Poltnlna platana v gotovini
leto *xiv., St. T $
Dopisi morajo biti franki-rani, podpisani in opremljen! s štampiljko dotične organizacije.
Časopis prejemajo le člani strok, organizacij, ki so priključene Strok, komisiji za Slovenijo, in sicer brezplačno.
V organizaciji Je mol,
V Ljubljani, 15. avgusta 1937	kolikor	moil	—	toliko	pravica
— Izhaja 15. v mesecu. —
Uredništvo in uprava: Ljubljana, pošt. predal 290
Čekovni račun štev. 13.562 Telefon interurban št. 3478 Rokopisi se ne vračajo.
K uredbi o minimalnih mezdah
Končno je izšla tudi v dravski banovini naredba o minimalnih mezdah. Naredbo prinašamo na drugem mestu.
Ta naredba je sicer nekoliko boljša, kokor slične naredbe v drugih banovinah. Vendar nam prinašajo tarifne postavke te naredbe precejšnje razočaranje.
To tudi za tiste, ki so pričakovali od te naredbe samo to, kar se lahko od nje tudi v današnjih prilikah pričakuje.
Naredba je dobila predvsem drugačno obliko, kakor so to delavske strokovne organizacije želele.
Vse delavske strokovne organizacije so podale na zadnji anketi soglasno mišljenje, da bi bilo treba naredbo poenostaviti in razlikovati tarifne postavke le po skupinah za nekvalificirane, kvalificirane in priučene delavce ter zasebne nameščence. V ostalem naj bi se naslonila naredba na kolektivne pogodbe. Predstavniki industrije in obrti so na to najprej pristali, ko pa so videli, da v tem primeru ne bo mogoče iti preko tega, da bodo minimalne postavke kvalificiranih in priučenih delavcev vsaj za 50 par od ure višje od mezd nekvalificiranih delavcev, ker odgovarja to dejanskemu mezdnemu stanju, so svoje stališče spremenili in se zavzeli za prvotni načrt banske uprave. To pa zato, ker je imel ta načrt veliko hibo, da je sicer na eni strani povdarjal, da noče regulirati minimalnih mezd za kvalificirane delavce, a je navajal na drugi strani tarifne postavke tudi za stroke, ki zaposlujejo pretežno ali izključno obrtne pomočnike, — s čimer so se odpirala krivim tolmačenjem in zlorabam na široko vrata.
Na vsak način moti, če se govori o mizarjih, lončarjih, kiparjih itd. in se na drugi strani predvideva, da velja to za one delojemalce teh strok, ki niso obrtni pomočniki. Takih je vsekakor malo.
Zato je obžalovati, da se je vzel za podlago uredbe v zadnjem trenotku prvoten načrt banske uprave in da se je še ta načrt v naglici poslabšal v smislu poslodavskih predlogov, ne pa izboljšal v smislu zgoraj označenega glavnega spreminjevalnega predloga z delavske strani.
Tako smo dobili naredbo, ki registrira kolikor mogoče verno obstoječo mezdno mizerijo, pripuščajoč le tu pa tam skoro izjemoma kako izboljšanje.
Pri tem položaju je treba postaviti od strani delavstva takoj na dnevni red zahtevo, da se mora ta naredba izboljšati.
To pa pred 6 meseci ne bo dosegljivo. S postavitvijo te zahteve ne more biti izčrpana vsa aktivnost delavstva in delavskih organizacij v zvezi z novo naredbo.
Važnejše in trenotno še aktualnejše je zadržanje delavstva v pogledu izvajanja uredbe. Naši napori morajo biti naperjeni v pravcu, da preprečimo, da bi se skušale uveljaviti tarifne postavke te naredbe za obrtne pomočnike in priučene delavce na ta način, da bi se jim skušale znižati obstoječe mezde.
Naredba sicer za to ne daje opravičila. Ona le ne zavrača dovolj jasno podobnih neupravičenih stremljenj. — Ako bi do takih poskusov le prihajalo, naj obveste o tem prizadeti nemudoma svoje strokovne organizacije, ki bodo podvzele s sindikalnimi sredstvi obrambne korake. Njim bo služil tak material tudi v borbi xa izboljšanje besedila uredbe.
Če tudi smo rekli, da registrira naredba v glavnem le obstoječo mezdno mizerijo, pa moramo na drugi strani vendarle opozoriti, da to stoodstotno
vendarle ni tako in da bi do nekaterih mezdnih izboljšanj moglo priti, če bi se naredba v celoti izvajala.
Gledati bo treba, da naredba ne bo ostala ravno v teh točkah na papirju.
Pri vseh podružnicah strokovnih organizacij bo na razpolago delavstvu po en izvod naredbe. Tu bo lahko vsak videl, kje je tista meja nizdol, pod katero mezda za njegovo stroko ne sme pasti.
Ako pregledamo že naše kolektivne pogodbe, bomo našli v marsikateri, kako tarifno postavko, ki je še nižja, kakor je tarifna postavka, ki je predvidena za dotično stroko po naredbi. Te tarifne postavke niso več veljavne.
Še več nedopustnih mezd bo v podjetjih, v katerih ni kolektivnih pogodb.
Naj opozorimo tozadevno na nekatere stvari!
Delavci včlanjeni v naših bratovskih skladnicah — to so rudarji in delavci težke kovinske industrije — so plačani v glavnem vseskoz visoko nad predvidenimi minimalnimi mezdami, fo je tudi naravno. Za rudarje v jami te mezde sploh ne veljajo, ker je delo v jami kvalificirano delo. Isto velja za priučene kovinarje.
Za nekatere manjše rudnike s skupno okrog 500 delavci, pa obstojajo kolektivne pogodbe, ki predvidevajo gosposke dnine po 20 in 22 Din na dan. To so sicer tudi tu izjemni’zaslužki. So pa le dnevni zaslužki, na katere vendar naletevamo. V bodoče ne bo nobeden delavec v rudniku polno plačan, ako ne dobi vsaj 24 Din na dan.
Poglejmo si sedaj po vrsti poedine skupine delavcev in delavk, zavarovanih pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev.
Ta pregled nam bo pokazal, da bi utegnile trpeti po uredbi zlasti ženske in vsled tega one kategorije v katerih je dosti žensk. Poleg tega pa delavstvo v podeželskih krajih, zlasti v Prekmurju in obmejnih krajih proti Hrvatski. — (Ljutomer-Ptuj-Dolenjska). Opekarne niso uvrščene po naredbi tako, kakor bi po značaju tega težkega in sezonskega dela morale biti. Vendar so sedanje mezde v tej stroki tako nizke, da se morajo v teh strokah po naredbi nekatere mezde dvigniti slednje velja tudi za kamnolome, drobljenje peska, za do-sedaj zelo slabo plačala pomožna dela v steklarnah.
Tudi ženske mezde v nekaterih strokah lahke železne industrije (Titan, Saturnus, Westen Celje) bi utegnile biti v poedinih primerih nižje, kakor je to po naredbi predpisano.
Kemična industrija bo morala dvigniti nekaj ženskih mezd v Hrastniku.
Za veliko skupino tekstilne industrije (nad 15 tisoč delavcev) je predvidena minimalna mezda sicer le tako, kakor je predvidena že po veljavni kolektivni pogodbi za nekvalificirano delavstvo.
Delavci in delavke na strojih, zlasti velika skupina tkalk, bi morala zaslužiti po kolektivni pogodbi od 3 Din navzgor. Vendar je pri akordnem delu nenormalno nizka storitev manj izvež-banih razlog za nižjo mezdo.
Tarifne postavke naredbe o minimalnih mezdah pa se morajo brezpogojno plačati in tu sklicevanje na pod-normalno nizko storitev ni dopustno.
Zato bi začetnikom na strojih minimalne mezde morda tudi v tekstilni industriji koristile.
Zaslužki pod 22 Din na dan so v bodoče v predilnicah in tkalnicah platna pod vsakim pogojem nedopustni.
Pri izdelovanju pletenin, čipk, vezenin, vrvamah, tvomicah perila pada
najnižji dopusten zaslužek na 20 Din.
Po novi kolektivni pogodbi za tekstilno delavstvo bi takih nizkih zaslužkov v glavnem že itak ne smelo biti. Pred nje uveljavljenjem pa smo nalete-vali izjemoma tudi na take in še nižje zaslužke.
Ne mogli bi reči, ali je bil napravljen v tem pogledu že s kolektivno pogodbo red, ali ne.
Za stavbinsko, žagarsko in gozdno delo so odmerjene mezde, tudi če imamo pred očmi le nekvalificirane delavce, v glavnem prenizko.
