Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 50
Ljubljana, petek, 30. decembra 1927.
Leto II.
Posamezna številka Din 1*50.
Izhaja vsak petek. Naročnina 6 Din mesečno, 15 Din četrtletno. Za inozemstvo 10 Din mesečno. Uredništvo in uprava Ljubljana. Delavski dom, Karla Marksa trg 2, dvorišče. Čekovni račun 14577. Lastnik in izdajatelj Alojz Kusold, Ljubljana. Odgovorni urednik Jakob Pančur, čevljar, Ljubljana. Karla Marxa trg št. 2. Tiska tiskarna »Slovenija«. 2a tiskarno odgovoren: Alojzij Hofler v Ljubljani.
Vsak obrat, vsaka vas imej dopisnika za „ENOTNOST“.
ENOTNOST
DELAVSKO-KMEČKI LIST
Delavci, kmetje in vsi zatirani narodi, združite se!
'Žalosten produkt žalostnih razmer — to so bili zedi-n j asi. Tako se cita v »Delavski Politiki« v članku bivšega anonimnega zedinjaša.
Pogum in vstrajnost
sta nam danes predvsem potrebna.
Sedem let je že preteklo, odkar je pri nas bur-žuazija z Obznano udarila po delavsko-kmečkem osvobodilnem gibanju. Sedem let . . . Mnogo sprememb se je izvršilo v teh sedmih letih v obeh svetovih, ki se med seboj borita za oblast in obstoj, v kapitalizmu in proletariatu.
KAPITALIZEM je zastavil vse svoje sile in rezerve proti proletariatu in uspelo mu je, v glavnem vsled pomoči socialpatriotizma, da je strl revolucionarni val po svetovni vojni, da se je delno stabili ziral (utrdil), t. j. deloma premagal gospodarsko krizo s povečanim izkoriščanjem delovnih mas in ojačil svojo politično moč z najreakcionarnejšimi režimi, z belim terorjem, fašizmom, z vojaško diktaturo. Čimbolj se pa kapitalizem krepi, tembolj sc zaostrujejo njegova notranja nasprotstva. Ta marksistična trditev se potrjuje tudi v našem času. Kapitalizem je uspel, da napolni svet s smodnikom. Zaostrili so se odnošaji med imperialističnimi državami samimi, zaostril se je odnošaj med imperialističnimi državami na eni in zvezo proletarskih držav, Sovjetsko Unijo, na drugi strani, med imperializmom in zatiranimi narodi, med buržuazijo in proletariatom. Kapitalistične države so kot oboroženi tabori, mirovne pogodbe kot premirje na negotov rok, začetek in konec modrosti kapitalističnih državnikov: »Pripravljajte vojno!« .... Kapitalizem se preživlja, vedno bolj se razkriva kot ovira razvoju človeštva, KAPITALIZEM GNIJE. BIJE URA NJEGOVEGA PROPADA.
PROLETARIAT je odbil napade buržuazije ter obdržal, kljub izdajstvu socialpatriotizma in njegovim kontrarevolucionarnim naporom, vlado v Sovjetski Uniji in ne le obdržal vlado, temveč prešel k gradbi socialistične družbe. Uspehi, katere je pri tej gradbi v tem času že dosegel, so praktično ovrgli teorijo, da izkoriščani brez izkoriščevalcev ne morejo izhajati. Boj proletariata je v £em dobil ogromno oporo. Ravnotako je način rešitve nacionalnih vprašanj v Sovjetski Uniji dal proletariatu v roke mogočno orožje za boj proti imperializmu, za njegovo zvezo z vsemi tlačenimi narodi v tem boju. PRO-DRTA JE FRONTA SVETOVNEGA IMPERIALIZMA, KAPITALIZMU JE ZADANA SMRTNA RANA
—	one stabilnosti, ki jo je imel pred novembersko rusko revolucijo, ne bo nikdar več dosegel. Povsod drugod, v srednji in zapadni Evropi, pa je bil proletariat premagan. Tudi pri nas. Obznana — to je poraz proletariata Jugoslavije.
Nastopila je mračna doba reakcije. Teror nad revolucionarno avantgardo, zatiranje delavskih organizacij, tiska, vseh svoboščin. Ofenziva kapitala jemlje proletariatu pridobitev za pridobitvijo, v zvezi z gospodarsko krizo buržuazija vedno bolj obrez-pravlja in zasužnjuje delavstvo. Pritisk režima, ojačenega in brezobzirnega, pade tudi na duše. Nastopa demoralizacija, upada pogum, širi se malosrčnost, množe se uskoki . . . Tako kot po l. 1905 v Rusiji, ko ie carizem premagal prvo revolucijo, le da igrajo naši menjševiki (socialputriotje) kot agenti režima neprimerno bolj gnusno vlogo.
Mračna doba in težka. Padejo kratkovidneži, razbežijo se omahljivci, odvrnejo se strašljivci, prodajo se karijeristi. Le borci, ki niso brez poguma in vere, vztrajajo. V to mračno dobo sveti žar dosedanjih zmag mednarodnega proletariata, sveti žar zmagovite ruske revolucije, njenih velikih uspehov. Ideja marksizma nam odpira perspektive, novih bojev, ki bodo smrtni boji za kapitalizem.
Čeprav še majhna po številu, ima avantgarda proletariata Slovenije POGUM in VERO v zmago delavskega razreda, v lastno moč in v mednarodno proletarsko solidarnost. Ne boji se bližajočih se bojev, ne trpljenja in žrtev, ki jih bo morala dati, ker ve, da do teh bojev, do smrtne krize kapitalizma mora priti. Da pa bo iz teh bojev izšel proletariat kot zmagovalec, zato je v veliki meri odgovorna avantgarda delavcev in kmetov.
Tedaj hoče ona biti v resnici PREDNJA C ETA proletariata Slovenije, mas delavcev in kmetov, da se ne ponovi l. 1918 in 1919, ko je socialdemokracija izdala in prodala svojo nalogo, dano ji od zgodovine in proletariata. Ona upošteva to težko izkušnjo in težki nauk Obznane — poraza proletariata Jugoslavije.
»Toda obenem je ravno velik poraz za revolucionarne stranke in za revolucionarni razred resničen in koristen nauk. nauk razumevanja, znanja in umetnosti voditi političen boj. Prijatelje spoznaš v nesreči. Premagane armade se dobro učijo.« Tako je dejal Lenin k porazu prve ruske revolucije (1905-1906).
To velja tudi za nas. Nauki poraza so neizbrisni. Z njimi je treba seznaniti tudi nove proletarske plasti, ki jih ne poznajo iz lastne izkušnje.
To je predvsem potrebno in pa VERA V -ZMAGO DELAVSKEGA RAZREDA, vera v lastne sile in v mednarodno proletarsko solidarnost, POGUM, VZTRAJNOST.	7
POLOŽNICE smo priložili današnji številki vsem naročnikom in jih prosimo, da naročnino vsaj do 10. januarja obnovijo.
Rdeči znak na naslovnem listku je znak, da je naročnina potekla in da jo je treba nujno obnoviti.
Dve rdeči črti sta opozorilo, da je naročnik že zaostal z naročnino in da je to zadnji opomin pred ustavitvijo lista.
Tri rdeče črte pomenijo, da dobi naročnik samo ,še eno številko in da mu po 15. januarju ustavimo pošiljanje, če do 10. januarja ne pošlje vsaj en del zaostale naročnine.
