZVONE ŠEDLBAUER
V nedeljo, 5. februarja, ob 16. uri ABONMA RED C
KD France Prešeren in KD Valentin Vodnik
vabita na tematsko soočanje na temo
IDENTITETA DANES, VČERAJ, JUTRI
ob izidu knjige Trst - Trieste, dve imeni, ena identiteta
Sodelujejo avtor: BORIS M. GOMBAČ, CIRIL ZLOBEC in dr. PAVEL FONDA
Danes, 3. t. m., ob 20. uri v mali dvorani občinskega gledališča v Boljuncu
SD SOKOL
in
SKD IGO GRUDEN
sklicujeta redni občni zbor, ki bo v župnijski dvorani v Nabrežini
danes, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju.
Vabljeni
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943), Ul. Commercia-le 21 (tel. 421121).
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Ul. Ginnastica 44, Ul. Commerciale 21, Trg sv. Jakoba 1.
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Trg sv. Jakoba 1 (tel. 639749).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE VITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	16.15,
18.15, 20.15, 22.15 »II fiume della paura - The River Wild«, i. Meryl Streep, Kevin Bacon.
EKCELSIOR - 17.30, 19.50, 22.15 »Rivelazio-ni«, i. Michael Douglas, Demi Moore.
EXCELSIOR AZZUR-
RA - 16.30, 18.20, 22.10, 22.00 »Belle al bar«, r.-i. Alessandro Benvenuti, i. Eva.Robin’s. AMBASCIATORI -
16.00,	18.00, 20.05, 22.15 »Stargate«, i. Kurt Rus-sell.
NAZIONALE 1- 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Time Cop«, i. Jean Claude Van Damme.
NAZIONALE 2 - 16.00,
18.00,	20.05,	22.15
»Kika«, r. Pedro Almodo-var, prepovedan mladini pod 14. letom.
NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ca-merieri«, i. Paolo Villag-gio, Diego Abatantuono.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tre vedove e un delitto«, i. Mia Farrovv.
MIGNON - 16.00 -22.00 »Voglia di maschi caldi«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	16.30,
18.20, 20.10, 22.10 »The Mask« r. Jim Carrey. ALCIONE - 18.00,
20.00,	22.00 »II toro«, r. Carlo Mazzacurati, i. Diego Abatantuono, Roberto Citran.
LUMIERE -	17.00,
18.45, 20.30, 22.15 »Sirene«, i. Hugh Grant.
PRIREDITVE
KNJIŽNICA "P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI” -Prosvetni dom Opčine. Danes, 3. februarja, ob 20. uri bosta avtorja z univerze v Bologni S. Bianchini in F, Privitera predstavila knjigo ”6 APRILE 1941 L’ ATTACO IT ALI ANO ALLA JUGOSLAVIA”. Večer bo vodil R. Kodrič.
KD PRIMOREC -Trebče vabi na ogled lepljenke IN SE SMUO LETE v izvedbi članov SKD Rovte Kolonkovec. Režija D. Gorup,jutri, 4. t. m., ob
20.30	v Ljudskem domu v Trebčah.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3, vabi jutri, 4. t. m., ob
18.30	na predavanje z naslovom EKVADOR, OD MORJA DO SNEŽNIH VRHOV. Z diapozitivi ga bo prikazala prof. Erika Košuta.
SKD TABOR - Opčine vabi jutri, 4. februarja 1995, od 20. ure dalje na predpustni plesni večer.
ŽUPNIJA sv. Jerneja -
Opčine prireja v nedeljo, 5. februarja, ob 18. uri v župnijski cerkvi na Opčinah koncert, ki ga bosta izvajali Silvia Di Martino - flavta in Luisa Antoni -orgle in čembalo.
KD in ŽPZ I. Grbec -Skedenjska ul. 124 vabita člane in prijatelje na "Veselo srečanje” v nedeljo, 5. februarja, ob 16.30. Vabljeni - čaka vas presenečenje.
SKLAD MITJA CUK
vabi na uprizoritev igrice MESTNI GODCI. Izvaja Mladinska skupina SKD Primorec iz Trebč. V nedeljo, 5. februarja, ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu.
ARS NOVA prireja koncert narodno zabavne glasbe. Niko Zlobko predstavlja ROM POM POM s humoristom Slavkom Podbojem. V nedeljo, 5. t. m., ob 18. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku. Sodelujejo: restavraciji Božo Repentabor, tel. št.327113 in Fernetiči tel. št. 211460 ter Rože Miki, Nabrežina 104, tel. št. 200286.
GLASBENA MATICA TRST - Koncertna abonmajska sezona 94/95 v ponedeljek, 6. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu LJUBLJANSKI GODALNI KVARTET. Monika Skalar, violina; Karel Žužek, violina; Franc Avsenek, viola; Stane Demšar, violončelo (Szymanovski, Delak, Šostakovič).
V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v
Trstu bo v ponedeljek, 6. t. m., ob 20.30 večer z Dušanom Jelinčičem z naslovom: »Biseri pod snegom v zvezdnatih nočeh« - himalajske izkušnje zamejskega Slovenca v sliki in besedi.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -Krožek Kras vabi v ponedeljek, 6. t. m., ob 20. uri v Soščevo hišo na Proseku na PRAZNIK VČLANJEVANJA.
KD F. VENTURINI v sodelovanju s GOS M. Samsa - Domjo priredi proslavo DNEVA SLOVENSKE KULTURE v torek, 7. t. m., ob 20. uri v Centru A.U.Miro pri Domju. Gostuje ŽPZ I. Grbec iz Skednja.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja v sredo, 8. t. m., ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 PRIREDITEV ob dnevu slovenske kulture. Sodelovali bodo: prof. J. Baša z uvodno besedo, recital Stane Raztresen, glasbeno točko bosta pripravila gojenca Glasbene matice : violina -Matej Santi, klavir -Tatjana Jercog iz razreda Jagode Kljuder. Vabljeni!
OZ LADJICA, DZ DEVIN in FANTJE IZPOD GRMADE vabijo na Praznik slovenske kulture jutri, 4. t.m., ob 20.30. Gost in govornik bo dr. Rafko Dolhar.
m	IZLETI
SKD Cerovlje-Mavhinje prireja v nedeljo, 5. februarja, smučarski izlet na Monte Elmo - Šesto (Val Pusteria). Odhod z avtobusom iz Sesljana (pred bencinsko črpalko Esso) ob 6.15. Zbirališče ob 6.00. Za nesmučarje je možen ogled vasice Šesto in drsališča. Informacije in rezervacija na tel.št. 299798.
SK DEVIN organizira v nedeljo, 5. t. m., smučar-
ski avtobus v Podklošter (Arnoldstein). Avtobus sprejema smučarje od Bazovice do Stivana po urniku prejšnjih nedelj. Rezervacije in informacije Sosič - tel. št. 208551 in Skerk - tel. št. 200236 v večernih urah.
SZ JADRAN obvešča, da zaradi prekinitve vseh prvenstev odpade avtobusni izlet v soboto v Citta-dello.
H ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - obvešča
—	vzgojiteljice in profesorje nižjih srednjih Sol, da je rok za predstavitev prošenj za premestitev podaljšan do 5. 2.95.
—	vabi učitelje, ki so se prijavili k natečaju za vstop v stalež na pripravljalni tečaj. Prvo srečanje bo danes, 3.2.1995, ob 16.30 v razstavni dvorani Hranilnice in posojilnice na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Predavala bosta uč. Rosana Tul in uč. Stanko Salvi na temo: “Nove oblike ocenjevanja". Prijave in vpisovanje pol ure pred pričetkom predavanja. Cena tečaja je 30.000 lir za člane SSS in 40.000 lir za nečlane.
—	obvešča vzgojiteljice in učitelje, da so na sedežu na razpolago obrazci za vključitev v pokrajinske lestvice za su-plence v ot. vrtcih in osnovnih Šolah za šol. leta 95/96, 96/67 in 97/98. Rok zapade. 28. 2. 1995.
—	obvešča kandidate, ki so se prijavili k natečaju na osnovi izpitov in uradnih listin ( dne 22.2.1995), da je šolski skrbnik poslal vsem didaktičnim ravnateljstvom okrožnico v kateri jih vabi, da naj začasnim su-plentom omogočijo udeležbo na natečaju.
□ OBVESTILA
SKK razpisuje ob dnevu slovenske kulture literarni likovni in fotografski natečaj. Tema in tehnika sta prosti. Svoje prispevke lahko oddate do vključno četrtka, 9. februarja na sedežu Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3 vsak delavnik v jutranjih urah ali ob sobotah zvečer, lahko pa jih oddate referentom SKK na slovenskih srednjih šolah.
MALI OGLASI
VISMA ARREDO s.p.a. zaposli 23-30 letnega/no opremljevalca/ko-pro-dajalca/ko s pisnim in govornim znanjem slovenščine in italijanščine z geometrsko ali podobno diplomo, zaželjene iskusnje s področja. Službovanje na sedežu, kraj Cittadella (PD). Odlični ekonomski pogoji in povračilo stroškov. Tel. 049/5975200	ali
0336/793053.
NOVA UPRAVITELJICA trgovine DEBORAH v Nabrežini St. 143 vabi cenjene stranke in prijatelje na otvoritev, jutri, 4. t. m., ob 17. uri.
NOVA upraviteljica društvenega bara - bifeja “Dopolavoro ferroviario", Ul. Ferrovia 12 - Opčine vabi na otvoritev danes, 3. t. m., ob 16.30.
VRŠIJO se vpisovanja v poklicne tečaje za estetiko, frizerstvo, draguljar-
PUBLIEST
Tel. (040) 7796611 - Fax 768697
oglasi - obvestila:
8.30-12.30
osmrtnice - sožalja:
8.30-12.30
13.30 -17.00 (razen sobote)
I
M IS, FEBRUARJA. x/ Primorskem dnevniku
H barvna prilaga: OBČI IMA, DOLI IMA
0 Izkoristite priložnost za vaš oglas; i§ pokličite RubUest: tel. /"T'BBBBB
stvo in optiko. Telefon 364989 od 9. do 12. ure vsak dan.
ISCEM zazidljivo parcelo na Krasu (Padriče -Opčine). Tel. 662023 ali 280891.
ISCEM stare razglednice ali risbe iz Podgore, St-mavra, Oslavja in Pevme ali zanimivosti iz teh krajev za objavo v zborniku, ki je v pripravi. Zanima me material izpred prve svetovne vojne. Osebno jamčim za vračanje materiala. Vlado KlemSe, Rupa, 54 - So-vodnje ob Soči - tel. št. (0481) 882079 ( v večernih urah) ali (0481) 533382 med delovnim časom.
SLUŽBO dobi mladenič za določen čas (con-tratto formazione) kot pomočnik v hotelski recepciji, z znanjem nemščine in angleščine. Ponudbe poslati na: Palače Hotel, Korzo Italia 63 - 34170 Gorica.
DRUŠTVENA GOSTILNA NA PROSEKU išče natakarico/ja. Tel. na št. 225039 od 18. do 20. ure.
PRODAM novo hišo z dvoriščem v dolinski občini: 3 spalnice, dnevna soba, 2 kopalnici, kuhinja in shramba. Telefon 228390.
PODJETJE import/ex-port zaposli osebo s prakso v uvozno/izvoznih operacijah ter odličnim obvladanjem slovenskega in hrvaškega jezika. Pisati na Publiest Srl pod šifro “Import/Export, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst.
PRODAM avtomobil Lancia Delta GT LE., v dobrem stanju, po ugodni ceni. Tel. 229373.
PRODAM lada niva, letnik ’90 v dobrem stanju, bele barve. Tel. St. 228932.
PRODAM fiat uno fire, rdeče barve v dobrem stanju, letnik ’88 po ugodni ceni. Tel. St. (040) 229353 v večernih urah.
VZGOJNO ZAPOSLITVENO središče Mitja Cuk zbira volno in blago. Za pojasnila kličite po 13. uri na tel. St. 327114. Ze v naprej hvala.
OSMICO ima odprto Radovan Semec v Prečniku.
BORIS IN PEPI SANCIN (Sarnek) bosta v Dolini odprla osmico. Točita belo in črno vino.
PRISPEVKI
Ob 9. obletnici smrti moža in očeta Lucianota Tence darujejo v spomin žena Mara in sinova Niko in Alen Tence 25.000 za DPZ Vesna.
V	počastitev spomina Štefanije Calegari vd. Furlan daruje Zora Kocman 30.000 lir za MPZ Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob Štefanije Calegari vd. Furlan daruje Fani Ko-smina 20.000 lir za SKD Vigred.
Namesto cvetja na grob Štefanije Calegari vd. Furlan daruje Janko Kante z družino (Gabrovec) 50.000 lir za SKD Vigred.
Namesto cvetja na grob strica Josipa Grudna daruje nečakinja Vanda Per-tot 50.000 lir za SKD Vigred.
V	spomin na Josipa Grudna darujejo Boris, Joško in Sandra Rebula z družinami 60.000 lir za SKD Vigred.
Namesto cvetja na grob Lojzeta Boštjana daruje Jožef Krevatin 50.000 lir za Zadrugo Ban in 50.000 lir za SKD Grad.
Ob izgubi dragega očeta Ivana Lovrečiča izreka iskreno sožalje igralcu Danijelu
FC Primorje
ŠOLSTVO / SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE
ŠTMAVER / OBČNI ZBOR KULTURNEGA DRUŠTVA
KINO
Naša šola mora v korak z družbo
Pouk angleščine je danes nujno potreben
Živahno delovanje društva Sabotin
Obračun enoletnega dela je zadovoljiv Čez dva tedna bo praznik sv. Valentina
S sobotnega občnega zbora društva Sabotin (foto Studio Reportage)
Predsednik Sindikata slovenske šole prof. Leopold Devetak nam je v imenu sindikata poslal v objavo sledeče stališče o večno perečem vprašanju kvalitete našega šolstva s specifičnim poudarkom na vprašanje poučevanja tujih jezikov v ciklusu obveznega šolanja. Stališče o problemu, ki neposredno zanima številne družine in nasploh slovensko javnost, v celoti objavljamo:
»Sola se mora razvijati v koraku s potrebami družbe.
Optimalno bi bilo pravzaprav, da bi šolski učno-vzgojni projekti prehitevali sedanje potrebe in že danes ustvarjali kadre, ki jih bo družba zahtevala jutri.
V resnici pa je šola zelo okostenela in sploh premalo dinamična, da bi se sočasno prilagajala potrebam družbenega razvoja, kaj še da bi jih prehitevala, predvidevala.
Kar povedano, velja toliko bolj za našo slovensko šolo, katere razvoj ogrožajo razni faktorji, ki jih ne bomo tu naštevali. Vsem pa nam je jasno, povsod slišimo to trditev, da zagotavlja razvoj naši šoli edinole kvaliteta: naša šola mora biti konkurenčna, zato boljša od ostalih, ki se ponujajo staršem, otrokom, dijakom v našem bivanjskem prostoru. Kvaliteta pa lahko zagotavlja samo sposobno in dinamično vodstveno osebje in dober učni kader. Vse to dajemo naši šoli mi sami, slovenska manjšina sama. Torej je predvsem od nas odvisno, kako uspešna je
naša šola.
Zato Sindikat slovenske šole - tajništvo Gorica popolnoma razumeče podpira zahtevo staršev, da se na nižji srednji šoli Ivan Trinko v Gorici uvede angleščina kot obvezni predmet, ob že obstoječem pouku nemščine.
Na osnovnih šolah se v zaključnih treh razredih poučuje angleščina. Nižja srednja šola mora zato zagotavljati kontinuiteto študija tega jezika, sicer bi bil pouk angleščine na osnovni šoli brez smisla. Popoldanski fakultativni pouk angleščine na šoli Ivan Trinko pa ne ustreza ne želji staršev ne tečajniku, saj ni dovolj stimulativen, da bi bil primerno uspešen.
Sindikat slovenske šo-
le - tajništvo Gorica je zato mnenja, da se na nižji srednji šoli Ivan Trinko predmetnik spremeni tako, da bo vključeval tudi pouk angleščine kot obvezni predmet, v okviru eksperimentacije ali kakor koli.
Gotovo pa je, da ne smemo brezbrižno prepuščati samo staršem skrbi za našo šolo in ne smemo dopuščati, da bodo razočarani vpisovali svoje otroke v sosedne italijanske šole, v prepričanju, da dajejo boljšo pripravo.
Tudi naša šola se mora razvijati v koraku z razvojem družbe upoštevajoč sugestije in napotke, ki jih narekuje in terja od nje družba sama.«
Sindikat slovenske šole - Gorica
Ob prazniku sv. Valentina pripravljajo v St-mavru vrsto prireditev. Praznovanje se bo začelo v petek, 17. februarja, ko bodo priredili razstavo o cerkvah v okolici Stma-vra. V soboto, 18. t.m., bo predavanje in predvajanje diapozitivov o Brdih, v nedeljo pa tradicionalno slavje in srečanje na vrtu nekdanje osnovne šole v Pevmi. Dopoldne se bo srečanje začelo z verskim obredom, popoldne pa se bo nadaljevalo z množično družabnostjo.
Tako nekako se bo razvijal spored prve letošnje pomembne prireditve Kulturnega društva Sabotin, so povedali prejšnjo soboto zvečer na rednem letnem občnem zboru društva, kjer smo prisluhnili tudi izčrpnemu poročilu društvenega odbora o
enoletni dejavnosti. Prejšnji občni zbor je bil namreč 23. januarja lani.
Kljub številčni omejenosti članstva je društvo Sabotin pokazalo živahno dejavnost, ki sega na področje zborovskega petja, tudi mladinskega, družabnosti, prirejanja razstav, natečajev itd. Veliko naporov so člani društva vložili v urejanje društvenega sedeža, v poslopju nekdanje šole. Caka jih še precej dela, vendar, pa je mogoče, z zadovoljstvom ugotoviti, da so lepo vidni dosedanji posegi.
Uspešno je v letu 1994 deloval mladinski odsek, kakor smo slišali iz poročil Manuela Fige-lija in Valentina Devi-narja. Pri društvu deluje tudi arheološki odsek, ki je nastal z namenom, da bi pomagali pri odkrivanju, izkopavanju in
obnavljanju starih objektov, predvsem pa cerkvice na Sabotinu. Udeležence občnega zbora so z obračunom in tudi z že zelo točno izdelanim program za letošnjo sezono seznanili predsednik društva Gabrijel Fi-gelj, podpredsednik Jordan Figelj, tajnik Lovrenc Peršolja in blagajničarka Irene Ferlat. V imenu ZSKP, SSO in PD Standrež, je udeležence pozdravil dr. Damjan Paulin, Karlo Mučič v imenu SKC Jadro in Ivič Kovic v imenu PD Rupa Peč. V imenu rajonskega sveta je pozdravil predsednik Silvan Primožič, ki se je zahvalil za zgledno sodelovanje med društvom in rajonskim svetom in prosil društvo za pomoč in sodelovanje pri zbiranju gradiva za publikacijo o ledinskih imenih.
r ŠOLSTVO / S SEJE SSS -
Vpisi do 28. t.m.
Odbor Sindikata o aktualnih problemih
Sindikat slovenske šole - tajništvo Gorica je na zadnji seji, poleg problema uvedbe angleščine na nižji srednji šoli Ivana Trinka, obravnaval tudi vprašanje šolske populacije v prihodnjem šolskem letu. Neuradna vest, da bodo letošnji predvpisi dokončni, se je uresničila. Rok za dokončni vpis v prve razrede šol vseh stopenj zapade 28. februarja. Odbornikom je v tem trenutku na razpolago zelo malo podatkov.
Sledila je živahna diskusija o rabi dvojezičnosti v nekaterih šolskih aktih. Po mnenju Sindikata je dvojezičnost možna izjema in se je šolniki lahko poslužujejo, če je ta koristna za perspektivnejšo šolsko stvarnost in do tiste mere, ki si jo sami določimo, saj so naše šole državne s slovenskim učnim jezikom.
Tajnik prof. Marjan Vončina je seznanil odbornike o predlogih goriškega šolskega skrbnika glede združevaja in osamosvojitve nekaterih slovenskih zavodov ter o odložitvi razpisa rednega natečaja za profesorje na slovenski nižjih in višjih šolah.
OBČINA / PO PREKINITVI SEJE
Busolini daje krivdo tajniku
Bo tajnik edini
Predsednik goriškega občinskega sveta dr. Van-ni Busolini je včeraj objavil tiskovno sporočilo v zvezi z nerodnim zaključkom torkove seje občinskega sveta, o čemer smo poročali v včerajšnji številki. Kot rečeno je Busolini sejo prekinil, potem ko zaradi proceduralne napake ni mogel dati na glasovanje izvolitev občanovega pravobranilca.
Busolini zvrača krivdo zaradi napake in njenih posledic na občinskega tajnika. »Spet sem se znašel pred sklepom, ki je bil predložen občinskemu svetu nepopolno«, piše in dodaja, da bi ga na to bil moral opozoriti občinski tajnik. Tega, kot že nekajkrat v preteklosti, ni storil, nasprotno, bil je celo odsoten s seje, četudi delno
'grešni kozel"?
upravičeno zaradi drugih obveznosti, trdi Busolini.
Te ocene delovanja občinskega tajnika so seveda dokaj resne in utegnejo imeti težke polsedi-ce. Busolini namreč očita tajniku, da je večkrat odsoten in ugotavlja, da postaja stanje “že nevzdržno”. Vprašanje je, kako bo sedaj tajnik dr. Domina reagiral na očitke. Bo sprejel vlogo grešnega kozla za napake, ki morda niso le njegove, saj najbrž nosi del odgovornosti tudi sama uprava?
Busolini skuša vsekakor zmanjševati posledice te afere. Posojila za milijardo lir, ki bi jih bili morah odobriti v torek, zagotavlja, ne bodo izgubljena, ker jih bodo odobrili na seji, ki bo prihodnji torek, 7. t.m. Upajmo!
GORICA-NOVA GORICA
Televizija snema oddajo o predlogu za odpravo mreže
Ekipa 1. televizijske mreže RAI že nekaj dni snema v Gorici krajšo dokumentarno oddajo o odmevih na predlog odstranitve mreže z meje. Včeraj so na meji intervjuvali župana Gorice in Nove Gorice (na sliki -Fotostudio Reportage). Posnetke naj bi predvajali v sklopu oddaje Mediterraneo najbrž v nedeljo, 12. februarja, pozno zvečer. Zanimivo bo videti, kakšno podobo bodo dali o Gorici, saj ekipo kar “oblegajo” nekateri desničarji, ki nasprotujejo odpravi meje.
OKOLJE / AKCIJA "LEGAMBIENTE"
Zeleni vlak ves teden v Gorici
Bogat niz srečanj o prometnem onesnaževanju in kakovosti zraku
Naravovarstveno združenje “Legamabien-te” že vrsto let prireja potovanja ti. zelenega vlaka in njegove postanke na železniških postajah vseh večjih italijanskih mest. Prihod vlaka je priložnost za številne prireditve, s katerimi Celijo opozoriti javnost zlasti na probleme onesnaženosti zraku v mestih in na potrebo po izbiri čim manj onesnažujočih prevoznih sredstev.
Letos bo zeleni vlak pripeljal tudi v Gorico. Že jutri ob 19. uri bodo v čakalnici na železniški postaji odprli fotografsko razstavo o ekološki problematiki reke Soče. V torek, 7. t.m, ob 18.30 bosta na zelenem vlaku na postaji Nevio Costanzo in Robert Schumann govo-
rila na temo: Kolo, vlak in mesto. V četrtek, 9., ob 18. uri bo arh. Luisa Co-dellia predstavila načrt kolesarskih turističnih prog v mestu.
V petek, 10., bodo go-riškemu županu v okviru akcije “Mal/aria” izročili testne rjuhe, ki so jih s sodelovanjem občanov razobesili po oknih v raznih delih mesta in so z njimi ugotavljali stopnjo onesnaženosti zraka. Isti dan ob 18. uri bodo predstavili obračun akcije in predloge za izboljšanje kakovosti zraku. Naslednji dan bo še tiskovna konferenca z obračunom goriškega postanka zelenega vlaka, v nedeljo, 12., pa prirejajo kolesarski sprehod po mestu z odhodom ob 10. uri izpred železniške postaje.
GORICA
VITTORIA 16.SO-IS.20-20.10-22.00 »The mask«. Igra Jim Carrey. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 17.30-19.45-22.00 »Rivelazioni«. Igrata Michael Douglas in Demy Moore.
TRZIC
COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »Kika«. Rež. -Pedro Almodovar. I. Vic-toria Abril, Peter Coyote. Prep. ml. pod 14. letom.
a PRIREDITVE
SKD KREMENJAK IZ JAMELJ prireja in vabi na Prešernovo proslavo v soboto 4. februarja, ob 20. uri v domačiji pri Metnih.
KD BRISKI GRIČ IZ STEVERJANA vabi na pustovanje z večerjo, ki bo 18. februarja v domu na Bukovju. Igral bo ansambel “Štirih vetrov” Rudija Komavlija iz Pev-me. Prirejajo tudi nagradno razstavo pustnih slaščic, srečolov, šaljiva tekmovanja in še kaj drugega. Zaželjene so pustne maske: najlepše bodo nagradili. Vpisujejo Maja Humar (tel. 884187), Tamara Mizerit (884110) in Emanuela Juretič (81163). Treba je pohiteti z vpisom, ker je število sedežev omejeno.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO obvešča, da bo pustovanje 25. februarja v znanem gostišču Al Fogo-lar v kraju Galliano pri Čedadu. Poskrbeli bodo za glasbo in prijetno zabavo v družbi s kabaretnim duom Boris Kobal in Sergij Verč. Prijave sprejemajo na sedežu društva in pri poverjenikih.
a ŠOLSKE VESTI
SREDNJA SOLA IVAN TRINKO iz Gorice vabi starše in predstavnike go-riških kulturnih in športnih društev na informativni večer o manifestaciji Evrošola, ki bo na sedežu šole v Gorici v ponedeljek 6. februarja 1995 ob 18. uri, v sredo 8. februarja ob isti uri pa na sedežu oddeljenih razredov v Doberdobu.
□ OBVESTILA
SPD GORICA -SMUČARSKI ODSEK obvešča, da se v nedeljo, 5. februarja, redno nadaljuje smučarski tečaj na Nevej-skem sedlu. Avtobus bo vozil po ustaljenem voznem redu. Priporoča se točnost.
KSD DANICA Z VRHA
vabi na občni zbor, ki bo v ponedeljek, 6. februarja, v centru Danica na Vrhu.
E LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
BASSI THEA, Raštel 52, tel. 533349
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497
POGREBI
Danes v Gorici ob 11. uri Francesca Stroisser vdova Provvidenti iz bolnišnice in cerkve sv. Justa na glavno pokopališče.
_______ŠOLSTVO / OBČINSKA UPRAVA SE DELNO UMIKA_
V prihodnjem šolskem letu šole v Pevmi ne bodo okrnili
Od 10. februarja vpisi tudi v
Goriška občinska upra-Va bo najbrž nekoliko ornilila svoj program racionalizacije šolstva v orici. Glede slovenske osnovne šole Josipa Abra-
ma v Pevmi letos ne bi smelo biti nobenih novosti. nam je včeraj povedal občinski odbornik Ales-810 Roselli, ki se ukvarja z
racionalizacijo šolske
rorože, pač pa naj bi morebitne ukrepe odložili za eno leto. To pomeni, da naj bi se 10. februarja redno začelo vpisovanje učencev v prvi razred tuni v Pevmi.
Kot smo poročali včeraj, je tehnična študija, ki 1° je izdelala mešana ko-misija funkcionarjev občine in šolskega skrb-mstva, predlagala, da naj i že letos ne sprejemali ječ vpisov v prvi razred ole v Pevmi. Ostali štirje razredi naj bi tam ostali Se celo prihodnje šolsko eto, potem pa naj bi se Jsi skupaj preselili v šolo o °na Župančiča v Ul. tirolo.
Na predsinočnjem se-s anku s šolskim skrbnikom je obveljal predlog, naj bi za g0isiC0 teto 995/96 sprejemali še vpise tudi v prvi razred.
prašanje selitve in torej uejanske ukinitve edine slovenske šole na desnem bregu Soče v goriski občini naj bi bilo torej odloženo za eno leto. Odbornik osebi nam točnih zagotovil še ni hotel in mogel nati: predlog ukrepov naj bi namreč danes odobril občinski odbor, v prihodnjih dneh (najbrž v Ponedeljek) pa naj bi dokončno odločitev sPrajeli skupaj s šolskim skrbnikom. Vse je torej še možno. Ker pa bi bilo tre-
ba za selitev v Ul. Brolo izvesti marsikatero delo na tamkajšnji šoli (zato je bila v prvi fazi v Pevmi predvidena le ukinitev prvega razreda), je pričakovati, da letos ne bo sprememb in se bo problem pojavil prihodnje leto.
Odbornik Roselli nam je potrdil, da je namen občinske uprave postopoma zapreti slovensko šolo v Pevmi. Pri tem je priznal, da razlog za selitev slovenske šole (na razliko od italijanskih osnovnih šol, ki jih bodo selili oziroma zapirali) ni v neprimernosti prostorov, saj poslopje v Pevmi v vsakem oziru povsem ustreza namenu in razen nekaterih malenkostnih popravil na njem sploh niso potrebni obnovitveni posegi. Edini razlog naj bi torej bil finančnega značaja, češ da je vzdrževanje še ene šole za “samo” 25 učencev predrag špas.
Odbornik Roselli, ki odgovarja za javna dela in občinsko premoženje, seveda gleda samo na to plat zadeve, ki mu je kot inženirju tudi strokovno bližja. Od občinske uprave v celoti in od šolskega skrbnika, ki bosta sprejemala končne odločitve, pa je pričakovati, da vzamejo v pretres tudi vse druge politične, kulturne in zakonske razsežnosti problema. Izkušnje pa nas učijo, da bo - če ne takoj vsaj v naslednjih mesecih - upoštevanje teh razšeznosti mogoče doseči samo z močnim in kompaktnim pritiskom vseh šolskih, družbenih in političnih komponent naše narodnostne skupnosti.
h razred - Problem le odložen za eno leto
Učenci šole v Pevmi: vsaj še eno leto jih ne bodo nadlegovali (foto Studio Reportage)
GLASBA / KONCERTNA SEZONA "AGIMUS
“Čudežna deklica” pri klavirju
Pri 15 letih se Desiree Pagona že ponaša s prestižnimi priznanji
Združenje glasbene mladine (AGIMUS) začenja jutri nov ciklus koncertov v dvorani pokrajinskega muzeja na gradu. Izvajalci bodo v glavnem mladi glasbeniki. Koncerti bodo na sporedu vsakih štirinajst dni ob sobotah, od jutri do vključno 6. maja. Jeseni se bo začel nov ciklus in sicer 28. oktobra. Skupno se bo zvrstilo vsaj deset koncertov, sedem v pomladanskem in trije v jesenskem sporedu, ki bodo mladim izvajalcem ponudili priložnost koncertnega nastopa.
Izvajalka prvega koncerta, ki bo jutri ob 17. uri, bo 15-letna zelo nadarjena pianistka Desiree Pagana (na sliki). Rodila se je na Dunaju, v Gorici pa živi kakih osem let. Glasbo je študirala v Trstu, na konservatoriju Tartini v razredu prof. Marie Puxeddu. Leta 1991 je zmagala prvo nagrado na vsedržavnih natečajih v Ravenni in v Moncalieriju. Tema prvema uspehoma so se v naslednjih letih pridružila še razna druga priznanja, tudi v tujini.
Za jutrišnji koncert je Desiree Pagana pripravila zanimiv spored skladb Beethovna, Schuberta, Prokofjeva in Rahmaninova.
Župan Špacapan na obisku pri SKGZ
V prejšnjih dneh sta se sestali na sedežu v ulici Malta delegaciji SKGZ in novogoriške občinske uprave s predsednikom Karlom Devetakom in županom Črtomirjem Špacapanom na čelu. V razgovoru sta si izmenjali informacije o notranji dejavnosti in strukturi ter o najpomembnejših dogodkih, premikih in zastojih na obmejnem področju, zlasti pa v obeh mestih.
Glede vrste vprašanj sta se domenili o enakih ali podobnih načinih nastopanja v prid manjšinske narodnostne skupnosti, čezmejnega sodelovanja in povezovanja med različnimi upravami in etničnimi stvarnostmi goriškega območja. Na koncu pogovora sta tudi sklenili, da se obe ustanovi medsebojno čim pogosteje informirata o poteku dogajanj, ki zanimajo obmejno prebivalstvo.
NOVICE
V torek ponovitev komedije Pridi gola na večerjo
Kot smo že napovedali, bo v torek, 7. februarja, v Kulturnem domu (ob 20.30) ponovitev komedije Marca Camolettija Pridi gola na večerjo, v priredbi Mestnega gledališča ljubljanskega, rež. Zvone Šedlbauer. V poštev pridejo tokrat abonenti SSG (red B), za katere je predstava januarja odpadla zaradi < bolezni v ansamblu. Komedija Pridi gola na večerjo je največja odrska uspešnica lanske sezone v Sloveniji in je navdušila tudi abonente reda A v Gorici.
Jutri na Radio Onde Furlane oddaja o odpravi mreže na meji
Uredništvo mladinskega trijezičnega lista Zuf de žur in Radio Onde Furlane prirejata jutri dopoldne radijsko okroglo mizo o predlogu za odpravo mreže z meje med Goricama. Sodelovali bodo uredniki treh listov, ki so postaviti predlog, in župana Valenti in Špacapan. Oddajo bo prenašal v živo Radio Onde Furlane (FM - 90.00/100.80 MHZ) od 10. ure dalje. Kdor žeti sodelovati ati postaviti kako vprašanje, naj se med oddajo javi pred ljudskim vrtom na Verdijevem korzu, odkoder bodo vzpostaviti neposrdno zvezo s studiom v Vidmu.
Pri skupnosti Arcobaleno tečaj za pomoč alkoholikom
Skupnost Arcobaleno bo jutri od 9.30 do 16. ure na njihovem sedežu v Ul. sv. Mihaela 38 tečaj za prostovoljce. Govor bo o pomoči alkoholikom. Tečaj bo vodil Fulvio Manfrin, ki deluje pri Klubu za zdravljenje alkoholikov.
Doberdob: vaje na strelišču
Občina Doberdob sporoča, da bodo v februarju na strelišču nad Selcami orožne vaje še v naslednjih dneh: 6. in 7., vse dni od 13. do 17, od 20. do 23. ter 27. in 28. februarja. V navedenih dneh je prepovedan dostop na strelišče med 8.30 in 17.30.
HN_ANCARSKA ŠOLA / ZUPAN VALENTI IN SENATOR ROMOLI
Hvaležna Beriusconiju za poslednje “darilo”
Zupan Valenti in sen. Romoli sta včeraj na tiskovni konferenci izrazila zadovoljstvo zaradi vladnega odloka, je prižgal zeleno luC za gradnjo fi-nancarske šole na letališču. Berlusco-m )e 15- decembra, takorekoc pet minut pred padcem njegove vlade, podpisal odlok, ki zavrača ugovore predsednice deželne vlade Alessandre Guerra. Vlada je namreč označila šo-lo kot»objekt, ki je namenjen vojaški obrambi državnega ozemlja«. To pomeni, da ga bodo zidati pod zavetjem vojaške tajnosti in v brk vsem urbanističnim predpisom dežele in občine.
V Berlusconijevem odloku je tudi nekaj grobih spodrsljajev in izkrivljanj resnice. Zlasti tam, kjer se sk-bcuje na “soglasje občinskih oblasti”, normalno soglasje ni bilo nikdar dano- Nasprotno: nekdanji župan Sca-rano in podžupan Del Ben se bosta prav zaradi zavzemanja za gradnjo Sole zagovarjala pred sodniki zaradi zlorabe oblasti. Čudno je, da vlada jemlje kot soglasje občine dejanja, ki ]i sodstvo v izvajanju kazneskega
zakonika smatra za kazniva.
Sicer pa je pri tej zadevi še cel kup nejasnosti. Začenši s tem, da je sen. Romoli vest o dekretu dal v javnost šele sedaj. Zagovarja se, da sam o tem ni ničesar vedel in da je šele 31. januarja dobil izvod dekreta. Res Čudno, da senator, ki se v Rimu ves čas zavzema za gradnjo šole-vojašni-ce, cel poldrugi mesec o tem ni ničesar vedel. Se posebno je to Čudno, ker je vest o odločitvi vlade župan Valenti že pred mesecem sporočil v občinskem svetu. Včeraj je sicer pojasnil, da so ga o tem telefonsko obvestiti iz Rima, da pa dekreta doslej tudi sam ni videl. Romoli in Valenti sta tudi dejala, da bodo gradnjo šolo financirati s sredstvi, ki so izrecno namenjena temu objektu. Prvi odsek del bo veljal 113, 5 milijard lir, skupno pa naj bi gradnja stala 150 milijard. V resnici bodo ta sredstva Črpali še vedno iz “osimskega kotla”, kjer je bil denar predviden za ceste in celo vrsto drugih infrastruktur. Gradnja vojašnice bo torej šla na ško-
do posodobitve cest.
Vprašanje je, kaj se bo sedaj zgodilo. Z vladnim odlokom ima skrbništvo za javna dela v Trstu prosto pot za začetek gradnje. Tudi razprava v go-riškem občinskem svetu, ki jo sicer župan napoveduje, bo zgolj akademska, saj občina ne more več ustaviti postopka.
V resnici pa vsaj ena možnost še obstaja. Napoveduje jo Odbor za varstvo letališča, ki ocenjuje, da je Berlusconijev odlok protizakonit: šola za financarje nikakor ne more biti označena kot objekt, ki je namenjen obrambi državnega ozemlja. Zato je ni mogoCe vsiliti z vojaško tajnostjo. V tem smislu naj bi vložiti priziv na deželno upravno sodišče. Odbor tudi poziva občane, naj dvignejo svoj glas proti gradnji na letališču: to naj storijo z glasovanjem na “referendumu” dnevnika “11 piccolo”, ki bo še do nedelje objavljal glasovnice, s katerimi se bralci lahko izrečejo o lokaciji šole. Odbor poziva Goričane, naj glasujejo proti gradnji na letališču.
Končno so začeli z deli za obnovo Verdijeve dvorane
Delavci podjetja Polese iz Sacileja, tranja zidarska dela v dvorani. Občina ki si je zagotovilo zakup v vrednosti 3, ima že financiran tudi 5. sklop del, 5 milijarde lir, so te dni zaceli z po- preostala sredstva za prenovo mestne-stavljati gradbišče okrog Verdijevega ga gledališča pa bodo morati še poiska-gledališca, kar bo najbrž vsaj za na- ti. V najboljšem primeru naj bi gleda-slednja tri leta povzročalo tudi težave v lisce spet odprti Cez tri leta, realistično prometu. Gre za 3. in 4. sklop del: ure- pa je pričakovati, da bodo dela trajala dili bodo scenski stolp in izvedli no- še dlje. (Foto Studio Reportage)
DEŽELA
Petek, 3. februarja 1995
LJUBLJANA / ZUNANJI MINISTER THALER JE SPREJEL SKUPNO PREDSTAVNIŠTVO MANJŠINE
Stanje slovenske manjšine v Italiji prioriteta v odnosih med državama
LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Zoran Thaler je včeraj v prostorih zunanjega ministrstva sprejel skupno predstavništvo Slovencev v Italiji. Do srečanja je prišlo pred njegovim obiskom v Rimu in prvim srečanjem z novo italijansko zunanjo ministrico Susanno Agnellijevo, pa tudi glede na to, da je bil pravkar izvoljen za ministra in se je želel tudi formalno srečati s predstavniki manjšine. Srečanje s Slovenci v Italiji je bilo tako le eno izmed Thalerjevih srečanj z manjšinami v Sloveniji in s Slovenci v sosednjih državah.
Minister Thaler je že uvodoma poudaril, da ni skrivnost, da je status slovenske manjšine v Italiji na vrhu prioritet pri odnosih med Slovenijo in sosednjo državo. Izrazil je tudi zadovoljstvo, da je manjšina obnovila skupno predstavništvo, pa čeprav gre za začasno rešitev.
V imenu skupnega predstavništva (sestavljali so ga Martin Brecelj, Miloš Budin, Viljem Cemo, Karlo Devetak, Marija Ferletič, Sergij Lipovec, Klavdij Palčič, Rudi Pavšič in Boris Peric) je najprej Klavdij Palčič opozoril, da prihaja v Italiji v zadnjih časih do znakov zaostrovanja v odnosih do manjšine in da je postal že vprašljiv obstoj temeljnih kulturnih inštitucij. Zadnji dogodki kažejo še na poslabšanje, manjšina sama pa ne zahteva nič posebnega, ampak želi le živeti kot »normalni ljudje« in biti nekakšen servis v povezovanju skupnih interesov obeh držav v tem delu Evrope.
Martin Brecelj je uvodoma dejal, da začasno zastopstvo ni tisto, kar bi želel in predlagal, obširneje pa se je zaustavil pri odnosih med matico in manjšino, pri čemer je predlagal ustanovitev nekakšnega sosveta za periodično obravnavanje problemov manjšine; pri tem sosvetu naj bi sodelovali tudi predstavniki drugih ministrstev, ki se ukvarjajo z manjšinskimi vprašanji.
Brecelj je še dejal, da je prejšnji minister Peterle z omembo Narodnega doma že dosegel nekakšno recipročnost, ki jo je mogoče razumeti kot skupno evropsko streho, torej recipročnost na najvišji možni ravni. Brecelj je ministru Thalerju tudi izročil spomenico Slovenske skupnosti.
Viljem Cemo je v kratkem, a učinkovitem posegu opozoril na težave, v katerih se zaradi pritiskov nahajajo tri velika slovenska podjetja v Beneški Sloveniji ter je poudaril, da je obstoj teh podjetij življenjskega pomena za manjšino.
Sergij Lipovec je dejal, da bi morala Italija manjšino priznavati kot subjekt in jo zaščititi s sodelovanjem manjšine same tako, da je manjšina z zaščito zadovoljna. Poudaril je nujnost rešitve vprašanja financiranja kulturnih ustanov in tudi prekinitev pritiskov na Kmečko banko v Gorici.
Miloš Budin je uvodoma dejal, da manjšina ne more upati na zaščitni zakon, če ne bo uživala politične naklonjenosti v Italiji. V takem stanju bo lahko morda rešila samo nekatera tekoča vprašnja, kot na primer financiranje kulturnih ustanov. Dejal je, da je v Italiji še govor o oglejskem duhu, kar razume kot duh sporazumnega reševanja vprašanj, ne pa vsebinsko zgodovinske reparacije. Vprašanja je treba torej obravnavati s pogledom v prihodnost in ne retrospektivno. Kar pa zadeva manjšino, je treba razlikovati med obveznostmi matice in obveznostmi gostiteljice, pri čemer za Slovence v Italiji ne bi bilo konstruktivno, če bi Italija in Slovenija nanjo vezali razvoj svojih odnosov. Skratka, manjšina naj ne bo talec v odnosih, nadvse koristni in nujno potrebni pa so pritiski Slovenije in zaželjeno je tudi zanimanje Slovenije, morda v okviru nekega posebnega telesa pri predsedstvu vlade.
Rudi Pavšič je dejal, da mora Italija zagotoviti
manjšini osnove in pogoj za življenje, izrazil pa je zaskrbljenost nad zadnjimi političnimi premiki, ki kažejo na možnost okrepitve desnice. Omenil je zakonski osnutek senatorja Romobja in dejal, da ne bi želel, da bi bil ta dokument protiutež osnutku, ki ga je izdelalo skupno predstavništvo. Kar pa zadeva manjšino, bi tudi v Sloveniji kazalo umiriti razmišljanja o njej.
Marija Ferletič je poudarila pomen gesla enotnosti v raznolikosti, dejala pa je, da se v Sloveniji pogosto pojavlja raznolikost tudi v obliki, ki manjšini ne koristi. Vprašala se je, ah ima glede na svojo politiko Rafija sploh pogoje, da obstaja v Evropski zvezi, ob koncu pa je poudarila pomen sodelovanja med Gorico in Novo Gorico. Ferletičeva je kot pozitivno noto omenila, da je skupno predstavništvo izdelalo skupen predlog zakona za globalno zaščito manjšine.
Minister Thaler je dejal, da tudi Slovenijo zelo zaskrblja dejstvo, da manjšina na lastni koži občuti nesrečen razvoj odnosov med državama. Dejal je, da misli v Rimu o tem govoriti in da je treba to v prihodnje preprečiti. V podpisu evropske konvencije o zaščiti manjšin s strani Italije vidi pozitiven premik. Pa tudi sicer je v zadnjem času precej signalov, ki kažejo resno voljo, da se razvoj odnosov med državama obme v pozitivno smer. Kar zadeva preteklost, je dejal, da ni to trenutek za očitke o zaslugah ali krivdah, ampak so v tem trenutku italijansko-slovenski odnosi nepopisan list, kar pomeni, da je treba začeti v mirni poziciji odnose graditi znova. Ce bo pri tem prišlo do uspeha, bo to zasluga vseh, tudi tistih, ki so pred njim delali v težjih razmerah. Vsekakor pa je treba znižati pričakovanja, ker se doslej velika pričakovanja niso obnesla. Treba je pokazati, da Sloveniji ne gre za nohte, in ko bo Italija to uvidela, ji bo bolj všeč ideja, da je treba včasih namesto rdeče luči prižgati zeleno. B.Br.
Predsednica deželne vlade pri Diniju
RIM - Prvi uradni stik, ki ga je imel predsednik vlade Lamberto Dini z deželnimi stvarnostmi, je bil namenjen Furla-niji-fulijski krajini. Pred začetkom konference Država-Dežele je sprejel predsednico F-fk Ales-sandro Guerro, ki mu je tudi v imenu drugih dežel s posebnim statutom izročila kopijo načrta o institucionalnih reformah italijanskih dežel; načrt izhaja predvsem iz dosedanjih izkušenj glede delovanja avtonomnih dežel, med katerimi je F-Jk, ki si je prevzela nalogo, da pripravi dokument.
»Stezice« o Dnevu slovenske kulture
TRST - Dan slovenske kulture -obrabljeno geslo ali priložnost? To bo eno izmed izhodišč, ki jih bo dal voditelj oddaje slovenskega sporeda koprske televizije »Kam vodijo naše stezice« Marij Cuk v presojo svojim nedeljskim gostom. Kultura in umetnost sta namreč že nekaj časa podrejena izjemno pomembnemu vprašanju golega obstoja nekaterih zamejskih ustanov, kar briše še veliko pomembnejši tloris - razmišljanje o vsebini. Ta je bila in je v zamejstvu velikokrat vrednotena le skozi ideološke pragmatične logike, kar je privedlo do tega, da so bili mnogi ustvarjalci potisnjeni na rob in jim je bilo oziroma jim je onemogočeno tvorno sodelovanje v sodobnih kulturnih in umetniških tokovih, svoja sporočila in opažanja morajo izražati v drugih okoljih.
Kako bi danes opredelili pojem kulture? Kaj pomeni za manjšinsko skupnost, kako umetnost vpliva in deluje v zamejskem prostoru? In še: kako je s svobodo izražanja, pisanja, cenzure in avtocenzure, kako s pojmom integracije, oblikovanjem v maternem jeziku, vprašanjem kritike? Vsa ta in še druga vprašanja terjajo vsaj splošen odgovor, ki naj bi bil vendarle izhodišče za plodnejše in vsebinske razprave o kulturi, ki se mora rešiti klišejskih predznakov in krčenja na nerazvojne tirnice. Marij Cuk je to pot povabil pred kamero predstavnike mlajše in srednje generacije, da bi spregovorili o svojem videnju kulture in umetnosti v družbenem kontekstu slovenske narodne skupnosti v Italiji. Z voditeljem oddaje se bodo pogovarjali Matejka Grgič, Breda Susič, Dušan Jelinčič in Aleš
Doktorič. V kratkem prispevku, ki ga je ekipa TV Koper posnela na liceju in pedagoškem liceju v Gorici pa bodo dijaki povedali svoja razmišljanja in mnenja o kulturnem prazniku v njihovi sredini.
Tokratne »stezice« so zaradi preureditvenih del v koprskem studiu izjemoma posneli prej, tako da tokrat ne bo mogoče vključiti telefonov. Kot običajno bo oddaja na sporedu ob 18. uri na TV Koper in jo bo prihodnji petek ob 15.45 ponovila tudi slovenska televizija na svojem prvem sporedu.
»Stezice« bodo februarja ponudile še nekaj kulturoloških tem. Obravnavale bodo 30-letnico obstoja in delovanja ljubiteljskega odra iz Standreža, množično zborovsko prireditev Primorska poje, za pustno nedeljo pa pripravljajo presenečenje.
Trinkov koledar naj bo spodbuda za sodelovanje
ČEDAD - V Čedadu so na pobudo kulturnega društva Ivan Trinko predstavili letošnji istoimenski koledar. Na predstavitvenem večeru, ki so se ga udeležili generalni konzul v Trstu Jože Sušmelj, senator Darko Bratina in pokrajinska odbornica za kulturo Miriam Calderari, so spregovorili tudi o Jadranskem koledarju ter o koledarju Mohorjeve družbe.
Predsednik Trinkovega kulturnega društva prof. Marino Vertovec je povedal, da se koledar že od leta 1953 uvršča med tovrstne pobude in je nastal kot glasnik ljudi, ki so zaradi gospodarskih in političnih razlogov morah zapustiti svoje domače kraje. Koledar, je poudaril Vertovec, želi biti tudi sredstvo za spoznavanje beneških korenin, želi biti sinteza in katalizator misli in dela Slovencev iz videmske pokrajine. Zelja urednikov pa je, da bi Trinkov koledar vzpodbujal k sodelovanju, k dialogu in k skupnemu delu znotraj naše skupnosti in v odnosu do sosedov.
Živa Gruden je povedala, da letošnji koledar nosi močnejši pečat, saj je namenjen prav beneškemu narodnemu buditelju ob 40-letnici smrti. Marko Tavčar je predstavil koledar Mohorjeve družbe in zbirke Primorskega biografskega leksikona, ki obravnava tudi številne slovenske osebnosti iz videmske pokrajine. O Jadranskem koledarju in njegovi knjižni zbirki je spregovoril Aleš Doktorič. Povedal je, da so s koledarjem želeli zajeti celoten zamejski in širše primorski prostor.
Po priložnostnem pozdravu odbornice Calderarijeve je sen. Bratina pohvalil zamisel o predstavitvi vseh treh koledarjev. Tudi generalni konzul Sušmelj je bil mnenja, da takšen način predstavitve koledarjev ponuja celovito sliko tovrstne založniške zamejske dejavnosti. Kobariški dekan Franc Rupnik je nazadnje predlagal, da bi tudi s Trinkovim koledarjem izdali primemo knjižno zbirko.
Rudi Pavšič
HTERSKA GORSKA SKUPNOSTh
Za predsednika izvoljen župan lipane Noacco
TIP ANA - Župan iz Tipane Armando Noacco je bil izvoljen za predsednika Gorske skupnosti za Terske doline. Imenovanje novega predsednika je bilo potrebno, potem ko je dosedanji predsednik Bruno Miotti zaradi delovnih obveznosti odstopil.
Izvolitev Armanda Noacca, ki tako kot Miotti pripada Ljudski stranki, ni bila enostavna, saj so bila potrebna so bila tri glasovanja. Miottijeva odločitev, da zapusti krmilo gorske skupnosti, je sprožila daljšo razpravo, v katero so posegli številni svetovalci, ki so obe-
nem postavili nekaj vprašanj v zvezi s programi upravnega telesa ter s problematiko večinske koalicije, ki je osnovana iz leta 1990 na osi KD-PSI. Po izvolitvi je Armando Noacco izjavil, da se bo posebej posvetil realizaciji načrtov v okviru programov, ki jih predvideva Evropska skupnost.
Do zamenjave bo prišlo tudi v Občini So-vodnje, kjer bo dosedanjega župana Paola Cudriga (LS), ki bo postal odbornik na videmski Pokrajini, nasledil dosedanji podžupan in odbornik za finance in šport Giovan-ni Pagon, (r.p.)
PISMO UREDNIŠTVU
Kaj naj mislimo o Finijevem »zasuku«
Prepričana sem, da se tisti, ki se prepoznavajo na levici in so morebiti člani DSL, sprašujejo, tudi z zbeganostjo, do kakšne mere lahko legitimiramo Nacionalno zavezništvo. Osebno menim, da se vprašanje legitimiranja neke stranke ali nekega političnega gibanja postavlja ob volitvah, neposredno ga postavlja »suveren narod«. Vprašanje je torej drugo: ali je Finijev »zasuk« verodostojen glede na potrebo, da bi tudi v Italiji imeli demokratično desnico, ki naj našim naprednim idejam zoperstavi konservativne vrednote in izbire? Je NZ nekaj takega?
Kot aktivistka KPI nisem samo doživela stiske v obdobju prehoda od KPI do DSL, temveč sem bila med ko-pratogonisti, skupaj s tisoči drugih tovarišev, ki so pripadali generaciji, ki je ideološko premostila meje stare stranke. Bila pa sem aktivistka KPI, ker je ta stranka bila vključena v povojno zgodovino. Ne bom naštevala primerov, ko je KPI ne samo dokazala svojo demokratičnost, temveč je dajala tudi lekcije demokracije. KPI je napredovala skupaj z zgodovino, rasla je z zgodovino in premostitev stranke je bila logična posledica.
Ali lahko isto rečemo o NZ? Se pred nekaj meseci je njegov tajnik Fini slavil Mussolinija kot velikega državnika. Mar to pomeni držati se zgodovine? Se pred nekaj meseci so na primer senatorji MSI zanikali žalostno in kruto realnost Rižarne. Mar to pomeni držati se zgodovine?
Glede preteklosti ostajajo dvomi, glede sedanjosti pa zaskrbljenost.
Tisk te dni poroča o stališču, ki so ga Srbi zavzeli glede »zasedbe« Istre s strani Hrvatov. Živimo na zemlji, ki meji z vojno. To pravimo, ko se spominjamo svojih žrtev v tej vojni, pravimo, ko imamo od tega korist, med razpravami, a potem na to pozabimo, pozabimo, da moramo mir graditi dan za dnem. Splošno znano je, da je MSI imel privilegiran odnos s Srbi, da je večkrat nerazsodno (glede na vojni položaj) postavljal ozemeljske zahteve. Prav tako je znano, da so italijanski parlamentarci priredili revanšistične demon-
stracije na meji. Kakšno je danes stališče NZ glede vprašanja izbire med mirom in morebitno vojno? Kdor je poznal Sarajevo pred vojno, bo razumel, da je meja med vojno in mirom, med strpnostjo in sovraštvom zelo tanka, pretanka, da bi jo kdorkoli lahko stresal.
Vendar moramo v Trstu še vedno obračunati s svojo zgodovino.
Med neko razpravo v občinskem svetu je svetovalec Marco Dra-beni (Lista za Trst) imel zelo občuten poseg o »svoji zgodovini«, o dramatični zgodovini njegove družine, o eksodusu, o preganjanju, ki je prizadelo del prebivalstva v teh krajih. Čutila sem potrebo, da izrazim svoje razumevanje za občutene besede in sem spomnila, da je na tej zemlji veliko takih »zgodovin«. Povedala sem svojo, zgodbo Slovenke, ki ji je fašistična škvadra v Trebčah divje pretepla deda, ki ji je oče moral pobegniti iz Trsta in se zateči v Maribor, kjer so ga prijeli in na njegovo veliko srečo poslali v delovno taborišče v Nemčijo, ki ji teta še danes nosi na roki številke koncentracijskega taborišča. To je bila »moja zgodovina«. Dramatični sta obe, Drabenijeva in moja, zato sem tedaj dejala, da bo v teh krajih prišlo do miru in napredka, ko bosta ti dve zgodovini postali skupna zgodovina.
Ko je predstavništvo DSL počastilo nedolžne žrtve v fojbah, sem javno zagovarjala ta korak. Menila sem, da se tudi s simboličnimi gestami lahko prispeva k pomiritvi in k miru.
V tem smislu kot Slovenka pričakujem besedo, simbolično dejanje predstavnikov NZ tudi v tem mestu, naj vstopijo v »mojo zgodovino«, naj priznajo vlogo, ki so jo fašisti do včeraj imeli. Kar se tiče tega mesta, kar se mene tiče, bo NZ brez tega koraka ostalo ukleščeno, izven zgodovine. Njegova vloga bo še vedno potencialno destabilizacijska na območju, ki potrebuje mir med prebivalstvom in s sosednjimi narodi, prav zato, da se reši iz globoke krize, a ta kriza resnično prizadeva prav vse.
Annamaria Kalc rajonska svetovalka DSL za Vzhodni Kras bivša občinska svetovalka v Trstu
^_TRENDI / MENJALNI TRGI_
Dvig obrestnih stopenj v ZDA ni vplival na trge
Okrepljena lira čaka manever
RIM - Na področju obrestnih stopenj prihaja do noyih premikov. Po zvišanju uradne obrestne ®ere v ZDA, kjer se je Fe-deral Reserve v sredo od-ocila za polodstotni premik navzgor, ki je bil že sedim v zadnjih 12 mesečin, se je včeraj za enak ukrep odločila tudi britanska centralna banka, medtem ko v Nemčiji za sedaj ostaja cena denarja nespremenjena. Te tri od-ocitve - sicer iz različnih razlogov - niso imele vidnih učinkov na valutne trge ki so tacaš bolj kot Kdajkoli pozorni ne samo na ekonomske kazalce, ampak tudi na politično mterpretacijio odločitev centralnih bank.
. Dolar se tako na primer m vidneje okrepil, kakor j6 davadno dogaja v ob-0 im valutnih restrikcij, nasprotno, v Nemčiji in Italiji je celo nekoliko izgubil (v razmerju do lire kar 8,5 točke). Res je, da je bil glavni namen zvijanja obrestnih stopenj v DA učinkovitejši nadzor nad gibanjem inflacije in gospodarsko rastjo nasploh, vendar je do posega prišlo v občutljivem mendarodnem (npr. me-iska finančna kriza z možnimi posledicami za gospodarstvo ZDA) in domačem ekonomskem trenutku (zadnji kazalci pričajo o upočasnjevanju gospodarske rasti), ki operaterjem seveda na-
rekuje skrajno previdnost. Podobni protiinflacijski vzgibi so vodili tudi britansko centralno banko, vendar niti tamkajšnje zvišanje mer ni pomagalo šterlingu, medtem je Bundesbank za sedaj nadaljevala po poti previdnosti. Včerajšnji valutami dan bi lahko torej označili za dan Čakanja, ki je liri sicer prinesel rahlo okrepitev, za zanesljivejši trend italijanskega bankovca pa bo najbrž treba počakati na Dinijev finančni manever.
Hat prebrodil najhujšo krizo povojnega časa
TURIN - Največji italiski industrijski grupi se pišejo boljši Časi. Dolgo pričakovano pismo delničarjev Fiata je vCeraj konCno prišlo, pričakovanje, ki ga je bilo Čutiti tudi na milanski borzi, pa ni bilo zaman: 65.500 milijard iztržka, 1.750 milijard bruto presežka (predlani je bilo 1.300 milijard primanjkljaja) in vsi sektorji v aktivi, to je v grobih potezah obračun lanskega poslovnega leta grupe družine Agnelli.
V pismu delničarjem »advokat« govori o »rezultatih, ki so presegli pričakovanja« in o podjetju, ki »v svoji notranjosti poraja energije, ki so mu potrebne za svojo rast in za občutno skrčenje zadolženosti«. Glede na leto 1993 se je promet lani povečal za 22 odstotkov, operativna dohodkovnost je prešla od minus 800 na 2.750 milijard, kar je več kot 4 odstotke vrednosti prometa (leto prej je znašala minus 1, 5 odstotka). Uprav-
no avtofinansiranje se je potrojilo in doseglo 5.500 milijard lir, medtem ko se je zadolženost znižala od 5.247 na 2.200 milijard. Razmerje s Čistim premoženjem znaša tako približno 10 lir dolga za vsakih 100 lir premoženja -piše Giovanni Agnelli - kar je veC kot zadovoljiv rezultat tudi po mednarodnih standardih. Po posameznih sektorjih pa se je najbolj povečal promet v proizvodnji traktorjev (+34%), sledijo osebni avtomobili (+32%) in sektor industrijskih vozil (+16%).
Za dokončni izhod Fiata iz najhujše povojne krize pa ne gre zasluga samo povečanju obsega prodaje, ampak tudi zmanjšanju proizvodnih, komercialnih in splošnih stroškov. Leta 1993 so stroški strukture predstavljali 16 odstotkov prometa, lani pa so upadli na 13 odstotkov, medtem ko se je število zaposlenih zmanjšalo od 260 tisoč na 248.500.
SONDAŽA / PREDVIDEVANJA ČLANOV CONFINDUSTR1E
Zaposlenost se niti letos ne bo povečala
Pri vseh ostalih predvidevanjih pa je 60 intervjuvanih podjetnikov pokazalo optimizem
RIM - Gospodarska rast je v.polnem teku, za podobno rast zaposlitve pa bo treba počakati še najmanj leto. To napoved je potrdila tudi najnovejša sondaža, ki jo danes objavlja tednik 1’Espresso in ki je zajela mnenja 60 od skupno 157 elanov skupštine Confindustrie.
Vprašani podjetniki so prepričani, da bodo z novo vlado imeli »veliko veC razlogov za dobro razpoloženje«: 77,8 odstotka jih je pripravljenih staviti, da bodo poslovni obračun leta 1995 sklenili s povečanjem prometa, 50,9 odstotka jih zagotavlja, da bodo investirali več kot v preteklem letu, 65, 1 odstotka vprašanih pa napoveduje, da bodo njihova podjetja povečala izvoz. Dobra so tudi pričakovanja za »podjetje Italija«: za
58,5 odstotka vprašanih se bo bruto domači proizvod letos povečal za dva do tri odstotke, 64,7 odstotka pa jih meni, da se bo povečala tudi prodaja na domačem trgu. Edini zastoj ostaja torej na področju zaposlitve: samo 38,9 odstotka vprašanih podjetnikov predvideva, da bodo letos povečali število zaposlenih v svojih podjetjih, 50 odstotkov jih namerava ohraniti sedanje število zaposlenih, 11,1 odstotka pa jih napoveduje znižanje tega števila.
V anketi je bilo tudi vprašanje o oceni, ki bi jo intervjuvanci prisodili novemu predsedniku vlade Lambertu Diniju. Rezultat je bil 6,9, vendar kar 61 odstotkov vprašanih Diniju ne daje več kot sedem mesecev življenja, za 30,4
odstotka podjetnikov pa bi bil njegov naslednik lahko Romano Prodi. Nasplosno intervjuvani podjetniki ne kažejo posebne zaskrbljenosti za možnost hitre vrnitve na volišča: 54 odstotkov jih je taki rešitvi naklonjeno, za 13,5 odstotka pa zadeva sploh ni pomembna. Kljub temu, da ocena, ki so jo intervjuvanci izrekli Berlusconiju za sedem mesecev njegove vlade (5, 6) ni ravno najboljša in da je lider Forza Italie izgubil priljubljenost med nekdanjimi kolegi (ob prevzemu vlade so ga bili ocenili s 6, 8), je delež tistih, ki bi ga radi spet videli v palači Chigi, med vprašanimi 28, 3-odstoten, kar 59, 2 odstotka pa jih je prepričanih, da se bo Berlusconi prej ali slej spet vrnil za krmilo vlade.
lSj>GŽTzuNANJA TRGOVINAH
Srečanje s predstavitvijo ankete o zunanji trgovini
VIDEM / POBUDA DEŽELNEGA ZAVODA IRES
»Okence« za mlade podjetnike
Nova struktura bo pomagala tudi pri preustroju obstoječih podjetij
TRST - Sekcija za zunanjo trgovino pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju pripravlja srečanje zunanjetrgovinskih operaterjev, na katerem bodo predstavili anketo o podjetjih, elanih SDGZ, ki delujejo na področju zunanje trgovine. Srečanje bo v ponedeljek, 13. februarja ob 17. uri v gostilni Gruden v Sempolaju.
Anketa, ki jo je Združenje izvedlo v lanskem letu, ni zajela samo ožje vzete zunanje trgovine, temveč tudi z njo povezane dejavnosti, kot so prevozi, špedicije, turistične in pomorske agencije, banke, finančne ustanpve in še nekatere druge povezane sektorje. Rezultati te sondaže bodo nedvomno zelo koristna iztočnica za razpravo o nadaljnjem delu zunanjetrgo-vinske sekcije in Zdru-
ženja sploh, kot seveda tudi včlanjenih podjetij. Spreminjanje in razvoj novih trgov v Evropi, ki nastaja in se vse tesneje povezuje, terjata nove strategije in delovne pristope, zato so si prireditelji za cilj srečanja izbrali prav iskanje novih, stvarnih navdihov in pobud za učinkovitejše skupno delo in usklajevanje med podjetji mednarodnega sektorja, ki so dejavni člen gospodarske in stanovske organizacije Slovencev v Italiji.
Glede na to, da bo srečanje v znani slovenski gostilni, bo delovnemu delu sledila družabna večerja. Združenje zato naproša elane, naj Cimprej, najkasneje pa do Četrtka, 9. t.m. sporočijo svojo udeležbo njegovemu organizacijskemu tajništvu (tel. 040/ 362949, fax 362692).
VIDEM - Pred kratkim je v Vidmu začelo delovati »okence za nove podjetnike in podjetja«, ki ga je deželni zavod Ires (inštitut za ekonomske in socialne raziskave FJK) odprl z namenom, da bi pomagal mladim uresničevati njihove podjetniške zamisli, da bi vodil in kooordiniral procese preustroja podjetij in da bi širil zdravo in kompetitivno podjetniško kulturo. »Okence« ima trenutno mrežo 15 sodelavcev, katerih naloga je pomagati, voditi in po potrebi tudi prilagajati zamisli in projekte mladih, ki želijo postati podjetniki. »Tisto, kar nas je vodilo pri ustanovitvi tega okenca,« je dejal njegov vodja Fulvio Mattioni, »je bila ugotovitev, da se na deželni gospodarski sceni že veC kot desetletje ne pojavljajo novi subjekti. Pogosto smo priče razraščanja pravnih subjektov,
za katerimi pa vedno stojijo običajne znane osebe. Glavni razlog gre iskati v upadanju obrtnih dejavnosti, ki so bile v preteklosti - vsaj 25, 30 let nazaj - osnova in odskočna deska za razvoj podjetij. Danes ni veC tako, saj je trg veliko bolj selektiven, zato tisti, ki se mu približa brez priprave tvega, da bo moral svoje podjetje kaj kmalu zapreti.«
Po besedah Iresovega raziskovalca bo moralo zato okence za nove podjetnike pomagati mladim posebno pri ustvarjanju mreže odnosov z bančnimi in finančnimi ustanovami. Seveda pa namen te pobude ni samo in izključno pomoč mladim: »Operativnost zakona St. 44, ki ureja finansiranje mladega podjetništva,« opozarja Mattioni, »nas je usmerila v prvi vrsti v to smer, vendar delujemo tudi na področju podjetniških re-
strukturacij, ki so še posebno aktualne v zadnjih letih.«
Sicer pa to za Ires ni nobena novost. Lani se je na primer angažiral na področju ženskega podjetništva, in sicer s projektom »Now - ko je podjetje ženska«, ki je pritegnil v industrijo veC kot 60 mladih žensk, ki danes delujejo v 15 novih podjetjih. Tudi nova videmska struktura računa na kakih 10 konkretnih projektov, s programom svojega dela pa je že seznanila banCne in finančne zavode v Furlaniji-Ju-lijski krajini, s katerimi namerava sodelovati. Nezanemarljiv pomen pa ima tudi naCrt, po katerem bo podjetniško okence sodelovalo tudi s šolami in univerzami ter s podjetniškimi in sindikalnimi organizacijami, v prvi vrsti na področju poklicnega usposabljanja in izpopolnjevanja.
IKIkfA PET PON TOR SRE ČET					
i6t "$ ■	)5,9	16(	M),1	15E	6,7	161	32 160 SJ	4,7
10 A D ^	58,8	10	574	10!	>6,4 10= 		 ■	7,5 105	6,6
					
