\*\mmmmmmmmm "AVE MARIA" mmmmmmmmmfo je glasnik katoliškega življenja slovenskim izseljencem v Ameriki in porok zvestobe kat. Cerkvi. Naročniki so deležni vseh duhovnih dobrot in milosti frančiškanskega komisarijata.— Naročnina $3.00, zunaj Združenih držav $3.50. Za naročnike in dobrotnike se bere vsaki mesec sv. maša. Julij 1930. Z Bogom in Marijo za narod! 22. letnik. "Da bi bili vsi eno".*) Prof. Fr. Pengov. KRB za zedinjenje vseh kršč. cerkva v eno sveto, katoliško in apostolsko cerkev, mora biti ena izmed vsakdanjih nalog vsakega gorečega kristjana. Že v 11. stoletju, precej ko se je pojavil nesrečni Fotijev razkol med zapadno in vzhodno cerkvijo, so spoznali najboljši njeni sinovi, da je nastalo v vidnem Kristusovem telesu na zemlji po človeški krivdi stanje, ki je popolnoma nasprotno nau-Ku njenega božjega ustanovitelja. Vkljub temu pa ,S(i je v teku zgodovine vedno bolj poglabljalo brez-dno razdora, ki so ga bile izkopale.nevredne roke. ^artin Luter pa in "reformatorji", ki so prišli za r,Jim, so vzeli cerkvi v?e, kar ji je dajalo pravico »nienovati se "cerkev". Ni moj namen, da bi v tem članku kazal pota za druženje cerkva; o tem se piše in govori mnogo na P^tojnih mestih. Opozoril bi le rad krščanske |°ge na nekatere okolnosti, ki stavijo vprašanje, 1 las zanima, v vrsto najbolj perečih, neodložljivih Problemov. Ko govorim o krščanskih cerkvah, mi-lrtl seveda samo one cerkve, ki ao edine glede te-j*'eUnih resnic, to je v nauku o zakramentih, o, zve-lcanju, o poslednjih rečeh itd. današnjo dobo bi lahko imenovali "čas bojevitega rezboštva". Karl Marx je s svojo "srečno roko" 'Premcnil teoretski materializem v zelo dejaven kj .. Medsebojnih družabnih razmer. Podmene, je. bil ustvaril Charles Darwin v životoslovju tologiji) in Ludvik Feuerbach v modroslovju je '' psiel nesrečni ustanovitelj gospodarskega mate-b ,1Zrnu 55 VH() njemu lastno trmoglavostjo v druž-j. , °_vJe ali sociologijo in je tako dal ideologiji da-' Jega, t. zv. znanstvenega socijalizma trden te-J> Mednarodni marksisti si niso postavili samo naloge, da nadomestijo obstoječi družabno-politični red s, socijalizmom, ozir. komunizmom, ampak njihova glavna zadača je, delati propagando za ateizem (brezboštvo). Kjerkoli namreč pomaga muhasta usoda marksistom, da pridejo do vlade, povsod) prično. kmalu pravi pravcati boj proti veri (Dunaj, Petrograd itd.). Nas zanima tukaj samo ta plat socijalne demokracije, boljševizma, komunizma ali kakor se še imenuje drugod. Ako pomislimo, da stremi marksizem za tem, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi prevrne sedanji red, državo, gospodarstvo, verstvo, družino, lastnino itd. itd. in namerava namesto tega uvesti svoja radikalna načela, kakor jih realizuje sovjetska Rusija, potem ni težko predstaviti si velikansko nevarnost, ki ogroža pod praporom precejšnega števila fanatičnih pristašev, vse človeštvo. Karl Marx v tako bujni zgodovini človeštva ni znal najti nobenega drugega momenta kakor edino le neizprosen boj med stanovi. Ako poleg tega še upoštevamo, da je po marksističnem nauku človek le "biološki poedinec", ki ima namen, da so v "boju za obstanek" medsebojno uničuje in požira, potem lahko vidimo vnaprej, v kakšen strahoten prepad se pogreznejo naši nazori o nravnosti, kreposti, časti, da ne govorim o še višjih, nadnaravnih rečeh. Nič ni absolutnega in nadnaravnega, vse je le relativno, izpremenljivo! Saj zatrjuje Marxov učitelj Feuerbach: "Ni Bog ustvaril človeka, ampak človek je u-stvaril bogove". Ne najdete zastonj na mizi vsakega marksista poleg Marxovega glavnega dela "Kapital" tudi Haecklove "Svetovne uganke", ki se bore proti Bogu kot malokatera druga knjiga! Razni mestni krogi so nevarnost neprestano na-padajočega marksizma kmalu spoznali in njihovo ^ R-ifael Iwanitsky — Ingilo obravnava v knjigi "Hx Orientc" 1927. verske in modroslovskc probleme vzhoda in zapada. praktično delo v zvezi s teoretsko kritiko je pokazalo v boju ž njimi že znatne uspehe. Naj opozorim le na spise prof. dr. Masaryka, predsednika češkoslovaške republike, francoskega sociologa Gustava Lebona in drugih, ki so močno streznili med dvema stoloma omahujoči mladi rod. Praktično se je pokazala reakcija proti marksizmu v postanku organizacij, zlasti političnih, kakor fašizma na Laškem, Hitlerske zveze na Bavarskem, zveze umrlega generala Primo de Rivera na Španskem, družbe krščanskih socialistov v raznih deželah itd. Ni treba, da soglašaš z današnjimi socialno-poli-tičnimi razmerami, vendar pa lahko deluješ za zboljšanje te ali one plati družabnega ustroja, če le ne nosijo predlagane preosnove pečata fantastično-sti, ampak zasledujejo dosegljive cilje in zboljšanje stanja telesnih delavcev, t. j. večine človeštva. Brez dvojbe olajšuje angleška Trade Union, ki stoji na stališču delavskih gospodarskih interesov, prav močno angleški vladi delo na tem polju, kar jasno dokazuje korist tega in onega podjetja ter obenem misli tudi na gospodarski blagor delavstva. Resne politične skupine nikoli ne vodijo v neznanje in zastoj; vse hočejo napredek, izpopolnitev, kolikor je to mogoče na zemlji. Skupno prizadevanje ljudi pospešuje razvoj v vseh poljih življenja. Z vsemi silami moramo ugovarjati proti temu, da bi poizkušala kaka politična skupina ves mehanizem sedanje organizacije s silo preobrniti po svojem načrtu, opirajoč se pri tem na kategorične zahteve svojih političnih voditeljev. Mi vsi smo danes priče temne žaloigre, ko se v nesrečo za ves človeški rod na ozemlju, ki obsega eno šestino vse zemeljske oble, praktično izvršujejo sanje majhnega števila pobesnelih trmoglav-cev in že imamo pred seboj tudi pretresljive 'uspehe' splošnega propada in degeneracije. Revolucionarni socializem iz stališča splošne kulture ni mogel podati boljšega dokaza za svojo absolutno nesposobnost in škodljivost, kakor je storil to v boljševiški nesrečni Rusiji. Ko trčita skupaj živa praksa in pa formule in recepti fantastičnih reformatorjev izginejo vse formule in recepti kot milni mehurčki v zraku. Škoda pa, ki nastane vsled tega človeštvu, je neizmerna, posebno v območju nravnosti in vere. Istočasno, ko uničujejo zemeljske dobrine bijejo marksisti predrzen boj proti nebesom. Zmaga marksističnih zamisli v praksi ne pomenja prav ničesar drugega, kot padec človeštva v živalsko stanje, kjer bi človek živel samo svojim naravnim potrebam in hrepenel po tem,da uživa tukajšnje življenje kolikor mogoče vsestransko in brez pridržka in meje. Marksizem kot najčistejše brezboštvo tudi ne more biti za svobodo vesti in vere, kakor večkrat hinavsko oznanja v svojih političnih programih. Boljševikl — ki pa še niso najhujši marksisti! — so se odpo- vedali tej hinavščini; kajti, čim so krišli na krmilo, takoj so započeli srdit, neizprosen boj proti vsakemu verskemu čutu, in to delajo dosledno še vedno... Vsak lahko uvidi, da grozi vsem krščanskim cerkvam najprej od strani marksizma največja nevarnost, ako ostane krščanski svet brezskrben in se ne zavaruje in ne zajezi v naprej pred to strašno po-vodnijo in kugo. Zabraniti moramo, da bi prišli ti dnevi nad nas, kajti po pravici pravi prerok: "Ker trgatev je končana in pobiranje ne pride več." Iz. XXXII, 10. Zato je treba, da se zedinijo vse cerkve, ki se vje-majo v glavnih verskih resnicah. Za edinost je prosil Kristus v svoji velikoduhovski molitvi pri zadnji večerji; a mi že stoletja ravnamo nezedinjeni proti božji volji! Groza nas mora obiti, če premišljujemo to stanje. Opozoril sem gori na peklenske načrte marksizma, da podani nov močan nagib, ki naj vas zbudi in vžge. V edinosti je moč ! In treba bo orjaške sile, da "stre peklenska vrata", da obvaruje čedo, ki jo je zaupal Dobri pastir svojim apostolom in njihovim naslednikom, pred pogubo. — Zakaj raste in se veča truma pristašev bojevitega marksizma? Kdo polni vrste one politične stranke, ko-je geslo slove: "Vera je opij za ljudstvo"? Cegave roke trgajo križe s cerkva? Kdo skruni svetišča? Kdo goni cerkvene služabnike na morišča? Kdo obrekuje in kolne ime Stvarnikovo? Ce se vse to godi danes brez kazni in se celo zagovarja v Moskvi, kdo nam je porok, da se ne bo godilo isto jutri v Parizu, Belgradu, Berlinu ali v New Yorku in Chica-gi?! Stojimo na razpotju. Vtem najtežjem tre-notku človeške zgodovine morajo podvzeti odgovorni voditelji cerkva v ponižnosti in medsebojnem spoštovanju prav posebne mere, da dosežemo zopet edinost v cerkvi in da bo enkrat konec vedno hujših naskokov hudičevih kovarstev. (Hvalevreden je bil nedavni skupni nastop pod vodstvom papeževim.) Marksizem napada na metodičen način sv. vero kot največjo oviro pri uresničenju njegovih ciljev. V marksističnih programih velja kot krilatica, da je cerkev osrednja sila kapitalistične uredbe in se zato priporoča pristašem, naj udarijo v prvi vrsti po nji. Ruski zgled je jasen nad vse dvome, da marksizem ne trpi poleg sebe nobenega svobodnega izražanja misli. Cerkev preganjajo tam javno in cinično, z največjim zaničevanjem, podirajo jo fizično .... Uradnik, profesor, inženir, — z eno besedo, vsak sovjetski uslužbenec mora priseči na marksizem. Ne verjamete? — No, v Evropi dobro znani petrograj-ski profesor modroslovja in dušeslovja dr. N. O. Losski je bil po sklepu sovjetske vlade ob službo samo zato — ker je priznaval presveto Trojico! In takih zgledov ni samo dvoje, troje. Žive priče so ) Dalje na str. 208.) Mesečni pridigar. Rev. J. Smoley. ČETRTA NEDELJA PO BINKOŠTIH. ANAŠNJI evangelij nam pripoveduje o čolničku sv. Petra. Zveličar si ga je izbral, da bi iz njega učil ljudstvo, ki je stalo ob bregu. Sv. očetje vidijo v tem podobo siv. Cerkve, istočasno pa tudi izjemno stališče sv. Petra in njegovih naslednikov. Kjer je Peter, tam je tudi Cerkev, tam je Jezus s svojimi nauki in svojimi milostmi. Evangelij nam obenem odgovarja tudi na vprašanje: Kaj je življenje brez milosti in kaj je življenje z milostjo? Kaj je naše življenje brez božje milosti? — Ko Jo Zveličar končal svoj nauk, je pozval Petra, naj Ke enkrat pelje ven nad globino in naj razprostre mr ezo. Peter pa je rekel: "Gospod, celo noč smo lovili, pa nismo nič ujeli." Odrešenik ni bil pri njih, zato je bilo vse ponočno delo zaman. In podobno Ke pogosto prigodi tudi kristjanu, da namreč nima Odrešenika in njegovih milosti pri sebi; in to tedaj, ako je v stanu smrtnega greha. Potem je vse, kar tlela in stori ponočno delo in če mora v takem stanu v večnost, bo stopil pralen pred sodni stol božji in bo moral priznati: "Celo noč sem delal, pa ničesar dosegel." Kaj pa je naše življenje v milosti božji? — Kako drugače je, če imamo Jezusa pri sebi! Komaj je Peter na Gospodovo besedo razprostrl mrežo, je zajel takoj toliko množico rib, da se je pričela mreža h'gati. Ce je človek v stanu milosti božje, če ima ezusa pri sebi, če je z njim združen, bo vsako nje-JfOvo delo blagoslovljeno in bo zaslužno za večnost, sako trpljenje, vsak križ bo plačan v nebesih. Bomo li mi tako nespametni, da bomo živeli brez Milosti? Skrbimo torej, da bomo združeni z Jezu-Kor|i po posvečujoči milosti božji! Odrešenik nas °Pominja (Jan. 15, 15) : "Kdor ostane v meni in jaz njem, bo obrodil obilen sad. Brez mene