Vendar naj bi obrnile te stroke pa-žnjo na dejanske mezde pomožnih delavcev v Prekmurju, v vseh krajih ob Hrvatskem in na Dolenjskem.
V usnjamah, tovarnah čevljev, v pivovarnah so mogoča malenkostna izboljšanja ženskih mezd.
Mezde po 2 Din, odnosno 1.8 Din na uro, bi morale iz naredbe v celoti izpasti.
Člen 3 naredbe našteva verno primere, v katerih se plačujejo dosedaj neverjetno nizke mezde, ki padajo včasi še pod tam navedeno višino 18 odnosno 14.4 Din na dan. Obrtno izdelovanje pletenin, lesna galanterija, vpog-njeno pohištvo, dežniki).
Zahtevati moramo, da se prosperi-teta teh industrij točno prouči in da se take mezde po 6 mesecih iz naredbe brišejo.
Če bi se pa zgodilo, da bi kdo v teh šestih mesecih niti teh mezd ne plačeval, je treba uporabiti od strani oblasti najstrožja sredstva, ki so mogoča.
Bil bi neodpustljiv greh, če reklamira kdo zase pravico do takih mezd in če pri tem bogati, ali če razsipa denar za prekomerne obrestne obremenitve. Radi ilustracije položaja na anketi naj omenimo, da je bila postavljena od poslodavske strani zahteva, naj se določijo take minimalne mezde za vso obrt in trgovino!
Posebno pažnjo je posvečati primerom delnega plačevanja mezde v naturi. Na deželi in malih mestih, kjer imajo pomočniki pri svojem gospodarju hrano in stanovanje in kjer se dela po 10 ur na dan, mora znašati v denarju izplačani mesečni zaslužek nad 18 let starega delavca vsaj 265 do 385 Din na mesec, razlikovaje po stroki. V večjih mestih velja približno isto že za 0 urni delavnik.
Nastane sedaj vprašanje, kaj naj se ukrene, da se izsili vsaj spoštovanje in izvajanje sedanje naredbe?
Samoobsebi je umevno, da delavstvo upravičeno pričakuje, da bo po-
kazala oblast napram poslodavskim vplivom vsaj pri nadzorstvu nad izvajanjem vso energijo.
Izkušnje, ki jih imamo z ostalo socialno zaščito, n. pr. z zaščito vajencev, prepovedjo nočnega dela v pekarnah, nas navdajajo z bojaznijo, da upravne in socialno-politične oblasti tudi v tem primeru ne bodo mogle in znale uveljaviti z dovoljno energijo veljavnega zakona tudi napram gospodarsko jač-jim.
Jačja bi mogla biti zaščita rednih sodišč.
Tu pa so tožbe žal istovetne z izgubo služb.
Delavstvo pa si je v borbi proti nadurnemu delu že dobilo nekaj prakse, kako je treba v takih primerih postopati. Morda bodo skušnje na tej strani za poslodavski svet še najresnejši opomin, da se lahko pride do zelo neprijetnih situacij, ako bi se ne spoštoval po obliki tako jasen in kategoričen zakon, kakor ga predstavlja ta naredba.
Kot samoobsebi umevno smatramo končno, da delavsko zavarovanje v bodoče ne bo sprejemalo več prijav v tako nizkih mezdnih razredih, ki so od sedaj že po zakonu nemogoči. S tem bo vsaj nekoliko omejeno priglašanje delavstva pri socialnem zavarovanju v prenizkih mezdnih razredih, ki postaja vse bolj pogosto.
Nova naredba daje delavstvu* malo. To pa naj ne bo razlog, da bi delav-svto še tega ne izkoristilo. Nasprotno. Začeti se mora živa akcija, da se izkoristi vsaj to. Ta akcija pa bo le takrat uspešna, če jo bodo nosili tisoči in desettisoči. Ona naj doseže, da vsaj to malo, kar naredba daje, ne bo ostalo na papirju.
Dobro izvajanje je v stanu najslabši zakon izboljšati. Pri slabem izvajanju pa je najboljši socialni zakon le prevara in takozvana Potemkinova vas.
Socialne zaščite na potrpežljivem in lažnjivem papirju je pri nas dosti, preveč. Ako bi se nam posrečilo, da bi odvzeli tej novi naredbi vsaj ta značaj, bi bila vredna, že po tem1 kar materi-jalno daje, še vedno pažnje, ki se ji je posvečala.
Poleg tega pa se ne sme pozabiti, da je naredba prvi poskus urejevanja mezdnih odnosov. Bila bi velika škoda, če bi izgubilo delavstvo vsako vero v ta sredstva, ki sicer v sedanjih okolščinah ne morejo nadomestiti niti od daleč akcij samopomoči, ki pa morajo pridobivati v bodočnosti stalno na svojem pomenu.
Banovinska uredba o najnižlih mezdah nekvalificiranih delavcev
VI No. 21.700/1.
ODREDBA
Na podlagi čl. 2., odst. C) in (2), uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu (»Službene novine kraljevine Jugoslavije« dne 13. februarja 1937, št. 33/XI/58)* odrejam sledeče minimalne mezde na ozemlju dravske banovine:
Člen 1.
C) Minimalne mezde nekvalificiranih delavcev (delavk) znašajo na uro v dinarjih:
’»Služb, list« št. 103/15 iz 1. 1937.
V strokah navedenih v čl. 2 te odredbe pod :	Za delavce (delavke) v starosti nad 18 let		Za delavce (delavke) v starosti pod 18 let
	v Industriji ne glede na kraj ter v irgo-vlnl ln obrti v krajih z nad S0CO prebivalci	v trgovini in obrti v krajih s pod 5000 prebivalci	
a	3 —	275	2-50
b	2-75	2-50	225
c	250	2 25	2-—
(■) Za stroke navedene v čl. 3. te odredbe ne veljajo te minimalne mezde.
(3) Za stroke navedene v čl. 4. te odredbe se minimalna mezda ne predpisuje.
(4) Za odmero višine minimalne mezde je merodajen kraj obratovanja, ne pa sedež podjetja.
(r) Kot industrijska podjetja se smatrajo ona, na katera se nanaša § 32., odst. 0), zakona o obrtih.
STROKOVNI VESTNIK
Člen 2.
O Po lestvici, navedeni pod a) raz-predilnice v čl. 1., odst. C), te odredbe, se odrejajo minimalne mezde za naslednje stroke:
Rudarstvo; lomljenje, drobljenje in izbiranje kamna, peska, gramoza; kopanje gline, kaolina, peska; cementarne; apnenice; topilnice, livarne in valjarne železa, bakra in drugih kovin, livarne železa; izdelovanje žice; izdelovanje in popravljanje finih armatur, aparatov, instrumentov itd.; izdelovanje predmetov iz plemenitih kovin; izdelovanje, popravljanje, montiranje in demontiranje strojev, konstrukcij, kotlov, rezervoarjev, dvigal itd.; izdelovanje kemičnih izdelkov; izdelovanje barv, lakov, firneža, kita, črnila, mazil, lepil, pečatnega voska, krede itd.; predelovanje katrana in smole; destiliranje lesa, pridobivanje oglja, tanina in drugih ekstraktov; izdelovanje nitrocelu-loznih in podobnih izdelkov (iz celuloida, bakelita, kolodiuma itd.); predelovanje nafte, mineralnih olj itd.; izdelovanje mazil, mazilnih olj; topilnice loja in masti; svečarne; milarne; plinarne; električne centrale; pivovarne; izdelovanje slada, špirita in kvasa; tiskarne; fotografija; izdelovanje klišejev, pečatov, tiskarskih plošč itd.; graverji; dimnikarji; dezinfekcijski zavodi; pogrebni zavodi.