Pri pošiljanju naročnine naj sodrugi na srednjem delu položnice, ki ga dobi uprava, označijo »za 2 krat« če so za dvakrattedensko izhajanje »Enotnosti«.
Sodrugi vpoštevajte, da se list vzdržuje samo od naročnine in da je od rednega plačevanja odvisno, precej odvisno, kakšen je list. Če hočete imeti dober list, ga podpirajte!
KOLEDARČEK ZA L. 1928 z besedilom »Internacionale« smo priložili naročnikom, ki imajo plačano naročnino vsaj do 1. januarja 1928.
Vsak naročnik, ki tekom januarja poravna zaostalo naročnino, ga dobi naknadno priloženega v številki, ki izide po prispelem vplačilu.
Pokažite koledarček »Enotnosti« drugim in parola naj bo: Vsak delavec mora poznati revolucionarno himno in imeti koledarček »Enotnosti« z »Internacionalo!
¥ obrambo mučenikov v „glavnjači !
Prsi s sistemom „glavnia£e“ v državi!
V	belgrajski »glavnjači«, v tej bastiUi srbske buržuazije, o kateri smo pisali v eni prejšnjih številk »Enotnosti« mrcvarijo že par tednov 30 delavskih borcev, med katerimi sta tudi sodruga Sima Markovič in Laza Stefanovič. Preko škandaloznega postopanja z političnimi jetniki v tej mučilnici ni mogel preiti niti buržuazen parlament in belgrajski časopisi
—	tudi meščanski — se vsak dan bavijo z narodno in državno sramoto, z »glavnjačo, v kateri se z aretiranci dogajajo strašne stvari.
Par dni pred Božičem so stopili politični jetniki v »glavnjači« v GLADOVNO STAVKO, trdno odločeni, da raje prostovoljno poginejo od gladu, kot da bi še nadalje prenašali neznosen režim, ki vlada v »glavnjači. Dva meseca že sedi nad 30 ljudi v policijskem zaporu »glavnjače« in še jih ne oddajo sodišču. Še po dveh mesecih policija ni mogla sestaviti in zbrati »zločinov proti državi« radi katerih jih je zaprla. Z batinami in inkvizitorskim mučenjem izsiljujejo žandarji od jetnikov priznanja, na katera bodo oprli svojo obtožbo.} Ne predajo jih sodišču, ker bi sodišče zaprte moralo izpustiti, ker policija nima nobenih dokazov. To policija ve, in zato jih ne odda sodniji, da se tako, kar na lastno roko maščuje nad ljudmi, ki so se zamerili režimu. In da se obranijo nadaljevanja tega strašnega policijskega maščevanja, so stopili v »glavnjači« zaprti sodrugi v gladovno stavko in zahtevajo:	1. DA SE JIH PREDA SO-
DIŠČU, 2. DA SE JIH PRESTAVI IZ ZLOGLASNE MUČILNICE »ŠESTICE« V BOLJŠO IN 'VEČJO SOBO, 3. DA SE JIM DOVOLI ČITANJE KNJIG IN ČASOPISOV.
Takih zahtev ni treba stavljati po drugih državah niti najhujšim navadnim zločincem, ker take pravice ima po vsem svetu vsak jetnik. Pri nas je treba tudi za te samoobsebi umevne zahteve, boj z gladovno stavko!
Vlada je v parlamentu odklonila preiskavo grozovitosti v »glavnjači«, ne more pa ostati miren in tih proletariat. Dolžnost solidarnosti z trpečimi sodrugi v »glavnjači« zahteva od delavcev in kmetov, da najenergičnejše nastopijo proti sistemu »glavnjače« in da podprejo boj aretiranih sodrugov v belgrajski »glavnjači«.
Zagrebška »Borba« in belgrajski »Organizovani Radnik« vodita že par tednov najodločnejšo kampanjo proti grozovitostmi v »glavnjači«. Objavljata celo vrsto protestnih telegramov, ki jih pošiljajo ministrskemu predsedniku in notranjemu'ministru Velji VuEčeviču delavci iz obratov, kmetje iz vasi in delavski zastopniki v oblastnih skupščinah, občinah in drugih institucij. Celo brezposelni delavci v Zagrebu so se na svojem sestanku spomnili »glavnjače« in sodrugov, ki v njej propadajo in poslali so ministru protestno brzojavko.
Tudi delavci in kmetje v Sloveniji moramo vstati in se priključiti hrvaškim in srbskim sodru^om in stopiti v fronto proti »glavnjači«. Iz vsakega obrata, iz vsake vasi se mora slišati protest proti »glavnjači«, od vsepo’ sod se mora slišati zahteva: PORUŠITE »GLAVNJAČO«! ZAHTEVAMO PREISKAVO »GLAVNJAČE« V PRISOTNOSTI DELAVSKIH ZASTOPNIKOV! NE MUČITE ARETIRANIH, POSTAVITE JIH PRED SODIŠČE, DA JIH IZPUSTI!
Deklaracija dekalistov w okrožni
zbornici.
Ljubljanska in mariborska okrožna zbornica so s svojim proračunom sklenile celo vrsto novih davkov, ki bodo najobčutnejše za proletariat in revno ljudstvo sploh. Buržuazna vlada v Belgradu zvišuje svoje državne davke, slovenska buržuazija pa poleg njih nalaga še posebne »oblastne« davke, ki jih doslej nismo poznali. Kako stališče zavzemajo dekalisti v oblastnih skupščinah. je razvidno iz deklaracije, katero je podal na seji mariborske okrožne zbornice zelezničar sodrug Andrej Čanžek:
Deklaracija.
Povojna gospodarska kriza kapitalizma, ki je privedla delovno ljudstvo Jugoslavije na rob propada, zaostreni notranjepolitični položaj, ki vodi v vojaško, fašistično diktaturo, grozeča zunanja politična situacija, ki vsak čas povečuje nevarnost nove imperialistične vojne, stopnjujoča se reakcija, ki z izjemnim zakonom o zaščiti države duši vsako gibanje delavskega razreda in zatiranih narodov, vse to
mi naiaga dolžnost, da bom v tej oblastni skupščini GLASNIK TLAČENIH IN IZKORIŠČANIH, GLASNIK DELAVCEV, REVNIH KMETOV IN ZATIRANIH NARODOV.
Belgrajski režim je s centralistično vidovdansko ustavo razdelil državo na »oblasti« zato, da oslabi pozicijo nesrbskih narodov. Slovenijo, že po mifovnih imperialističnih pogodbah razkosano, je belgrajski režim v interesu ojačenja hegemonije srbske buržuazije razdelil na dve oblasti. Z OBLASTNIMI SKUPŠČINAMI ZATIRANIM NARODOM V JUGOSLAVIJI NI DANA NOBENA AVTONOMIJA, njihova kompetenca je še manjša od kompetence deželnih zborov v Avstriji in vsak nji-
hov sklep je odvisen od potrdila centralističnega režima, ki je te oblastne skupščine sklical šele letos, t. j. štiri leta kasneje kot predpisuje zakon, z namenom, da razbremenijo njegove finance in prevzamejo nase odgovornost za nove obremenitve delovnega ljudstva.
Danes, ko je šla tudi SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA PO POTI RADIČA IN KAPITULIRALA PRED SRBSKO BURŽUAZIJO. podčrtavam kot zastopnik delavskega razreda, da se slovensko delovno ljudstvo ne more odpovedati boju proti nacionalnemu zatiranju za popolno nacionalno svobodo vseh zatiranih narodov, t. j. ZA UVELJAVLJENJE PRAVICE SAMOODLOČBE TUDI ZA SLOVENSKI NAROD S CILJEM SVOBODNE IN ZEDINJENE SLOVENIJE V FEDERATIVNI ZVEZI S SVOBODNIMI SOSEDNJIMI NARODI.