Za gospodarsko promocijo Trsta
TRST - Na tržaški Trgovinski zbornici se je vCeraj umestil tehnični odbor, ki mu je bila poverjena izdelava strateškega projekta za gospodarsko »promocijo« Trsta v tujini. Kot je poudaril predsednik zbornice inž. Tombesi, je taka promocija potrebna zato, ker je v Trstu veliko takih, ki nimajo zadostnih sposobnosti ali sil za samostojno ustvarjanje novih gospodarskih priložnosti. Umestitve so se udeležili občinski odbornik za gospodarstvo Del Piero in predstavniki vseh glavnih gospodarskih ustanov in združenj v pokrajini.
NOVICE
Mala industrija zaposluje kar dve tretjini vseh odvisnih delavcev v Italiji
GENOVA - Dve tretjini, ali točneje 67 odstotkov italijanskih odvisnih delavcev je zaposleno v malih podjetjih, torej v sektorju, ki izvaža 40 odstotkov vseh izvoženih proizvodov. Ce bi se združila, bi ta mala podjetja mimo lahko konkurirala velikim domačim in tudi mednarodnim grupacijam. Ugotovitev prihaja od predsednika nacionalnega združenja malih podjetij Giorgia Fossa, ki je včeraj v Genovi priročnik za pospeševanje razvoja malega podjetništva z naslovom »Go«. Snopič objavlja informacije o možnostih raznih javnih finansiranj, o bančnem kreditiranju, o zavarovanju podjetniških dejavnosti in o poklicnem usposabljanju.
Nove evrpske norme za zaščito varčevalcev
RIM - Italijanski parlament je vCeraj prejel dokončno besedilo zakonskega osnutka Evropske unije o zaščiti varčevalcev, ki vnaša v italijansko zakonodajo pravo revolucijo. Glavne novosti zadevajo varnost nalaganja prihrankov, ker preprečujejo pojave malverzacije, prinašajo pa še depenalizacijo vrste manjših finančnih prekškov, obvezen pristop bank, ki delujejo v Rafiji, k sistemu jamčenja vlog (ki je bil doslej poljuben), in uvajajo »Čezmejne« olajšane tečaje za evropske delniške vrednotnice.
Javna ponudba delnic Rolo skoraj pri koncu
MILAN - Borzni svet je sporočil, da je javna prodajna ponudba delnic bolonjske banke Credito Roma-gnolo (Rolo) vCeraj prišla do ravni 93,52 odstotka. Tolikšen je namreč delež doslej oddanih delnic, katerih veliko večino si je že zagotovil Credit, ki vztraja v akciji za prevzem bolonjskega zavoda. Trenutno ima Credit veC kot 160 milijonov delnic, naveza, ki jo vodi milanska hranilnica Cariplo pa komaj nekaj več kot 408 tisoC delnic.
ADRIA AIRVVAVS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
IZ J^JUBLJANg v FRANKFURT J^ONDON jy|l!NCHEN JSTANBUL jyj0SKV0 j^OPENHAGEN pARIZ gIM g KOPJE gPLIT JIRAN0 JjIJNA.1 ^liRICH
Rezervacije in informacije:
ADRIA AIRVVAVS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRVVAVS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 ,	Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061 /313-312
% ................ —^
____CERKNICA / BREST POHIŠTVO_
Čimprej morajo dobiti lastnika
Kljub težavam so lani desegli rekorden izvoz
VALDOLTRA / ORTOPEDSKA BOLNIŠNICA
Z laserjem proti bolečinam v hrbtu
Operacija z laserjem je precej lažja in hitrejša
Brest pohištvo, eno od štirinajstih nekdanjih hčerskih podjetij, katerih stoodstotni lastnik je Brest d. o. o. v stečaju, je predstavljal z vec kot 400 zaposlenimi tretjino vseh zaposlenih v nekdanji Brestovi korporaciji. Čeprav eno redkih zdravih Brestovih hčerskih podjetij, pa se Pohištvo zaradi stečajnega postopka, v katerem se je junija lani znašla mati, Se vedno vrti v nekakšnem začaranem krogu. Rešitev iz njega bi pomenil novi lastnik, ki bi premoženje podjetja odkupil.
Brest Pohištvo, njegov program je proizvodnja furniranega pohištva na osnovi iverke (dnevne sobe, spalnice, pisarniško pohištvo), že od leta 1991 posluje brez izgub inje v lanskem letu kljub težavam, ki ga zaradi stečaja matičnega podjetja spremljajo na vseh koncih, dosegel
doslej rekorden izvoz (20 milijonov nemških mark). Po letošnjem izvoznem planu (22 milijonov mark), pa se Brest Pohištvo uvršča na 107. mesto od 236 slovenskih izvoznih podjetij. V Brest Pohištvu samo pet odstotkov celotne proizvodnje ne izvozijo, ostalih 95 odstotkov pa prodajo v zahodno Evropo, kjer
Brest pohištvo se je moralo, ko je šlo matično podjetje v stečaj, samostojno poslovno organizirati, kar pomeni, da je moralo organizirati lastno finančno in izvozno službo ter informatiko. V ta namen so od Brest d. o. o. v stečaju prevzeli približno deset delavcev, ki bi sicer skupaj z ostalimi delavci pristali na zavodu za zaposlovanje.
je njihov najpomembnejši partner švedska IKEA, in Ameriko. Direktor podjetja
Brest Pohištvo Mitja Stroh-sack je pri tem poudaril, da so tuji dobavitelji in kupci doslej pokazali precejšnje zaupanje v podjetje. »Ce hočemo poslovne stike s tujimi partnerji obdržati tudi v prihodnje, in s tem zagotoviti podjetju prihodnost, je treba Cim prej urediti lastniška razmerja,« opozarja direktor in dodaja, da stečajni postopek v Brestu d. o. o. poteka prepočasi. Dejstvo pa je, da bo novi lastnik moral v podjetje vložiti precej sredstev, saj so stroji in druga oprema precej dotrajani. NajveCjo vrednost tega pohištvenega podjetja pravzaprav predstavljajo program in zaposleni, ki po direktorjevih besedah sprejemajo problematiko v podjetju, hkrati pa bi se iz sedanjega začaranega kroga radi Cim-prej rešiti.
Mateja Godejša
Odrezani od sveta
AJDOVŠČINA - Ob zemeljskih delih na zasebnem zemljišču je prišlo v sredo ob 14, 25 do prekinitev medkrajevnih in krajevnih telefonskih povezav med Ajdovščino in Batujami. »Oglušele« so tudi številke v stari centrali v Ajdovščini do Nove Gorice, prekinjena pa je bila tudi povezava za prenos podatkov do Ajdovščine in Idrije. Izpad prenosa podatkov je verjetno poleg ajdovske enote novogoriške Glavne podružnice KBM ohromil še koga. Natančen vzrok prekinitve še raziskujejo, vložili pa so tudi prijavo na policijo in zavarovalnico, je povedal vodja enote Telekomunikacije Andrej Campolunghi. Medkrajevne povezave so bile začasno sanirane do 23. ure istega dne, medtem ko je bilo krajevno omrežje za Potoče, Vrtovin in Brje vzpostavljeno včeraj opoldne. (A. L.)
V občilih so bolniki, ki so se zdravili v ortopedski bolnišnici Valdoltra, že večkrat hvalili to ustanovo. »Za polovico mi zmanjša bolečine že sam odnos zdravnikov, sester in drugega osebja. Menim, da bi moralo osebje nekaterih drugih zdravstvenih ustanov v Valdoltro na usposabljanje iz obnašanja do bolnikov,« je dejala Hanika Grosman, starejša gospa, ki se je večkrat zdravila v tej ortopedski bolnišnici.
Čeprav je bolnišnica v starih stavbah, se bolniki ne pritožujejo zaradi njene opremljenosti. Skupina mlajših strokovnjakov, na Čelu z direktorjem dr. Venceslavom Pišotom, zelo učinkovito in strokovno zdravi bolezni sklepov in hrbtenice, poleg tega pa Se samostojno skrbi za naložbe, ki omogočajo
boljše pogoje za delo in zdravljenje. V zadnjih letih so obnoviti kuhinjo, vse sanitarije, paviljone, ambulante ...; urediti so tudi nekaj nadstandardnih sob, na novo zgradili sodobno operacijsko dvorano in oddelek za intenzivno nego, kupili so računalniški tomograf (CT), nedavno pa tudi laserski nož za operacijo hrbtenice in kolen »brez krvi«. Kljub tolikšnim vlaganjem so tudi na ministrstvu za zdravstvo zadovoljni z njihovim delom in celotnim poslovanjem.
Kaj pravzaprav pomeni za slovenske bolnike in osebje ortopedske bolnišnice Valdoltra najnovejša pridobitev - laserski nož?'
»Dejstvo je, da je v modernem svetu in tudi pri nas največ patoloških težav ravno v gibalnem sistemu, torej v sklepih in hrbtenici.
Zato se mora tehnologija razvijati. Tudi laserski nož sodi sem, Čeprav to ni noben Čudež, ki bi rešil težave vseh bolnikov. MogoCe bo to posebej razveselilo tiste bolnike, ki že vrsto let odlašajo z operacijo zaradi strahu pred krvjo, anastezijo, skratka pred klasično operacijo«, nam je dejal dr. Lucijan Miklavčič, rentgenolog v bolnišnici Valdoltra.
Operacija z laserjem je precej lažja in hitrejša, saj je podobna amubulantnemu zdravljenju, operiranec pa je »hitro na nogah«. V Valdoltri pričakujejo, da se bodo za takšne operacije odločalo tudi večje število bolnikov iz Italije. Za zdaj operira le ena zdravniška ekipa (dr. Venceslav Pišot in dr. Radoslav Mar-Can), v prihodnje pa bodo operirati tudi drugi doktorji.
Osle Baka!
CERKNO / KRAJEVNE SKUPNOSTI
Težave z lokalnimi cestami
Zapostavljeni kultura, šport in drugi aspekti kakovosti življenja
LJUBLJANA / GR
Med 15. in 18. februarjem bo sejem Moda 1995
Popravek
V podnaslovu prispevka z naslovom Projekt sanacije odpadnih voda, ki je bil objavljen v sredo, 1. februarja, smo zapisali, da bodo v tovarni Lesonit Ilirska Bisteica v prihodnje ukinili proizvodnjo vlaknenih plošč. Ta bditev ne drži, saj predstavlja proizvodnja vlaknenih plošč glavni proizvodni program podjetja, ki ga nameravajo razvijati tudi v prihodnje. Res pa je, kot je mogoče prebrati tudi v prispevku, da so v letu 1986 proizvodnjo vlaknenih plošč po mokrem postopku nadomestili s suhim postopkom, ki je ekološko ustreznejši proizvodni postopek Za neljubo napako se avtorici prispevka in bralcem opravičujemo. Uredništvo
Na včerajšnjem posvetu predsednikov krajevnih skupnosti na Cerkljanskem, sklical ga je novi župan občine Cerkno Janez Podobnik, so spregovorili o načrtih za letošnje leto in aktualnih problemih v zvezi z delovanjem nove občine ter KS.
Župan Podobnik je udeležence uvodoma seznanil z okvirnimi finančnimi možnostmi nove občine, ki bo imela za dejavnosti krajevnih skupnosti na voljo sredstva v višini lanske porabe nekdanje idrijske občine. Letošnji občinski proračun bo znašal približno 150 milijonov tolarjev, od tega bodo morali približno dve
tretjini nameniti za zakonsko določene obveznosti, 50 milijonov pa bodo lahko razporedil za vse druge dejavnosti desetih cerkljanskih krajevnih skupnosti. Najve-eji problem so krajevne ceste in poti ter drugi infrastrukturni objekti, od vodovoda, telefonije, mostov, vzdrževanja skupnih objektov, Črnih odlagališč do drugih krajevnih problemov. Predsedniki KS so našteti toliko problemov, da jih bodo po mnenju župana težko rešiti v prihodnjih štirih letih, kaj Sele v prvem letu delovanja nove občine. Pri navajanju težav so skoraj povsem pozabiti na vprašanja kulture, športa in
drugih dejavnosti, ki bogatijo življenje krajanov. Dogovoriti so se, da za letos pripravijo program prioritetnih nalog, pri katerih bodo krajani sodelovati tudi z lastnimi in drugimi viri, saj razen v Cerknem, ki je eden najvažnejših virov financiranja krajevnih potreb, nikjer ne deluje sklad stavbnih zemljišč. Pripraviti bodo tudi štiriletni program, ki bo uresničljiv v prihodnjih letih. V pripravah na oblikovanje občinskega statuta je župan opozoril tudi na vlogo vaških in krajevnih skupnosti, ki jo bo v občinskem svetu freba še opredeliti.
Roman Bric
Iz ljubljanskega sejmišča so včeraj sporočili, da bodo med 15. in 18. februarjem na gospodarskem razstavišču organizirali modno prireditev, imenovano sejem Moda 1995. Letos bo potekala že dvainštiridesetic, na njej pa se bodo predstavili domači proizvajalci tekstilne in usnjarske industrije in tisti tuji proizvajalci, katerih izdelke tudi sicer najpogosteje zasledimo v naših trgovinah.
Na približno 5500 kvadratnih metrih razstavnih površin se bo predstavilo 130 raz-stavljalcev, med njimi približno 30 tujih iz Avstrije, Hrvaške in Italije. Letošnji modni
sejem bo predvsem promocijske narave, na njem pa naj bi domačim in tujim proizvajalcem pokazati, kako se svetovni modni trendi vključujejo v domaCa modna dogajanja in hkrati opozoriti tudi na vpliv domače modne industrije, ki ga ima ta pri oblikovanju svetovne modne zamisli. Na sejmu se bodo predstavile tudi slovenske tekstilne in usnjarske srednje šole. NajveCji delež, 43 odstotkov vsega razstavnega prostora bodo zavzeli razstavljalci konfekcije, skoraj na petini prostora bo razstavljena metraža, poleg nje pa še modni dodatki, perilo, obutev in usnjena galanterija. (H. D.)
S telefoni bliže svetu
VOJSKO - Gradnja klasičnih telefonskih povezav bi na težko dostopnem idrijskem območju izjemno podražila ceno priključka. Nadaljuje pa se izgradnja kabelskih povezav, zato bodo za začetek krajani na Vojskem dobili 20, v Čekovniku dva, v Idrijski Beti pa en telefonski priključek. Nekaj telefonov bo tudi v Idrijski Krnici, so povedati na novogoriškem Telekomu, ki je prispeval naj-vecji delež od doslej v gradnjo vloženih 89 milijonov tolarjev. Za popolno izgradnjo sistema bi potrebovali še približno 60 milijonov tolarjev. (A. L.)
Ptujski kurenti odganjajo zimo in voščijo srečo
ZAGORJE OB SAVI - Trgovci zagorske Potrošnje bodo v torek, na predvečer kulturnega praznika, ob 16. uri pripraviti ku-rentovanje pred blagovnico Živa. Direktor trgovskega podjetja Potrošnja Zagorje Marjan Palčic je navezal poslovne stike s podjetjem Klasje v Rogaški Slatini, s tamkajšnjim direkorjem Slavkom Sisingerjem, ki vodi skupino ptujskih kurentov. Ti vsako leto od svečnice do pustnega torka obiskujejo slovenske regije.
Z ropotom petih zvoncev, ki jih imajo obešene okrog pasu, odganjajo zimo in
voščijo srečo. Skupina ptujskih kurentov je poznana tudi zunaj Slovenije, bili pa so tudi na zimski olimpiadi v Lillehame-rju. Gospod Sisinger pravi, da so kurenti stalni znanci belega cirkusa. Kurenti, ki. domujejo na Ptujskem polju, postajajo tudi turistična zanimivost. Tokrat so se odločili, da pridejo v zagorsko občino. Obiskali bodo župana Marjana Svagana in meščane Zagorja ob Savi. Z njimi bo tudi hudič in nekaj malih kurentov, saj imajo v skupini tudi podmladek.
Tekst in foto: 2. K.
PTUJ / IZOBRAŽEVANJE KMETOVALCEV
Kmetijsko-svetovalna služba pripravlja več slrokovnih predavanj
Strokovnjaki bodo kmetovalcem predstavili novosti
Kmetijska svetovalna služba pri obdravskem zavodu za živinorejo in veterinarstvo (ZVZ) na Ptuju je v zimskem Času pripravila vrsto predavanj. V začetku tedna so v Markovcih na Ptujskem polju predavali rejcem prašičev o siliranju krme za prašiče, o novih tehnologijah in zahtevah pri gradnji novih hlevov ter o preventivnem zdravstvenem varstvu prašičev. V Stopercah sta predavala inženirka Majda Tumpej in tehnični vodja Mlekarske zadruge Ptuj Drago Zupančič o higienskem pridobivanju mleka.
V Sikolah so se zbrali govedorejci. Svojo pozornost so posvetili kontroli proizvodnje in odbiri živali. O ustrezni selekciji in njenem pomenu za večjo prirejo mleka in mesa je predaval vodja regijske selekcijske službe Jože Ceh. Včeraj je bilo v Podlehniku predavanje o zaščiti vinske trte, kletarjenju, vinu in njegovi zdravi porabi. Inženir agronomije Izidor Golob pa bo danes v Dornavi predaval o cvetju v domu in na vrtu.
Prav tako danes, ob 10. uri, bo v kulturnem domu v Žetalah predavanje o higienskem pridobivanju mleka.
V februarju in Se tudi v marcu se bo zvrstilo še več podobnih predavanj: v torek bo v domu trsnicarjev v Juršincih mag. Tone Vodovnik’govoril o napakah in boleznih vina. Udeležence so pozvali, da prinesejo s seboj liter vina, saj bodo kot na srečanju Društva vinogradnikov in sadjarjev Ptuja v sodelovanju s svetoval-
no službo oceniti tudi vina lanskega letnika. V Četrtek, 16. februarja, ob 10. uri se bodo pri Rolovih v Vito-marcih srečali sadjarji. Poslušali bodo predavanje o obrezovanju sadnega drevja in se v obrezovanju tudi praktično preizkusili.
ZVZ iz Ptuja in kmetijska svetovalna služba iz Lenarta sta pripravila pester program strokovnega izobraževanja za kmetovalce iz občine Lenart. Doslej se je zvrstilo že vec predavanj. V torek sta v klubu občanov v Lenartu o varstvu sadnega drevja pred boleznimi in škodljivci predavala Gustav Matis in Konrad Be-ber. Včeraj so se na Sveti Ani srečali vinogradniki. Spregovorila sta jim Roman S tabue in Tone Vodovnik. Po predstavitvi težav, s katerimi se srečujemo v vino-
gradih, sta razložila, kako opraviti odločilna dela v vinogradu. Danes bo na Sveti Ani še predavanje Konrada Beberja in Gustava Matisa o okolju prijaznem varstvu vinske trte. V sklope strokovnih predavanj so vključili tudi temo urejanja kmečkega dvorišča, o tem bo jutri v klubu občanov spregovorila Milena Kulovec.
Kmetijska pospeševalna služba pri murskosoboškem ZVZ je na turistični kmetiji Frankovih v Sla-mnjaku v ljutomerski občini v sklopu Izobraževanja pri vas doma pripravila seminar, na katerem so lastnikom turističnih kmetij in vinotočev praktično prikazali možnosti, kako se lahko pripravi zdrave domače jedi iz ajdove kaše in moke.
Boris Hegeduš
	
