GLAS NARODA list slovenskih delavcev v AmerikL N«jrečji siorentki dnevnik ▼ Združenih državah V«4ja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 The largest Slovenian Daily in 8 the United States. 1 Issued every day except Sundays I and legal Holidays. | 75,000 Readers. TELEFON: CORTLAND T 287« gntsrsd u tsoond Olass Mattsr. Bsptsmbsr 21, 1003, st th» PortOffic* at Hew York, W. Y., nndar Act of Oongr— of Marchluffra-— TELEFONr00RTLANDT~~I87« NO. 163. — ŠTEV. 163. __NEW VQRK^~FMPAY7~JULY 13~1928. — PETEK,~137JTJLIJA1&28. VOLUME XXXVI. — LETNIK X1TXVT ' Ken. Hadžic bo stvoril ministrstvo. » —————i^——— ——^ ——— V NOVEM JUGOSLOVANSKEM KABINETU BODO TUDI HRVATJE Ker so Hrvatje prodrli s svojo zahtevo, da bo sedanja skupščina razpusčena, ne bodo več nasprotovali novemu kabinetu, ki bo sestavljen iz nestrankarskih ministrov. — Med Avstrijo in Italijo bo nastal nov spor.—Odkritje spomenika. BEOGRAD, Jugoslavija, 12. julija. — Kralj Aleksander je naročil vojnemu ministru generalu Hadžiču, naj stvori nov kabinet. Izza odstopa ministrstva, kateremu je načeloval Vukičevič, je kralj vse poskusil, da bi stvoril ministrstvo, ki bi bilo povolji ne samo Hrvatom in Kmet-fcki stranki, pač pa tudi ostalim strankam v deželi. Vsi njegovi poskusi so se pa izjalovili. j Radič je njegov poziv za sestavo novega ministrstva odločno zavrnil. ; Tsto je storil tudi Svetozar Pribičevič, odličen voditelj opozicije. Splošno se je tudi govorilo, da bo odpoklican iz Berlina jugoslovanski poslanik Baludžič z naročilom, naj sestavi novo ministrstvo. Tozadevne govorice pa niso bile utemeljene. Ker je hrvatska kmetska stranka prodrla s svojo 7ahtevo, da bo sedanja skupščina razpusčena, so izjavili voditelji kmetsloe stranke, da ne bodo nasprotovali nestrankarskemu ministrstvu. Baje bodo celo podpirali ministrstvo, v katerem bodo Srbi, Hrvatje in Slovenci enako zastopani. Novi ministrski predsednik general Stjepan Had-žič je oseben prijatelj kralja Aleksandra ter ima svoje prijatelje v vseh strankah. Ze leta 1 91 9 je bil v Davidovičevem kabinetu vojni minister ter je zavzemal isto mesto tudi v zadnjem ministrstvu. * BERLIN, Nemčija, 1 2. junija. — Komaj so bili ustanovljeni dobri odnošaji med Avstrijo in Italijo, pa je že zavladala nova napetost. Avstrijsko prebivalstvo se zgraža nad žaljivim napisom na vojnem spomeniku v Boznu, glavnem mestu Južne Tirolske. Spomenik je danes odkril kralj Viktor Emanuel v spomin na avstrijski poraz leta 1918. Na spomeniku je sledeči napis: , "Tukaj so meje domovine. S te točke smo pregnali barbarski jezik, postave in umetnost." v V zadnjem hipu je bila pa beseda "barbarski" nadomeščena s "tuji". Italijanski vzgojni minister signor Fedele je baje zastrantega odstopil, ker je baje Mussolini vztrajal, da je treba napis izpremeniti. Avstrijski kancler je sprejel danes deputacijo tužnotirolskih zastopnikov in županov, ki so protestirali proti Italiji. Kancler je poslušal njegove pritožbe, zadovoljivega odgovora jim pa ni dal. Rekel je le. da se mu ni mogoče vmešavati v notranje italijanske zadeve. BOZEN, Laška Tirolska, 12. julija. — Ob odkritju spomenika, postavljenega v spomin italijanske zmage nad Avstrijo, je govoril vzgojni minister Giuriati ter rekel med drugim naslednje: — Zmaga nad Avstrijo, ki se je završila pri Vit-torio Veneto, je le en mejnik na poti, po kateri namerava hoditi Italija. Tako velik narod kot je italijanski, ne more dovoliti, da bi mu kdo kršil meje, katere mu je Bog začrtal. Prav posebno pa ne bodo kršile teh mej narodne manjšine, ki so se tekom stoletij naselile po pristnih italijanskih provincah. *Mi Italijani, vojni veterani in fašisti se odzivamo klicu našega plemena. "Pred vami, veličanstvo, kot zastopnikom naro-j da, pred tem spomenikom naše slave in naše pravice, prisegamo pri Bogu, ki je pričujoč v naših srcih, da bomo obnovili pohod, če bo dalo povelje va- VESTI IZ DELAVSKEGA SVETA Velika nezaposlenost vlada v Passaic okraju. — Položaj v New Bedford. — Upanje na rešitev zasutih premogarjev. —Antracitni delavci končali stavko. — Povratek osemurnega delovnika. Kakih 48,000 delavcev je v sedanjem času - v Passaicu okraju brez dela, soglasno z izjavo Paula W. Fuller j a, tajnika Workers Education Bureau Ameriške delavske federacije. r — V Patersonu, — je izjavil Fuller, — so številni tvorniearji siti vratolomne koukurence in dolgega delovnega časa, od desetih do štirinajstili ur na dan ter so se pričeli zavzemati za povratek k osenmrnemu delovnemu dnevu. V Passaicu je bila stvorjena komisija, obstoječa iz treh članov organizacij, treh tvorničarjev in župana, ki je -preskrbela dela 4000 ljudem. American Federation of Labor je dovolila nadaljnih osem tisoč dolarjev za nadaljno izveden je Fullerjeve delavnosti. LANSFORD, Pa., 12. julija. — Potem ko so stavkali izza 28. junija. ker je odredil splošni rovski komitej podokraja ustavljenje dela v 14 rovih v protest proti za-tvorjenju Lansford rudnika iz varčevalnih obzirov, so obnovili ' včeraj delavci Nesquehoning rova delo. V ostalih rovih, z izjemo o- 1 nih v Lansford in (Jreenwood, bo obnovljeno delo še danes. Andrew Matte v, okrajni predsednik r. M. W., je prišel v Pan- i ther Creek Valley, kjer je sklical posebna zborovanja, v katerih je j napotil delavce k obnovi jen ju j dela. ( NEW BEDFORD, Mass., 12. ju- i lija. — Govorica da je pričelo več- i je število stavkarjev z delom, in da so zaposleni v Kilburn Mili, je -i < spravila včeraj zveeer približno 10,000 stavkarjev pred vrata te tvornice. Pozneje se je noofieijel-no sporočilo, da ni noben stavkar 1 obnovil dela v Kilbur Millu. Danes zjutraj se je pričela zopet redna i piketska služba pred to tvomieo. 1 Dosedaj se ni še nikdo prijavil* na nesramno povabilo tvorničarjev, I naj se vrnejo na delo s skrčenimi , mezdami. Iaprva so javile govori-ee, da bodo poklicani aiazaj milič- , ni vojaki, ki so bili odpuščeni iz -šiluibe, a pozneje so bile te govorice odločno zanikane. POTSVILLE. Pa, 12. julija. — Reševalna anoštva so bila včeraj še vedno na delu v Little premogovniku v bližini Minersville, da oproste tri premogarje, ki so bili j zasuti v ponedeljek tekom neke eksplozije. Obstaja namreč še majhna možnost, da so trije živo pokopani še vedno živi. Pet donskih zločincev usmrčenih. MOSKVA. Rusija, 11. julija,— Pet mož od enajstih, ki so bili obsojeni na smrt v donskem procesu, so včeraj ustrelili. Smrtna obsodba šestih nadaljnih oseb je bila izpremenjena v desetletno ječo. MOSKVA, Rusija, 11. julija. — Sovjetska časnikarska ageniura Tass, je sporočila, da je bil eden od dveh a t ena tor jev na Ogpu poslopje, prejšnji Wranglov častnik, ubit, na begu, dočim je bil dragi aretiran v bližini. Atentat se je za vršil na dan po progi aisitvi sodb v donskem procesu. Oficijelno se trdi, da sta dospela oba napadalca v Rusijo preko Bolgarske ia Romunske. ■rt-'- . . - . LAŠKE FINANCE JAKO OMAJANE V Parizu smatrajo resig-nacijo finančnega ministra Volpija za usode-polno znamenje. — Kredit v inozemstvu je bil o-mejen. — Ekonomski ustroj je v nevarnosti razkroja. PARIZ. Francija, 12. julija. — Resignacijo grofa Volpija z vodilnega mesta v vodstvu italijanskih financ, smatrajo tukaj za jasen znak. da je^finančni položaj dosti bolj resen kot pa verujejo privatni opazovalci na temelju informa-coj, ki .pridejo preko meje. Necenzurirana poročila iz Italije so maloštevilna ter nudijo le površne informacije. Dovolj pa je znano, da se domneva, da je grof Volpi resign i ral, ker postajajo ekonomike in finančne razmere vedno bolj slabe, ker noče Mussolini dovoliti svojemu finančnemu Ministru, da bi se oddaljil od strogo fašistovske politike. (Jrof Volpi je bil od prvega po-četka iproti Mussolinijevemu sistemu revalorizacije. Dikt a tor je sklenil stabilizirati laško liro pri osemnajstih za d-o-lar. proti francoskim 25 za dolar in to je bil vir nadaljnega nezado voljstva. Celo grof Volpi je izjavil. da ni taka valutna mera v ni-kakem pravilnem stiku z industri-jalnim položajem. Njegovi ugovori so bili preplašeni. Celo sedaj, ko so pokazali dogodki korektnost Volpijevih nazorov, je ostal Mussolini trmoglav. Stališče prebivalstva je ono re-signacije, ki si me zna poiraga'J čeprav je tukaj znanih le malo dejstev. Imlustrijaleem je nemogoče importirati sairovdne, katere potrebujejo in vsled tega počiva tudi ek*portna trgovina izdelanega blaga. j Seznam. I To je seznam, ki pokaže, koliko ameriikega ali kanadakega denarja nam je treba poslati, ■ dm poskrbimo t stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi ▼ dinarjih ali lirah. Ps-B datki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. i Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno As, ako bosta vpofttevaH nslo salt nesljivo ter točno postrežbo. - 1 rss- i. POSEBNI g Dinar ji Lire PODATKI I D te. 1.000 ........