Glasoval bom PROTI VSAKIM DAVKOM, ki bi obremenjevali delavce, nameščence in revne kmete in zahteval bom ZNIŽANJE DOSEDANJIH DAVKOV, ki povzročajo rubežni in lakoto med revnim ljudstvom. VSA DAVČNA BREMENA NAJ NOSIJO MED VOJNO IN PO VOJNI OBAGATELI KAPITALISTI.
Nastopal bom PROTI VSEM MEŠČANSKIM IN MALOMEŠČANSKIM STRANKAM, ki nosijo odgovornost za vso današnjo mizerijo delovnega ljudstva in deloval bom na to, da se podpre brezposelne in z rubežnim uničene in da se končno ODPRAVI VSAKO IZKORIŠČANJE DELOVNEGA LJUDSTVA IN OSVOBODI VSE ZATIRANE NARODE IZPOD JARMA KAPITALIZMA IN IMPERIALIZMA IN DA SE UPOSTAVI SOCIALISTIČNA DRUŽBA.
Novošdno darilo delavcem.
Ročni davek hočejo povišati.
Davčna podlaga finančnega zakona za proračunsko leto 1928 1929 pomeni novo težko obremenitev delavskih slojev. S to novo davčno podlago se POVIŠATA OSEBNODOHODNINSKI IN ROČNI DAVEK. V naprej bo osebnodohodninski davek plačevala tudi večina delavcev in ker je ta davek višji od davka na ročno delo, je jasno, da bo obremenitev najsiromašnejših slojev izredno občutna. Pri tem je komaj treba še omeniti, da je taka obremenitev silno krivična, ker jemlje siromakom iz ust poslednji grižljaj. Nad vse jasno je, da namerava vladajoči razred zvaliti na proletarska pleča posledice svoje zavožene finančne politike in svoje nesposobnosti.
Pri vsem je pa vsekakor zanimivo vedeti, kako je prišlo do novih sprememb.
Finančni zakon za leto 1927 1928 ima tudi ZLOGLASNI ČLEN 79, ki uvaja nov davek na privatne nameščence, čigar besedilo se glasi:
»Privatni nameščenci (med katere spadajo tudi kvalificirani trgovski in obrtniški pomočniki) in samoupravni nameščenci in funkcionarji plačujejo vkljub zakonitim predpisom, ki veljajo v poedinih oblastih, od dne 1. Jan. 1927, dokler se ne začne odmerjati davek po novem skupnem davčnem zakonu, kot davek in kot vse državne pribitke, izvzemši invalidski davek in ko-morske doklade OD SKUPNIH SVOJIH PREJEMKOV, KI JIH DOBIVAJO IZ SLUŽBENEGA RAZMERJA BODISI V DENARJU, BODISI V NARAVI.«
Prvbtno se je smatralo pri davčnih oblastvih »kvalificirane in obrtniške pomočnike« one pomočnike, ki opravljajo predvsem duševno delo (mojstri, preddelavci itd.). To naziranje pa je zavrnil generalni direktor neposrednih davkov Dušan Letica v Beogradu, ki je izdal tozadevni odlok, ki se glasi:
»Zveza grafičnih nameščencev se je v imenu svojih članov obrnila na direkcijo s predlogom, da se grafični nameščenci izvzamejo iz določil, ki veljajo pri odmeri davka za privatne nameščence in da se njihovi dohodki obdavčijo z davkom na ročne delavce.
Povodom te predstavke je ugotovila direkcija, da so pri davčnih oblastvih nasprotujoča si mnenja, koga je smatrati za kvalificiranega delavca. Da se doseže enoten postopek vseh oblasti v primeru odredb čl. 79, točka 6, finančnega zakona za leto 1927 1928, izdaja direkcija sledeče pojasnilo:
Kvalificirani trgovski in obrtniški pomočniki so one osebe, katere za stalno plačo in nameščenje vrše take posle, kjer je poleg telesne moči potrebna tudi posebna usposobljenost za izvrševanje posla.
Stalna namestitev je ona, ki je vezana na odpovedni rok.
Pod usposobljenostjo ne razumemo samo šolsko kvalificirane (obrtna in trgovska nadaljevalna šola), temveč tudi prakso, ki je potrebna za uspešno izvršitev poverjenih poslov.
Obrtnim pomočnikom, torej kvalificiranim delavcem, ni smatrati samo one osebe, ki so v učni dobi ab-
solvirale rokodelsko šolo, AMPAK VSAKOGAR, KI SE JE IZUČIL OBRTI IN ČE TUDI NI NIKDAR OBISKOVAL OBRTNE ŠOLE. Grafični nameščenec se smatra kvalificiranim, četudi ni nikdar obiskoval obrtne šole, ker mu je za izvrševanje njegovega poklica potrebna praktična delovna usposobljenost, katero je smatrati za njegovo šolsko izobrazbo.
Za kvalificiranega delavca velja torej sleherni privatni nameščenec, ki svojega poklica ne bi mogel izvrševati brez predhodne izobrazbe (rokodelske, in to brez ozira ali je za izvrševanje svoje obrti dobil tudi šolsko izobrazbo).
Zgorajšnje pojasnilo naj vzamejo oblasti na znanje in po njem tudi predpisujejo davke. — Generalni direktor: Dušan F. Letica s. r.«
Iz objavljenega odloka je razvidno, da se je davek 'na privatne nameščence razširil tudi NA VELIKO VEČINO KVALIFiCIRANIH ROČNIH DELAVCEV. Po tem odloku bi se ročni davek pobiral le še od težakov, pomožnih delavcev in dninarjev, vsi ostali bodo morali plačevati zvišane davke.
Med osebnodohodninskim in ročnim davkom je lepa razlika. DAVEK NA ROČNO DELO se odmerja le od čistega zaslužka in se pri tem čezurno delo, razne doklade, nagrade in drugo ne všteje v zaslužek. OSEBNODOHODNINSKI DAVEK se pa odmerja od vsega zaslužka, v kojega se všteje vse prejemke, ki izvirajo iz službenega razmerja.
Davka so prosti le oni ročni deiavci, ki zaslužijo manj kot 6000 Din letno in ki so nad 65 in manj kakor 18 let stari.
Ročni davek je bil uveden s proračunom za leto 1926 1927 in se ga pobira od 1. januarja 1926. Ta davek znaša 2% od čiste plače. Ako pa zraven prištejemo še
40 % invalidskega	davka in 28%	komorske doklade,
pridemo na 3:3%,	ki so se doslej odtegovali. Naslednja	
tabela kaže, koliko bo kvalificirani delavec plačeval no-		
vega davka: Letni zaslužek	Dosedaj jc	Po novem prora-
	plačalo letno	čunu letno
6.000 Din	198 Din	282 Din
9.000 »	297 »	426 »
12.000 »	396 »	606 »
15.000 »	495 »	861 »
18.000 »	594 »	1.095 »
21.000 »	693 »	1.215 »
24.000 »	792 »	1.647 »
36.000 »	1.188 »	2.580 »
Novi davek pomeni 50 do 150 % povišanje dosedanjih!
Dosedanji Osebnodohodninski davek se je pobiral šele tedaj, če je zaslužil: samec več kakor Din 20.135 letno, oženjen brez otrok Din 21.960, oženjen z 1 otrokom Din 23.785, oženjen z 2 otrokoma Din 25.610, oženjen s 3 otroci Din 27.435 letno.