(2) Po lestvici, navedeni pod b) razpredelnice v čl. 1., odst. (’), te odredbe, se odrejajo minimalne mezde za naslednje stroke:
Kiparstvo; klesarstvo; izdelovanje cementnih izdelkov in umetnega kamna; izdelovanje mlinskih kamnov, brusov itd.; lončarstvo; steklarne; brušenje, jedkanje, slikanje, oblaganje, ali podobno obdelovanje stekla; izdelovanje in obdelovanje litega železnega in kovinskega blaga; kovačnice orodja, srpov, kos itd.; izdelovanje vijakov, zakovic, žebljev, verig in drugih kovanih predmetov; kovači; kolarji; zavodi za kovanje, tiskanje in stiskanje kovin; izdelovanje ključavničarskih izdelkov; ključavničarji; inštalaterji kurjav, sanitarnih naprav, vodovoda, plina, dvigal, električnih napeljav in naprav ter podobnih instalacij; predelovanje pločevine v kuhinjski pribor, svetlobne objekte, škatle, sode, peči, galanterijske predmete in podobno; pocinkanje in emajliranje pločevine in predmetov; predelovanje žice v mreže, vrvi, žič-nike, igle, zaponke itd.; izdelovanje kablov, izolirane žice, vrvi, elektrotehničnih instalacijskih predmetov, baterij, akumulatorjev itd.; izdelovanje predmetov iz kovinskih spojin; galvano-plastika; puškarji; mehaniki; strugarji; izdelovanje in popravljanje električnih strojev in naprav; fini mehaniki; izdelovanje in popravljanje klavirjev, orgel, harmonijev, glasbil, gramofonov, gramofonskih plošč itd.; izdelovanje in popravljanje prevoznih sredstev (čolnov, letal, koles, vozov, avtomobilov, karoserij itd.; izdelovanje farmacevtskih, kozmetičnih, parfumerijskih in podobnih izdelkov; voščarji, medi-čarji; • predilnice, tkalnice, apreture, barvarne in tiskarne tekstilnega blaga; izdelovanje vate; izdelovanje sukanca; izdelovanje celuloze, papirja in lepenke; predelovanje in konfekcija papirja; kartonaže; knjigoveznice; izdelovanja gumijastih predmetov; izdelovanje čevljev in druge obutve; izdelovanje jer-menarskih, sedlarskih, torbarskih in usnjatih ali podobnih galanterijskih predmetov; tapetniki in dekoraterji; tesarji; impregnacija lesa; izdelovanje pohištva razen upognjenega, ležalnih in vrtnih stolov ter podobnih rtmožin-skih predmetov; izdelovanje lesenih stavbenih delov, lesenih modelov; mizarji; izdelovanje ščetk in metel; izdelovanje košar in drugih pletenih predmetov; izdelovanje glavnikov in drugih predmetov izj celuloida, roga in kosti; pekarne; slaščičarne; izdelovanje cikorije, surogatov za kavo, žitne kave; praženje kave; mlini za dišave; izdelovanje ribjih, mesnih in zelenjadnih konserv; predelovanja mesa; klavnice; mesarji in klobasičarji; čiščenje črev; predelovanje mleka; izdelovanje likerjev, žganja, sokov, esenc itd.; izdelovanje sodavice, brezalkoholnih pijač itd.; izdelovanje oeta; izdelovanje in j pridobivanje ledu; zdravilišča, kopa- | lišča, krznarji; kemično čiščenje in bar- j vanje perila in obleke; pralnice; zavodi
za čiščenje stanovanj in pohištva ter za shranjevanje preprog in pohištva; gradnja, vzdrževanje, popravljanje cest, mostov, železnic, vodogradnje; tlakovanje in asfaltiranje; gradnja nad zemljo, zidarstvo in gradbeno tesarstvo, studenčarstvo, krovstvo, polaganje podov in zidnih oblog; slikarstvo; čiščenje oken, portalov itd.; brivci, frizerji, zavodi za negovanje telesa; trgovine, denarni zavodi, zavarovalnice; trgovinske in podobne pisarne; kinematografi.
(3) Po lestvici, navedeni pod c) razpredelnice v čl. 1., odst. (x), te naredbe, se odrejajo minimalne mezde za naslednje stroke:
Gojenje perutnine; vrtnarsvto, opekarne; izdelovanje šamotne opeke; vr-varne; izdelovanje pletenin na tvorni-ški način; izdelovanje čipk, vezenin, po-zametrije in umetnega cvetja; gozdna dela; žage; rezanje in cepanje drv; izdelovanje lesne volne; sodarji; drobljenje in mletje lesne skorje; izdelovanje parketov, lesenih rolojev in žaluzij, čepov, palic in držajev za dežnike, lesenih klincev; izdelovanje predmetov, iz plutovine; mlini; izdelovanje teste-■ nin; izdelovanje biskvita, keksa itd.; izdelovanje čokolade, kakava, kanditov in drugih sladkornih predmetov; sušenje in vkuhavanje sliv in drugega sadja; izdelovanje marmelade; črpanje in pripravljanje mineralne vode; izdelovanje perila, steznikov, kravat in podobno; izdelovanje obleke; izdelovanje klobukov, slamnikov, kap, tulcev; mo-distke; izdelovanje rokavic; industrije in obrti, ki niso navedeni v tem členu, niti v členih 3. in 4. te odredbe, ter se tudi po upoštevanju določb člena 5. ne dajo uvrstiti v doslej navedene stroke v čl. 2. in tudi ne v stroke po členih 3. in 4. te odredbe.
Čl. 3.
V strokah: izdelovanje pletenin na netovarniški način; izdelovanje kopit in podpetnikov, struženje lesa in izdelovanje drobnih in galanterijskih lesenih predmetov, kakor igrače, suha roba itd., ne glede na način izdelovanja; izdelovanje upognjenega pohištva, ležalnih in vrtnih stolov in podobnih množin-skih predmetov, ne glede na način izdelovanja; izdelovanje in popravljanje dežnikov in senčnikov — znaša minimalna mezda ne glede na kraj obratovanja za delavce (delavke) v starosti nad 18 let dinarja 2.— na uro, za delavce (delavke) v starosti pod 18 let pa dinarjev 1.80 na uro.
Čl. 4.
Minimalne mezde se ne odrejajo:
Za gostilniška podjetja po § 76., zakona o obrtih, monopolske tovarne, izdelovanje razstreliv, cestne železnice, nakladanje in raztovarjenje blaga ter za rudarska zadružna podjetja, ki zaposlujejo samo člane.
Čl. 5.
Poimenovanje posameznih gospodarskih strok je izvedeno skladno z nevarnostno tabelo, izdano z naredbo ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 29. septembra 1934, St. št. 42.546 (»Sl. list« 698/92 ex 1934). V primerih, kjer obstoji dvom o uvrstitvi podjetja v pripadajočo stroko po tej odredbi, je merodajna uvrstitev po nevarnostni tabeli. V obratih, ki obratujejo v oddelkih, kateri spadajo v razne stroke po tej odredbi, oziroma po imenovani nevarnostni tabeli, se plačujejo minimalne mezde, ki pripadajo do-tičnim strokam, ako so ti oddelki samostojni. Ako pa ti oddelki niso samostojni in se delavci (delavke) uporabljajo v obeh ali v več strokah, se plačuje višja minimalna mezda.
Čl. 6.
Za kvalificirano delavstvo in vajence ne veljajo minimalne mezde, odrejene s to odredbo, temveč se bodo mezde za kvalificirano delavstvo in odškodnine za vajence odredile kasneje. Vendar pa se kvalificiranemu delavstvu ne smejo plačevati nižje mezde od mezd določenih s to odredbo za nekvalificirano delavstvo v dotični stroki.
Čl. 7.
Zaslužek delavcev, ki delajo v akordu, ne sme biti manjši od zaslužka, ki se mora po tej odredbi plačevati za umo delo.
RUDARJI
J. Arh:
ŽIVLJENSKI POLOŽAJ RUDARJEV
Letos je večja zaposlitev v naši rudarski industriji kot je bila prejšnja leta. Radi tega tudi napiše tu in tam kak meščanski list — kriza v naših rudnikih pojema in obrazi rudarjev so veselejši —. In kako je v resnici?
Res je, da so letos naši rudarji skoro stoodstotno zaposleni. Ali to velja v glavnem le za jamsko delavstvo. Zunanji delavci — in teh ni malo — pa delajo še vedno samo po 5 šihtov tedensko. Isto velja za vso delavstvo rudnika Velenje, pri čemur je en del rudarjev še vedno na stalnem dopustu. O malih rudnikih ne govorimo, ker ti navadno vedno polno obratujejo, a so plače rudarjev tako nizke, da za pravilno preživljanje še dolgo ne odgovarjajo.
Tako izgleda današnja zaposlitev rudarjev. No in kakšen je sedaj finančni učinek te višje zaposlitve za rudarje? Brez dvoma bo vsakdo rekel, če se več šihtov napravi, se tudi več zasluži. Ja, to včasi odgovarja- resnici in drugič pa zopet ne v celoti. Večina rudarjev je zaposlena pri akordnem1 delu. Ti akordi so za vsak rudnik, ja celo za posamezne obrate enega in istega rudnika drugačni. Sistem posameznih akordnih postavk je tako elastično kompliciran, da bi moral biti rudar še poleg svojega poklica profesor matematike, če bi hotel vse razumeti. In še pri vsej tej njegovi znanosti bi bila odvisna višina njegovega akordnega zaslužka od uvidevnosti njegovega nadrejenega organa, ki mu njegovo storitev oceni v okvirju elasticitete dotičnili akordnih postavk. To dokazuje zlasti dejstvo, da se recimo V gotovem časovnem razdobju niso akordne cene prav nič spremenile, storitev je ostala ena in ista, a zaslužki so se menjavali. Tako trde rudarji, da čeprav danes več šihtov napravijo, ne zaslužijo toliko več kot bi morali, če bi te šilite primerjali z zaslužki šihtov v prejšnjih letih. Ta trditev sc lahko ugotovi iz njihovih perijodičnih zaslužnih izkazov. Posebno so prizadeti tisti, ki so zaposleni pri tesarenju.