$ 18.49 Lir 100 ............. | BN Pristojbina u Izpis ■ 1Mb. I BM.........$ 46.75 Ur 100...... ......$1156 ^^L^L S Din. 1900..........$ 91.00 Lir 800 ............. $1« H i^^kskor S 1Mb. 10,000 ..........9181.00* Lir 800 ............. 917.7» bmuiJI «»e«ek 75 reo. 1 Dta. 11,110 i.......... 9300,00 Lir 1000 ............. 9MJI ^'fSdf. Sf g od vsakega dolarja. H str>iiks fl. ' dsfsrsra. I SAKSER STATE BANK 8 82 CortliKlt Street. p*»»: oohtlawpt m New York". N. Y. RUSKA ŽITNA KRIZA KONČANA "Izvanredne odredbe" so baje premagale težkoce glede dobave žita za ru> ska mesta. — Vlada je nakupila veliko množi-no žita iz inozemstva. Letina bo slična oni preteklega leta, MOSKVA. Rusija, 32. julija. — Xeki uvodni članek, ki je izšel včeraj v ''Gospodarskem življenjii", je osvetlil položaj glede žita Poleg značilnih izjav glede položaja. so prav tako važne tudi navedbe glede uspehov in prido bite v. V letu, ki se je končalo dne 1. julija, je nabrala država 11.455.000 ton žita, v primeri z 11,510,000 v prejšnjih dvanajstih mesecih. — Vspričo relativnega neuspeha v dru gi četrtini leta. je bil to zelol značilen rezultat. V uvodnem članku se istočasno tudi priznava, da so bile za dosego tega rezu Lt at a potrebne "izvan-redne odredbe", ki so vzbudile nezadovoljstvo pri nekaterih slojih sredn je-velikega in revnejšega kmečkega stanu ter dovedle do značilnega zmanjšanja nakupov žita potoni privatnih trgovcev, ki so dotedaj dobavili četrtino ali celo tretino žita za notranji trg. Xa ta način je nastal primanjkajoči kvantum, ki je imel za posledico sedaj odkrito priznano omejitev kruha. Dosedaj^ se ni javno priznalo dejstva, da so nakupili sovjeti v inozemstvu 25,000,000 ton žita. Rusko emigrantsko časopisje je dvignilo radi teli nakupov velikamski krik, kot da bo raditega kmalu konec sovjetske oblasti. Dejanski ipa so bili "ti nakupi popolnoma smotreni. Cenejše je pokriti potrebo severnih provinc, kjer je letina nekoliko piila. z nakupi iz iaio-zemstva kot pa transportirati žito po kopnem juga, kjer je letina zadovoljiva. V predvojnih časih se je zgodilo to redno. Tudi je primerno nabaviti so zalogo oziinine za zimo, kar je drugače težko pravočasno storiti, ker se je del ozi-mine lanskega leta izjalovil. Ob dolenji Volgi in v severnem Kavkazu, kjer se je žetev že pričela, je. slednja boljša kot pa j& hila lansko leto. Ukrajina je izgubila dosti svoje ozimine. a pričakuje skupen pridelek, ki bo sličen onemu lanskega leta. Sibirski pridelek se splošno oanačuje kot izvrsten. V splošnem, če ne bo vreme naslednjih šestih tednov izvanredno slabo, bo letina slična oni lanskega lota. če je ne bo še prekosila ' in to je cenitev, katero so še pred šestimi tedni označili kot fanta- I stično. ' i USPEH RUSKEGA LED0L0MCA Moštvo ruskega ledolomca "Krasin" je rešilo sedem mož Nobilove posadke. — Dr. Malmgren je bil že trideset dni mrtev. — Nesrečneže je izsledil ruski avijatik. — Oficijelno poročilo italijanske vlade. RIM, Italija, 12. julija. — S proviantne ladje Citta di Milano" je bilo danes ob devetih zvečer sporočeno, da je moštvo ruskega ledolomca "Kra- sin" rešilo tudi poročnika Vigliera in štiri njegove tovariše z ledene plošče pri otoku Foyn. Tozadevno oficijelno poročilo je izdala italijanska vlada. Malo prej je rešila posadka dva nadaljna Nobi-lova spremljevalca, ki sta se nahajala živa poleg trupla dr. Malmgrena, znanega švedskega znanstvenika. Dr. Malmgren je umrl že pred tridesetimi dnevi. Prejšnja poročila so se glasila- Mornariški letalci se morajo odreči alkoholu. JACKSONVILLE. Fla . 11. juL Izvanredno veliko število nesreč, ki so se pripetile v zadnjih petnajstih mesecih med mornariškimi letalci, je napotilo podadmirahi Raby-ja na misel, tla je mogoče zakrivilo številne te nesreče zavži-vanje opojnih pijač. Vsled tega je izdal ukrep, na temelju katerega mora podpisali vsak avijatik izjavo. tla ni zavžil v zadnjih 24 urah preti i>oletom nikake opojne pijače. 300 županov apeliralo na Seipela. Dl'XAJ, Avstrija. 11. julija. —' Skoro 300 županov iti občinskih! predstojnikov v Jiižni Tirolski je naprosilo avstrijskega kaneelarja Seipela, naj protestira slovesno pred celim svetom proti italijanske mu ravnanju s slabotno Tirolsko, ki si ne more pomagati in proti zatiranju nemškega jezika v cerkvah, šolah in sodiščih. VVestarp odstopil kot vodja nemških nacijonalcev. BERLIN, Nemčija, 11. julija. — Grof Westarp je odstopil kot voditelj nemške naoijonalistične stranke^ potem ko je izbruhnil, soglasno s poročili, oster spor radi poraza stranke pri zadnjih narodnih volitvah. Eden voditeljev nemških nacijonalcev, Walter Lambach. je pripisoval Westarpu in njegovim somišljenikom krivdo pri porazu. Očital jim je zastarele ijgonarhi-stične ideale, katere zavrača mlajša generacija, — kot je trdil. ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. NA KROVU LEDOLOMCA "K H ASI NA", 12. julija. — Ledo-lomee "Krasin" je delal včeraj zvečer po štiri milje na uro skozi zdrobljeno ledeno -polje, v obupnem naporu, da reši dr. Finn Malmjrrena in njegova dva tovariša sklepi ne Nobilove ekspedicije, ki je bila včeraj razkrita na ledu, potem ko so jo pogrešali celih dva in štirideset dni. 1'pati je, da bodo doseženi možje še tekom noči ali najpozneje v četrtek opoldne, če ne bodo medtem povečane težkoce. Dr. Malmgrena in njegova tovariša je našel ruski avijatik <''uk-novski na ledu, kakih dvajset milj od pozicije ledolomca. Tpanje. da je skupina, obstoje- iz dr. Malmgrena, kapitana Alberta Mariano, pilota "Italia" in kapitana Filipa Zappija, še živa, je bilo že popolnoma opuščeno. Ti trije so odšli pred dva in štiridesetimi dnevi z ledene plošt-e, na katero so bili prikovani preži veli "Italic" in ničesar več se ni slišalo o njih. Ker so imeli le petdeset funtov živil in nikake muni-cije, se je domnevalo, da so že davno mrtvi. Ruski avijatik, ki je bil zaposlen s poizvedovanjem severno od ledolomca "Krasina', je zagledal tri pike na ledu. Krožil je nad njimi in dva njih sta se izkazala kot človeka. Obupno sta pričela nato mahati z zastavami in avijatik je zopet krožil nad njimi v naporu, da najde mesto, kjer hi lahko pristal. Ni pa bil uspešen ipri tem in prisiljen je bil vrniti se h "Kra-sinu". brez poskusa rešitve. Dejstvo, da je ležal tretji mož nepremično na. ledu, dočim sta njegova dva. tovariša letala naokrog, da vzbudita pozornost letalca, kaže. da je bil resno bofcm ali pa mrtev. Cuknovski je popoldne zopet poletel preko mož v upanju, da pristane ali jim vsaj spusti na tla živila. a vremenske razmere niso bile ugodne in vrnil se je h "Kra-smu*'. Ni znano, če se bo mogel ''Krasiti" še bolj približati dotienemu mestu, a nobenih naporov se ne bo štedilo pri poskusu. Mogoče je, da so poleteli že drugi aeroplani nad temi možmi, ki so se kazali kot majhne pičice na ledu. a včerajšnje atmosfer ione Tazmere so bile bolj ugodne.'za poizvedovanja. To razkritje je napolnilo z radostjo srca posadke "Krasina", ki prodira že vee kot en mesec skozi led v odločnem napo ni, da doseže No-bilovo skupino petih mož v bližini Fovn otoka ter poizveduje tudi po ostalih, ki so izginili. Nemiri na Bolgarskem. SOFIJA, Bolgarsko, 12. julija. V mestu Petrič je bilo danes tekom neke politične demonstracije ubitih osam oseb in večje število ranjenih. . _ , __ [tU&BLASNARODA IE : fMLOYMWB VA1LZ)_ ^ . O m* »d and Published by ___ »>' * -mvmio PUBLISHING comeam V I ~ I (A Qarptrafap) Bak—f. praMaa9.