Nov davek pa ne dela nobene razlike med oženjenimi in samci in določa eksistenčni minimum na 6030 Din ietno ali 500 Din mesečno. Dosedanji eksistenčni minimum, ki je znašal 20.000 Din in pri družini z otroci 27.495 Din, je torej znižan na 6000 Din.
Poleg teh in drugih direktnih davkov imamo pa še indirektne, ki v še večji meri nižajo delavčev zaslužek. Med indirektnimi davki znašajo CARINE
pri volnenem blagu 25—30?/,, pri bombaževinastem biagu 12—28%, pri kolonijalnem blagu 2-—35%, pri inozemskih industrijskih produktih 10—35%.
TROŠARINE
na sladkor Din 5 pri 1 kg = 35%, na cikorijo 15%, na sveče 20 %, na petrolej 40 %, na pijače 30 %, na vino 3%.
MONOPOLI
za vžigalice 66%, za sol 40%, za tobačne izdelke 60%.
Razumljivo je, da buržuazija breme indirektnih davkov naloži na ramena konzumentov med kojimi tvorijo najrevnejši sloji ogromno večino. Če kupiš za 100 Din volnenega blaga, plačaš v državi 30 Din carine! Če kupiš za 100 Din špecerijskega blaga, plačaš do 35 Din carine! Če kupiš za 100 Din sladkorja, plačaš državi 33 Din za trošarino. Če kupiš za 100 Din vžigalic, plačaš 66 Din državnemu monopolu itd.
ČE ZRAČUNAMO VSA DIREKTNA IN INDIREKTNA DAVČNA BREMENA, PRIDEMO DO ZAKLJUČKA, DA SE V NAŠI DRŽAVI PLAČA PRI ZASLUŽKU 1000 DINARJEV NAD 200 DINARJEV DIREKTNEGA IN INDIREKTNEGA DAVKA.
Proti takemu davčnemu vijaku je potreben odpor vsega organiziranega in vsega drugega delavstva. Žalostno je, da ni mogoče na polju boja v korist delavstva beležiti v poslednjih časih nobenih resnih uspehov. In dokier bo proletariat brez strokovnih organizacij, ne bo mogoče doseči nobenih uspehov. Najresnejše delo proti silnemu davčnemu vijaku je v prvi vrsti delo, ki gre za tem, da se strokovno gibanje spravi na razredna tla, da se zedini, da proletariat prideli do tega gibanja potrebno zaupanje in da se pribori proletariatu potom tega gibanja izgubljene pozicije.
Za dvakrattedensko »Enotnost"- -
8095 Din tiskovnega sklada, 496 novih naročnikov; za dvakratno izhajanje se je javilo doslej samo 116 naročnikov!
Nujni potrebi naraščujočega gibanja in želji zavednih delavcev in kmetov, da bi že s 1. januarjem mogla izhajati »Enotnost« dvakrattedensko, še ne moremo ugoditi, ker gmotna stran dvakrattedenske-ga izhajanja še ni osigurana, ker smo tekom decembra bili v tej smeri premalo aktivni in požrtvovalni. Da nismo zmogli v 4 tednih doseči, kar je potrebno za dvakratno izhajanje nas ne plaši. Delali bomo naprej, pozivali naprej vse sodruge in sodružice, da vstrajajo, da nadaljujejo z delom, da bomo čimprej omogočili dvakrattedensko izhajanje, kar je nujna potreba in kar vsi želimo.
Mnogi sodrugi, za katere vemo, da so za dvakrattedensko »Enotnost« se še niso prijavili. Pametno so storili sodrugi v Laškem, ki so se zbrali, o zadevi govorili in skupno poslali za 17 naročnikov prijavo. Če bi na ta način postopali po vseh krajih, bi število prijavljenih kmalu zadostovalo.
Velika ovira dvakrattedenskemu izhajanju so naročniki, ki so z plačanjetn naročnine zaostali. Mnogo naročnikov morda ne ve, da moramo tisk sproti plačevati in da je dolžnost naročnika: redno plačevati naročnino vnaprej. Ker je mnogo naročnikov zaostalo z naročnino, današnja številka ni mogla iziti na 4 straneh.
Precej sodrugov tudi še ni vrnilo poslane jim nabiralne pole. Prizadete prosimo, da nabiralne pole vrnejo čeprav prazne, ker moramo napraviti obračun.
IZKAZ TISKOVNEGA SKLADA.
Od 22. dec. do 29. dec. 1927.
Ljubljana: Maščevalec 5, Šušteršič 5, Zvagen 8, skupaj 18. — Žetale: Letonja 5. — Zagreb: neimenovan 10. — Kočevje: »nasilnež iz ekspoziture OUZD« 10 Din. — Dob pri Domžalah: neimenovan 2, P. Kepec 2, F. Grošelj 10, .1. Vidergar 3, delu čast in oblast 2, neimenovan 2, delu čast 2, boljševik 2, Aleš 2, Slavko Pauli 3, skupaj 30.
Skupaj: 73 DIN, V TRINAJSTIH TEDNIH 8095 DIN, OD
4.	SEPTEMBRA 9168 DIN.
VIČ-GLINCE.
Kakor sem že poročal, je občinski odbor sklenil, da se začne z gradnjo vodovoda takoj spomladi in stavil tudi primerno vsoto v proračun za leto 1928.
Za predlog so glasovali vsi odborniki razen enega. Človek bi mislil, da je s sklepom zadeva končana enkrat za vselej. Vendar smo se motili.
Našel se je v občini človek in to inteligent, kateri je napisal 6 strani dolgo pritožbo, češ da je vodovod v občini nepotreben in to v občini s skoro 7 tisoč prebivalci. O stvari sami ne bom govoril, ker se je že dovolj pisalo tudi v našem listu in drugod. Odgovoriti hočem samo na par točk pritožbe, ki pa ima 24 točk. Tako pravi v točki 2, da se je v občini vršilo glasovanje in da je bilo 75% hišnih posestnikov proti in samo 25% za vodovod. Resnica pa je, da je bilo 24% za takojšno graditev, 20% proti in 56% se jih je vzdržalo glasovanja. To se pravi, da jih je 80% za in samo 20% proti vodovodu. V 4. točki navaja, kaj je vse potrebno v občini, poprava cest itd., ne omenja pa pisec samega sebe, da je ravno on eden tistih, ki je bil vedno proti vsakemu napredku. Samo en primer! V ulici, kjer ima on svojo hišo, je 14 hišnih posestnikov, ki so še ali pa so takoj pripravljeni odstraniti svoje ograje izpred hiš, ki ovirajo promet in kazijo celo ulico s svojo razdrapanostio. Njegovo ograjo pa, ki sega takorekoč v sredo ulice in najbolj ovira promet, se je branil na vse pretege odstraniti.
V	16. točki omenja kanalizacijo. Ta bi se pred leti že izvršila, pa zopet je bil on tisti, ki je sestavil pritožbo na oblast, da se ne sme izvršiti. V točki 19 omenja, da bi radi bednega stanja hišnih posestnikov morali zvaliti vsa bremena na rame hišnih najemnikov. Tudi to se je že izvršilo in ravno pisec je bil tisti, ki je prvi začel dražiti stanovanja v svoji hiši in metati najemnike na cesto.