ne more-le ničesar storiti." Amen. PETA NEDELJA PO BINKOŠTIH. ^ Na napačno farizejsko pravičnost nas Gospod ^nes opozarja. Da, na zunaj so se kazali farizeji akor da bi vse postave vestno izpolnjevali. Toda 'esnici so se ravnali le po črki postave. Manjkal ^ Je duh, oživljajoči element in ta je božja ljube-j^n in ljubezen do bližnjega. Proti bližnjemu so 1 trdosrčni in niso hoteli odpuščati. Gospod pa U*Viio v današnjem evangeliju zahteva od nas sprav->Vost, Med nami se kaj pogosto dogodi, da razžalimo bližnjega z besedo ali z dejanjem. Kolikokrat tožimo o krivicah, ki se nam gode, o raznih razžalit vah, lažeh in obrekovanjih! V teh slučajih velja Gospodova beseda: "Pojdi tja!" Imeti moramo spravljivo srce, ponuditi bližnjemu roko v spravo in sicer kakor hitro mogoče. To je ena naših glavnih dolžnosti. Gospod nam pa pove tudi razlog za to dolžnost. Bog hoče in zahteva od nas spravijivost, zato pravi, da ne bo sprejel daru iz rok človeka, ki živi v sovraštvu. Bog ne bo gledal na dobra dela človeka, ki noče odpustiti, ako ne bo prej storil prvega koraka k spravi. Ne uči nas Gospod zaman moliti: "Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo našim dolžnikom." Z vso resnostjo nas opominja: "Ce boste odpustili ljudem njihove napake, bo tudi nebeški Oče vam odpustil vaše prestopke. Ce pa ne boste odpustili, vam tudi nebeški Oče ne bo odpustil." (Mat. 6, 14.) Koliko pa jih je, ki se brigajo za ta Gospodov nauk! Samo žalijo, pa nočejo odpustiti; pri vsaki priliki obrekujejo druge, če se pa njim zgodi najmanjša krivica, zahtevajo takoj zadoščenje. Kako daleč so taki ljudje od pravega Gospodovega duha! "Imejte potrpljenje drug z drugim in si odpuščajte," opominja sv. Pavel (Kol. 3, 13). Iz Rczckovc knjige. Baragova prižnica. ŠESTA NEDELJA PO BINKOŠTIH. SEDMA NEDELJA PO BINKOŠTIH. Evangelij nas danes pelje v puščavo vzhodno od reke Jordana. Sredi ogromne množice vidimo stat) nebeškega Odrešenika. Njegovo oko se ozira po tisočerih, ki se mude pri njem, njegove besede so: "Množica se mi smili" (Mark. 8, 2). Poglejmo danes za trenutek v usmiljanja polno Jezusovo srce! To srce ima usmiljenje z nami v naši dušni potrebi. Od vseh strani so prihitele množice. Razun apostolov in učencev jih je bilo mnogo, ki so živeli v raznih zmotah in predsodkih, ali pa so komaj poznali glavne resnice. Ljubezen Jezusovega Srca jih je gnala, da bi se dali poučiti. Tri dni so že poslušali njegov nauk. Kristusove besede so posvetile v njihovo srce in v njihovo dušo. Vedno bi ga bili poslušali. Tudi dandanes se Jezusovo srce usmili vseh, ki so v dušnih potrebah. Kadar potrebuje človek pomoči v svojih bojih in tolažbe v svojih nadlogah, naj gre zaupno h Gospodu. Tudi on bo slišal Gospodove besede: "Množica se mi smili." Jezusovo srce pa ima tudi usmiljenje v naših časnih potrebah. Že tri tlni je ljudstvo pri njem; ničesar več nimajo za jesti. Ves živež je pošel in lakota jim grozi. Na poti proti domu bodo opešali. Tu se jih usmili Odrešenikovo srce in jim čudežno preskrbi živež. Enaka ljubezen je še vedno v njegovem srcu. Nikdo ne bo zaman prosil Gospoda v svojih potrebah, če bo namreč prišel z zaupanjem k njemu. Iz tabernakeljna nam še vedno govori: "Množica se mi smili." Zato pa imejmo zaupanje! S psalmistom molimo (61, 2) : "V Gospoda stavi vse svoje zaupanje, duša; od njega boš dobila varstvo in pomoč." Resne so besede današnjega sv. evangelija: Varujte se krivih prerokov! (Mt. 7, 15.) Dane so nam v svarilo. Kristus gospod nam je pa dal tudi znamenje, po katerem bomo spoznali te krive preroke. To znamenje so slabi sadovi in slaba dela, ki jih najdemo v njihovem življenju. Tudi v našem času imamo dovolj krivih prerokov. Na zunaj so videti dobri in pošteni, v resnici so pa volkovi v ovčjih oblačilih. Med te volkove v ovčjih oblačilih prištevamo zlasti slabe knjige in časopise. Branje slabih knjig in časopisov je gotovo grešno. To je jasno in samo ob sebi umljivo. Saj vemo, da je greh, če se prostovoljno izpostavljamo bližnji priložnosti v greh. Branje slabih časnikov pa je gotovo taka nevarna priložnost. Poleg tega pa se pregrešimo še zoper izrecno zapoved Cerkve. Kot oznanjevavka božjih resnic in naukov mora ona čuvati nad vero in nravnostjo in svariti svoje otroke pred nevarnostmi. Zato z vsem pravom prepoveduje čitanje slabih časnikov in knjig. Kdor to kljub temu dela, greši zoper njeno zapoved. Branje slabih knjig in časnikov je pa tudi pogubno. Kaj nas uči vsakadnja skušnja? Poglejte par mladih ljudi, ki so zgubili vero in ki žive ne-nravno življenje! Kako so prišli do tega? Tu in tam je res vpliv slabe druščine kriv, navadno pa so vzrok slabi časniki in slabe knjige, če kdo zgubi vero. V takih knjigah se človeku podaja strup, sicer le v malem in takorekoč v sladkorju, tako da strupa spočetka ne opazijo, po malem pa strup prešine vse njihovo mišljenje, tako da zgube vero in pridejo ob pošteno življenje. Zato veljajo tudi nam besede: "Varujte se krivih prerokov!" Glejte, pravi apostol, da vas nikdo ne vjame s svetno modrostjo in prazno sleparijo. (Kol. 2, 8.) P. Evstahij, O.F.M.: KARMELSKI MATERI BOŽJI. O Mati moja, o moja Gospa! Lastnina tvoja, glej, žar je srca! Ljubeče seva tvoj lilijski čar, prečista Deva, preblažena stvar! Ti božja Mati in naša pomoč! — V svetlobi' zlati Te zremo pojoč . . Nebeško Dete ljubo nam podaj! In misli svete in milosti raj!--- Rahlo je vetra šumenje, listje ljubo trepeta . . . Pevcev krilatih žgolenje! pesmi sorodno srca . . . V eno se zlivajo spevi: "Hvala ti, rajska Modrost!" Večne Lepote odsevi dihajo sladko skrivnost . . . Minnetonka. (Indijanska povest iz Baragovih časov.) P. Bernard Ambrožič, O.F.M. (Dalje.) TRETJE POGLAVJE. Mladenič iz Michigana. ANAŠNJI Michigan je bil v tistih časih en sam ogromen gozd, skozi katerega so vodila le redka pota, bolje rečeno, indijanski lovski in bojni sledovi. Razne vrste divjačina je gospodovala v nepro-dirnih goščavah po mili volji in le od easa do časa jo je preplašil lovski pohod rdečekož-cev ali ognjena cev belega lovca. Indijanske naselbine so bile redko sejane, zakaj nekdaj mogočno Pleme Otavancev je štelo le še nekaj tisočev, ki so se vidno redčili od desetletja do desetletja. Bojni Pohodi bratov nad brate, prešerno gospodujoče belo Pleme in po Evropejcih vpeljana ognjena voda — vsi ti in še drugi vzroki so zapisali Otavance z drugimi rdečimi plemeni vred sicer počasni, vendar neizogibni smrti. Dve naselbini Otavancev sta bili precej močni in dokaj veljavni v tedanjem spodnjem Michiganu. Obe sta bili na zapadni strani polotoka, blizu velikega michiganskega jezera. Više gori proti severu. Primeroma blizu Bobrovega otoka, je bila vas ali naselbina z imenom Krivo Drevo, nekaj sto milj navzdol blizu izliva krepke reke v michigansko jezero, so si postavili drugo večjo skupino wigwamov, lci je dobila ime Velika Voda. Čeprav je segala raz-dalja med obema naselbinama v stotine milj, so vendar Indijanci obeh krajev za takratne razmere do-kjij živahno občevali med seboj. Ni sicer bilo ceste ul| steze, ki bi vezala Krivo Drevo z Veliko Vodo, tUl bilo je jezero, ki je v majhnih čolnih prenašalo °tavanske potnike na sever ali na jug. Pred nastopom zime so se včasih cele trume domačinov iz Kri-^°ga Drevesa odtrgale od doma in šle prezimovat v °liko Vodo. Neredko so se zbrali veljaki obeh na-lo v velik° narodno posvetovanje, ki je ime- 0 odločiti važna vprašanja za skupno dobro raz-r°Pljenega otavanskega rodu. ^ ^ Na zapadno stran od Krivega Drevesa tik ob je-Hj1?^ °bali je rasla mogočna cedra. Prav za prav (. ena sama, temveč dve debli sta bili zrasli ®no skupaj, da je bilo za malo bolj oddaljeno oko . eno samo veliko drevo. Obe debli sta bili ?njeni proti zapadu in sta zavoljo svoje izredne Slne štrleli daleč tja nad jezersko gladino. Ta dvojna cedra se je lahko opazila že od daleč in je služila čolnarjem za orientacijo. Najbrž je dobila indijanska naselbina tam blizu ravno po tej dvojni cedri ime Krivo Drevo. Omenjeni cedri sta bili nagnjeni tako globoko, da se je dalo stopati po debelih deblih navzgor proti Vrhu skoraj kot po dokaj varnih stopnicah. Pod drevesom, naravnost izmed gladko izpranih krepkih korenin, je pa izviral prijazen studenček, ki še ni usahnil dotri do naših dni. Tisti prostor pod drevesi in okoli njih je bil jako priljubljeno igrališče indijanske mlade'ai iz Krivega Drevesa. Podila se je okoli debel, obešala se na nizko sklonjene veje, igrala se z žuborečim studenč-kom, plezala po cedrah prav gori do vrha in se postavljala z raznimi vratolomnimi junaštvi. Bil je lep pomladanski dan, ki je spet privabil mnogo živahnih otročajev na igrališče pod naši cedri. Ravno so se šli "Indijance" pod vodstvom pol odraslega dečka z imenom Makadebenesi, kar pomeni v našem jeziku črni ptič. Nenadoma se razle-že sem od vasi krik in jok indijanskih žensk. Sprva se razigrana mladež ni mnogo zmenila za nenadni pojav. Toda jok in tarnanje je naraščalo in prihajalo bliže in bliže. Večina igrajočih se deklic je od-bežala z igrališča in tudi dečki so jim kmalu sledili. Radovednost in nagonsko sočutje z jokajočimi je premagalo njihovo veselje do igre. Črni ptič ni hotel biti radoveden. Ostal je na svojem mestu kot glavar in vodnik bojne igre. Toda ker mu je bolj in bolj zmanjkovalo1 moštva, je moral prenehati z igro. Sam ni hotel ostati na mestu, zato mu je prišla rešilna misel, da bi pridržal zadnje tovariše. "Splezajmo na cedre in poglejmo navzgor ob jezeru, kaj se godi na obali. Zdi se mi, da niso daleč od nas in da se spuščajo k jezeru." Komaj je spregovoril, se je pognal na deblo in skoraj stekel po njem. Kot veverice so jo udrli za njim mlajši tovariši, bosopeti in bolj nagi nego oblečeni. Kakor bi trenil so bili med vrhovi in obviseli med vejami kot jata vran. Stegovali so vratove izmed vejevja in skušali videti prizore ob obali. Dolg indijanski čoln iz debelega drevesnega lubja, kanu imenovan, je bil pripravljen ob nizkem bregu. Veslači so že čakali in pravkar so poskakali vanj možje veljaki iz Krivega Drevesa. Ženske so ostale na bregu, mahale možem v pozdrav in še vedno glasno jokale. Glavar je dal znamenje veslačem, toda naenkrat se je premislil, zamahnil z roko in se dvignil. Potegnil je klobuk z glave in se počasi prekrižal. Vsi navzoči v čolnu so storili isto in ženske na obrežju so utihnile. Glavar je na glas in počasi odmolil Oče naš, ves čoln in spremstvo na suhem je molilo ž njim. Zopet so se prekrižali in čoln se je premaknil. Ženske so znova zajokale in se druga za drugo obračale proti vasi. Po,zorno so opazovali dečaki na cedrah. Skoraj vsi so bili še premajhni, da bi razumeli pomen prizora, le Črni ptič je vse dokaj dobro razumel. "Makadebenesi, kam plavajo možaki, da je ženam treba jokati na njihovo pot?" Kakor vranček je bil mali deček na veji, ki je stavil to vprašanje. Lasje in oči so mu bili tako črni, da se je kar izgubila v črnini bakrena barva izrazitega obličja. "Na veliki narodni svet ob Veliki Vodi in še dalje k Velikemu očetu v Washington." Vranček je tiho razmišljal povedano novico, Črni ptič je opazoval gladko drsajoči kanu. Oba sta imela polno glavo misli in vsa ostala družbica ž njima. Vranček