___gowk Banadg. hrgeamrat. ] Hm of iMwaflM #1 the corporation and addrwses of above offcoara* < ti Cortlandt fit., Borough of Manhattan. Now York City, N. Y. . " QL A 8 NABOD Au _ (Votee of tha People)__ Issued Every Day Kxcepl Sundays and Hobday*.__ U aaia lata aalja Uet m Ameriko Za Now York m aala I in Kanada____-& 00 Za pol lata---;---- Za pol lata____—.,— ■■■■ t?™ Za inotmstvm ma —la lata -W7AO Za četrt Ufa____Zo^olUta------— _Bnbeeripiion Yearly $6.00._' j^dvšriigemeni Agreement._____11 **Qla, Kar oda* * uhaja ttsaki dan ievtemži nedelj in praznile*. }} popki brei podpiaa in oaebnoati m ne prioMojejo. Denar naj so!] blagovoli pošiljati po Money Order. Pri »premembi kraja naro&d-l koT. prosimo, da m nam tndi prejinjo bWalitte nannani, ^a hitrajajj najdemo naelovnika.___jj MOLA8 NABODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. J. I Telaphoner Cortlandt 2876. 1, REKORDI ji Sedanja doba je doba rekordov. ;; Narodi in posamezniki tekmujejo med seboj na vseh • poljiii in v vseli strokah. j« Športniki premagujejo drug drugega ter uveljavlja-^ jo rekorde, o katerih ni pred leti nihče niti sanjal. ,« m • 1 1 * * * Ko je Ederle preplavala Angleški kanal, 31 je ves svet pei slavo. Kmalo za njo sta dosegli isti rekord 11a-daljni dve ženski, ena je bila celo mati dveh otrok. ■ O človeku, ki bi danes preplaval Kanal, bi objavilo časopisje komaj kratko notico. Glede poletov prednjaei Lindbergh. On je edini, ki je preletel Atlantiški ocean ter pri-j stal v Evropi natančno tam, kamor je bil namenjen. j Za njim sta šla Chamberlain in Bvrd, dočim so trije' nemški letalci preleteli ocean v zapadno smer. Amelija Earhart je bila prva ženska, ki ga je preletela. s § par let pa bodo poleti preko Oceana nekaj tako o-, bičajnega, da jim nihče ne bo posvečal nobene pozor-[ posti. Želja po rekordih bo pa ostala. Želja po rekordu je tudi dovedla pet mladih Slovencev, da so se odpravili iz Buenos Airesa peš proti New j Yorku. j V današnji številki 44Glasa Naroda" je začetek opi- fca tega njihovega potovanja. Kot nam je zatrdil precej dober poznavalec centralne Amerike, Mr. Frank Oklašen, se bodo morali boriti s silnimi težkočami, posebno v ozemlju Paname. Toda trdna volja m vztrajnost sta ustvarila že mar-fcikak čudež. Želimo jim srečno pot in obilo uspeha. SMITHOV MANAGER Narodni odbor demokratske stranke je imel v sredo v New Yorku sejo. na kateri je imenoval generalnega feld-maršala, ki bo vodil borbo za izvolitev Alfreda E. Smitha kot predsednika Združenih držav. Predsednik narodnega odbora. — prej imenovani generalni feldmaršal — igra v politični kampanji veliko vlogo. On določa strategijo boja. O11 dirigira posamezne zbore govornikov. Od njega je bolj odvisno kot pa od samega kandidata — kaj bo igralo v kampanji največjo vlogo: prohibicija, tarif ali prosperiteta. Njegova naloga je tudi skrbeti, da so različni deli dežele preskrbljeni z denarjem in da vlada vsepovsod potrebno ravnotežje. Iz tega razloga je bilo vse precej napeto, kdo bo imenovan za generalissima Sinithove kampanje. Izvolitev tega moža naj bi pokazala, za katero stvar »e bo newyorski governer najbolj potezal in kateri sloj prebivalstva mu je najbolj pri srcu. Izvolitev Johna J. Raskoba je izključila vsak dvom. Raskob ni samo predsednik finančnega odbora General Motors Company — ene največjih, najbolj živahnih in najbolj naprednih ameriških industrijskih korporacij, ampak je tudi eden najbolj vplivnih finančnikov na in-dustrijalnem Vzhodu Združenih držav. Če hočejo demokrati izvoliti Smitha, potrebujejo o-gromen kampanjski fond. Vsled tega bo storila vse, samo "da si bo zasigurala vir na Wall Streetu. Še tik pred sejo je marsikdo domneval, da bo imenovan senator Gerry iz Rhode Islanda Smithovim manager-jem. Možak je episkopalske vereizpovedi, je milijonar ter je kljub svojemu bogastvu se precej naklonjen organiziranim delavcem. Z Gerryevo izvolitvijo bi bili potolaženi nekatoliki it GLAS NAHODA, 13. JUL. 1928 do že sami prišli. American Feedration of Labor gre za Smitha magari v ogenj. Delavci bodo že sedli, business pa ne sede tako zlepa ua lim. Business zahteva garancije in obljube. Vse to mu bo dal Smithov manager John J. Roskob, ki je naslednik ameriškega kralja jekla, bivšega sodnika Garvja. Dopisi. - - a 8 pota. j Ko sem se mudil pred 35 leti v >rtliith. Minn., je bilo mesto dosti nanjše -kot je danes. Ko sem se edaj pogovarjal s pokojnim Bu-10m. mi je povedal, da j* bil Dull th. ko Ije on prišel tja. kot je iedaj Tower. Minn. Tower je ma-o mestece ob Veiiuilioa jezeru. ?red 3."» leti so bili temni pragoz-ti pri Toweru in Elv. Le seinpa-am je bila kaka gozdarska koča Lli mala naselbina. Večkrat so razdajali t-udi gozdni požari, ki so >retili uničiti vso okolico. Xa Elv ie bilo društvo, združeno s tower-drim. Dne 1. maja sem pristopil k meniu dru&vu. ki še -danes obstoji kot štev. 1 J. S. K. J. Kot aovo-lošli sem dobil na prvi seji jako ilab vtis. Stari, še sedaij živeč Prank Lozasr je vrgel jezno po miti društvene knjige in zaklical: Sat i žar. ki ije krog: leta 1850 umrl v Red Laike. Ker omenjam naše prvake, je pokojni Buli zadnji pred 6. leti u-mrli od dvanajstih, ki so delovali z Baragom. Kaj več bom poročal prihodnjič. Pozdrav! Matija Pogorele. Fayette City, Pa. Priloženo vam pošiljam za naročnino in poročam nekoliko o delavskih razmerah. Z delom -je slabo kot še nikoli. Srečen je lahko tisti, ki dobi delo pri gradnji cest. Delati Ltfsburghu je postalo bolj čisto v tedanjem času kot je bilo nekdaj.-Moderne in velike industrije se se-ijo v druge kraje, in tako je vedlo veliko ljudi brez dela. Kes je, la je v sedanji ^mletni sezoni še irecej zunanjega dela. pri gradnji »oslopij in cest. ali naši ljudje ne iridejo (tukaj vpoštev. ker to de-o opravljajo večinoma črnci in «1 nizko plačo. Xa društenem ipolju se še pre-?pj gibljemo in se še precej razumemo med seboj. Sedaj so pikniki 11a dnevnem redu. Družinski oče mora najprvo misliti, kako bo pošteiio preživel *ebe in svojo družino, potem mu je šele na misli zabava. Sedaj 'ko slavimo 30-letnieo J. S. K. J., prirede tukajšnja 3 društva >padajaoča k J. S. K. J. banket ir. skupno proslavo v Slovenskem domu na 57. cesti v sredo zvečer 18. julija. Podrobnosti glede banketa a-li programa, mislim, da bo še kateri član odbora javnosti po-eal. Dalje omenim, da mi je izročil rojak Mr. Prank Korošec, po poklicu krojač, rodom iz zelene Gorenjske, spodnjo in gornjo obleko za enega družinskega očeta pre-mogarja. ki ima več otrok, in ki ne dela več časa radi stavke. Obleka je precej v dobrem stanju. (Mr. Korošec je srednje visokosti). To omenjam radi tega, da ako se Kgla-si tak človek, da mu pristoja. Seveda. Slovenec mora biti. ker Mr. Mr. Korošec je noče Mussoliniju podariti. Toraj. ako je kateri v bližini v resni .pottrebi. naj se oglasi kako nedelja ali pa v tednu zvečer, in mu jo takoj izročim. Prinese naj potrdilo, od kje prihaja in kako se piše, da naredim svojo dolžnost. Moj naslov je Louis Koiupare. Sr., 5631 Carne^rie Street, blizo Slovenskega doma na o", cesti. Zgagi 'pa na uho j>ovean. kljub vsem protestom suhas'kega kalibra, da imamo tudi tukaj na trgu grozdje iz zlate Californije. Še nikdar ga ni bilo tako zgodaj kot letos. Ni še predrago, še ceneje je kot pri vas. po $1.25 baksa. Ako bo kaj v žepu, treba ga bo par ga-lodi. ker do newyorcana je še predolgo čaka'. Konečno pozdravljam vse rojake in eitatelje Glas Naroda širom Amerike 21. junija se je prrj>etila težka Z tesreča pred Oficirskim domom v 'etfuuuu. Avto je naletel na kole- \ arja liiga iJamlla. ki je vozil v _ *ti smeri, kakor avto. Bandel je »blžeal na cesti težko j>o<škodovan it nezavesten. Odpeljali so ga z re-irlnim vozom v bolnico. Avto je ode! h»t>fer Matej Križan. Vozil je ni potnike. Ko se je avto zaletel ; kolesarja, je za v o/ril v brzojavni k*og in -se pri tem močno -poško- j t oval. Karambol je bil tako 1110-•aii, da so iz avtomobila zleteli vsi rije potniki in se poškodovali. Šef loiicije je uvedel preiskavo. Tgo-ovil je. da je nesrečo »zakrivil sam ^ šofer, ki ni dal varnostnega signala. ko se mu je približal kolesar. [Tgotovnli so tudi. da je bil šofer kakor tudi trije potniki v avtu |>o|K>lnoma pijani. Šofer je namreč [»otnike vozil jk> Zemunu od kavarne do kavarne, kjer je vesela 1 družba popivala. Po izjavi zdravnika, so -poškodbe ponesrečenega kolesarja težke in ni upanja, da ostane pri življenju. Pretep med orožniki in pijanci. 