Leto i¥.	V LJubljani, dne 1. novembra 1923	44. štev.
Ob desetletnici našega osvobofetija
29, oktober L 1918. je gotovo dan izmed najvažnejših ne samo naše nego tudi svetovne zgodovine. Omenjeni dan -o izpregovorili Slovenci javno to, kar so nosili v srcu že njihovi pradedje in to od tiste davne dobe, ko je nad Sloveni zagospodovati tujec in jih izkoriščal kot podjarmljene. Čeprav so klonili glave, vendar je bila v njihovih dušah neka mržnia do gospode, ki jih je Vladala.
Narod je prevzela neka čudna sreča, ki si jo skoraj tolmačiti ni mogel. Velikanske množice so se zbirale in poslušale govornike, ki so dajaK duška ne samo svojim nego čuv-stvom vsega naroda. Navdušenje je bilo ogromno.	v
Toda mnogi izmed najbolj navdušenih so kmalu jeli omahovati in dvomiti, ker vse ni šlo tako gladko, kakor si je zamisHl. Do-
polastil obup, da ne bo bodočnost svetla. —» Poteklo je deset let — Hitro, kar neopaženo so šla mimo nas in zalotila nas je desetletnica tistega dne, ko smo vsemu sveta povedali, da smo svobodni, da nočemo več tujih vla» darjev. Kljub ne posebno rožnatim razmeram pa je narod pokazal, da ljubi svojo domovino, da upa na lepše dni m da hoče vse storiti za dosego visokih narodovih idealov. Kako«!
čim so razni, ki prvotno niso mogfl uvideti, da je avstrijska gospoda zaigrala za vedno, se pričeli sprijaznjevati z resnico, so drugi jeli kloniti glave, posebno radi tega, ker so videli, da stopajo spet na plan ljudje, ld so bili pred in med vjono nasprotniki naroda in se pri preobratu skrili. Nadalje pa so bolj in bolj spoznaval da tudi pri naših bratskih narodih ni tako kakor so nam o njih pripovedovali, da radi tega trpi vsa država, posebno naše pokrajine. To je zelo kvarno vplivalo na naš narod. Vsakdo je namreč uvidel. da bi bflo lahko dosti bolje kakor je in da je glavno zlo v tem, da se pri nas zaupa največ takim ljudem, ki niso dorasli veliki nalogi. Navdušenje je poleglo in mnogih se je
In kako neki bi ne bila, ko so iahko pri vsaki priliki opazili, da so smatrani kot ljudje, kot narod nižje vrste. Kdor je bil hinavec in je zatajil svoj narod, tega so vladajoči podpirali in mu šli na roko, kdor pa se je upal količkaj dvigniti svojo glavo in celo še zagovarjati svoj narod, tega so zapostavljali, dokler se ni uklonil, če se m, so ga uničili 29. oktober i 1918. je bil tisti dan, ko so bili Slovenci gotovi, da je njihov večstoletni zatiralec premagam Iz deželnega dvorca, ki ga vidimo na sliki, so proglasili neodvisnost od Avstrije, ki je posebno med svetovno vojno pokazala, kako sovražna je sploh Slovanom, kljub tema, da so Slovani tvorili večino v njeni monarhiji.
pred desetimi leti so se vršile po mestih in tudi po deželi velike slavnosti, kot spomin na velevažne dni. Posebno krasno je bilo raz* položenje v Ljubljani. Zbrale so se velikanske množice vseh stanov in raznih strank. Veličastna prireditev se je vršila pod okriljem Zveze kulturnih društev. Priredili so svečan sprevod po mestu z godbami na čelu. Nekaj govorov je bilo že pred Kazino, v Zvezdi glavni pa v sokolskem domu na Taboru, kamor so pohitele množice po obhodih in prisostvovale veliki narodni svečanosti Narod je pokazal, da veruje v bodočnost in da se bo boril še nadalje za splošni dobrobit vseh brez razlike stanu in pokrajine. —< Temelji so tu in na njih zgradimo domovino!
rrertof
Mih. N. Jesinski, ruski učenjak in profesor ljubljan« ske univerze, je te dni v skromni družbi prijateljev praznoval štiride* setletnico svojega znanstvenega de* lovanja, s katerim ni koristil samo ruskemu nego tu* di našemu narodu
Zagrebški Markov trg s sabornico, v kateri je bila proglašena neodvisnost jugoslovenskih pokra* iin.— Kraj je postal sedaj zopet važen za vse jugoslovensko ljudstvo, ker tam od časa do časa zboruje Kmečko*demokratska koalicija in se posvetuje o ukrepih m korakih naših voditeljev, ki hočejo doseči v naši narodni dTžavi za vse ljudstvo enake pravice in popolno enakopravnost
Mansfeld Robinson, londonski profesor je v svoji modrosti in učenosti preskočil sve* tovno dobo iin se hotel kar v angleščini po radiu razgovarjati s prebivalci zvezde, ki jo poznamo pod ime* nom Mars, in o kate* rih se sploh dvomi, če v resnici obstojajo
Kako so se navihanci včasih norčevali iz po* časne dolenjske želez* niče. V vlak so na sliki vpregli višnjegor* skega polža.