	Prvi odavi so pozitivni,
	so do tudi Ditoombe
	
LJUBLJANA - Koliko imata skupnega zakon o javni kot bivši organ v notranjem varnosti in zakon o policiji? Veliko. Pravzaprav naj bi ministrstvu, je namreč zdaj se zakon o javni varnosti, ki ga je notranje ministrstvo pod pristojnostjo vlade in Pripravilo za prvo obravnavo, in ki ga imajo poslanci nekateri strokovnjaki opo-na dnevnem redu tokratne seje, preimenoval v zakon o zarjajo, da tako napisana re-Policiji in tako bistveno bolj ustrezal vsebini, ki jo (naj Sitev praktično pomeni tre-b! jo) ureja(l).	tjo obveščevalno službo.
Foto: Jože Suhadolnik/BOBO
Da gre za izjemno po-emben zakon, najbrž ni e a posebej poudarjati, asu če ta ureja položaj in Pristojnosti organa, ki lah-0 Po eni strani bistveno Posega v človekove pravi-ce in njegove svoboščine, P° drugi strani pa mu je naloženo, naj skrbi za varnost ljudi in njihovega Premoženja.
Predlog zakona (za zdaj ostanimo pri poimenovanju, kot ga je predlagalo ministrstvo, saj poslanci še niso odločili, da gre za zakon 0 policiji) še ni prestal prve Parlamentarne obravnave, no njega so se opredelili le v delovnih telesih zbora, toda prvi odzivi političnih s rank so dokaj ugodni, franke se strinjajo, da je predlog zakona primerna osnova za nadaljnjo razpra-
vo, čeprav je tudi kar nekaj rešitev, ki vzbujajo pomisleke. In te rešitve so predvsem naslednje.
Posebej po dogodkih v Depali vasi se je tako v strokovni kot politični javnosti izpostavilo vprašanje delovanja obveščevalnih služb, njihovih pristojnostih in medsebojnih razmerij. Ker predlog zakona o javni varnosti govori tudi o tem, da med zadeve javne varnosti spada »preprečevanje in odkrivanje dejavnosti tujih držav, organov, organizacij, skupin in posameznikov, ki ogrožajo varnost republike Slovenije, preprečevanje in odkrivanje delovanja terorističnih organizacij, skupin in posameznikov,...« se zastavlja vprašanje, ali se ustanavlja tretja vamostno-obveščevatna služba. Sova,
Samo po sebi sicer to niti ne bi bilo narobe, toda vprašanje je, ali Slovenija res potrebuje toliko obveščevalnih služb, medtem ko zakon o vamostno-obve-ščevalni dejavnosti, ki bo določil, kdo bo kaj na tem področju počel, sploh še ni sprejet.
Uporaba posebnih metod in sredstev (tajno policijsko delovanje, tajno sodelovanje, tajno sledenje in slikovno snemanje, kontrola telefona, prisluškovanje in zvočno snemanje,...) je seveda nekaj, kar ni združljivo s pojmi, ki opredeljujejo človekove pravice in njegove svoboščine. Jasno pa je, da uspešno odkrivanje kriminala ni mogoče, ne da bi policiji omogočili uporabo takšnih metod in sredstev. Toda po
ČLOVEKOVE PRAVICE
Američani zadovoljni s slovensko ravnijo
V poročilu kot kršitev omenjajo dva dogodka: Depalo vas in objavo Rizmanovih pisem
VVASHINGTON (STA) - Ameriško zunanje ministrstvo v le-em poročilu o človekovih pravicah po svetu v letu 1994 namenja posebno poglavje tudi Sloveniji, Id jo opredeljuje za parlamentarno demokracijo in ustavno republiko. Poročilo navaja, kakšne so pristojnosti posameznih državnih organov, od predse-nnika do vlade in varnostnih služb.
Dokument v uvodu pouda-rja, da ni poročil o kršitvah človekovih pravic s strani policije ali varnostnih služb, vojaške sile pa nimajo pristojnosti na področju civilne pohci-je. Ameriški State Department ugotavlja, da lani v Sloveniji ni bilo večjih težav na področju Človekovih pravic. Tako ustava kot tudi dejanske razmere italijanski in madžarski manjšini ter romski skupnosti zagotavljajo posebno zaščito. Predsednik je lani imenoval varuha človekovih pravic s posebnimi pooblastili na področju zaščite človekovih pravic, vendar varuh po ugotovitvah ameriške diplomacije doslej ni igral posebno aktivne vloge. Slovenski svobo-dni tisk in neodvisno sodstvo State Department v poročilu
imenuje za »stroga, toda ne vedno povsem odgovorna psa Čuvaja« na področju človekovih pravic.
Zaradi dediščine komunizma je to nova in nepoznana vloga za tisk, dodaja. Med primeri kršitev, ki jih poročilo navaja, je »močno publiciran in tudi politiziran dogodek iz marca, ko je bil obrambni minister odstavljen, ker so pripadniki vojaške enote potegnili iz avtomobila in
pretepli civilista, nekdanjega uslužbenca obrambnega ministrstva, ki je bil osumljen protizakonitega posedovanja tajnih dokumentov«.
Poročilo tudi navaja, da okohscine in pristojnosti glede na slovensko zakonodajo pri tej aretaciji niso bile v celoh pojasnjene, vendar kaze, da je šlo za vmešavanje vojaških oblasti v civilne. Poročilo navaja tudi primer iz marca lani, ko je slovenska državna televizija, ki je pod vladnim nadzorom, objavila dele zasebnega pisma univerzitetnega profesorja, ki je kritiziral minisba v vladi. Poročilo ta primer navaja kot kršitev zasebnosti in tajnosti osebnega dopisovanja.
POPRAVEK
V včeraj objavljeni članek z naslovom »Poslanec Verzolak se je pridružil Lapovi SNS« se nam je prikradla neljuba napaka. Poslanec Verzolak se je, kot je pravilno zapisano v članku, pridružil Slovenski nacionalni desnici SND in ne Slovenski nacionalni stranki SNS, kot je zapisal tiskarski škrat (na tipkovnici sta Črki s in d sosedi) v naslovu. Vsem prizadetim se za napako opravičujemo.	Uredništvo
predlogu zakona naj bi o uporabi nekaterih metod in sredstev odločal kar notranji minister, kar je lahko izjemno sporno in se lahko zlorablja tudi v namene, ki nimajo ničesar skupnega z uspešnim odkrivanjem kriminala.
Parlamentarni sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve pa ima pripombo v zvezi s poligrafskim testiranjem. Po njegovem mnenju bi morali od osumljenca, ki pristane na taksno testiranje, zahtevati, da da privolitev v pisni obliki.
Predlog zakona govori tudi o možnosti pritožbe zoper delo policistov. »Pomanjkljivost« zakona je, naj
bi te pritožbe reševalo kar samo nobanje minisbstvo. Ta določba bo zagotovo spremenjena, saj je že veliko predlog, da bi morali biti v delo tovrstnih komisij vključeni tudi predstavniki družbe in morebiti tudi pravosodni organi.
In ne nazadnje še to. Po nekaterih predlogih naj policisti ne bi bili več »inka-santi«. Seveda so mišljeni primeri, ko nekdo naredi prekršek in še preden se tega zave, mu policist naroči, naj iz denarnice potegne toliko in toliko tisočakov. Zagotovo se da to urediti na bolj »prijeten« način (s plačilom kazni kje drugje).
Majda Vukelič
Za varno starost moraš poskrbeti sam
MARIBOR - Predstavniki mešane zavarovalne družbe Prima d.d. Maribor so včeraj na tiskovni konferenci predstavili svojo novo storitev, ki so jo poimenovali »Moja prima pokojnina«. Gre za dodatno pokojninsko zavarovanje, kar je v Sloveniji popolna novost, v državah EZ pa že dolgoletna praksa.
Zavarovanje lahko sklene tudi vsakdo, ki želi komu drugemu zagotoviti dodatno pokojnino. Znesek dodatne pokojnine se izplača v tolarski protivrednosti avstrijskih šilingov, s tem da lahko zavarovanec izbira med različnimi višinami dodatne mesečne pokojnine. Dodatna pokojnina se lahko izplačuje za obdobje 10, 15, 20 let ali do smrti. V času varčevanja se denar zaradi rasti življenskih stroškov revalorizira, znesek pa se za vsako leto poveča za ustrezni delež dobička, s čimer so odpravljeni vsi negativni učinki razvrednotenja denarja in inflacije. Prednosti dodatnega Priminega zavarovanja so v tem, da je zavarovanec lahko vsak, neglede na to, ali plačuje obvezno pokojninsko zavarovanje ali ne, vključen je rizik smrti, pokojnino prejema tisti, ki je zanjo varčeval, za varnost takšne naložbe pa je poskrbljeno z zakonodajo in jamstvom tujega lastnika ter valutno klavzulo.
Martina Pavšič
Dr. Rugelj protestno gladovno stavka
LJUBLJANA - Dr. Janez Rugelj je včeraj pričel z gladovno stavko kot protest na prejeto obtožnico razsodišča pri Zdravniški zbornici Slovenije. Tožilec zbornice dr. Jože Balažič je v legitimnem postopku disciplinske odgovornosti kršenja Kodeksa medicinske deontologije Slovenije in zakona o zdravstveni dejavnosti predlagal odvzem licence, dr. Rugelj pa je sicer že pravnomočno obsojen storitve kaznivega dejanja - izdaje zdravniške skrivnosti.
V svoji knjigi Dramatična pot je namreč dr. Janez Rugelj pacienta navedel z vsemi podatki. Oškodovanec je na zbornico vložil pritožbo. Prve obravnave se dr. Rugelj ni udeležil, prišel pa ni tudi včeraj na drugo, temveč je razsodišče obvestil o začetku svoje protestne gladovne stavke. V svojem obvestilu, kot je dejal tožilec na včerajšnji tiskovni konferenci, Rugelj žaljivo obravnava elane razsodišča: »Ce bom prisiljen iti do konca, boste imeli prosto pot, da post mortem uresničite načrt tožilca zbornice«, razsodišče pa tudi vpleta v svoj dolgoletni spor na področju metod psihiatrije. Pri preložitvi obravnave je razsodišče upoštevalo pravico do gladovne stavke in 5. točko konvencije svetovnega zdravniškega združenja o nenasilju, tako, da Ruglju ni kratena nobena pravica. Predsednici razsodišča dr. Berti Jerebovi je žal, da je prišlo do take zaostritve in bo dr. Ruglju poslala pismo, na katero upa, da se bo odzval.
Zaključen pa je postopek dekana medicinske fakultete dr. Mitje Bartenjeva, ki je vložil pritožbo zaradi pisanja dr. Alberta Juterška v Časopisju, s katerim slednji blati njega, fakulteto in univerzo. Juteršek sicer priznava in mu je žal, da je to napisal, vendar zanika, da bi pisanje posredoval medijem. Ukrep ni bil izrecen, obema pa so priporočili postopek pred civilnim sodiščem.
Katarina Novak
»Slovenija ni brez kompasa v zunanji politiki«
LJUBLJANA - Zunanji minister Slovenije Zoran Thaler se je včeraj prvič uradno predstavil v novi vlogi. Na tiskovni konferenci je predstavil podrobnosti z obiska v Strasbourgu, odgovarjal pa je tudi na novinarska vprašanja. Glede bližnjih obiskov v sosednjih državah je povedal, da gre predvsem za »merjenje« razpoloženja in volje za medsebojno sodelovanje, nikakor pa ne žeh vzbujati pretiranih in neosnovanih pričakovanj, kar Se posebej velja za Italijo in Hrvaško.
Zoran Thaler je obširneje spregovoril o poti v Strasbourg, kjer je v imenu Slovenije podpisal okvirno konvencijo o varstvu narodnih manjšin. V »glavnem mestu« Sveta Evrope se je srečal z generalnim sekretarjem Danielom Tarcyshsom in predsednikom parlamentarne skupščine Miguelom Martinezom, priložnost pa je izkoristil tudi za kratke pogovore z zunanjimi ministri Slovaške, Romunije, Cipra in Madžarske.
Glede pristopa Slovenije k okvirni konvenciji o varstvu manjšin je zunanji minister dejal, da je to logičen korak, saj je naša država podpisala tudi vse predhodne dokumente iz katerih omenjena koncencija izhaja. Posebej pomembno se mu zdi, da načela iz konvencije niso neposredna zaveza, pac pa je njihova praktična izvedba prepuščena notranji zakonodaji. Konvencijo so podpisale vse slovenske sosede, kar je glede na dejstvo, da imamo v vseh teh državah manjšine, pomembna opora pri prizadevanjih za njihov boljši položaj. Thaler je dopustil možnost, da glede na polemike, ki so se v Sloveniji pojavile ob podpisu konvencije, da na sedež Sveta Evrope pošljemo posebno noto, v kateri bomo pojasnili katere manjšine so v Sloveniji uradne. Thaler je omenil italijansko, madžarsko in romsko. V zvezi z zunanjepolitično strategijo je novi zunanji minister dejal, da je zelo pomembno, da pri tem vprašanju združimo vse sile in upoštevamo tudi tisto, kar je bilo doslej narejenega na tem področju. Nedavna okrogla miza Svetovnega slovenskega kongresa se mu zdi korishra spodbuda pri tovrstnih razmislekih, minister pa razmišlja tudi o različnih javnih predstavitvah. Parlament naj bi po ministrovih predvidevanjih o zunanjepolitični strategiji razpravljal ob koncu letošnje pomladi. Glede nedavnih posvetov premiera Drnovška s parlamentarnimi strankami je Thaler ugotovil, da niso dosegli konsenza o nacionalnih interesih, vsekakor pa se je pokazalo, da je to koristna pot. Thaler je zavrnil stališča, da je Slovenija brez kompasa v zunanji politiki, saj od osamosvojitve ves Cas stopa v isto strateško smer.	Boštjan Lajovic
Pogovori s predstavniki manjšin
LJUBLJANA - Zunanji minister Zoran Thaler je včeraj sprejel vec predstavnikov slovenskih manjšin v zamejstvu, ki so v ospredju njegove pozornosti pred bližnjimi uradnimi obiski sosednjih držav. Izjema so bih samo predstavniki Koroških Slovencev, ker datum Thalerjevega obiska v Avstriji še ni določen, predvsem zaradi bolezni avstrijskega zunanjega ministra.
Vsebinsko obsežnejši pogovor je imel z enotnim zastopstvom Slovencev v Italiji, saj bo obisk slovenskega ministra pri Susani Agnelli, italijanski zunanji ministrici, predvidoma namenjen zlasti razreševanju njihovih problemov. To sicer se ne bo začetek pogajanj, ampak šele prvi pogovor z ministrico, vendar je minister Thaler slovenskih zamejcem zagotovil vsaj dve stvari: da je manjšinsko vprašanje v odnosi med Italijo in Slovenijo prvorazrednega pomena; v sredo pa bo vsekakor dovolj Časa tudi za obravnavo najbolj kritičnih vprašanj, s katerimi se spoprijemajo slovenski zamejci. »Nobena skrivnost ni, da so ta vprašanja na vrhu prednostnih predmetov, ki jih Slovenija odpira s svojo sosedo,« je poudaril minister Thaler.
Zamejski Slovenci so še posebej poantirali pomen dobrih sosedskih odnosov kot temelju za razreševanje manjšinskih vprašanj. Opozorili so na nenehno slabšanje njihovega položaja, saj je pravnem pogledu Čedalje bolj nejasen, vedno več pa je tudi znamenj namernega zaostrovanja. Eden izmed izrazov te zaostritve je zniževanje in celo popolna nejasnost o finančni pomoči zamejskim kulturnim ustanovam, ki so se zato znašle v resni krizi. Za tamkajšnje Slovence so seveda prvi sogovorniki italijanske oblasti, zaradi cesar so že zaprosili za sprejem pri predsedniku vlade Diniju, vendar obenem čedalje bolj razmišljajo tudi o morebitni internacionalizaciji svojega manjšinskega problema.
Nato se je slovenski zunanji minister sestal s predstavniki slovenskih društev in drugih organizacij na Hrvaškem. Thaler je sprejel pobude za sestanek iz Zagreba, Reke, Splita in dragih krajev, kjer prebivajo Slovenci. Problematika je zelo obsežena in občutljiva, saj gre večinoma za ugledne osebnosti, ki v svoji hrvaški okolici uživajo spoštovanje za prispeve-ke h kulturnem, gospodarskem in dragim oblikam sodelovanja. Spoprijeti se bo treba tudi s povsem življenjskimi, vsakdanjimi problemi, kakršna je recimo stiska priletne Slovenke, ki ne more dvigniti svojih deviznih prihrankov v zagrebški Privredni banki samo zato, ker je državljanka Slovenije. Ali odprtje novega konzulata v Splitu, ki naj bi okrepil naše mediteranske povezave, gospodarsko izmenjavo in turizem.
Z Madžarsko so odnosi dobri, zaradi Cesar so doberi tudi odnosi do slovenske manjšme. Vendar niti tu ne moremo mimo problematike mejnih prehodov in nove železniške zveze. Porabski Slovenci se vključujejo v manjšinske samoupravne skupnosti, ki jih ustanavljajo po novem madžarskem zakon o manjšinah. Zadnji pogovor, enako obsežen in poglobljen, je bil namenjen reševanju problemov italijanski skupnosti v Republiki Sloveniji. Problemi so sicer znani in dobro proučeni. Rešitev manjsinci vidijo v približevanju Slovenije in Hrvaške Evropi, z evropskim načinom družbenega življenja pa bo marsikateri problem razrešen sam po sebi. Vsaj na simbolni ravni bi lahko takoj uveljavili prehode preko mejnih prehodov samo z osebno izkaznico, je poudaril novi zunanji minister.	Bogo Samsa
r SOGLASNO:
Dčovni zbor proti JE Mohovce
DUNAJ - Vse pet v avstrijskem državnem zboru zastopane stranke so včeraj na izredni seji podprli predlog odbora za varstvo okolja, po katerem naj Avstrija tudi v prihodnosti odločno nastopa proti dogradnji jedrske elektrarne Mohovce na Slovaškem.
V soglasno sprejetem sklepu je med drugim tudi rečeno, naj si Avstrija premisli nadaljnjo članstvo pri Vzhodnoev-ropsld banki (EBRD), če se bi le-ta odločila, da s posojilom v višini skoraj pet milijard šilingov le omogoča dogradnjo sporne nuklearke starega sovjetskega tipa. (I.L.)
KUPČIJA Z OROŽJEM / NOVI OČITKI V MAGAZINU »NEWS«
Je tudi obrambni minister Fasslabend vpleten v afero?
Razprava v državnem zboru - Zeleni zahtevajo odstop Kallatove
DUNAJ - Provizijska afera, zaradi katere sta v zvezi z načrtovanim nakupom helikopterjev za avstrijsko vojsko morala odstopiti dva poslanca iz vrst Velike koalicije, je včeraj dosegla nov višek. V državnem zboru so zeleni proti ministrici za okolje Marii Rauch-Kallat vložili nezaupnico, skupaj s svobodnjaki pa sta obe opozicijski stranki zahtevali tudi takojšnjo ustanovitev raziskovalnega parlamentarnega odbora. Tarča ostre kritike pa je postal tudi obrambni minister Wemer Fasslabend.
Razlog za predlog o izglasovanju nezaupnice ministrici Kallatovi so nova odkritja političnega magazina »News«. Le-ta poroča, da je ministrica
Ivan Lukan
za svojega moža, grofa Al-fonsa Mendsdorff-Puill-yja, svetovalca britanskega proizvajalca vojaških helikopterjev in letal Bri-tish Aerospace, navezala vrsto stikov, med drugim z obrambnim ministrom Fasslabendom ter tudi z generalom avstrijskih letalskih bojnih sil. Revija poroča, da sta zakonca Kallat/Mensdorff-Puilly praznovala Novo leto skupaj z obrambnim ministrom, Fasslabend pa da se je z grofom sestal tudi v parlamentu.
Kallatova je pisanje »News« glede njene vloge pri navezanju stikov med njenim možem in obrambnim ministrom odločno zavrnila in pou-
darila, da je pri vseh teh stikih šlo »izključno za privatne pogovore«.
Glede zahteve opozicije po njenem odstopu pa je ministrica dejala, da za tak korak »trenutno ni nikakršnega razloga«. Poudarila je še, da ima tudi polno podporo predsednika stranke, vicekancler-ja Erharda Buseka.
Ob redakcijskem zaključku je državni zbor še razpravljal tako o predlogu o nezaupnici ministrici Rauch-Kallatovi kot tudi o predlogu opozicije o ustanovitvi preiskovalnega odbora.
Vladni stranki so že napovedali, da bosta glasovali proti ustanovitvi preiskovalnega odbora.
Po novih odkrtjih »News« je postala dvomljiva tudi vloga obrambnega ministra VVernerja Fasslabenda (ĆVP).
KOROŠKA
Ni dovolj denarja za gradnjo avtocest
DUNAJ/CELOVEC -Zvezno ministrstvo za gospodarstvo je napovedalo ukinitev financiranja gradnje vseh zveznih cest na Koroškem, ker v zveznem proračunu za leto 1995 manjka v ta namen približno 27 milijard šilingov.
Za Koroško to pomeni, da manjka za gradnjo zveznih cest - predvsem za še vedno nedokončano izgradnjo avtoceste med Celovcem in Velikovcem ter do-voznico v Ziljo - blizu 80 milijonov šilingov.
Zamrznitev zveznih sredstev bo veljavna vsaj do sklenitve zveznega pro-računa in novega zakona o financiranju zveznih cest predvidoma sredi marca letos. Koroški politiki so žeprotestirali proti ukinitvi sredstev ter zahtevali pogajanja z zvezo. (I.L.)
NOVICE
Slovenska gimnazija med 50 najboljšimi šolami v Avstriji
DUNAJ/CELOVEC - Veliko odlikovanje za Zvezno gimnazijo in Zvezno realno gimnazijo za Slovence v Celovcu: edina splošno izobraževalna višja šola za slovensko narodnostno skupnost na Koroškem je po anketi, ki so jo - po naročilu uglednega dunajskega dnevnika »Der Standard« - izvedb strokovnjaki na 429 višjih šolah v Avstriji, zasedla odlično 50. mesto; - na Koroškem celo tretje mesto. Strokovnjaki so pri ocenjevanju Slovenske gimnazije še posebej izpostavili široko ponudbo in kvaliteto pouka pri tujih jezikih, ugodno razmerje med učitelji in dijaki, integracijske razrede, kulturne in športne dejavnosti, ter šolsko avtonomijo.
Dva mrtva in šest težko ranjenih na Južni avtocesti
CELOVEC - Vožnja na medicinsko razstavo na Dunaju se je za skupino uslužbencev koroških deželnih bolnišnic končala s katastrofo. Pri prometni nesreči na Južni avtocesti blizu VVolfsberga sta izgubila življenje dva člana skupine, šest pa jih je bilo težko ranjenih. Do nesreče je prišlo, ko so se potniki s svojimi avtomobih zaleteti v tovornjak.
ZVEZNI PRORAČUN / F1NAČN1 MINISTER FERDINAND LACINA:
MAUTHAUSEN
»Varčevalni paket bo uresničen«
Za uresničitev paketa: finančni minister Lacina
DUNAJ - Zvezna vlada noče popustiti v pogajanjih o t.i. varčevalnem paketu in državnemu zboro predložiti proračun, ki bo dejansko pomenil korak k sanaciji hudo načetih državnih financ.
To je včeraj na izredni seji državnega zbora poudaril finančni minister Ferdinand Lacina (SPOJ, minister, ki je šele pretekli torek zagrozil z odstopom, če bo proračunski deficit za leto 1995 znatno presegel mejo 100 milijard šilingov.
Lacina je dejal, da je vlada odločena mesničiti varčevalni paket ter da bo
storila vse, da neto-zadol-žitev države ne sme prekoračila omenjeno višino. To da je potrebno ne le zaradi iz nacionalnega vidika potrebne sanacije državnih financ, temveč tudi zaradi kriterij, ki jih Avstriji kot novi članici Evropske zveze (EZ) nalaga tudi maastrichtski sporazum.
Glede pogajanj s prizadetimi skupinami (sindikati, gospodarstvo, itd.) je Lacina poudaril, da ima »še nekaj manevrskega prostora«, hkrati pa je napovedal, da bo v Avstriji prišlo do zvišanja cen za naftne derivate, torej do
uvedbe energetskega davka). Nadalje bo država zaostrila borbo proti izkoriščanju oz. zlorabi trenutnega davčnega sistema, je še dodal Lacina.
Kot smo poročali, je prav vprašanje uresničitve s strani sindikatov nadvse spornega varčevalnega paketa odločilnega pomena zato, ali bo Velika koalicija socialdemokratov (SPO) in ljudske stranke (OVP) preživela ali ne. V naslednjih dneh naj bi se pogajanja nadaljevala, prihodnji teden pa naj bi bila zaključena, jedodal kancler Vranitzky. Ivan Lukan
50.obletnica lova na jetnike
LINZ - Včeraj so se v Avstriji spomniti 50. obletnice »lova« na ruske jetnike nacističnega koncentracijskega taborišča Mauthausen.
Ruskim jetnikom je 2. februarja leta 1945 uspelo pobegniti iz taborišča, sledil pa je pravi »lov« na jetnike, pri katerem je sodelovalo tudi prebivalstvo Mauthausena - od članov požarne hrambe do delavcev in kmetov. Ubiti so skoraj vseh 500 pobeg-njenih jetnikov.
Vodstvo taborišča je izdalo ukaz, da se v taborišče ne sme žive vrniti nihče od »zločincev«. (I.L.)
ISTRA / HRVATI SE BOJIJO, DA BO MIROVNI NACRT ZA KRAJINE PLJUSNIL ČEZ ROB
Avtonomija tudi za Istro?
REKA - Hrvatje se bojijo, da bi po mirovnem načrtu Z-4, ki predvideva federalizacijo države in ponuja zelo široko avtonomijo Srbom v krajini, podobno formulo za svoje probleme utegnila zahtevati tudi Istra. Takšno bojazen je izrekel dr. Smiljko Sokol, avtor hrvaške ustave, ki unitarizem in togi centralizem utemeljuje prav s strahom Franja Tuđmana pred tem, da se država ne bi razdrobila na več avtonomnih oziroma federalnih republik, ki bi utegnile - tako kot Hrvaška v nekdanji Jugoslaviji - zahtevati svojo samostojnost.
O zamisli federalizacije Hrvaške je pred skoraj letom dni spregovoril Ivan Pauletta, eden od ustanoviteljev Istrskega demokratskega zbora (IDS). Takrat so njegovo zamisel Hrvatje sprejeti kot skrajno heretično in marsikdo svojega takratnega stališča še do danes ni spremenil. Po mnenju dr. Smiljka Sokola tiči nevarnost istrskega regionalizma za Hrvaško prav v tem, da bi ga lahko izrabile tiste sile, ki hočejo Istro izločiti iz hrvaške države. Voditelji IDS zatrjujejo, da so takšne bojazni neutemeljene.
Skrbni opazovalci političnih razmer v Istri so tudi opaziti, da med regionalisti ni soglasja o tem, kakšen status naj bi imela Istra v prihodnjih desetih ali dvajsetih letih.
»Istra se le redko identificira s katerokoli potezo hrvaškega državnega vrha, vendar pa se identificira s hrvaško državo,« so besede istrskega regionalista Damirja Kajina, predsednika skupščine istrske županije. Kajin je
prepričan, da ne sme nihče trgovati z Istro. Razprave o prihodnosti polotoka so se znova razplamtele po izjavi Vladislava Jovanoviča, vodje diplomacije ZR Jugoslavije, ki je v pogovoru za italijanski časnik II Giomale izjavil, da je Hrvaška zasedla Istro.
V Istri zelo skrbno spremljajo vse diplomatske in »druge igre«, povezane s polotokom, in prav zato je Damir Kajin od politikov zahteval, naj med prebivalce Istre ne vnašajo razdora. Ob tem je omenil izjavo hadezejevskega jastreba Tomislava Merčepa, ki je izjavil, da je treba odkrivati brezna, v katera so metati žrtve komunističnega terorja. Pred kratkim je tudi rimski tožilec napovedal preiskavo o morebitni odgovornosti Titovih partizanov za množične pomore v Furlaniji-Julijski krajini in Istri.
Istrski regionalisti, ki zatrjujejo, da so ponuditi formulo sobivanja med slovanskim in romanskim prebivalstvom na polotoku, se zdaj bojijo, da bi bile njihove zamisli ogrožene. Kajti istranstvo oziroma »istrski narod«, za katerega se nekateri zelo glasno zavzemajo, počiva na strpnosti »avtohtonih Istranov« oziroma tukajšnjih Hrvatov, Slovencev in Italijanov. Ti naj bi po zamisli Ivana Jakovčiča, vodje IDS, uživati visoko stopnjo avtonomije na območju od zaliva Preluk pri Opatiji do italijanskih Milj. Istrska avtonomija, za katero se zavzemajo regionalisti, naj bi ukinila meddržavne meje na polotoku - med Hrvaško in Slovenijo ter Slovenijo in Italijo. Tudi pripadniki italijanske manjšine na Hrvaškem in v
Sloveniji podpirajo takšna stališča, saj so pred kratkim na zasedanju Italijanske unije na Reki od Zagreba in Ljubljane zahtevali, da jim jamčita enotnost njihovih ustanov in nedeljivost njihovega nacionalnega telesa na ozemlju obeh novih držav.
Ivan Pauletta, ki zastopa trdo regionalisti-Cno strujo, meni, da so meddržavne meje zgodovinski anahronizem v enotni Evropi brez meja. Zaradi takšnih stališč je eden od ustanoviteljev IDS žrtev napadov številnih hrvaških politikov, zlasti članov Hrvaške demokratične skupnosti (HDZ), ki zatrjujejo, da istrski regionalisti izdajajo hrvaške nacionalne interese. V travmatičnih hrvaških vojnih in političnih okoliščinah so to zelo težke obtožbe, zato Istrani v ostalih delih države niso naleteti na pretirano razumevanje svojih potez. Njihova prizadevanja, da bi pred ostalimi deti Hrvaške vstopiti v evropske integracije oziroma da se statut istrske županije precej razlikuje od statutov drugih regij - številni pojasnjujejo kot željo Ivana Jakovčiča, da bi Istro izločil iz hrvaške države.
Regionalisti si prizadevajo intemacionatizi-rati »primer« Istre, saj v vodstvu IDS zagovarjajo stališče, da si je mogoče le tako pridobiti politično prednost v neizprosnem političnem spopadu v Zagrebu. Očitno je, da se politične okoliščine v Istri in okrog Istre radikalizirajo. Zato nekateri že napovedujejo, da bo po krajini Istra za Hrvaško največji preskusni kamen.
Goran Moravček
MADŽARSKA
Prvo sojenje krivcem za pokole leta 1956
BUDIMPEŠTA (AFP) - Sodišče je obsodilo na pet let zapora dva nekdanja policista v prvem procesu zoper tiste, ki so odgovorni za represijo ob budimpeštanski vstaji leta 1956. Oba policista, 68-letni Lajos Orosz in 70-le-tni Ferenc Toldi, sta bila obsojena, ker sta takrat streljala v množico neoboroženih demonstrantov in 8. decembra leta 1956 povzročila smrt 46 ljudi, med njimi dveh otrok in nosečnice ter ranila 89 demonstrantov.
Nasilje nad demonstranti, ki so od oktobra 1956 demonstrirali proti sovjetski nadvladi, je terjala med 2.500 do 13.000 smrtnih žrtev, kot navajajo različni viri. Poleg zaporne kazni so obema bivšima policistoma za osem let odvzeli tudi vse državljanske pravice. Deset drugih obtoženih na istem procesu so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov.
Sodni proces se je začel 23. junija lani. Orosz, ki je bil nekdaj po poklicu rudar, je zatrjeval, da je nedolžen. Napovedal je, da se bo pritožil na vrhovno sodišče. Dragega obtoženega Toldija pa so pred kratkim odpeljali v bolnišnico zaradi notranjih krvavitev. Oba nekdanja policista sta bila obtožena v skladu z zakonom, ki so ga sprejeli leta 1993 za »zločin proti človeštvu«. Omenjeni zakon je Sele vzpostavil možnost, da bodo tisti, ki so odgovorni za krvavo zadušitev ljudske vstaje leta 1956, prišli pred sodišče in da jim bo sojeno.
Veliko tistih, ki so bili navzoči na sodnem procesu, meni, da »pravi zločinci«, nekdanji odgovorni komunisti, ki so policiji ukazali streljati na množico, ne bodo nikoli prišli pred sodišče. Predsedniku Zveze žrtev komunizma Gy6rgyju Ekremu Kemalu, čigar oče je bil ubit v demonstracijah leta 1956, so ob izreku razsodbe popustili živci in je grobo napadel sodnika. »Gre za množične morilce, gre za vojne zločince, zato je vse, kar se dogaja tukaj, navadna farsa. Ljudje jim bodo sami sodili,« je izbruhnil.
Na vrednost korespondence dr. Henrika Tume (1858-1935), uglednega slovenskega javnega delavca, je opozoril dr. Dušan Kermavner takrat, ko je objavil knjigo Tumovih spominov (Iz mojega Življenja, Ljubljana 1937) in za to knjigo prispeval urednikove dopolnitve. Najverjetneje se je že takrat porodila pri Kermavnerju zamisel, da bi posebej objavil Tumovo korespondi-ranje. Toda prišla je vojna in ^ lep čas po njem je bil dr.
Kermavner prepričan, da se ]'e v njeni vihri Tumova zapuščina (s knjižnico vred) porazgubila.
Ker pa se to k sreči ni zgodilo, se je okoli leta 1970 Kermavner lotil uresničevanja zamisli.
Objava naj bi izšla v okviru edicij Slovenske akademije znanosti m umetnosti v Ljublja-m- Smrt je (1975) Kermavnerju preprečila de-°' Ko so pomladi leta 1977 v Trstu pripravljali mednarodni simpozij o Tu-m socialistih na Primor-em, je prof, Jože Pirjevec nave-p stjke s hraniteljem Tumove zali Ckle’ nie§ovim sinom Branimirjem.
speh tržaškega simpozija in tudi prizade-va?ja slovenskih zgodovinarjev - zlasti akademika Frana Zvvitterja - da se mora Kermav-uerjevo delo na izdaji Tumove korespondence nadaljevati, so obudili zamisel, da se v samostojni obliki objavi, poleg korespondence, tudi izbor Tumovih spisov. Delo je poslej potekalo v okviru zgodovinskega inštituta ZRC SAZU Pod vodstvom akademika Zvvitterja in prof. Pirjevca. Slednji se je zaradi preobremenjenosti nalogi odpovedal, leta 1988 je umrl tudi prof. Zvvitter. V tem času se je priprave za izdajo korespondence - potem, ko je bila zamisel objave izbora Tumovih člankov preložena na kasnejši Cas, lotil uredniški odbor, ki ga je vodil podpisani, v njem pa so še sodelovali va Holz, Boris M. Gombač in Stane Granda,
Pisma Henrika Tume prinašajo pomembne vire za slovensko, predvsem primorsko polpreteklo zgodovino
BRANKO MARUŠIČ
njim se je pridružila kasneje še asistentka Petra Svoljšak. Delo je bilo dokončano leta 1993 in knjiga korespondence, ki je obsegala 1153 Tumovih pisem je bila pripravljena za natis. Takrat se je uredniški odbor znašel pred odločitvijo ali naj knjigo objavi ali pa naj njen izid odloži, zato, da bi v knjigo vključil še pisma, ki do-ttlej niso bila evidentirana ter so bila ohranjena v Tumovi zapuščini, ki je nato v celoti prišla po smrti Branimirja Tume (1991) v varstvo Zgodovinskega inštituta ZRC SAZU (poslovna enota Nova Gorica). Uredniki so se odločili, da knjiga izide, no-voodkrita pisma pa se objavijo v drugi knjigi.
Knjiga korespondence Henrika Tume, ki nosi naslov Pisma in podnaslov Osebnosti in dogodki 1893-1935, je izšla pri založbi Devin sredi lanskega leta. Poleg predgovora, ki ga je napisal Jože Pirjevec, prinaša spremno besedo, ki je v skrajšani obliki prevedena tudi v italijanski in nemški jezik, nato so v osrednjem delu knjige objavljena Tumova pisma (pisma njegovih korespondentov so objavljena v celoti ali pa v odlomkih v opombah). Sledijo kazala dopisnikov in osebnih imen, dodano je tudi nekaj slikovnega gradiva. Tuma je svoja pisma (po eno ali veC; Ivanu Regentu jih je namenil 59) namenil 388 osebam ali ustanovam. Poleg tega prinaša knjiga tudi 180 dopisnikov, ki so Tumi pisali, pa jim ni odgovoril ah pa odgovori niso znani. V veliki večini so Tumova pisma v obliki kopij (ohranjena so bile v zapuščini), mnogo manj je
kakega Časnika, kaže njegova osebnost javnega delavca. Pisma govorijo o političnih temah, o gospodarskem načrtovanju, o planinski organizaciji, spuščajo se v probleme literarne kritike, psihologije, filologije, toponomastike, v probleme prava in zgodovine. V pismih je tudi veliko Tumovih spominov. Tumova knjiga Pi-
izvimikov. Naslovniki so v objavi razporejeni po abecednem redu, vsako pismo spremljajo potrebne opombe in spremno besedilo, ki naslovnika predstavi. Tuma si je dopisoval v raznih jezikih, taka pisma so objavljena v izvirniku in niso prevedena. Ker je bil del Tumove zapuščine med prvo svetovno vojno v Gorici uničen, je korespondenca za Cas po letu 1916 skoraj v celoti omanjena. Med Tumovimi dopisniki so mnoga ugledna imena slovenskega javnega življenja, pa tudi tujci (O. Bauer, V. Adler, G. Matteotti, F. ModraCek, itd.) Uredniškemu odboru se je zdelo primerno, da objavi vsa Tumova pisma - z izjemo odvetniških in strogo družinskih - saj se tudi iz dopisa, ki ga je namenil na primer upravi
srna prinaša pomembne vire za slovensko in zlasti primorsko zgodovino od konca 19. stoletja do srede 30. let dvajsetega stoletja.
Posebno mesto ima v pismih delavsko socialistično gibanje zlasti v razdobju 1919-1921. Takrat je Tuma organiziral zlasti na Goriškem slovenske delavce. Hranil je arhiv socialistične organizacije, v njem so bili tudi seznami elanov stranke v nekaterih primorskih krajih in vaseh. Te sezname objavlja knjiga Pisma kot 16 prilog posebej za Tolminsko, Trnovo pri Gorici, Plužnje-Lazec, Bovec, Ce-povansko, Podgoro, GmiCe, Miren, RenCe, Nabrežino, Steverjan, Grgar, Skrilje-Dobravlje in Sovodnje.
Lep umetniški večer v Rossettiju
Lep umetniški dogodek sta nam pretekli ponedeljek pripravila v gledališču Rossetti violinist Federico Gu-glielmo in pianistka Jolanda Violante Guglielmo, ki sta nastopila v okviru sezone tržaškega Koncertnega društva. V njuni, tehnično in muzikalno neoporečni izvedbi smo poslušali izbor senatnih del Mozarta, Beethovna in Busonija.
2e v uvodni sonati v Es-duru (KV 380) VVolfganga Amadeusa Mozarta (1756-1791) sta se umetnika izkazala kot izvrstna poustvarjalca komorne glasbe. V njuni soigri, skladni in dinamično primerno odtehtani, sta izkazala zanesljivo razumevanje za stilne značilnosti Mozartove glasbe.
Naslednje delo Sonata v e-molu op. 29 Fermccia Busonija (1866 - 1924) je bila novost za tržaški koncertni oder. Skladatelj, ki je po materi, tržaški pianistki Anni VVeiss, tudi nemškega rodu, je že s sedmimi leti debutiral kot pianist v Trstu, kjer je s starši bival v letih 1871-1878. Busoni je bil izvrsten koncertni pianist, in široko razgledan glasbeni ustvarjalec. Med vsemi komponisti se je morda najbolj poglobil v Bachov slog in izdal neprecenljivi vodic skozi znameniti ciklus »Das wohl-temperierte Klavir«, ki še vedno velja kot neprekosljiv.
Sonato, ki smo jo poslušali v ponedeljek, je Busoni napisal v mladih letih. Delo v treh stavkih bi mogli ime-
novati tudi sosledje glasbenih impresij za klavir in violino, tudi zato, ker mu manjka tipična sonatna gradnja. Kakor v nekaterih drugih Busonijevih delih, se tudi v tem na nek naCin križata "blagost in občutljivost juga z elementi stroge, severnjaške prirode" - kakor pravi znani hrvaški muzikolog An-dreis. Umetnika sta sonato izvedla in-terpretacijsko zrelo in bržčas z njo dosegla vrhunec pri svojem ponedeljkovem muziciranju.
Drugi del koncerta je izpolnila Sonata v c-molu op. 30 št. 2. Ludvviga van Beethovna (1770 - 1827). Nastala je 1. 1802 skoraj obenem z znanima sonatama Pomladna in Kreuzerjeva. Sonato v c-molu označujeta temperament in zanositost, kar je opazno tudi v nekaterih drugih delih iste tonalitete velikega glasbenega ustvarjalca, kot npr. Peta simfonija, tretji klavirski koncert, klavirska sonata "Patetika”. Osnovno viharno razpoloženje, ki se preliva po vsem prvem stavku in dramatska napetost Finala bi morda - v tehnično sicer neoporečnem izvajanju - prepricljiveje zvenelo ob večji dramatski napetosti podajanja. Zelo lepo sta umetnika oblikovala lirično nastrojenost drugega stavka.
Bil je koncertni večer, poln plemenitega mnetniškega užitka.
Gojmir Demšar
PIRAN / MESTNA GALERIJA
»Mediteranske« Chagallove litografije
Razstava bo odprta do 20. t.m., pripravil pa jo je muzej Message Bibligue M. C. iz Nice
Chagallov svet, to je naslov razstave, ki jo je pripravil Narodni muzej Message Bibligue Marc Chagall iz Nice in ki je na posredovanje Francoskega kulturnega centra iz Ljubljane trenutno na ogled v piranski Mestni galeriji. Na razstavi, katero si bo mogoče ogledati v Piranu do 20. februarja, je predstavljenih 49 litografij iz umetnikovega poznega, tako imenovanega mediteranskega obdobja.
Ce je med leti 1922 in 1945 v ustvarjalnosti Marca Chagalla pomemben bakrorez, je slikarjevo sporočilo po drugi svetovni vojni nosila litografija in ga proslavila po vsem svetu. Litografija je odtlej postala Chagallova temeljna dejavnost in prav njegova zasluga je, da je zgodovina umetnosti dobila nove umetnine.
Chagallov litografski opus je eden najpomembnejših v dvajsetem stoletju: občudovanja vredne so ilustrirane knjige - »Biblija«, »Daphnis in Chloe«, »Cirkus«, »Na zemlji bogov«, »Odisej«, »Vihar«, - ki so v čast založnikom našega časa, med njimi zlasti Teriadi in Aime Maeght - ali samostojne litografije, ki nam razkrivajo slikarja, mojstra barve in pesnika oblike.
Vsa Chagallova grafična dela nosijo podobno sporočilo: sporočilo miru in ljubezni, ki razkriva absolutno samosvojost izjemnega umetnika, umetnika »luči-svobode«, tistega, ki je »ustvaril krog barvnega Žara, ki kliče po ustvarjalni dobroti sveta« (Max Ernst). Chagall pesnik, profet, Chagall »na stopnicah svetlobe«...
Na sliki Chagallova SreCa (La joie) iz leta 1980.
NA KRATKO
GLEDALIŠČE / RECENZIJA PREDSTAVE KLOVNI V SMG LJUBLJANA
Umrl je igralec Donald Pleasence
LONDON - V 75. letu starosti je včeraj umrl vodilni britanski igralec Donald Pleasence, je sporočila njegova agentka, in povedala, da najverjetneje za posledicami operacije na srcu, ki jo je imel pred božičem. Donald Pleasence, rojen leta 1919, je kariero začel kot uspešen karakteren igralec v londonskih gledališčih, na filmu pa je debitiral leta 1954. Največkrat je igral vloge negativcev - posebneže ali osebnosti s prikrito ali potisnjeno zlobo, pa tudi hladnokrvne zločince. Prvo opaženo vlogo je ustvaril v filmu Obrni se z gnevom (1959), kritika pa je za njegovo najboljšo stvaritev označila vlogo tragičnega lika infantilnega transvestita v filmu Cul-de-sac Romana Polanskega iz leta 1966. Zatem je odigral številne opažene vloge v hollywood-skih filmih (od Fantastičnega potovanja do vloge v filmu o James Bondu Živi se samo dvakrat), v zadnjem času pa je odigral tudi opažene vloge v več filmih Johna Carpenterja (Noč čarovnic, 1978; Pobeg iz New Yorka, 19981; Princ teme, 1987). (V. R.)
Rimele prvič razstavlja v Parizu
PARIZ - V razstavišču Maison des Centrali-ens, kjer bodo postavili razstavo likovnih del štiridesetih avtorjev, ki so bili izbrani na mednarodnem slikarskem natečaju pod naslovom Les Etoiles de la Peinture Accor 1994-95, bodo od prihodnjega četrtka na ogled tudi dela znanega slovenskega slikarja in glasbenika Ota Rimeleja. Ob tej priložnosti bodo dela prvič predstavljena pariški javnosti, kasneje pa se bo razstava predvidoma selila še v druga francoska in evropska razstavišča. (V. U.)
Obnova britanske otroške filmske industrije
LONDON (Reuter) - Brata Scott, slavna britanska režiserja, ki sta za 12 milijonov funtov kupila legendarne britanske fimske studije Shepperton, obljubljata, da bosta postavila na noge otroško filmsko industrijo. Ker se je ta zadnja leta soočala z velikimi težami, je veliko britanskih režiserjev in igralcev emigriralo v ZDA. Scotta bosta v obnovo in razširitev študijev v prihodnjih 5. letih vložila 10 milijonov funtov.
V spomin Bobu Marleyu
KINGSTON (Reuter) - Slavnega reg-gae pevca Boba Marleya (1945 -1981), ki bi bil 6. februarja star 50 let, če ne bi umrl za rakom, se bodo v njegovi domovini Jamajki spominjali skozi vse letošnje leto. Ze včeraj se je v turističnem mestecu Negril začel štiridnevni koncert, ki ga je organizirala fondacija Bob Marley; na njem je nastopil tudi Bunny VVailer, ki je pred 30 leti z Marleyem in Petrom Toshom ustanovil skupino VVailers. Predsednik vlade P.J. Pa-terson bo v ponedeljek v muzeju Bob Marley razglasil Dan Boba Marleya. Poleg številnih koncertov bo v njegov spomin orgnaziran tudi dvodnevni seminar, vlada pa bo konec leta izdala tudi 4 zmanke s pevčevo podobo.
Doba kibernetike na festivalu Imagina
MONACO (AFP) - Letošnjega, po vrsti že 14. festivala Imagina, se udeležujejo vsi pomembni evropski strokovnjaki, ki delujejo na au-diovizuelnem področju, glavna tema festivala pa je«doba kibernetike«. V petek bo žirija najboljšim prispevkom podelila tudi nagrade, v času festivala pa bodo strokovnjaki ra-zpravlajli tudi o možnostih povezovanja preko različnih komunikacijskih omrežij, kot je na primer Internet.
Mala klovnovska
matura
LJUBLJANA - Slovensko mladinsko gledališče, F. K. VVaechter / M. Dekleva: Klovni. Režija Eduard Miler, dramaturgija Tomaž Toporišič, kostumografija Alan Hranitelj, scenografija Samo Cafiiik. Igrajo Janez Škof, Olga Kacjan, Ivo Godnič, Miloš Battelino in Uroš Maček.
Klovni so pretežno osnovnošolski publiki namenjena predstava, čeprav nas v spremnem besedilu prepričujejo, da se za zabavo skriva »življenjska drža in filozofija«, ki se opira na nekaj klasičnih mladinskih besedil o klovnih. Ta so ohlapno in na trenutke mehanično pripeta ena na drugo. V ospredju so peripetije v klovnovski šob, ki izhajajo iz večnega spora med izrazito pedantnim, represivnim, pa vendar nekako nespretnim in nemočnim profesorjem Mozgavškom, ki poučuje štiri nabrite mlade klovne veščine, to pa tako, da jim daje pretežno zabavne in odštekane naloge. Gonilna sila odr-
ske akcije v Klovnih je torej pouk in to, kako jo navihani učenci zagodejo učitelju, torej nekakšna brezčasna situacija, v kateri se bodo zlahka prepoznali vsi naraščajniki. Z njimi predstava korespondira tudi zaradi blagega pobalinstva, katerega žrtev je profesor. Uprizoritev daje torej prednost spontanosti pred redom, inovativnosti pred postavami. Kljub temu pa verjetno ne gre za eno tistih (otroških) predstav, ki bi polnila dvorane z odraslo publiko - kar je v Slovenskem mladinskem gledališču uspelo nekaterim Pipanovim in Tauferjevim predstavam, saj se zdi, da predstavi manjka ravno pogloblje-
na splošnost, torej že omenjena »filozofija«, ki bi nam odgovorila na večno zmuzljivo in iracionalno pri klovnovstvu. Manjka torej tisto, kar bi lahko prineslo kvečjemu bolj pretenciozno in kompaktno besedilo, narejeno bolj iz enega kosa.
Režiser Eduard Miler se je uspešno izognil temu, da bi igralci uganjali drugorazredne norčije, tehnično slabše od tistih, kakršne lahko vidimo v vsakem cirkusu, v katerih so, mimogrede, člani gledališča Ane Monro od Cirkusa Kansky naprej, nedosegljivi. Milerju je šlo predvsem za gledališko presvetlitev klovnov-stva, za gledališki razmislek in spopad s temi čudnimi tipi, ki svojo dvoumnostjo, z razpetostjo med smehom in žalostjo -režija je kar preveč stavila na to prvo - oziroma na račun svoje žalosti zaba-
vajo publiko. V predstavi imamo nekaj imenitnih antologijskih prizorov, ki delujejo kljub temu, da smo jih že stokrat videli na filmu. Mednje spada tisti z oponašanjem v razbitem »ogledalu« ali Slinčkovo kobacanje iz luknjice. V ospredju je komika, ki je pretežno situacijska, v predstavi mrgoli raznih klovnovskih gagov, ki spominjajo na burlesko, poudarjena pa je tudi karakterna komika in/ali brezmejno šponanje gor in dol, brezmejen in ener-getičen spid igralcev. Dogajanje je tako postavljeno v stilizirano učilnico na malem privzdignjenem odrčku, ki je hkrati kar najbolj odprt proti publiki in omogoča gladko prehajanje in širjenje prostora in nemoteno komunikacijo s publiko. Na splošno zadovoljstvo vseh na obeh straneh odsotne »rampe« in korist nalezljive žurer-
ske atmosfere. Ravno ta spontanost in načrtna anarhičnost pa je tisto, kar vnaprej onemogoča estetsko čistost in natančnost predstave.
Klovni so ob predanemu, požrtvovalnemu in brezrezervnemu šponu večine omogočili prikaz kar najbolj širokega igralskega obsega predvsem dvema notorično izvrstnima komikoma. Janezu Škofu kot natančnemu, karikiranemu in smešno zadrgnjenemu profesorju, ki se lovi med avtoritativnostjo, represijo in človeško skrušeno-stjo ob nemoči lastnih vzgojnih metod, in Ivu Godniču kot imenitno nespretnemu, prestrašenemu in občutljivemu Slinčku, odigranem s pravo mero, natančnimi prehodi in izredno ranljivostjo, infantilizmom in izvrstno mimiko.
Matej Bogataj
Tomaž Šalamun: Ambra
Zbirka Itaka, poezija, založba Mihelač, Ljubljana, 1995, trda vezava, str. 83, 19 x 12,5 cm, 2.940 SIT. Tomaž Šalamun, najbolj prevajani sodobni slovenski pesnik in dobitnik vrste literarnih nagrad, je po nekajletnem molku izdal svojo petindvajseto pesniško zbirko. Pesniška zbirka »Ambra« je nadgradnja Šalamunove poezije iz druge polovice osemdesetih let in se dogaja oziroma piše skozi ritual, kateremu je imanentna ideja kozmičnega reda. Po mnenju Uroša Zupana je edini način, ki omogoča bližanje Šalamunovi poeziji ta, da pristopimo k njej z zavestjo, da jezik v visokih legah ne posnema več resničnosti, temveč sam jezik postane resničnost. Posebno poglavje so ljubezenske pesmi, v katerih pesnik ne pristaja na površen opis sveta, temveč vstopi v samo telo ljubezni. Moč in čar te zbirke sta predvsem v jeziku, v katerem pride do mističnega obrata. V svetu Šalamunove poezije se povezujeta profani svet in svet večnosti. Šalamun skuša prebiti zid med tema svetovoma in pogledati, kaj je tam zadaj. V spogledovanju z absolutnim skuša torej doseči iluminacijo. Moč in čar te zbirke je ob doslej znani sili nova izčiščenost, a slej ko prej in kot zmeraj jezik. Ta, ki zapisuje in izreka bolečino, poimenuje stvari, neznane zunaj in znotraj nas, in je največ, kar more biti: »rešitelj ljubezni, rož, človeštva in instrument boga«.	(A. P.)
Alojz Ihan: Južno dekle
Zbirka Itaka, poezija, založba Mihelač, Ljubljana 1995 trda vezava, str. 60,18, 5 x 12, 5, 1.995 SIT
Alojz Ihan se je že pred leti uveljavil kot odlični pesnik in je za svoje pesniško delo med drugim prejel tudi nagrado Prešernovega sklada. Južno dekle je njegova peta pesniška zbirka, ki priča o samosvoji pesniški sili in izrazu. Tudi tokrat so prepoznavne poteze Ihanove poetike izredna komunikativnost in razvita dramaturgija. Njegove kratke pesmi v prozi rastejo iz malega, vsakdanjega in običajnega. Ravno zaradi demistificiranja stvari in pripovedne distance nosijo Ihanove pesmi v sebi resničnost, ki se izkazuje v vedno novih presvetlitvah. Po besedah Toneta Pavčka te presvetlitve dajejo motivu, zgodbi, pripovedi enkrat miselno-fi-lozofski, eksistencialni preudarek, drugič zgolj ironično-humomi poudarek relativnosti, včasih pa so ožarjene celo z melanholijo, ki se ji toži po »srebrnini trave« in otroški nedolžnosti. To pa je samo dolg zorenju. V poezijo je vtisnjena tokrat tudi generacijska travma, ki je med drugim izpričana v pesmi Šalamun. »Šalamun je tisti, ki je izdal največ knjig poezije/ Šalamun je tisti, ki je največkrat napisal fuk in kurac/ Šalamun je tisti, ki je največkrat letel v Ameriko/ Šalamun je tisti, ki je pofu-kal največ zamork/ in držal največ zamorcev za jajca.«	(A. P.)
Milan Dekleva: Šepavi soneti
Zbirka Itaka, poezija, založba Mihelač, Ljubljana 1995, trda vezava, str. 69, 18, 5 x 12, 5 cm, 2.940 SIT.
Milan Dekleva ni znan samo kot pesnik, pač pa tudi kot glasbenik, skladatelj, dramatik in publicist. Za svoje delo je prejel nagrado Prešernovega sklada, za knjigo Panični človek pa 1. 1990 Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta. Poezija Dekleve izpričuje praznino, saj velja, da je najbolj polna poezija tudi najbolj prazna. »V polnem, sočnem zrenju je praznina./ V mlečni, komaj shojeni ljubeznijo praznina. Udi angelov so jezni, Trdi iščejo tolažbe v puhu splena.« Po besedah Matevža Kosa je Dekleva pesnik »odčaranega sveta« in z njim povezanega »Somraka malikov«, v katerem ne more biti prizaneseno niti Besedi pesnikov, kolikor je razumljena na »star«, metafizični način. Po drugi strani Deklevova sintagma »borba za metafizično« meri na tisto razsežnost pesniškega snovanja, ki ni podvržena zgodovinskosti, se pravi participiranju na »zgodovini metafizike« in njenemu izročilu, kakor pač zapada vsakokratni, vulgarni časovnosti, ampak nekemu drugemu, izvornejšemu času. Človekova istost znotraj različnih ekspozitur zgodovinskega časa je predvsem v njegovi razprtosti med rojstvom in smrtjo, v vztrajnosti vselej šnj ega tu, povedano s pesnikovimi besedami: »Svet je neznosno dovršen, kot nedovršni glagol biti.«	(A. P.)
Uroš Zupan: Odpiranje Delte
zbirka Itaka, poezija, založba Mihelač, Ljubljana 1990, trda vezava, str. 73, 19 x 12, 5 cm, 1.995 SIT. »Odpiranje delte« je tretja pesniška zbirka Uroša Zupana, ki je eden najvidnejših ustvarjalcev sodobne poezije pri nas. Za svoj prvenec »Sutre« je dobil nekaj literarnih nagrad. Tudi za to zbirko je značilna sugestivna pesniška govorica, ki uroča svet. Zupan že v svojih prvih zbirkah razvija svojstveno ikonografijo, katere ključna elementa sta voda in svetloba. Tako svetloba kot tudi voda sta namreč znamenja rojevanja novega sveta in božanstva. Prevladujoče ljubezenske pesmi se dogajajo z vodnimi atributi. Biblična konotacija je presežena s pesnikovo osebno vizijo. »Vse se pretoči, včasih zamrzne kot jezik v /mislih, otrpne, se umiri, potem poči, gre/ odstopi prostor. To je edini zakon. Svetloba/ postane polna vode in ocean pride nad mesta, / nad ljudi kot prihodnost. Notranji pogled se sprehaja po obrazih, tudi ko budni spimo, vrnjeni/ v nekaj večjega, nemi na prehodu.« V tej knjigi je; kot pravi Tomaž Šalamun, združena silna ljubezen, teža in prhkost v istem drobcu materije, to je poligon srečnih zlivanj. Kakšen mir in zbrana zaupljivost ob sprejemanju daru pisanja, kakšna naravnost ob premikih, vzpostavljanju, utemeljevanju jezika. Kot ko je rojen mladič pri kakšni živah.	(A.P.)
Jurij Dalmatin: Biblia
Tv ie, vse Svetv pismv, Stariga inu Noviga Te-ftamenta, Slovenfki, tol-mazhena, skusi luria Dlamatina. Faksimili-ran reprint, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1995, 1552 strani, ročna vezava, 36 x 24 cm, 95.760 SIT.
Ob petdesetletnici svojega delovanja in bližnjem kulturnem prazniku so v Mladinski knjigi izdali faksimiliran reprint znamenitega, leta 1484 izdanega prvega slovenskega prevoda celotnega svetega pisma, dela, s katerim se je slovenski jezik obogatil za izredno število novih izrazov, hkrati pa tudi za literarno in strokovno zaznamovan literarni pristop. V originalni izdaji je njegova naklada znašala 1500 primerkov, od katerih je bilo 50 razkošnejših. Prvi faksimilira-ni izdaji, ki je prav tako pri Mladinski knjigi izšla v šestdesetih letih (natisnili so jo sicer v Nemčiji) je ob lanskem dnevu reformacije sledila zelo omejena naklada pravih faksimilov založbe DZS, ki so bili posnetki konkretnega ohranjenega primerka, z najnovejšo izdajo pa so želeli v Mladinski knjigi dostop do Dalmatinove Biblie omogočiti tudi širši javnosti (izdaja je izšla v nakladi 1.200 izvodov). Pri projektu je bilo potrebno razdreti originalni izvod, ga natančno fotografirati in retuširati, kar je opravil Lucijan Bratuš. Pri Mladinski knjigi je doslej re-printe dočakalo že nad 20 pomembnih slovenskih literarnih spomenikov.	(V. U.)
KULTURA
Petek, 3. februarja 1995
17
UKOVNA UMETNOST / GOSTTUR 95
Mednarodni projekt ob smučišču
LJUBLJANA - Danes se bo v gostišču Kriška Planina na Krvavcu izteklo zimsko mednarodno likovno srečanje Gosttur 1995, ki se ga je udeležilo 22 slikarjev iz petih evropskih držav ter iz ZDA in Kitajske. Srečanje 80 organizirali Gosttur d. O- o., Društvo slovenskih likovnih umetnikov Kranj in akademski slikar Klavdij Tutta.
Na srečanju, ki se je pričelo v ponedeljek, sodelujejo Roland Bdck in Mar-cus Orsini - Rosenberg iz Avstrije, Fulvio Jurčič in Robert Pauletta iz Hrvaške, Wang Huiquin iz Kitajske, Nicoletta Leghisa, Marino Casetti in Franco Milani iz Italije, Dimitar Malidanov iz Makedonije, Paul Redferm iz Združenih držav Amerike ter 12 umetnikov iz Slovenije: Zvest Apollonio, Nikolaj eer, Maja Šubic, Žarko rezec, Klementina Goli-l'j’ R°ni Ceh, Henrik Mar-p P Stane Kolman, Zma-\r , kar, Marko Tušek, Vinko Tušek, in Klavdij n a. Slednji, ki je projekt
soorganiziral, je znan organizator obeh dosedanjih mednarodnih likovnih delavnic Slovenija, odprta za umetnost, ki sta potekali v poletnem Času. Tokratni projekt, ki se prav tako uvršča med pri nas sicer redke priložnosti, na katerih ustvarjajo likovniki iz širšega mednarodnega prostora, pa poteka v drugačnem, zimskem okolju, ki ga ponuja znano slovensko smuCišCe in naravne danosti Krvavca. Ob slikarjih na srečanju sodeluje tudi kustosinja galerije Meduza 2, ki deluje v okviru Obalnih galerij Piran, Nives Marvin. Včeraj so v gostišču na Kriški Planini okviru projekta pripravili tudi družabno srečanje s slikarji, novinarji in ljubitelji likovne umetnosti, na katerem so si obiskovalci lahko ogledali dela, nastala v sklopu Gosttura Krvavec 1995, hkrati pa tudi spoznali sodelujoče avtorje. Srečanje so poleg podjetja Gosttur d. o. o. podprli še RTC Krvavec in podjetniki Arvaj, Krapež in Skrij. (V. U.)
Baletni večer v Bavarski operi
Drevi bo v Bavarski državni operi v Miinchnu abonmajski baletni večer. Izvajali bodo tri balete: Sinfonietto Leosa Janačka (koreograf: Jiri Kylian), Nacht Irvinga Fineja (Koreograf: Hans von Manen) in Concertante Franka Martina (koreograf: Hans von Manen) ter Simfonijo v C-duru Igorja Srawin-skyja (koreograf: David Bintley). Plesali bodo solisti in ansambel Bavarskega državnega baleta. Jutri bo na sporedu opera Trubadur (G. Verdi). Dirigent bo Miguel Gomez Martinez, peli pa bodo: Julia Va-rady, Alexandru Agache, Stefania Toczyska, Den-nis O' Neill in Karl Helm.
Koncerti v Miinchnu
Teden, ki je ze skoraj za nami, je bil v Miinchnu zelo oogat. To ni nic nenavadnega, če govorimo o koncertnem življenju. V sklopu agencije Hortnagel so med drugimi nastopili v sredo, 1. februarja, Simfoniki iz Cincinnatija z deli Schuberta in Brucknerja. Dirigent je bil Jesusu Lopez-Cohos. V klavirskem ciklu je sinoči v Herkulesaal igrala Helene Grimaud. Na tem ciklu bodo v naslednjih mesecih nastopali pianisti Oli Mu-stonen (1. marca), Martha Argerich ter Alexander Ra-binowitch (5. maja) in Radu Lipu (9. maja). Agencija Hortnagel organizira štiri glasbene cikle: Pro Musiča 1 in 2, Klavirski cikel in komorni cikel.
Zelo zasedena pevka
Mezzosopranistka Leonie Rysanek je januarja pela vlogo Herodias v Straussovi operi Saloma, v Bavarski državni operi. Tu jo bodo ponovno slišali aprila, kot Klytemnestro v Elektri. S to vlogo bo gostovala tudi aprila v Dresdnu. Nastopila bo še v Salemi v Milanski Scali. Julija pa bo odpotovala v Buenos Aires, v Argentino, kjer ho v Teatru Colon prevzela vlogo Klytemnestre. Elekro bo tam pela Hildegard Behrens. V sezoni 1995/96 bo Leonie Rysanek pela v Pikovi dami v Metropolitanski operi.
Pevske nagrade
Na pevskem natečaju v Berlinu je prvo operno nagrado zaslužila nemška sopranistka Claudia Mehnke. Na pevskem natečaju VVagnerjanskih glasov v Stras-burgu pa so bili nagrajeni naslednji pevci: Nemški baritonist Detlef VValter Roth, japonska mezzospra-nistka Mihoko Fujmura ter mezzosopranistka Violeta Urmana iz Litve. Mezzosopranistka Pameta Pantos pa je zmagovalka pevskega natečaja Ruggero Rai-mondi v Atenah, v Grčiji.
Pripravil: Mi. K.
ARHEOLOGIJA / RAZSTAVA AMFORA V KIC KRIŽANKE
NA KRATKO
Stara in nova embalaža
LJUBLJANA - V KIC Križanke, ki deluje v sklopu Mestnega muzeja Ljubljana, so vCeraj odprli razstavo Amfora.
Razstavo, ki poleg tematskega prikaza amfore obsega še pregled številne povojne arheološke literature, je pripravila Verena Perko, oblikoval jo je Marjan Loboda, kot strokovna sodelavca pa sta v projektu sodelovala Veljko Toman in Božena Dirjec.
Privlačno postavljena raz-
stava je (kot prostorske zmožnosti KIC) razdeljena v dva sklopa. V prvem so predstavljene najdbe amfor, ki so po definiciji posode z dvema ročajema, namenjene transportu tekočih in razsutih prehrambenih izdelkov. Arheološke najdbe s številnih slovenskih lokacij so prikazane tako v vitrinah, v katerih kažejo svojo osnovno funkcijo, kot tudi v »romantični« rabi dekorativnega dopolnila aristokratskemu interierju kopr-
ske plemiške družine Gravisi. Posebno zanimivo je »primerjalno dopolnilo«, povsem sodobna embalaža (steklenice, konserve...) z izdelki, ki so jih v antiki hranili v amforah. Razstava s pregledom literature prinaša izdaje z vseh slovenskih regij, pri Čemer je vredno dodati, da razstavljene izdaje niso v vitrinah, paC pa na mizah (in torej namenjene temu, da jih obiskovalec prelista).
(V.U.)
Razstava odkriva pomen amfore (Foto: Boban Plavevski/BOBO)
Zdrava video glava -zadnje dejanje
LJUBLJANA - Konec lanskega leta se je iztekla še zadnja, enaintrideseta oddaja iz niza z naslovom Zdrava video glava, s katero se je na Kanalu A proslavil Tomaž Domicelj. Zadnje dejanje se je odvijalo v glasbeni trgovini DOTS Records v atriju ljubljanske Plave lagune, kjer je Domicelj dvema izžrebanima nagrajencema (pravilno sta odgovorila na vprašanje, kaj pomeni okrajšava D.O.T.S.) izročil bogati nagradi - sto kompaktnih plošč oziroma sto kaset, vse iz produkcije velekorporacije Sony Musič. Za vse tiste, ki pa so preslišali odgovor na zastavljeno vprašanje, naj povemo da kratica D.O.T.S. pomeni - »Domicelj Tomaž - Slovenija«. PR
Podelili AMA
LOS ANGELES (dpa) - V ponedeljek je v Los Angelesu na 22. podelitvi ameriških glasbenih nagrad (American Musič Avvards) s tremi priznanji prevladala vokalna skupina Boys H Men. Nagrajena je bila predvsem za malo plošCo I’ll Make Love to You, ki je zmagala tako v kategoriji pop/rock kot tudi v kategoriji soul/rhythm & blues, razen tega pa so Boys II Men v kategoriji so-ul/rhythm & blues prejeli tudi nagrado za najbolj priljubljeno skupino. Snoop Doggy Dogg je bil proglašen za najbolj priljubljenega umetnika v kategoriji rap/hip hop. Vince Hill je za pesem VVhenever You Come Aro-und v kategoriji country glasbe prejel nagrado za najbolj priljubljeno malo ploščo, Reha McEntire (Read My Mind) pa je bila v isti kategoriji nagrajena za najboljši album. Naslov najbolj priljubljene country skupine si je že trinajstič zapored prislužila skupina Alabama. Najbolj priljubljena pop/rock pevka je postala Mariah Ca-rey. V tej kategoriji je nagrado za najboljši album prejel album z glasbo iz filma Levji kralj. Za najbolj priljubljeno umetnico v kategoriji soul/R&B so proglasili Anito Baker. Skupina Nirvana, katere pevec Kurt Cobain je v preteklem letu naredil samomor, je prejela nagrado v kategoriji heavy metal/hard rock.
Thomas Bemhard:
Pred upokojitvijo
Mestno gledališče ljubljansko, prevajalka Lučka Jenčič, režiser Mile Korun, igrajo Boris Ostan, Ljerka Belak in Jožica Avbelj, premiera nocoj ob 19.30 uri, predviden zaključek predstave ob 22.20, vstopnice po 1.200 - 1.800 tolarjev (premiera) in 1.000 -1.500 tolarjev (izven), gledališki list 400 tolarjev, predstava ima dva odmora.
Z dramo Pred upokojitvijo z zgovornim podnaslovom Komedija o nemški duši, ki je ob praizvedbi 1979. leta v Stuttgartu izzvala nemalo polemik, je avstrijski pisatelj Thomas Bemhard znova razprl vprašanje tistega dela novejše evropske zgodovine, časa, prostora in ideologije, ki se ga je literatura v nemško govorečih deželah pogosto izogibala. Simbolično izhodišče drame, družinsko praznovanje obletnice Himmlerjevega rojstnega dne, ki ga vodi nekdanji namestnik taborišča, je hkrati tudi osnova za Bem-hardovo razmišljanje o latentnem nacizmu, ki biva v nas samih - nacizmu, ki ni le stvar izoliranega zgodovinskega trenutka, temveč civilizacijskega sistema, ki se vedno znova lahko aktivira. Drama Pred upokojitvijo je tako na eni strani farsa na račun ljudi, v katerih se skriva in se bo nemara zmeraj skrivala nacistična duša, obenem pa velja za eno najbolj zapletenih, grozljivih in tudi najboljših Bernhardovih del, s katerim se tudi Mestno gledališče ljubljansko pridružuje 50. obletnici zmage nad nacizmom.
(M.T.)
Boris Ostan, Jožica Avbelj in Ljerka Belak v »komediji, ki razkriva človeške duše«
Bojan Gorišek in Janez Škof med iskanjem Satieja
Šest oseb išče Erika Satieja
Cafe teater, Sest oseb išCe Erika Satieja, glasbeno scenski dogodek, režija Vito Taufer, kostumograf Alan Hranitelj, nastopajo Bojan Gorišek - klavir, Tatjana Ognjanovič - klavir, Norina Radovan - sopran, Janez Škof - igralec in Sanja NeškoviC - plesalka, premiera nocoj ob 22. uri v kavarni Grand Hotela Union (prva ponovitev 17. februarja), predviden zaključek predstave ob 23. uri, vstop prost.
Kot osnovo za glasbeno scenski dogodek, ki združuje vse elemente gledališča z naslovom Sest oseb išCe Erika Satieja, so si ustvarjalci predstave izbrali glasbo in besedila francoskega skladatelja in pianista v pariškem kabaretu Cma Mačka, prijatelja Debussyja, Cocteauja, Dja-gileva in Picassa - Erika Satieja. Nocojšnja predstava oziroma »vizualizacija glasbe Erika Satieja«, kot jo je imenoval njen režiser Vito Taufer, je le del projekta, ki naj bi v prihodnje prerasel v celovečerno predstavo, ki bi na povsem svojstven naCin interpretirala delo in osebnost skladatelja, o katerem je Man Ray zapisal, da je »edini glasbenik, ki ima oci«. Jolm Gage pa je dodal, da sta »bila potrebna samo neki Satie in neki VVebern, da sta ponovno odkrila resnico, ki je bila tako jasna nekaterim srednjeveškim glasbenikom in glasbenikom vseh obdobij na vzhodu«.
(M.T.)
Petek, 3. februarja 1995
SVET
BIH / DIPLOMATSKA VOJNA
Pritiski na Pale se stopnjujejo
Miloševič je v sredo zvečer sprejel Karodžičeve nasprotnike
BEOGRAD, PARIZ (AFP, Reuter) - Francozi še kar vsiljujejo predlog o novi mirovni konferenci o nekdanji Jugoslaviji, čeprav so ta predlog doslej zavrnili ZDA, bosanski premier Silajdzić in srbski predsednik Miloševič. Tiskovna predstavnica francoskega zunanjega ministrstva je včeraj dejala, da se bo minister Juppe o tem v Londonu, kamor je že odpotoval, posvetoval z britanskim in nemškim kolegom, Kurdom in Kinklom.
Srbski predsednik, ki sta ga včeraj ponovno obiskala mirovna posrednika Owen In Stoltenberg, pa vleče nove »presenetljive« poteze. V sredo zvečer je sprejel več deset predstavnikov bosanskih Srbov, in sicer »na njihovo željo«, kot je zapisano v uradnem sporočilu. Po Miloševičevem mnenju
bi pripravljanje nove mirovne konference pomenilo izgubljanje dragocenega časa, Se posebej zato, ker meni, da je predlog skupine za stike, tega ostro zavrača vodja bosanskih Srbov Kara-džič, že ustrezno izboljšan in bi ga lahko sprejeli kot osnovo za nov krog pogajanj. Opazovalci ugotavljajo, da je Miloševičev sprejem sonarodnjakov iz BiH, med katerimi je bilo tudi enajst »odpadnikov« iz Ka-radžičevega parlamenta, nova oblika pritiska Beograda na Pale. Omenjeni obisk je ponovno opozoril na nesoglasja med bosanskimi Srbi oziroma med vladajočimi strukturami v posameznih delih Bosne. Predstavniki Banjaluke so na primer sredi prejšnjega meseca obtožili Karadžiča za uzurpacijo oblasti.
SEVERNA IRSKA
Novi politični manevri Londona in Dublina
LONDON (Reuter, dpa) - Britanski premier John Major je v sredo v televizijskem nastopu skušal pomiriti gledalce in politike, ki so se razburili zaradi poročil, da London in Dublin načrtujeta oblikovanje skupne oblasti za Severno Irsko, ki je pod britansko upravo, in Irsko. Poročilo, ki ga je objavil dnevnik Times, je razjezilo probritanske protestante na Severnem Irskem, saj v njem vidijo potrditev svojih najhujših strahov - da se bo provinca nekega dne združila z južnim delom.
Major je v televizijskem nastopu med drugim dejal: »Severni Irski ne bomo ničesar vsilili. Miru se ne da zagotoviti z nasiljem, omejevanjem. Novi sporazmni bodo učinkovali le, če bodo nanje pristali vsi prebivalci Severne Irske - če jih bodo podprli in če jih bodo izvajali. Prosim za čas in prosim za zaupanje. In obljubljam, da si bom prizadeval za trajni mir.«
»Ljudje Severne Irske danes gledajo predstavo ministrskega predsednika, ki se jim dobrika in jih skuša uspavati. To je blebetanje in hinavščina,« je bentil namestnik vodje demokratične unionistične stranke DUP Peter Robinson. Vodja DUP lan Pai-sley, popadljivi član parlamenta in duhovnik, znan po svojih teatralnih nastopih, je demonstrativno odkorakal iz studia, kjer je BBC neposredno prenašal televizijsko omizje na to temo. »Gospod Paisley je ravnokar odkorakal iz programa. To poudarja občutek, ki ga imajo nekateri ljudje Severne Irske o tem dokumentu,« je komentiral Paisleyev odhod parlamentarec John Taylor, član ulterske unionistične stranke, ki je sedel zraven Paisleya. Pogovori o tako imenovanem okvirnem dokumentu za mir na Severnem Irskem so se začeli po tem, ko so protibritanska Irska republikanska armada in lojalistične protestantske paravojaške organizacije razglasile premirje v gverilski vojni, ki jo bijejo zaradi britanske prevlade na Severnem Irskem. Unionisti so vse od začetka pogajanj obtoževali vlado, da na skrivaj sklepa sporazume z Iro in da je njen cilj združitev Irske pod upravo Dublina.
Britanski časopisi so v četrtek prisluhnih tem strahovom: »Voditelji unionistov niso neumni. Resnično so se prestrašili, da bodo izgubih svojo pravico veta na odločanje o političnih spremembah,« je zapisal dnevnik Independent.
Irska predsednica Mary Robinson je v Dubhnu opozorila vse strani na to, kako izjemnega pomena je, da ne porušijo procesa sprave. Tudi irski zunanji minister Dick Spring je vse strani pozval, naj bodo pripravljene sklepati kompromise.
John Hume, voditelj severnoirskih katoliških socialdemokratov in eden najzaslužnejših za sklenitev premirja na Severnem Irskem, pa je vlado v Londonu posvaril, naj ne podleže strahovom protestantov: »To bi bila velika napaka.« Irski dnevnik Irish Independent je včeraj objavil raziskavo javnega'mnenja, M razkriva, da je večina prebivalstva na obeh straneh irske meje prepričanih, da bo ta politični manever na koncu privedel do »neke vrste vnovične združitve« leta 1920 razdeljenega otoka.
Francoski pripadnik Unproforja ob humanitarnem konvoju (Telefoto: AR)
Rose meni, da Sarajevu tudi odprava embarga ne bi pomagala
NEW YORK - Vojska bosanske vlade bi potrebovala dolga leta, če bi hotela do-bizi nazaj ozemlja, ki so jih v zadnjih treh letih zasedb Srbi, pa četudi bi bilo že jutri konec embarga na uvoz orožja. Prav zaradi tega krutega spoznanja bo Sarajevo najbrž prisiljeno skleniti mir. Tako meni britanski general Michael Rose, nekdanji poveljnik sil Združenih narodov v Bosni in Hercegovini, Id je teden dni po koncu svojega enoletnega mandata obiskal sedež Združenih narodov ob Vzhodni reki v Nevv Yorku.
»Minila bodo leta, preden bodo lahko Muslimani zgradih dovolj močno vojsko, ki bo sposobna zavrniti sovražnika. Mirno lahko domnevamo, da medtem sovražniki ne bodo čakali prekrižanih rok,« je ocenil Rose in poudaril, da dobra vojaška pripravljenost ni samo vprašanje opreme, ampak tudi »celotnega razumevanja umetnosti vojne«.
General meni, da je to zelo dobro za miroljubnejše rešitve, saj naj bi bila bo-
sanska vojska izčrpana, Srbi pa so na svojih sedemdesetih odstotkih bosanskega ozemlja »tako tenko raztegnjeni«, kot se je izrazil Rose, da bodo tudi oni morda pristah na mirovni načrt.
Britanskega generala so ob začetku mandata Sarajevčani navdušeno pozdravljali, ob koncu pa obtoževali pretesnih stikov s Srbi. Tudi vojaški strokovnjaki mu očitajo, da ni dovolj pogosto zahteval letalskih napadov zveze Nato, pa čeprav bi jih lahko priklical kadarkoh.
Kljub obtožbam o napačnih ocenah položaja v Bosni in Hercegovini je Rose v New Yorku ponudil tudi svojo razlago, zakaj se je vojna v BiH sploh začela: »Bosna in Hercegovina je dežela, kjer se srečujejo zelo različni vplivi. Stoletja je to bosanski dražbi zagotavljalo velikansko bogastvo, komunizem - titoizem - pa je na žalost povzročil, da so se te kulturne razlike spremenile v mede-tnično sovraštvo.«
Jean-Luc Cordonier
KONFERENCA O JUGOVZHODNI EVROPI
Vroče teme na londonski mizi
Bruselj napoveduje, da bo marca sklenil carinsko unijo z Turčijo
LONDON, BRUSELJ (dpa) - Zunanji mi- enih in vojaških dogodkih v nekdanji Sovjet-nistri Velike Britanije, Francije, Italije, Tur- ski zvezi ter o človekovih pravicah v Turčiji, čije in Nemčije so se včeraj zbrali na eno- Iz diplomatskih krogov se je razvedelo, da se dnevni konferenci o jugovzhodni Evropi. ne bodo izgobnili tudi razgovorom o carinski
Razpravljali bodo predvsem o pomoči te- uniji med Turčijo in Evropsko zvezo, to pa je mu območju, na dnevnem redu pa je še cela vprašanje, ki ga je Bruselj zamrznil. O Turčiji vrsta žgočih vprašanj, o katerih doslej še niso bodo zunanji ministri EZ uradno razpravljali razpravljali tako neposredno. Vojaška priso- šele marca. Evropska komisija je v zadnjih tnost severnoatlantske vojaške zveze v Egej- dneh napovedala, da bo pospešila pogajanja skem morju je le eno teh vprašanj, gostitelj,	o članstvu s Ciprom in da bo kljub nasproto-
britanski zunanji minister Douglas Hurd pa vanju Grčije najverjetneje že marca s Turčijo bo s svojimi kolegi razpravljal tudi o politi- sklenila sporazum o carinski uniji.