17. junija je nastal krvav pretep v Bosanski ulici v Beogradu med orožniki in policijskimi organi ter skupino naipcd ■pijanih delavcev. med katerimi so bili tudi nekateri uradniki. Pijana družba je razgrajala po ulici in se naglas ipreipirala med seboj ter komentirala politične dogodke in izzivala orožnike. Ti so intervenirali. V družbi sta biki dva pekovska pomočnika in neki uradnik. Ti so se posebno odlikovali v prepiru in izzivanju. Ko je prisropil policijski organ in prijel enega izmed razgrajačev za roko. ga je nekdo trdaril po glavi ter ga podrl na tla. pijanci so ga pretepli na žive in mrtve. Na žvižg nekega orožnika so prišli še drugi na pom-oč tako je nastal krvav pretep na ulici. Pretepače so zaprli in jih izročili sodišču. Tragična smrt bivšega podporočnika. V neki zakotni sarajevski bezni-ci so našli ite dni mrtvega bivšega administrativnega podporočnika Svetislava Stojkoviča. rodom iz Jagodne in šele 33 let starega. Tra-«ričen konec bivšega podporočnika je vzbudil s»plošno sočutje. Stoj-kovič se je vdal pijači in je tako izgubil službo. Po odpusitu iz vojske se pa ni spametoval. Se nadalje je popival in se vdajal demonu alkoholu. Tako je zaigral .tudi svojo družino. Potepal se je povsod naOkoli ter spa J po beznicah in na prostem. Zato je obolel na jetiki, kateri je podlegel. Zadnja njegova želja je bila. da se vrne v svoj rojstni kraj Jagodino. Prosil je za denar svoje iSčEM svojega bratranca JOHN" ZXIDAHSKII, doma iz vasi Stara Sušrca pri St. Petru. Slišal som, da se nahaja v okolici Warren, O. Prosim ga, da se mi javi. — Andrej Znidanricth, Box 93, Century, W. Va. (2x 13,14) bivše kolege ofieirje. Ti so mu zbrali za potne stroške. Stojkovič je pa pozabil tudi na -Jagodino in je ves denar zapil. NVkaj dni pred ] žalostnim koncem je pisal svoji | ženi. ki se je ločila od njega. Prosil jo je. .naj 11111 posodi 205 Din. Toda predan je te vrste napisal na kos umazanega papirja in ga odposlal ženi. ga je prehitela smrt. Izdihnil je v kotu sarajevske beznice. Pri iijtxrn so našli samo nekaj slik. ki •;«> jra spominjale lepe preteklosti. Kačji pik. V ljubljansko bolnico so pripeljali posest 11 i kovo ženo Nežo Po-držajevo iz eti. (Josiiltui .it* bila pulna. jrtxlba je Lrrala. i 11 <» .ie teklo

znala. toda eua-:a usckI'h ju /^lru/.ila. Kaj,prej in'k<>ltko bojeve, potem •ln .pa vedno biLi korajžno naroea-a j«-xl in pijačo. Ko «ra je imel prvi že precej pod dobitkom, je jHiklical k sebi go-•rilniearja i«'r inu zra11 kimal z glavo. Se »pol litra ga je naročil in še pol. Nato je pa vstal, stopil na prag., se sklonil, 'privzdignil suknjo ter rekel precej odločno: — Gostilničar, tudi jaz bi rad plačal. * Vršila se je velika pojedina.. In da je bilo še vse bulj elegantno in gosposko, je najela gospodinja zamorce. ihi so stregli pri mizi. Na vrsto je iprišlo pecivo. — Jaz imam rada čokoladne ki-felce, — je rekla rojakinja avoji sosedi. — Za drugo pecivo mi ni nir. čokoladni kitelei mi pa. ugajajo. Tudi do nje je prišel zamorec s krožnikom. Posegla je, toda deli-katesa se je trdno držala krožnika. — Oprosttip, gospodična, — je zašepetiil zamorec. — za moj palec vlečete. * Jugoslavija ima generala za ministrskega predsednika. Kralj ni imel druge izbire kot da je imenoval Hadžiča na to mesto. Priporočljivo bi bilo tudi posta-iti v skupščino par kanonov, če za dniega ne. zji strah takim ljudem kot je Pnniša Kačič. * Vsakdo je dovolj močan, da prenese nesrečo svojega bližnjega. * Niti v solnee niti v smrt ni mogoče gledati z mirnim očesom. * Pravijo, da je slepd je sedel sejmar s svojo veliko, močno in odločno ženo. Čudom se je čudil. Slednjič se je pa ojunaeil: — Gospod copernik. — je rekel — desetf goldinarjev vam dam, če ponovite copnnijo z mojo ženo. — Sram vas bodi, — ga je na-hrulil komedijant, — torej tak zakonski mož ste, da bi se radi svoje žene iznebili? — Saj nisem rekel, da bi se rad žene iznebil, — je ugovarjal sejmar, — ampak zajčka bi rad imel. ffgj-s^-aie-fa.... LI ijj jLtewsMBiBiwiite STANJE RAČUNOV Sakser State Bank z dne 30. junija 1928 kot uradno poročano Bančnemu Oddelku države New York IMETJA: BREMENA : Gotovina in imetja Glavnica ...................................$ 100.000.00 pri bankah 35,848.^2 prebitefe ...........................50.000.00 . Vrednostni papirji -............... 1,032.599.79 Nerazdeljen dobiček ............ 22*257.82 P0S0jiU.................................... 57-238'61 Posebne rezerve ..................... 7,200.00 Naraatle obresti ...................... 17.198.85 VLOQE ............................ 968.188.84 Druga imetja ----------------------, 5.429.93 Ostala bremena................................................669.14 s $1,148.315.80 : flA«»15.80 • ■■- - ■ - OLAS NAHODA, 13. Jt'L. 1928 g§ | KRATKA DNEVNA ZGODBA 1 gg NASCLSO QUI XT A SALLE: NJEN MOŽ MU JE VSE RAZKRIL "All poslušaš?" ''I'osiusant." *'Torej ni jo poznal."' "Sem." ' "Bila je lepa...." "Prekrasni...." " iS vel lola>u. *'Oei je imela skoro zelene.,.." "BiJa je sani tem per a rue nt in nosila se j*- elegantno." "Torej jo r»** ponial." "Saj helll ti }.<■ povedal____" Kobert NVri je za*rleditl v tla. Dotaknil >.e je * kazaleem cigarete. da je sti'es"l pepel ua koneu. po. tegnil še enkrat, se nerro7.no na-imeli iu I in sunil s koncem čevlja Hol, ki umi je bil na poti. "Hm. zdi se mi. da kljub temu ne ves natanko vseffu..,. Ali veš, da prebil deset mesecev v ječi?" "To wm: povedali so mi prijatelji. takoj ko sem prišel v Henet-ke. V listih pu nisem čital o tem. Kdo bi tudi opazil vsako vest. ko *e toliko piše! Obžalujem tvoj primer. Skoro ne morem verjeti, da bi bilo knj takega mogoče." "Rad ti verjamem. Tudi jaz *?eni mislil, odili na dosmrtno ječo." "Nič čudnega. Proglasili "so me za nepreračimljnv^ra, pa je bilo." Robert NVri je zmečkal cigareto v pepelniku. Raztegnil je roke. se Vzpel na pr.-te in .-stre.xcl z glavo. Ozrl setm se vanj. V njegovih ko-viusko lesketajočih se očeh so bili še jasno vidni .sledovi kesanja. To je bila senca tistega nemira, ki žene, tira človeka v obup let* ga privede do samomora. To je bila tudi fienea nespečnosti. Spoznal sem, tla bi mi rad nekaj povedal. Nad njim je ležalo težko molčanje. V malem salonu sva sedela sama. Beneško popolne me je" navdajalo z neopredeljivo naslado. Le kdaj pa kdaj je minil človek po cesti. Začel je tiho govoriti. Molk se je Irsrnl. iz be>ede je zadehteia preteklost. strupena in žalostna obenem. "Ali veš. kdo mi je odprl oči Nihče drugi kakor njen mož. Saj ti bo znano: Lucija Wester jeva je i-nitla moža. In še kakšnega! Kava-lirja, pametnega, naobraženega. ormeiiega. aristokratskega. Samo si-romak je bil. Duševno ubit in zastrupljen. Nekejra vmra .smo setleli v kavarni " Km--Lsior". Rila sva si snse-da. Videl ».eiu. kako jja grize bo- le.st. Cinizmu je dajal duška s prezira« jem in m mi jo. Govoril je /lobno, oirorčeno, pa je postal ravnodušen, O, e-Iu usmiljen j41 puntal kdaj pa kdaj. Govoril mi je; "Vem. predobro vem, da jo ljubite. In vas obžalujem, ker trpite. Kako se je obrusila, obrabila va.