Druga stran so cene življenjskim potrebščinam. Rudarji so potom svojih kolektivnih pogodb vezani na določeno višino svojih mezd. Te se ne spreminjajo drugače, kakor z spremembo kolektivne pogodbe. Te vedno spreminjati je pa zopet težko in v časih današnje soci-jalne neuvidevnosti gotovih krogov sploh nemogoče. Slučaj rudarjev državnih rudnikov, ki že od lanskega leta prosijo za povišanje svojih mezd, pa še do danes niso dosegli izboljšanja.
Rudarji so torej o višini mezd stalno vezani na določbe kolektivne pogodbe in cene akordnih postavk. Nasprotno so pa cene življenjskim potrebščinam, katere oni neobhodno rabijo za preživljanje, svobodne v svojem gibanju. Danes cesto slišimo besede: če hočemo rešiti naše gospodarstvo, moramo predvsem dvigniti cene kmetskim pridelkom1; cene industrijskih izdelkov se že same regulirajo, Trgovina je torej svobodna. Nihče pa sedaj ne vpraša, če gredo cene navzgor, ali bo imel dotični, ki to blago rabi, tudi denar, da te višje cene plača. In tukaj je
Čl. 8.
C) Za osebje, ki dobiva plačo mesečno, se določi plača s 25 dnevnimi plačami, za osebje, ki dobiva plačo letno, pa se določi letna plača s 300 dnevnimi plačami.
(2) Delavcem, ki dobivajo na račun plače hrano in stanovanje, se zaračunava hrana z 8.— din na dan, stanovanje pa z 2.— din na dan.
zopet najbolj pirizadet ravno delavec in nameščenec, ki je vezan na stalnost svojega zaslužka.
Vsled tega doživljamo danes paradoks v tem, da naši rudarji sicer več šihtov napravijo, a gospodarski učinek teh več šihtov, za nje v glavnem izpade in to: prvič v prikritem zmanjšanju v akordnem zaslužku in drugič pa vsled zvišanih cen življenjskih potrebščin. Tako da lahko čisto konkretno trdimo, če povprečno vzamemo, da danes naš rudar ob svoji 45% višji zaposlitvi napram letu 1936, izrablja 50% več svoje fizične sile. Od tega mu 10% vzame v akordnih .postavkah umetno znižan zaslužek in 23% mu vzame povečanje draginje. Tako mu ostane višek v zaslužku samo 17% proti 50% višji izrabi njegove fizične sile.
Če sedaj vzamemo, da plače naših rudarjev niso bile nikdar zadostne in da so poleg svoje ogromne zadolžitve pri trgovcih in konzumih vsled večletne krize, še popolnoma obubožali na obleki in obutvi, potem je jasno, da jim tudi z zaslužkom večje zaposlitve ni dosti pomagano, če se ta zaslužek ne dviga in pada s p o r e d n o z dragi-n j o. To in pa nejasnost sistema akordnih postavk, sta dva zla, katera danes onemogočujeta vsak gospodarski napredek rudarjev.
Zato je naloga rudarjev, ako hočejo to zlo odpraviti, da se bodo borili za preuredbo sedaj veljavnega akordnega sistema in pa za določilo osnovne temeljne mezde z doklado za razliko-v draginji. Ta borba bo sicer težka, a bo izvedljiva, če bodo rudarji dovolj razumeli potrebo organiziranja v svoji razredni strokovni organizaciji Zvezi rudarjev Jugoslavije.
ŽIVILCI
Prepoved nočnega dela v pekarnah Naredba o nočnem počitku v pekarnah, na podlagi mednarodne pogodbe iz leta 1928.
Ta pogodba je v veljavi od 26. maja
1928.	Po objavi ravnatelja »Mednarodnega urada dela« na 20. mednarodni konferenci dela leta 1936, so to konvencijo ratificirale sledeče države:
Registracija pogodbe:
1. Bolgarija 5. novembra 1929
2. Čile 31. maja 1933
3. Kolumbija 20. junija 1933
4. Kuba 6. avgusta 1928
5. Luksemburška 16. junija 1928
6. Španija 29. avgusta 1932
7. Estonska 23. decembra 1929
8. Finska 26. aprila 1934
9. Nicaragua 12. aprila 1934
10. Uruguay 6. junija 1933.
Ne borno pisali o začetku in koncu nočnega dela v tistih državah, ki so ratificirali ženevsko pogodbo. Ta pogodba predpisuje prepoved nočnega dela sedmih skupaj se držečih ur. Začetek dela je določen na 5. uro zjutraj, le specialni slučaji, kateri pa so v pogodbi Označeni, dovoljujejo začetek dela v valjarni ob 4. uri zjutraj.
Sedanje zakonito stanje v pekarnah v deželah, ki do sedaj še niso ratificirale pogodbe o prepovedi nočnega dela v pekarnah ampak ga za enkrat le omejile in ki ga bodo v kratkem popolnoma prepovedale in ukinile.
Zakon z dne:
11. Italija 22. marca 1908
12. Novrveška 4. julija 1918
13. Češka 19. decembra 1918
14. Francija 28. marca 1919
15. Avstrija 3. aprila 1919
16. Grčija 1920
17. Poljska 5. junija 1921
Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine«.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 31. julija 1937.
Namestnik bana pomočnik: dr. Majcen s. r.
Čl. 9.
18. Belgija 14. junija 1921
19. Rusija, dela se v treh sraenah, 12. decembra 1921
20. Madžarska 9. aprila 1924
21. Letva 11. marca 1925
22. Avstralija - Novi južni Wales
17.	marca 1926
23. Danska 1. aprila 1926
24. Litva 20. novembra 1926 in 24. januarja 1932
25. Švedska 1: januarja 1927
26. Costarica 7. julija 1933
27. Holandska 1. decembra 1933
28. Argentinija 16. januarja 1934
29. Nemčija 29. junija 1936
30. Irska 14. avgusta 1936
31. Jugoslavija (Dravska banovina)
15.	maja 1937.
Poleg navedenih 31 držav, v katerih velja prepoved za celo državo, obstoje še nekatere, ki so izdale prepoved le za posamezne kraje; na Portugalskem za mesto Lisbono (dekret 17. maja 1929) in 1937, ko se ne sme pričeti z delom pred 7. uro zjutraj. V Švici, bazeljski kanton od 11. januarja 1923, v tessinskem kantonu od 29. decembra
1929.	V Queenslandu pa od 24. oktobra 1930. Jugoslavija mora po mednarodni pogodbi do 1941 prepovedati in popolnoma ukiniti nočno delo, zato je sedanja naredba le prehodna omejitev.
STROJNIKI
Gibanje članstva naše organizacije se
lepo razyijia. Ustanovili smo zopet dva nova pododbora in sicer: v Guštanju za Gornjo dravsko dolino ter v Dolnji Lendavi za Prekmurje. Nove borce v našem gibanju
toplo pozdravljamo z željo za pomoč za pravico našega stanu. Naše mezdno gibanje zavlačujejo gospodje pri Zvezi industrijcev, sklicujoč se na točke uredbe o minimalnih mezdah. Motijo se pa gospodje, če mislijo s svojim zavlačevanjem razbiti naše vrste in našo voljo po zahtevi za človeka dostojno življenje. Naše zahteve ne vsebujejo nobene točke, ki bi nasprotovala zakonu o zaščiti delavcev ter obrtnemu zakonu. Ne gre, da bi nekateri poslodavci še nadalje gazili zakon o osemurnem delovniku ter bi zaposlovali strojnike in kurjače po 10, 12 in več ur na dan brez priznanja 50 odstotnega plačila za nadure, kar se dogaja v več podjetjih lesne industrije. Tudi pravilnik o upravljanju parnih naprav se še v mnogih podjetjih krši, več kršiteljev smo prijavili kompetentnim oblastem. Pri neizprašanem in nekvalificiranem osobju pri parnih napravah se lahko dogode nesreče in eksplozije ter je varnost okolice vedno na kocki.