je hotel zopet vprašati, toda Črni Ptič je zamahnil možem v čolnu in jim zaklical: "Hooo—hiii!" "Hooo—hiii!" so zagnali vsi dečki in zamahnili v pozdrav, da sta se zibala vrhova ceder kot v močnem vetru. "IIooo—hiii!" se je ogkisilo od čolna in že je zdrčal mimo po gladki jezerski vodi. Molče so gledali dečki za njimi, dokler niso zavili okoli poraslega pomola in jim izginili izpred oči. "Makadebenesi, zakaj plavajo k Veliki Vodi na narodni svet?" Kakor dva svetla oglja so obvisele na Črnem ptiču Vrančkove vprašujoče oči. "Veliki oče v Washingtonu krade našim očetom zemljo, ki jo je dal rdečim rodovom sam Veliki Duh. Velmožje vseh otavanskih vasi se bodo zbrali ob Veliki Vodi, da se posvetujejo, kako braniti rodno zemljo pred tatom." Spet je tuhtal Vranček sam zase in vsi dečki so tuhtali ž njim. Dotuhtali niso in spet je moral učeni Črni ptič na pomoč. "Kakšen je v Washingtonu Veliki oče?" "Velika kanalja je," je siknil skozi zobe deček poleg Vrančka na veji. "Kakor se vzame," je previdno in modro odgovoril Črni ptič. In je pojasnjeval: "Močan mož je Veliki oče in glavar vseh belih od morja do morja. Vsi ga ubogajo in poslušajo njegova povelja. Velika mesta belih je zgradil in Washington je najlepše med njimi. Močno vojsko belih lic si je sklical in kadar izkoplje bojno sekiro, zaliva v potokih kri bele in rdeče kože." "Naj bije po belih kožah, če mu niso po volji, rdeče naj pusti, da se tepejo med seboj pod vodstvom svojih glavarjev." Ogorčeno je poudarjal bistri Vranček vsako besedo in srepo pogledoval predse, kakor da ima pred seboj Velikega očeta iz Washingtona, ki mu ima povedati par gorkih. "To je tisto," je pritrdil Črni ptič. "Vendar Veliki oče sam ni tako hudoben. On bi tudi rdečim kožam rad dobro storil. Ima pa lisičje svetovavce, ki ga podpihujejo zoper naše rodove. Mnogi belo-kožci nikoli nimajo dosti zemlje in hujskajo Velikega očeta, naj jo zanje Indijancem pokrade." Iz Rezckovc knjiRC-Indijansko pokopališče. Ali mu svetujejo, naj izkoplje zoper nas bojno sekiro?" "Tudi to, če bi bilo potrebno. Vendar hočejo najprej poskusiti zlepa. Obetajo našim očetom bogato plačilo v zlatem denarju, če odstopijo zemljo Velikemu očetu in se umaknejo dalje na sever in na zapad. Imajo pa slabe namene. Veliki oče nima denarja dovolj, da bi takoj odštel vso ceno za zemljo, in sam ne more biti povsod. Zato hočejo tako narediti, da bi mi skozi dolga leta po malem dobivali, svetovavci Velikega očeta bi nam pa v naše gozdove nosili. Ampak to je ravno hudobija. Veliki oče bi jim pošteno dajal denarje, oni bi pa naše očete na vse načine grdo varali in jih morili, če bi hoteli ugovarjati." "Naše zemlje ne damo!" j*o vzkliknil deček poleg Vrančka na veji. "Naše zemlje ne damo!" je krepko ves zbor ponovil za njim. Vranček je pa še dalje tuhtal in rešilne bilke iskal. "Če ni tako hudoben Veliki oče, zakaj se pa sami ne pomenimo ž njim?" ' "Saj to ravno hočemo," je brž poprijel Črni ptič. "Prav zato se bodo zbrali vsi otavanski velmožje ob Veliki Vodi, da zberejo vse krivice svetovavcev Velikega očeta, potem bodo poslali sle v Washington, da se pomenijo z glavarjem vseh belih iz očesa v oko." Vidno so se oddahnili dečki. Veliki oče ni tako hudoben, je jasno povedal Črni ptič in on ve več kot ostala otročad iz Krivega Drevesa . . . Vrančku so se presukale misli in se niso več mudile pri Velikem očetu v Washingtonu. Črni ptič je visel pred njim na veji in je rastel iz košatega vejevja v Vrančkovih očeh v velikega in modrega moža. Kako je vendar lepo, če človek ni več otrok, je Pomislil in zahrepenel za svoja leta postavni Vranček. "Makadebenesi!" "Kaj je, moj mali Vranček?" "Odkod pa ti vse to veš?" Prijetno je dirnilo vprašanje Črnega ptiča, ker je prav dobro razbral v njem Vrančkovo občudovanje. Pomolčal je malo, da se navžije ugodnega občutka, ki mu je prešinil junaško srce. "Vranček!" "Kaj je, Makadebenesi?" "Ali veš, kdo je Kitči Šanda?" "Vem. Sin našega glavarja iz Krivega Drevesa." "Vidiš! On mnogo ve in mi je vse povedal. Pa še veliko več. Kadar boš velik in drugi dečki s teboj, bomo še mnogo takega govorili." "Kadar bomo mi piav veliki, večji kot Črni ptič. bo naš glavar v Krivem Drevesu Kitči Šanda. Takrat bomo mi vzeli nazaj vso našo zemljo." "In Črni ptič bo naš podglavar!" "Črni ptič bo naš podglaVar!" Črnemu ptiču so se zabliskale oči in vzbočile prsi. Kako rad bi bil podglavar in desna roka hrabremu Kitči Šandi! Kitči Šanda govori tako modro in goreče za indijanske pravice, da mora človeku vzkipeti kri. Kitči Šanda ljubi rdeče rodove in živi za indijansko svobodo. Kitči Šand? zaupa Velikemu Duhu. "Kitči Šanda in Makadebenesi bosta za nas izkopala bojno sekiro. Takrat bomo zopet močni in neodvisni!" Tako in podobno so modroivali dečki, le Črni ptič je obmolknil in otožno opazoval krotke valčke pod cedro. "Makedebenesi!" "Kaj je, moj Vranček?" "Kedaj se bo to zgodilo?" "Tega ne more vedeti Makadebenesi." "Pa ve Kitči Šanda. Zakaj ga nisi vprašal?" "Kitči Šanda ne mara bojne sekire. On je drugačen, kakor so bili nekdaj indijanski glavarji. Pravi, da je v naših časih treba drugače. Povedal nam bo, ko bomo veliki." "Ali je šel Kitči Šanda z možmi k Veliki Vodi?'' "Seveda, saj si ga videl v čolnu. On mora biti zraven, da bo videl in slišal veliki svet. Rekel mi je, da bo on vodil naše poslanstvo v Washington, ker se je tako dobro naučil angleški." "On bo gotovo dobro govoril za nas pred velikim glavarjem." "Rajši bi izkopal bojno sekiro," je ugovarjal deček poleg Vrančka na veji. Takrat so privreščali pobegli dečki nazaj iz vasi in tudi nekaj deklic za njimi. Naši zborovavci med vejevjem so splezali navzdol in bojna igra se je zopet pričela. Deklice so se zbrale ob studenčku in lovile valčke v nastavljena pergišča. (Dalje prih.) M. Elizabeta, O. S. U.: Slavite Marijo dehteče cvetlice, strnite se v vence nad njeno glavo, slavite Marijo vi pevčki krilati, Do&ljite ji hvalnico svojo v nebo — ave Marija! SLAVITE MARIJO! Slavite Marijo vi senčni gozdovi In K°ra zelena, dobrava in plan, slavite Marijo cvetoči vrtovi, zasvirajte himno ji v julijski dan: ave Marija! Proslavljaj Marijo ti solnce kraljevo, ti luč opoldanska v sijaju srebra, proslavljaj Marijo ti zarja škrlatna, prepevaj ji nočno drhtenje zvezda: ave Marija! Slavito Marijo vsa srca na zemlji, vse vaše življenje vam bodi njen maj, slavite Marijo vsi božji svetniki vso večnost prepevaj ji blaženi raj! Ave Marija! Kulturni obzornik. IZ SPOMINOV MOJEGA OČETA NA ŠKOFA BARAGO. Mike Rovanšek, Johnstown, Pa. JOJ oče Jurij Rovanšek so bili rojeni v župniji Čatež pri Zaplazu 1. 1825, dne 1. aprila. Ko so se oženili, so kupili majhno domačijo v Št. Vidu pri Stični, kjer so imeli gostilno. K njim so hodili sosedje, kot Goreč, Vrežgar, Andrejkel in Gotnar, katerih se še vseh dobro spominjam. Rad sem jih poslušal, ko sem bil še majhen deček, kadar so se med seboj pogovarjali o našem imenitnem indijanskem misijonarju Frideriku Baragi. Vem še dobro, da sem popraševal očeta, kaj pomeni misijo- častnik pri c. in kr. polku št. 17 v Celovcu. To je znani nekdanji kranjski regiment. Tudi jaz sem služil cesarja pri tem regimentu, ko je bil Jožef Gessler njegov poveljnik. Spominjam se, da je bil kot častnik strog, a srce je imel za svoje rojake Slovence in so ga vsi vojaki zelo spoštovali, ker je ž njimi rad govoril slovensko. Posebno še z nekaterimi slovenskimi častniki, n. pr. s Prašnikarjem. Ko se je Friderik Baraga kot indijanski misijonar dvakrat povrnil iz Amerike v domovino, je obakrat obiskal svoje ožje rojake na Dolenjskem, tako v Dobrniču, kjer je bil v ondotni župnijski cerkvi krščen. V tej cerkvi je rad molil in pri krstnem kamnu so mu lile solze po licih, kar so videli navzoči. Tako so mi s spoštovanjem'pripovedovali moj oče. POZIV BARAGOVIM ČASTIVCEM! Mr. Mike Rovanšek iz Johnstowna nam je tu zelo mikavno popisal, kar je slišal o škofu Baragi iz ust svojega očeta. To je lep dokaz, kako je med našim ljudstvom še živ spomin na velikega moža. Še marsikedo bi se našel med bravci in bravkami našega lista, ki bi lahko napisal, kaj je on slišal iz ust .starih o Baragi. Prosimo vse in vsakega posebej: Vzemite pero v roke in pišite pa zgledu johnstown-skcga Mika! Napišite in pošljite! Silno hvaležno delo bo storila "Ave Maria", če zbere med ljudmi kar mogoče mnogo spominov na Barago. To bi bda nad vse lepa proslava njegove stoletnice. Pišite torej vsi, kdor le kaj ve. "Ave Maria" bo /elo rada priobčevala te spomine, pa tudi letošnji "Koledar A. M." bo posvečen Baragovi stoletnici! —Urednik. nar in kdo je ta Baraga. Nisem še radi mladosti tega vedel. Pa oče so mi vse to radi razložili, da je misijonar tisti mašnik, ki izpreobrača k naši veri divje Indijance, še pogane ali malikovavce, tam daleč v Ameriki. Pripovedovali so mi, da je Friderik Baraga tak misijonar. On je bil rojen blizu nas na Dolenjskem od zelo bogatih starišev. Njegov oče je bil grajščak in ta njegov sin se je zelo pridno učil v šolah i ti je bil zelo pobožen. Postal je "gospod" in je bil kaplan v Šniartnem pri Kranju, potem pa v Metliki. Kot kaplan je »pisal lepo knjigo "Dušna paša" in je bila tiskana 1. 1832. Iz Metlike se je odpravil gospod Baraga v Ameriko izpreobračat divje Indijance. Vse premoženje je zapustil sestri Amaliji, omoženi Gressel. Njen sin Jožef je bil visok Povsod, kjer je bil med svojimi domačimi rojaki, je bil čisto domač in priprost ter se kot s svojimi sta-rimi prijatelji in znanci ž njimi pogovarjal. Kamor je prišel, so se ga vsi ljudje zelo razveselili, vsi so ga silno spoštovali in ga imeli Za častitljivega in svetega moiža. Tako je bil Friderik Baraga že kot škof enkrat doma in se je zvedelo, da bo imel v dekanijski cerkvi v Trebnjem slovesno sveto mašo, pri kateri bo sam tudi pridigal, ljudje, ne samo iz župnije, ampak iz cele dekanije so trumoma vreli proti cerkvi, da bi slišali njegovo pridigo, kaj jim bo povedal o svojem misijonskem življenju v Ameriki in o divjih Indijancih. Ljudi je privrelo z vseh strani toliko skupaj, da so morali stražniki pri vratih delati red, ker nastala bi neznanska gnječa. Ko je škof misijonar stopil na pridižnico, je vsa velika množica željno pričakovala, kako lepe reči o Ameriki in o Indijancih bo zdaj slišala. Toda zmotila se je. Na njih presenečenje jim je škof govoril prav lepo o sv. Družini. Njegove besede so bile: Kristus je bil ubog, Marija, Mati božja, je bila uboga, sv. Jožef, rednik Jezusov, je bil ubog. In nato je razlagal, da je le v uboštvu nebeško kralje-' stvo. Po končani slovesni maši je tedanji gospod dekan pripravil škofu misijonarju, sosednjim gospodom duhovnikom ter svetnim oblastnikom dostojen obed. Toda škof Baraga, indijanski misijonar, je Povedal, da ni vajen take gostije. Vzel je malo fižola in krompirja na svoj krožnik ter zavživši skromno jed, se je odpravil v svojo sobo ter se poslovil od gostov, ki so seveda končali obed, pa tudi imeli na škofu prelep zgled skromnosti. Kako je bil škof Baraga skromen in z malim zadovoljen, vidimo tudi iz sledečega dogodka. Ko mu je njegova sestra Amalija, videč njegovo revščino, napravila nekaj parov spodnje obleke, je misijonar vzel samo nekaj