ša nekdanja osebnost! Že davno niste več poosebljenost ljubezni in sile. talenta in energije. Tudi vas je zlomila, ubila." Nasmehnil se je vnovič. "Ali ste res slepi? Ali ne vidite, da vas vara!" Bal sem he, da ne bi zakričal od strahu. "Vedite, da vas vara, kakor je varala mene. Ob, ona zna te stvari! Nežno, prepredeno, elegantno! Toda ne delajte si skrbi! Tudi jaz sem trpel vaše muke. Blaznel sem. Le polagoma sem se pomiri! z u-sodo in sem ozdravi. Skušajte to doseči ; vi. Skoda vas je. ker ste ver jeli v srečo, a namesto nje ste ži-veli v iluziji. Če ne verjamete mojim besedam — prosim! Skrijte se v sobo za zastor in prepričali se boste na svoje oči!" "Ne," sem kriknil. "ne morem. Nikoli!" "Kakor vam drago.... Hotel sem vam samo povedati...." _ _ _ _ _ _ _ _ »> "Glejte, jaz ne smem položiti roke nanjo, ker ni več moja. Prebolel .sem to izgubo že davno. A vi. vi. ki jo ljubite, vi imate pravico do tega ! Jaz bi na vašem me- PRAV VSAKDO — kdor kaj, išče; kdo t kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v'Glas Naroda*" ZAKAJ SO NAŠE POŠILJATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? KER JE NAS PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE! Udobnosti, ki izvirajo h poslovanj* v velikem obratu, pridejo našim stranicam v korist. Naši ittroAki za pesamcena nakazila so manjši, rt&ed le-sar m <*ne pri nas niije kot pri agentu alt zavoda, Id mora poslati Vote nakaznico v izvišenje v New York. Hitrost načega poslovanja je nedosegljiva, radi načega velikega prometa lahko vzdržujemo tako obširne zveze, da ae posveta našim nalogom največjo pozornost. Naše denarne nakaznire odpošljemo z vsakim brzoparni« kom. IU odpluje iz New Yorka — toraj brez zamudo in nadaljnega posredovanja. Na*e eene so objavljene dnevno v listu *Glas Naroda". Za zneske nad |5W.— rafonamo primerno nižjo ceno, katero Vam radevolje sporočimo predno nam poiljete nalog. Mi imamo naj ve« poslov s stavnicami Izven New Yorka, kar dokazuje, da se lahko oleoristi z našim poslovanjem vsak. po najsibo ie tako dpioi pro« od poslovnega središča Amerike. Pošljite toraj Vašo prihodnjo denarnv pošiljatev nam t izvršitev. 82 J^t£ATE BANK T >tu storil skrajni korak. Xe le zaradi s«»be — zaradi moških vobče. < Kist ranil bi pogubo za vse, ki u-tegnejo i»riti za vami...." Buljil sein vanj. "Samo ee človek ljubi kakor vi — ima pravico, da ifbija!" "Dovolj!" sem kriknil. "dovolj, jaz ne prenesem dalje!" Xjen mož me je pogledal, se nasmehnil, mi pokimal in mi stisnil roko. Med nama je bilo v.se jasno. "In potem?'' "Potem.' Sem šel in sem jo povabil v gondolo. Zaeela sva govoriti. Opazila je moje razburjenje ir rne je skušala prepričati o na->piotnem. Jaz pa sem ostal pri svojem : potegnil sem samokres in trikral ustrelil nanjo. Zgodilo se je v gondoli.... blizu Svetega Nikolaja na Lidu.... * IZ BUENOS AIRESA PROTI NEW YQRKU ZaGlas Naroda napisat: Mirko Vehovec. NAJBOGATEJŠA AVSUUJKA GUSARJI NA POTNIŠKI LADJI Iz Colomba prihaja poročilo o nezaslišanem napadu, k so ga izvršili morski razbojniki na avstralsko potniško ladjo Jervis-bav". Ladja je bila na potu iz Trenkomalija, ki leži na zapad-nem nabrežju otoka Cevlona. proti Oolombu. Ko je bil parnik zasidran na Cevlona, se je vtihotapilo nanj ve«" piratov, ki so stopili v akcijo šele na odprtem morju ter so hoteli pobiti potnike, upleniti njihovo prtljago, ladjo pa zažgati in jo izročiti poginu. Prve klifce na pomoč je prestreg-la angleška križarka 'Enterprise*, ki je bila zasidrana na Cevlonu. Iz njih je bilo pač razvidno, da se nahaja ladja v stiski, nikakor pa se ni dala ugotoviti njena pozicija. Brezžična brzojavka je javljala. da so morski razbojniki napadli posadko in potnike in da hočejo zažgati ladjo. Xa ta klie je dobil parnik "Slovol" v Colondm nalog, na j se brž poda na pomoč preganjanim, ki so v veliki stiski. "Slovol" je zapustil luko. kri-žaril pa je več nego dvanajst ur po morju brez uspeha. Med potniki " .Tervisbova" pa je vladala ve.s ta čas nepopisna panika. Klici na pomoč so se ponavljali, kje je o-grrožena ladja, pa se ni dalo ugotoviti. Šele po dolgem času je prišla nova vest s sporočilom, a je posadka s pomočjo potnikov ukrotila napadalce, ki so v verigah in pod nadzorstvom pasažirjev in mornarjev. Piratov je bilo 8. obstojali pa so iz Kitajcev in Japoncev, ki so se vtihotapili na ladjo z namenom, da jo pogube. '" Jervisbay'' plove še proti Colombu in ko dospe na cilj. bo borba z morskimi razbojniki docela pojasnjena. VOLČJAK NAPADEL LASTNO GOSPODINJO V Xovi Pešti se je približala neka Ferdinanda Kachlerjeva hišici svojega volčjaka. Nenadoma je ta planil nanjo, ji razmesaril ramo in jo ugriznil v vrat. Z ve-leko težavo so odtrgali sosedi zbes-nelega psa od nje in ga ubili. Ženo so prepeljali smrtno nevarno ranjeno v bolnišnico. --—.—.—. DVE, ČLOVEŠKI ŽIVLJENJI ZA PSA Xa obali v Boulogneu se je odigrala strašna drama. Neki Cripon je skočil v morje, da bi rešil svoje, ga psa. Zašel je v vrtinec, ki ga je odnesel v globočino. Neka. mlada Angležinj« je planila za njim, da bi mu pomagala. Tudi njo je zajel vrtinec. Neki paoant, ki -je hotel obema nuditi svojo pomoč, se je rešil z največja -Ona S£ JtejK utopil«^ Lima, Peru. V Bučno« Aireisu se je vedno govorilo o potovanju iz Buenon Airesa v New York, ter da dobi precejšnjo nagrado, kdor se priglasi za to potovanje. Več se jih j»* že odločilo za to |»ot, toda vedno se je vsak premislil, ko 'je šlišal praviti kako težavna in nevarna j.. Xekako novembra me.seca 1927 pa priobčijo vsi časopisi, {»osebno časopis "Kepubliea" je mnogo pisal, da so se podali na pot 3 Ardent i nci. Ker sem imH tudi jaz namen napraviti ta record, podal sem k ravnatelju časopisa *' Kepnbli<_*a"' po potrebne informacije. Kavna-telj me je zelo uljndno sprejel ter mi dal tri dni odloga, da se ja dobro premislim, predno se odločim. Me tem časom naj zi>e-rem in dobim kolejre. ki bi .se z menoj podali na to pot. Čez 3 dni sem se podal zopet k njemu ter sem |mn povedal, da nas potuje 5. Mene je takoj poslal v spremstvu nekega 'furadnika v mestno knjižnico da tam naredim pred učiteljem načrt, ter da me oceni, ee sem zmožen za to potovanje. Ko sem predložil načrt nas je povabil, da pridemo vsi tja. da nas slikajo in slike pitblieirajo v časopisu. — Dobro pa je, — je pripomnil, — da potujete na ime kakega društva, ter se je sam ponudil, da nam preskrbi članstvo Argentinskega društva. To ponudbo sem uljudno odklonil. Drugi dan se takoj podava z Franc Vidrgarjem iz Doba. kateri se je tudi odločil, da potuje, k našemu delegatu g. Marčetiču, kateremu povem, da smo se tudi Jugoslovani odločili napraviti ter record ter da potujemo iz Buenos Aires v New York. Z veli km veseljem je pozdravil ta naš načrt, ter pripomnil da smo Slovenci res idealni ljudje itd. ter nam ponudil vsestransko pomoč. Sedaj pa se je šlo v imenu katerega društva naj potujemo. Nam je bilo pač vseeno. Dosti ni bilo za zbirat*, ker v Buenos Aires je samo 44Jugoslovanski Sokol". Gosp. delegat pa ni bil za to, da bi potovali v imenu "Sokola". — Predlagal je. naj se ustanovi pro-vizorično društvo. Dobil je paT gospodov in jih povabil k sebi. Vse so se dogovorili ter delegatu obljubili, toda ko je prišel čas, da je bilo treba kaj napraviti, so se ugovarjali, da to je velika odgovornost itd. Jaz sem takoj videl, da s temi gos)>odi ne bo nič. Podal sem se brez vednosti delegata k Sokolu, kjer so nas seveda radevolje sprejeli, pa tudi obljubili so nam pomoč. Xato sem določil en dan, da se nas vseh pet snide v hotelu "Mi-ramar", kjer se bomo natančno pogovorili glede potovanja. Samo jaz in Franc sva bila na mestu, ostali niso prišli. Sporočili so, da so se premislili, češ, da smo premalo pripravljeni za to težavno in nevarno pot. Ponudilo se nama je mnogo drugih, toda sedaj nisem nobenemu več zaupal, temveč sem pisal svojemu prijatelju Mihaelu Strna-du iz Kove Štifte, s katerim sva skupaj prišla v Argentino, za kaj sem se odločil. Poznal sem ga. da se edino na njega še lahko zanesem. Res, je takoj prišel v Buenos Aires, da potuje z nami. Bili smo trije, ki smo vedeli drug za drugega, da bomo držali sku|>aj do zadnjega. Predno pa smo šli v uredništvo časopisa, prideta k meni Karol Paulin iz Polhov ice in Matija Ve-j ne z Bučke. Profila sta me, da naj j ju vzamem v družbo. Sprejel sem in predno smo šli v uredništvo smo ■ naredili medsebojno pogodbo, daj smo se odločili potovati, ter da od', tega sklepa nihče več ne odstopi. Onega dne nam je ravnatelj časopisa obljubil, da nam ni treba ničesar skrbeti, kajti vse obleke, orožje in sploh vso opremo, ki je poti -bna za to potovanje dobimo od časopisa. Pripomnil je še. da vidi v nas, da smo sposobni nekaj narediti ter, da sniosi lahko sigurni velike nagrad^. Povabili so nas tudi v uredništvu "(."ritka"' in "La Prensa". Ko jt- p« cl^Iej^at zvedel, da smo smo Ne dali vpisati v Jiifr. Sokola, je bilo ž njim konec. Xiliee se ni več brigal za nas. ter smo bili jire-puščeni samemu sebi. Dan pred odhodom se podamo na "Republieo" po obljubljeno opremo. Ni bilo nič ter so mi rekli, naj