Kolegi! Če je bila kedaj strnjenost naših vrst potrebna, je sedaj še tem bolj, ker moramo biti budno na straži, da pri minimalnih mezdah, katere za enkrat še ne veljajo za nas, ne bodemo prikrajšani. Vse naše člane pozivamo, da gredo na delo, da pridobijo slehernega našega kolega v svojo Zvezo, da s skupnimi močmi branimo svoje pravice ter si priborimo boljše delovne in mezdne pogoje.
Kolegi! Združimo se v močan krog z geslom: Vsi za enega — eden za vse. Tudi kolegi iz Hrvatske se aktivno gibljejo ter sklicujejo za dne 15. avgusta ob pol 9, uri dopoldan v svojih prostorih v Zagrebu veliko zborovanje vseh strojnikov savske banovine, Njih zahteve so tudi naše zahteve, radi tega gremo paralelno v boj za pravice našega stanu širom naše države.
Strojnik.
Opozorilo:	Pozivamo vse strojnike in
kurjače, da ne iščejo zaposlenja v dravski banovini, ker se nahajamo v mezdnem gibanju, za pravico in priznanje ter za boljše življenje naših kolegov.
Sekcija strojnikov kraljevine Jugoslavije Ljubljana.
BELEŽKE
Dokumenti, ki dajo misliti
Slobodan Vidakovič trdi v »Socialnem almanahu«, da znaša število otrok od 12 do 16 let, ki so zaposleni v jugoslovanski industriji in obrti, 26.42 odstotkov vseh	zaposlenih!	Velika	je
pri nas umrljivost dojenčkov; to se vidi iz primerjalnih številk. Umrljivost dojenčkov je v posameznih deželah takale:
F*nska................................5.12%,
Norveška...............................6.00%
Danska ....	6	5^;
Anglija.................75	%
Švica 	9.1	%
Nemčija........................10.8	%',
Bosna..........................13.2	%
Slovenija......................13.5	%
Hrvaška........................22.0	%'
Vojvodina	................26.7	%
Umrljivost otrok zavisi v glavnem od gospodarskih, stanovanjskih in zdravstvenih razmer, v katerih žive sta-r*ši. Gornje številke kažejo, da je najmanjša umrljivost dojenčkov v severnih skandinavskih državah, kjer že več let vladajo socialisti in skrbe za povzdigo življenjskega standarda delavskih družin. Za naše kraje je izračunal Vidakovič v knjigi »Stanbena beda kao uzrok društvene degeneracije«, da se stopnjuje umrljivost otrok pri posameznih stanovih tako-le: pri kmečkih družinah znaša umrljivost 2.2%, pri uradniških 25% in pri delavskih družinah pa 62.8%'.
B°ffdarj Krekič trdi v knjigi »Rad-nička Nadmca«,	da	je	1931	leta	od
463.200 rojenih otrok v Jugoslaviji o-stalo pri življenju samo 199.444! Govori in piše se o važnosti družine, o vzvišenosti materinstva, treba bo’pa skrbeti, da bodo družine res lahko živele, da bodo matere rodile zdrave o-tioke. To je življenjska in osnovna naloga vse socialne in zdravstvene politike v Jugoslaviji. Tu se bo moralo temeljito predrugačiti vse delo. Po remeduri kličejo številke, ki jih navaja Kosier v »Socialnem almanahu«. Po njegovih podatkih pride v Jugoslaviji
1 bolnišnica na	.	.	72.220	ljudi
1 lekarna na .	.	.	13.570	ljudi
1 šola na ....	2.830	ljudi
1 gostilna na .	.	.	325	ljudi
1 kotel za kuh. žganja na 138 ljudi To pomeni, da imamo v naši državi 180 bolnišnic, 700 lekarn, 4.600 šol,
40.000	gostiln in 100.000 žganjekuhov!
Tajnik internacionale prometnih delavcev s. Nathans ponesrečil. S. Nat-hMs, tajnik internacionale prometnih delavcev, je imel v Parizu sejo odbora za pomoč španskim otrokom. Drugi holandski delegati so odpotovali z vla-
kom, Nathans pa je imel še občinsko sejo v Hilversumu in je odletel v Pariz šele drugi dan z letalom »Flamingo«, ki je ponesrečilo. Med žrtvami je bil tudi s. Nathans. S. Nathans se je 1932 udeležil železničarskega kongresa v Ljubljani ter je govoril v unionski dvorani.
V Ameriki je umrl s. Maks Winter, organizator avstrijskega mladinskega gibanja. Winter je jako rad živel med delavstvom in opazoval socialne razmere. Leta 1902. je vstopil pri nekem kmetu na Češkem kot obiralec hmelja. Toda gospodar mu je že zvečer povedal, da bo hmelj predrag,, če bo imel take obiralce. Winter še četrt košare hmelja ves popoldan ni obral.
Pred novo stavko pri »Tivarju« v Varaždinu? Lani je bila velika stavka pri Tivarju v Varaždinu, ki se je zaključila s kolektivno pogodbo. Tovarna je sedaj pogodbo odpovedala. Delavska organizacija je pozvala sodišče dobrih ljudi, da spor poravna. Tovarna pa tega sodišča ne mara priznati in se hoče pogajati naravnost z delavskimi zaupniki. Delavstvo pa vztraja pri svojem predlogu ter se je seja vršila dne
10.	t. m. Uprava tovarne je bila o tem obveščena. Tovarna »Tivar« v Varaždinu zaposluje nad 2000 delavcev in nameščencev.
Položaj delavcev v livarni na Muti
V livarni gospoda Eylerta na Muti vladajo nezaslišane razmere. Delodajalec izkorišča delovno moč svojih delavcev ne-le v zakonitem delovnem času, temveč preko tega časa, ne da bi za to nadurno delo plačeval po zakonu. Akordne mezde so tako nizke, da delavci nikakor ne morejo zaslužiti toliko, kolikor nujno rabijo za hrano in stanovanje. Vse te razmere je zakrivil delovodja, ki niti ni od stroke, kljub temu zasluži mesečno Din 2800.— ter vsled tega silno priganja delavstvo k delu. Vsi tamošnji delavci se pritožujejo čez tako postopanje, ne morejo pa trenutno se uspešno braniti zoper take metode, ker niso organizirani. Kdor bi pa se^ pustil organizirati, ta je takoj odpuščen. Podjetje ima sicer svojega obratnega zaupnika, toda takega, ki si ga je samo postavilo radi lepšega, in ki za delavstvo nikoli ničesar ne u-krene.
Skrajni čas je, da se bo delavstvo probudilo ter z organizirano močjo odpravilo sedanje neznosno stanje.
Znano je, da so bili v tem podjetju do zadnje stavke organizirani vsi delavci. Od takrat pa jim delodajalec
grozi s takojšnjim odpustom, če se organizirajo.
Gospodu Eylertu se priporoča, da bolje vpošteva jugolovanske socialne zaštitne zakone, ker sicer ga bodemo morali naučiti ravnati se po istih.
Delavce pa pozivamo, da takoj pristopijo savezu metalcev, ker le v organizaciji je naša moč in rešitev.
Tihomir Krstanovič,
kovinar iz Zenice.
V Jugoslaviji največ jetično bolnih
V Jugoslaviji je umrlo v zadnjih desetih letih za jetiko nad 450 tisoč ljudi. Dočim umre za jetiko v Nemčiji od
100.000	ljudi 79, v Italiji 109, v Avstriji 143, na Cehoslovaškem 150, na Madžarskem 188, jih umre v Jugoslaviji 240. Za jetiko torej umre v Jugoslaviji največ ljudi.
Nobenega dvoma ni, da je ta visoka umrljivost za jetiko posledica nizke življenjske ravni jugoslovanskega prebivalstva. Dokler ima delavec v nekaterih pokrajinah za težko delo po 10 Din na dan in mora s temi 10 Din živeti celo rodbino, tako dolgo ne bo pomagala nobena propaganda proti jetiki, ker čisto izčrpani ljudje niso več proti jetiki odporni.
Prvo delo proti jetiki je zato delati na to, da se dvigne življenjski standard našega naroda. Ker je poleg tega naša država agrarna država, ki ima vedno dovolj hrane še za izvoz, je samo znak skrajno slabe uprave, če pomanjkanje uničuje zdravje naših ljudi. Poleg pomanjkljive prehrane pa uničujejo naše ljudi tudi skrajno zanikrna stanovanja.
V kakšnih brlogih morajo živeti ljudje celo v naši prestolnici v Beogradu, zasluži vso obsodbo. A tudi v Ljubljani bi bil že skrajni čas, da bi se začela zidati cenena delavska stanovanja in da ne bi
bili ljudje prisiljeni, da za drag denar stanujejo v luknjah, kjer si nakopljejo jetiko. Dobro bi bilo, če bi se pri nas manj govorilo, a več delalo za narod.