Najbolj nesramna pa je točka 20, kjer pravi ta dični dopisun. da tisti, kateremu ne ugaja viška gnojnica, par-don voda iz viških vodnjakov, naj jo nosijo iz Ljubljane in da so tudi vojaki hodili v vojnem času po tri ure daleč po vodo. Tako piše človek inteligent v 20. stoletju. Najbolj se pa ta dični pisec izkaže s tem, da se ne upa vzeti odgovornost na sebe, ampak se skriva za žensko krilo.
Delu čast in oblast!
XV. Kongres KPSU.
Pismo iz Moskve.
Moskva, 15. dec. 1927.
Dragi! Iz »Enotnosti«, ki prihaja sem še precej redno, vidim, da morate iz mojih pisem precej izpuščati in popravljati. Zato bom o XV. kongresu pisal sam tako, da bo tudi za cenzuro in za čitatelje in ne samo za Tebe.
Po vsem svetu so z velikim zanimanjem pričakovali XV. kongresa komunistične stranke Sovjetske Unije, buržuji ne manj kot proletarci. Buržuazija je pričakovala in želela, da pride do kakih velikih trenj v tej doslej železni in enotni stranki, da bi lahko izkoriščala spore in eventualen razcep v svoje cilje. Proletariat pa je čakal na definitivni izid boja med leninizmom in trockizmom, na sodbo, ki jo bo izrekel XV. kongres.
Slabost trockistične opozicije se je pokazala že v diskusiji v stranki, ki je trajala mesec dni pred kongresom. V strankinem časopisju in na strankinih shodih se je mesec dni vršila živa diskusija o predlogih C. K. in protipredlo-gih opozicije za kongres. 10.711 strankinih celic je razpravljalo o obeh predloženih tezah. Na celičnih sestankih je bilo 730.862 članov in od teh je za politiko C. K. glasovalo 724.066 članov, za opozicijo 4.120 (0.5 %), glasovanja se je vzdržalo 2676 članov (0.3%). Pred kongresom KPSU so se vršili kongresi stranke v Ukrajini, v Beli Rusiji, kakor tudi pokrajinske in okrožne konference in povsodi je bila trockistična opozicija soglasno obsojena. Tako je bilo že pred otvoritvijo kongresa jasno, da je opozicija popolnoma strta in da je stranka obranila svojo staro železno enotnost in disciplino.
V toku diskucije, v mesecu novembru je priglasilo več stotisoč delavcev in delavk vstop v stranko. Sprejetih je bilo 70.340 novih članov, tako, da šteje KPSU danes 1,100.000 članov od katerih je nad 700.000, t. j. 61 % delavcev iz obratov. *
V Kremlju, v Aleksandrovi dvorani, v kateri so se včasih kronali ruski carji, je 2. dec. s. Pikov otvoril XV. kongres KPSU. Prisotnih je bilo 1612 delegatov, 887 z glasovalno in 725 s posvetovalno pravico. V predsedstvo kogresa je bilo izvoljenih 52 članov, med katerimi so Stalin, Buharin, Vorošilov, Rikov, Ka-linin, Budzak in drugi.
(Dalje prih.)
nehajte fak©!
Urednik belgraiskega ».Organizova-nega Radnika« s. Todorovič je napravil neverjetno napako, da je falzificirani članek Stalina, o katerem smo zadnjič Pisali, objavil brez vsake opombe, kot da bi bil falzifikat pravi članek Stalina. Vsak urednik bi moral videti, da je nemogoče, da bi Stalin tako pisal o »sveti cerkvi« itd., kot je bilo v falzifikatu. »Organizovani Radnik« ni niti pozneje, ko je bila avtentičnost članka po vseh velikih časopisih demantirana, popravil svoje napake, kar je za delavski list res čudno postopanje. — Zagrebška »Borba« videč to napako, pa je mesto so-družnega opozorila »Organizovanem Radniku« napisala srdit napad na »Organizovani Radnik«, v katerem belgraj-skim sodrugom podtika celo trockizem.
S.	1 odorovič v »Org. Radniku« odgovarja v obliki vprašanj, s kateremi hoče zadeti zagrebške sodruge, ne prizna pa, da je bila res napaka, kar je »Org. Radnik« napravil z falzificiranim člankom Stalina.
Napake, tudi lastne je treba kritizirati, obsoditi in jih priznati. Nemogoče pa je kritiko vršiti tako, kot je to pričela »Borba«. Tudi to je napaka, ki jo moramo kritizirati, obsoditi in priznati.
»Org. Radnik« naj prizna svojo politično, »Borba« pa svojo taktično napako in konec mora biti take nesodruž-ne polemike v časopisju in v organizacijah.
SAM SE JE OBSODIL.
Neki »zedinjaš« (g. Štukelj seveda kot sekretar in menda edini član skupin-čice Zedinjenje) je v zadnji »Delavski Politiki« zapisal sledeče:
»Zedinjaši so se pojavili prav povsod kot produkt žalostnih razmer v marksističnem gibanju.«
Prav res! Ne samo žalosten produkt žalostnih razmer, ampak tudi žalostni ljudje, ki so bili revolucionarji, dokler »svetovna revolucija nikakor ni izgle-dala nemogoča« (tako sam piše), ki pa so postali plačani oprode kontrarevolucionarnega socialpatriotizma, ko je bil proletariat poražen in ko je nastopil težaven čas.
Iz žalostnih razmer ste zrasli, žalostno vlogo igrale in žalostno boste preminuli. Amen.
Na vprašanja iz mnogih strani:
Naslov s. Milana LEMEŽA je Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1 I.
Silvestrov večer
priredi v Delavskem domu v Ljubljani
Delavsko pevsko društvo Cankar.
Vstopnine ni! Pridite! 'AAAAAAAAAAAAAA
Rudarske in plaviarske pokojnine
v nevarnosti.
Obupne razmere pri Bratovski skladnici.
Težko je v taki državi za delavstvo, kjer živi delavno ljudstvo pod raznimi obznanami, brez svobode govora in združevanja, da bi se moglo svobodno boriti proti brezmejnemu izkoriščanju podjetnikov. Delavstvo nima nobenega vpliva tam kjer se delajo zakoni, da bi se moglo boriti za izboljšanje socialne zakonodaje vsaj v toliko, da na stara leta, ko bo dela nezmožno, ne pogine od gladu. Mnogo je tudi.delavstvo samo krivo, ker slepo zaupa onim, kateri ga vedno prevarijo in ki imajo vse polno sladkih obijub samo ob volitvah, ko pa je teh konec, je tudi obijub in vse gre staro pot, mesto na bolje, vsak dan na slabše.
Že leta 1924 je bil podpisan od ministra za šume in rude g. Gregorja Žerjava pravilnik bratovske skladnice, a še danes niso našli na vladi potrebnega kritja, da bi se to starostno zavarovanje krilo, da bi ne šlo z dneva v dan navzdol 3n s tem spravljalo tisoč in tisoč družin in svojcev v strah in trepet, da poginejo na stara leta v največji bedi in pomanjkanju od giadu.
Na eni strani inozemski in domači kapitalisti grabijo ogromne milijone čistega dobička, na drugi strani pa se oni, ki vse to bogastvo ustvarjajo, puščajo brez zaščite, za njihova stara leta se ne zasigura to, kar jim je po zakonu že dano.