nam jo vendar da Sokol. Bile so že intrige vmes. Obrnem se na Sokola. Tudi nič. Kaj sedaj ? Odločeni smo bili. časopisi so pisali o nas. Vse, kar smo imeli, smo spravili v denar, ter se z vsem' pravili. Dogovorili smo se. da bo naš odhod 29. dec. 1927 izpred Sok. doma. Niti Sokol ni prišel zraven ter še jugaslovenske zastave nam niso preskrbeli, pod katero smo hoteli odpotovati. Dobili sma v dar argentinsko. Podali smo se. spremi jen i od velike množico argentinskega ljudstva po ulici San. Martin, Avenida e Mavo še enkrat do lista "Criti-ca" in od tu naprej po Ave. de Mayo na Plaza Congresso, kjer smo se poslovili od zbrane množi ee. ki je za nami vzklikala in nam želela srečno pot. Tako sem Vam opisal nekoliko začeteTc našega potovanja. Kakor vidite .bil je, že začetek težak. Sicer so nam obljubljali pred odhodom vsakojake pomoči, samo naj jaz pošiljam slike in dopise s potovanja. Mnogo dopisov in slik sem jim poslal t it prosil pomoči, ki smo jo bili res potrebni, toda niti eden «e ni zmenil za nas ter niti enega odgovora nisem prejel. Na to težavno pot smo se mi podali z 2 pesi v žepu, kajti ves svoj denar smo potrošili za nabavo obleke, orožja, potrebnih zdravil itd. V predmestju Buenos Aires v Nunez, nas je srečal šef ministrstva g. Alberto Pellerano, kateri nas je ustavil in vprašal, če smo dobili potreben denar za pot. Odgovoril sem mu, da so vse obljube splavale in da nimamo nie. Zelo se je čudil, da nas naši za-1 stopniki vlade tako pustijo na pot ter nam je podaril 20 pesov. To je -bila edina podpora, ki smo jo dobili za to potovanje. Takoj prvo noč smo prespali na prostem, ter smo se zjutraj pre- * budili vsi opikani od komarjev. Prvi teden potovanja, dokler se nismo privadili so nas bolele noge, čeravno smo delali s kraja samo j 30 km dnevno. No, pa še dovolj hitro smo se 1? privadili in utrdili. (Dalje prihodnji«.) NOVE SLOVENSKE PLOŠČE COLUMBIA NOVE PLOSCE 10 Incites po 75c. člani kvarteta "jadran" s spremljcvanjcm orkestra. 25084F (Nočni Čuvaj (Pevec na Note mary UDOVICH in .JOSEPHINE lalsche Skladba Dr. Wm. J. Lauscbe. 25085F (Cingel — Conge«, Duet (So Ptičice Zerane. Duet ANTON SiilBEL. Bariton s spremi je vanj em orkestra. 25086F (Še Kiketjco Prodala Bom (Gor Čez Jezero 10 inrh 75c, ANTON SH1BEL, Bariton 25082F (Boer MoJa, Bod' Moj* (Nebeška Ženitev MARY I DOVICH in JOSEPHINE LAUSCHB 25083F (Sladki Spomini (Čez Savco v Vas Hodiš VOJAŠKA GODBA "KRUG" » 25QT7F (Štajerski Lendler 1 (Dolenjska Polka ^ V- HOVER BRATA 25078F (Neverna Ančka, Valček (Dunaj Ostane Dunaj, Koračnic* Ga. A. SYIGEL in NJEN KVARTET 25004 F (Kukavice ' (Upanje simonCič brater 25006F ' tf HOVER TRIO ' 4 *J H 256A5F (Samo še enkrat, V&lCek 1 (Ven pa not, Polka * '., ** SM62F (Poiter Tanc \ i . ■«• ' ? (RIbenška Polka ' ~ ! rr 25074F (Sokolska Koračnlcs ^ - (Kde Je moja Ljubica, Valček * ® . COLUMBIA ORKESTER 25068F (Dve črni Oči 1 I (Carlotta Valček 'L < 1297QF V fin skilt dolinah. Šot 11 ' Na krovu ladije, VaiCek Jshrlor NovltetBl Kvintet 12069 F Lastovk vaifek Usmili w me, Valček Ruski Noviteta! Orkeatat iSttmV Spomladni Valček % Sladke vijolice. Valček Ruski Novltetnl Orkester 2ftv71F Scbeiska koračnica Regiment po cesti gre (s petjem) Q^et Trle tSNSF Polka fitapar jer Ti ti moja, VaMek Hojme Trto SStUF Jaka nc St. Claim, Polka ClevelandskI valček Hoyer Trie 13 inch fl.25 ČLANI JADRANSKEGA KVARTE1 % s spranijevanjem Orkestra. OM5F > Kmečka Svatba, Del 1 S Kmečka Svatba, Del 2 VSAKI POSlLJATVI PRILOŽIMO M IGEL BBBZPLACNO - Manj kot sest plošč se ne posije. - SL0VENIC PUBLISHING €0. ) S2 Cortlandt Street New York, K Y. ^ ' .'......' - - . 1 . ..a -j . i.,.j. . 1 Avstrijsko j.ivnoot zanima to-i'hmuo |»roee»>. ki vcnliju bližnji •sorodniki neke Ane Lingingove proti dedivem njenega ])r*'iiif«ž»*-iija. Lingin^ova jt* nnirla v novembru prošl^ga leta v Hrueku ah Leitlii in je veljala za najbogatej-:šo Av.strijko. Bilo ji* baje lastnica 50 milijonov avstrijskih šilingov v j premieninali in nepreinivninah. eijih vei'-jii del m* nahaja n;i An-• gleškeni. Bila je h«-i revnih star-;sev in je morala v mladih h-tih na Dunaj kot služkinja. Tirni >«.• je zaljubil vanjo neki Anglež, inžo-njer Linging. >.in bogatašev, ki .so .se bavili takrat z ustanavljanjem tovarn za plin po evrop-kili me. stih. Linging jo je poroeil navzlie odporu svojih sorodnikov in sledil je srceen zakon, ki ga je prcrrsfiila šele moževa -sinrt pred .sedmimi |I"ti. Takrat se je žpna vrnila iz i Londona v .».voj rojstni kraj, kjer I je ostala do smrti. V testamentu t * 'jf naklonila veejr del svojega imet-Ija iloiirtrIflniin ustanovam, ostalo pa dobila dva llruokeana. neki gostilničar in njena družab-jniea, ki sta ji stregla v zadnjih : letih. Ta odločitev ni bila všee ue-kim sorodnikom }>okojnice. ki žive v revnih razmerah na avstrijskem štajerskem, in *edaj se trudijo. d;i hi spremenili nje teeta-, ini'iitarne tlobn'-he. f-eš. da ni bila pri njih sestavi pri polni zavesti in da je v.plfvala nanjo nje oko-li<*a. ROJAKI, NAROČAJTE SE HA "GLAS NAHODA", NAJVS0JI SLOVENSKI DNEVifIK V ZDS. DRŽAVAH. Prafik m Koledarjev imamo še nekaj v MlogL Pratikm Blaznikora Pratika j« naiim roja-stepa 25 aentoT. Koledar pa 60 kom jaka priljibljeet. Ša t ata-eartar. Koledar iM lete« Uredno rmm kraju aa.ja bili vajeni in mimtoo f-toou fupnve, po- kadi tukaj, na »orajo pogrešati laati, alika, šala, aaalauaasti Itd. Naroštta taka j. Skrrate PaUUUnc Ooa^taj, « Otlandt it. Mow Yotk 0»y._ MONT ORIOL—y w ROMAN. ^ Spisal Guy de Maupassant. — Za G. N. priredil G. P. It (Nadaljevanje.) Nato je oHmil iproti Andenuattu ter rek^l: — To je star mož z revmatično podajrro. On ima neke vrste /mori i.'no k mit rakci jo leve noge, s popolno paralizo desnice. Dejanski mislim, da je neozdravljiv. <>rio! ga je pustil izgovoriti, nakar je nadaljeval jKK'Hsi in prev- tiarno; — Zalo dobro, drtktor, ali liočete napraviti preizknšnjo z vodo na n jeni -.kozi mt-sec? Jaiz ih* pravim, da bo pomen jati o to u-speh. jaz ne obljubljam nieesair, jaz jvrosim ie. naj se napravi preizkušnjo. * Midva s KoIonoiu sva Itotela sedaj napraviti luknjo za kamene, a wins t o lega bova izkajmla. luknjo za Clovitsa. Preživel bo vsako jutro |»o eno uro v tej luknji in nato bomo videli! — Doktor je zamrmraJ: — Vi lahko poskusite. Zagotovim vam. da ne boste uspeli. Andermfltt, privaibljen oprejel predlog kmeta. Vsi štirje so se nato obrnili proti mesti), kjer je še vedno .sedel vagabond nepremično v solneu. Ktari divji lovec, ki je videl -.kozi prevaro, je dolgo čafia ugo-\arjal ter branil. Nato. konečno. pa se je rial pregovoriti jpod pogojem, da mu plača Andermatt vsaki dan po dva franka za uro, katero bo preživel v vodi. Na ta način je bila cela zadeva uravnana. Sklenjeno je bilo tu-t!in, da Iwi vzel Pere <'loviš svojo prvo kopelj šele isti dan, kakor-liitro bi bila izkopana jama. Andermatt bi dobavil slednjemu obleko irj oba (>riola bi prinesla staro ovčarsko kočico, ki je stala na njih dvorišču, da -e starpp preobleče v njej. Nato sta odšla bankir i ti lioktor nazaj v vas. Ko «ta vstopila, sta se !t jutranja zora. Ko je šla navzdol po stopnjicah hotela, da se izogne ovinku ceste, je stopicala z lahkoto ptička, ki' skaklja od kamena do kamena, ne ni j>ro>stor! Jaz senu tako srečna ! Kapršeni kopah-i, ki so belili resnih obrazov po samotnem parku, so se ozrli, ko je prišla mimo. Kristijana je stopila v poslopje, pozdravila s smehljajem knji-jjovodjo. ki je sedel na desni strani vrat in z veselim "Dobro jutro!" prejšnjega jevan-jn. ki je sedet na levi strani. Nato pa je odšla v kopelj. odklonila je pomoč strežnice ter rekla, da bo že pozvonila, če bo kaj potrebovala. Slekla je jx>časi ter opazovala skoro nevidno gibanje vode v • ' i .'istem bazinu. Nato je utaknila noter nogo in prijeten ob T-u tek gor- kote se je dvigni! v njej prav do vratu. Nato je Atopila v mlačno vo-J do ter sedla v prijetno gorkoto v tej banji, kjer so obdajali mehurčki plina njeno telo. I I'utila se je talko srečno v tej vodi. da bi najrajše ostala v njej za višino, brez gibanja in skoro brez misli. Občutek mirne sreče, ro-j jen u počitka in komforta. mirnih misli, zdravja, jo je prevzel