Uredba o pomožnem gostinjskem osebju
Minister za soc. politiko je izdal na podlagi obrtnega zakona ter uredbe o turističnem prometu uredbo o pomožnem osebju gostinjskih obratov.
Po tej uredbi se morejo v večjih mestih in letoviščih nastaviti kot pomožno osebje, ki pride v dotik s tujci, samo strokovno usposobljene osebe. Nastaviti se smejo samo natakarji, ki so uspešno dokončali 4 razrede ljudske šole. Višji natakarji morejo biti samo oni, ki imajo vsaj dva razreda meščanske šole ali podobno strokovno šolo. Hotelski ravnatelji morajo imeti najmanj meščansko ali nižjo srednjo šolo. Poleg tega mora vse to osebje dokazati, da je uspešno dovršilo najmanj dveletno prakso. Kdor je z uspehom dovršil doma ali v tujini hotelirsko šolo, je usposobljen za mesto direktorja hotela. Uredba navaja tudi pogoje, po katerih se smejo nastaviti direktorji večjih hotelov in pa hotelske sobarice. Delovna doba za pomožno osebje je določena s posebnimi predpisi. V večjih mestih in letoviščih se pobira za gostinsko pomožno osebje 10% od računa potnikov kot napitnina. V teh lokalih je osebju prepovedano, da bi jemali od potnikov kakršnokoli drugo nagrado. Teh 10%! se mora razdeliti med vse pomožno osebje.
Uredba ureja tudi mezde ter se določi njih višina v službeni pogodbi.
Delodajalci, ki bi se pregrešili proti tem predpisom, se kaznujejo z denarno globo v višini od 50 do 10.000 Din.
Ne veljajo pa ti predpisi za osebe, ki so ob uveljavljenju te uredbe nastavljene že najmanj 6 mesecev.
Obrov:
MLADINSKI VESTNIK
Poglavje o danaSnji mladini
Svetovna vojna in povojne ho-matije so evropska ljudstva tako izmučile, da so postala povsem apatična, da ne žele drugega kakor dela, kruha in miru. Ideološke borbe, ki so nekoč oplojevale duhove in jim dajale življenje polno nad in podjetnosti so skoro popolnoma prenehale. Duše so prazne in izsušene, kakor pesek v puščavi.
Skoro ni več slišati moških besed in videti pogumnih kretenj mož. Nikjer prave radosti in nobene brezskrbne urice, ko človek pozabi na težave življenja, da se okrepi in okrepljen tem lažje težave premaguje.
Hodiš po mestnih promenadah ali vaških poteh, po industrijskih naseljih in celo po hribovskih stezah, povsod srečavaš obraze sitne in zaskrbljene, kakor da zemlja že jutri ne bo več rodila, kakor, da se bo vsa voda posušila in sonce ne bo nikdar več izšlo.
Če so odraščeni ljudje taki, kakšna naj bo pa njih mladina? Mislim ona mladina, ki je bila rojena med in po svetovni vojni. Kje naj najde prešeren smeh, ki je mladini nekoč tako krasil zdrava lica. Kje so časi, ko je še veljal pregovor: »mladost je norost, skače črez vodo, kjer je most.« Kakor pripovedka iz tisoč in ene noči čitamo knjige: Taras Bulj-ba in Trije mušketirji in ne moremo verjeti, da je pisatelj zajemal iz resničnega življenja. Ne moremo verjeti, da je legendarno svobodoljubje ukrajinske kazaške mladine poneslo prešerno rusko pesem preko vse Sibirije do samega St. Frančiška. Ne vemo, da bi ne bilo nikjer ne angleškega, ne francoskega imperija, če bi ta dva naroda ne imela prešerne in drzne mladine.
Za današnjo dobo so ideali tedanje ruske, francoske in angleške mladine nesodobni in jih zlasti v našem listu ne moremo priporočati. Reči hočemo le, da je duh pogonska sila za vsako stvoritev, in se brez njega ne da nič pozitivnega ustvariti.
In kakšen je duh, ki smo ga naši mladini udahnili. Se vam ne zdi, da ona mladina, ki razmišljuje cel dan
o nogometu, opravlja delo, ki ga je mojster Dostojevski tako drastično popisal v: »zapiskih iz mrtvega doma«. Ali so svilene nogavice res izvor čiste dekliške sreče?
Generacija, ki je šla skozi svetovno vojno je prevzeta od miselnosti, da mora za trpljenje, ki ga je prestala, nagraditi vsaj svojo mladino s čim: udobnejšim življenjem. Pri tem pa pozablja, da ni vir človeške sreče samo kosilo in večerja, da je za pravo srečo treba zavesti, človeškega dostojanstva, imeti moraš občutek, da si možak, ki ne dela drugim' krivice in jo tudi sebi ne da storiti.
Vse te človečanske dobrine so pa v stalni nevarnosti, da jih bo pohlep nikdar sitih mamonistov okrnil ali čisto odpravil. I11 kdo jih bo branil če ne tisti, ki so edino prizadeti?
No in kakšna bo obramba, če za te svetle ideale ne bo pripravljen nihče nič žrtvovati. Če bomo prikazovali mladini, da je kos dobrega kruha več kakor občutek svobode, človečnosti in enakopravnosti.
Ni kruh v nevarnosti! Zemlja bo še tudi jutri rodila vsega v izobilju in če bo na svetu kaj duha svobode in enakopravnosti, ne bo treba niti enemu zemljanu stradati. Sicer so pa imeli kruh še celo sužnji, ki so bili popolnoma brezpravna raja, pa ga bo imel tudi evropski delavec, ki ustvarja neprimerno večje in dragocenejše vrednote, kakor jih je nekdanji suženj.
Ne, kruh ni v nevarnosti. V nevarnosti je človečanska zavest, svoboda duha in človeško dostojanstvo, kar so edine vrednote, ki dajejo življenju pravo vrednost.
Naj se ne uresničijo besede nekega duhovitega novinarja, ki je rekel: »Družabni red, ki je do danes vladal Evropo, je na mrtvaškem odru. Toda evropska ljudstva so tako ostarela in pomehkužena, da ni pogrebcev, ki bi ga pokopali.«
Življenje gre svojo pot in nj :go-ve oblike se vedno menjavajo. Ali naj torej ostanemo pri tem, kar je bilo pred 100 in še pred 30 leti dobro in neizbežno?
Generacija, ki je šla skozi svetovno vojno, je v resnici izčrpana. Toda mladino je treba za vsako ceno osposobiti, da bo žrtvovala in ustvarila nov boljši red, ki bo dajal človeškim dušam in srcem novih nad, novega veselja in vrnil ljudem na lica srečni smehljaj.
Mladina, zlasti proletarska, je poklicana, da se za to nalogo du-
hovno pripravi. Zato naj dobi pri njeni vzgoji lastnosti kakor: požrtvovalnost, vzdržnost, plemenitost duha, hrabrost, odpornost in svobodoljubje, prednost pred. majhnim preužitkarstvom!
Vsi, ki se čutite hrabre, drzne in plemenite po duhu, ogrejte svoja srca, napojite svoje duše! —
Obvarovati zdravje vajencev je
naSa socialna dolZnost
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je razposlal raznim ustanovam in zavodom okrožnico s sledečo vsebino:
Dolgoletno izvajanje delavskega zavarovanja nam je pokazalo1, da je delovni naraščaj v večini primerov telesno tako zaostal, da je njegovo zdravje resno ogroženo. Obstoja pa nevarnost, da se to stanje vsled sedanje pauperizacije še poslabša. Gotovo je, da je ta pojav skrajno nevaren ne samo za prizadete, vajence kot bodoče delavce, temveč tudi za ves narod. Potrebno bi bilo omejiti njegove vzroke in ukreniti primerne preventivne ukrepe v svrho zatiranja tuberkuloze in drugih obolenj, ki so v zvezi s telesno neodpornostjo. Pri tem pa ne zadoščajo sredstva, s katerimi sme razpolagati socijalno zavarovanje in ki so zlasti v preventivnem socialno-me-dicinskem oziru po zakonu omejena.
Da gre za važno vprašanje dokazuje tudi število vajencev, od katerih je 7643 prijavljenih pri tukajšnjem uradu.
Obračamo se na naslovno ustanovo s prošnjo, da nam sporoči svoje načelno stališče o' eventuelni ustanovitvi delovne skupnosti za zaščito zdravja vajencev, katere člani bi bili:
Zbornica za TOI, Delavska zbornica, Inšpekcija) dela, Higijenski zavod, Trgovsko bolniško in podporno društvo, Protituberkulozna zveza, Unija za zaščito otrok, Društvo »Dobrodelnost«, Zveza obrtniških društev za dravsko banovino, Zveza slovenskih obrtnikov, podpisani urad
i.	t. d.