malega, drugo je pa takoj podaril siromakom. Ko ga je sestra opomnila, da je to zanj naredila, je dejal: "Zadostuje mi, da imam le toliko, da se v čisto preoblečeni." Po izjavi mojega očeta in drugih mož, je bil škof Friderik Baraga vsem, ki so ga poznali ali o njem slišali, kot častitljiva, spoštovana in sveta oseba, skromen, ponižen misijonar tudi kot škof. Moj oče so ohranili v1 svetem spoštovanju knjigo "Dušna paša", ki jim je bila še v njihovi visoki starosti najdražji spomin na slovenskega misijonarja in škofa Friderika Barago. O njem so mi še pogosto pripovedovali, ko sem že dostal vojaščino in preden sem se napotil v Ameriko, kot o možu, katerega so ohranili v častnem spominu. Redka slovesnost v Johnstownu. P. Bernard Ambrožič, O.F.M. J AZ sam še nisem nikoli poprej videl take slovesnosti. Gotovo je tudi med mojimi bravci kaj malo takih, ki so bili že ke-daj priča takemu slovesnemu dogodku. Kaj pa je bilo? Na kratko se lahko takole pove: neka mlada žena, ki ji je Hermina Božič ime, je bila P1-ed sv. mašo dne 25. maja krščena obenem s štiri-nii svojimi otroci, med »v. mašo je prejela prvo sv. cbhujilo, po sv. maši je bila cerkveno poročena s svojim možem Alojzijem. Na kratko je s temi besedami povedano vse, toda kako nekaj velikega je v njih! Hermina ni bila rojena od katoliških staršev in tudi od slovenskih ne. Priznavali so se k neki pro-t^Htantovski sekti, toda še za tisti kos vere se niso dosti menili, ki jo je njihova sekta učila. Da je res tako, dokazuje zlasti dejstvo, da so svojo Her-mino popolnoma zanemarili glede verskih reči. Ra-je brez krsta in brez pouka o Bogu. Kot dekle ae Je seznanila si svojim sedanjim možem in poročila sta 8e — na "kortu". Tudi Lojze ni bil najbolje po~ en in takrat se ni spomnil na kako boljšo pot. ^ Ko je bila Hermina že poročena, se je začela po rugih seznanjati s katoliško vero in zalirepenela 0 "Jej. Srce jj je |jj]0 dobro, in blago od nežne mla-in je začutilo resnico sv. Avguština, da ne mo- l"e biti mirno, dokler ne bo počivalo v Bogu. Ko je prišel p. Alfonz, O.F.M., v Johnstown organizirat novo faro, je v Hermini dozorel sklep in poslala je Alojzija k Fathru, naj poizve, če bi jo hotel krstiti. Kako bi mogel p. Alfonz odkloniti? Misijonarska gorečnost je zagorela v njem in tako so se začela njegova apostolska pota na prijazni grič ob mestu Johnstown, kjer si je bila Božičeva družina ustanovila svoje gnezdo. Hermina je imela že troje dece, četrti se je napovedoval, torej je bila edina možnost, da misijonar prihaja pouk delit kar na dom. In je hodil po dvakrat na teden skozi več mesecev. Z veseljem se je Hermina učila. S hrepenečim srcem je zrla naproti velikemu dnevu, ko bo po sv. krstu postala otrok božji. Ze naprej je bila iz globine duše hvaležna Bogu, da jo je izmed milijonov izbral in ji bil pripravljen nadeti svatovsko oblačilo milosti božje. Zavoljo prihoda četrtega otroka se je moral veliki dan nekoliko odložiti. Ravno se je pa obetal sv. misijon, prvi sv. misijon v novi fari sv. Terezije. To bo res kakor nalašč: sv. misijon se bo zaključil s slovesnim sv. krstom dobro pripravljene Hermine in njenih štirih malčkov. Tako je tudi bilo. Jako lepo okinčana cerkev sv. Terezije se je napolnila do zadnjega kotička. Ni čudno, če je vsa ta množica želela na lastne oči videti redki prizor. ^CK>0<><>000<>^ S prvega vseslov. katoliškega shoda v Ameriki: Na odru med nagovori. S prvega vseslov. katoliškega shoda v Ameriki: Ljudstvo posluša govornike. '000(KK)<>00-00000OO (>000000<>000(KIO00<>0 CK>OOO<><><>0^' Hermina je bila krščena na slovesen način po obredniku za odrasle, ki traja skoraj celo uro in je jako pomenljiv. Obsega pa nekatere reči, ki bi jih v naših časih marsikdo vpričo tolike množice ne hotel vzeti nase. Hermina je odločno in z blaženostjo v duši naredila vse, kar je zahteval obrednik. Ko jo je duhovnik po uvodnih molitvah pred cerkvenimi vrati privedel v cerkev in ji ukazal poljubiti tla, je marsikdo izmed navzočih na tihem pomislil: Mene je pa tako pogosto še križ narediti pred ljudmi — sram . . . Krepki možje, ki se tako radi bahajo s svojo močjo in odločnostjo, postanejo slabiči, kadar gre za to, da izkažejo vdanost Bogu. Hermina, slabotna ženska, ni niti za trenotek omahovala . . . Za materjo so prejeli zakrament prerojenja vsi štirje otroci, stari od treh tednov do pet let, tako ljubki v svoji mirni nedolžnosti. Med sv. mašo je Hermina pristopila prvič k sv. obhajilu in ž njo Lojze, ki je imela takoj po sveti maši zveza ž njim biti od Cerkve blagoslovljena. Med vso sv. mašo in med sv. obhajilom je Hermina trdno z obema rokama objemala velik križ, ki ga ji je bil njen krstnik takoj po krstu blagoslovil kot poseben spomin na njen veliki dan. Naj ji bo ta križ poroštvo, da se bodo v luči tega križa zelo zmanjšali vsi križi in križci, ki jih bo sre-čavala na svojih življenjskih potih! (Zelo sem želel dobiti sliko, da bi jo priobčil tu med tem spisom. Toda skromna Hermina je zaslutila moj namen, pa je gladko odklonila mojo prošnjo, zato je ta spis brez slike.) Drobne vesti. Piše urednik. Prva obletnica kat. shoda. Z veseljem se je spominjamo kot veličastne manifestacije katoliške misli. Slovenci v Ameriki smo s prvim svojim katoliškim shodom pokazali, da še živimo za ideale svojih očetov v domovini in da smo tako neustrašeni, da se ne bojimo priznati te ideale tudi v javnosti, pred vsem svetom. Zatorej le bodimo ponosni na naš prvi vseslovenski katoliški shod v Ameriki, obenem si pa Prizadevajmo, da bomo živeli po tistih načelih, ki smo jih takrat potrdili s svojo slovesno obljubo. * * * Slovenska Ženska Zveza je imela v maju svojo konvencijo v Sheboyanu. Na njej so naše žene sprejele neko izjavo, po kateri so in ostanejo katoliške. * * * Neko glasilo ignorantov in pocestnih barab kaj rado začivka pesem o porodni kontroli. No, tako čivkanje je zelo podobno žvenketanju smrtonosne kose, s katero si pocestne barabe same jemljejo življenje. Cim manj bo torej lumpov in pocestnih barab, tem bolj se bodo namnožili dobri katoličani, ki bodo napolnili zemljo z novim rodom. Mr. Ivan Račič je izdal prvi zvezek prekmurskih "arodnih pesmi. Sledilo bo še več zvezkov, če bodo Slovenci pokazali svoje zanimanje za tako pod- vzetje. Upamo, da bodo. Mr. Račiču izrekamo svoje iskrene čestitke. Mi sami bomo Prekmurce v Ameriki počastili s tem, da jim bomo posvetili združeno september-oktobersko številko. * * * Trije naši novomašniki: Rev. Hiti, Rev. Roitz in Rev. Schweiger so že opravili svojo prvo daritev. V juliju bo pa imel svojo novo mašo še četrti, Rev. P. Jožef Čagran, O.F.M. Ameriški Slovenci bomo torej še živeli in z nami naši domači duhovniki. Mrs. Katie Spreitzer mi je poslala iz Ely preža-lostno ebvestilo, da je tamkaj umrla zvesta naša naročnica in njena najljubša prijateljica, Mrs. Frančiška Zobec. V dolgem dopisu nam je opisala, kaj vse je pokojnica storila za cerkev in zanjo in kako zelo je spoštovala čč. gg. duhovnike. Naj ji bo Gospod Bog bogati plačnik in naj ji podeli večni mir in pokoj! (Če bomo dobili fotografijo pokojnice, jo bomo dali v prihodnji koledar in v njem bi potem priobčili daljšo življenjepisno črtico.) * * * Ce kdo izmed čitateljev ne ve ničesar o pokojnem škofu Baragi, naj pa odgovori na vprašanje: Kateri cerkveni praznik mi je najbolj pri srcu? Odgovore bi radi do 15. avgusta. Nazaj h krščanskim šegam naših očetov in mater! P. Odilo Hajnšek, O.F.M. DKRITO in trezno premislimo in premišljuj mo to-le: V hišah naših očetov in mater je bila jutranja in večerna molitev nekaj, kar je samo oo sebi umevno. Noben član družine ni nikdar smel prijeti za žlico, ako ni pred jedjo molil. In ravno tako ni smel nihče vstati od mize brez molitve. Oče je bil duhovnik v družini — on je molil naprej! — Vsako soboto zvečer, v mnogih druižhah vsaki večer — je cela družina pokleknila in na glas molila sv. rožni venec. Kadar je zazvonil zvon v pozdrav Mariji, smo vrgli od sebe poljsko orodje in smo začeli moliti: Angel Gospodov, naj bo kjer hoče: na polju, na travniku, v gozdu ali - hiši. Koliko smo ohranili, mili Slovenci, teh navad tukaj v tujini? Ali ni strašna misel to, da se v več kakor polovico naših družin nič več ne moli. Ali ni do skrajnosti žalostno, ko mi je neka slovenska mati vpričo deseterih svojih otrok s pomilovalnim nasmehom dala pretresljivo izjavo: Trideset let že nisem molila očenaša? Nazaj k molitvi naših očetov in mater! Molitev je dihanje naše duše. Kako so naši očetje in naše matere hodile k sv. maši? ! Na misel jim ni prišlo, da bi kdo v družini opustil kako nedeljo sv. mašo. Pa so šli eno uro daleč, tudi dve, tudi tri uro! V slabem vremenu je bila cerkev ravno tako polna, kakor v lepem. In veste, kako slaba pota so v starem kraju! Meseca majnika so bili vsaki dan v cerkvi, ravno tako v ad-ventu pri zornicah. So pač razumeli jedro krščanstva _ sveto mašo. Ako smo mi zavrgli sv. mašo, povejte, kaj nam je še ostalo od krščanstva? Nič! Brez svete maše ni krščanstva! In kako smešne, otročje izgovore imamo glede obiska svete maše! Kakšne? Berite! Enkrat je prezgodaj, enkrat je prepozno! Enkrat je premrzlo, enkrat je prevroče! Enkrat je premokro, enkrat je presuho! Pred Bogom pa ne bo: izgovora! Nazaj h krščanskim šegam naših očetov in mater — nazaj k sveti maši! Predno je šel otrok zvečer spat, ali zjutraj v šolo, ga je mati pokrižala, ga je oče blagoslovil. Ko je mati povijala malo dete, je zraven molila. Ko je delo dokončala, je otroka pokrižala na čelu, na ustih in na prsih. Slovenske matere v tujini, ali ste ostale v tem oziru zveste svojim materam v starem kra- ju! Ali ste že kdaj otroke svoje blagoslovile, jih kdaj prekrižale? Nazaj h krščanskim šegam naših mater! Kadar smo bili lačni in smo prosili: mama, dajte kruha — je mati vzela novi hleb kruha iz omare, pa je z nožem hleb prekrižala, nato je odrezala košček in ga dala otroku. Pa je bil kruh črn, ovsen! Ce nam je drobtinica črnega kruha padla na tla. smo jo morali pobrati in poljubiti in nato pojesti. Tukaj pa po belem kruhu hodimo in ga mečemo na cesto, ker smo pozabili, da je kruh dar božji. Prišli bodo časi, ko bi radi drobtine črnega kruha poljubljali, pa jih ne bomo imeli. Lahko* bi se včasih spomnili, da sta nas kisla repa in fižol nagnala v Ameriko! Naši očetje in naše matere niso poznali vprašanja: koliko otrok naj bo v zakonu? Kakor Bog hoče, tako so dejansko odgovarjali na to vprašanje. Mi pa določujemo sami število otrok! Po kakšni pravici? Ali sveti zakon ni več zakrament Kristusov, ni velika skrivnost pred Bogom in pred Cerkvijo? Pa se še v naših katoliških društvih in zvezah vodijo posvetovanja z zdravniki, ki javno zagovarjajo porodno kontrolo? ! Ali smo še sinovi in hčere slovenskih krščanskih mater in očetov? Kako so se naše matere bale pogrebnika v hišo, da jim zabije v rakov srčno ljubljenega otroka! Tukaj so pa matere same postale pogrebnice. Več mrličev pokopljejo matere, kakor pogrebniki! Po kakšnem obredu? Po krščanskem? Pa satanovem! Nazaj k zakramentom sv. Cerkve! Tudi k sedmemu ! Krščanska šega je post vsaki petek! Po goli hudobiji in prevzetnosti kršimo to cerkveno zapoved. V starem kraju smo prebili pol leta brez mesa! Tukaj bomo pa takoj od lakote umrli, če se ga enkrat na teden zdržimo! To ni krščansko! Sveta spoved in sv. obhajilo vsaj za Božič in Veliko noč je bilo našim očetom in materam kakor amen v očenašu. Mnogi sinovi in hčere teh dobrih starišev pa imajo Božič in Veliko noč samo še za neki narodni običaj, ali pa samo za vživanje in za greh. Nova vera se širi mod naš narod. Zajezimo ji pot! Pri stari ostanimo! Nazaj h krščanskim šegam naših očetov in mater! U flk GH «&3iiiiiiiiMiicaiiiitniiiiicaiiiiiiiiiiiicaiiiiiiiiiiiir3iiiiiiiiiiiicaiiiiiiiiiiiic3itiiiiiiiiiiE3iiiiiiiiiiiicaiiiitiiiiiiiD3iiiitiiiiiiic-3iiiii ^ ^aiiiiiiiiiiiicaiiiiiiiiiiiicaiiiiiiiiiiiicaiiiiiiiiiiiiEamiiiiiiiiicaiiiiiiiiiiiicaiiiiiiiiiiiicaiiiiiiiiiiiicaiiiiiiiiuucaiiiiiiiiiiiicaiiiKMi g I SESTRAM V GOSPODOVI SLUŽBI, j i s vzgojiteljicam mladine. ■•^■icaiiiiiiiiiiiiraiitiiKiiiiiEaDiDiiiiiiicaii miiiiiiiKaiiiiiii iiiitca mit iiiiniEaiiiiiiiiniica iiiaiiiiiiiiEaiiiiiiiiiiiicaiiiiiiiiiiiicaiiiiis Z GRIČKA ASIZIJ. s M,h A 1 _MM[lr = I'/,,. Že okušamo nekak predokus našega internata, | "Boarding School". V začetku junija so imeli otro- 5 ci šole sv. Štefana iz Chicage izlet (picnic) k našim ..........