Dne 20. decembra 1927 se je vršila seja glavnega upravnega odbora bratovske skladnice v Ljubljani, na ka.eri je bu p. dan zaključek za mesec november, ki nam kaže s;. žalostnega stanja. Če bo šlo tako dalje, da bo iSa.. i .esec več izdatkov kot dohodkov, če se bo CiPa.a 'mesec le rezerva, bo nastal pravi obup med vpoaoje c, in njihovimi svojci bratovske skladnice, ki bodo ostali brez sredstev. Za mesec november je bilo dohodkov od 13.668 članov Din 601.616,25, a izdatkov Din 751.603-88. K dohodkom moramo računati od tega Din 61.000-—, ki jih je podružnica Ljubljana plačala naknadno za prejšnje mesece. Številke nam .kažejo, da je vsak mesec samo primankljaj in da je samo za mesec november Din 149.987-63 primanjkljaja. Če ne štejemo dohodkov, ki so bili naknadno plačani za avgust, september in oktober iz Ljubljane, vidimo da primanjkljaj za mesec november znaša okoli dvesto tisoč dinarjev in DA SE JE IZ REZERVE PORABILO NA TA NAČIN ŽE NAD MILIJON DINARJEV. Rezerve ostane še Din 8,818.711-20, ki bo zadostovala komaj za par let in potem, ko te ne bo, pa se ne ve kako bo šlo dalje. Neštetokrat je že delegacija zaprosila vlado, da vendar že enkrat reši to vprašanje, a zastonj. Ušesa na vladi so gluha, kadar je treba delavstvu pomagati in če to delavstvo dobi le malo več korajže in pove malo bolj glasno, da se mu godi krivica in da je trpljenje neznosno, takrat pa je ogenj v strehi in tistega, ki je upal to glasno povedati, se enostavno vrže od dela na cesto, in navadno se ga proglasi za protidržavnega elementa ter se ga zapre.
Upali smo, da ko pride na vlado krščansko socialni »socialist« in prevzame resort socialnega ministra, da bo pravilnik bratovske skladnice po predlogu upravnega odbora, oziroma delavske delegacije, vendarle rešen. Pa ni bilo nič, kot ni bilo nič pod raznimi režimi, ki so že obstojali. Mesto zboljšanja se delavstvu vedno bolj poslabšuje socialna zakonodaja na eni in na drugi strani, naklada vedno in vedno večja bremena na delavska ramena.
Zastopniki kapitala v upravnem odboru B. S. zavzemajo stališče, da bi se kriza dala rešiti na ta način, da delavci pristanejo na to, da se delavna doba od 30 let dela in 55 let starosti podaljša na 40 let dela in 60 let starosti in da se poleg tega ZNIŽA TUDI ŠE POKOJNINA. — Lepo idejo imajo podjetniki, delavci bi imeli pravico iti preko zakona in znižati že itak beraško po-
ALOJZ LOGAR
gostilna in mesarija
v Hrastniku.
FRANCE BIRTIČ
mesar in gostilničar
v Hrastniku.
PAVEL BAUERHEIM
trgovina z mešanim blagom
v Hrastniku.
FRANCE RIBNIKAR
mesar in prekajevalec
v Hrastniku.
»SINGER« šivalni stroji! IVAN GUČEK, zastopnik v Hrastniku.
Ugodna prodaja na obroke!
Gorše Ivana, Restavracija »NOVI SVET« Ljubljana, Gosposvetska cesta.
FRANC PALME
agentura in komisija Ljubljana, Gosposvetska c. 7.
kojnino, a zvišati in vzeti tam, kjer je sredstev dovolj, to jim pa zakon ne dopušča.
Z lepo besedo in pritiskom hočejo vplivati na nas delavce, da bi na njih predlog pristali, a se bridko varajo! Nikdar in nikoli ne more delavec, ne s svojega in ne s stališča deiavstva glasovati proti sebi in onim, ki so ga izvolili in mu dali zaupanje, da jih zastopa. Rudarju kot plavžarskemu delavcu zadostuje 30 let dela, ker se v tej dobi popoinoma izčrpa in uniči svoje moči. Ako je delavec 30 let pridno gradil svojemu gospodarju in mu s svojim delom donašal milijone in milijone dobička, bi bila dolžnost podjetnika, kapitalista, da bi priznal, da mora delavec tudi takrat živeti, ko od starosti in trdega dela onemore, ne pa, da se ga na stara leta vsega izmozganega, izžetega, brez sredstev vrže na cesto kot izžeto citrono.
Mi dobro vemo, da se po drugih državah malo bolj upošteva delavske želje, to pa vsled tega, ker je delavstvo bolj odločno in organizirano. Ko pa se bo pri nas delavstvo malo bolj zavedalo svoje moči, bo tudi pri nas drugače, takrat bo pri nas vlada prisiljena ugoditi tudi delavskim zahtevam.
Najbolj izmed vseh zastopnikov kapitalistov v upravnem odboru B. S. se ODLIKUJEJO ZASTOPNIKI TPD, ki naj vedo, da so ravno v rudarskih revirjih te družbe deficiti B. S. največji in da ravno ta družba najbolj sili delavce v pokoj, čeprav gredo ti delavci v pokoj neradi.	n	«•-
Dolžnost ministra za socialno politiko, parlamenta, finančnega odbora, oblastne skupščine. Delavske zbornice in vseh tozadevnih inštitucij bi bila, da to pereče vprašanje vendar rešijo in ne samo pri bratovski skladnici, marveč, da se spre vede SPLOŠNO STAROSTNO ZAVAROVANJE VSEH STROK IN PO CELI DRŽAVI ENOTNO.	Delavci.
§z3r@himo denun-' dantstvo.
V	torek se je na tretji razpravi končal »denunciant-ski študentovski proces«, katerega potek je ne samo javnost, nego tudi meščansko sodišče prepričal, da so demokratsko-državnotvorni študentje v dobi PP-režima denuncirali svoje kolege-sošolce šolskim in policijskim oblastem. Študent-demokrat Iskra, predsednik Sveta Slušateljev Ljubljanske Univerze (SSLU) je tožil štu-denta-novinarja Kočevarja, ker ga je v časopisju označil za denuncianta. Kočevar je nastopil dokaz resnice in na trikratni razpravi je bil toženi tožitelj. obtožitelj pa obtoženec, obtožen denunciantstva. Kočevarju je dokaz resnice uspel, bil je oproščen; oprostitev Kočevarja pa pomeni obsodbo Iskre in še več obsodbo sistema, obsodbo demokratske stranke, ki je dirigirala Iskro.
Priče in ostali dokazni material, ki je bil iznesen na razpravah, so razgalile do kosti buržuazne metode »državnotvornosti«, ki temeljijo, kakor so priče Iskre brez sramu izpovedale, na načelu, da je denuncirati državljanska dolžnost! Ustanavljale so se »detektivske sekcije«, kradla so se privatna pisma, zasledovalo se je in prisluškovalo pogovorom onih študentov, ki so zahajali v Delavski dom, dolžilo se jih je, da so plačani od Pdeče Pomoči itd. In državni organi so vodili službeno in privatno kot strankarji to »detektivsko« mladino, ki jim je morala poročati, kaj je 'slišala in videla. Tisti v demokratski stranki, ki so dirigirali študente proti študentom, so odgovorni za žrtve, ki so takrat padale. Mnogi so bili izključeni iz vseh šol v državi, mnogi so morali iti sami, ker niso mogli prenašati šikan v šolah
in doma od policije, pred katero je eden izmed preganjanih bežal celo v Moskvo, kjer je našel kot vsi preganjani nov dom. Uničene eksistence teh mladih ljudi imajo na vesti dirigenti denunciantstva in še več, na vesti imajo pokvarjenost enega dela današnje mladine, ki brez sramu izjavlja: »Smo denuncirali in bomo denuncirali.«
Iskrin zagovornik je apeliral, naj se s procesom zadeva tudi v javnosti konča. Toda take vrste procesi se ne morejo končati z razsodbo in se ne smejo z njo končati. V procesu ni šlo za osebo Iskre, temveč za sistem
in ni dovolj, da je obsojen fskra, obsoditi in iztrebiti se mora ves sistem in vse metode iskrizma, ki so objele že velik del ne samo študentovske, temveč tudi vse ostale javnosti. Denunciantstvo obstoja in se naravnost goji tudi med uradništvom, med učiteljstvom in tudi v delavsko gibanje so socialpatriotični kolovodje zanesli denunciantstvo.