Namen te skupnosti bi bil: zbiranje sredstev za zdravstveno zaščito delovnega naraščaja ter organizacija in izvajanje te zaščite.
Predvsem1 bi bilo treba organizirati sistematične letne zdravniške preglede, ki bi omogočali dajanje primernih direktiv vajencem in moj-
strom glede prehrane in stanovanja, staršem pa navodila glede eventuelne spremembe poklica. Tukajšnji urad bi prevzel vse one obveznosti, ki so po zakonu o zavarovanju delavcev dopustne, tako da bi nudil bolnim vajencem zdravniško pomoč in denarne dajatve. Obenem bi dal na razpolago prostore in potrebne delovne moči za nameravano organizacijo. S sodelovanjem ostalih ustanov pa bi bila omogočena smotrena razširitev in izpopolnitev tega skrbstva predvsem v preventivnem oziru.
Nobenega dvoma ni, da so bolni in bolehni vajenci potrebni poletnega oddiha. Njim ne zadošča, da so sprejeti v stalež bolnih, ne da bi bilo preskrbljeno za potrebno nego in primerno prehrano. Zato bi jih bilo treba koncentrirati v vajeniških zdravstvenih kolonijah, seveda v kolikor bi bilo to medicinsko indici-rano. Stroški kolonije bi se krili iz dnevne hranarine Din 4 (za vajence stare nad 18 let Din 6.40), ki pripada vajencem po zakonu o zavarovanju delavcev; ostanek do približno Din 15 dnevno bi se moral kriti iz prispevkov staršev, mojstrov in subvencij javnih korporacij. Te kolonije bi poslovale celo leto.
Pripominjamo, da imajo sosedne države tako organizirano skrbstvo, ki posluje bodisi v okviru državnih zdravstvenih uradov, bodisi v obliki privatne inicijative.
Prosimo za čimprejšnje sporočilo v tej zadevi, oziroma za načelni pristanek, ki bi nam omogočil sklicanje tozadevnega informativnega sestanka zastopnikov vseh zainteresiranih ustanov.
Ljubljana, dne 23. VI. 1937. ' Predsednik: F. Kremžar s. r. Ravnatelj: Dr. J. Bohinjec s. r. Videl: nam. šefzdravnika dr. I. Drobnič s. r.
Pozdravljamo to vajeniško akcijo in tudi od naše strani bomo podpirali in sodelovali za Strokovno komisijo.
jeve družbe v vašem kraju, da Vas vpiše. Ako želite, da se Vam pošljejo knjige ločeno na Vaš naslov po pošti, javite to v, Ljubljano, na na-
slov Cankarjeve družbe (poštni predal 290). V tem slučaju morate plačati Din 5.— za poštne stroške in ekspedicijo.
Književnost Ali si 2e naročil knjige Cankarjeve družbe?
Kakor vsako leto, izda tudi letošnjo jesen Cankarjeva družba 4 knjige za svoje člane in sicer:
1. Koledar za leto 1938 z zelo bogato in pestro vsebino, z mnogo slikami najboljših domačih in tujih umetnikov, izčrpnimi političnimi, gospodarskimi in kulturnimi pregledi ter z zanimivostmi za vsakega.
2. Mimica Konič: Sinovi predmestja. Ta resnični življenjski roman našega delavstva je delo nove in najmlajše slovenske pisateljice. Mimica Konič radi današnjih družabnih razmer ni mogla nadaljevati in končati študij in danes kot 18-letno dekle gospodinji in kmetuje doma, pri tem pa snuje nove načrte. V svoji prvi povesti »Sinovi predmestja«, ki jo je izročila Cankarjevi družbi, razodeva izredno nadarjenost in vsakemu bo globoko v srce segla njena povest o slovenski delavski družini.
3. Tone Maček: Ženin iz Amerike. Ime tega našega proletarskega pisatelja-samouka je poznano vsem. Rudarji so komaj pričakovali vsako »Delavsko Politiko«, ko je v njej izhajal njegov roman »Kumberger«, ženske je zajela njegova »Srečka sc. Vincencija«, z napetostjo so pred leti v reviji »Pod lipo« spremljali
SODRUG — SODRUŽICA!
Kakor vsako leto bo tudi letos Strokovna komisija izdala koledarček. Letos bo popolnoma preurejen, bolj ličen in boljši papir v nekoliko manjši obliki. Vseboval bo najpotrebnejše kar delavec rabi v vsakdanjem življenju.
Zato ne odlašaj, naroči ga takoj pri zaupniku, ali pa piši na Strokovno komisijo. Tiskali jih bomo le toliko v kolikor bo naročnikov.
Pošlji naročilo do 10. oktobra t. 1.
Uredništvo.
§ 13 in 14 zak. o zaščiti delavcev in §§ 219, 220, 221 itd. obrtnega zakona
vsi njegovo povest iz ruske revolucije »Griška Onučin in njegova žrtev«. Cankarjeva družba pa je sklenila, da za pisateljevo 50-letnico da svojim članom in članicam njegovega »Ženina iz Amerike«, doživeto povest iz našega delavsko-kmečke-ga podeželja.
4.	Matevž Selan: Francija. Francija, njena demokracija, svoboda in naprednost, Francija, strah vsega tiranstva in nada vseh svobodoljubnih ljudi, Francija, dežela najvišje kulture, stvarnica vseh novih in velikih idej, s katerimi vpliva in preobraža ves svet, je dežela, na katero gledajo vsa ljudstva z novo vero in zaupanjem posebno odkar ji na-čeljuje socialistični državnik Blum. To Francijo, v kateri najde tudi mnogo naših delavcev kruha, ki ga doma niso mogli dobiti, bo našemu ljudstvu predstavila, opisala in naslikala Cankarjeva družba s to knjigo, ki jo bo vsakdo bral morda še z večjim zanimanjem, kakor kak roman.
Dasi se je cena papirja zelo dvignila, je odbor sklenil, tudi letos obdržati članarino v znesku Din 20.—, za kateri znesek dobite gornje štiri knjige. Ako se še niste prijavili, ja-'vite se takoj pri zaupniku Cankar-
Tatn sredi mesta stoji mogočna stavba, ki nehote spominja na bivši avstrijski cesarski slog ... Sodnija.
V drugem nadstropju na koncu dolgega hodnika, mrgoli vsak torek, več ali manj slabo napravljenih ljudi. To so doma-lega — v tem slučaju — že od dela izločeni, so brezposelni, ki pa se jih dobi tu ob vsakem letnem času, predvsem pa ob koncu sezije, v pozni jeseni.
*
Na tem dolgem hodniku v kotu’ pa se čuje iz sobe št. 139 tu pa tam strogi glas, nehote razjarnega sodnika, kateremu bog pomagaj (kakor tistemu, ki prisega za svojega sodelavca, da bo govoril čisto resnico, da ima ta-in-ta toliko-in-toliko storjenih nadur, katere pa mu delodajalec, nad-uredajalec ne prizna in ne plača), da mu živci ne odpovedo, kar ne bi bilo nič čudnega, če pomislimo na množico tožiteljev in tožencev, ki se zvrščujejo pred njegQVO pisarno nalik »Einzelabfahlen vor dem Me-nagekessel«. To zvrščevanje bi se že še preneslo, če ne bi bilo drugih neprilik, katerih bomo tu nekaj navedli in ki prav mnogokrat spremenijo dobrohotno »Salomonovo razsodbo« tega sodnika v prvotni labirint nepriznanja, neliotenja — zavlačevanja.
Ta razpravna dvorana je mnogo hujša za sodnika, kakor v pritličju »Verdrussal«, kjer se obravnavajo navadne babje čenče, katerim pa se še tako resni sodnik hudomušno nasmeje in je s tem vsaj deloma odškodovan za ostalo kar mu greni njegov poklic, dočim se sodniku pri obrtnem sodišču širi le žolčni mehur ...