„,„„„...........team.....imun.....iminiMiiiiiiiiinmiiiiiniin.......iiiiimi.....................Htiiiiiiiiiimc* sosedom preč. oo. frančiškanom. Tako je prišlo pre- cejšnje število teh nagajivčkov tudi k nam. Nekateri so prišli obiskat svoje sestre — naše novinke, a drugi iz radovednosti da vidijo, kako izgleda ta naš griček Assisi. To je bilo čivkanja in vrvenja po zelenih tratah in okoli gospodarskega poslopja. Kaj uljudne so bile deklice, ki so se počutile že nekako domače, češ, saj bo kmalu novi samostan na tem gričku in v ta novi samostan bomo prišle v šolo kot "Boarding children". Njih mamice so tako rekle. Me z veseljem pozdravljamo to idejo in prepričane smo, da bodo slovenski starši radi dali svoje hčerke slovenskim sestram v odgojo, kjer bodo imele priliko iz-vežbati se tudi v gospodinjstvu. Ni težko govoriti o lakih idejah, a težko bo priti do cilja. Mnogo žrtev bo treba od strani nas kakor tudi od strani naših rojakov, preden pridemo do tega. Gotovo je že več ali manj znano našim rojakom, da prosimo ali kolektamo milodare za naš novi pre-Potrebni konvent, ki bi ga rade pričele zidati prihodnjo pomlad, to je leta 1931. Med počitnicami bo več naših sester šlo po slo-venskih naselbinah prosit finančnih prispevkov. Gotovo bodo to velike žrtve za sestre, a žrtve bodo tudi za vas v sedanjih razmerah. Zanašajoč se na božjo Nevidnost smo prepričane, da bodo šli naši rojaki na roke našim sestram in nam tako po možnosti polagali, me pa bomo seveda hvaležne za vsaki dar. Opazile smo, da nekateri naših rojakov mislijo, da so preč. oo. frančiškani in me eno. Zagotavljali R°> da so nam že pomagali s prispevki za sv. maše, ^ apostolat, za akre itd. Razume se, da me nismo bile deležne teh dobrot ali darov. Me slovenske se-stre imamo popolnoma svoje gospodarstvo in naš na-slov je; Sisters of St. Francis, 7 A. R. i, Lcmont, 111., ali: Mt. Assisi, Lemont, 111. V zadnjem času smo razun kolekte dobile še sledeče darove: Mrs. J. Oman nam je kupila nekaj poljskega orodja, Mrs. Jordan iz Willarda je poslala $2.00, Mrs. J. Fraus $1.00, Mr. Trinko iz Chicage $5.00, Mrs. Stragisher $5.00, S. K. $2.00, Mr. Jemetz $10.00, Mr. Frank Banič iz Chicage $2.00, Mr. F. Kobal iz Chicage $1.00, Miss Mary Vavpotič iz Chicage $2.00, Mr. Klinar $5.00, neimenovani $20.00. Prav lepa hvala in Bog plačaj vsem našim dobrotnikom ! * l)a ne bo našim majhnim preveč dolg čas čez počitnice, dobijo majhno igro, ki jo lahko predstavljajo doma svojim staršem. Ker se v tej igrici učimo, da moramo biti zadovoljni s tem, kar imamo, zato se ji reče: BODI ZADOVOLJEN. Osebe: Mati, njena hči Marica in Štefka, hčerka bogatih starišev. FRVI PRIZOR. Pozorišče gozd. Štefka (ki jc zgrešila pot v gozdu): O Bog, kani sem prišla! Nikjer nobene hiše. nobenega človeka. Hotela sem mamo razžaliti, a mi jo že kazen za petami. Kar groza me je; nevem, bi li šla naprej ali nazaj (Joka. Sliši se ptičje petje. Štefka posluša — potem reče): Oh kako srečni ste vi, ljubi ptički, kako zadovoljni ste s svojim stanovanjem, nič vas ne teži. A jaz sem pobegnila z doma, pobegnila od mame. — Ali naj grem domov? Ne, ne grem. Marica: (pride od nasprotne strani z butaro suhljadi.) Štefka (ji leti nasproti): Oh ljuba deklica, ali si tudi ti zgubljena? Marica: Kaj vendar govoriš, zgubljena — Saj imam mamico, pri kateri živini, četudi siromašno, a vendar zadovoljno. Štefka: Kje pa je tvoj dom? Marica: Precej daleč. Štefka: A kaj delaš tukaj? Marica: Saj vidiš, da nabiram suhljad, da bo mamica lahko skuhala večerjo. Štefka: Si pa res pridna; jaz bi pa ne hotela iti delat za mamo. Marica: Ali nimaš rada mame? Štefka: Ne! Mama me vsaki dan liaganja, da moram že ob osmih vstati in ji pomagati pospravljati sobe. Marica (maje z glavo): Kaj pa še delaš? Štefka: Pomivati moram posodo; a danes me je to tako razjezilo, da sem pobegnila od hiše. Marica: Ali mama ve, kje si? Šetfka: Ne, ne ve, — in tudi nočem, da bi vedela. Marica: Kako pa ti je ime? Štefka: Štefka sem. Marica: Joj Štefka, ali se ne bojiš Boga? Ali ne veš, kaj zapoveduje četrta božja zapoved? Štefka: Boga se že bojim, a drugega nobenega. Marica: Nimam časa biti pri tebi, mamica me že težko čaka; moram še malo suliljadi nabrati. Štefka: Zakaj pa nabiraš to šaro? Marica: Da bo mama lahko skuhala večerjo? Štefka: Jaz še nisem nikoli kaj takega delala. Marica: Kako pa tvoja mama kuha, če nimate drv? Štefka: O mi naročimo vsako leto enkrat premog in drva, pa imamo celo leto dovolj. Marica: Potem pa imate mnogo denarja. Štefka: Seveda ga imamo, a jaz vseeno nisem zadovoljna. Marica: Ali znaš tisto pesmico:" Eno roz'co ljubim"? Čakaj, ti jo bom zapela. (Poje:) Eno roz'co ljubim, v mojem srcu spi, kamor grem me spremlja, meni se smeji. Dom ji pri otrocih in v nebesih je, srčna zadovojjnost ,rož'ci je ime. Sedaj pa moram brž domov. Štefka: Ali smem iti s teboj? Marica: Le pojdi, a moraš malo počakati zunaj. Šele ko te pokličem, smeš priti v sobo. (Odideta.) DRUGI PRIZOR. Pozorišče: soba brez mize in stolov. V siromašni sobi je le ob strani ena klop. Mati (sedi na klopi in beli krompir). Marica (vstopi s suhljadjo). Mati: Kje si vendar bila tako dolgo? Krompir bi že moral vreti, a še ni ognja. Marica: Oprosti mamica, drugikrat bom prišla hitreje. Mati: Brzo nesi v kuhinjo in zakuri; saj veš, da sva obe lačni. Marica: Že grem. (Ozira se skozi okno.) Mati: Pa kaj vidiš zunaj? Marica: Nič posebnega, ko pridem nazaj bom povedala. Mati: Torej le brzo. Marica (pride govoreč): V gozdu sem našla eno bogato deklico, ki se je zgubila. Ni hotela ubogati svoje majiie, J.ato je rajši pobegnila od doma. Prosim, sme li priti v sobo? Mati (nevoljna): Pa kaj misliš, saj veš, da sva ubogi. Kam jo damo? No, pa naj pride. Pokliči jo,- Marica (skozi okno): Štefka. Štefka, pridi v sobo. Štefka (lepo oblečena pride boječe in se čudno ozira po sobi). Mati: Marica mi je pripovedovala, da si se zgubila v gozdu. Od kod pa si? Štefka: Tam daleč za hribom. Mati: Sedi. Štefka (v zadregi, ker ni nobenega stola): Kam naj sedem, saj ni nobenega stola? Mati: O, ti božji otrok, kaj tako čudno gledaš? Sedi na tla. Ali imate pri vas stole? Štefka: Seveda, pa še koliko. Mehke in trde. Mati: Imate tudi veliko hišo? Štefka: Seveda. Ta vaša cela hiša bi imela prostor v eni sami sobi. Marica: Oh kako lepo mora biti torej pri vas. a ti si pobegnila z doma? Štefka: (se skloni in joka). Mati: Zakaj jokaš, Štefka? Štefka: Mislim na svoj lepi dom, na svojo dobro in milo mamico, pa tudi na svojo grdo črno nehvaležnost. (Misli, nato hitro vstane). Grem, ne, nevetn, če smem. Ali mi bo mamica odpustila? (Zopet sede in misli. Nato se dvigne.) Da, da le naprej, naprej proti domu v objem svoje ljube dobre mamice! (Odide razburjena.) "DA BI BILI VSI ENO." (S strani 196.) številni ruski profesorji slavnega imena, ki so prisiljeni, da so preložili svoje znanstveno delovanje na vseučilišča zapadne Evrope . . . Čas je, da se zavemo, da je treba postaviti organiziranemu in boja-željnemu ateizmu nasproti združeno, edinstveno krščansko cerkev. Vsak kristjan naj bi z vso pozornostjo prisluhnil besedam Nj. Sv. papeža Pija XI. o nujnosti zedinje-nja ločenih cerkva: "Zato," pravi sv. oče, "zato mt je izvolila Previdnost za papeža. To čutim v globinah svoje duše." Naj ne ostane to oznanilo brez našega odgovora; misel na zedinjenje naj polni naše hrepenenje in vodi naše delo, da olajšamo vodniku sv. Cerkve njegov providencijelni poklic. Z delovno pomočjo delajmo pokoro za grehe svojih očetov, ki niso izpolnili božje volje Odrešenika, "da bi bili vsi eno". Uporabimo vso svojo energijo, da pridemo preje do cilja. Krščanska misel na krilih odkritosrčne ljubezni bo našla pravi izhod in uresničila sen mnogih rodov. Proč s človeškim napuhom, pozabimo medsebojne žalitve in obrnimo svoje poglede na Jezusa, ki je na križu dokazal svoje neskonč- no usmiljenje do padlega človeštva. — Delajmo na vso moč propagando za zedinjenje cerkva, po vseh deželah, z vsemi sredstvi; duhovniki naj prldigujejo o tem, učeni bogoslovci naj dokazujejo, časnikarji neutrudno pišejo, učitelji poučujejo, očetje in matere naj v najbolj zgodnjih letih vcepljajo otrokom v srca tudi ljubezen do ločenih bratov in hrepenenje po zedinjenju ž njimi. Vpišimo se vsi v "Apostol-stvo sv. Cirila in Metoda" (A. C. M.) ; vsak zaveden kristjan naj se naroči in naj skrbno čita list "Kraljestvo božje", ki izhaja v Mariboru, Koroščeva ul. 12 in stane 40 centov. Spomnimo se na nekdanje velike cerkvene očete in učenike: na sv. Nikolaja iz Mire v Liciji, na Ata-nazija Velikega iz Aleksandrije, na Jakoba iz Nizi-be in druge, ki so položili prve kamne v temelj Kristusove cerkve, upajoč, da bodo njihovi nasledniki vse dele "vidnega Kristusovega telesa" še bolj okrepili, da bo tako nastala odrešujoča, edina, delovna cerkev, ki je "peklenska vrata nikoli ne bodo p>"e' magala". Izdajica. Evgenij Čirikov. H 5 iHk OLSKI sluga je z zvoncem naznanil konec pouka. Učenci prvega razreda, ki so dobili precej enojk na račun neznanih jim latinskih besed, so molili in med glasnim govorjenjem zapuščali razred. Vsi so bili veseli, da je že enkrat minila šola. Samo Ivan je bil žalosten. Šel je sam za sošolci in gledal v tla. Nihče ga ni pogledal, nihče ga nI spremljal, nihče ni govoril z njim ali izpregovoril njegovo ime. Na zadnji stopnici pa ga je počakal Nikolaj Smetonin in mu zabrusil v obraz: "Izdajica! Dobro bi bilo, da te enkrat pretepemo!" Ivan se je delal, kot da ga ne sliši, ni se obrnil in tudi odgovoril ni nič. Rdečica, ki mu je za kratek hip pokrila lice, je pričala, kako težko mu je to premagovanje. Da, slišal je, še prav dobro je slišal, toda — kaj naj odgovori? Najbolje, da molči. Res — izdal je nekaj. Bilo pa je tako. Včeraj so se med velikim odmorom pričeli pretepati pred tablo. Petrov je Gri-gorjevu nastavil nogo, Grigorjev je seve padel, začela sta se ruvati, nekdo je z velikanskim navdušenjem zavpil "Hura!" In prišli so še ostali in posegli v boj. Sokolov ni mogel prenašati svoje jeze, pograbil je trikotnik in ga hotel vreči v gručo. Toda trikotnik je zgrešil svoj cilj, oplazil Ivana preko glave in priletel v okno. Steklo je zazvenčalo, delci so se vsuli po oknu in po tleh. Učenci so obnemeli, zginili v naslednjem trenutku na svoja mesta in začeli "zbrano" čitati, toda bilo je že prepozno. Razrednik — za "Kozobrka" so ga krstili učenci — je opazil glavna pretepača; Petrov in Grigorjev sta namreč prepozno odšla na svoja mesta. Razrednik se je naj preje obrnil na ta dva. Razjezil se je še nad Nikolajem Smetoninom in popolnoma nedolžnim Ivanom, ki je pri oknu stoje opazoval dvoboj. Razrednik ga je z drugimi vred zapisal v raz-rednico. Prišel je ravnatelj in poklical krivce predse. Mirno in odločno je zahteval, da mu povedo ime dotičnega, ki je ubil okno. Vsi so stoično mirno prenesli njegov pogled in zatrjevali svojo nedolžnost. "Jaz nisem bil." — "Ti nisi bil? Vprašam zadnjič!" — "Ne!" — "Tudi ne veš, kdo bi bil?" — "Ne vem!" — "Zakaj pa gledaš v stran? Glej v mene!" — "Pa vendar, saj jaz nič ne vem; nisem nič videl . . ., sem se ravno tisti hip obrnil." — "Odidi! ... Pa ti Petrov, ali si se tudi ti ravno takrat obrnil?" — "Da . . tudi jaz . . . sem se ravno ta-krat obrnil!" Končno je ravnatelj dognal, da so se vsi istočasno obrnili in da zato nihče ni mogel imenovati krivca, ki je mirno sedel v klopi, kot da se ne bi nič zgodilo. Samo Ivan ni mogel mirovati in je začel vedno glasneje ječati. "Ali si bil tudi ti obrnjen proti oknu?" ga je vprašal razsrjeni ravnatelj. "Ne, jaz . . . nisem . . .," je ječal Ivan.