KITAJSKA
Jutri se utegne začeti ameriškoJdtajska »vojna«
SANGAJ - »Striček Sam« se spet pripravlja na vojno, toda tokrat ne bo branil demokracije, ampak Ma-donno, VValta Disneya in družbo Microsoft pred kitajskimi pirati. V sobodo bodo morda izbruhnile trgovinske sovražnosti med ZDA in Kitajsko. Ameriški trgovinski predstavnik Mickey Kantor je namreč Pekingu povedal, da mora do takrat pripraviti sprejemljiv načrt za reševanje problema kraje avtorskih pravic. Ce ne, bodo Američani Kitajcem na izvoz v ZDA nabili 100 odstotno carino!
Kitajska je zagrozila, da se bo maščevala, če se bo to res zgodilo. Bojne črte sredi pacifiškega oceana so potegnjene. Kalifornija, središče svetovne filmske industrije, si stoji nasproti z Guangdongom, Fudžijanom, Jiangsujem in Žejiangom, središči svetovne čevljarske in elektronske industrije ter proizvodnje igrač. Z morilskim orožjem, carinami Mickeya Kantorja, se bo visoka tehnologija ene izmed gospodarsko najbolj živahnih držav sveta spopadla s preprosto proizvodnjo druge. Gospodarska supersila tega stoletja se bo zapletla z nastajajočo supersilo prihodnjega stoletja v boj, ki ga nobena stran ni želela in tudi v njem tudi nobena ne more zmagati. Žrtve bodo padale tudi drugje, saj bo napovedana trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko močno prizadela razvijajoče se gospodarske odnose pacifiškega območja in vsega sveta.
Peking do zdaj ni odgovoril na ameriške obtožbe, da kitajska podjetja brez sramu kradejo ameriško intelektualno lastnino. Opazovalcev to ne preseneča, saj je običajna kitajska pogajalska taktika čakanje do zadnjega trenutka, v upanju, da bo nasprotnik izgubil živce in popustil. Toda tokrat se Kitajci s takšno taktiko sprehajajo po tankem ledu, saj se je Wa-shington tokrat dobro pripravil za spopad. Za Kan-torjevim hrbtom stoji močna ameriška industrija, na primer farmacevtska, ki ji Kitajci tudi kradejo dobičke. Opazovalci pa menijo, da se bo Mickey Kantor lažje bojeval za Madonno kot za zdravila. Glasbeni izdelki »materialističnega dekleta« se namreč z lahkoto prepoznajo tudi v kitajskih ovitkih, s kakršnimi jih pirati brez sramu prodajajo po vsem svetu. Težje je ugotoviti krajo znanstvenih dosežkov.
VVashington je na seznam postavil devetindvajset tovarn kompaktnih plošč, ki so večinoma posejane v južnih kitajskih provincah. Zahteva, da jih oblasti zaprejo ali pa naučijo spoštovanja pravil. Nekatere tovarne ne kršijo mednarodnih predpisov, saj so nastale s skupnimi vlaganji. Toda tiste na spisku kradejo brez sramu. Mnoge med njimi so last vojske, kljub temu pa so opremljene z vsaj tako dobro tehnologijo kot originali.
Kitajska ne zanika nepravilnosti, pred ameriškimi obtožbami pa se brani, da potrebuje več časa za ureditev teh težav na sodišču.
ZDA odgovarjajo, da so site čakanja. Peking upa, da ne mislijo popolnoma resno, saj so Američani Kitajski tudi lani zaradi kršenja človekovih pravic grozili z umikom priviligiranega položaja države z največjimi trgovinskimi ugodnostmi, na koncu pa je predsednik Clinton popustil pod pritiskom sodelovanja s Kitajci željnih ameriških podjetij kot so Motorola, Boeing ah Ford. Toda tokrat Peking ne more računati na podporo starih prijateljev. Nasprotno, če ne bo uredil vprašanja avtorskih pravic, bodo vsa ta podjetja streljala s topovi na drugi strani bojne črte.
Andrew Brotvne / Reuter
Japonskega premiera lahko reši prav potres
TOKIO - Na Japonskem zlagoma, a zanesljivo naraščajo napovedi o tem, da utegne premier Tomiiči Murajama, ki je bil tarča hudih kritik zaradi svojega ravnanja ob potresu 17. januarja - kmalu odstopiti. Te domneve je eden od predstavnikov vladne administracije včeraj sicer zanikal, toda politični analitiki so prepričani, da tudi takšnega scenarija ni mogoče izključiti, čeprav bodo Murajamini poglavitni koalicijski partnerji iz Libe-ralno-demokratske stranke (LDP) storiti vse, da bi ga obdržati na položaju vsaj do volitev v spodnji dom parlamenta.
»Ne morem verjeti, da takšne govorice sploh krožijo,« je izjavil namestnik sekretarja vlade Hiro-juki Sonoda. »Res je, da je premier doživel precej kritik zaradi potresa, toda njegov občutek odgovornosti je velik.«
»Pogosto trdijo, da si sploh ni želel postati predsednik vlade, zaradi česar mu ne bo težko odstopiti, a vse to so popolnoma zmotni pogledi,« je še pristavil Sonoda. »Ne gre zgolj za sprejemanje proračuna ali protipotresnih ukrepov, pač pa za globalno stabilnost in najtežja vprašanja,
med katere sodi tudi reforma administracije.«
Nekateri vladni uradniki v Tokiu pa so kljub temu neuradno spregovorili o tem, da 70-letni premier po vsej verjetnosti ne bo več na tem mestu po aprilu ali maju. Murajamo in njegovo vlado so silovito napadli zaradi začetne zmede in počasnega odziva ob potresu, ki je terjal pet tisoč mrtvih in 300 tisoč tistih, ki so izgubili streho nad glavo, ob celotni gmotni škodi, ki bo po vsej verjetnosti presegla sto milijard dolarjev.
»Mnogi sicer govorijo o odstopu, a tega ne počno naglas,« je izjavil profesor politike na tokijski univerzi Takaši Inoguči. »Tudi meni so prišle na ušesa te govorice, kar pa še ne pomeni, da se z njimi strinjam,« je izjavil politični analitik Munejuki Sindo z univerze Rikkio. »V splošnem se govori, da bo takoj po sprejemu proračuna, skupaj z vso potrebno zakonodajo, povezano s potresom, Murajama odstopil, ker bo prevzel odgovornost za prepočasen odziv na potres,« je še dodal Sindo.
Vlada namreč načrtuje dodatna sredstva iz proračuna za leto
1994/95 (fiskalno leto se konča marca), s katerimi naj bi financirali stroške pri odpravi posledic potresa. Tako bo državni proračun za leto 1995/96, ki naj bi ga sprejeli prvega aprila, po vsej verjetnosti odobren že konec marca. Dodatna sredstva, ki naj bi jih zagotovili za odpravo posledic potresa, pa bi morala biti v tem proračunu trdno zagotovljena.
»Temeljna strategija LDP je izkorisititi Murajamo kot lutko vsaj do naslednjih volitev v spodnji dom, v okviru novega votil-nega sistema,« prav tako meni Sindo, ki je tudi prepričan, da bi bila izbira njegovega naslednika med fremi vladajočimi strankami skoraj nemogoča pred volitvami.
Nove volitve bodo prvič potekale v skladu z novim volilnim sistemom, ki je kombinacija neposrednih in proporcionalnih vobtev. Po mnenju Inogučija si v takšnih okobščinah »LDP žeti razmeroma stabilen položaj«. V dobro obveščenih vladnih krogih pa so hkrati prepričani, da bo prav najhujši potres, ki je prizadel Japonsko v zadnjih 70-ih letih, Murajami ponudil možnost, da zajame sapo. Zagotovo mu je uspelo utišati skrajneže v lastni
Socialistični stranki, s čimer je otežil položaj opoziciji, da bi lahko krenila v bolj odločen napad, ki bi zagotovo zavrl dotekanje pomoči in gradbeno obnovo. Del upornikov znotraj Socialistične stranke se je že pripravljal na ustanovitev posebne parlamentarne skupine, kar je večina analitikov že ocenila kot začetek trajnega razcepa znotraj stranke. Toda vsa ta gibanja je zavrl potres. Nujnost skladnega ravnanja in odgovora na to naravno katastrofo z ustrezno pomočjo in obnovo gradbene infrastrukbue, iskanje sredstev in načinov zanju, je zavrlo tudi poglavitno opozicijsko Novo mejno stranko, da bi odločneje zahtevala odstop od Murajame ter sklic predčasnih volitev. Tako Murajami po vsej verjetnosti ne bo treba razpustiti 511-članskega spodnjega doma za splošne volitve do leta 1997. »Nobene potrebe ni bilo po razpisu predčasnih volitev, zdaj pa so časi za kaj podobnega še posebej neprimerni,« je še izjavil Sonoda, ki Uidi meni, da je zelo malo verjetnosti, da bo prišlo do volitev v spodnji dom leta 1996.
Linda Sieg / Reuter
EGIPT / SREČANJE NA VRHU
Naslednjič v Vfoshingtonu
Rabin zahteva od Arafata, da zaustavi islamske skrajneže
KAIRO (Reuter, AFP) - Trije arabski voditelji, egiptovski predsednik Mubarak, jordanski kralj Husien in vodja PLO, so se v Kairu sesli z izraelskim premierom Rabinom, da bi vendarle našli skupen jezik pri zatiranju skrajnežev in tako odpravili najhujse ovire na poti uresničevanja vvashingtonskega mirovnega sporazuma, Predstavniki islamskega Jihada so srečanje ze obsodili, CeS da arabski voditelji le pomagajo Rabinu pri utrjevanju ugleda na domačem pobdcnem prizorišču.
Srečanje naj bi se prihodnjo nedeljo v VVash-ingtonu nadaljevalo na ministrski ravni, je novinarjem povedal izraelski zunanji minister za zunanje zadeve Simon Peres, ki se je v egiptovski prestolnici jnudil že v sredo, da je lahko pripravil vse potrebno za včerajšnje srečanje. Predstavniki treh arabskih držav in Izraela naj bi podpisali tudi skupno deklara-cijo. V njej bodo najbrž pozvali h končanju političnega nasilja, nadaljnem ure-
sničevanju mirovnega sporazuma in k radodarnejsi podpori mednarodne skupnosti za uresničitev palestinske avtonomije. Palestinski predstavniki niso najbolj zadovoljni s tako oblikovanim besedilom izjave, CeS da pripisuje preveliko težo terorizmu, ter tako potiska v ozadje njihovo osrednjo skrb, to pa je uresničitev palestinske samouprave na še vedno zasedenih ozemljih.
Prav z enega teh območij, iz Midjeha na Zaho-
NOVICE
Willy Claes pri Kohlu
BONN - Nemški zvezni kancler Helmut Kohl in generalni sekretar Nata Willy Claes sta se včeraj mjala, da mora širitev zveze Nato na vzhod s užiti krepitvi varnosti in stabilnosti v vsej 'vropi in da ne smejo dopustiti, da bi nastale nove ločitvene crte.
aes, ki je oktobra lani nasledil Manfreda Wome-rJ.a’ Je včeraj pripotoval na dvodnevni uradni obi-v Bonn. Tiskovni predstavnik nemške vlade Oieter Vogel je povedal, da sta se Claes in Kohl strinjala, da mora širitev članstva potekati skladno 2 graditvijo Evropske zveze, z Rusijo in Ukrajino Pa velja razviti tesen partnerski odnos. Oba politika sta pohvalila vzporedne napore Nata in Evropske zveze, da bi stabilnost v Evropi okrepih s po-roocjo partnerstva, ki so ga ponudili reformiranim državam. Claes se je v Bonnu pogovarjal tudi o položaju v Čečeniji, o vpletenosti Nata v nekdanji Jugoslaviji in o vlogi Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), (dpa)
Ubili ruskega parlamentarca
MOSKVA - V Rusiji so spet ubili poslanca parla-nienta. Južno od Moskve so v četrtek našli truplo poslanca Sergeja Skorockina, je sporočila agencija Itar-Tass, ki se sklicuje na pristojni oddelek notra-čjoga ministrstva. Aprila 1994 so neznanci pred domačo hišo ustrelili ruskega poslanca Andreja Ajsderdsisa, novembra pa komunističnega poslanca Valentina Martemjanova. Skorockina so v sredo zvečer štirje neznanci, ki so se predstavili kot policisti, nasilno odpeljali iz neke restavracije v moskovskem predmestju Sarajsk. Neznanci so nosili maskirne uniforme, kakršne nosijo specialni vojaki notranjega ministrstva, imeli pa so tudi maskirane obraze in v rokah strojnice. Priče so povedale, da so neznanci, ki so trdili, da opravljajo racijo proti nezakonitemu nošenju orožju, iskali povsem določeno osebo, (dpa)
Mazowiecki o Kosovu
PRIŠTINA - Najnovejše poročilo Tadeusza Ma-zovvieckega o stanju človekovih pravic na Kosovu označuje razmere v nekdanji jugoslovanski avtonomni pokrajini kot »izredno težke«, ker srbska policija nad večinskim albanskim prebivalstvom izvaja sistematično nasilje. Poročilo, ki je bilo izdelano za enaipetdeseto zasedanje komisje ZN za človekove pravice, ki te dni poteka v Ženevi, ugotavlja, da so se razmere Se dodatno zaostrile po aretaciji 130 nekdanjih policistov, ki so vsi albanske narodnosti. Mazovviecki je v zaključku poročila od Beograda zahteval, naj ustavi nasilje nad Albanci in omogoči stalno navzočnost predstavnikov mednarodnega centra za zaSCito človekovih pravic na Kosovu in v Sandžaku.
Glede razmer v Makedoniji je Mazovviecki posvetil pozornost zapletom ob odpiranju oziroma rušenju albanskega vseučilišča v Tetovu. Po njegovem mnenju makedonska ustava v 45. členu omogoča oblikovanje zasebnih visokošolskih ustanov, vendar ta določba ni zakonsko predpisana, zato pri njenem uresničevanju prihaja do napetosti med Makedonci in Albanci. (B. Sh.)
dnem bregu, so spet poro-čali o spopadih med izraelsko policijo in palestinskimi kmeti, ki se upirajo gradnji ceste cez svoja polja.
Izraelski premier je pred odhodom v Kairo dejal, da bo od voditelja PLO zahteval, naj ustavi teroristične napade na Izrael. Izraelski policijski minister MoSe Sahal pa je sočasno dejal, da bi že danes utegnili umakniti blokado palestinskih ozemelj, ki so jo uvedli po zadnjem terorističnem napadu na izraelske vojake prejšnji teden. Ameriški zunanji minister War-ren Christopher je pozdravil kairsko srečanje.
Jicak Rabin se je prvič udeležil 'ritarja
KAIRO (Reuter) - Jicak Rabin se je po pogovorih v Egiptu imel čast prvič udeležiti se iftarja - slavnostnega obroka, ki ga muslimani v času svetega meseca ramazana pripravijo Sele po sončnem zahodu. Verska pravila zahtevajo, da od sončnega vzhoda do sončnega zahoda ne zaužijejo ničesar. Niti cigarete. To je za Rabina in jordanskega kralja Huseina, oba sta verižna kadilca, najbrž precej težko. Vprašanje je, kaj bodo o Rabinovi udeležbi na iftarju menili Izraelci. Rabin sicer ni tradicionalist. Prav zato pa se je pred kratkim spopadel s pravovernimi sodržavljani, ki so ga kritizirali, ker je imel sestanek z nekimi poslovneži na sabat, židovski sveti dan in dan počitka.
Bližnjevzhodni mejniki
19. november 1977: Egiptovski predsednik Anvvar Sadat obišče Izrael z namenom, da sklene prvi mirovni sporazum med Arabci in Izraelom.
26. marec 1979: Egiptovski predsednik Sadat, izraelski premier Menachem Begin in ameriški predsednik Jimmy Carter v Čamp Davidu podpišejo sporazum, s katerim Izrael vraCa Egiptu Sinajski polotok, ki ga je zasedel leta 1967. Nacrt palestinske avtonomije, predviden s tem sporazumom, ni bil nikoh uresničen.
30. oktober 1991: Izrael, Jordanija, Libanon, Sirija in Palestinci se ob ameriškem in ruskim posredovanju udeležijo zgodovinskih pogajanj v Madridu. Izraelski premier Jicak Samir noče popustiti, zato pogajanja marca 1992 zaradi proceduralnih vprašanj zaidejo v slepo ulico.
13. september 1993: Izraelski premier Jicak Rabin in voditelj PLO Jaser Arafat si na travniku pred Belo hišo v VVashing-tonu sežeta v roke ter s tem potrdita mirovni sporazum, po katerem bodo Palestinci dobili samoupravo. Zanjo so se dogovorih na tajnih pogajanjih v Oslu. Ta sporazum z zadržki sprejmeta Sirija
in Libanon, navdušeno pa ga pozdravi jordanski kralj Hussein, ki tudi pospeSi mirovna pogajanja z Izraelom.
25. februar 1994: Zidovski naseljenec pred mošejo v Hebronu pobije 30 Arabcev, zaradi Cesar so izraelsko-arabska pogajanja preložena za mesec dni.
4. maj 1994: PLO in Izrael na pobudo Egipta v Kairu podpišeta sporazum, ki Palestincem zagotavlja samoupravo v Jerihu na Zahodnem bregu reke Jordan in na območju Gaze, prvič po vojni na Srednjem Vzhodu leta 1967.
25.	julij 1994: Jicak Rabin in jordanski kralj Hussein se sestaneta v Beli hiši, kjer tudi formalno potrdita konec 46 letne vojne. Njuna skupna izjava razbesni Palestince, saj potrjuje vlogo Jordanije pri nadzoru svetih krajev v Vzhodnem Jeruzalemu, v katerem Palestinci vidijo prestolnico svoje bodoče države.
26.	oktober 1994: Rabin in kralj Hussein se sestaneta na južni puščavski meji, kjer podpišeta mirovni sporazum med Izraelom in Jordanijo. Na svečanost ob podpisu sporazuma ni povabljen Jaser Arafat.
O čem pišejo drugje po svetu
r
O vrhunskem srečanju na Bližnjem vzhodu
»Le malo možnosti je, da bodo voditelji Izraela, Egipta, Jordanije in PLO na vrhovnem srečanju v Kairu uredili odnose med Izraelom in Palestinci. Eden najvecjih problemov je občutek ogroženosti zaradi islamskih skrajnežev, ki vlada med izraelskim prebivalstvom. Za sedanjo krizo je predvsem odgovoren islamski terorizem, ki med dragim ogroža tudi egiptovskega predsednika Mubaraka. Dokler Jaser Arafat ne bo našel načina za omejitev islamskega terorja, je le malo možnosti za dejansko uresničitev izrael-sko-palestinskega mirovnega procesa.« (Maariv, Tel Aviv)
O finančni podpori Mehiki
»Po zaslugi VVashingtona se je Mehika izognila najhuj-Semu. Toda mehiški nacionalni ponos bo gotovo prizadet ... Tudi položaj Billa Clintona ni prav nic zavidljiv. Da bi pomagal Mehiki, je moral ukrepati mimo ameriškega kongresa. Položaj ameriškega predsednika je od zmage opozicijskih republikancev tako oslabljen, da Clintonu ni uspelo prepričati parlamentarcev o nujnosti pomoči Mehiki, torej o povečanju domačega proračunskega priman-kljaja. Zaradi geografske bližine Mehike, ki je tudi clanica severnoameriške prostotrgovinske cone NAFTA, sta oba politična tabora v ZDA soglasna, da gre v bistvu tudi za ameriški nacionalni interes. Kakšno priznanje! ... Američani se izogibajo zunanji politiki, ki bi jih veliko stala. Ali to hkrati pomeni vračanje v 30. leta tega stoletja? Ameriško javno mnenje se nagiba k temu, da bi se umaknili v “trdnjavo Amerika".« (Le Figaro, Pariz)
»Posredovanje je bilo očitno uspešno ... Zdaj pa pride druga etapa, ki je daljša in težavnejša od prejšnje in za katero so predvsem odgovorni Mehičani sami. Da bi si zopet pridobila zaupanje investitorjev, mora vlada Ernesta Zedilla nujno zmanjšati trgovinski primankljaj in preprečiti nadaljnji razmah inflacije. Slednje predvideva tudi zelo zahteven načrt, ki ga je izdelala mehiška vlada. ... Ta načrt mora Mehika nujno izpeljati do konca. Emesto Zedillo sicer mimo sprejema pogoje, ki sta jih zastavila VVashington in Mednarodni denarni sklad. Dejansko pa bosta njegovo monetarno in gospodarsko politiko od zdaj naprej z budnim oCesom opazovala upnika (ZDA in MDS). Torej ponižanje za državo, ki je bila prepričana, da je s podpisom pogodbe o pristopu k severnoameriški prostotrgovinski coni vstopila v klub razvitih držav.« (Le Monde, Pariz)
O Rusiji
»V ruski prošnji za vstop v Svet Evrope lahko preberemo, da se želi zavzemati za vrednote evropskih nacij... Prošnjo pa so podpisati možje, ki so odgovorni za protizakonito posredovanje v CeCeniji: Jelcin, Cernomirdin in predsednika parlamentov Ribkin in Sumejko. Po tem, kar se je dogajalo v CeCeniji (kar potrjujejo OVSE, neodvisni poročevalci in nekateri visoki ruski oficirji), bi sprejem Rusije v Svet Evrope hkrati pomenil tudi nagrado za nedemokratična dejanja.« (Der Standard, Dunaj)
O Severni Irski
»Petindvajset let nasilja in zgodovina polna sporov so dokaz za trditev, da na Irskem ne more priti do trajnega mira, dokler bodo obstajali poraženci - bodisi na katoliški bodisi na protestantski strani. Določanje novih meja ni rešitev za dve skupini prebivalstva, ki se tako zelo prepletata. Tudi premoč ene same strani ne more delovati. Podro bnosti skupnega britansko-irskega načrta, ki so vCeraj prišle v javnost, kažejo na domiselno alternativo, ki jo lahko primerjamo z osnovo evropskega mira. Temeljni princip je namreč sodelovanje teh narodnih skupin na nadnacionalni ravni - torej v okviru Evropske zveze. Ce bi obe strani na ta način izboljšali svoj položaj, bi s tem izginiti tudi drugi problemi. Napredek bo morda prišel zelo poCasi, toda v Severni Irski tako ati drugače ne moremo pričakovati hitrih napredkov.« (The Independent, London)
ČEČENIJA / ZAHODNI VOJAŠKI OPAZOVALCI SE NE STRINJAJO Z NAPOVEDMI IZ KREMLJA
»čiščenje« bo trajalo vsaj dva meseca
Afganistanske izkušnje ne pomagajo, menijo tuji strokovnjaki
Pogreb padlega 19-letnega Rusa v S. Petersburgu (Foto: AP)
MOSKVA - Zahodni vojaški strokovnjaki opozarjajo, da bo rusko«ciscenje»CeCe-nije, ki se je začelo pred Štirinajstimi dnevi s padcem predsedniške palače v Groznem, verjetno trajalo vec mesecev. Rusko ministrstvo za notranje zadeve je od obrambnega ministrstva uradno prevzelo nadzor nad razmerami v tej kavkaski republiki, po besedah ruskega predsednika Borisa Jelcina pa gre zdaj v CeCeniji le Se za«policijsko operacijo«.
Razmere na območjih, kjer potekajo boji, pa kažejo, da je dejansko stanje precej drugačno, saj ruske sile nadzorujejo le dve tretjini Groznega. Nedavno so se ruske Čete Sele približale nekaterim uporniškim oporiščem na vzhodu, kot na primer mestecu Argun, ki je od čečenske prestolnice oddaljeno le 16 kilometrov, ati pa kraju Gudermes, ki ga Rusi za zdaj le bombandirajo. Hri-
bovitim predelom Čečenije, kamor so se Čečeni zatekati tudi v preteklosti, se Rusi sploh se niso približali. Zaradi nepredvidenih težav je večina opazovalcev prepričanih, da se bodo Rusi zadovoljili le s«simbolicnim» zavzetjem Čečenskega glavnega mesta, pred močnim čečenskim odporom, predvsem na jugu države, pa bodo tako kot nekdanja carska vojska raje zatisniti oci.
«Nikdar si nisem mislil, da se bodo Rusi spustiti tako daleč in da bodo tako nespametni, »je dogajanje na Čečenski fronti v Moskvi komentiral nek tuj diplomat. Podpredsednik vlade Sergej Sakraj, ki ni nikdar skrival, da bosta za«umiritev»ra-zmer v CeCeniji potrebni vsaj dve leti, je izjavil, da se bodo morala mesta, ki jih nadzorujejo čečenski borci, med njimi tudi Gudermes, ki Šteje 50.000 prebivalcev, odločiti med dvema možno-
stima: ati se bodo predala, ali pa bodo deležna ruskih napadov. Predstavnik Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi je po obisku v CeCeniji izjavil, da Grozni spominja na Dresden, ki je bil po zavezniškem bombandiranju februarja 1945 povsem porušen.
Zadnje dni so ruska letala in topništvo napadali tudi mesti Argun in Gudermes. Vas na vzhodu države Sama-Ci, kjer živi dobrih 14.000 prebivalcev, so Rusi v sredo vec ur bombadirali in obstreljevati s težkim orožjem, ker so CeCeni zaustaviti prodor ruskih oklepnikov. Člani evropske delegacije menijo, da so se Rusi odločili za taksen napad predvsem zato, da bi preprečiti Se večje izgube v svojih vrstah, saj naj bi po uradnih podatkih v dosedanjih spopadih padlo 735 ruskih vojakov. Za taksno te hniko bojevanja so se odločili predvsem zaradi izkušenj
iz desetletne afganistanke vojne, v kateri je padlo
40.000	ruskih vojakov, uničenih je bilo 200 tankov in 600 oklepnikov. V CeCeniji pa »afganistanski« način bojevanja ni prinesel pričakovanih učinkov. Čeprav ruske sile napredujejo, se morajo v Groznem boriti za vsak me-
ter, predvsem pa potekajo hudi spopadi ob reki Sunži.
«Rusi bi morali najprej zavzeti mesta, na primer Gudermes. Boji bodo trajati Se dolgo, obsežne vojaške operacije pa bodo trajale Se vsaj dva meseca, »je izjavil nek zahodni vojaški strokovnjak.
Boris Bachorz / AFP
20
Petek, 3. februarja 1995
LJUDJE IN DOGODKI
_____VREME / NASIPI NA NIZOZEMSKEM VZDR2AL1 GLAVNI VAL POVODNJI RENA IN MAASA_
Najhujše je mimo
Nizozemske oblasti pa so ohranile budnost ker se bo položaj normaliziral šele čez pet dni Poplave v zahodni Evropi so po zavarovalniših ocenah povzročile za 6 milijard mark škode
Zaščita nižinskih območij
Gladina
morja
Nizozemci z obupno naglico skušajo zavarovati jezove ob rekah, ki ponekod segajo v srednji vek. Ti visoki nasipi so zadnja obramba pred katastrofalno povodnijo.
Zidani obmorski nasipi (niso v nevarnosti)
Zemeljski nasipi' ob rekah (v nevarnosti)
Normalna
rečna
gladina
Gladina Zemeljski ob nasip povodnji ob rekah
Mesta zgrajena na polderjih (zemljo so izsušili)
AP/Wm. Schroeder, Terry Kole
NOVICE
Policijski prašič
WASHINGTON - Harvey je edini častni policijski pes v Združenih dražavah. Častni, ker Harvey pravzaprav ni pes, temveC prašič, ki pomagal oregonski policiji pri odkrivanju mamila. Po pravilih, ki so trenutno v veljavi, Harveyju ne bi smeh dovo-liti, da sodeluje s policijo, ker je to delo namenjeno izključno psom. Tako so ga imenovah za Častnega psa in birokraciji je bilo zadoščeno.
Odškodnina zaradi slike
SYDNEY - Avstralsko vrhovno sodiSCe je oobsodi-lo nneko revijo na platilo 100 tisoC dolarjev znanemu igralcu rugbyja Andrewu Ettinghousnu, ki ga navijači kličejo kar ET. Revija je namreč proti njegovi volji in brez dovoljenja objavila sliko, na kateri je bil ET popolnoma gol. Od takrat je moral na vsaki tekmi poslusah zafrkavanje nasprotnikov, zaradi dimenzij njegovega spolovila, ki je vse prej kot v skladu z njegovo atletsko postavo.
Izselili 17 tisoč ljudi
BONN - Pohcija je popolnoma izsehla mestbo središče Oranienburga (17 tisoč ljudi), ker so na gradbišču odkrili 250-kilsko bombo, ki so jo zavezniki odvrgli med drugo svetovno vojno. Za sedaj so prebivalce namestili v šolah in telovadnicah, saj ni znano kdaj in kako bodo pirotehniki bombo nev-tralizirah.
Osvobodili 231 ugrabljenih žensk
PEKING - Kitajska pohcija je osvobodila 231 žensk, ki so jih ugrabili prekupčevalci z belim blagom (ženskami in otroki). Operacije se je udeležilo kar 2000 pohcajev, ki so aretirali 1026 oseb, od katerih so nad 200 obtožbi, da so ugrabili ženske in otroke. Ugrabljene ženske ponavadi prodajo v najbolj oddaljene predele Kitajske, kjer jih prisilijo k prostituciji.
Spor med Iranom in Norveško
TEHERAN - Spor med Norveško in Iranom zaradi iranskega pisatelja Sahnana Rushdieja se je Se zaso-tril, potem ko je Teheran odpoklical svojega veleposlanika iz Osla, ker je slednji baje napisal pismo, v katerem pravi, da Rushdiejeva smrtna obsdoba, ki so jo izrekli iranski ajatulahi, na Norveškem ni veljavna. Omenih gre, da so pred časom neznanci ranih norveškega založnika, ki je objavb Rushdieje-ve Satanske stihe.
Skoraj tisočletni boj Nizozemcev
HAAG, BERLIN, PARIZ - Glavni val povodnji Rena in Maasa je vCeraj prešel Nizozemsko, ne da bi porušil razmočenih in hudo obremenjenih rečnih nasipov. Po enem tednu strahu napetost popušča in ljudje si konCno upajo na mostove in najvišje nasipe, da bi opazovali Ren in Maas, ki Se vedno obdajata številne vasi in mesta. Ten Bos, Nijmegen, Tiel in Oss so kraji tega jezika zemlje med obema rekama, kjer je strah Se vedno otipljiv. Položaj se bo namreč normaliziral šele, ko se bo gladina VVaala znižala za dva metra. Trenutno voda upada za 2 centimetra na uro, tako da bo nevarnost mimo Sele čez štiri do pet dni. Konec prihodnjega tedna pričakujejo nov val povodnji, a do takrat bodo nasipe že utrdili do take mere, da bodo lahko vzdržali nove pritiske.
Po deževni noti, med katero so vojaki (na sliki AP), potapljači, policisti, izvedenci in prostovoljci mrzlično mašili luknje in infiltracije vode v nasipih, je' včeraj nad celotnim območjem posijalo sonce. Tudi morje se je umirilo, veter je spremenil smer in ošibel, oseka pa je še pospešila nemoten pretok reCnih voda v morje. Meteorologi napovedujejo tudi za prihodnje dni lepo vreme, veter bo ponovno spremenil smer, a bo šibak (od 2. do 4. stopnje po Beaufortovi lestvici). Nizozemske oblasti pa so
kljub temu še vedno budne in že načrtujejo nove evakuacije. Včeraj je pohcija lovila kakih 7.000 ljudi, ki niso hoteli zapustiti ogroženih območij. Ubadala pa se je tudi s šakali, ki poskušajo izkoristiti sedanjo tragedijo.
Krizni štab v Nijmegnu je po tej tedenski izkušnji ugotovil, da bodo morali dodobra obnoviti večino rečnih nasipov. Namesto zemlje bodo morali uporabiti drugačen gradbeni material, ker so kot kaže še pred sedanjo ujmo nasipe razni glodalci s svojimi rovi in brlogi hudo naCeli.
Bolj kot na svoje gledalce pa so Nizozemci besni na Nemce. Po njihovem so ti z betonizacijo zadušili Ren v zgornjem in srednjem toku, posledice pa občutijo predvsem na Nizozemskem. V tem nacionalističnem izbruhu imajo Nizozemci še kar prav, saj je tudi nemškim izvedencem jasno, da je industrializacija Porenja porušila naravno ravnotežje. Nemci sedaj marljivo odstranjujejo posledice poplav. CiSCenje je v teku tudi v Franciji in v Belgiji, povsod pa ocenjujejo škodo. Po pisanju britanskega zavarovalniškega dnevnika Lloyd’s List znaša škoda poplav v zahodni Evropi kar 6 milijard mark, ki jo v glavnem ne krijejo zavarovalnice. Zgovoren je namreč primer Nizozemcev, saj se je pri njih le 10% ljudi zavarovalo proti poplavam.
AMSTERDAM - Kar 50 odstotkov nizozemskega ozemlja je človek iztrgal morju. To so tako imenovani polderji, zemljišča, ki se nahajajo pod morsko gladino. Nekoč so bila ta območja brezmejna močvirja, kjer so živeli le redki ribici in še redkejši kmetje, ki so obdelovali suhe zaplate zemlje. Ze okrog leta 1000 pa so v Friziji začeli izpopolnjevati tehniko izsuševanja takih močvirnatih tal. Najprej so jih omejih z nasipi in jezovi, nato pa so jih izsušili. Ob nasipih so zgradih mline na veter, ki so simbol Nizozemske, v njih pa niso mleli pšenice, saj so bile to le Črpalke, s katerimi so izsuševah vodo iz polderjev.
V 17. stoletju se je z gospodarskim, trgovskim in umetniškim razcvetom Nizozemske začelo sistematično izsuševanje močvirij in slanih jezer. Od 19. stoletja dalje pa je to izsuševanje zadobilo Se večje razsežnosti in doseglo vrhunec v tem stoletju, ko so usresnicili
dve kiklopski »polderiza-ciji«. Prva se je začela leta 1932, ko so zgradih ogromni, 33 kilomehov dolg jez, tako da je nastalo od morja ločeno Zuidersko jezero, ki so ga kasneje delno izsuših in uresnicih štiri polderje, ki imajo 165 tisoč hektarjev površin.
Drugo kiklopsko delo je tako imenovani »Načrt Delta«, M je zahteval kar 30 let dela in ki so ga dokončati leta 1986. Ta je s tisoči kilometrov stalnih in premičnih jezov, kanalov in nasipov popolnoma spremenil izliv Selde, Meuse (Maas) in Rena. Dela so se zaCela po katastrofalnih poplavah leta 1953, ko je po vdom morja v polderje zaradi izredne plime in orkanskega vetra življenje izgubilo 1.853 ljudi.
S skoraj tisočletnim vztrajnim delom je torej Nizozemcem uspelo morju iztrgati ogromne površine, sedaj pa so končno spoznali, da jih prav tako ogrožajo reke za njihovim hrbtom.
S prstom je rešil deželo
AMSTERDAM - Na Nizo-semskem prehaja iz roda v rod pravljica o malem Hansu, ki je s svojim prstom zadelal luknjo v jezu in tako rešil deželo pred morjem. Otrokom jo pripovedujejo pred spanjem, da bi jim že od malih nog vcepili pogum. Za ljudi s polderjev to
sploh ni pripovedka, temveč resnična zgodba.
Hans Brinker je bil živahen otrok. S svojimi starši je živel v Spaardnamu, nekaj kilometrov od Haarlema, kjer so že leta 1400 gradili široke in visoke jezove, s katerimi so morju iztrgali nova zemljišča. Ko se je
nekega večera Hans vračal po jezu domov, je v njem opazil skoraj neznatno luknjico, iz katere je kapljala morska voda. To ni nič, bi pomislil vsak otrok, a ne nizozemski. Hans je takoj s svojim prstom zadelal luknjico in čakal, da bi kdo šel mimo. Pod pritisom pa se je
začela luknjica širiti, tako da jo je Hans zadelal s celo roko. Ko še to ni bilo dovolj, je vanjo zlezel s celim telesom. Ob zori ga je vsega premraženega in izmučenega opazil neki kmet, ki je sprožil preplah. Od tedaj je Hans simbol nizozemske trdoživosti.
HONKONG / VIETNAMSKI BEGUNCI
Ljudje s čolnov še vedno čakajo
V zbirnih centrih je skoraj 23.000 Vietnamcev
HONG KONG - Lansko leto naj bi bilo začetek konca hongkonskih kampov, ki so natrpani z vietnamskimi migranti. Namesto tega je usoda skoraj 23 tisoč ljudi še vedno negotova, po tem, ko so se upanja na hiter konec popolnoma razblinila.
Gladovne stavke Vietnamcev, policijske akcije Proti demonstrantom in govorice, da je na stotine jetnikov nezakonito priprtih, sd bili glavni krivci za spremembo vladne politike in tako so uničili vsako upanje, da se bodo ti kam-Pi do konca leta 1995 izpraznili, kot je bilo določeno z mednarodnim dogovorom.
»Leta 1994 so nas nenehno nadlegovali s stavkami in demonstracijami,« je Povedal Jahanshali Assa-m, vodja Visokega komisa-hata za begunce pri Združenih narodih (UNHCR), ki v Hongkongu vodi program prostovoljne vrnitve v domovino. Čolnarji so v revnih ladjicah že nekaj let po koncu vietnamske vojne leta 1975 zaceli prihaja-i na hongkonske obale. ^er je njihovo število čedalje bolj naraščalo, so se Čolnarji, ki so prišli po letu 1988, pomešali med nekaj 8pravih« beguncev, ki so
jih v Vietnamu preganjali in so izpolnjevali vse pogoje za pridobitev novega doma nekje na Zahodu.
Državniki so veliko večino teh ljudi označili za ekonomske migrante in jih naselili v zaprte kampe, zelo podobne pravim zaporom. Tu naj bi ostali, dokler ne bodo pristali na vrnitev v Vietnam, od koder so zbežah. Odkar je prvi Vietnamec leta 1979 prišel v takšen kamp, se je tu rodilo več kot šestnajst tisoč otrok.
Število čolnarjev, ki so imigrirali v Hongkong, se je leta 1991 vrtelo okoli 60 tisoč, vendar se je prav zaradi programa prostovoljne vrnitve v domovino, ki ga izvaja UNHCR, število občutno zmanjšalo, saj je domov odšlo kar 44 tisoč ljudi. Približno tisoč jih je odšlo domov z izvajanjem prisilnega programa, ki ga vodi hongkonška vlada, po drugi strani pa je od leta 1988 sem prišlo več kot osem tisoč beguncev. Drugih tisoč šeststo jih čaka na nove domove, vendar se srečujejo le s »sočustvovanjem« zahodnih držav, ki se zavedajo svetovnih problemov.
Vodilni komite Konference o indo-kitajskih beguncih, ki ga sestavlja ena-
intrideset držav, je februarja v Ženevi odločil, da se morajo do konca leta 1995 vsi Vietnamci, ki še bivajo v kampih - skoraj polovica jih je v Hongkongu- vrniti v domovino.
Takrat se jim je to zdelo dosegljivo. Vendar je bil hongkonški minister za varnost Alastair Asprey prisiljen zakonodajnemu svetu priznati, »da sta za vrnitev vseh vietnamskih ‘nebeguncev' potrebni vsaj dve leti, seveda pa jim tega ne more obljubiti, ker ne more napovedati prihodnosti«.
Vse težave so se začele februarja z množičnimi demonstracijami in gladovnimi stavkami v štirih begunskih kampih, kjer so protestirali proti nasilnem vračanju v domovino in dogovoru v Ženevi. Aprila so policijske enote napadle internacijsko taborišče VVhitehead, da bi premesti-li tisoč petsto demonstrantov v neki drugi kamp.
Uporabili so več kot petsto solzilcev, da so upornike prepričali, naj zlezejo s streh, več kot dvesto so jih ranih. Napad je povzročil še slabše obnašanje beguncev in ukinil letalske polete za tiste, ki so se bili prisiljeni vrniti domov. Zaradi na-
Pot iz domačega pekla je bila bržčas lažja kot težko pričakovana vrnitev
petega vzdušja je bilo tudi čedalje manj prostovoljcev. Letalske povezave so spet vzpostavili septembra, vendar se je postopek zelo upočasnil. Pozneje istega meseca so v Hanoiu zavrnili nekaj beguncev, češ da niso Vietnamci.
To zavrnitev je novembra pripeljala do tega, da je vlada v Hongkong sprejela 140 migrantov, prostovoljcev, ki so jih v Hanoiu zavrnili, in zagrozila s tožbo. Vlada je tudi priznala, da je bili njihovo zadrževanje v kampu, medtem ko je bila njihova vrnitev v domovino še negotova, res nezakonito.
Njihova izpustitev je povzročila velik strah, da bo izpuščenih čedalje več ljudi, ko bo 1. julija leta 1997 Velika Britanija Hongkong predala Kitaj-
ski. Hongkongški zakonodajni svet se je takoj odzval in od odhajajoče kolonialne oblasti zahteval, naj zagotovi čimprejšnjo rešitev tega problema.
»Trinajstega junija naj bi Velika Britanija opravila svojo dolžnost in sprejela vietnamske begunce, ki so obtičali v Hongkongu,« je povedala predstavnica zakonodajnega sveta Selina Chow. Vlada je to možnost izključila in tako Hongkong kot London pričakujeta pogovore s Hanoijem.
Vietnamci so dokaj distancirani in tihi ter le malo povedo o svoji prihodnosti. Med demonstracijami so nosih trasparente, ki so pozivah na pomoč in tako skušah pritegniti svetovno pozornost, ki se je usmerila drugam.
Tajvanci bi se najraje kar izselili
James Clarke / Reuter
TAJPEH - Peter Tsao, učitelj na večerni Soh v tajvanskem glavnem mestu, je že neštetokrat postavil na tehtnico razloge za in proti odhodu iz domovine. Odločitev, da mora o dih, je iz dneva v dan trdnejša. Kaplja čez rob so Čedalje slabši odnosi med Tajvanom in veliko čezmorsko sosedo Kitajsko.
»Politični položaj se slabša in rivalstvo s Kitajsko je čedalje večje. Ne vem Se, kam bom šel, toda tukaj ne zdržim več.«
Strah pred Kitajsko, ki je na začetku devetdesetih nekoliko zbledel, spet po-
staja glavni razlog, zaradi katerega se Tajvanci odločajo za odhod iz države. Lani so Kitajci svoje otoške brate spomnili, da je Tajvan zanje še vedno upoma provinca, ki bi jo pokorili tudi s silo, če bi bilo treba. Opazovalci so prepričani, da se bo položaj s kitajskim prevzemom Hong Konga leta 1997 še poslabšal.
»Kadar postanejo razmere nestabilne, hočejo ljudje o dih,« ugotavlja Chien Tailang, predstojnik oddelka za populacijsko politiko pri tajvanskem notranjem ministrstvu. »Takoj ko
opazijo še tako majhne težave, hočejo pobegnih.«
Po neki raziskavi javnega mnenja želi odih 21 odstotkov vprašanih, kar je za tri odstotke več kot leto poprej. Tretjina tistih, ki želijo emigrirah, kot glavni razlog navaja polihčno nestabilnost. Na novozelandskem zunanjetrgovinskem predstavništvu v Taj-pehu so navadno dobili mesečno 120 prošenj za bivalni vizum. Oktobra lani se je število povzpelo na 202 prošnji, novembra pa je bilo prosilcev že 416. Podoben porast opažajo tudi na
Moderna prestolnica stare Formoze se boji prihodnosti
avstralskem in ameriškem predstavništvu.
Tajvansko nezaupanje do Kitajske se je povečalo po nesreči na jezeru Qiandao v kitajski provinci Zhejiang, v kateri je umrlo Shiindvajset tajvanskih turistov. Kitajska je lani še naprej blokirala tajvanska prizadevaja za vstop v Združene narode, z grožnjami pa je tudi preprečila, da bi se tajvanski predsednik Lee Tenghui udeležil otvoritve azijskih iger na Japonskem in foruma o azijsko-pacifiškem sodelovanju v Indoneziji. Napetosh so se odrazile še v knjigi Dan T 1995, ki podrobno opisuje, kakšna bi bila kitajska invazija na otok
Peking bo prihsk verjetno še povečal po letu 1997, ko bo Hong Kong prešel pod kitajsko oblast, saj je Tajvan za uradno politiko azijske velikanke njeno ozemlje. Kitajska bo svoj interes verjetno usmerila na otok in hongkonški primer uporabljala kot način za doseganje tajvanskih koncesij.
Leta 1993 se je s Tajvana, predvsem v ZDA, Kanado, Avstralijo in Novo Zelandijo, izselilo skoraj 21 hsoč prebivalcev. Svetovalec za izseljenska vprašanja Sunny Hsieh ima svojo razlago: »Ljudje imajo radi veliko prostora - velike hiše, široke ulice, malo prometa in čist zrak« Od konca 80. let se letno izseli približno 20 hsoč Tajvancev. Podatki za leto 1994 še niso znani, vendar bo številka verjetno podobna. Državni uradniki z napetostjo pričakujejo leto 1997, leto Hong Konga. »Vemo, da bo leto '97.imelo vpliv, samo tega ne vemo, kako velik bo,« je rekel Chien Tailang.
GOSPODARSKI »ČUDEŽI-
Indonezija se je otresla odvisnosti od nafte
DŽAKARTA - Po mnenju številnih tujih gospodarstvenikov in bančnikov, se nobena država v razvoju ni tako hitro otresla odvisnosti od nafte in plina, kot se je to posrečilo Indoneziji. Toda rast izvoza, ki ni vezan na nafto, in je ključ indonezijskega uspeha, se je lani močno zaustavila, saj so narasle skrbi spričo velike količine indonezijskega tujega dolga, poglavitna vprašanja pa so se osredotočila na vodenje manjših podjetij v njenem sicer cvetočem gospodarstvu.
Gospodarski analitiki ugotavljajo, da so naraščajoča konkurenčnost na svetovnih trgih, nižja cena surovin in visoki stroški poslovanja v indonezijskem gospodarstvu bistveno prispevali k padcu hstega izvoza, ki ni vezan na nafto. Medtem ko obstajajo različna mnenja o tem, ali gre za tako imenovani strukturni ali ciklični upad izvoznih gibanj, se vsi strinjajo, da trend se naprej drsi navzdol. Vse to utegne biti resen problem za vlado predsednika Suharta. »Nedvomno gre za resno vprašanje, katerega vzroki so številni,« meni Hal Hill, gospodarski analitik, ki je vodja indonezijskega projekta pri avstralski državni univerzi. »Med poglavitne razloge vsekakor šteje dejstvo, da je strateško važno področje nekoliko oslabelo, kar zaradi velikega indonezijskega zunanjega dolga in nujnosh njegovega servisiranja pomeni resen problem,« je povedal v telefonskem intervjuju. Ri-zal Ramli, izvršni direktor svetovalne skupine za trgovino in vlaganja, pa je povedal: »Indonezija se je znašla na razpotju, kakor hitro spregovorimo o tistem delu njenega izvoza, ki ni vezan na nafto. Pravzaprav gre za strukturni problem. Konkurenca zelo počasi spreminja strukturo indonezijskega izvoza,« je še dodal. V vsem preteklem letu je ta narasel za 16,21 o dsto-tka, in sicer na 27,07 milijarde dolarjev z 23,30 milijarde dolarjev leta 1992. Od leta 1987 pa je hsh izvoz, ki ni vezan na nafto, narasel v povprečju za 20 odstotkov. Po mnenju vlade, ki si pred tem noče zakrivah oči, naj bi nadaljnje reforme okrepile predvsem konkurenčnost indonezijske industrije. Vlada prav tako upa, da bodo rekordna tuja in velika domača vlaganja v letošnjem letu razmeroma hitro prispevala k naraščanju večjega števila mešanih podjetij, ki ne bodo poslovala z nafto.
Po nekaterih virih, ki so blizu Finančnemu ministrstvu, je zlasti predsednik Suharto zaskrbljen spričo najnovejših podatkov, saj mu predvsem muslimanska Indonezija zaupa glede na to, da je v poznih 60. letih razmeroma hitro izvlekel državo iz revščine. »Vlada se zaveda problema, ki je pritegnil tudi pozornost predsednika,« zagotavljajo omenjeni viri. »Pri tem je ključno vprašanje le to, ali imajo njegovi ministri dovolj vzvodov za ustrezno reševanje.« Ko so se svetovne cene nafte znižale sredi 80. let, so si ključni indonezijski politiki zamislili kampanjo, s katero so želeli spodbuditi predvsem tisto proizvodnjo, s katero bi zagotovili izvoz, ki ne temelji na nafti. Konec lanskoletnega fiskalnega leta (marca letos) je bil delež nafte in plina v izvoznem prihodku 30-odstoten, kar je precejšen uspeh glede na to, da je bil še pred desetletjem kar 80-odstoten. Furnir, tekstil in obutev so zdaj steber indonezijskega gospodarstva, katerega rast spada med najhitrejše na svetu. Indonezija tudi razmeroma uspešno obvladuje svoj zunanji dolg v višini 90 milijard dolarjev, ki je po podatkih Svetovne banke tretji najvišji dolg med državami v razvoju, za Brazilijo in Mehiko. Zaradi dolga ima Indonezija na lestvici odplačevanja dolgov približno 33- odstotni indeks.'
Nekateri gospodarstveniki, ki priznavajo vpliv zunanjih dejavnikov na izvoz, ki ni vezan na nafto, so prepričani, da tičijo poglavitni problemi doma. Ugotavljajo, da se pri vseh indonezijskih gospodarskih reformah vlada skoraj ni dotaknila ključnih elementov, med katere spadajo visoki stroški poslovanja in infrastrukturni problemi z drago elektriko in telekomunikacijskimi storitvami.
Analitiki, ki hvalijo vlado, da je izvozno industrijo osvobodila protekcionizma, ko se je odločila za omenjeno strategijo, ugotavljajo, da so najnovejši koraki, s katerimi naj bi zavarovali določene industrijske veje, dokaz, da stoji taka politika na trdnih tleh. »Indonezija je nedvomno tretja ‘zgodba o uspehu' na svetu, toda še zdaleč ni dosegla take stopnje gospodarske rasti, kakršna je značilna za njene sosede,« ugotavlja Hill. »To pa nazorno priča o tem, da prav odsotnost prepotrebnih reformnih naporov v tej državi preprečuje, da bi iz uspeha postala zares pravi 'tiger1,« je še dodal.
Dean Yates / Reuter
TV SPORED
Petek, 3. februarja 1995
SLOVENSKI PROGRAMI
IT SLOVENIJA 1
10.00
10.30 10.50
11.45 12.35
13.00
13.05
14.25
15.25
16.45
17.00
17.10
17.25
17.45
18.00
18.45 19.13
19.30 19.56
20.05 21.40 22.00 22.16 22.20
22.45
23.10
23.55
01.25
Video strani
Snoopy, 1/13 del ameriške risane nanizanke Roka rocka, pon.
Iskanje pustolovščin, pon. 3/6 dela am. dokumentarne serije Že veste, pon.
Poročila Video strani
Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper - Capodistria Film tedna: Konec dolgega dne, ponovitev angleškega filma Podarim - dobim, ponovitev Tv dnevnik 1
Otroški program: Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 5. oddaja Pasje mesto, 1/23 del kanadske risane nanizanke Risanka
Regionalni studio Koper Hugo, tv igrica Risanka
Tv dnevnik 2, vreme Sport
Poglej in zadeni Turistična oddaja
Dnevnik 3, tema dneva, vreme (VPS 2200)
Sport
Žarišče
Sova
Davov svet, 14/24 del ameriške nanizanke Severna obzorja, 26/33 del ameriške nanizanke Zimska svetloba Rakov povratnik, ameriški film Video strani
fr* SLOVENIJA 2
13.00 13.40
14.00
15.30
16.00
16.25
17.25 18.00 18.45 19.10 19.20
20.05 20.55
21.50
22.50
23.30
01.05
Euronews
DP v alpskih disciplinah, reportaža s Pohorja
EP v umetnostnem drsanju, moški, posnetek iz Dortmunda
Gospod Kohn: Samo da smo zdravi, pon.
Zadnje novice, ponovitev ameriške humoristične oddaje Osmi dan, pon.
Sova, ponovitev
Večen sanjač, 5/27 del ameriške nanizanke Severna obzorja, 25/33 del ameriške nanizanke Znanje za znanje: Učite se z nami Podarim - dobim Poglej me!
Queen, 6., zadnji del ameriške nadaljevanke VVindsorski, 4., zadnji del angleške dokumentarne nadaljevanke Obiski
Portret slovenskega glasbenika: Akademik prof. dr. Dragotin Cvetko
EP v umetnostnem drsanju, plesni pari, posnetek iz Dortmunda Video strani
Jk KANAL A
07.00
Video strani
12.00
12.05 12.25 13.15 13.55
14.00 16.35
16.40
17.00 17.30 18.45
19.00
19.05
19.10
20.00
20.40
21.05
21.10 21.20
23.20
00.10
01.00
Spot leta
Na velikem platnu
Luč svetlobe, ponovitev 354. dela ameriške nadaljevanke Magnetoskop, ponovitev Spot leta CMT
Spot tedna Na velikem platnu
Pred poroto, ponovitev 28. dela ameriške nanizanke
Koledar, ponovitev filma
Dogodivščine male koale
Poročila
Risanka
Luč svetlobe, 355. del ameriške nadaljevanke Pozitiv +, kontaktna glasbena oddaja Zločini stoletja, 4. del ameriške nanizanke Poročila Teden na borzi
Kako zelena je bila moja dolina, ameriška drama Walter Pidgeon, Maureen O'Hara, Roddy McDovvall, Donald Crisp, Sara Allgood, Anna Lee in drugi; režija: John Ford Album Show, glasbena oddaja CMT
Erotični film
02.30
Video strani
522Y M MTV (62. kanal)
17.00
19.00 19.25 19.30
20.00
20.15
20.55
22.45
23.15 00.00
MMTV shop, televizijska prodaja Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja Risanka
MMTV shop, televizijska prodaj Vrtnarjenje za vsakogar, nasveti
Popotnik, oddaja o popotovanjih in nasveti popotnikom gostom Andrejem Strmeckim: Kitajska Spontaneous Combustion, film
Top Secret, film
MMTV shop, televizijska prodaja Video strani in ob 01.00 Deutsche VVelle
z
RAI 1
RETE 4
HJ Koper
DtO
Hrvaška 1
	Jutranja oddaja Unomat-		Nan.: Tre cuori in affitto,	
	tina, (7.00, 8.00, 9.00)		7.30 Jeffersonov!	
	dnevnik, gospodarstvo		Nad.: Diritto di nascere,	
	Dnevnik, 9.35 nan. Cuori		8.30 La mia seconda ma-	
	senza etž		dre, 9.00 Guadalupe	
	Film: Ricominciare ad		Variete: Buona giornata,	
	amarsi ancora (kom.,		vmes 10.30 nad. Catene	
	ZDA ’83, i. E. Gould).		d’amore, 11.00 Febbre	
	vmes (11.00) dnevnik		d’amore, 12.00 Manuela,	
E	Aktualna odd. koristnih		13.00 Tre cuori in affitto,	
M	nasvetov Utile Futile		vmes (11.25) dnevnik	
m	Vreme in dnevnik		Dnevnik	
m	Nan.: La signora in giallo		Rubrika o lepoti	
EB	Dnevnik		Nad.: Sentieri, 15.10	
m	Tenis - Pokal Davis: Ita-		Cuore selvaggio, 15.55 La	
	lija-Ceška (iz Neaplja)		donna del mistero	
	Nan.: Pustolovščine mla-		Aktualno: Perdonami,	
	dega Indiane Jones		18.00 Funari News,	
	Mladinska oddaja Solle-		vmes (19.00) dnevnik	
	tico, vmes risanke		Nad.: Perla nera	
	Nan.: Zorro		Film: L’ultima carovana	
Hi	Danes v Parlamentu		(vestern, ZDA ’56. i. R.	
a	Dnevnik		VVidmark), vmes (23.30)	
a	Neverjetne zgodbe		dnevnik	
H	Variete: Luna Park (vodi		Pregled tiska	
Vreme in dnevnik Aktualno: II fatto Dok.: Superkvark (vodi Piero Angela, 2. odd.) Dnevnik 1
Film: Giungla d’asfalto (dram., ZDA '50, i. S. Hayden, M. Monroe), vmes (24.00), dnevnik in vreme in V Parlamentu Dok. Videosapere: Grčija
RAI 2
V kraljestvu narave Oddaja za najmlajše Nan.: Doogie Hovvser, 8.15 Lassie Nad.: Beautiful Aktualno: Fra le righe,
11.00	Lo sportello del cittadino
TG2-33,11.45 dnevnik 2 Aktualno: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo in vreme
Variete: Quante storie! Ragazzi
Nad.: Paradise Beach, 14.50 Santa Barbara Aktualna oddaja Kronika v živo, vmes (15.45, 17.00) dnevnik Iz Parlamenta Sport in vreme In viaggio con Sereno va-riabile
Nan.: Miami Vice Dnevnik in šport Aktualna odd.. I fatti vostri - Piazza Italia di sera
23.00	Ho bisogno di te Dnevnik, pregled tiska in vreme
Šport: zimski šport, 0.30 moška odbojka, 1.10 EP v umetnostnem drsanju
RAI 3
Jutranja odd.: L’altrarete Oddaje DSE: Španščina, Videosapere, Filozofija, Zenske in glasba, Fanta-sitca Eta, Euronevvs Tenis-Pokal Davis: Ita-lija-Ceska SP v smučanju Dnevnik in gospodarstvo, 12.15 Znanstveni dnevnik
Dove sono i Pirenei? Deželne vesti, dnevnik Tenis - Pokal Davis Dok.: Geo - Otok Piano-sa
Sport, Insieme in vreme Dnevnik, deželne vesti Blob Soup, 20.10 Blob Film: Interceptor - Ag-guato nel cielo (vojni. ZDA '92, i. A. Divoff) Drobci
Dnevnik in vreme TGR Deželne vesti Aktualno: Speciale 3 Aktualna odd.: Pubbli-mania (vodi R. Frassa)
CANALE 5
ITALIA 1
Otroški variete Nanizanke Aktualno: Village Odprti studio Sport studio Otroški variete Odprti studio Variete: Non e la RAI Variete: Smile Nan.: Star Trek Variete: Talk Radio Nan.: II mio amico Ricky, 18.10 Ultraman, 18.45 Village, 18.50 Bayside School
Odprti studio, vreme Sport studio Variete: Karaoke Film:	Fatal Beauty
(krim., ZDA '87, i. W. Goldberg, S. Elliott)
Fatti e misfatti, 22.45 No Limits
Nan.: L’ombra della notte Italia 1 šport
# TELE 4
19.30, 22.30, 0.30 Dogodki in odmevi Film: Capitan Blood (pu-I st., ’35, i. E. Flynn)