*
...čvrsti in brzi koraki. Vrata sobe št. 139 se odpro. Pojavi se prijazna postava priletnega sodnika, ki z močnim glasom pokliče:
Tone Robot, delavec pri .... g. Srečko Debelinko, podjetnik v ... Sodnik: no kar noter stopite... Gospod Debelinko, ta-le Vaš delavec Tone Robot je bil pri Vas zaposlen od ... do, in pravi, da je delal tudi nadure, katerih ima baje okoli 150 in katerih mu Vi nočete plačati in Vas je zato tožil. No, kaj pa Vi pravite na to g. Debelinko? Nič ni res g. sodnik, nikoli ni delal nadure, priče imam, da jih res ni delal, moji delavci bodo potrdili, da jih res ni delal, vse sem mu vedno plačal kar je zaslužil, sploh je pa ta Tone Robot pijanec in dela tudi ne rad... Sodnik: Robot, kaj pa Vi pravite na to, ali res niste delali nadure? Kako boste pa to dokazali... ali imate priče?... Ja g. sodnik, priče imam. Porento, Lukiča in Zajca, pa še zapisal sem si vse nadure, kadar sem jih delal, no, kar poglejte g. sodnik — pokaže »Delavski koledar« — sodnik, ja, res je pisal. V juliju jih ima čez 60, v avgustu pa le 24. Zakaj pa jih imate v avgustu tako malo?... Tukaj sem pa 14 dni marodiral; ker mi je kamen poškodoval nogo... Sodnik: g. Debelinko, izgleda, da je Robot vendar le delal čez ure in... ne, ne. No, bomo pa priče zaslišali in preloži razpravo na drugi torek.
... in zopet se pojavi sodnik na vratih: Mehmed Bosanski, delavec pri gradbenem podjetju Bogoljub Ilirski... G. Ilirski, ta-le Mehmed trdi, da je bil pri vas v službi, pa ste ga odslovili z dela brez odpovednega roka, sedaj Vas pa toži za to in pa za nadure, ki mu jih tudi niste plačali. Pravi, da je delal podnevi in ponoči, da je »vahtal« na stavbi, da niso ljudje pokradli desk, kolov itd. Vseh nadur ima čez taužent, kaj pa pravite Vi na to g. Ilirski, ali je Mehmed res podnevi delal, ponoči pa »vahtal«. če je to res in da ga niste plačali za to delo, Vam bi predlagal, da se »pobotata«. G. Ilirski ves iz sebe: nič ni res g. sodnik. Mehmed ni delal nikoli nadur, pa tudi »vahtat« mu nisem naročil. Mehmed ugovarja, g. Ilirski pa: Mehmed, kar tiho bodi, ti nisi nikoli »vahtal«, če pa si, si to delal za kratek čas, sploh pa si tudi delavce tožil pri meni, še palirja si zatožil. Mehmed: Vi ne govorite resnice, še nikoli nisem delavce tožil, kar povejte katerega. Palirja sem pa res zatožil, ker mi ni izplačal nadur za »vahto« in ker mi je vedno rekel: boš že dobil yse na koncu, ko bo stavba končana... Po zaslišanju raznih prič (in tudi palir počasi le prizna, da ga je Mehmed res večkrat opomnil za nadure) se končno dokaže, da ima Meh-med vendar le nadure... vrši se posvetovanje in se ponudi Mehmedu eno tretjino od zahtevanega. Mehmed pa je trd Bosanec in pravi: jok, sve ili ništa, ja ne tra-žim ništa drugo, nego ono što mi po zakonu ide... Sodnik sodbo zaključi konstati-rajoč, da obrtno sodišče ni moglo likvidirati zadeve Mehmed zoper Ilirski in opozori tožitelja na višjo inštanco, na civilnopravno sodišče, kjer če Mehmed svoje dobiti, a gazda plačat če i one troškove, koje inače ne bi trebao...
... in zopet Bosanci: Mujo in Ibro zoper podjetje »Bajer-ilovice v Dolini Št. Florjanski«, lastnik Hampelmann & Zahl-ungern.
Mujo in Ibro zatrjujeta o nadurnem delu, o odpustitvi iz dela brez odpovednega roka, o zadrževanju izplačila in delavskih knjižicah, o neizplačani mezdi v času bolezni, o zmerjanju in šikanah, o grožnjah, dejanskega napada od strani »Zahiungern-a«, itd. Radi tega idiličnega Ilovnatega ba-jarja odnosno radi Muje in Ibre zoper podjetje Hatnpelmann & Zahlungern, je imelo obrtno sodišče že več razprav (baje si sedaj celo sodnik beleži nadure), ki pa so se morale vedno prelagati radi zasliševanja vedno novih prič, predlaganih po podjetniku, s katerimi se je hotelo dokazovati, da. sta Mujo in Ibro nepoštenjakoviča, pijanca in delomržneža, ki nista nikoli delala nadur. Na eno izmed teh razprav je podjetnik res pripeljal dva pri njem zaposlena nepridiprava, ki sta imela nalogo, da prepričata sodnika, da se pri tem podjetju nikoli ne dela nadur. Ker pa tudi sodnik n.e verjame vsakemu, posebno ne takemu, ki se ga po rami potreplja in postavlja za vzor pridnega delavca (skoraj sem zavidal trenutno presrečnega delavca, ki se mu je kar srce topilo od radosti, ker ga je podjetnik potrepljal po rami in rekel nam vsem v brk: češ, ta je priden delavec in fest fant, ki vedno dela pa nikoli nič ne reče, nič ne zahteva in je z vsem zadovoljen. Nehote mi je šinilo v glavo: kaj pa če ni ta delavec večji lump, kakor si ti sam in ti bo nekega dne tudi tu pred sodiščem povedal, da je delal nadure in mu jih bo. treba plačati.) Take priče sodnik kmalu spozna, ker vidi, da malo, nič, ali pa samo tisto vedo, kar jim je gospod kruho(pičlo)-dajalec sufliral. Tudi Mujo in Ibro sta pripeljala svoje priče Lojzeta in Jaku, ki sta povedala, kdaj se je nadure delaU* in pri kakšnem opravilu. G. podjetnik pa so rekli, da bodo oni še več prič pripeljali in dokazali, da to ne bo držalo, da se pri njem dela v nadurah. Razprava se je morala vsled tega ponovno preložiti na nedoločen čas in tudi zato, ker sta šla Mujo in Ibro prestradat zimo v svoj rodni kraj v Bosno, spomladi pa se bosta zopet vrnila: 1. po novo delo in k reelnejšemu podjetju, ki jih ne bo smatralo za »konjičke« in ki ne bo imel hotenja jih ociganiti za njihov v blatu prigarani kruhek in 2. po tiste nadure, ki se bodo do spomladi odtajale v ba-jarju - ilovice, pripadajoč podjetju Hampelmann & Zahlungern.
Vsemu delavstvu naj te vrstice resnične bajke iz tisoč in ene noči služijo v vednost in ravnanje. Vsak delavec, naj si naroči »Delavski žepni koiedar«, pri svoji organizaciji ali pa direktno pri Strokovni komisiji v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22, ter naj si vse nadure v ta koledar beleži. Vse take beležke pa naj da večkrat, vsaj pa vsak mesec enkrat svojemu sodrugu-sode-Iavcu (boljše je dvema) v podpis, da na ta način lahko dokaže ter od delodajalca pred sodiščem zahteva svoje pravice.
Zabeležiti si je treba vse, ne le nadure in kdaj si jih delal, tudi slučaj bolezni, ko imaš pravico do 6-dnevne mezde, četudi si bil bolan, orožne vaje —> plačilo mezde za 4 tedne, itd. Vse to imaš pravico, da iztožiš, vendar pa po preteku treh let izgubiš te pravice.
Bodi naročnik »Delavske Politike«, tam lahko stalno čitaš pod rubriko »Pravni svetovalec« razne take stvari, ki te bodo in te morajo interesirati, ker se tam razpravlja, sprašuje in odgovarja na vsa taka vprašanja, ki se tudi tebe tičejo, v po-edinih vprašanjih pa se lahko sam obrneš na »Pravnega svetovalca« in odgovoril ti bo poznavalec obrtnega zakona in zakona o zaščiti delavcev s. dr. A. Reisman.
Delavec in delavka! Izobrazujta se in zahtevajta kar je vašega! Mnogo izgubiš na tvojih dohodkih ker si neveden, zato: združuj se v tvojih strokov, organizacijah, kjer najdeš tvojo nadvse potrebno izobrazbo brez katere si — nemogoč!	T.
IZJAVA.
Podpisani Alojzij Maček, delavec v Kemični tovarni in Terezija Maček, delavka v tovarni Saturnus s tem; obžalujeva in preklicujeva kot neresnične žaljive govorice, ki sva jih raznašala o gospe Dragi Turk in se ji zahvaljujeva, da je odstopila od tožbe proti nama.
V Ljubljani, 5. avgusta 1937.
Alojzij in Terezija Maček.
Izdaja konzorcij »Delavca«. Predstavnik Niko Bricelj, Ljubljana. Odgovorni urednik Stanko Vidovič, Maribor. Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru. — Predstavnik Jos. Ošlak.