- "Torej si bil obrnjen od okna?" "Ne . . . jaz . . . jaz sem . . . sem stal . . . jaz nisem nič naredil." "Ti si videl, pa le ne veš . . . Dobro, ostaneš v šoli do štirih." "Pa zakaj, saj nisem nič zakrivil!" je prosil Ivan. Iz Razekove knjige. Baragova monštranca. Ravnatelj, ki je bil prepričan, da je Ivan ubil okno, mu je jezen odgovoril: "Do štirih, ljubček, si sedaj slišal? A vi" — obrnil se je k drugim — "lahko odidete!" Nihče se ni ganil. "Ali vsi ali nihče," je zašu-melo med njimi in najpogumnejši je še dodal: "Ali bomo vsi brez kosila ali pa vse spustite domov." Ivan je popolnoma obupal; jokal je in jecljal: "Jaz . . . jaz nisem bil . . . jaz, jaz . . . brez kosila." Ravnatelj je poizkusil še zadnje sredstvo in zagrozil, da dobi — če ne povedo dotičnega, ki je razbil steklo — ves razred slabšo oceno v vedenju. Ivan grožnje ni umel in je mislil, da velja le njemu. In priznal je vse, a pri tem izdal prijatelja Sokolova: "Ne jaz . . ., Sokolov je vrgel." Sokolov je bil miren. Ko je slišal svoje ime, je stopil pred ravnatelja in priznal: "Jaz sem vrgel!" Ravnatelj ga je kaznoval z zaporom do petih in mu ukazal, naj prinese drugo jutro rubelj za ubito steklo. "Izdajica! Čenča!" je zagrmelo nad Ivanom, ko je ravnatelj zapustil razred. Učenci so sklenili prvič: nihče ne sme z njim občevati, drugič: nihče mu ne sme dovoliti prepisovati naloge, tretjič: nihče mu ne sme "suflirati" (prišepetavati), četrtič: nihče ne sme govoriti z njim, in petič: da ga ob prvi ugodni priliki temeljito pretepo. * * * Prišel je k očetu. "Pri nas so danes ubili okno" — je dejal in vzdihnil. "Ali ste ga morda vi ubili, Peter Petrovič?" se je šalil oče, posnemajoč profesorja. — "Ne, papa. Sokolov ga je razbil, a mene je hotel ravnatelj zapreti, dasi nisem bil nič kriv." Solze so se mu zalesketale v očesu. Žalosten je bil ta spomin. "Aha . . . ha . . . Petrovič, pa zakaj jokaš, saj so stvar pojasnili? Ali nisi povedal?" — "Da, pa- pa; sedaj pa se norčujejo iz mene, da sem izdajica." — "Kdo? Kako? Kedaj?" — "Vsi . . ., povedal sem resnico in oni no . . . no . . . nočejo več govoriti z menoj." — "Saj ni vzroka, da bi jokal! Povedal si resnico. Resnica, dragi moj, resnica čez vse! Ne taji nikdar. Ti si moj zares dober sin. Nehaj že! Dovolj je." Začel ga je tolažiti. Ivan je plakal še huje. V predsobi se je oglasil zvonec. Oče se je prestrašil in pustil Ivana, ki si je z veliko naglico z rokavom brisal solze. Oče je pohitel k vratom in zaklical: "Griša! Reci, da nisem doma, da sem odšel v klub. Slišiš?" Griša se je vrnila in mu izročila posetnico. Oče jo je prebral in jo je jezen vrgel na mizo; prosili so ga. naj pride čim preje k bolniku; bil je namreč zdravnik. "Nobenega odmora mi ne dovolijo, "je robantil. Ivan je vzel vizitko in bral: "A, papa . . ., kaj pa, če bolnik umrje?" "Ne vtikaj svoj nos v stvari, ki te ne brigajo!" ga je prekinil oče. Prišla je mati. "Mislim, da je vse v redu. Pojdiva!" Ivan Petrovič je premišljal« zakaj laže oče, da ga ni doma? Saj je vendar pravkar rekel, da laž ni dovoljena . . . Prev. Anton Duhovnik. t V M. Elizabeta, O. S. U.: NAJLEPŠI. Ti, ki si najlepša, ti, ki si najblažja tebe naj proslavlja pesmi vseh najdražja. Zornih juter himna doni v tvojo slavo, nočnih zvezd lepota venca j tvojo glavo! Zate Najčistejša, srca naj gorijo tebe brez prestanka pesmi naj slavijo! Naših src molitev bodi večen ave, vso ljubezen našo nosi naj v višave! P. Evstahij, O. F. M.: V PRIRODI. 1.) Sinje me vabi obzorje, 3.) misli v daljavo hitč. . . Stvarstvo mogočno je morje, kapljica moje sreč ... 2.) Ali ste VEČNI, svetovi?! 4.) Zemlja, li SEBI živiš?! Kaj pa ve sanje, cvetovi?! Sonce, li veš, da žariš — ?! — Gledam te, mati Priroda . . Jasno nebo govori, duši oznanja — GOSPODA, slutnje in čuvstva budi . . . "Mati — ustvarjena tvoja tebi, slabotni moj sin! Pesem hvaležnosti moja Kralja pozdravlja višin!" Dolžnost svoje telo krotiti. Rev. Janez Filipič. M ENE strani je res, da mora biti vernemu človeku v prvi vrsti na misli notranje, ne pa zunanje pokorjenje telesa. Tako pomenljivo uči ljudomili učenik sv. Frančišek Šaleški: "Jaz pa, Filoteja, nikoli nisem mogel potrditi ravnanja onih, kateri hočejo človeka poboljšati, pa začenjajo z zunanjostmi, s telesnim kretanjem, z oblačili, z lasmi. Obratno se mi zdi, da je treba začenjati z notranjostjo: "Spreobrni se k meni, govori Bog, iz vsega svojega srca, daj mi moj sin svoje srce." Zakaj, ker je sixe vil vseh naših del, zato so dela takšna, kakoršno je srce." (Sv. Frančišek Šaleški — Anton Kržič: Filoteja, 1899, str. 265), Kljub temu pa ne smemo prezreti besed sv. Pavla: "Krotim svoje telo in je de- vam v sužnost," pos.ebno ne današnje dni, ko je beseda premagovanje svetu domala nepoznana. Ce je sveti Alojzij, da si je ohranil čistost brezmadežno, tako krotil svoje oči, da na celem potovanju na Špansko in ves čas svojega bivanja na španskem dvoru, ni nikoli pogledal lica cesaričinega, — če se je sveti Frančišek vrgel v sneg, da je premagal nadležne skušnjave in sveti Bernard celo v ostro trnje, če je sveta Kunigunda, poljska vojvodinja, z železnimi pripravami razdejala lepoto svojega obraza, da ne bi v nikomer vzbujala čutov dopadljivosti: so Pač stvari, ki so bolj občudovanja kot posnemanja vredne; vendar pa tudi stvari, ki nam jasno oznanjajo besede sv. Pavla: "Kateri pa so Kristusovi, so svoje meso križali z grehi in željami vred." (Gal. 5> 24.) Resnično! Kako so te besede izvrševali svetniki! Pred svetom so se zapirali v puščave, so bežali v brloge, se postili ob kruhu in vodi, se bičali do krvi 'n na sto drugih načinov svoje telo, svojo svetnost in Poželjivost duhu podjarmljali. Mi tega seveda ne znioremo in Bog tudi ne zahteva. Toda eno vidimo: ^e ne damo nič uzde svojemu telesu, svojim očem, ^v°jim ušesom, svojemu grlu, svojemu jeziku, svojemu srcu, vsemu svojemu čutnemu hrepenenju po 'JŽivanju, ne moremo ostati dobri, kaj šele popolni kristjani. Kdor hoče vse videti, vse slišati, vse bra- Povsod nastopati, vseh veselic se udeležiti, vse ivati—pri tem ne bo duh kraljeval telesu, ampak 'o bo gospodovalo nad njegovim duhom. In tu se sedaj odpira obširno polje, na katerem bi z ozirom na posamezne zadeve človeškega Življ J en j a določili meje, kako daleč naj se jih človek udeležuje, in kedaj naj začne bežati pred njimi. Do-taknimoi se le one, ki je za sedanji čas zelo važna, to je: Kopanje. Napačno bi verovali, če bi stopili na stran tistih, ki obsojajo vsako kopanje in zametujejo morda celo kot telesu ustrezajočo mehkužno razvado. Cerkev, ki je najmodrejša vzgojiteljica, je od prvih časov krščanstva vedela vpoštevati in ceniti tudi kopanje. Priča za to so nam spisi cerkvenih očetov. Kako visoko ceni n. pr. Klemen Aleksandrijski, mož, ki je znal biti vzoren kristjan, pa tudi plemenit človek, ki je znal združevati sveto s plemenito človeškim, kopanje. Pohvalno omenja, da je kopanje moškim potrebno zaradi zdravja in ženskam zaradi zdravja in snažnosti. Z njim soglaša največji cerkveni govornik sv. JanezKrizostom, ki imenuje v svojih govorih naravnost farmakon, to je zdravilo za starčke in bolnike, za otroke ir dojence v prvi vrsti. — Ko je ob njegovem času cesar Teodozij radi revolucionarnih poizkusov v Antijohiji dal zapreti vsa kopališča, je to postopanje javno iz prižnice ožigosal kot drakoničnoi prepoved. Podobno imenuje Gregori)" Niški kopanje dar dobrotljivosti božje. Lepo nam opisuje blagodejni vpliv hladnih kopeli izobraženi advokat Minucij Feliks. Mimogrede omenimo, da je bilo dovoljeno kopanje tudi duhovnikom že v prvih časih krščanstva — seveda ločeno od ostalega občinstva. Tako je Viktorin, škof ravenski, sezidal za svoje duhovnike celo posebno kopališče. In kakor so škofje, tako so tudi ustanovniki cerkvenih redov vpoštevali kopeli in toplice za svoje redovnike. Sv. Avguštin n. pr. je predpisal redovnicam, naj svo je telo okopljejo vsak mesec in podobno tudi sv. Benedikt iz Nursije. Samo po sebi je torej kopanje nekaj, kar je človeku dovoljeno, kar potrebuje za svoje življenje kakor jed in pijačo, delo in počitek, obleko in razvedrilo. Res pa je, da najdemo v spisih cerkvenih očetov tudi ostre obsodbe zoper kopanje, — ne sicer zoper kopanje kot tako, ampak zoper okoliščine, ki spremljajo kopanje. Vedeti moramo, da so veljale pri Rimljanih, zlasti potem, ko je začelo dalje propadati staro krepostno življenje, večkrat le kot torišče plehkih zabav in uživanja. To velja v prvi vrsti o toplicah, ne pa v isti meri o hladnih kopelih. Taka okoliščina je bila zlasti to, da so s,e moški in ženske skupaj kopale. Odtod nam bo umljivo, če pravi sv. Jeronim, da podžigajo toplice strast mladini, ogenj, ki spi v človeških udih. Podobno je govoril sv. Ci-prijan, škof v Kartagini, takoj v začetku svoje škofovske službe, rekoč: "Kaj pa naj rečem o onih, ki zahajajo v mešana kopališča, o onih, ki bi morale oblačiti svoje telo v spodobnost in sramežljivost, a ga razkazujejo očem, iz katerih izvira radoznalost poltene nesramnosti? Ali niso kakor vabe za greh, ko dopuščajo, da jih moški nesramno gledajo gole in upirajo tudi same na isti način svoje oči v moške? Izgovarjaš se, da je tvoj namen edino to, da telo o-krepiš in skoplješ, a drugi naj sami gledajo, kaj mislijo. Pa to te ne izgovarja in ti tudi ne odjemlje greha, ker tako kopanje je kakor igrokaz, le da se tu dogajajo še grše stvari nego v pravem gledališču; ker pri tvojem kopanju se razkazuje vsa nesramnost s tem, da odlagaš obleko, odlagaš dostojnost telesa in čut sramežljivosti; predočuje se način, kako naj se devištvo gazi in uničuje. Nič več ramež-ljivosti ni v tebi, potem ko si se zopet oblekla, potem ko si bila tako predrzna, da si s svojo goloto druge izzivala k nesramnosti. (Ciprijan, De habitu virgunum cap. 19.) In prav to je tisto, kar tudi današnje dni škofje ne morejo dovoliti. Dovoljujejo, hvalijo, odobravajo kopanje in kopeli, v kolikor so človeškemu zdravju potrebne; — gotovih okoliščin današnjega kopanja pa ne morejo in tudi ne smejo dovoliti. Tako so zadnja leta obsodili ponovno skupno kopanje moških in žensk španski, nemški in avstrijski škofje, pa tudi naši jugoslovanski. "Tudi jaz obsojam in prepovedujem ta običaj,'' piše n. pr. biskup dr. Josip Srebrnič 1. 