z veliko naslado. I Ntkaka želja ni vznemirjala njenih misli, ko je počivalo njeno srce v tej mlačni vodi. — z izjemo medle želje po otroku. Čutila Bel je udobno, srečno in zaot.i pa je Kristijana zelo previdno ostala nekoirko nazaj s' »vajini bratom in ko so bili precej daleč za ostalimi, je rekla: — Povej mi, — jaz hočem a. dejanski odvedel. Kavno je stopala v svoj voz. da se vrne domov I ko jo je odnesel v svojih rokah, sredi presenečenji* gledalcev ter jo vrge! v drugi voz. s katerim je jaderao izginil, predjio je mogel kdo', aleditii alt ga prehiteti. | In G on t ran je dostavil: . — Vidiš, on je dober dečko, a nekoliko prismuknjen. X«to je oni tudi zelo bogat ter je zmožen storiti vse, — sploh vse. — kadar gubi svojo glavo. I Kristijana je zopet pričela : tu — Kakšnega čudnega parfuma se poslužuje! Kaj pa jef i Gontran je odgovoril: "7 Te£a ne Ve,m< kAJfi ™ n^'« povedati tega. Misiim! p«, da je prijel iz Rusi-je. Igralka, njegova igralka, katere ga hočem sedaj odvaditi, mu ga jo dala. Zares, to je zelo delfkarten vonj. k. ___ glaš tfjata&A, iitm vtiš Videla sta na cesti skupino kopalcev in kmetov, kajti bila je navada vsako jutro, 7>red Juncem, izprebajati se po tej cesti. Kristijana in Gontran »ta se zopet pridružila mar kiju, Ander-mattu in Pavlu in kmalu -so zagledali na ixtem mestu, kjer je stala le dan poprej velika skala, človeško glavo. Bila je to čudna glava, pokrita z razrezanim klobukom in dolgo belo brado. Dvigala se je iz tal kot obglavljena. Človek bi misli, da je zrastla *am kot rastlina. Vinogradniki krog nje so zrli nanjo, kajti kmetje Overgna ne zbijajo nikdar šal. čeprav st) se trije, debeli gospodje, gostje nekega drugorazrednega hotela, smejali ter zbijali šale. Oriol in njegov sin sta »tala poleg ter pa-zila na vagabunda, ki je stopil v luknjo ter sedel na kamen, do vratu v vodi. Človek bi mislil, da je to zločinec u starih časov, obsojen na smrt radi kake eo-pernije. On ni pustil za seboj niti svojih bergelj, ki so se kopale v vodi polejr njega. Andermatt. vzradoščen je vzklikal: j (Dalje prihodnjič.) ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI rodllttN LANQUAOI INFORMATION tKNVICI — 4UOMLAV BURCAU DELAVSKE ORGANIZACIJE POSPEŠUJEJO SPORT, ZABAVO IN OKREPČAVO. Študija o ameriških delavskih organizacijah (t rade-unions), ki jo je izvedel C. 8. Bureau of Labor Statistics, je razodela znatno aktivnost delavsfcih organizacij na ^ polju družabnosti in okrepča ve. Unije v splošnem pri]M>znavajo vrednost druibnili se^ankov kot ' poLspeševateljev bratske, solidari-t tete. .Mnoge delavske oarganizaci-je podpirajo atletiko in okrepče-vadišča radi ugodnega vpliva na ( zdravje delavcev. Letni žagometni . (baseball) in kegljalni (bowling) j turneji niso nič nenavadnega. Tiskarska unija, pa je lani imela -svojo tretjo turnejo golfa. Golf ni sicer v jirogramu vsake delavske unije, ali s|»ortne pri- - redit ve. soeijaliii večeri in hišne ' zabave, kot plesi, društveno kvar- j t an je, koncerti, banketi in vprizo-j rit ve. so jako običajni in pri teh » zabavah svira dostikrat godba, or-kesteir ali pevski zbor dotične u-nije. Število teh glasbenih klubov ■ Jv unijah je nepričakovano veliko. Kar se tiče športov, sta baseball - in kegljanje najbolj popuiama j med ameriškimi delavskimi orga- i mizacijami. Med organiziranimi železničarji vse večje lokaLne unije ■ imajo svoja nogometna moštva j ( baseball teams). Med kovorezi »! (metal engravers) dve tretjine »I vseh lokalnih unij imata svoje "teams", med rezači šip (window-glačis cutteirs) 30 od sto vse-h lokal-' ni h unij in med železničarji, jeklarji in kositai^ji ter med noga- ■ vičarji 5 odsto. Unije, ki imajo mnogo teams, so organizirali baseball leagues in imajo letne turneje. Amalgamated Clothing Workers of America in International Ty- , pographical Union spadata med organizacije, ki imajo svoje base-. bali lige. Ko-^Jjanje (bowling) se goji v ( jako mnogih lokalnih unijah. Sko-Iraij v dveh tretjinah lokalnih unij Ikovorezov se nahajajo kegljaške j skupine. Zdi se, da kegljanje je j eden izmed najbolj priljubljenih i notranjih športov med šiparji, iz-Ldelovatelji klišejev, stereotipi, zi-Jdarji, mesarji in srinčarji. IV nekaterih unijah imajo tudi ( basket-ball teams, nogometne' teams, tennis klube itd. Ženske u-' ni je rade organizirajo atletdčne klube, ki se posvečajo plavanju, pešhoji itd. Poletni izleta in odpočivaliača. Mnogo lokalnih unij prireja izlete, poleti bodisi v obliki piknika ali kratkih izletov. Nekoliko unij ima svoja pol-etna šo torišč a (camp) in odpočivalršča (vacotion homes). International Ladies' Garment Workers' Union poseduje tako letovišče blizu Forest Park. Pa. Letovišče obstoja iz 750 akrov gozda in jezera, ]k>ldrugo miljo dolgega. Na zemljišču Se nahaja velika centralna stavba in 12 ko-' t a ž. 500 jrostov itajfle tam vsak čas mesto. Letovišče ima svojo lastno elektrarno, svoj vodovod, jioštni urad, pralnico in bolnico,1 kabine za plavalce, športna igra-lišča, čolne itd. j Druga skupina unijskih delavcev v Xew Yorku ima slično leto-1 višče blrzu lieacon, N. Y., ki ga' zovejo "Nitgedaiget" • (Brez skr-' bi). Pod isti ni imenom se nahaja tako letovišče blizu Bostona,' Women's Trade-Union iz C hie age upravlja malo letovišče blrzu je-] zera v Palaline, III. Sotorišč unij pa je jako mnogo. j Od leta 3924 je začelo veliko gi- ( banje za ustanovitev letovišč za^ otroke delavcev. Takih "summer, camps" za otroke je sedaj na Cats-kill Mountains in v mnogih drugih krajih. 162 lokalnih delavskih' organizacij sodeljuje, da morejo otroci delavcev biti deležni okrep-čave sredi narave, spojene z izo-j braževaJ n im programom. j Vsa letovišča delavskih unuj se upravljajo tbrez dobička. Unity House, veliko letovišče v Forest Park, Pa., računa $18 na teden za člane unije, dočini nečlani plačujejo $26. V "kempah" otrok se računa $13.50 na teden. Baltimore Federation of Labor je celo računala za otroško letovišče bl>ru An-J najpoLrs le $6 na teden. Deficit se pokriva iz prispevkov delavskih unij. Poletna š torišč a dn letovišča so vzbudila interes tudi drugih organizacij, kot organizacij za socijal-no oskrbo in bratskih jednot. Šte-• vilo mestnih družin, ki gre poleti 'na deželo, je vedno večje. PLAČE AMERIŠKIH IM INOZEMSKIH POMORŠČAKOV, Federalni urad za navigacijo jef iestavil seznam plač mornarjev v a maris k i trgovski mornarici in pri-' rnerjal njihove plače z onimi mornarjev v drugih dežlah. Inozem-' ške plače so po vzete iz konzular-' tiih poročil. Ameriške plače so pov-! prečne, in povzete iz tukajšnjih u-' radnih poročil. Glasom teh podattkov, sposeben umeriški mornar dobival je v ja-luaTju krta 1927 mesečno plačo M>7, ako je bil v privatni službi,1 n $62 v službi pri U. S. Shipping Soard. Sposoben mornar na angle-j »ki ladji je dobival $44 na mesec, la danski ali norveški ladji $43,' la holandski ali švedski ladji $40, la španski $30. nemški $24, itali-ianski $22 in francoski $21. j Tesar (carpenter) dobival je do $79 na mesec na ameriški ladji, $63 na anglečki ladji, $46 aa holandski in Švedski ladji, $51' oa norveški, $49 na danski, $31 Španski, $29 nemški, $27 italijanski in $24 na fraacoaki ladji. ' ^lezde za kurjače, vodostrežce in nakladalce premoga so bile približno v istem razmerju med temi deželami. Glavni mašinLst (chief engineer) dobival je $268 na mesec v privatni ameriški službi, do-čim plača v inozemski mornarici je 'znašala od $172 na danskih do $76 na italijanskih ladjah. j Plače za hord ne komisarje (chief steward) na ameriških ladjah so znašala $125 na mesec, $71 na angleških ladjah, $80 na danskih, in $28 na francosckih ladjah. i Prvi oficir (first mate) na privatnih ameriških parnikrh je dobival $174 na mescc in na ladjah Shipping Board-a $184. Na norveških ladjah je njegova plača znašala $139, na švedskih $100, na angleških $112, na danskih $144, na nemških $69 in in na italijanskih $55. Plače drugih oficirjev (second mate) so znašale v ameriški trgovski mornarici od $153 do $163 na mesec, $80 na angleških, $112 na danskih, #114 na norve- • vh.: • Mary Pickford, slavna kinematografska igralka, ki si je dala jured kratkim pristri-či lase. Pozor, rojaki! Is naslova na listo, katerega prejemate, j« rarvidino, kdaj Van je naročnina poila. N« č&ksjt« to raj, da ae Vaa opominja, temveč obnovita naročnino ali direktno, ali pa pri enem tltdečih naših zastopnikov: CALIFORNIA Foutana, A. Uoettevar. Sao Fraoelses, Jacob Lanaln, COLORADO Denver, J. Sclintte. Pueblo, Peter Culi«. John Germ. Ft. Janeah, ▲. Saftlč. Salid«, Loala Coatello. Walaenbnrg. 