Ciril Hristovič, ki so ga našli mrtve* ga v bližini Jese* nic na Gorenj* skem, je imel v obleki zašit se* znam ljudi, ki jih je imel baje nalo* go usmrtiti. Umor še ni pojasnjen, vendar vsi znaki kažejo, da je zlo* čin delo makedon* stvujučih, starih nemirnežev, kate* ri imajo že mnogo na svoji kosmati vesti
Tonček iz Litije, umetnik na harmoniko, ki jo je Ljubljančanom imenitno za» godel na velesejmu, je te dni prejel za plačilo nov instrument, njemu primer* no harmoniko, ki jo na vse pretege vleče v družbi svojih malih prijateljev in prijateljic. Na tako mladino smo lahko ponosni. Nima samo tujina talentov, tudi mi jih imamo. Morda jih je v naši mladini še mnogo, a jih ne najdemo. Le žal, da je naš narod siromašen in nima sredstev za šolanje mladih talentov
Vladimir Trost, mor* nariški častnik, ki je kot 231etni mladenič pri prevratu prvi pro« glasil avstrijsko mor* narico za jugosloven* sko last. Leto kasneje je mladi junak žal uto* nil v Donavi. — Ime* Ii bi lahko lepo mor* narico, ker smo imeli predvsem pravico do avstrijske mornarice, saj je bila na žuljih slovenskih davkopla* Sevalcev. A Italija, ki se boji močne Jugosla* vije, nam je tudi to dedščino ugrabila

Večletni voditelji čeških strank. Od spodaj na levi dr. Kramar, dr. I. Šramek, dr. Ant. Švehla, I. Stribrny, dr. A. Meissner
Tomaž Masaryk, velezaslužni predsednik Češkoslovaške repu= blike, bi ima največ zaslug za osvoboditev Slovenov izpod nemške nadoblasti, spretno vodi svojo državo že deset let. Mno* go je pripomogel, da so se pre» cej pomirili notranji viharji, ki so — kakor vse povojne države — pretresali tudi Češkoslovaško/
Znani češki politik, dober prija» telj Slovencev, Vaclav Klofač, ki se je neumorno boril za svo*' bodo češkega naroda in bil radi tega neprestano preganjan od avstrijskih oblasti, katerim je neustrašeno in uporno kluboval
Slika iz Prage. Kraj, kjer so se odigravali važni dogod» ljali ob prevratu, ko je češki narod prevzemal oblast
Fr. Stanek, poslanec in minister, bivši pred« sednik Češkega svaza v dunajskem parla« mentu, ki je še pred Slovenci napovedal av» atrijski gospodi samo« stojnost svoje države
I
Komisija s študentom Husmannom, ki je ob= dolžen, da je iz ogab* ne naslede umoril svo= jega prijatelj", v Ber* jlinu, o čemur pa so jeli zadnji čas dvomi* ti, preiskuje na kraju, i kjer so našli žrtev |
Žena letalca Macdonalna, ki je z lahkim aeroplanom hotel pre« ietiti morje in se pri tem ponesrečil, obupana pričakuje poročila
Abcsinski regent Ras Tafari, ki je bil pred kratkim proglašen za cesarja vseh Abesincev, na svojem prestolu
■■ML.
Ifii ^ w * Ji - - \ % mm
Posebno vodno vozilo za lov tihotapcev v Ameriki. Američani se na vse načine pjrl» »adevajo, da bi omejili vtihotapi jen je opojnih pijač, ki so strogo prepovedane v no« vem svetu. Borba s številnimi in zvitimi tihotapci alkohola pa je mnogokrat zelo težka
Stoletna vdove te« veaujeva, ki žIvivBa?-ryu na Francoskem, je zaželela ob svoji 100 letnici vesele družbe in plesa in se je ob tej priliki še sama zavrtila
Izkopavanje žrtev, ki so našle smrt pod ra» ševinami nove stavbe, ki se je podrla pred nekaj dnevi v Parizu. Našli so 3 ranjence in 16. mrtvih. Nesreča je slična katastrofi v Pragi, o kateri smo tu« di že poročali. Grad« bene nesreče so zadnji čas prav česte
Med nebom in zemljo. Nevarna popravile več sto metrov visoko na Eifflovem stolpu v Parizu. Delavci »o v življenski opasnosti