1927 v svoji poslanici: Na obranu čestitih svetih običaja (Hv. 18) "ter pozivljem vse one, katerim je do tega, da se božji zakon spoštuje in izpolnjuje, da se naše ljudstvo ohrani sramežljivo in dobro, da se krščanska čednost in decentnost varuje in brani, naj se energično zavzamejo, da se povsod v vseh naših kopališčih izpelje pri kopanju sončenju in telovadbi ločitev spolov. Skupno kopanje, plavanje, sončenje in telovadba ni niti potreona, niti koristna. Naša dolžnost je, da te šege radi njih nemoralnih nevarnosti pooijamo in odstranjamo. V naših krajih ne bo to tako težko, ker je povsod na obali polno prikladnih krajev za kopanje, nič dru-zega ni treba kot malo dobre' volje in red bo zavladal vsepovsod. Naj se določijo kraji na obrežju, da bodo nekateri samo za moške, a drugi samo za ženske. To je treba izpeljati zlasti tam, kjer ni posebnih kabin, ker bi bilo naravnost javna sramota, če se dopušča, da se moški in ženske na istem mestu ne samo kopljejo, ampak tudi javno slačijo in oblačijo. Samo mali otroci pod sedmim letom naj radi nadzorstva ostanejo pri svoji materi. V ostalem pa je treba gledati, da se tudi mladina pri kopanju in sončenju itd. ne meša z odrastlimi, nego da ima tudi ona, ako je količkaj mogoče, svoja rezervirana mesta na obrežju in v morju in to kot zahteva narava, moška mladina zase in ženska mladina zase. Nikakor pa se ne sme dovoliti, da bi se mali otroci kopali popolnoma goli. Kjer pa ni mogoče izpeljati kopanja ločeno po kraju, naj se izpelje po času. Vedno je mogoče spole ločiti, samo hoteti je treba. Pa tudi gibanje v kopalni obleki mora biti omejeno samo na kopališče. Prepovedati je treba torej vsako pot v kopalni obleki iz kopališča na javno cesto, v restavracijo, v stanovanje in podobno; prepovedati je treba prav tako, da se moški in ženske v kopalni obleki zabavajo in prevažajo v čolnu. Zahtevajte in izpeljite pri kopanju in sončenju ločitev spolov na celi črti, dostojnost in decentnost in spoštovanje sramežljivosti v vsakem pogledu." Tako torej dr. Srebrnič in to tudi nam zadostuje o kopanju. P. Evstahij, O.F.M.: BOŽJE SODBE. Sodbe so tvoje globoke, o Bog, verne boš sodil otroke, o Bog! Sodil neverne, visoke, o Bog! Hodim ik> zemlji in sanjam o sreči — O da bi mogel milost doseči, kadar pride žena koščena s koso! Hodim po zemlji in sanjam o sreči — v sebi jo hrani najvišje nebo . . . K tebi se povrnem, Sodnik največji, k tebi, pred vrata rajskega vrta . . . Knjiga bo tvoje vsevednosti odprta. O da bi bilo izbrisano vse, kar sem storil jaz, jaz sam brez tebe, o Bog! O da bi bilo zapisano vse, kar si storil ti z menoj in po meni, o Bog! Božje, božje naročje! Gledanje osrečujoče! -Blagor na veke, blagor izvoljenim! — Milostljiv bodi pri sodbi, o Bog! Grešnik po sebi sem, grešnik iz sebe, mnogo prestopkov, napak in marog dušo teži.--- Reši me ti! Jezus, naj tvoja očisti me kri! Milostljiv bodi pri sodbi, o Bog! Reši me ti! Stori, da mogel bom gledati tebe, Stvarnik, na veke! od Marije Pomagaj P. Bernard. Nova maša v Lemontu. P. Jožef Čagran, O.F.M., naš letošnji novomašnik, ki ima biti posvečen dne 29. avgusta, se je na željo svojih starišev odločil, da bo opravil svojo prvo najsvetejšo daritev tu pri na:< v Lemontu, v cerkvici Marije Pomagaj.-Ta veliki dan bo v nedeljo, 20. julija. Pri nas v Lemontu smo se tega sporočila prav razveselili. Saj bi nam naš dragi sobrat težko mogel bolj ustreči kot nam je s to odločitvijo. Kar se bo dalo storiti, bomo storili, da mu bo ostal prazniški dan med nami v prijetnem spominu,ravno tako pa tudi njegovim svatom in našim gostom, ki bodo gotovo v lepem številu posetili Lemont in prisostvovali lepi slovesnosti. Ker se o tem več poroča na drugem mestu, so "Glasovi" isto le na kratko povedali. Od nas je odšel P. Benigen Snoj, O.F.M. Zadnjič sem že malo povedal, kako je ž njim, in sem zapisal, da prevzema novo službo. Odšel je za župnika na novo faro sv. Terez-ije Male Cvetke v Johnstown, Pa. 2e skoraj mesec dni je tam in dobro se mu godi. Piše, da se Prav dobro počuti na gorkeir in mehkem prostorčku, ki ga mu je s trdim delom pripravil njegov Prednik, p. Alfonz M. Miklav-Čič, O.F.M. Dalje pravi, da so njegovi župljani zelo dobre du-"-n jako radi hodijo v cerkev, ^ato misli narediti en velik križ ^ez Sveto Deželo in ji voščiti tja čez alleghenske hribe: počivaj v miru! Johnstown bo prekrstil v Betlehem, pa mu bo duša mirna in srce veselo. Mi bomo rekli "amen", oče general v Rimu bodo pa piko naredili. K nam je prišel P. Alfonz M. Miklavčič, O.F.M., iz Johnstowna, Pa. On je znani ustanovitelj johnstownske župnije. Lepo delo ima za seboj in nobena šala ni bila doseči, kar je dosegel on. Farani Male Cvetke so mu iz srca hvaležni in mnogi niso radi videli, da je odšel od njih. Toda tako je prišlo, da je bil njegov odhod potreben. V mesecu avgustu ga namreč čaka lep praznik: slovesne redovne obljube. Po naših predpisih se pa mora na tisti dan dalje časa pripravljati v samostanski zbranosti, ki pa sredi dela in skrbi župnikovanja ni mogoče. Zato je prišel med nas in bo ostal tu, dokler ga morda pokorščina zo- pet ne pokliče kam drugam. — "Glasovi" mu kličejo: Dobro došii! Misijonar p. Odilo se je prve dni junija po daljši odsotnosti zopet oglasil pri nas. Bil je zelo dobre volje in je mnogo zanimivega povedal s svojih misijonskih potov. Bil je v Cle-velandu, v Little Falls, v Bethle-hemu, v Johnstownu in v Bridge-ville. Večinoma od povsod je poslal tudi mnogo novih naročnikov za "Ave Maria". Posebno v Beth-lehemu je imel rodovitno polje. Več ko 100 novih je nabral. Te dni, ko to pišem, ima misijon v De Pue, 111. Potem bo ostal pri Mariji Pomagaj, dokler ga ne bo spet prijel misijonsko-romarski nagon. Mladi novoporočenci od sv. Štefana v Chicagi SO uvedli prav lepo navado. Vsaj zdi Novomašnik P. Jožef Čagran (X) med ljubljanskimi bogoslovci. se, da je to že kar navada. To namreč, da pridejo takoj po poročnih slovesnostih v domači cerkvi s celim spremstvom na božjo pot k Mariji Pomagaj v Lemont. Letos so že trije pari naredili tako: Frank Banič in njegova Marička, rojena Grill, Jože Kobal in njegova Pavlina, tudi rojena Grill, Jože Siherl in njegova Ivanka, rojena Caf.— Prav želeti je, da bi tudi zana-prej ta navada obveljala. Mladi poročenci, ki jim po poroki ne gre po glavi samo "good time", temveč mislijo na resnobo življenja, ki jih čaka, so najlepše upanje boljše bodočnosti. In taki so gotovo vsi tisti, ki iz cerkve ne hite najprej na ples in rajanje, temveč na božjo pot k Mariji. Že njihov lepi zgled je vreden, da se zabeleži. Naša ljuba Marija Pomagaj, ti pa blagoslavljaj svoje vdane in pridne otroke z nebeškim blagoslovom svojega miljenega Sina! Majniški izlet sta priredili na naše griče letošnjo pomlad dve šoli iz okolice. Najprej poljska katoliška šola iz Jolieta, potem pa šola sv. Štefana iz Chicage. Obakrat je bil naš grič živ kakor mravljišče, da je bilo veselje pogledati. Šolarji so se prav dobro zabavali in že sedaj žele, da bi prihodnji maj prav kmalu prišel. Žogometne igre ali "Baseball game" imamo v Le-montu zadnje čase skoraj vsako nedeljo. Fantje od sv. Štefana v Chicagi so si pod vodstvom svojega voditelja Mr. Jožeta Grego-riča priredili prav pripravno NOVOMAŠNIK P. JOŽEF ČAGRAN. Rojen je bil 6. januarja 1905 v Mariboru. V Ameriko je prišel kot štirileten deček. Farno šolo je dovršil v New Yorku pri sv. Nikolaju. P. Benigen ga je poslal študirat v Calicoon, v tamkajšnji kolegij sv. Jožefa. Leta 1924 je končal pripravljalne študije in vstopil v frančiškanski novicijat v Patersonu, N. J. Nato je študiral modroslovje v Croghanu, N. Y., in v Butlerju, N. J., prvi letnik bogoslovja pa je končal pri poljskih frančiškanih v Green Bay-u, Wis. Septembra 1928 je šel v Ljubljano, da tam nadaljuje bogoslovje in se obenem priuči slovenščine. Pred odhodom je v Lemontu naredil slovesne obljube. Škof Jeglič mu je na belo nedeljo podelil sub-diakonat, dne 14. junija diako-nat, 29. junija pa je postal maš-nik Gospodov. Naj bo obilo blagoslovljena njegova vrnitev med sobrate v našem komisarijatu! igrališče. Na prostornem travniku doli pod cesto so si ga naredili. Tja prihajajo sedaj nedeljo za nedeljo in kličejo na korajžo tovariše igravce iz sosednjih na- selbin, enkrat iz So. Chicage, drugič iz Waukegana, tretjič iz Jolieta in tako dalje. Ker vlada tudi med odraslimi veliko zanimanje za to igro, imamo seveda vsako nedeljo popoldne kar celo množico gostov v Lemontu. Razume se, da nas to jako veseli. Naši kleriki in študentje so te dni dovršili zopet eno učno leto. Nobeden se ni pritožil, da mora na počitnice. Drugače so pa vsi pridni in so dobro izdelali. Nekateri dijaki iz kolegija oo. frančiškanov v Mayslake so se le za malo časa oglasili pri nas v Lemontu, potem so pa pohiteli vsak na svoj dom. Nekaj jih je pa ostalo pri nas, da bodo tu na svežem zraku preživeli čas počitnic, pa tudi za kako primerno delo prijeli, Ž njimi je prišla k nam nova živahnost, ki smo je prav veseli. Dela na farmi je vedno dovolj in zboljšavanje zemlje stalno napreduje. Pater gvardijan se prav pohvali z napredkom. Vreme letos skoraj nič ne nagaja in delavcev je letos več ko preteklo leto. Zlasti je pa časa več ko lansko leto, ker so lani priprave za katoliški shod vzele mnogo moči s polja. Kdor pride te dni k nam, nehote opazi veliko spremembe na bolje. Posebno doli pod cesto imajo njive čisto drugo lice kot v preteklih letih. Veliko upanja imamo, da nas bo letošnja letina dobro založila za zimo in mraz. Iz našega ofisa. ZAHVALE: Najiskrene j še se zahvaljujem Mariji Pomagaj na ameriških Brezjah za hitro uslišano prošnjo v va;ui družinski zadevi. L. O., Cleveland. Podpisana se iz srca zahvaljujem Mariji Pomagaj, sv. Tereziji iu Srcu Jezu-s m-.uu ' i uslišano prošnjo. Morala sem se podvriči nevarni operaciji, ki sem jo i a začudenje mnogih srečno prestala. Ivanka Bregovar, Calif. Najprisrčnejše se zahvaljujem Mariji Pomagaj za uslišane prošnje, katere sin«) k njej z zaupanjem pošiljali v veliki stl" New York, laboring among the Indians who later tortured thci» and put them to death." —The Universe Bulletin May 23. * Boyton, S. J., Father Neil: IN XAVIER LANDS (1930) Benzinger Brothers "Father Neil Boyton, S. J., has written some really fine missionary stories for boys in his recent book, entitled In Xavier Lands. He has woven the spirit of the great Francis Xavier into the romantic background of far-off India in such a way that the normal boy will read these stories with avidity