MONTECARLO
18,45, 20.35, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport 21.30 EP v umetnostnem j drsanju
The Lion Trophy Show Variete: Tappeto volante Časa: Cosa?
Euronevvs - tv novice »Meridiani«
Odprte strani, oddajo pripravlja Rosanna Giuricin Stanje stvari - kultura, oddajo pripravlja Nataša Melon
Slovenski program: Studio 2 - magazin Primorska kronika Tv dnevnik
Vesolje je... oceani kot smetišče, varovanje okolja
Euronevvs
Srečanja z zgodovino, avtor Ezio Giuricin Juke Box, glasbena oddaje v živo, I. del, vodi Alex Bini TV dnevnik
Juke Box, glasbena oddaja v živo, II. del, vodi Alex Bini
Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto di fami-glia
Aktualno: Agenzia matri-moniale (vodi M. Flavij Otroška oddaja TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: Ok, il prezzo e giusto!, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5, 20.25 Stri-scia la notizia Variete: Paperissima (vodita Marco Columbro, Lorella Cuccarini) Variete: Target Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik
Sgarbi quotidiani
Poročila
Dubrovnik: Zabava sv. Vlaha, prenos Poročila Cesarica, 88 del Cek je že na posti, ameriški film, 1986 Igrajo: Brian Dennehy, Anne Archer, Hallie Todd, Michael Bowen, Chris Hebert in drugi; režija; Joan Darling Razstava na tv:
Juriča Kezič Hrvaški pevci, 3/3 del Religijski leksikon Nemški jezik Program za otroke: Zgodbe o lisici J Briljantina $ Poročila Angleščina:
Zgodovina Amerike Hrvaška kulturna dediščina
Hrvaška danes Kolo sreče
Santa Barbara, 926. del ameriške nadaljevanke Dnevnik Sport
Kako naj narišem sebe, dokumentarna serija Dobri ljudje Slika na sliko Frederick Forsyth Pre-sents: Just Another Secret, angleški film Poročila Sanje brez meja
EEMF3 Avstrija 1