Med študenti se je denunciantstvo pričelo likvidirati in dolžnost študentov je, da jo likvidirajo med seboj do konca in da dajo tako tudi ostalim vzgled in eksempel za uničenje denunciantstva in denunciantov. -
Dopisi.
TRBOVLJE.
Lepe dobičke delajo trb. mesarji, vesele praznike so imeli. — Tudi mesarja I. Skalo in A. Pokolšek sta z veseljem spravljala denar, ki so jima ga nosili 'rudarji. Tega se nista branila — pač pa sta se branila za več mesecev bolanega rudarja prispevati dinarski prispevek na nabiralno polo. Drugič sta odklonila prispevek, ko se je pobiralo za družino brezposelnega rudarja. G. Skale je nabiralce vpraševal, kdo bo pa za mene pobiral, kadar se bom »sputal«.
Vsi drugi, trgovci in obrtniki prispevajo pri takih zbirkah, le ta dva dosledno odklanjata vsak prispevek za bolnega ali brezposelnega. Zato povemo rudarjem, s kakimi ljudmi imajo opravka. Le dokler mu nosiš denar za njegovo meso, si mu dober. Pri nas se kolje prav slabo živino, večina so buše in to take, da si jih po dnevi že ne upajo prignati, temveč po noči gonijo te kosti skupaj. Pitanega vola pa Trbovlje ne vidi. Rudarja se slepi z blagom, računa se zmiraj pri naših mesarjih cena za I. vrste meso 16 Din kg, a seka se pa II. vrste blago, meso starih krav, itd. Volovskega mesa sploh ne dobiš, plačamo ga pa vselej. Vsak ima svobodo izkoriščanja rudarjev — kako dolgo bo to še trajalo?
Ti rudar in ostalo delavstvo si pa napravi samo sodbo — kake korake ti je zavzeti. — Imenovana dva gg. vprašamo in sicer: Ali živita ona dva od nas, ali mi od njih? Ali so njihovi stotisočaki iz neba padli, ali so iz delavskih žepov?
Opozorili bi tudi nadzorovalne oblasti, da se bolj zanimajo za kvaliteto blaga — da se ne bo kravje in bušie meso prodajalo za volovko. Ce so mesarji za to, da ka-sirajo samo I. vrste cene, naj pa še sekajo tako blago, da bo v resnici odgovarjalo tem cenam, to je, da sekajo volovsko meso.	Eden	za	vse	prizadete.
HRASTNIK.
Za sodruga Janca, ki leži v ljubljanski bolnici, smo zbrali in mu poslali 38 Din. — Darovali so sledeči sodrugi: Bistan tvan 5 Din, Kolar Ivan 5, Jerebičnik Avgust 5, Kumlanc K. 3, Kapla Aleš 10, Blanc Mirko 5, Kozar Franc 5. Skupaj 38 Din.
VELENJE.
Pri zadnji seji pododbora bratovske skladnice se je s strani predsedstva omenilo, da se namerava za v bodoče povišati prispevke bolniškega zavarovanja. Zavedajoč se, da bo vsako povišanje odtegljajev v sedanjem stanju rudarjev naletelo na velik odpor, smatram za potrebno pojasniti delavcem, da je ta namera v resnici neutemeljena. Bilanca bratovske skladnice izkazuje za lansko leto 35.000 Din aktive, isto tudi že letos do konca novembra. Celokupno premoženje pa že preko 300.000 Din. Izdatki, katere so prejeli rudarji na hranarini, so
napram drugim izdatkom zelo nizki. Delavci ne stojijo torej v luči izkoriščevalcev, njim za hvalo za ugodno stanje naj bi bilo povišanje prispevkov, to je nedopustno. Stremljenje po ogromnem imetju ravno tako ni v našem interesu, ker za sabo imamo žalostno izkušnjo; namreč, da so se lepi tisočaki spravili za vojno posojilo.
Na drugi strani pa, če se hoče doseči ugodnejše stanje in znižanje ne pa zvišanje prispevkov, se more pričeti tudi z druge strani boljše gospodariti. Izterjati je treba vojno posojilo, črtati letne tantijeme, visoke pot-nine, reducirati prekomerne nastavljence in še razne druge reči, ki v kritiki tu in tam pridejo na ušesa. Delavstvo je dobro voljo do varčevanja že pokazalo, zato apelira na krajevni odbor, da se pri tozadevni razpravi odločno postavi proti povišanju prispevkov bolniškega zavarovanja, če se hoče izogniti soodgovornosti za druge nove obremenitve, ki nam pretijo.	Rudarji.
CELJE.
Velika žalost vlada v našem mestu med socialpatri-oti. Dogovarjali so se in kompromisarili za županske volitve z demokrati. Demokrati pa so jih speljali na led in socialisti niso dobili podžupana. Demokrati so šli s klerikalci in radikali, klerikalec je župan, demokrat pa podžupan. Tako izigrani so socialpatrioti postali naenkrat zelo »revolucionarni«. Odklanjajo vsako delo v odsekih in uganjajo opozicijo. Socialpatrioti namreč ne razlikujejo sodelovanja z buržuazijo od dela za proletariat v buržuaznih institucijah. Ce se sporazumem z demokrati ali klerikalci za skupno delo, je to sodelovanje, če pa v občini delam poleg klerikalcev in demokratov proti njim za proletarske interese, je to delo za proletariat. Socialpatrioti pa kažejo svojo razredno-bo-jevnost z nedelom v občini, ker jih buržuazija noče za zaveznika. Fraze, demagogija, denunciranje, to je delo socialpatriotov tudi pri nas. Strup kristanovstva pri nas še deluje!
Rudarski božič.
Trbovlje, 26. XII. 1927.
Prišli so božični prazniki. Vsak ti častita vesele praznike — a rudar ne pozna več veselih praznikov, ker živi v strašni bedi in pomanjkanju. Kako si naj napravi vesele praznike, ko pa že ni celo leto dobil plače, dobival je prazne plačilne liste, ker se mu vse odtegne v konzurnu za živila. Rudar ne zasluži niti za življenje. TPD pa namigava, da bo plače še reducirala. Če si rudar privošči kak priboljšek, občuti ta izdatek ves mesec.
je pa par ljudi med rudarji in to stalno eni in isti, kateri so na dobrih »ortih« in katerim akord nese boljše zaslužke. To je par redkih »izvoljencev«. Za te so samo dobri »orti«, za neizvoljene pa stalno slabši in samo »izvoljenci« si lahko napravijo vesele praznike, njihovi tovariši, katerih je na tisoče, pa tega niso deležni. Vrhutega prazniki še niso prosti za rudarja (samo nedelja), on mora trdo delati. Moral bo pa praznovati takrat, kadar je čas za delo — pa ga naženejo domov.