11. J. Bank. INDIANA Indianapolis. Loule BanlcU ILLINOIS Aurora, J. Veroleb. Chiesfo: Joseph B1N>» J. Bevfiie, Mm. F. I^auHeb , Cicero, J. Fablaa. j De Pue, Andrew 8pillar. Jolict, A. Anzelc, liarj Bamblcb. Zaletel. John Kren, Joseph Hrovit La Salle. J. Spelleb. Msaeoutah, Frank Aaguatla. North Chfesco. Anton Kobal. Sprinsfield. Matija Barborleb. Summit, J. Horvatb. Waokecan. Frank Petkovlek. KANSAS Glrard, Agnea Motolk Kansas City, Frank ^agar. Plttabara, Joba Re put I. MARYLAND flteyer. J. Cerne. Kitzmlller, Fr. VodorlvM. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe. Detroit, J. Barleb. Apt. Janealcb MINNESOTA Chiabota, Frank Uou2e, A, Panlau, Frank Pneelj. nr. Jot. J. Ptthal Fr. Bokala Kveleth, Ix>nln GonSo Gilbert. Lotil« T«mn>1. Hlbbine, Joba Povite. Virginia, Frank Hrvatlcb MISSOURI St. Loala A. Nabrani. MONTANA Klein. John K. Horn. Waahoe. L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Brodertek. NEW YORK Gowaada, Karl 8torn1«T a. Little Fall a, Frank Maalo. OHIO Barbertoo, John Balaat, Jot HltL Cleveland. An too Bobek, Cbarlaa Kar linger, Louis Rudman. Anton Htaa-rich. Math. Slopnlk. Eaelid, F. Bajt. Glrad, Anton Nasodo. Lorain, Loala Balant la J. Koala NUea Frank Kogovflek. Warren, Mra. F. Raebar. Yooncstown. Anton KikoU. OREGON Oregoa City, I. KoUar. PENNSYLVANIA Ambridfe, Frank JakSo. Bessemer, Louts Hribar. Braddoak. J. A. Germ. Brouafaton, Anton Ipavae. Claridfe, Fr. Tnsbar. A. Jertna. Cmounik, J. Brezorec, J. Plka V. Rovaniek. CraftoB, Fr. Macbok. Export, G. Pre fie, Loala BapanSU. A. Skerlj. Forest City. Matb. Kamla. FarreO. Jerry Okorn. Imprrlsl, Val. PeterneL Greenaborg, Frank Novak. skill, $100 na švedskih, $56 na nemških in $46 na italijanskih ladjah. Tretji oficirji (third mates) so na ameriških ladjah dobivali od $137 do $149 na mesee in četrti ofierrji (fourth mates) od $116 do $150, dočim na inozemskih ladjah so plače znašale od $39 do "$88 za tretje oficirje in od $33 do $64 za četrto oficirje. _ i Kietanje parnikov •• Shipping - 14. julija: Saturnfa. Trat Pennland, -Cherbourg. Antwtrpen. Deutscliiand. Cherbourg. Haniburs. Volendara, fiuulafnc aur U«r, Rotterdam. 1C. julija: Paris, Havre (1 A. U > Ber«noarla. Cherbourg. 21. Julija: II« »le France, Havre (1 A. M) Olympic. Olierbourg 1.upland, Cherbourg Antwerpen Cleveland. Chet boury. Hamburg, neorge >VashinKtuti, Cherbourg, Brt-men. Vrendam, Boulogne sur iler, Rotterdam. Conte Blancamano, Napoll, Genova. 29. Julija: Mauretanla, Cherbourg. 2«. Julija: Thurlngla, Hamburg. 28. julijam Homeric, Cherbourg. Arabic. Cherbou *g Antwerpen. Hamburg. Cherbourg, Hamburg New Amsterdam, Boulogne aur Mer. Rotterdam. Roma. Napoll. Genova. 1. avgusta: Afjuitanla. Cherbourg America. Cherbourg. Bremen. t. avguata: Belgenland, Cherbourg, Antwerpen Dresden, Cherbourg Antwerpen. 4. avgusta: France, Havre (I A, M.) Alajestic, Cherbourg Albert BaUIn, Chertiuurv, Hamburg. Leviathan, Cherbourg. Rotterdam, Boulogne aur Mer, Rotterdam. Conte Grand*. Napoll, Genova. XEVARXE PALICE Madžarski notranji minister je prepovedal nošnjo \-sakršne^a orožja in- palic na javnih in zaprtih zborovanjih, pri sprevodih, procesijah ill slienih prireditvah. Samo uniformirane korpora-eije lahko no. «ijo orožje, a palice le tisti, ki ho jim za hojo neobhodno potrebne IZ PROSTE ROKE SO NAPRODAJ Y P0ST0XJ-SKJ OKOLICI dobro znana Breckova posestva, ki obstoje jz treh posestev: v Hra-šeah, Malemu Otoku in na Studencu. Zraven spadajo tudi 4 smrekovi in bukovi gozdi, v katerih-se ni sekalo 22 let. Proda se vse skupaj aLi pa vsako posestvo zase ali pa posamezne dele. — Za ceno in pojasnila vprašajte: Jakob Bren-čič, 172 P St., Johnstown, Pa., ali pa mojo ženo Joh&no Brenčič, ki se nahaja na obisku pri svoji materi na Rakeku, štev. 34, Jugoslavija. (3x 11,12&13) Ham- City In ekaUM, Frank ft reochack. Irwin, Mike Panabek. Jihwlwii, Joan Polanc. Martin Ko-rMheta. Krarv, Ant. Taolel] Lnaerne, Anton omnia. Manor, Fr. Demskar. Meadow Lands. JU Koprlviek Midway, John Žnat Moan Ron, Fr. PodmllM. Plttaborgfa, Z. Jakahe, Ig. Magi star Floe. Arh la D. Jakoblcb. I. Gerio J. Pogafiar. Prea#a. J Uamahar. Readinff, J. Pesdlre. 8ImHm. A. Bren. Unity Sta. la afcoUea. J. Skerlj, Ft Sehlfper. Weal Newtao, Joaepb Joraa. Wfllack. J. PetarnaL UTAH Helper. Fr. Kraka WISCONSIN Milwaukee. Joaepb Tratnik 1n Jos foeen. Racine ta eketlce, Frank Jelene Sheboygan, John Zorman. WmI Allla, Frank Rkok. WYOMING ■•ck Spring«, tools Taucber. DlMMBdrlUft A. Z. Arfco. Vsak Mstopnlk lsda potrdilo aa ara to, katero Je prejel. Zaatopnlka roja* kom toplo priporočamo. Naročnina aa "Glas Naroda*- je: Za eno leto 96.00; na pol.lete $3.00; •a Itlrl MM «2.00; aa tetrt leta 91J0. Narofislaa aa Rrropa Ja 17. m aae Poior atatelp. Opozorite trgovce in obrtniki. pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem. 1 W»yn T.U* NnroSa9. 7. avgusta: I'rt». Wilson, Tr«t S. avguata: Brrengarla, Cherbourg. Pres Harding, Obc-rbourg. Brtmao. 11. avgusta: Paril. Havre (1 A M ) Olympic, Cherboutg Pennland. ChirLourg, Antwerpen. Ntrw urk, Cherbourg, Hamburg. Republic. ChprlMjurg, Brtmto. Columbia, Cherbourg, L>ulltu, N a poll, Gtnbva 15. avguata: i.oiumbu, almero. Napoil, Genova. 16. avguata: Mauritania, Cherbourg. Westphalia. Hamburg Muencben. Cherbourg. 18. avguata: lie de Fiance, Havre <1 A M) Vuli'u tiiu. Trm Prvt^, nov p^rnlp. Homeric, Cbeibourg. I.upland, Cberbaurg, Antwerpen. Deutschlund. Cherbourg. Hamburg. Voleriditm, Boulogne aur Mer, Rotterdam. S3, avguata: Aquitania, Cherbourg Geo. Washington. Onerbourg, Sramen. 23. avgusta: France. Havre (1 A. M.) aiajestlc, Cherbourg Arabic, Cherbourg. Antwerpta. Cleveland, Hamburg I.evluthan, Cherbourg. Berlin. Cherbourg Vetndam, Boulogne iitr> fiot- teidam. Conte Biancamano. Napolt. Gtnova. SB. avguata: Reliance, Cherbourg, Hamburg- 29 avguata: Berengaria, Cherbourg. America, Cherbourg. Bremen. SO. avguata: Dresden, Cherbcurg. 31. avguata: Olympic, herbourg 6 DNI PREKO OCEANA Naikrajia In najbolj ugodna pot ta potovanja n« ogromnih carnlkih: Paris — 15. julija; 10. avgusta Tie de France 20. jul.; 17. avg. France — 3. avg. — 24. avg. (Ob polnoči,) NaJkrajSa put po železnici. Vsakdo J« v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti. — Pijača In t>lavng francoska kulilnja. Izredno nizke ceno. JL Vprajajta kataragakoU jfjjgy vooblaaaanaraaganta ali {gil FRENCH LINE vnd 11» Stat« Street, -fcWK Hew York. H. Y. > IDVhiRTlSE in GLAS NARODA SEZNAMI KNJIG, katerih imamo samo i po par izvodov od | vsake. Blatajna velikega vojvode, roman ................. J| Čebelica................... H U detel potreaav, Baukart. .11 Izbrani aplal Hlnko Dalene M Knjiga a lepem vedenju, govorjenja la tasebnen ilv ljenjo, Bonton .......... i,tf Liberalizem................ Materija in Energija, ČenneJJ .70 Otnet »olaea, Pregelj, t. v. Iv— Predhodniki in Idejni utemelji* teljl rnakega realizma — (Prijatelj) ............. !J| Pravo ln revolucija« — Leo Pltamlo JI Sosedje. Cebov .......... JU Tlgrovl s obje, Maurice La* blanc .................. ,80 Vojaka na Turikem ...... .23 Peml v prozi. 49, t. v. .. Ji Sodnikovi, StrJUr......... M Tri legende o razpelo, Zeyer, t. v. ............. .ti J Vladar ....v................3f Vefeiua pinna. Kmetova .. jM II l7vod v Filozofijo. Veber .. j Znanost In Vera. vedoelovna Itndlja, Veber .........L— Zbrani aplal Fr. MaselJ Podlim bara ki .............. Lit žrtve, Fr. ZbaJoik. poveot M I G K I t Goepa s morja. Igra v S. dejanjih .71 Lokalna leleznlea, v 3. dejanjih ............ M Pepelnik, narodna pravljica, i. dejanj ............... .M Skopuh, komedija v 8. deja. Djih aoaooooeoooooaooooa Vrtinec, drama v 8 dejanjih .78 Veleja. drama v 8 dejanjih M \ "GLA8 NAHODA" 62 Cortlandt 81» Hew York i ^ ^