	Cas v sliki		J
	Naš hrupni dom, pon.		r
	Kastetelruther Spatzen, pon.		
	Dobrodošli v Avstriji S samomorilskim polica-	[M] Hrvaška 2	
	jem so same težave, pon.		
	ameriške kom.		
	Notranjepolitčno poroči-		Tv koledar
	lo		Iskalci, ponovitev 4., za-
	Cas v sliki		dnjega dela nanizanke
	Beg z Luciferjem, pon.		Tenis Davis Cup: Nemči-
	Pravica do ljubezni		ja - Hrvaška, prenos
	Ordinacija Biilovvbogen		Rezerviran čas
	Pogledi od strani		Dortmund: EP v ume-
	Otroški program		tnostnem drsanju, ples,
	Mini čas v sliki		prenos
	VVurlitzer		Me je kdo iskal?, zaba-
	Cas v sliki		vnoglasbena oddaja
	Naš učitelj dr. Specht		Sto let filma:
	Naš hrupni dom		General, ameriški film,
	Cas v sliki		1926
	Sport		Igrajo: Buster Keaton,
	Derrick		Marion Mačk, Charles
	Pogledi od strani		Smith, Frank Barnes,
	Naslovna stran, ameriška		Glen Cavender, Jim Far-
	komedija, 1974		ley in drugi; režija: Bu-
	Režija: Billv VVilder		ster Keaton in Clyde
	Cas v sliki		Brackman
	Tat, ameriška kriminalka, 198o		Film - video - film Video strani
			
	Simon Templar		
	Video strani		
(□IMFAvstrija 2
Tenis: Davisov pokal: Avstrija - Španija EP v umetnostne drasa-nju, posnetek iz Dortmunda Mi
Milijonsko kolo Zvezna dežela danes Čas v sliki Kultura
Živalski vrt - med ječo in Noetovo barko, 4., zadnji del
Noetova barka 2150
Trailer
Šiling
Cas vsliki
Sport
EP v umetnostnem drsanju, plesni pari, prenos Brvan Fery & Roxy Musič, portret
Stephen King: This Is
Horror
Part)' Zone
Video strani
Tisoč mojstrovin
@ Madžarska
Igra, nadaljevanje ob 11.20 Dallas
Mejno mesto Opoldanski zvon Posel Borza
Otroški program
Podeželske zgodbe
6regbereny
Angleščina
Evropski magazin
Dnevnik
Posel
Gospodična, serija Za upokojence Okno Pravljica
Muza, novice iz kulture Dnevnik, telešport Dallas, ponovitev Iz oči v oči
Dnevi obleganja Budimpešte
Brez vabila Filmski program Jazz - večer v Stuttgartu Dnevnik BBC
TV SLOVENIJA 2	22.50
PORTRET SLOVENSKEGA GLASBENIKA, prof. Dragotin Cvetko
Že leto in pol je tega, kar je za vedno odložil pero nestor slovenske muzikologije, profesor, glasbeni pisec, kritik in mislec, akademik prof. dr. Dragotin Cvetko.
Posnetki za portretno oddajo so nastali pozimi 1993 v njegovem stanovanju v Ljubljani, kjer je, ne da bi se zavedali, tedaj pisal svoje zadnje delo, knjigo o skladatelju Slavku Ostercu. Septembra istega leta je akademik prof. dr. Dragotin Cvetko umrl.
y portretu nam znanstvenik pripoveduje o svojem življenju in predvsem o začetkih slovenske muzikologije, o trnovi poti uveljavitve te zvrsti, tako študija kot znanstvene vede pri nas.
Življenje mu je bilo polno trpkih pa tudi veselih doživetij in spoznanj, predvsem pa trdega znanstvenega dela. In kot sam pravi: »Preveč, ne za eno, temveč za dve življenji!«
Scenarij: Bača Šramel Justin Režija: Tomaž Švigelj
TV SLOVENIJA 1
RAKOV POVRATNIK, ameriški film, 1969
23.55
Scenarij: Joseph Strick in Betty Botley po romanu Henryja Millerja Režija: Joseph Strick Fotografija: Alain de Robe Glasba: Stanley Mayers
Igrajo: Rip Tom, James Callahan, Ellen Burstyn, Magali Noel, David Bauer, Laurence Ligneres, Phil Brown
Joseph Strick, režiser filma Rakov povratnik, je znan po dokumentarnem filmu Razgovori z veterani iz My Laija, zanj je dobil oskarja in po ekranizaciji Joycevega Uliksa, katerega projekcijo je avtor v Cannesu zaradi cenzuriranja slovitega Mollyjinega monologa prekinil, ta prekinitev pa je pomenila začetek konca festivala v Cannesu leta 1968. To je bil prispevek k pariškim studentskim nemirom in hkrati protest ob vse večji odtujenosti canneskega filmskega festivala, tčto zatem je Strick segel po literaturi Henryja Millerja in si z ekranizacijo Rakovega povratnika Vsei Pazljivosti navkljub ni mogel prislužiti drugega kot oznako X, kar je pomenilo omejen ogled za mladoletne gledalce, po več kot četrt stole-ja pa se zdi film prej nedolžen kot pa ustrezna Ekranizacija Millerjeve izrazoslovne sočnosti. Dsnova filma so Millerjevi monologi, s katerimi komentira svoj način življenja, vsakodnevne tegobe, kako si zagotoviti prehrano in prenočišče, seksa pa Millerju tako ne manjka. Prav zaradi aoskropuloznosti vedno znova zabrede v težave, saj je njegovo pojmovanje svobodnosti preveč svobodomiselno celo za Pariz in Parižane, lako spremlja Strick svojega junaka od avanture do avanture, od poobedka do poobedka, od Zenske do ženske, duha Millerjeve literature pa ne zna prav ujeti. Sočnost Millerjevega jezika ne more nadomestiti filmska slika in način prenosa literature v film, kot si ga je zamislil Joseph Strick. Morda tudi Rip Torn ni čisto pravi Henry Miller. V filmu je premalo vsega tako za tistega, ki Millerjevo literaturo pozna, kot za tistega, ki za tega nenavadnega in pomembnega ameriškega pi-satelja še ni slišal.
TV SLOVENIJA 2	20.55
VVINDSORSKI,
angleška dokumentarna serija
Četrta oddaja zaključuje zgodbo o najslavnejši evropski kraljevski družini z dogodki, ki bodo šele Pflšli v zgodovino. Znova postavi vprašanje o smiselnosti monarhije s prestolonaslednikom, ki Ze zelo dolgo čaka na prestol in je pod hudim pritiskom javnosti. Zdelo se je, da pomenijo razkošne poroke kraljičinih otrok uspešen prehod kraljevske sage v novo generacijo. Toda to so časi, ko mlade družinske člane kritizirajo zaradi njihovega načina življenja ter pogosto preverjajo družinske finance. Mark Phillips, vojvodinja »Fergie« in princesa Diana so se drug za drugim umaknili iz kroga kraljevih zakoncev. Vendar so Diano tako vzljubili, da ji celo spoznanje, da je sodelovala pri pisanju biografije, ki je razbesnela njenega moža, ni škodilo.
Tudi velški princ je poskušal napraviti vtis na narod, včasih z zelo dvoumnimi potezami. On in kraljica sta prišla zaradi notranje in zunanje politike navzkriž z Margareth Thatcher. Oddaja analizira, kako so Thatcherjeva in njeni sodelavci obravnavali »odtekanje podatkov« iz kraljeve palače, ter s pomočjo dveh Avstralcev in britanskih zunanjih ministrov razčleni odnos družine do množičnih medijev. Nadaljevanka se konča z »Annus Horribilis« 1992 in poskuša odgovoriti na vprašanje, ali lahko Charles kljub preteklosti postane kralj, in če mora vnuk res čakati na materino smrt, preden zasede prestol.
RETE 4	22.35
THE LAST WAGON, ameriški film, 1956	
Režija: Delmer Daves
Igrajo: Richard Widmark, Felicia Farr, Tommy Retting in drugi
Todd je preživel dvajset let s Komand. Lovi ga zlobni šerif Harper. Po hudem spopadu Harper Todda premaga: odpeljati ga mora v oddaljeno mesto, kjer ga bodo obesili.
TV SLOVENIJA / PREK SATELITOV
Medij
in sporočilo
Predavanje Roberta Sangeorgea, mednarodnega direktorja komunikacij WWF (VVorld Wild Fund for Nature) - WWF je naj-veCja svetovna organizacija za zaSCito okolja. Nastala je 1961. leta zaradi vedno slabšega odnosa ljudi do živali. Leta 1970 pa je organizacija razširila področje svojega delovanja tudi na zaščito okolja.
Trenutno je v oCeh WWF-a, kot je povedal gospod Sangeorge, zelo pomembno dejansko stanje in predviden razvoj mednarodne satelitske televizije. Predvsem sta pomembni dve dejstvi: leta 1990 so izračunali, da je na svetu že milijarda televizijskih sprejemnikov; po letu 1990 so stroški satelitskega sprejemnika pa-
dli za 80 odstotkov.
Pri satelitski televiziji moramo upoštevati tudi naslednja dejstva: satelitski sprejemniki postajajo vse manjši (krožniki večinoma merijo 60 centimetrov v premera);
padajoča cena in velikost krožnikov povzročata državi večje težave pri nadzora;
veCji razvoj elektrotehnike daje distributerjem nove možnosti za oddajanje in zaščito svojih programov (kodiranje programov, oddajanje programov v veC jezikih, ipd.);
Satelitska televizija je po mnenju Sangeorgea najbolj razvijajoča se tehnologija devetdesetih let. V prid temu podatku pričajo naraščajoča področja sprejemanja satelitskih si-
gnalov v Latinski Ameriki, Aziji, Evropi in Afriki. Ze razvita področja pa išCejo nove poti. Tako je v Severni Ameriki nova satelitska dražba začela oddajati 300 različnih programov.
Vse to so za WWF zelo pomembna dejstva, saj se na podlagi teh dejstev odločijo, kako posredovati določena sporočila, ki jih želijo, v obliki krajših videospotov, in jih prenesti občinstvu. Za primer lahko omenimo postajo MTV, ki je pomembna za osveščanje mlajših ljudi. Spoti so prilagojeni strukturi tovrstnega gledalstva in so kot taki zelo dinamični in atraktivni, ustvarjajo pa jih predvsem študentje v sodelovanju z znanimi glasbeniki.
Vomiuri
nespaper
Pogosto se zgodi, da o delu televizijskih ekip piše domaCe, se pravi slovensko Časopisje, bolj redko pa, da tuje. Z daljšim časovnim zamikom je novinarka Blanka Doberšek dobila v roke japonski Časopis Vomiuri Nevvspaper, ki je 6. oktobra lani objavil članek o znanem japonskem vinogradniku Toshihiku Tsuka-
motu, ki ga je septembra obiskala slovenska tv ekipa (Tone RobiC, Marko Žgajnar in Blanka Doberšek). V daljšem članku avtor govori o 62-letnem vinogradniku, zapiše pa se mu tudi: »Na obisku v vinogradu je bila novinarka slovenske televizije. Intervju je potekal v veselem razpoloženju in dostojanstvu, kakršnega
ima staro drevo s koreninami globoko v zemlji, kot pravijo Japonci.« Prispevek z obiska v japonskih vinogradih ob vznožju Fudžija je TV Slovenija objavila v oddaji »Ljudje in ze-mlja«konec lanskega novembra, za februar pa za isto oddajo pripravlja še krajši prispevek o mlekarstvu na Japonskem.
MUSIČ TELEVISION
09.00	Video; 12.00 The Soul; 13.00 Greotest Hits;
14.00	Popoldanski mlx; 16.30 Coca Cola Re-port; 17.30 Dial MTV; 18.00 Musič Non Stop;
20.00	Greotest Hits; 21.00 Most VVanted; 22.30 Beavis & Butlhead; 23.00 Ponovitve; 00.00 Part/ Zone
SKVONE
12.00	Sally Jessy Raphael; 13.30 E Street; 14.00 St. Elsewhere; 15.00 Shaka Zulu; 16.00 Oprah Winfrey Show; 16.50 DJ Kat Show; 18.00 Star Trelc 19.00 Svet iger; 19.30 Blockbusters; 20.00 E Street; 20.30 M.A.S.H.; 21.00 The Andrew New-ton Hypnotte Experience 3; 21.30 Videnja; 22.00 Chicago Hope; 23.00 Ponovitve
PR0 7
05.10 Serije; 12.00 Harf; 13.00 Chariijevi angelčki;
14.00	Arabelta Kiesbauer; 15.00 Cobyievi; 15.55 Hišica v preriji; 18.25 Rock 'n 'roli očka; 18.55 Ro-seanne; 19.25 Alf; 19.55 Poročila; 20.15 Akti X; 22.15 Humcane Smith, avstralski akcijski film
PREMIERE
14.00	Korentinove fantastične pustolovščine; 15.50 Med prijatelji, ameriška drama; 17.15 Premiere; 17.30 Frankenstein, ameriška grozljivka, 1992; 19.25 Absolutely Fabulous; 20.00 Premiere - program; 20.15 Begunec, ameriški triler, 1993; 22.25 Red Rock West, ameriški friler, 1992
SATI
07.30	Dopoldanski program; 12.00 Loving - ljubezenske poti; 14.30 VVhite Fang; 15.00 Vesoljska ladja Enterprise; 17.00 Tvegaj!; 17.30 Regionalna poročila; 18.00 Pojdi na vse!; 19.00 Poročila; 19.15 Šport; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Častnik in gentleman, ameriška melodrama; 22.40 Tuje sence, ameriški psihološki triler, 1990
EUROSPORT
08.30	Olimpijski magazin; 09.30 EP v umetnostnem drsanju, posn.; 11.00 Snowboarding; 13.00 Akrobatsko smučanje, prosti slog(2); 14.00 Umetnostno drsanje, tehnični program (2); 18.00 Umetnostno drsanje, posn.; 19.45 Športna poročila; 20.15 Umetnostno drsanje, plesni pari;
23.00	Boks; 00.00 Motošport; 01.00 športna poro-
RTL
09.05 Ponovitve; 12,00 Opoldanski magazin; 14.10 Umor je napisala, am. serija; 15.00 llona Christen; 17.00 Jeopardyi; 17.30 Med nami;
18.00	Bogati in slavni; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 19.40 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Dvojna igra s smrtjo, ameriški triler, 1994; 22.05 Smrtonosne misli, ameriški triler, 1990
RTL2
05.50- 17.30 Ponovitve; 17.30 Zoiro; 18.00 Umik
18.30	Nasmehnite se, prosim; 19.00 21, Jump Street; 20.00 Poročila; 20.15 Nevama kri, ameriški vestem. 1953; 21.50 Luknja v dolarju, it.-franc. vestem, 1965
SKY MOVIES
13.00	Legend Of The VVhite Horse; 15.00 Fatso;
17.00	Mustang Country; 19.00 Bonanza: The Re-tum; 21.00 Class Act; 23.00 Biood In, Blood Out
MOVIE CHANNEL
13.00	Dance, Girt, Dance; 15.00 The Seven Littie Foys; 16.50 The Bugs Bunny/ Road Runner Mo-vie; 18.35 Kes; 21.00 Chaplin; 23.25 Knight Mo-ves
FILMNET +
12.00	Stop! Or My Morn Will Shoot; 13.50 VVhoo-pi Goldberg Show; 14.00 Saturday Night Fever;
20.00	The King's VVhore; 22.00 Single VVhite Fe-male
SUPER CHANNEL
05.30	Poročila; Gospodarstvo; Super Shop;
14.00	Kolo denarja; 17.30 Gospodarstvo; 18.00 Danes; 19.00 Poročila; 19.30 Hokej na ledu;
20.30	Dateline; 21.30 Notranja izdaja; 22.00 Poročila; 22.30 The Tonight Show; 23.30 Res osebno
CNN
06.00-23.00 VVorld News; 08.30 in 11.30 VVorld Report; 09.45 CNN Nevvsroom; 12.30 Business Moming; 14.30 Business Asia: 15,00 Larry King Live; 15.45 VVorld Sport; 17.30 Business Asia; 21.00 International Hour; 21.45 VVorld Sport; 22.30 Showbiz Today; 00,00 The VVorld Today; 01. 00 Moneyline; 01.30 Crossfire
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30, 8.00.
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Gremo v kino;
19.45	Lahko noč, otroci;
20.00	Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne novice; 8.40 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 11.00 Country glasba; 11.50 Vreme;
12.00	Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga; 17.30 Obvestila; 17.50 Sport;
19.30	Stop pops; 21.45 Kratka igra; 22.20 Heavy metal.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni program;
10.05	Izbrana proza;
11.05	Reprize In soočanja; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Zborovske pesmi; 13.40 Glasb, tradicija; 14.05 Gymna-sium; 15.00 šanson; 16.05 Od uverture do plesa;
16.45	Likovni odmevi;
17.00	Solistični koncert;
18.05	Jean iz Parizal;
19.30	Koncert mariborske filharmonije; 22.05 Igra;
23.00	Šestnajst strun; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30,
19.00	Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Osmrtnice: 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Ever-green; 8.00 Modri val; 9:00 Servisne Informacije, prireditve; 9.10 Cestne razmere; 9.20 Vreme za konec tedna; 9.45 Mnenjsko rešeto; 11.15 Hladno toplo vroče;
12.30	Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah;
16.45	Informativni servis;
17.15	Borzno poročilo;
17.30	Primorski dnevnik;
18.00	Muzak; 20.00-23.15 Večerni pr. Modrega vala RK; 23.15 Nočni pr. RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30. 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15. 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 'Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenlr d'ltaly;
11.00	Med vrsticami;
11.30	Aktualnosti; 12.00
Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 Discote-ca sound; 16.00 Modri val;
18.45	Folk studio; 20.00 Prenos RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	7.15, 10.15. 13.15,
14.15,	17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes v Ljubljani; 11.00 Anketa;
12.00	BBC Novice; 12.15 šport; 14,05 Pasji radio;
15.15	RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 17.55 Špeckahla;
18.15	Evropa v enem tednu; 21.00 Odprta dlan; 22.00 Rockoteka;
1.00	Camera obscura.
Radio Kranj
9.00,	14.00. 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Ko sem še majhen bil; 19.30-
24.00	Večerni program.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6,45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Evropa; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Kadar boš na rajžo šel; 14.00 Osmrtnice, obvestila; 15.10 Kmetijski nasveti;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila;
18.00	Skriti kotiček; 19.30 Po domače; 20.00 Petkovi akvarell;23.15 Nočni pr.
Radio študent
11.00	Preklop; 12.00 Borzni parket; 14.00 OF (24 ur-info); 15.00 Recenzije & Napovedi; 17.00 Enciklopedija; 19.00 TB: Melvins;
20.00	Radio ropot; 22.00 Idealna godba (brazilski etno, novostari P. Bley).
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevniki.00, 10.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Odprta knjiga: Cvetje v jeseni (I. Tavčar, 20. del);
10.30	Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje: MePZ Pod-gora; 13,20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti; Od Milj do Devina; 15.00 Potpurl; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Flut Ensamble v studiu; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slovenska lahka glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30.15.30.17.30	Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Izmenično Venus in Razpoke časa in življenja;
18.15	0ver noise.
Radio Koroška	j
18.10-19.00 Kulturna ob- j zorja.	J
Petek, 3. februarja 1995
DRŽAVA IN DRUŽBA
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815
V	nedeljo, 5. februarja, ob 20. uri: Sinja Ožbolt - ZRCALJENJE, premiera. Predstava bo Se v petek, 10. februarja, ob isti uri (DP).
SNG DRAMA, tel.: 061/ 221-511
Danes, 3. februarja, ob 19.30: D. Jovanovič - UGANKA KORAJŽE, za izven. V soboto, 4. februarja, ob 20. uri: A. Nicolaj - BLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE, za izven.
MALA DRAMA, tel: 061/221-511
Danes, 3. februarja, ob 20. uri: M. Jesih - LJUBITI, za izven.
OPERA, tel.: 061/331-950
V	soboto, 4. februarja, ob 19. uri: P. I. Čajkovski -HRESTAČ, zadnjic v sezoni za izven in konto. V torek, 7. februarja, ob 11. uri: B. Adamič - SNEGULJČICA. Predstava bo Se v sredo, 8. februarja, ob isti uri, zadnjic v sezoni.
MGL, tel: 061/210-852
Danes, 3. februarja, ob 19.30: T. Bernhard - PRED UPOKOJITVIJO, premiera, za izven. Danes, 3. februarja, ob 16. uri: S. Makarovič - SHOW STRAHOV, za izven in konto. Ob 20. uri: J. Godber - NA SMUČIŠČU. Razprodano!
šentjakobsko gledališče,
tel.: 061/312-860
Danes, 3. februarja, ob 19.30: J. JurCič/A. Inkret -ZGODBA O DESETEM BRATU, za abonma red A in izven. Predstava bo Se v nedeljo, 5. februarja, ob 16. uri, za abonma nedeljski popoldanski in izven.
STUDIO VIBA FILM, tel.: 061/131 7010
Danes, 3. februarja, ob 21. uri: predstava GRIČEK V PESTI. Igrata: Barbara Novakovič in Ivan Peternelj. Predstava bo Se v soboto, 4. februarja, ob isti uri.
KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288
V	soboto, 4. februarja, ob 17. uri: lutkovna predstava za otroke PETER KLEPEC v izvedbi Lutkovnega gledališča TRI.
DVORANA KS VIŽMARJE-BROD
V	soboto, 4. februarja, ob 17. uri: M. Schubert - PAVLIHOVE DOGODIVŠČINE.
LGL, tel.: 061/314-789 VELIKI ODER
V	soboto, 4. februarja, ob 11. in 17. uri: S. Makarovič -SAPRAMISKA, za izven. Predstava bo Se v nedeljo, 5. februarja, za izven.
CELJE
SLG CELJE, tel.: 063/ 25-332
V	ponedeljek, 6. februarja, ob 17. uri: H. Ibsen -
STRAHOVI, za 2. abonma Gimnazija Celje. Predstava bo Se v torek, 7. februarja, ob 11. uri, za abonma Sr. frizerska, tekstilna, strojna Sola H Celje.
DNEVI KOMEDIJE
od 3. do 26. februarja
Danes, 3. februarja, ob 19.30: J. Mortimer-B. Cooke - KADAR MAGMI NI DOMA. Gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja.
V	soboto, 4. februarja, ob 19.30: W. Bauer - CHAN-GE. Gostovanje SNG Drama iz Ljubljane. Predstava bo Se v nedeljo, 5. februarja, ob 17. uri, za izven.
V	nedeljo, 5. februarja, ob 20.30: M. Logar - DOSJE.
ODERPODODROM
V	nedeljo, 5. februarja, ob 20.30: Z. Hočevar - SMEJCI, za izven. Predstava bo se v sredo, 8. februarja, ob isti uri, premiera in v četrtek, 9. februarja, ob isti uri, za izven.
JESENICE
GLEDALIŠČE T. ČUFARJA, tel.: 064/ 81-260
V	nedeljo, 5. februarja, ob 10. uri: M. Fistr - MAVRIČNA RIBICA.
KAMNIK
KULTURNI DOM DUPUCA
V	petek, 17. februarja, ob 20. uri: I. Torkar - VSTAJENJE JOŽETA SVEJKA.
KRANJ
PGK, tel.: 064/222-681
V	četrtek, 9. februarja, ob 19.30: F. G. Lorca - DOM BERNARDE ALBA, za izven in konto. V petek, 10. februarja, ob 19.30: J. Mortimer/B. Cooke - KADAR MAČKE NI DOMA, za izven.
MARIBOR
OPEM, tel.: 062/221-206
V	soboto, 4. februarja, ob 19.30: J. Massenet - MA-NON, za red sobota 1 in izven. V sredo, 8. februarja, ob 18. uri: L. Minkus - DON KMDT, za red torek, tam in izven.
NOVA GORICA
PDG, tel.: 065/25-326
V	soboto, 4. februarja, ob 10., 11.30 in 16. uri: B. Štampe Žmavc - CIRKUS CIGUMIGUS, za abonma malega polžka in izven.
VELENJE
DOM KULTURE VELENJE
V	soboto, 11. februarja, ob 10. in 16. uri: MOJCA PO-KRACULJA, za Piki abonma (4).
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
Danes, 3. t. m., ob 18. uri premiera mladinske igre Fulvia Tomizze »Bolhe v operi« v sodelovanju z gledališčem La Contrada. Rezija Boris Kobal, scene M. Kravos, kostumi F. Bergamo, glasba C. Mosci in koreografija L. Pasini. Ponovitev jutri, 4. t.m., ob 18. uri. Gledališče Rossetti
Danes, 3. t. m., ob 20.30 (red petek) bo gledališka skupina Piccolo Teatro iz Milana predstavila L. Pirandellovo »I giganti della mon-tagna« (predstava 3). Režija G. Strehler.
Pri blagajni gledališča je v teku prodaja vstopnic za predstavo »L’asino d’oro» (7A): 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00.
V gledališču je na ogled razstava »40 stagio-ni in mostra«. Urnik od 16.00-19.00.
Gledališče Cristallo - La Contrada
Danes, 3. t. m., ob 20.30 bo na sporedu predstava Denise Chalem »A cinquant’anni lei scopriva...il mare» v izvedbi gledališča La Contrada in Centro Servizi e Spettacoli. Režija Alessandro Marinuzzi.
Ponovitvi jutri, 4. t. m., ob 20.30 in v nedeljo, 5. t. m., ob 16.30 (zadnja predstava). »Povem ti pravljico«: v nedeljo, 5. t. m., ob 11. uri gostovanje gledališke skupine Sala Fontane iz Milana s pravljico »Sam« (Solo): ZGONIK
V športno-kulturnem centru bo v nedeljo, 5. t. m., ob 18. uri koncert »Rom pom pom« Nika Zlobka.
VIDEM
Gledališče Contatto
Do 13. t. m. »Učitelj in Marjetica« Bulgakova v izvedbi Giuseppeja Bevilacque.
KOROŠKA
BEDAK
Studijski oder (Kellertheater): Danes, 3. t. m., ob 20.00 - »Aladin und die VVunderlampe«.
ŠENTJAKOB
Farni dom: Danes, 3. t. m. - Koncert Janeza Gregoriča (kitara).
ROŽEK
Gostilna VVoschitz na Muti: jutri, 4. t.m., ob 20.00 - »Poročni list« , igra v izvedbi gled. skupine KPD Planina.
BOROVUE: Kulturni dom pri Cingelcu na Trati: jutri, 4. t.m., ob 20.00 - Premiera predstave »Nase korenine« B. Verasa.
	
SLOVENIJA	
UUBUANA
V	sredo, 8. februarja, med 12. in 14. uro: tradicionalni RECITAL PREŠERNOVE POEZIJE pred Prešernovim spomenikom.
CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815
Do 5. februarja, ob 20. uri: EKSOTIKA, Kanada 1994 (LD).
AVLA BLAGOVNEGA CENTRA V MEDVODAH
V	soboto, 4. februarja, ob 18.30: GORIŠKI KULTURNI PRAZNIK.
CEDE
Vponedeljek, 6. februarja, ob 17. uri: predavanje DANILA POKORNA o Ipavcih, s posebnim poudarkom na Benjaminu Ipavcu.
GORNJA RADGONA
V	torek, 7. februarja, Kulturni dom ob 19. uri: osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Uvodni nagovor bo imela KAROLINA KOLMANIČ. Nastopila bosta VTTAL AHAČIČ (harmonika) in MILOŠ GENORIO (tenorist).
KAMNIK
RAZSTAVIŠČE VERONIKA
V	sredo, 8. februarja, ob 19. uri: literamo-glasbeni recital PEPEL IN SPOMIN v počastitev kulturnega praznika in spomin na rojaka Antona Medveda ob ponatisu njegovih Poezij.
MARIBOR
DRAMA
V	Četrtek, 9. februarja, Mali oder ob 17. uri: KABINET PROF. SEDMAKA. Gost: RADKO POLIC - RAC.
PORTOROŽ
AVDITORIJ
Danes, 3. februarja, ob 19, uri: Center za duhovno kulturo Ljubljana - predavanje KARMA - KAZEN ALI PRILOŽNOST.
SLOVENSKA BISTRICA
DOM KULTURE SLOVENSKA BISTRICA
V	torek, 7. februarja, ob 19. uri: svečanost ob slovenskem kulturnem prazniku.
ŠKOFJA LOKA
CENTER KULTURNE DEJAVNOSTI,
Mestni trg 26
V	ponedeljek, 6. februarja, ob 19. uri: glasbeno-literar-ni veCer ON JE BIL VETER s pevko MELITO OSOJNIK in pesnico NEŽO MAURER.
VELENJE
DOM KULTURE VELENJE
V	sredo, 8. februarja, ob 19. uri: SVEČANA AKADEMIJA ob kulturnem prazniku in 20-letnici delovanja Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Športna palaca
V snhntn 1R t
soboto, 18. t. m., ob 21. uri nastop komika Beppe Grilla.Grillo bo nastopil tudi v Pordenonu in sicer v petek, 17. t. m., ob 21. uri v Palasportu.Predprodaja vstopnic pri UT AT v Pasaži Protti (tel. 630063).
BOUUNEC
V gledališču F. Prešeren bo danes, 3. t. m., ob 20. uri srečanje »Identiteta danes, včeraj, jutri« ob izidu knjige Trst-Trieste dve imeni, ena identiteta. Sodelujejo avtor Boris M. Gombač, Ciril Zlobec in dr. Pavel Fonda.
RAZSTAVE
SLOVENIJA
UUBUANA
CANKARJEV DOM, Prešernova 10
V	torek, 7. februarja, bo ob 18. uri v Galeriji CD otvoritev razstave skulptur in risb DRAGA TRŠARJA. Razstava bo na ogled do 20. marca.
V	ponedeljek, 6. februarja, bo ob 19. uri v 1. preddverju otvoritev razstave SLOVENIJA IN DUNAJ. Razstava bo na ogled do 5. marca.
Razstava fotografij DEJANA HABICHTA je na ogled do 12. februarja.
MODERNA GALERIJA, Slovenska 35
V	Mali galeriji je do 12. februarja na ogled razstava Švedskega umetnika ULFA ROLLOFA.
V	zgornjih prostorih Modeme galerije je do 28. februarja na ogled retrospektivna razstava MAKSIMA SEDEJA.
MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5
V	ponedeljek, 6. februarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave del IVA PRANČIČA. Razstava bo na ogled do 26. februarja.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31
Razstava MARINO MARMJA je na ogled do 15. februarja.
GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6
Razstava del slikarske skupine ARTI je na ogled do 17. februarja.
GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40
Razstava slik MAJE POGAČNIK je na ogled do 23. februarja.
GALERIJA TIVOLI, Pod trimom 3
V	ponedeljek, 6. februarja, bo ob 12. uri otvoritev razstave grafičnih listov BOGDANA BORČIČA. Razstava bo na ogled do 19. marca,
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
Razstava akvarelov MIHE PIRNATA ml. je na ogled do 28. februarja.
KULTURNI-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE, Trg francoske revolucije 7
Arheološka razstava AMFORA je na ogled do 26. februarja.
CEUE
GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI CELJE,
Trg Celjskih Janezov 11
Pregledna razstava slik AVGUSTA LAVRENČIČA je na ogled do 31. marca.
Danes, 3. februarja, bo otvoritev razstave grafičnih del ZORE STANČIČ. Razstava bo na ogled do 15. februarja.
HORJUL
OSNOVNA SOLA HORJUL
Danes, 3. februarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave slikarskih tlel KRIŠTOFA ZUPETA.
KAMNIK
RAZSTAVIŠČE VERONIKA
V	ponedeljek, 6. februarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave slik CENETA GRILJCA. Razstava bo na ogled do 21. februarja.
KOPER
GALERIJA MEDUZA, Čevljarska 34
Razstava del BOŽIDARJA JAKCA - Risbe iz obdobja 1918-1966.
GALERIJA LOZA
Danes, 3. februarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave slik DUŠANA FIŠERJA.
MARIBOR
NOVINARSKI KLUB MARIBOR, Vetrinjska 30
V	nedeljo, 5. februarja, bo ob 21. uri otvoritev razstave fotografij OD RIŽEVIH POLJ DO LEDENIH GORA avtorja BORISA STRMSKA.
UMETNOSTNA GALERIJA MARIBOR, Strossmaverjeva 6
Razstava UMETNIKI SARAJEVA ZA SVOBODNO BOSNO IN HERCEGOVINO.
POKRAJINSKI MUZEJ MARIBOR
V	Muzejskem informacijskem cenim Grad je na ogled razstava NAKIT - MAGIČNA MOC OBLIKE. Na razstavi se soočata sodobni nakit oblikovalke MISE JELNIKAR in arheološki nakit, ki ga hranita Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra. Razstava bo na ogled do konca marca.
PIRAN
MESTNA GALERIJA, Tartinijev tre 3 Razstava litografij MARCA CHAGALLA je na ogled do 20. februarja.
SLOVENJ GRADEC GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI Danes, 3. februarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave VORTEK Ona B. Razstava bo na ogled do 23. februarja.
SLOVENSKA VAS PRI MOKRICAH
GALERIJA HAMER
Danes, 3. februarja, bo ob 17. uri otvoritev razstave slik TOMAŽA GOSTINČARJA in predstavitev knjige PAVLA ČELIKA - Na južni strani.
VELENJE
KC IVANA NAPOTNIKA
Razstava slik TEREZIJE BASTELJ je na ogled do 21. februarja.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera VVagner« (Ul. Monte 5): do 17.4. »Sveta dežela v antični topografiji«. Urnik: torek, sreda 16-20, četrtek, petek 10-13, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne.
Rižarna: do 26.2. je na ogled razstava slikanic Arta Spiegelmana »Maus«. Urnik: nedelja, torek, sreda 9-13, četrtek, petek, sobota 9-18, zaprto ob ponedeljkih.
Galerija Rettori Tribbio: Se danes, 3.2. razstavlja slikarka Elettra Metallind.
Jutri, 4. t.m., bo odprtje razstave slikarja Ot-tavia Bombena.
Galerija Torbandena: na ogled je skupinska razstava »Maestri del novecento«.
Studio Nadia Bassanese: do 7.2. »Video umetnost iz Nemčije 1990-1992«.
Galerija Le Caveau (Ul. sv. Frančiška 51/AJ: še danes, 3.2. razstavlja slikarka Mirna. OPČINE: dvorana Zadružne kraške banke: na ogled je razstava ilustracij Magde Tavčar in risb Darje Čelik.
MILJE: občinska razstavna dvorana (Trg. Republike 4): do 7.2. razstavlja slikar Sergio Kostoris.
KOROŠKA
CELOVEC
Galerija Carinthia: do 4.3. razstavlja Ludvvig Gerstakker.
BV galerija: do 15.2. »Kleinformate«. Galerija Slama: do 4.2. razstava del Benetik, Caroline, Kummer, Popelka in Straub. Galerija U: do 17.2. razstavlja Gertrude Kres-se.
BOROVUE
Galerija Rieser: razstava 50 koroških umetnikov.
RADISE
Kulturni dom: na ogled je razstava del G. Loiskandla.
BEGUNJE
Galerija Avsenik: Do 13.2. bo na ogled razstava »Trofeje iz Nambije*.
GLASBA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CD, tel.: 061/222-815
V	soboto, 11. februarja, ob 19. uri: TURANDOT, premiera (GD). Dirigent: Andrea Licata, Turandot: So-phia Larson, Kalaf: Alberto Cupi-do. Prva ponovitev - premierna zasedba - bo v ponedeljek, 13. februarja, ob isti uri.
KLUB CD
V	soboto, 4. februarja, ob 21. uri: premierni koncert SPEVAJ NAMA, KATICA vokalne skupine KATICA
SLOVENSKA FILHARMONIJA, tel.: 061/226-544
V	nedeljo, 5. februarja, ob 19.30: koncert ELENE FILIPOVE (sopran). Program: Verdi, Puccini, Rossini.
K4, Kersnikova 4
V	petek, 10. februarja, ob 21. uri: koncert CHRISA VVOODA in ANDYJA CUTTINGA.
KLUB CHANNEL ZERO NA METELKOVI
V	četrtek, 9. februarja, predstavitev projekta THE SERIOUS ROAD TRIP in koncert skupine HORACE X z gostom REV HAMMERJEM. JAZZ KLUB GAJO, Beethovnova ulica
Danes, 3. februarja, koncert skupine JAZZ SELECHON.
KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288
Danes, 3. februarja, ob 21.30: klubski jazz veCer s QUATRETOM. V sredo, 8, februarja, ob 20, uri: koncert skupine BOYE (predskupina) BABVCAN DANCE.
KAMNIK
SR SOLAR.MAISTRA
V soboto, 4. februarja, ob 19. uri: XVI. REVIJA PEVSKIH ZBOROV OBČINE KAMNIK.
KRANJ
PGK
V nedeljo, 5. februarja, ob 19. uri: koncert ob 25- letnici AKADEMSKEGA ZBORA FRANCE PREŠE-
REN KRANJ.
MARIBOR
V Četrtek, 9. februarja, STUK ob 20. uri: koncert skupine BOYE (predskupina) BABY CAN DAN-
MURSKA SOBOTA
V torek, 7, februarja, Gimnazija ob 20. uri: koncert skupine BOYE (ppedskupina) BABY CAN DAN-
PIRAN
CLUB MAONA, Arze 5
Danes, 3. februarja, ob 20. uri: hišna zabava primorskih jazzistov. V soboto, 4. februarja, ob 21.30: nastopa skupina KETTH SECOLA & THE MLD BAND OFINDIANS.
FJK
TRST
Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95
V	ponedeljek, 6. t. m., ob 20.30 koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta.
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich
Operna in baletna sezona 1994-95
V	soboto, 11. t. m., ob 20.00 (red A) premiera baletne predstave - G. Rossini »II Tusco in Italia*. Režija Stefane Vizioli. Dirigent Donato Renzetti.
Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih). Gledališče Rossetti
V	ponedeljek, 21. t. m., ob 21. uri enkratni koncert Fio-relle Mannoia. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust, izkaznice niso veljavne.
Tržaško koncertno društvo:
V	ponedeljek, 6. t. m., ob 20.30 bo nastopil Kvartet Alfa an Berg.
Avditorij Muzeja Revoltella
V	ponedeljek, 6. t.m., ob 18.00 - Recital Paola Rumet-za (bas).
Gledališče Miela Tržaški jazzovski krožek
V	torek, 7. marca, ob 20.45 nastop organista »Brother« Jack Mc Duff.
Športna palaca pri Carboli
V	ponedeljek, 13.3., ob 21. uri koncert ansambla Litfiba. Predprodaja vstopnic pri UT AT v Pasaži Protti (tel. 630063).
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	torek, 7. t. m., ob 20.30 nastop Jess Trio Wien. Na programu Schubert in Brahms.
GORICA
Kulturni dom
V	petek, 10. t. m., ob 20.30 koncert Maria Ancillottija (flavta) in Pier Narcisa Ma-sija.
MENJALNIŠKI TEČAJI
2. februar 1995
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
. A banka Ljubljana	80,00	81,00	11,36	11,51	7,52	7,80
_A banka Koper	-	-	-	-	-	-
_A banka Nova Gorica	80,00	81,00	11,35	11,54	7,57	7,78
Jianka Celje d.d., t: 063/431-459	80,20	80,99	11,30	11,65	7,20	7,75
_Banka Noricum* d.d., t: 133-40-55	80,00	81,00	11,30	11,60	7,50	7,75
_Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511	80,00	80,95	11,18	11,65	7,50	7,65
JSund Ljubljana, t: 18-51-318	80,40	80,90	11,20	11,50	7,50	7,85
Come 2 us* Je/: 061/ 15-92-635, od 515, sob od 9-12	80,21	80,70	11,33	11,48	7,55	7,70
Jreditanstalt d. d.	80,40	81,50	11,40	11,70	7,60	8,00
Jfos Ljubljana*, t: 13-17-197	80,50	80,60	11,39	11,43	7,55	7,70
Jida, od 7-19, sob od 7-14	80,51	80,59	11,40	11,45	7,64	7,70
Jirika Ljubljana, t: 12-51-095	80,42	80,48	11,44	11,45	7,66	7,68
Kompas Hertz Celje* Jel: 063/26515, od 7-19, sob od 7-15	80,30	80,70	11,33	11,45	7,50	7,68
Kompas Hertz Velenje rJ063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13	80,20	80,60	11,33	11,45	7,50	7,68
Kompas Hertz Idrija* Jek 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15	80,20	80,60	11,33	11,45	7,50	7,68
Kompas Hertz Tolmin* rj065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-15	80,20	80,60	11,33	11,45	7,50	7,68
Kompas Hertz Bled* rJ064/741519, od 512,17-19, sob od 7-16	80,20	80,60	11,33	11,45	7,50	7,68
Kompas Hertz Nova Gorica* Tel: 065/25711, od 7-19, sob od 7-19	80,20	80,60	11,33	11,45	7,50	7,68
Kompas Hertz Maribor* Jel/062/ 225252, od 7-19, sob od 7-13	80,20	80,60	11,33	11,45	7,50	7,68
Nova kreditna banka Maribor d.d.*	79,95	81,70	11,30	11,60	7,47	7,85
Jemo Šempeter*,t: 065/ 32-250	80,10	80,90	11,34	11,55	7,53	7,64
Jiudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	80,30	80,90	11,38	11,50	7,55	7,80
_ Poštna banka Slovenije*	78,90	80,70	10,85	11,45	7,20	7,71
Jublikum Ljubljana, t: 312-570	80,45	80,49	11,42	11,44	7,65	7,67
Jublikum Piran, t: 066/ 73-269	80,20	80,63	11,35	11,48	7,55	7,63
Jublikum Celje, t: 063/ 441-405	80,40	80,75	11,35	11,47	7,40	7,74
jjblikum Maribor, t: 062/ 222-675	80,40	80,69	11,43	11,45	7,45	7,80
Jmblikurn Šentilj, t: 062/ 651-355	79,80	81,60	11,25	11,65	7,35	7,80
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	80,26	80,70	11,34	11,58	7,56	7,63
Jublikum NM, t: 068/ 322-490	80,20	80,79	11,36	11,49	7,57	7,79
Jjbhkum Žalec, t: 063/ 715-114	79,90	80,90	11,35	11,50	7,20	7,75
_JWikum Sentjur/CE, t: 063/ 743-174	80,30	80,80	11,35	11,50	7,30	7,74
-iH^I'kum Kamnik, t: 061/832-914	80,25	80,85	11,35	11,48	7,54	7,80
_p£^|ikum Trebnje, t: 068/ 45-670	80,40	81,12	11,38	11,49	7,60	7,88
J^ll^JJevnica, t: 0608/ 82-822	-	-	-	-	-	-
-^likum Mozirje, t: 063/ 831-842	80,55	81,40	11,35	11,60	7,50	7,85
_SKB_dJJT7	- -		79,99	80,99	10,90	11,65	7,50	7,90
-itlLKranj,t: 064/331-741	-	-	-	-	-	-
JBld-d. Ljubljana	80,40	80,85	11,38	11,51	7,54	7,83
-i^LUubljana, 1:061/444-358	80,45	81,55	11,40	11,60	7,55	7,85
_^mo Ljubljana, t: 212-073	80,45	80,58	11,44	11,47	7,62	7,68
•«caj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * * ©čaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:***						
		
Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131		
2- FEBRUAR 1995	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar nemška marka francoski frank holandski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar laponski jen Švicarski frank avstrijski šiling norveška krona švedska krona portugalski escudo Španska pezeta avstralski dolar madžarski florint slovenski tolar hrvaški dinar-kuna	1583.00 1048.00 300.00 930.00 50,50 2510.00 2480.00 264.00 6,50 1125.00 15.90 1237.00 148.00 238.00 212,50 9.90 11,90 1200.00 11,00 12,60 255.00	1633.00 1070.00 309.00 958.00 52,15 2582.00 2555.00 272.00 6,90 1160.00 16.40 1264.00 152,45 245.00 219.00 10,35 12.40 1237.00 15,00 13,20 272.00
KL'i 1 it !f 1H! 1 !f if -IM m		
2. FEBRUAR 1995	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1580,00	1625,00
nemška marka	1046,00	1066,00
francoski frank	300,00	309,00
holandski gulden	929,00	947,00
belgijski frank	50,60	51,80
funt šterling	2501,00	2571,00
irski šterling	2472,00	2557,00
danska krona	264,00	272,00
grška drahma	6,70	7,20
kanadski dolar	1127,00	1162,00
švicarski frank	1237,00	1264,00
avstrijski šiling	147,90	151,90
slovenski tolar	12,60	13,10
			
J2. FEBRUAR 1995			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk		
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla		
Avstrija	Posojilnica Borovlje		
Avstrija	Posojilnica Senljakob		
Avstrija	Posojilnica Ločilo		
Italija	Kmečka banka Gorica	12,60	13,10
Italija	Maska kreditna banka	12,60	13,20
			