Vesele praznike so imeli tisti, ki nič ne delajo, ti, rudar — delavec, ki ustvarjaš vse bogastvo, pa garaj in stradaj na tem svetu, za tebe ni življenja, to je satno za tiste, ki te izkoriščajo . . .
MARIBOR
Koroška cesta 19
Nepremočljivi
KARO
jesenski in zimski čevlji
KDO NE ČUTI STANOVANJSKE BEDE?
Kako stanujejo delavci? V mestni hiši »Koširjeve toplice« stanuje v bivših kopalnih kabinah 11 strank. Kabine so 2.80 m dolge, 1.80 široke in 2.30 m visoke. V teh luknjah, ki so manjše kot jetniške celice, stanuje po 3 do 5 oseb. Ta kabina je spalnica, obednica, kuhinja, shramba, kopalnica, drvarnica in klet obenem. Pod posteljo je klet, pod posteljo se kisa zelje in repa, pod posteljo so drva in čez dan mora biti miza na postelji ker ni prostora, da bi stala v »sobi«. O tem je pisalo tudi »Jutro«, da se prikupi delavcem.
Kako stanujejo buržuji? Tega seveda ni pisalo »Jutro«! Vzemimo človeka, ki je »sociolog«, ki se bori za delavske pravice, ki je član Delavske zbornice, občinski svetovalec izvoljen od delavcev itd., vzemimo ravnatelja okrožnega urada, voditelja narodne strokovne zveze itd., dr. Bohinca. Ta »delavec«, ki tudi govori in piše proti stanovanjski bedi, ima sam 7 velikih sob, shrambo, kuhinjo, drvarnico in kopalnico še posebej. Njegovo stanovanje ima samo na cesto 20 oken (koliko jih je na dvorišče, ne vem). Njegovo stanovanje obsega več prostora, kot stanovanje vseh onih 35 oseb v »Koširjevih toplicah«, on sam ima več oken, kot 35 ljudi-delavcev v kabinah, on stanuje v palači okrožnega urada, ima parno kurjavo, električno razsvetljavo in vodovod in plača OUZD reci in piši za skoraj celega pol nadstropja 800 Din mesečno. — Kadar pride med vas ta »sociolog«, se spomnite na to, da ima večje stanovanje kot 35 ljudi, o katerih tudi njegov časopis »Jutro« piše.
Kaj pa Čobal in Ošlag? Socialisti sedijo že ves čas v ravnateljstvu OUZD in oni določujejo tudi stanovanja in stanarino. Na Jesenicah so v delavskem domu za delavce zvišali stanarino, v palači okrožnega urada so pa za Bohinca stanarino znižali za 400 Din mesečno. Na kateri strani stojijo v »razrednem boju«? — Že štiri leta pa stojijo prazne v palači 2 veliki sobi za bolnike, ker se ravnateljstvo za take potrebe ne zmeni. Kaj bolniki, okrožni urad je za ravnatelja in višje uradnike, je za Čohala tu in sociaipatriote, bolniki pa naj »krepajo«!
O okrožnem uradu v splošnem, o plesnih prireditvah po pisarnah, o ljubimkanju s posledicami in brez posledic, o Rabu in vsem tem bomo pa v kratkem poročali, da bodo delavci videli, v kake svrhe se vporablja delavski denar.
SIBIRSKI PUNT se naroča pri »Proletarski knjižnici, Ljubljana, Karla Mar-
ksa trg 2II. Na »Enotnosti« ne. pošiljajte niti naročil niti denarja za knjigo, da ne bo zmešnjave.
Žika je samo ena! Če hočete piti res dobro in ne predrago kavo, zahtevajte izrecno Žiko. Pazite na to ime radi številnih ponaredb!
IVAN JAX-sinovi, Ljubljana, Gosposvetska cesta. Šivalni stroji!	Kolesa!
ROGEL MARIJA
manufakturna trgovina
Ljubljana, Sv. Petra cesta 26.
FRANC IN ANGELA LAUTIŽAR
mesarija — brezalkoholna gostilna — vinotoč Ljubljana, Sv. Petra cesta 83.
SEDEJ VIKTOR
vinotoč in gostilna Ljubljana, Kolodvorska ulica 28.
Veselo Novo leto 1928
ter mnogo uspeha želijo in za obilen obisk se priporočajo:
OSVALD DOBEIC
veletrgovina galanterije in pletenin Ljubljana, Pred Škofijo 15.
I. BUZZOLINI,
trgovina z delikatesami
Ljubljana.
M. STELE — I. PIELICK
trgovina z južnim sadjem. Ljubljana, Mesarski drevored.
ŠTIRN ANTON
veletrgovina z vinom Ljubljana VII, Kobaridska c. 4.
»URANUS«, družba z o. z. Ljubljana.
VNOVČEVALNICA (Fr. Klemenc)
tvornica mesnih izdelkov in konzerv
Ljubljana.
Gostilna in prenočišče Pri »STAREM TIŠLARJU« Ljubljana, Kolodvorska ulica 24. DE SCHIAVA M.
M. URBAS
izdelovanje in eksport pristnih kranjskih klobas
Ljubljana, Slomškova ulica 13.
(Samo poleg mestne elektrarne.)
JOSIP IN MARIJA OLUP
konfekcijska trgovina in gostilna
Ljubljana, »Pod trančo«.
JERICA KOČEVAR
trgovina z mešanim blagom v Hrastniku.
T. NOVOTNY
izdelovanje vsakovrstnega peciva, medic in keksov Ljubljana, Opekarska cesta 26.
SREČKO POTNIK IN DRUG
parna destilacija esenc, eteričnih proizvodov, eterov ter izdelovanje sadnih sokov itd.
Ljubljana, Metelkova ulica 13.
FRANCE OROŽIN
krojač
v Hrastniku (pri Zavrašku).
F. MIKUŽ
izdelovanje in trgovina dežnikov
Ljubljana, Mestni trg.
Vsem naddnevnim delavcem in delavkam NEŽA JERMAN, branjevka v Hrastniku.
Gostilna pri »NACETU«
Banko Ignac. Ljubljana, Kette-Murnova cesta.
Ljubiteljem testenin
EDVARD POPOVIČ
veletrgovina masti
Ljubljana, Cesta v Mestni log 15.
MIHA VIRANT
čevljarski mojster v Hrastniku.
Trgovina ŠPAJZER v Hrastniku.
POGAČNIK LEO
kavarna in restavracija »Leon« Ljubljana, Kolodvorska ulica.
DRAGO LISAC brivec v Hrastniku.
Pri nizki ceni! IGN. ŽARGI, Ljubljana,
Sv. Petra cesta 3.
Nudi cenjenim odjemalcem veliko izbiro potrebščin za krojače in šivilje. Krasna izbira volnenih površnih jopic, ovijačk, rokavic, nogavic itd. Trikotaže vseh vrst. Moško, damsko in otroško perilo. Zaloga raznih kravat, posebno samoveznic po primerno najnižjih cenah.
Da debelo!
Na drobno.
Novopreurejena mesnica in prodajalna mesnih izdelkov
FR. SLAMIČ,
Ljubljana, Gosposvetska c. 6. PRODAJA: sveže meso pitanih volov, teletino, prašiče-vino in debelo svežo slanino; izbrane mesne izdelke in prekajeno meso. Štajersko perutnino in divjačino po najnižjih cenah. Solidna postrežba.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem svojo krojaštvo preselil na Savo v svojo hišo, in se priporočam v nadaljno naklonjenost.
IVAN STOJAN, krojač, Sava.