1, FEBRUAR 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar		1.5245	
francoski frank		28.8440	
nizozemski gulden		89.2070	
belgijski frank		4.8554	
španska peseta		1.1525	
danska krona		25.3630	
kanadski dolar		1.0819	
japonski jen		1.5321	
švicarski frank		18.4400	
avstrijski šiling		14.2120	
italijanska lira		0.9459	
švedska krona		20.4300	
ABANKA D.D. LJUBLJANA
TEČAJI ZA PRODAJO DEVIZ NA DAN 3.2.1995
1.	Redni prodajni tečaj za DEM	82.00
2.	Tečaj m terminsko-valutne pogodbe zfl DEM 80.91 ^ po pogojih iz ponudbe Abanke z dne 2.2.199S
MENJALNICA HIPA obl/ 1-333-333
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 023 z dne 2. 2. 1995-Tečaji veljajo od 3. 2. 1995 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država
šifra
valuta
enota
nakupni
srednji
prodajni
Avstralija
Avstrija
Belgija
Kanada
Danska
Finska
Francija
Nemčija
Grčija
Irska
Italija
Rep. Hrvaška
Japonska
Nizozemska
Norveška
Portugalska
Švedska
Švica
Velika Britanija
ZDA
Evropska unija
Španija
036
040
056
124
208
246
250
280
300
372
380
385
392
528
578
620
752
756
826
840
955
995
avstr, dolar
šiling
frank
dolar
krona
marka
frank
marka
grd
funt
lira
hrv. kuna
jen
gulden
krona
escudo
krona
frank
funt šterling
dolar
ECU
peseta
1
100
100
1
100
100
100
100
100
1
100
100
100
100
100
100
100
100
1
1
1
100
94,1889
1161,6367
397,1732
88,4550
2072,8333
2639,2661
2358,2565
8173,6329
7,7412
124,5089
7292,2701
1866,2856
79,0799
1669,4645
9666,1383
196,6168
124,2474
154,3427
94,1521
94,4723
1165,1321
398,3683
88,7212
2079,0705
2647,2077
2365,3526
8198,2276
52,5588
194,9539
7,7645
2200,0000
124,8836
7314,2127
1871,9013
79,3179
1674,4880
9695,2240
197,2084
124,6213
154,8071
94,4354
94,7557
1168,6275
399,5634
88,9874
2085,3077
2655,1493
2372,4487
8222,8223
52,7165
195,5388
7,7878
125,2583
7336,1553
1877,5170
79,5559
1679,5115
9724,3097
197,8000
124,9952
155,2715
94,7187
Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 3. februarja 1995
št. dni	veljavni srednji	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)		tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)			
zapadlosti	tečaj BS za 1 DEM	(A) tolarski del	(B) devizni	skupaj del	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj
1) BLAG	MAJNIŠKI ZAPIS	, IZPLAČLJIV	12. 5. 1995:	1.500,000	802,432	808,637	1,611,069
98		106.9910%	107.8182% 107.4046%	150,000	80,243	80,864	161,107
Uradna tečajnica Ljubljanske borze
vrednostnih papiriev’d,c1, Liub|iQna
St.: 21	Datum: 2. 2.1995
Vrednost. papir		obr. m.div.	ex kupon stda[(3)	enotni tečaj	% sprem	datum	povpiaS	ponudba	Max.	Min.	ioTsit	
					tTUfffff!							
LEKC		796	(4.5.931	11.000		19.1.		12.300				1
PRB		1.000	(6.6.94)	15.155	1,64	2.2.		15.800	15.2«	15.1»	3.910	
SAL		500	17)(29.8,94)	20.580	2,62	2.2.	17.1«	21.5«	20.7«)	20.400	1.029	
SKBR		458	(16.5.94.)	37.215	1,57	2.2		41.500	37.5»	37.000	15.705	
		ME			im							
RS01		8,0	4.131.12.94)	97,3	,01'	' 2.2.			97,3	97,3	3.041	
RS02		9,5	8.(1.10.94)	100,7	,92-	2.2			100,8	100,6	15.273	
RS08		5,0	3.(30.11.94)	90,0		27.1						
RSll		7,0	4.(15,1.95)	94,0		1.2		99,1				
RSL1D		8,0	4.(31.12.94)	97,7		30.1.						
RSL2D		9,5	8.11.10.94)	105,0		23.1.						
SKBl		10,0	4.(1,11.94)	99,7		1.2					__	
		ME	itTK¥ie									
BTBR				12.830		1.2		13.190				
DAD		10.000	(1.6.94.)	147.130*	10,00	.2.2			147.130	147.130	1.177	
FMD			(8)	19.194		1.2		23,501				
GPGR				15.800	6,34-	2.2			15.8»	15.8»		158
HMER				14.570		30.1						
MKZ		218	(30.3.93.)	9.249	4,33	2.2			9.3»	9.2»	4.440	
NIKR		4,000	(8)(10.6.94.)	5.227	5,98	2.2		5.5«	5.3»	5.200	3.032	
TOR			15)	765,8		1.2						
		ME										
KBTP		4000	(23.5.94)	39.571		1.2	38.500	45.000				
PFNP				50.450’	7,48-	2.2		53.000	51.632	50.0»		»5
KGSP			(6)	2.679		1.2		3.080				
UBKP				14.500	7,51	2.2			14.5»	14.5»		73
|V1PP				41.298		25.1	41.150					
		ME	+1 r.iTB									
LEK		12,0	4.(1.11.94)	99,0		30.1						
OZG		11,0	4.(1.1.95)	88,0		1.2						
P®		12,0	6.(1.12.94)	102,9		30.12						
PLj		12,0	7.(1195)	99,0		1.2.						
PGO		10,0	l.(1.6.94)	95,0		1.2						
RSGSl		10,0	4.(1.6.94)	95,0		30.1						
IKA’iEMUI]		iSZE	fjSETCgl	Bzna								
												
GEAR							2.000	5.800				
GRDO		119	18.3.94.)	1.000A	38,10	2.2	410,0	10.000	1.0»	1.0»		1
HBR0				3.490		1.2	3.5«	3,900				
INTR				3.490	,14	2.2	3.44C	3.500	3.400	3.490		349
mo				18.000		23.1	17.500					
RGSR				550,0	6,57-	2.2	541,0	600,0	550,0	550,0		275
RrmmrrK			TTiliULinTi!									
HBP0				3.358		1.2	3.210	3.500			n	
KBP1												
KBPP				35.500	19,32-	2.2		40.000	35.5»	35.500	3.550	
UBKC				7.600		27.1	1.000	5.800				
nrimnnz		HE								■		
GORO		10,0	9.(15.1.95)	97,0		2.2	90,0		97,0	97,0		9
LOK			11.10.94)	82,1		24.1	85,0	94,0				
ML|0			11.4.94)	93,9A		2.2	88,0	94,0	93,9	93,9		18
OSMO			(1.10,94)	81,0		27.1						
0LS0			81.9.94)	84,0	3,52-	2.2	86,5	87,1	87,2	84,0	1.903	
0NM			(1.8.94)	100,OA	16,14	2.2	82,	95,0	1M,0	1»,0	12.172	
0P0			6.(1.2.95)	81,6		17.1	80,0	95,0				
UH			(15.10.94)				25,0					
IVP10			(1.10.94)	98,5		30.1	91,1					
		BS	IME	ISJIK	aass	iSED	tEBšE	3HZ	nron	Wi3i		
BS2				99,2		14.11						
BSl				99,5		3.11						
BS3				98,7		7.10						
BNB2			(1.6.95)	93,6	,56	2.2	93,1	93,7	94,0	93,4	29,956	
B8M												
88MA				107,6		12.1						
88MB												
B8V												
B8VA												
IB8VB												
		B22		ISfflC	Wi	BOBU	aGEGE	3H5B		SEE		
NBl				32.500		1.2	31.00				r	
NB2				6.732	8,71-	2.2	6.96	7.000	7.5»	5.800	104.028	
SBI		2.2.95			preišnii			d T		d%		
	1.314,41				1.281,32			33,09		2,58		
Vse pravice pridržane .Opombe Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnizja nominadja), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski tečaj borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trovanje; * • dosežena lOodstotna dnevna sprememba tečaja; ** - dosežena 30odstotna omejitev - trgovanje je zadržano.
Obveznice z anuitetnim odplatikmi glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKB1, OZG, PO, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo k4e^ (4)-dospele obresti od vključno kupona, Id je zapadel U 93 dalje niso bile izplačane; (5)-od 1Z4.M del-niča kotira brez kupona za L93; (G) - od 26A.M delnica kotira brez kupona za L93 in 92; (7}-izplarilo akontacije dividende za 1.91; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, ceni navedeno drugače; max. - naj-višji tečaj določenega vrednostnega papiija; min. - najnizji tečaj določenega vrednostnega papirja
				
Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 3. februarja 1995 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar <virni. Pri kor lu deviz oz. r	100 100 100 100 1 1 ikretnih [ noseben	1163,2522 2361,5362 8185,0000 7,7520 196,8902 124,4202 x>slih je možno odsi doaovor.	1166,0946 2367,3066 8205,0000 7,7710 197,3713 124,7242 tepanje glede na
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SkB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	81,55 81,86 panje.	82,00 82,06
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 3. februarja 1995 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečqi za USD, ATS, UT in CHF so dolo veljavni tečqnici Banke Slovenije, pri drugih val oziroma zmanjšano za 025ocfetotne točke. T do ECU = 30.000 na dan. Pri večjih prilivih h nak * Banke, ki objavfamo tečaie, se zavezujemc nem tečqu in v skkDdu s tekstom, ki dopolnjuje	DEM DEM DEM DEM DEM ieni na podk utah pa je razi 3čqji veljajo zc upin se tečaj kupovati in pogoje nakup	81,55 81,95 81,55 81,90 81,75 jgi srednjih tečaj merje Banke Slov odkup prilivov jdočivsporazurr xodqjati tujo valu a di prodaje.	82,00 82,05 81,85 82.05 82.06 bv po trenutno snije povečano t prodajo deviz KJ. ito po objavije-
			
2. FEBRUAR 1995	v LIRAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1604,750	—
ECU	—	1995,510	—
nemška marka	—	1056,660	—
francoski frank	—	304,850	—
funt šterling	—	2543,050	—
holandski gulden	—	942,750	—
belgijski frank	—	51,344	—
španska pezeta	— ,	12,169	—
danska krona	—	267,970	—
irski funt	—	2513,200	—
grška drahma	—	6,774	—
portugalski escudo	—	10,223	—
kanadski doldr	—	1141,520	—
japonski jen	—	16,101	—
švicarski frank		1249,320	
avstrijski Šiling	—	150,160	—
norveška krona	—	241,320	—
švedska krona	—	215,910	—
finska marka	—	341,000	—
avstralski dolar	—	1216,400	—
		
2. FEBRUAR 1995	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	10,5000	11,0000
kanadski dolar	7,4500	7,8500
funt šterling	16,6000	17,4000
švicarski frank	815,0000	847,0000
belgijski frank	33,4500	34,7500
francoski frank	199,0000	207,0000
holandski gulden	615,5000	639,5000
nemška marka	690,0000	716,0000
italijanska lira	0,6510	0,6850
danska krona	175,0000	183,0000
norveška krona	156,5000	163,5000
švedska krona	139,7000	146,3000
finska marka	221,5000	231,5000
portugalski escudo	6,7300	7,0700
španska peseta	7,9300	8,3700
japonski jen	10,4000	10,9000
slovenski tolar	-	-
hrvaška kuna	-	-
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
ŠPORT
Petek, 3. februarja 1995
NOVICE
TENIS / OSMINA FINALA DAVISOVEGA POKALA
Nosilke brez težav
TOKIO (STA/AP) - V nadaljevanju ženskega teniškega turnirja v Tokiu (nagradni sklad 806.250 dolarjev) postavljene igralke niso imele večjih težav in so se prav vse uvrstile v tretji krog.
Izidi 2. kroga: Mary Pierce (Fra/2) - Kyoko Nagatsuka (Jap) 6:4,6:0; Lindsay Davenport (ZDA/3) - Mana Endo (Jap) 6:2, 6:1; Magdalena Malejeva (Bol/7) - Anna Sma-shnova (Izr) - predaja; Anke Huber (Nem/6) - Lori Mc-Neil (ZDA) 6:4, 2:6, 7:5; Conchita Martinez (Spa/1) -Ya)mk Basuki (Ina) 6:2, 5:7, 6:2; Naoko Savvamatsu (Jap) - Nataša Zvereva (Blr/4) 1:6,6:3, 6:3; 3. krog: Anke Huber (Nem) - Gigi Femandez (ZDA) 3:6,6:1,6:2
Visok poraz Edmontona
NEW YOKK (Reuter) - Rezultati srečanj v severnoameriški profesionalni hokejski ligi: Hartford VVhalers - Ottawa Senators 2:1, Pittsburgh Penguins N.Y. Ran-gere 4:3, Dallas Stare - Anaheim Mighty Ducks 9:2, Calgary Flames - Detroit red VVings 2:1, Edmonton Oilers - Chicago Blackhawks 0:7, Vancouver Ca-nucks - Toronto Maple Leafs 4:4
V Stuttgartu Start dvoranskih mitingov
LONDON (STA/AP) - Organizatorji štirih velikih atletskih dvoranski mitingov (Stuttgart, Lievin, Birmingham in Stockholm) so sklenili, da bo nagradni sklad na vsakem tekmovanju 150.000 dolarjev. Tako bo vsak atlet ali atletinja, ki bo zmagal v eni izmed šestih disciplin prejel po 25.000 ameriških »zelencev«. Prvo priložnost za zaslužek bodo imeli že ta konec tedna v Stuttgartu.
Drugo tekmovanje je na sporedu 19. februarja v francoskem Lievinu, nato pa se bodo tekmovalci 25. februarja preselili v Birminghamu. Nastope v dvoranah bodo zaključili dva dni kasneje v Stockholmu. Moška bodo tekmovali v teku na 60,400 in 3.000 metrov ter v troskoku, medtem ko bodo ženske nastopile le na 60 in 800 metrov.
Trenerju na osem let zapora
BUKAREŠTA (STA) - Romunski trener Florin Gheor-ghe je bil obsojen na osem let zapora, potem ko so ga spoznali krivega smrti njegove varovanke, 11-letne gimnastičarke Adriane Giurce. Gheorghe je leta 1993 Brutalno pretepel tekmovalko zaradi slabega nastopa na treningu, le-ta pa je dva dni pozneje v bolnišnici umrla. Trener bo moral družini umrle telovadke izplačati tudi 6.100 dolarjev, to je približno 75 povprečnih mesečnih osebnih dohodkov v Romuniji.
NBA: Stockton 9927 asistenc!
UTAH - John Stockton, playmaker Utaha, je proti Den-verju zbral kar 16 asistenc in tako vpisal svoje ime v knjigo rekorderjev NBA, saj je prehitel Magic Johnsona, ki je doslej vodil z 9921 asistencami. 33-letnemu Stocktonu, ki je že sedem let zapored kralj asistenc v NBA, sta med drugimi čestitala tako Magic Johnson kot predsednik ZDA Bill Clinton. Celticsi so spet ostali praznih rok, Dino Radja pa je bil najboljši v vrstah Bostona s 25 točkami in 14 skoki.
IZIDI - sobota: Phoenbc - Lakers 118:109 (Manning 30, Barkley 20; E.Jones 26, Van Exel 21, Divac 20), Utah -Denver 129:88 (KMalone 30, Stith 16), Portland - San Antonio 107:111 (Strickland 24, C.Robinson 23; D.Ro-binson 34, Elliot 26), Boston - Charlotte 93:100 (Radja 25, Montross 24; L.Johnson 27), Indiana - Cleveland 101:82 (Smits 19), Atlanta - Golden State 111:99 (Blay-lock 32; T.Hardaway 26), Miami - Detroit 98:75 (Rice 19; Mills 20), New Jersey - Milvvaukee 95:77 (Morris 20; G.Robinson 21), Minnesota - Dallas 83:104 (Laett-ner 26; Mashbum 32), Philadelphia - VVashington 98:98 (Barros 24). (VJ)
Švedska v vlogi branilca naslova Na startu nekaj zanimivih srečanj
Srečanje med Nemčijo in Hrvaško bosta danes otvorila Michael Stich in Goran Ivaniševič - ZDA brez Agassija in Samprasa - V Neaplju Italija - Češka
RIM - Danes in jutri se začenjajo prvi spopadi v letošnjem teniškem Davisovem pokalu, ki je letos že 84. po vrsti in 15. po novi formuli, ki so jo uvedb leta 1981. Ta predvideva svetovno skupino s 16 ekipami, ki se med seboj pomerijo za najprestižnejši teniški ekipni naslov. Skupina ni zaključena, saj se vsako leto osem poraženih ekip iz prvega kola nato pomeri z najboljšimi osmimi ekipami iz evropske (štiri ekipe), ameriške (dve) in vzhodne (dve) cone. Samo Češka (prej Češkoslovaška), Avstralija, Švedska in Italija so doselj vedno sodelovale v svetovni skupini, medtem ko so teniške velelsile ZDA, Nemčija, Francija in Španija v svoje anale že morale vpisati tudi nazadovanje v conske skupine. Tem je treba dodati še Veliko Britanijo, ki je doslej že devetkrat osvojila Davisov pokal, trenutno pa se nahaja v nekakšni C skupini svetovnega tenisa, potem ko je lani najprej izgubila s Portugalsko nato pa še z Romunijo.
Srečanja prvega kola v svetovni skupini so na sporedu le nekaj dni po končanem Australia Opnu. To bo za nekatere igralce predstavljalo velik napor, saj bodo nastopati v povsem različnih klimatskih razmerah, težave pa bodo tudi s prilagoditvijo na različne časovne pasove.
ZDA bodo proti Franciji celo nastopile brez finalistov Melbourna, Agassija in Samprasa, pa tudi Češka bo proti Italiji - v taboru »azzurrov« zaradi tega prav nič ne žalujejo -igrala brez Korde in No-
vačka. Zato pa bo Nemčija proti Hrvaški nastopila v najmočnejši postavi s Sti-chom in Beckerjem. Dvoboj v Karlsruheju bosta danes otvorila Michael Stich in Goran Ivaniševič, nato pa se bosta pomerila še Boris Becker in Saša Hir-szon.
Branilec naslova Švedska se bo pomerila s sosednjo Dansko, Edberg, Larsson, Apeli in Bjork-man pa so izraziti favoriti.
SPORED
OSMINE FINALA
St Petersburg (Florida); ZDA (Courier in Martin posamično, Pahner in Re-neberg dvojice) - Francija (Boetsch, Forget, Delaitre in Piotine);
Broendby:	Danska
(Carlsen, Fetterlein, Lang-vardt in Christensen) -Švedska (Edberg, Larsson, Apeli in Bjorkman);
Dunaj: Avstrija (Muster, Schaller, Antonitsch in Mandl) - Španija (Brugue-ra, Berasategui, Carlos Costa, Emilio Sanchez);
Durban: JAR (Ferreira, Ondruska, Muller in Nor-val) - Avstralija (Fromberg, Rafter, VVoodforde in VVoodbridge);
Antvverpen: Belgija (Devvulf, Goosens, Van Herck in Pimek) - Rusija (Kafelnikov, Volkov, Ce-snokov in 01hovsky);
Ženeva: Švica (Rosset, Hlasek, Manta in Mohr) -Nizozemska (Krajicek, El-tingh, Haarhuis in Sieme-rink);
Karlsruhe: Nemčija
(Becker, Stich, Karbacher in Zoecke) - Hrvaška (Ivaniševič, Sarič, Hirszon in Prpič);
Neapelj: Italija (Gauden-zi, Furlan, Pescosolido in Brandi) - Češka (Vacek, Dosedel, Dammin Suk).
Boris Becker se vrača v nemško reprezentanco (Telefoto AP)
H UMETNOSTNO DRSANJE / EP>-|
Mandy IVofee/ in Ingo Steuer prva med športnimi pari
DORTMUND - Nemška dvojica Mandy VVotzel in Ingo Steuer sta v sredo zvečer na evropskem prvenstvu v umetnostnem drsanju osvojila prvo zlato odličje na tem prvenstvu. Po boljši izvedbi prostega programa sta prvo mesto prevzela pred češkim športnim parom Radko Kovarikovo in Renejem Novotnym, tretja sta bila Rusa Jevgenija Siškova in Vadim Naumov.
Na evropskem prizorišču so zadnjih 11 let vedno zmagovali športni pari iz Sovjetske zveze, po njenen razpadu pa Rusija. Letos na EP ni bilo branilcev naslova Jekaterine Gordejeve in Sergeja Grinkova, M sta se vrnila med profesionalce.
Končni izida: 1. VVotzel - Steuer (Nem) 2.0, 2. Ko-varikova - Novotny (Češ) 2.5, 3. Siškova - Naumov (Rus) 4.5, 4. Elcova - Buškov (Rus) 6.0, 5. Berežnaja -Sljahov (Lat) 7.5, 6. Petrova - Siharulidze (Rus) 9.0, 7. Abitbol - Bemadis (Pra) 11.0, 8. Belosovskaja - Pota-lov (Ukr) 11.5, 9. Zagorska/Siudek (Pol) 13.5,10. Sil-nitzkaja - Muller (Nem) 15.5, 11. Dimitrov - Rex (Nem) 16.0, 12. Rodgers - Aldred (VB) 18.0, 13. MaSkovskaja - Maljar (Ukr) 20.0,14. Andreella - Ka-ploun (Ita) 20.5,15. Joukalova - Dlabola (Češ) 22.0.
Za Accoio je letošnja sezona končana
ZURICH - Za Paula Accola je letošnja smučarska sezona končana. V trčenju s trenerjem na treningu v sredo si je namreč švicarski smučar poškodoval notranjo vez in meniskus na desnem kolenu. Toda Accola kljub temu še ne namerava odnehati. »Tekmoval bom še naprej, pa čeprav se morda ne bom uspel več uvrstiti v švicarsko reprezentanco,« je včeraj povedal zmagovalec svetovnega pokala iz leta 1992.
ATLETIKA
Bubka danes na nov rekord
NEW YORK - Sergej Bubka bo danes na Mitirose games v New Yorku poskuSal postaviti nov svetovni rekord v skoku ob palici. Ukrajinec bo imel hudo konkurenco v Rusih Tradenkovu in Tarašovu, Američanih Starkeyu, Tarpennin-gu in Huffmanu ter v Francozu Galfionu. Bubka je prepričan v svoje sposobnosti in že govori o skoku na višini 6.20m.
Med ostalimi udeleženci velja omeniti Američane Mitchella in Drummonda na 60m, Posterja na 60 m z ovirami, Reynoldsa, McKaya in Pettigrevvja na 400, pri ženskah pa Američanki Torrence na 60m, Joyner-Kersee na 60 m z ovirami in daljavi, kjer pa bo imela hudo konkurentko v Nemki Dre-chslerjevi.
NOGOMET / ATHLETIC BILBAO REKORDER PO OSVOJENIH NASLOVIH
MADRID - Drugo mesto na sicer zgolj simbolični lestvici FIFE je Španiji bržkone podelilo vlogo ene izmed največjih novosti na evropski nogometni sceni. Kljub temu, da so španska moštva s pomočjo naturali-
ziranih Argentincev v evropskih pokalih redno zmagovala - zadnje čase vedno bolj poredkoma - je reprezentančna vrsta dosegala skromnejše uspehe. Tudi evropski naslov na domači izvedbi daljnega leta 1964 nima prevelike vrednosti.
Razen tega so bili Spanci, tisti »pravi«, večkrat v podrejenem položaju v primerjavi s Katalonci in Baski. Athle-tic Bilbao je recimo z osmimi naslovi in triindvajsetimi pokali sploh najuspešnejše moštvo na domači ravni, razlog za neuspehe v evropskih pokalih pa gre iskati v dejst-
V španskem nogometu Baski vedno v ospredju
vu, da igrajo zanj le Baski - tudi za tujce so vrata zaprta. Podobno velja tudi za Real Sociedad iz San Seba-stiana, ki je osvojil dva neverjetna naslova v letih 1981 in 1982.
Prav Athletic Bilbao je prvovrstna tovarna za izdelovanje vrhunskih nogometašev, takih, ki so zavisti Madrida navkljub krojili nogometno usodo Španije. Telmo Zarra je z 259 goli najuspešnejši strelec španske prve lige vseh časov in je bil tudi najboljši igralec »rdečih furij«, ki so na SP v Braziliji leta 1950 zasedle četrto mesto. Toda morda Se markantnejša je bila figura Inakija Pitxitxija - Pichichija, ki je bil neustavljiv napadalec na začetku našega stoletja. Njemu v spomin je namenjen tudi naslov, ki ga vsako leto dobi najboljši strelec španske Lige. V galerijo slavnih imen moramo vsekakor uvrstiti tudi odlična vratarja Mb ar j a in Arkonado. Bolj poznan je gotovo Andoni Goikoetxea, »legendarni« branilec Athletica v osemdesetih letih, ki med drugimi »trofejami« hrani tudi groba prekrška, s katerima je 1981. oziro-
ma 1983. leta zlomil nogo Schusterju in Maradoni. Toda Goikoetxea je bil kljub temu odličen igralec in je bil tudi kapetan španske reprezentance na SP v Mehiki.
Zadnja generacija baskovskih nogometašev stopa po sledovih prednikov. Andoni Zubizarreta (na sliki) je že deset let standardni vratar reprezentance, v dresu katere je odigral rekordno Število (91) tekem, rekordnih pa je tudi njegovih 417 tekem v državnem prvenstvu. Vloga čuvaja mreže reprezentance je v baskovskih rokah nepretrgoma trideset let. Jose Bakero je od Se dejavnih igralcev tisti, ki ima v prvi ligi največje število zadetkov (126), medtem ko je Julio Salinas na najboljši poti, da preseže rekord Butra-guena v reprezentančnem dresu: od »Buitreja« ga ločita le še dva gola. Največji ponos pa seveda ostaja zavest, da se tudi izključno z lastnimi močmi kljubuje gospodarski in Številčni premoči ter tradicionalni sodniški pomoči Barcelone in madridskega Reala, (dk)

KOŠARKA /11. KOLO V EUROCLUBU
NOVICE
Scovolini in Buckler domov praznih rok
Čurčić v Tel Avivu nadigral Scavolinijeve centre Barcelona je bila bolj agresivna od Bolonjčanov
Skupina A
Maccabi - Scavolini 80:75 (41:40)
TEL AVIV - Okrnjeni Scavolini je tesno izgubil v Izraelu proti Makabiju, na vrhu lestvice pa ga je tako dohitel grški Pa-nathinaikos, ki je zlahka Premagal Benfico. Za Habjane je bil nmerešljiva uganka zlasti Radisav Curcic (24 točk), dobro pa ata za Makabi igrala tudi Morris Coleman (14) in Henefeld (13). Najboljši strelci za Scavolini so bili Caines (25), Dell’Agnello 115) in Magnifico (13).
PAOK Bravo - Smelt Olimpija 85:66 (36:33)
Pa°K BRAVO: Ma-rnatziolas 12, Boudouris tf Prelevic 19, Balcgian-pls 2’ Kinis 17, Tsekos, oalakteros 9, Savič 7, entzias 2, Giannoulis 4.
SMELT OLIMPIJA: Horvat 11, Daneu, Reed Hauptman 9, Tušek Milič, Gorenc 7, Nosov 6, Djurišič.
SOLUN - V tekmi, ki eaino ni odločala o nice-nier vec, so grgVi
zabeležili°cetr-o ln brab najvišjo zma-n i totošnjem evropskem klubskem tekmo-anju. Grki so ves čas srečanja vodili, ključni trenutki pa so bile prve mmute drugega dela, ko si je PAOK z delnim izi-oom 20:6 priboril neulovljivo prednost. Lju-oijancani, ki so se sicer Prvi polčas še nekoliko upirali današnjemu nasprotniku, v teh trenutkih je blestel Američan An-tony Reed (od prvih 28 točk Olimpije jih je dosegel celo 20), so v nadaljevanju nerazumljivo močno popustili. Domači košarkarji so številne na-
pake tako v obrambi kot v napadu slovenskih prvakov spretno izkoristili ter predvsem iz hitrih protinapadov polnili koš Smelta Olimpije. Ljubljančanom ni pomagala niti nesrečna poškodba gležnja centra PAOK-a Zorana Saviča, ki je v prvem delu gostom delal kar nekaj težav. Po besedah vodstva grškega prvoligaša je poškodba Saviča resnejše narave, kar pomeni, da ga bržkone ne bo niti na naslednji prvenstveni tekmi proti Pa-nathinaikosu.
Ostali izidi 11. kola: Panathinaikos - Benfica 80:60, CSKA - Real 84:82.
Vrstni red: Scavolini in Panathinaikos 16, Real 14, CSKA in Maccabi 12, Paok 8, Smelt Olimpija 6, Benfica 4.
Prihodnje kolo (8. in 9. 2.): Smelt Olimpija - Maccabi, Paok - Panathinaikos, Scavolini - CSKA, Benfica - Real Madrid.
Skupina B
Barcelona - Buckler 76:70 (35:37)
Po porazu v Barceloni je bolonjski Buckler zdrknil celo na 5. mesto začasne lestvice. Tekma v Barceloni je bila napeta in izenačena, vendar pa ni Buckler nikoli zbujal vtisa, da lahko zmaga. Spanci so bili bolj agresivni, hitrejši pri izvajanju protinapadov in vračanju v obrambo, čeprav so naredili precej napak. Bolonjčani so bili v vodstvu le ob koncu prvega (s košem Morettija) in v začetku drugega polčasa, drugače pa so zaostajali, vendar ne za več kot Sest, osem točk. Najboljši strelec za Buck-
ler je bil Danilovič (30 točk), ki pa je nekajkrat po nepotrebnem forsiral met, kar je sicer na drugi strani delal tudi Američan Fisher. V zadnjih akcijah so bil Spanci vsekakor bolj prisebni (Morandotti je v pritina-padu podrl Fisherja, ne da bi vsaj zadel koša) in so zasluženo zmagali, čeprav so izgubili nekaj žog, le da gostje tega niso znali izkoristiti.
Vnovič je v gosteh zmagala zagrebška Gibona. Proti Badaloni se je spet izkazal mali temnopolti Američan Gerrod Abram, ki je sedemnajst sekund pred koncem z metom za tri točke dosegel odločilni koš za hrvaško moštvo, Najboljši strelec Gibone je bil vsekakor Marčelič (19).
Danilovič: 30 točk, a tudi forsirani meti (F. KROMA)
Največ zaslug za pomembno zmago Limoge-sa v Istanbulu proti Efes Pilsnu pa ima Američan Michael Young (27), ki je bil za gostitelje neustavljiv.
Ostali izidi 11. kola:
Badalona - Gibona 60:63, Leverkusen - 01ympiakos 75:89, Efes Pilsen - Limoges 74:79.
Vrstni red: 01ym-piakos 16, Limoges, Barcelona in Efes Pilsen 14, Buckler 12, Gibona 10, Leverkusen 8, Badalona 0.
Prihodnje kolo (9. 2.):
Gibona - Barcelona, Badalona - Leverkusen, Buckler - Efes Pilsen, 01ym-piakos - Limoges.
NOGOMET / V PRIJATELJSKI TEKMI
Triestina boljša od Mure
Slovenski prvoligaš iz Murske Sobote na pripravah v Ankaranu
Triestina - Mura 4:0 (3:0)
STRELCI: v 15, 24, in 30.min. Bresci-ni, v 70.min.Marsich.
TRIESTINA: Ciprietti (Azzalini), Bir-tig, Incitti (Tiberio), Pivetta (Polmonari), Zocchi, Fatone (Della Zotta), Jacono (Ju-rincich), Zanvettor (Intartaglia), Brescini (Marsich), Marži, Perziano (Liguori).
MURA: Volk, Baranja, Kokol, Kardos, Halilhodžič, Poljšak, Stampfer, Brezič, Brelec, Bakula, Rous.
Sodnik: Boccia iz Trsta, gledalcev 600.
V lepi in dopadljivi prijateljski tekmi je Triestina prepričljivo premagala ekipo Mure, ki je po prvem delu slovenskega prvoligaškega prvenstva na tretjem mestu. Resnici na ljubo si Sobočani tako visokega poraza niso zaslužili, saj so v drugem polčasu najprej zastreljali enajstmetrovko (vratar Azzalini je strel ubranil), nakar je sodnik nerazumljivo razveljavil
zadetek Bakule s prostega strela. Gostje iz Murske Sobote, ki se trenutno mudijo na pripravah v Ankaranu, so bili v prvem delu popolnoma brez moči proti dobro razpoloženim Tržačanom. Razigrani Brescini je uprizoril pravi “show“, saj je v pičlih petnajstih minutah kar trikrat premagal Volka. V nadaljevanju je Mura nekoliko strnila svoje vrste ter se enakovredno kosala z domačini. Le-ti so se v glavnem posluževali protinapadov, v enem od teh je Marsich s četrtim zadetkom postavil dokončni izid.
“...In to naj bi bili amaterji", je po tekmi izjavil član vodstva Mure, medtem ko je trener Triestine Pezzato, ki je med tekmo poskusil razne taktične variante, pohvalil svoje fante za dobro igro ter izredno požrtvovalnost, kar daje dobro upati v zvezi z bližnjimi prvenstvenimi nastopi. (WB)
Dve zmagi J. Koširja
MARIBOR - Na mariborskem Pohorju so se včeraj najboljši slovenski smučarji in smučarke potegovali za naslov državnega prvaka v veleslalomu. Tako kot dvojni smuk pred dvema dnevoma, so včeraj odpeljali tudi dva veleslaloma,. Prvi je štel za letošnje državno prvenstvo, drugi pa za leto 1994. Med moškimi je obe tekmi pričakovano dobil Jure Košir, pri smučarkah je nova državna prvakinja za letošnje leto Mojca Suhadolc, naslov prvakinje za leto 1994 pa je osvojila domačinka Andreja Potisk.
Parma predložila pogodbo
RIM - Generalni direktor Parme Giambattista Pasto-rello je predložil združenju poklicnih nogometnih klubov pogodbo, ki jo je njegov klub podpisal s Portugalcem Figom. »Naša pogodba je povsem veljavna. Juventusove ne poznam, pripravljeni pa smo na soočanje s turinskim klubom«, je dejal Pastorello. Predsednik lizbonskega Sportinga Jose Sousa Cintra »navija« za Juventus, od katerega bi iztrgal dvakrat toliko denarja (šest milijard) kot od Parme, ki se je direktno pogovarjala z igralcem, čigar pogodka s portugalskim klubom zapade 31. julija
Messina izbral kandidate
RIM - Zvezni selektor Ettore Messina je na zbor košarkarske reprezentance od 6. do 8. tega meseca v Abanu Terme povabil naslednje igralce: Ancilot-to (Caserta), Cantarello (Stefanel), Chiacigh (Floor), Conti (Cagiva), De Pol (Stefanel), Esposito (Filodo-ro), Ferroni (Teamsystem), Fučka (Stefanel), Galan-da (Birex), Gentile (Stefanel), Londero (Metasy-stem), Marconato (Benetton), Myers (Teamsystem), Ruggeri (Tramsystem), Scarone (Menestrello).
A lige se bo končala 4. junija
RIM - Svet združenja nogometnih poklicnih društev je določil, da se bo prvenstvo A lige zaradi nedeljske prekinitve končalo teden dni kasneje, v nedeljo, 4. junija. Prvenstvo B lige pa se bo končalo 11. junija. Koledar bodo za eno kolo premaknili vse do 19. marca, ko je bila na sporedu redna prekinitev, ki bo zdaj odpadla.
Juventus > Eintracht v Bologni?
BOLOGNA - Vse kaže, da bo Juventus povratno četrtfinalno tekmo za nogometni pokal Uefa 14. marca proti Eintrachtu iz Frankfurta odigral v Bologni, s pričetkom ob 17.30. Turinski klub je Ze vložil prošnjo na občino in vodstvo Uefe.
Nagrade Coni v Vidmu
Na videmskem gradu bo danes, s pričetkom ob. 18. uri, podelitev denarnih nagrad deželenga Conija 130 društvom iz FJK, ki so se odlikovale v minuli sezoni. Nagradni sklad znaša 300 milijonov lir.
Občina za svetovne prvake
V soboto ob 12. uri bo tržaška občinska uprava v sodelovanju s pokrajinskim odborom Conija podelila priznanja športnikom, ki so v minulem letu osvjalai naslove svetovnih prvakov. To so Riccardo Dei Rossi (veslanje, četverec brez), Bruno Cocciolo (ribolov), Alessandro Kuriš (skok v višino za telesno prizadeta), Cristina Mauri (smučanje na travi), Elena Pesle in Francesca Pitacco (jadranje, 420), Roberto Bertocchi, Vittorino Filipas, Fabio Bernes, Pietro Perelli, Alessandro Re in Agostino Vidulli (Quarter Ton Cup).
ODBOJKA / POKRAJINSKA PRVENSTVA NA GORIŠKEM
Črn dan Našega prapora, prvi uspeh deklic Olympie
2. ženska divizija: domovke dobro pričele - Lahka zmaga mladincev Olympie, naraščajnice pa brez moči
naslednjih dveh setih pa je bil proti opogumljenim nasprotnikom brez moči.
Ostali izidi 8. kola:
Grado - 01ympia 1:3, Mossa - Corridoni 3:1, Intrepida - Torriana 0:3, Fossalon - VBL Cormons 2:3, Caldini - Ronchi 0:3.
Vrstni red: Mossa 16, Acli Ronchi 14, Libertas Turriaco 12, Intrepida Mariano, Naš prapor in
Naraščajnice Olympie (Foto Studio reportage)
p . . .	,	Mariano, Naš prapor in
tonski pokrajinski odbor odbojkarske VBL Cormons 10, Torriana in Olympia 8, !e določil, da bodo tekme Corridoni 4, Gladini 2, Fossalon in Grado Pnnodnjega kola, ki so odpadle po sklepu rimsker " "
kega Conija v zvezi s smrtjo genovskega navijača, nadoknadih v soboto, 25. februarja. Umiki tekem ostajajo nespremenjeni.
L MOŠKA DIVIZIJA
Naš prapor - Libertas Turriaco 0:3 110:15,12:15,6:15)
NAS PRAPOR: Bevčar, Cevdek, Devetak, A. in V. Juretič, Kovic, Legiša, Mik-luš, Paulin, Sfiligoj, Sošol.
Odbojkarji Našega prapora so v dvo-noju s turjaškim Libertasom naleteli na
.	■	xootvxu,i /uuootrci ličijo lilOOLU
je Libertas letos le blede senca lanske uročne postave, kljub temu pa je bilo to, kar je pokazal, dovolj za nerazpoložene gostitelje. Nas prapor je sicer začel dobro jn brez težav dosegel vodstvo 9:1, nato pa ]e v prvem setu dosegel le še eno točko, v
Corridoni 4, Gladini 2, Fossalon in (
0.
1.	ZENSKA DIVIZIJA
Izidi 6. kola: Acli Ronchi - Farra 3:0, Intrepida - Staranzano 2:3, Morarese -Villesse 3:1.
Vrstni red: Staranzano 12, Corridoni 10, Cormons, Villesse in Morarese 8, Ronchi 6, Pieris, San Luigi in Intrepida 2, Farra 0
2.	ZENSKA DIVIZIJA
Dom Imsa - Azzurra 3:2
(15:9,6:15,15:8,6:15,15:9)
DOM: Tomšič, Kovic, Tronkar, Humar, Kocina, Mozetič, Kocjančič, Zucca-rino in Čeme.
Dom igra v tem prvenstvu z ekipo deklic, okrepljeno z dvema mladinkama in s Černetovo, ki predstavlja dragoceno menjavo v težkih trenutkih tekme. Od sedmih ekip v tej ligi napredujeta dve, z veliko truda pa bi lahko dosegla dober re-
zultat tudi mlada i
kolu so se domovk_______________I____
in bolj izkušenimi igralkami Azzurre, tako da je zmaga še bolj razveseljiva. Rezultat bi lahko bil tudi bolj prepričljiv, če ne bi Dom po prvem setu nekoliko podcenjeval nasprotnic.
Ostali izid 1. kola: Libertas Capriva -Ludnico Caffe Morocco 3:0, Torriana -Villacher bier neodigrana.
MLADINCI
01ympia - Cormons 3:0 (15:4, 15:3, 15:7)
OLVMPIA: Braione 10+3, Cemic 7+0, Domi 0+0, Guzzon 1+0,1. Komjanc 0+0, P. Komjanc 0+0, Makuc 0+0, Miklus 0+0, Mucci 2+3, Squadrito 2+2, E. Komjanc 2+1.
Mladinci 01ympie so v vnaprej igrani tekmi 4. kola brez težav zmagali. Gostje sicer na mreži niso bili tako slabi, toda v ostalih elementih so bili izredno pomanjkljivi, tako da moč njihovega napada ni mogla priti do izraza. Braione in Cemic sta s servisom v skoku Cormonsu povzročala velikanske težave. O premoči olimpijcev priča tudi dejstvo, da je lahko
Sovodnje - Cormons (15:3,15:2,15:1)
SOVODNJE: Miklus, Černič, Zavadlav, Blas izza, Pelegrin, Pavio, Mozetič, Tomšič, Troncar, Kovic, Uršič, Kocina. Nasprotnik je bil preslab. Zato je tre-
tumem domu) zelo važno srečanje s Far-ro. Po tekmi, ki se je končala v dobre pol ure, pa je trener svoje varovanke dobro spotil še na dodatnem treningu.
Izidi 8. kola: Cormons - Fincantieri 0:3, Staranzano - Acli Ronchi 3:0, Pieris -Sovodnje neodigrana.
Vrstni red: Fincantieri in Sovodnje 12, Torriana 8, Staranzano 6, Pieris in Acli Ronchi 4, Cormons 0.
DEKLICE
Skupina A
Libertas Capriva - 01ympia 2:3 (15:2, 9:15,15:12,11:15,11:15)
OLVMPIA: Perše, Sfiligoj, Klede, Batistič, Benedetti, Hlede, Bagon, Ožbot, Pipan, Cetul.
Deklice 01ympie so v Kaprivi dosegle svojo prvo prvenstveno zmago, kar predstavlja lepo spodbudo za delo naprej. Ra-
postavo dečkov, ki bodo s prvenstvom začeli v ponedeljek.
Izida 3. kola: Cormons - Mossa 0:3, Torriana - 01ympia 3:0.
Vrstni red: Espego, Torriana in 01ym-pia 4, Mossa 2, Cormons 0. (Espego ima tekmo manj)
MLADINKE
Naše na izbirnem treningu
Igralke SD Sovodnje Barbara Uršič, Sonsyerei Tosorati, Giuliano Pavio in Ilenia Zuccarino bodo v nedeljo, 12. trn. v Fani sodelovale na prvem selekcijskem treningu na pokrajinski ravni za kategorijo deklic.
zen v prvem setu, la so ga gladko izgubile in osvojile le dve točki, so prikazale lepo igro, za katero prav vse zasluzijo pohvalo.
Visoke, toda tehnično ne preveč podkovane domačinke so najbrž po osvojenem prvem setu pričakovale lahko delo, toda Goričanke so se zbrale, zaigrale bolje in stanje v setih izenačile. Tretji set
četrtem so namreč Goričanke že vodile s 14:7, ko so se jim domačinke približale na 11:14. Toda to je bilo tudi vse. Odločilni set je bil stalno v rokah varovank trenerke Kukove, ki so takoj zanesljivo povedle in odločilni set brez težav speljale do konca.
NARASCAJNICE
Skupina A
Morarese - 01ympia 3:0 (15:2, 15:3, 15:8)
OLVMPIA: Sfiligoj, Fabris, m Cetul, Klede, Pipan, Domi, Verban.
Morarese je tudi proti 01ympii potrdil, da je najboljša šesterka te skupine in naša dekleta so bila proti temu nasprotniku brez moči.
Vrstni red: Morarese 9, Torriana 6, Dom 3, Caffe Morocco 2, 01ympia 1, VBL Cormons 0.
Skupina B
Izidi 4. kola: Sovodnje - Pieris neodigrana, Fincantieri - Ronchi 3:0, Etsi Gorica - Libertas Villesse 0:3.
Vrstni red: Lib. Villesse 9, Fincantieri 8, Sovodnje 6, Staranzano 4, Pieris in Etsi Gorica 3, Acli Ronchi 0.
Petek, 3. februarja 1995
ŠPORT
o
o
O

KOŠARKA / KONEC PRVEGA DELA PRVENSTVA C2 LIGE
KOŠARKA / 1. DIVIZIJA
Borovci kar solidni Dom že odpisan?
Bor Radenska s 7 zmagami v zlati sredini Z eno samo zmago Dom Agorest zadnji
Konec prejšnjega tedna se je zaključil prvi del košarkarskega prvenstva C2 lige.Obračun naših dveh predstavnikov, Bora Radenske in Doma Agorest, je bistveno različen. Ce so v Borovem taboru lahko zadovoljni z dosedanjo bero sedmih zmag v 15 tekmah, je domov »score« (1 zmaga in 14 porazov) nedvomno tehten razlog za nerazpoloženost.
NAJBOLJŠI: Prvouvršče-ni Martignacco je z zavidljivo bero 14 zmag v 15 tekmah tudi na igrišču potrdil, da je že pripravljen za nastop v višji kategoriji in je kljub spodrsljaju v Fa-gagni v zadnjem kolu nedvomno glavni kandidat za končno zmago, ki pa ne pelje direktno v Gl ligo, saj se bo prvouvrščeni moral v dodatni tekmi za prestop pomeriti s prvouvršCeno ekipo iz Ligurije.
OSTALI KANDIDATI: Fagagna in Forda (22), Sgt in Udinese (20) se krvoločno borijo za mesta pod vrhom. Med temi je nekoliko presenetljivo tudi tržaška Sgt, ki se je močno okrepila v novemberskem roku medtem, ko preseneča zaostanek Intermug-gie, ki se je lani borila za napredovanje, letos pa je morala že večkrat priznati premoč nasprotnikov.
ZLATA SREDINA: Pet ekip, v razmahu samih dveh točk, je že odpisanih od boja za najvišja mesta, obenem pa so najbrž že na varnem pred skupino, ki se skuša izogniti izpadu. Intennuggia, Barcolana, Spilimbergo in Manzano so zbrali po 16 točk, Bor Radenska pa dve manj.
NA PREPIHU: Kar štiri ekipe so še vpletene v boj za obstanek, saj imata Fer-roviario in videmski Vir-
tus po 12 točk, goriški Ar-te in Staranzano pa po 10 in, če pomislimo, da je za povratek v D ligo na razpolago še en prostor, bo res zanimivo preveriti kdo ne bo premostil tega izpita.
NA DNU: Vsaj na videz sta z veC kot eno nogo v grobu (nazadovanje v D ligo) goriški Senators (4 točke) in Dom Agorest (2), ki sta doslej skupaj le trikrat okusila sladkost zmage, obenem pa ne dajeta veliko znakov, da bi se v povratnem delu lahko prelevila v »super« ekipi (za obstanek bi morala zbrati vsaj še 18 - 20 od 30 možnih točk...)
NEKAJ PODATKOV BORA IN DOMA: V derbiju je Bor Radenska doma dokaj zanesljivo premagal Dom Agorest s 93:79. Borovci so doslej premagali še Arte (brez
Possega (Bor) in Di Cecco (Dom) v boju za žogo(F. Kroma)
boja), Spilimbergo (73:63), Staranzano (71:58 v gosteh), Ferroviario (89:72), Porcio (82:74) in Senators (111:98). Domove! so edini uspeh zabeležili proti Staranzanu (108:88), najhujše poraze so utrpeli doma z Marti-gnaccom (-45), Udine-
sejem (-23) in Arte jem (-22), dvakrat pa so zgubili le s točko razlike (Ferroviario in Spilimbergo). Najhujši poraz Bora znaša 13 točk (v Fagagni), kar petkrat pa so belozeleni zgubili z razliko nižjo od 8 točk
Vanja Jogan
Prosek napovedal boj za napredovanje Prosti meti pokopali košarkarje Dinama
1:7 v zadnjih dveh minutah
Prosek - Fogliano 78:60 (36:28)
PROSEK: Ban 8, Pertot, Gregori 16, Nabergoj, Emili, Cingerla 2, Cuk 22, Grilanc 15, Gruden 15.
V prvem kolu košarkarskega prvenstva 1. divizije je Prosek, za katerega igra več bivših članov Kontovela, prepričljivo premagal peterko iz Fogliana in obenem potrdil, da upravičeno cilja na napredovanje v promocijsko ligo. Po pričakovanju so levji delež točk dosegli Corrado Čuk, Ivo Grilanc, Aleksij Gruden in Andrej Gregori, odločilni »break« pa so naši košarkarji dosegli v sredini drugega polčasa. (VJ)
Intennuggia - Dinamo 53:51 (27:25)
DINAMO: Volk 18 (6:10), Briganti 8 (2:8), Dilissano 5 (1:2), Miani, Sbroiavacca 4, Di Marco 7 (5:8), Ruzzier 7 (0:1), Crastic 2 (0:2); trener Battilana.
Proti ekipi, ki nastopa izven konkurence (MiljCani imajo že ekipo, ki nastopa v višjih ligah in zaradi tega ne morejo napredovati) so košarkarji Dinama, ki so nastopili v moCno okrnjeni postavi (brez Jankoviča, Can-cianija in Barbiera), tesno izgubili po zelo izenačeni tekmi. Igralci Dinama so si zmago zapravili zaradi katastrofalnega izvajanja prostih metov v zadnjih dveh minutah (1:7!). Se sekundo pred koncem so imeli novo priložnost, da bi izsilili podaljšek, Briganti pa je zgrešil prosta meta in nasprotniki so se lahko veselili prve zmage. Najucinkovitejši v vrstah Dinama je bil Pavel Volk. (VJ)
F.Sancin: »Uresničili smo napovedi« LMani: »Razlogovza polom je več«
Trenerja obeh naših moštev smo prosili za splošno oceno lastne ekipe in posameznikov po prvem delu prvenstva.
Fabio Sancin (Bor): Rezultati so pričakovani, Čeprav bi bil lahko izkupiček boljši, saj smo le v Fagagni zanesljivo zgubili, medtem ko smo se na vseh ostalih tekmah enakovredno borili z nasprotniki. V primerjavi z lansko sezono je precej novih igralcev, tako da smo v prvem delu prvenstva seveda plačali davek neuigranosti, v zadnjih kolih pa smo pokazali velik napredek Vse igralce moram izrecno pohva-liti, saj redno trenirajo, z izjemo Carbonare, ki je zaradi delovnih obveznosti opravil le polovico treningov. Zadovoljen sem tudi, ker so tistii, ki so doslej imeli manj priložnosti za igranje (na spisku je namreC kar 14 igralcev), vsekakor vedno prisotni in vadijo z veliko vnemo. Nazadnje ne morem mimo pozitivne ugotovitve, da smo doslej imeli zelo malo poškodb in da je v ekipi vzdušje res enkratno.
Ludo Miani (Dom): Ko si po prvem delu prvenstva sam na zadnjem mestu si postaviš vprašanje, kaj ni šlo in kaj si storil narobe. Razlogov za tako skromen razplet je veC. Precej ekip se je močno okrepilo in nivo prvenstva se je v primerjavi z lansko sezono znatno dvignil. Pred začetkom se-
zone smo se odločili za ožji zbor igralcev, ker nismo imeli mladinske ekipe, zaradi nekaterih poškodb in odpovedi pa smo se znašli v okrnjenem številu in skoraj nikoli nismo trenirali v popolni zasedbi. Na začetku smo imeli zelo težak razpored, pet zaporednih porazov pa je psihološko in motivacijsko izredno negativno vplivalo. Vsaj na dveh tekmah sta sodnika podzavestno pomagala višjeuvrščenim nasprotnikom in smo nezasluženo tesno zgubili. V prvem delu prvenstva smo plačali tudi davek novincev v ligi, saj so vsi lanski igralci prvič igrali v tako zahtevni konkurenci. Potem se je hudo poškodoval še Orzan, Pečanac, na katerega sem resno računal, pa se je že septembra odločil, da bo zaradi študijskih težav prenehal z igranjem.
Pozitivno pa je vsaj to, da smo v zadnjem Času pokazali lep napredek (zmaga s Staranzanom in trije tesni porazi), Košuta in Jarc sta končno ujela pravi ritem in se vračata v lansko formo, Corsi sedaj igra bolj za ekipo, Podbersig se je dobro znašel tudi na poziciji krila in tudi Di Cecco končno igra na solidni ravni. Na treningih fantje sedaj delajo z večjo vnemo in ne glede na to, da smo dejansko že odpisani, bomo do zadnjega kola skušali popraviti položaj na lestvici in skušali čim večkrat zapustiti igrišče z dvignjeno glavo. (VJ)
Konjske dirke	piše: Giorgio Plettersech
V Firencah bo Omska težko premagati Na dirki v Rimu je možen vsak razplet
1.	dirka (Firence): Omsk (X) je ta Cas v izredni formi, zato ga bo težko kdo premagal. Pozornost pa zaslužita Peace Kronos (19 in Lu-bro Gim (2);
2.	dirka (Firence): Nerveux (X) je skoraj obvezen favorit, seveda pa bo moral dobro paziti na Morissona (1), ki je imel na zadnji dirki smolo, in Lowgar An-ziana (2);
3.	dirka (Rim): napoved je izredno težavna in možen je vsak razplet. Po našem mnenju pa imajo nekoliko veC možnosti Omnia Ra (2),
Piscomontano (1) in Naucide (X);
4.	dirka (Bologna): Nobel d’Are se bo gotovo boril za zmago. Med favorite pa sodita tudi Orig Effe (X) in Lom de Lom (2);
5.	dirka (Turin): Nie-vole (X) lahko zmaga, Ce bo takoj povedla, opozarjamo pa na Onfale Font (1) in Prodala (2);
6.	dirka (Piša): Alan Fordina (X) je v dobri formi, toda na mehkem terenu ima veC možnosti Julio Martines (2), oba pa bosta morala paziti na Aspen VVooda (1).
	
1. — prvi	X
drugi	12
2. — prvi	X
drugi	12
3. — prvi	2
drugi	XI
4. — prvi	1
drugi	X2
5. — prvi	X
drugi	12
6. — prvi	X
drugi	12
NOVICE
TENIS / MEDBANČNO PRVENSTVO V TREVISU
Disciplinski ukrepi deželne nogometne zveze
V običajnem tedenskem sporočilu disciplinske komisije deželne nogometne zverze tudim ta teden zasledimo imena nogometašev iz naših enajsteric. Tako bo morala Juventina v promocijskem prvenstvu eno tekmo igrati brez kaznovanih Marka Devetaka in Morena Trevisana. V 1. amaterski ligi imata tudi Sovodnje in Zarja po dva kaznovana nogometaša. Eno kolo bodo morali tako počivati Luca Caporale in Giovanni To-mizza (Sovodnje) ter Paolo Gregorič in Enrico Ravali-co (Zarja). Da je vse v stilu številke dva je z dvema kaznovanima nogometašema (Alessandro Fadda in Rosolo Vailati) v 2. amaterski ligi poskrbel še Kras. Kazni bodo nogometaši odsedeh šele prihodnjo nedeljo, ker ta teden ne bo tekem.
Obvestila
ZSSDI
sklicuje v petek, 10. februarja 1995, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju 24. DEŽELNI REDNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: 1. otvoritev občnega zbora; 2. izvolitev organov občnega zbora; 3. sprejetje nove članice; 4. poročila; 5. pozdravi in razprava; 6. razno. Občni zbor bo v Domu Andreja Budala, Standrež, ul. Montello 9.
SZ JADRAN
obvešča, da zaradi prekinitve vseh prvenstev odpade avtobusni izlet v soboto v Cittadello ob prvenstveni tekmi Pio X Cittadella - Jadran TKB.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST Smučarski odsek
obvešča, da se bodo smučarski tečaji odvijali v nedeljo, 5. t. m. v Ravasclettu - Zoncolan. Informacije in prijave za dodatne izletnike danes od 18. do 19. me na sedežu SPDT, tel. St. 368094.
Igralci TKB v močni konkurenci osvojili solidno peto mesto
TREVISO - Od 14. januarja dalje je bilo na igriščih teniškega kluba Zambon prvo medbančno prvenstvo, na katerem je nastopilo preko dvajset ekip iz Veneta, Lombardije, Tridentinske-Južne Tirolske, Emilije-
Romagne in Furlanije Julijske krajine.
Na tem bančnem »Davisovem pokalu« se je pomerilo kar 15 bančnih zavodov, za katere je nastopilo nad sto zagrizenih tenisaCev. Za Tržaško kreditno banko
so na igrišče stopili Robert Čorbo, Ilvio Vidovi-ch ter Andrej Baldissin (ekipa A), B ekipo pa so sestavljali Paolo Calzi, VValter Kalc in Marko Svagelj (na sliki) .
V prvem srečanju je ekipa A z lahkoto prema-
gala Cassamarco iz Trevi-sa; z odlično igro sta Čorbo in Vidovich brez večjih težav nadigrala Furlana in Navattija, v dvojicah pa sta Baldissin in Vidovich strla nasprotnika in si priborila tretjo točko.
Ekipa B pa je žal klonila proti sicer solidnemu nasprotniku Banco di San Marco. Za beneško moštvo so nastopili kar trije bivši klasificirani igralci; Calzi se je pomeril s Corellijem, Kalc s Pasanom; kljub porazu so se naši fantje do zadnjega zagrizeno borili in pokazali dober napredek; poleg Calzija in Kalca se je dobro odrezal v dvojicah tudi Marko Svagelj.
V nadaljevanju pa je imela ekipa A precejšnjo smolo, saj se je pomerila z nosilcem skupine in
bivšim italijanskim prvakom Banco Popolare di Bergamo. Prvi je na igrišče stopil Vidovich, ki se je zelo dobro upirali Fermiju, ki je lani še igral v italijanski Gl ligi v Lombardiji. Robert Čorbo je solidno odigral proti Cattaneju, vendar je tudi ta v članski sezoni nastopal v Gl ligi.
Smola je bila tudi v tem, da naši igralci niso vajeni sintetične podlage, saj skozi celo sezono trenirajo na peščenih igriščih.
Banca Popolare di Bergamo je v velikem finalu premagala Banco Ambro-siano Veneto in si zagotovila President CUP 95.
TKB-jevci pa so povsem zasluženo zasedli 5. mesto in prihodnje leto bodo brez dvoma startali med favorti.
Andrej Baldissin
POZOR!:
Primorski obdaruje
naročnike!
Vsem naročnikom Primorskega dnevnika za leto 1995 nudimo vrsto ugodnosti in prijetnih presenečenj:
uL
2
o
•	Vsako jutro vas pred vrati čakajo sveže novice iz sveta in bližnje okolice... S ...in bistra razmišljanja, komentarji, reportaže in razvedrilo
•	Brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke
•	Za novoporočence v letu 1995 bo naročnina brezplačna
•	Ob novem letu vam bomo podarili stenski koledar za leto 1995, tiskan na originalnih strojih v partizanski tiskarni "Slovenija"
•	Ob petdeseti obletnici Primorskega dnevnika vam bomo maja meseca podarili lepo in dragoceno knjigo
KAKO PLAČATE

►
►
►
prednaročnino lahko plačate na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
pri vseh slovenskih bančnih zavodih v FJK
pri vseh raznašalcih Primorskega dnevnika na Tržaškem in Goriškem
/Primflrfe> JW
' 1".


popnnw v.	1
Noj dnevnike
Petek, 3. februarja 1995
ZANIMIVOSTI - RAZVEDRILO
Horoskop
zapisal
B. R. K.

M

M
iL
m

&

OVEN 21, 3. - 20. 4: Z optimizmom se boste zazrli v prihodnost in se z veliko energije spopadli z izzivi življenja. Pogumne Caka sreča, omahljivce sreča opoteCa, pesimiste nesreča.
BIK 21.4-20.5.: Uskladili boste svoje želje z realnimi možnostmi in se zadovoljih z manjšimi, postopnimi spremembami. Prilagodite svoji odločitvi tudi vas tempo.
DVOJČKA 21.5.-21.6.: Nekdo vam bo obljubil razkritje skrivnosti, kako brez napora zaslužiti goro denarja. Ce bo pot do vrha temeljila na praznjenju bednih denarnic, stokrat premislite.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Vbili si boste v glavo, da morate v najkrajšem možnem Času spoznati vse skrivnosti sveta. Ce boste začeli pri sebi, vam bo morda res uspelo, pa še prihranili boste.
LEV 23.7. - 23.8.: Vaša levja samozaivest bo padla na raven potepuškega mačkona. Ampak nikar ne skrbite; brezdomci namreč poznajo skrivnost, kako biti srečen tudi pod milim nebom.
DEVICA 24 8. - 22.9.: Bliskovito se boste vzpenjali po lestvici kariere. Ampak ne ozirajte se preveč na vrh, kajti ko boste naleteh na zlomljen klin, boste telebnili nižje, kot ste začeh.
TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Razgovorih se boste in nehote izustili tudi tisto, za kar bi se bilo bolje ugrizniti za jezik Izrečeno boste skušah vzeti nazaj, vendar bodo usta žal zaprta.
ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Doletelo vas bo srečanje z osebo, ki že dolgo časa vznemirja vaše srce in vam ne da spati. Ampak odslej bo vase srce Se bolj nemirno, vaše noči pa še budnejse.
STRELEC 23. 11.-21. 12.: Razvajeni boste kot otročiček Spet boste prižgali luč svoji porabniški mrzlici in se obdarili s kupom nepotrebnih stvari. Zelja bo rodila željo, denarnica pa bo zahlipala.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Presenečeni boste nad uspehi svojih poslovnih potez, čeprav že od zaCetka vlečete same zanesljive poteze. Tudi sreča vam je naklonjena, torej nadaljujte.
VODNAR 21.1. -19. 2.: Kup neopravljenih nalog se bo večal, vaSa delovna energija pa bo na psu. Ne garajte na silo, vzemite si raje dan ah dva za počitek, pa boste v enem dnevu postorih za tri.
RIBI 20.2. - 20.3.: Sprva vam bo živžav ugajal, že kmalu pa vam bo začel temeljito presedati. Umaknite se v samoto in razmislite o svoji nenasitni potrebi po nenehnem dogajanju.
ŠAH
IZLET ZA KONEC TEDNA
Privlačna, a pozabljena Istra
Po vaseh slovenske Istre ob hrvaški meji
Abitanti
Nekje daleč je še tako kot nekoč. Le ljudi ni več. Nekatere istrske vasi ponujajo obiskovalcu srečanje in slutnje starodavne Istre, ki jo sicer že močno načenja čas: odmaknjene od prometnic, nekje na robu zavesti stojijo hiše nekaterih najbolj slikovitih istrskih vasi pri nas. Take so ostale zato, ker so se skoraj vsi ljudje izselili, hiš ni nihče obnavljal, in če se niso porušile, so obdržale svojo prvotno podobo. Kamen na kamen, rjav istrski tliš. Za obiskovalca zanimiva, za domačine boleča podoba nekdanjosti.
Zdaj tudi do najbolj odmaknjenih vasi slovenske Istre držijo asfaltne ceste, le na Abitante so pozabili. Prva vas v Sloveniji. A, b. Nadmorska višina 410 metrov, voda iz vodnjaka, trije prebivalci. In čudovita arhitektura istrske vasi, kolikor je še ni pozobal čas. Tu so še druge vasi, naseljene, obnovljene, vendar se tudi med njimi najde otok pozabe v času. Topolovec. Vršič onstran Dragonje.
Tu ni markiranih poti, označuje jih samo spomin na minule čase. Tudi zaradi teh se je vredno ustaviti v Topolovcu, poiskati pot po dolini Malinske do Abitan-tov in naprej proti Gradinu. Od Hrvojev do Abitantov le peš, drugje lahko z vozilom. Da bomo vedeli, kam gremo, si odprimo izletniško karto Primorje in Kras. Oznake pravijo, da tu ni
a b c d e f g h
Koltanowsky - Dunkelblum / Anhverpen 1929
Beli, ki je na potezi, se bi lahko hitro zadovoljil s prednostjo kvalitete, v kolikor bi odigral preprosto potezo l.Td8+ Kf7
2.	Th8:. Toda nastala pozicija skriva še bolj učinkovit razplet v korist belega. Vezava po e liniji in črni diagonali narekujeta belemu zmagoviti pohod na črnega kralja!
Rešitev naloge
Z manevrom bele trdnjave l.Td5! izsili beli Se bolj prepričljivo prednost. Na umik Crne dame l...Db5 2.Th5! /ne gre jemanje bele trdnjave zaradi mata na osmi vrsti/ 2...Df6
3.	Tf5H Cilj je tako dosežen! Crni je pred izbiro, ali mat ali izgubo dame, zato se je vdal! Lahko bi Se sledilo : 3...C5 4.Lc5: Ld8 5.Tf6:+ gf6 6.De6 Tg8 7.La7: z veliko materialno prednostjo belega! S. Kovač
LABIRINT EBsmja
Ime in priimek:
Telefon in naslov:.
Glasbena želja:.
Prijavnico pošljite na naslov:
RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA
Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, Id jo objavljamo na tej strani.
Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in tetka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo čeden kupček denarja...
veliko zanimivega. Cerkev v Hrvojih in Topolovcu, spomenik v Belvedurju. Pa ni res. Se veliko več je, vsa ta pokrajina je nekaj izjemnega.
Večina hiš v Topolovcu sameva, cerkev svetega Hieronima, Jeronima, kot ji pravijo domačini, prav tako. O njej krožijo razne govorice, pravijo, da je zelo stara, morda celo naj starejša v Istri. Menda je bilo tu nekoč tudi nekakšno zlato. Pravijo, da so ga odpeljali z vozom in z njim naredili Krkavče. Drugi spet govorijo, da je voz ali vsaj zlata gred nekje zakopana in je zato vse okrog prekopano. Menda se vedno radi pridejo Tržačani in kopljejo okoli, našel pa ni nihče nič. Skoda, če bi našli tisto zlato, bi lahko lepo obnovili cerkvico in še zvonik cerkve v Hrvojih bi lahko znova postavili. Nekoč je bil zvonik znan blizu in daleč, saj je bil visok 37 metrov, najvišji daleč naokoli. To je bil »fižolov zvonik« - v času zidave leta 1880 so bile dobre letine fižola in delavce so plačevali z iztržkom od prodanega fižola. Pa je treščila vanj strela, kakih petnajst let je tega, načelo ga je Se vreme, začel je pokati in se je zrušil. Ostalo je samo nekaj metrov te nekdaj veličastne stavbe, o katere obnovi danes spet govorijo.
Pod Hrvoji v dolini Malinske stoji mlin. Streha je vdrta, v črnem kotu se še sluti ognjišče. Mlinska kamna čakata, mlinski kolesi mirujeta v vodi. Dolina je samotna, v tem letnem času sploh. Na koncu vasi je kolovoz, ki vodi v Abitante. V tej bolestno osamljeni vasi se rušijo skoraj vse hiše, vendar kljub temu še vedno ponosno kažejo domiselnost in lepoto istr-
Pogled na dolino Dragonje
Topolovec z Julijskimi Alpami v ozadju; kip na pokopališkem zidu v Hrvojih (na sliki spodaj)
ske arhitekture. Čeprav sredi vasi iz opek in betona raste nova hiša kot oddaljeni komentar odmirajoče nekdanjosti, vse kaže, da ljudje v tej vasi ne bodo nikoli več stalno živeli.
Med hišami, nekdanjimi sadovnjaki in njivami bomo morda srečali katerega od treh vaščanov. Zalajal bo pes, v vetru bo-
do zaropotali kovinski predmeti, ki so nastavljeni zato, da kragulj ne odnese kokoši. Sicer pa tu vlada neki neizrekljiv občutek samote in minulih časov. Tudi ko zapustimo Abitante, ga odnesemo s seboj. Ne bo takoj zbledel, nekaj časa bo še z nami, potem bomo vseeno pozabili nanj. Dokler se ne bomo spet vrnili v Abitante.
Dario Cortese
LJUBLJANA
Slovenska prestolnica ima bogato zgodovino <8)
Usodni potres pred sto leti - V tem stoletju je preživela tri vojne
Na začetku 19. stoletja . J® Proslavilo Filharmo-rocno društvo s klasično giasbo. Med Častnimi člani prosiva so omenjani tudi , Beethoven in sla-''ni violinist Paganini. V sezoni 1881/82 je bil kapelnik 11,,Mi--1'_ , . ,
ki ° e^uausca uustav Ma-er, ki mu je uspelo dvi-gledališki orkester na ^danja vredno raven.
T ■ Y,. ovni umetnosti je )u Ijana svojo meščansko guduro odevala z bidermajerskim okusom. V sli-arstvu so v ospredje sto-Pm Portreti in romantične ajuie. Fo je bil tudi Cas, t° If uiesto dobilo vrsto avb, ki so pomembne se ?S’ na Pumer nekatera s a poslopja, Filharmo-j:J°’ muzej, operno gledaje m Narodni dom
Za mesto je bil usoden
potres leta 1895, ko je bilo treba dobro desetino hiš porušiti, skoraj vse pa so bile potrebne popravila. Pri obnovi je Ljubljana tudi navzven dobivala slovensko podobo, zlasti s slovenskimi uhčnimi imeni namesto prejšnjih dvojezičnih. Ob koncu 19. stoletja je nacionalno prebujena Ljubljana postavila tudi prve spomenike slovenskim kulturnim delavcem - Valvasorju in Vodniku.
Tri vojne v tem stoletju
Ob izbruhu prve svetovne vojne (1914-1918) so začele avstrijske oblasti zatirati vsako ustavno in politično življenje. Mnogo Ljubljančanov je moralo zaradi naklonjenosti Srbiji in Antanti v internacijo. Po vstopu Italije v vojno leta 1915 pa je Ljubljana
postala velika vojaška in etapna postaja in mnogo javnih zgradb so tedaj spremenili v vojne bolnišnice in vojašnice.
Po koncu prve svetovne vojne je Avstro-Ogrska razpadla in Slovenija se je 1. decembra 1918 združila s Hrvaško in kraljevino Srbijo v Kraljevino SHS.
Med obema vojnama je zunanji podobi Ljubljane dal najvidnejši pečat slavni predstavnik dunajske secesije Jože Plečnik, arhitekt, ki je med drugim načrtoval podobo Tromosto-vja, živilske tržnice in Narodne in univerzitetne knjižnice. Mesto je živelo tudi zelo plodno življenje kot mesto glasbe, plesa, gledališča, likovne umetnosti in lepe besede.
Med drugo svetovno vojno je Ljubljano od 11.
aprila 1941 do 8. septembra 1943 zasedla italijanska vojska, ki je mesto obdala z bodeCo žico. Po italijanski kapitulaciji so v mestu zagospodovali nemški okupatorji in domobranci pod vodstvom generala Rupnika.
Po osvoboditvi 9. maja 1945 je Ljubljana postala glavno mesto SR Slovenije, kar je ostala do razglasitve samostojnosti 25. junija 1991. Tega dne je postala glavno mesto države Slovenije.
Danes se Ljubljana, ki je takoj po razglasitvi samostojnosti preživela tudi desetdnevno vojno, predstavlja z vsemi značilnostmi prestolnice neke države. Zeli pa postati tudi turistično, kongresno in sejemsko križišče evropskih poti. Vera Senica (Konec)
Meh
z A
SME

'Judo vske šale
»Rabin, dve stvari sta, zaradi katerih prihajam k vam. obno S>In najerrmik pri grofu Potockem in ta noče več nierr|V1 In0^ naiemne pogodbe. 2e trikrat sem bil pri ®oia ^	^ vedno vreči po stopnicah...bi drugič,
Ji m n,a ubožica brez otrok, četudi dan za dnem mo-b’dah dobila sina......
>o je zato, ker ne spoštuješ pravega vrstnega reda. Na-grofu Pot* ^oma d bi mob za sina, žena pa naj gre k
Vp^ ,®esece kasneje je najemnik spet pri rabinu, tokrat red'?*06	sreCe-“Rabin, vaš nasvet je zlata vreden. Na-
0l 1 sanT kar ste mi svetovali in grof je nemudoma lovil mojo pogodbo in tudi mojo mobtev za otroka je
b°g usbsal: žena je noseča.«
K M ■ ®	S	«
bi p rabmu pride reven Jud s celo množico otrok. »Ra-vpraša,«ali je kje na svetu versko dopustno in po-p °ma zanesljivo sredstvo proti nosečnosti?«
Kabm pravi:»Je. Pitje limonade.«
Revni Jud:»Pred ab po?«
Rabm:»Namesto.«
K ,. . « 8 «
Tnm iz- mu P'dde Jud in ga vpraša: »Ab je dovoljeno na Kippur ljubiti se z žensko? »
Pa i 111,razimsb, potem pa razsodi:»Je dovoljeno. Vendar vab 2 881110 žen0, kajti na praznik je prepovedano uži-
GENIJI V ŠOLSKIH KLOPEH
Henry Kissinger (rojen leta 1823)
Za razliko od Carla von Ossietzkega je Henryju Kissin-gerju, ki je bil judovskega porekla, uspelo pravočasno pobegniti pred nacisti, in sicer Se pred »kristalno nočjo« (pogromom na Jude 9. novembra 1938). Iz Fiirtha, kjer se je kasnejši ameriški zunanji minister in Nobelov nagrajenec za mir rodil 27. maja 1923 in kjer so ga krstih na ime Heinz Alfred, so oče, mati in trije sinovi pobegnili v New York, kjer so Heinza preimenovali v Henrvja. V Ftirthu, kjer je oče služboval kot gimnazijiski učitelj (na silo so ga upokoih že letal 933 kot Juda), je veljal mladi Kissinger za vseskozi povprečnega učenca. Kot je sam pripovedoval, ga je resnično zanimal samo nogomet. Lepe uspehe je dosegal v telovadbi, zato pa je imel še posebej hude težave z angleščino.
V	zadnjem spričevalu iz Fiirtha z dne 12. aprila 1938 je bilo zapisano:»Učenec Kissinger, Heinz...ki od 2. maja 1933 obiskuje zasebno judovsko realko v Ftirthu, se je kot uCenec petega razreda ob koncu šolskega leta 1937/38 podvrgel šolskim izpitom in jih je opravil.« V nadaljevanju so mu v spričevalu priznali »dobra znanja« v fiziki in kemiji; v celoti pa je pokazal »Se kar zadovoljive« rezultate.
V	zgodovini pa je mladi Kissinger dosegal iz leta v leto boljše rezultate in v tem predmetu je leta 1954 tudi diplomiral na harvardski unioverzi, potem ko je v novi domovini že kar na samem začetku ugotovil, da se človek, ki hoče nekaj doseči, ne sme zadovoljiti s povprečjem, marveč mora biti boljši od drugih.
Se nadaljuje
MARINA FURLAN
Amritsar ■
središče sikhovstva
(4)
Nikjer žive duše, le tu pa tam zaspan pes. Slišimo le svoje glasove in hitro vrtenje koles dveh vozil pod seboj. Čudim se voznikoma, ki kljub naporu in hitremu tempu sploh ne sopihata, Se celo toliko sape imata, da nas prepričujeta, kako bi nas lahko jutri ves dan vozila po mestu. Nenadoma ustavita vozili vštric in izjavita: »Golden Temple«. Pred seboj uzremo
center dogajanja, odkoder že ves Cas, odkar smo izstopili z rikše, slišimo moški glas, ki ob spremljavi harmonija in table (-par indijskih bobnjev, izmed katerih je eden navadno lesen, drugi pa kovinski ah glinasti; po njih glasbenik tolče z golimi prsti ali dlanjo) poje nekakšno htanijo.Tri, dva, ena... vrh stopnic mi zastane dih! Kakšna lepota
ogromen bel stavbni kompleks. Izstopimo, plačamo, vstopimo, čevlje zopet prepustimo Človeku, ki jih spravi na posebno oštevilčeno potičko ter nam v zameno ponudi ploščico s isto številko in se končno napotimo v osrčje svetišča. Tik preden vstopimo v phtvi bazenček za splakovanje nog, nas nekdo spomni, da si moramo pokriti glave. O tej navadi sem celo brala, sedaj pa - ko v bistvu sploh nismo bili namenjeni sem - nisem ničesar vzela s eboj. Ali naj se vrnem v hotel ab naj raje ostale počakam kar tukaj? Ne pride v poštev, če sem že tu, bom sla tudi noter! Od enega izmed sopotnikov si sposodim vetrovko, ki se lahko zloži v žepek. Poveznem si jo na glavo ter si jo pod vratom pribdim z elastikama, ki sta sicer namenjeni za okoli pasu in nenavadni, napol kuharski, napol partizanski klobuk je tu! Se sreča, da so tukaj ljudje vsega vajeni in mi nihče ne oporeka, češ da nimam primernega pokrivala. Sicer si me nekateri radovedno ogledujejo, vendar jim - bolj kot grajo - v očeh berem vprašanje: »Kateri sekti pa tale pripada?« Sedaj se končno lahko povzpnemo po kopici stopničk, ki nas Se ločujejo od pogleda na
Enkratno, čudovito, fantastično!!! Nekaj trenutkov obstanem vkopana brez besed in misb, nato me zaSCemi po dlaneh in že vlečem na dan fotoaparat, žičko za daljinsko upravljanje in vse, kar sodi zraven. Moram ovekovečiti to lepoto: v nočno Črnino ovit ogromni bazen, v katerem se v obliki razpotegnjenih črt zrcali bogata razsvetljava zlatega hrama ter sami hram. Vsak vernik, ki se po stopnicah povzpne do točke, kjer prvič uzre sveti hram, tu poklekne ter se s Celom dotakne tal. Isto stori tudi, ko se po stopnicah spusti do ravni bazena
Odtod se v obvezni smeri umih kazalcev sedaj lahko sprehodimo okoli bazena in Sele tik pred glavnim vhodom stopi na most, ki edini omogoča dostop do templja. Ne poznam simbolike tega sprehoda v smeri umih kazalcev, vendar se mi - čisto laično - ta ideja zdi dobra: ker se most, ki vodi do templja, nahaja na desni strani glavnega vhoda v svetišče, bi vsak instinktivno takoj zavil proti njemu in se tako prikrajšal za prelepe prizore, ki jih nudijo ostali zorni koti z vseh strani bazena.
Se nadaljuje
Agatha
Christie
IMemeJski lev ebi
^Vsekakor."
Prvo, kar sem zagledala, je bilo moje. ™nariem v nekakšni omarici v
' sem Čakala na lastnico hotela, sem pismo spustila v svojo torbico. Zal
Pobot je rekel: "Zal ste v njem, ko ste ga odprti, našli samo prazne liste papi-
Kako pa veste? " Gospa Samuelson 8a je gledala z mešanico groze in občudovanja.
Pobot je skomignil.
Očitno, draga gospa, je tat vzel denar, Preden je vrnil psa. Potem je denar nadomestil s kosi papirja in pismo položil nazaj v omarico, da ne bi kdo opazil, da je izginilo."
Tam ni nikoh prebival noben povelj-nik Blackleigh."
Pobot se je nasmehnil.
bi moj mož je bil seveda zaradi vsega tega zelo nejevoljen. Pravzaprav je bil besen, dobesedno besen!"
Pobot je previdno zamrmral:
Se niste ... eee ... posvetovati z njim,
preden ste poslali denar?"
"Nikakor ne, " je odločno rekla gospa Samuelson.
Pobot je vprašujoče pogledal. Dama je pojasnila.
"Tega pac nisem tvegala. Moški so tako čudni, kadar gre za denar. Jacob bi bil na vsak način hotel obvestiti policijo. Tega nisem mogla tvegati. Moj ubogi, ljubi Nanki Pu! Kaj vse bi se mu bilo lahko zgodilo! Potem pa sem možu seveda morala povedati, ker sem morala pojasniti, zakaj sem v banki dvignila več denarja, kot sem ga imela na računu."
Pobot je zamrmral:
'Tako, tako."
"Nikob ga se nisem videla tako jeznega. Moški," je rekla gospa Samuelson, si popravila imenitno diamantno zapestnico m malo zasukala prstane, "moški ne mishjo na nič drugega kot na denar."
Hercule Pobot se je z dvigalom odpeljal v pisarno sba Josepha Hoggina. Poslal mu je svojo posetnico, in povedali
so mu, da je sb Joseph ta hip zadržan, vendar ga bo kmalu sprejel. Končno je iz sobe sira Josepha prijadrala vzvišena plavolaska, ki je imela polne roke papirjev. Malega moža je spotoma zaničljivo pogledala.
Sb Joseph je sedel za svojo velikansko mizo iz mahagonija. Na bradi je imel sledove šminke.
"No, monsieur Pobot? Mi prinašate novice?"
Hercule Pobot je rekel:
"Vsa zadeva je prijetno preprosta. V enem in drugem primeru je bil denar poslan v enega tistih penzionov ozboma zasebnih hotelov, kjer ni ne vratarje ne receptorja m kjer nenehno prihaja in odhaja veliko gostov, med njimi precej nekdanjih Častnikov. Nič lažjega kot stopiti noter, vzeti iz omarice pismo in ga odnesti ati pa vzeti iz njega denar ter ga nadomestiti s kosi papirja. Zato se sled v enem m drugem primem konča v slepi ulici."
"Hočete reči, da se vam niti ne sanja, kdo je bil ta tip?"
"Nekaj se mi že sanja. Potreboval pa bom malo časa, da se prepričam."
Sb Joseph ga je radovedno pogledal.
'Dobri ste. Ko boste torej imeli kaj poročati ..."
"Vam bom poročal pri vas doma."
Sb Joseph je rekel:
"Ge boste prisb tej stvari do dna, boste zelo dobro opravib."
Hercule Pobot je rekel:
"Neuspeh sploh ne pride v poštev. Herculu Pobotu vedno uspe."
Sb Joseph Hoggin je pogledal malega moža in se zarežal.
"Pa ste res prepričani vase, kaj? " je vprašal.
"Popolnoma upravičeno."
"No, ja." Sb Joseph Hoggin se je naslonil nazaj, "kdor visoko leta, nizko pade, veste."
Hercule Poirot je sed£ pred svojim električnim grelcem (in uživaje v njegovi urejeni geometrijski obliki) dajal navodila svojemu služabniku in vsestranskemu
pomočniku.
"Razumete, Georges?"
"Popolnoma, gospod."
"Najverjetneje stanovanje ati del majhne hiše. In gotovo na določenem območju. Južno od parka, vzhodno od ken-singtonske cerkve, zahodno od vojašnice v Knightsbridgeu in severno od Fulham Roada."
"Popolnoma razumem, gospod."
Pobot je zamrmral:
"Nenavaden primerček. Zelo jasna nadarjenost za organizacijo in, seveda, presenetljiva nevidnost glavne zvezde, samega nemejskega leva, če mu smem tako reči. Da, zanimiv primerček. Želim si samo, da bi mi bil moj klient bolj simpatičen ... pa je žal podoben nekemu tovarnarju mila v Liagu, ki je zastrupil svojo ženo, da bi se poročil s plavolaso tajnico. Eden mojih zgodnjih uspehov."
George je stresel z glavo. Slovesno je rekel:
"Te plavolaske, gospod, so krive za marsikaj."
Se nadaljuje
Petek, 3. febraatja 1995
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
EVROPA / VEČINOMA SUHO
ALPE JADRAN / SONČNO
Tbfl -
r/ * v 7
f	1010
T rS 1020 Oj
fT03O
Vxr^
1040	*
A	/U,
Vremenska slika:
Za oslabljeno hladno fronto, ki je ponoči prešla Slovenijo, se je nad srednjo Evropo spet zgradilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah priteka danes k nam prehodno malo hladnejši zrak.
Podatke pripravlja in posreduje HidremeteoroSki zavod
C A
središče središče ciklona anticiklona
OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan
4 *
pod 10% pod 5
44 **
5-10
10-30
10-30%
30-50%
4444****
50-80%
'<>
30-60
444	***
444	***
nad 80% nad 60
VETER | NEVIHTE
t
5-10 m/s
BIOPROGNOZA	SNEŽNE RAZMERE dne 2.2.	Ig PLIMOVANJE
Vpliv vremena na počutje ljudi bo ugoden in spodbuden.
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 7.23 in zašlo ob 17.09. Dan bo dolg 9 ur in 46 minut. Luna bo vzšla ob 8.45 in zašla ob 21.32.
cm
Rogla	70-90
Krvavec	65
Vogel	120
Kranjska Gora 15 - 35 Mariborsko Pohorje do 55 Velika planina	25
Soriška planina	60
Kanin	cm 50 do 170
Straža na Bledu	20
Zelenica Golte	20-70 do 40
Cerkno	52
Kope Kohla	50 40
Na omenjenih smučiščih naprave obratujejo. Na Mariborskem Pohorju je možna noCna smuka. Tekaške proge so urejene na Rogu, Kopah, Mariborskem Pohorju, Soriški planini, Logarski dolini in v Kranjski Gori. Smučarski avtoDus vozi na Mariborsko Pohorje, Kobio, Veliko planino, Vogel in v Kranjsko Goro. V Logarski dolini je urejeno drsališče. Planinski dom na Zelenici je odprt.
Danes: ob 5.21 najnižje -25 cm, ob 10.57 najvišje 31 cm, ob 17.15 najnižje -47 cm, ob 23.52 najvišje 41 cm.
I
lutri: ob 5.58 najnižje -22 cm, ob 11.29 najvišje 22 cm, ob 17.38 najnižje -37 cm.
Slovenija:	Sosednje pokrajine:
Zjutraj bo ponekod že zmer- V sosednjih pokrajinah bo no oblačno, čez dan se bo večinoma jasno, ob sever-spet razjasnilo. Ob morju bo nem Jadranu bo pihala zmer-pihala zmerna burja. Dnevne na burja. temperature od 3 do 8 °C.
V	Sloveniji:	Obeti:
V	soboto bo pretežno jasno. V nedeljo bo pretežno ja-
sno. V vzhodni Sloveniji se bo prehodno zmerno pooblačilo.
TEMPERATURE ALPE JADRAN
včeraj ob 8. in ob 14. uri
LJUBLJANA....	-3/8
TRST........ 4/7
CELOVEC......	-7/0
BRNIK...... "5/7
MARIBOR......	-2/8
CEUE....... 5/10
NOVO MESTO...	-3/10
NOVA GORICA..	-3/8
MUR. SOBOTA..	-3/7
PORTOROŽ.....	2/10
POSTOJNA.....	1/5
IURSKA BISTRICA.	2/8
KOČEVJE......	-4/-
ČRNOMEU......-	-4/10
SLOV. GRADEC..	-6/°
BOVEC........	-/;
RATEČE.......	-5/4
VOGEL........-	2/5
KREDARICA....	3/-1
VIDEM...... -2/8
GRADEC.......	-6/5
MONOŠTER.....	-4/6
ZAGREB.......	-4/12
REKA....... -/'
TEMPERATURE PO EVROPI
včeraj ob 8. in ob 14. uri
HELSINKI.....	1/2
STOCKHOLM....	3/4
MOSKVA.......	-7/-7
BERLIN.......... 6/10
VARŠAVA......	3/5
LONDON.......	2/12
AMSTERDAM....	5/13
BRUSELJ......	6/13
PARIZ........... 8/13
DUNAJ........	-2/6
ZuRICH.......	-1/H
ŽENEVA.......	2/H
RIM............. 2/12
MILAN.......... -2/12
BEOGRAD......	-1/6
BARCELONA....	7/15
ISTAMBUL.....	2/11
MADRID.......	5/9
LIZBONA......	9/17
ATENE........... 7/17
BUCAREST.....	-3/1
MALTA.......... 12/14
PRAGA............ 3/6
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Dobrodšlo, prašičje leto!
Draga
jabolčna
torta
LONDON - Darren Mi-les, 28-letni elektrikar v Weybridgeu, nekaj kilometrov od Londona, je imel samo pol ure za kosilo. Zato se je podal v najbližjo Mac Donald’sovo restavracijo in naročil samo rezino jabolčne torte. Odnesel jo je k mizi in nestrpno zagriznil v slastno slaščico. Toda, joj! Iz torte je brizgnil curek vrelega nadeva in mu oparil roko. V bolnišnici, kamor se je zatekel, so mu zagotovili, da mu bo brazgotina ostala vse življenje. Obupan ob dejstvu, da bo popolnost njegovega telesa za vedno iznakažena, se je Miles zatekel k odvetniku in ne bodi ga len tožil svetovno znano restavracijo, od katere zahteve primerno odškodnino. »Proces bo edinstven v Veliki Britaniji,« trdi njegov odvetnik, Aftab Ahmed po imenu, ki pa ni hotel govoriti o višini odškodnine. Predstavniki družbe Mac Do-nald’s so takoj uvedli preiskavo, da bi ugotovili, kako so stvari pravzaprav potekale. Mac Donad’s je lani moral odšteti 40 tisoč dolarjev Stelli Liebeck, priletni gospe, ki se je zaletela v njegova steklena vrata in se polila z vrelo kavo. Sodniki so ob tisti priložnosti dali prav stranki, kdo ve, če bodo sodniki v Veliki Britaniji tudi tako radodarni?
Spiritistične seanse in nova pričeska
LONDON - Medtem ko se Britanci sprašujejo, ali je princesi Diani bolj pristajala nekdanja pričeska, ali nova (na sliki AP), pa je prestolonaslednikova ločena Zena ponovno v zobeh tiska. Tokrat je nova revija Miracles objavila pričevanje irske jasnovidke Betty Palko, ki trdi, da je Diana v obdobju od leta 1987 do leta 1992 zahajala k njej, da bi vzpostavila stike s svojimi umrlimi sorodniki.
To je bilo najhujše obdobje za princeso Diano, ker ji je bilo dokončno jasno, da njen zakon propada.
Palkova trdi, da je bila Diana preplašena in zbegana. K njej je prihajala tudi dvakrat na mesec, svoje obiske pa je prekinila kak mesec pred uradno ločitvijo s Charlesom. Palkova je tudi navedla, da je v stalnih stikih z Dianinim pokojnim očetom, grofom Spencerjem, ki iz onostranstva bedi nad svojo hčerko. To je vsekakor presenetljivo, ker se grof Spencer ni nikoli brigal za Diano, ko je bil živ. Jasnovidka je še povedala, da se bo Diana ponovno poročila, da bo imela še enega otroka (deklico) in da bo imela po razporoki težave z VVindsorjevimi, ki ji bodo poskušali vzeti nadzorstvo nad sinovoma VVilliamom in Harryjem.
Na Kitajskem kmečke straže v boju proti kriminalcem
PEKING - V boj proti zločinskim tolpam, ki na Kitajskem postajajo iz meseca v mesec nevarnejše, so se kitajski kmetje pri Dalianu v sever-nokitajski pokrajini Liaoning organizirali in ustanovili tako imenovane kmečke straže. Pobudo so oblasti podprle in jo dajejo za zgled. Glasilo kitajske ljudske armade predlaga, da bi po vsej Kitajski ustanovili oddelke prostovoljnih pohcistov. V Shamdju policiji že pomaga 300 tisoč prostovoljnih policistov, v Hunanu pa take oddele že ustanavljajo.
Do nepredvidenega porasta kriminala je prišlo po liberalizaciji družbenega in gospodarskega življenja na Kitajskem. Lani so sile pregona med drugim onesposobile 34 tolp morskih roparjev, ki so delovale vzdolž obal Shandonga, Fujiana in Guangjdja, in 32 tolp rečnih roparjev, ki so si za delokrog izbrale reko Jangce kiang.
t