and profit im mensely in a spiritual way. —The Ave Maria, Notre Dame, Ind., June 7, 1930. * Carlisle, Helen Grace: MOTHER'S CRY Harper and Brothers, N. Y. "Tn words as personal as her thought and of unmistakable sincerity a genteel, ignorant city girl of the early nineteen-hun-dreds speaks of her engagement, marriage and birth of her chil-dien, the shock of her widowhood, and the last terrible tragedy which comes to her through her children. It is a desperately real accounting, yet throughout there runs the scene of the miracle of life. The book has entire unity of point of view; there is nothing to break the spell. It leaves one with the feeling of having intimately shared a life in all its details." —The Universe Bulletin, May 23. Browne, Robert Gore: BY WAY OF CONFESSION (1930) Published for the Crime Club by Doubleday Doran and Co., Garden City, N. Y. Farjeon, J. J.: THE 5.18 MYSTERY (1929) Lincoln Mac Veagh The Dial Press, N. Y. Bush, Christopher: THE PERFECT MURDER CASE (1929) Published for the Crime Club by Doubleday Doran and Co., Garden City, N. Y. These books need no lengthy description. All the great detective story lovers will find interest in these three books. ■oooooooo OOOOOOOOOOOOOOOOOOO OO OOOOOOOOOOOOOOOO 000000000-000000000000000000000000000000000000 Slučaj. John Jerič. TRGOVINO pride agent prodajalec, ki je zastopal večjo krojaško tvrdko. Z uljudnim: "Dobro jutro!" pozdravi trgovca z oblekami, mu seže v roko in pomoli fino smodko. Trgovec nekoliko nataknjen to jutro, pomeri agenta od pet do glave, nič ne reče, se obrne in razklada obleke naprej po mizi. Agent pripravljen na vse slučaje, skuša spraviti trgovca v dobro voljo ter mu ponuja vžigalTce, da bi slednji zapalil smodko, da bi tako postal boljše volje. "Lepa hvala," odgovori trgovec, "bom pa po kosilu pokadil smodko." "Kako kaj promet v Vaši trgovini?" "Bolj slab!" odgovori osorno trgovec. "Ste li namenjeni založiti svojo trgovino z novomodnimi spomladanskimi oblekami?" "Nekoliko bo treba seveda, toda sedaj še ne, nimam še potrebnega denarja na razpolago." "Zato Vam ni treba skrbeti. Plačate lahko pozneje." "Ja, čez čas ja, čez čas, toda dolžan biti ni prijetno, vsaj jaz nisem rad." "Dolžan seveda nihče ni rad, gospod, toda biti dolžan za blago, ki ga imate na roki, to sploh ni noben dolg, ampak premoženje," prav resno poudarja agent. "Dobro!" odgovori trgovec, "ali imate kake vzorce s seboj?" "Da, imam jih vsakovrstne!" "Pokažite mi jih!" Agent odpre svoj kovčeg in prične izkladati razne vzorce. Najprvo sta pričela razpravljati o novih hlačnih modah. Agent pravi: "Vidite gospod, te hlače so tako narejene, da so hlačnice po novi modi spodaj malo širše, kakor pri kolenu." Trgovec: "Takih jaz ne maram v svojo trgovino! Kdo bi jih pa kupil?" Agent: "Vsak, ki jih bo videl!" "To ni mogoče, iz kakega razloga pa naj bi mikale kupovalca?" "Na prav poseben način, ker so nove mode!" "To ni mogoče," trdi trgovec. "Da, je mogoče, in to še kako! Samo poglejte te hlače, kako lepo se nosijo, poleg tega so narejene po novi modi, kakoršno svet danes zahteva, vrhutega so iz najboljšega volnenega blaga in zraven tega, kako so; trpežne, ki trpe in se nosijo zelo zelo dolgo časa." Trgovec, ki je občudoval natihoma agentovo spretno govorjenje, ga je hotel diplo-matično posnemati in reče: "Da, gospod, kar pravite, je mogoče resnica, toda poleg tega je tudi lahko sama laž in vrhu tega morda ni tako, kakor ste rekli in zraven tega so morda hlače za nič." "Ne vem, se li šalite ali kaj?" Kdor reče, da te hlače niso najboljše in vsega priporočila vredne, ni pri pravi pameti, poleg tega morda ne vidi dobro, vrhu tega morda še ne pozna blaga in zraven tega je morda navaden bedak." "Jaz pa trdim, da so te vrste hlače v sedanjem času kot nalašč, ker je taka moda, poleg tega se lahko prodajo, vrhu tega jih vsak kupec zahteva in zraven tega ste bedak, če ne založite svoje prodajalne z njimi." "Kaj?" Ali Vam nisem že povedal, da teh hlač ne maram?! Zlodja, ali mislite, da sem res bedak, da bom kupoval od vsakega pocestnega agenta, kar mi bo kdo pokazal?" "Ne, gospod, tega ne mislim; mislim le, da me dobro ne razumete, kar Vam pravim. Jaz sem le rekel, da ste bedak, ako ne kupite hlač, ki jih Vam ponujam. Jaz Vam hočem takorekoč le dobro, da bi bili srečni s svojo trgovino, zraven tega hočem Vam prodati par ducatov hlač, ki so ene izmed najboljših in povrhu tega jih vsakdo rad kupuje in zraven tega bo to koristno za Vas, ker boste imeli veliko prometa v svoji trgovini." "Vas in tiste hlače naj zlodej pocitral" odgovori trgovec. "Če se mi hitro ne zmažete iz moje trgovine, Vas ponesejo moje roke ven na cesto. Odkod si jemljete vendar pravico, me z Vašo sitnostjo tu nadlegovati, če Vam enkrat povem, da Vaših hlač ne maram, to pomeni, da jih ne maram — amen!" "Oh, ne bodite tako čudni in pa zraven tako občutni. Pravite, da bi me ven zanesli; to delajo vendar samo bedaki. Kaj bi Vi meni rekli, če bi Vam jaz obljubil, da Vas ponesem na cesto?" "Kaj? Vi mene ponesli na cesto? Iz moje lastne trgovine? Vam že pokažem! Odkod pa ste, da ste tako 'kunštni'?" "To naj najU ne zanima, odkod sem, glavno je, da od mene hlače kupite, ki jih Vam ponujam; ali ste res tak osel, da mislite, da bom tu-le cel dan ponujal te hlače? Ako mislite, jih kupite — kaj čakate?" "Ooo, ti p , . ., čakaj no, torej zdaj me že za osla imaš? Čakbj no, čakaj, da dobim kaj v roke I" "Kaj hote iskali za v roke, tu-le primite hlače in še enkrat poglejte ter potem kupite!" Trgovec videč, da se nadležnega ponujavca na noben način ne more odkrižati, gre čez zadnja vrata ven iu pošlje v trgovino svojo ženo. Žena pa je imela boljši dar govora in ni se bala devet jezičnih dohtarjev. SMEŠNICE. Zbral p. Blanko. Dober svet. — Posestnik male trgovine je navadno nosil zelo u-mazano perilo. Nekega dne, ko je stal pred vrati, stopi k njemu mož in ga vpraša: "Ali imate v zalogi par čistih srajc?" "Sevevda," odgovori trgovec, "prav veliko zalogo jih imam." "No," pravi mož odhajaje; "potem pa pojdite notri in si eno o-blecite." * * * Nezmotljivo znamenje. — Ona (možu) : "Ščuka leži že pol ure v ponvi, pa še vedno odpira gobec." On: 'Totem je pa gotovo ženskega spola!" * * * Nasedel je.'— "Papa, ali veš za kakšno tekočino, ki nikdar ne zmrzne?" vpraša mali Slavko. "Ne!" odgovori oče. "Jaz pa vem. Krop nikdar ne zmrzne." * * >1« Doslednost. — Učitelj: "Tolikokrat sem vam že povedal, da ni ni-kakoršne večje ali manjše polovice. Polovici sta si vsikdar popolnoma enaki. Na žalost pa vidim, da še zdaj večja polovica od vas tega ne razume." Previden. — "Zakaj pa nikdar ne greš na zborovanje, kadar predava tvoja žena?" "Veš, zakaj ne? Ako bi jo kdo izžvižgal, bi bil gotovo vselej jar« kriv." Malenkost. — "Gospod profesor, vam se moram zahvaliti za vse svoje znanje." "O, prosim, ne omenjajte take malenkosti." * * * Dober soprog. Neka žena, katere mož je delal v oddaljeni tovarni ter ji ni nikdar poslal kaj od zaslužka, se je prišla k lastniku podjetja pritožit. Tovarnar je bil socialno čuteč, za- Agent jo lepo. pozdravi: "Dobro jutro, gospa!" to je pozval dotičnega delavca todnb Zc"a'.katei;0 j.c tr.R0VCC- za kai Kre' je začela agenta obdelava« po svojih me- d ge t gt vprašal: "Ali toclan. Ni 11 vzelo dolgo, ko je zmagala in agent je kapituliral, dasi je zgubil skoro par . . v . ur svojega dragocenega časa s ponujanjem. pa tudi kaj pošljete od svojega za- Med agenti se je kmalu raznesla ta novica in od tedaj noben agent ne vstopi v do- služka svoji Ženi in družini?" _ tično trgovino, ako vidi v trgovini trgovčevo ženo. Ako je pa v trgovini sam trgovec, pa še kateri vstopi, a takoj odide, kakor hitro se pokaže pri vratih trgovine njegova rezerva 'Da," odvrne delavec, "mnogo njegova boljša polovica . . . srčnih pozdravov." VSEBINA JULIJSKE ŠTEVILKE. Vabilo na Baragovo proslavo v Lemont........str. 193 Da bi bili vsi eno. (prof. Fr. Pengov) ....................................str. 195-196, 208 Mesečni pridigar (štiri pridige) ............str. 197-198 Karmelski materi božji (pesem, p. Evstahij..str. 198 Minetonka (p. Bernard) ........................str. 199-201 Slavite Marijo (pesem, M. Elizabeta) ..........str. 201 Kulturni obzornik: Iz spominov mojega očeta na škofa Barago ..............................................str. 202-203 Redka slavnost v Johnstownu (p. Bernard) ....................................str. 203-205 Drobne vesti (urednik) ..................................str. 205 Nazaj b krščanskim šegam naših očetov in mater! (p. Odilo) ..............................str. 206 Sestram v Gospodovi službi: Z grička Asizij ................................................str. 207 Bodi zadovoljen (igrica) ......................str. 207-208 Izdajica (Evgenij Cirikov) ....................str. 209-210 Najlepši (pesmica, M. Elizabeta) ................str. 210 V prirodi (pesmica, p. Evstahij) ..................str. 210 Dolžnost svoje telo krotiti. (Rev. Janez Filipič) ............................................ str. 211-212 Božje sodbe (pesmica ,p. Evstahij) ..............str. 212 Glasovi od Marije Pomagaj (p. Bernard) .............................................. str. 213-214 Iz našega ofisa ........................................str. 214-215 Naši mladini: A monthly letter from your friend ..................p. 216 Baseball at Lemont (J. Gregorich) ................p. 216 Only for girls (E. Blenkush) ....................p. 216-217 Legend of St. Francis (Ksaver Meško— Miss A. Wahčič) ................................p. 217-218 Pisma ..........................................................p. 218-220 In the realm of books (A. Wahčič)..........p. 220-221 Slučaj (John Jerič) ................................str. 222-223 Smešnice (p. Blanko) ............................str. 222-223 Ako hočeš dobro samemu sebi in svojemu dragemu ranjkemu ne odlašaj več, temveč pošlji čim prej svoj prispevek za Apostolat sv. Frančiška: 50c za eno leto, ali $10.00 enkrat za vselej. Posluži se v ta namen priloženega kupona ter ga izpolni! se želim vpisati v Apostolat sv. Frančiška. Ce vpišeš ranjkega, napravi zraven imena križec. Plačam za vselej .................................................... Plačam letno .......................................................... Ime darovavca. "PLANINKA" Naročnikom Ave Marije javljam, da imam v zalogi posebno vrsto zdravilnega čaja z imenom "Planinka". Ta čaj osvežuje in čisti kri in se priporoča proti vsem boleznim. Pripravljen je v lekarni Mr. L. Banovca v Ljubljani iz raznih zdravilnih planinskih zelišč. Jugoslovansko ministerstvo za narodno zdravje je čaj priporočilo z odlokom štev. 38739, dne 10. julija 1928. Je izvrsten lek v vseh bolezenskih slučajih. Ena škatlja stane $1.00. Prodaja se pri pooblaščenem in edinem zastopniku za Ameriko: V. S. Vlahovič, P. O. Box 185-W, Union City, New Jersey. ŠIRITE AVE MARIJO! '•OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Iz domovine imamo najfinejše "VARDAR" cigarc-te. Škatlja s 100 cigareti stane $2.50. Imamo tudi najfinejši bošenski tobak, ki ga prodajamo po funtih. En funt prvovrstnega bosenskega tobaka stane $5.00, druga vrsta ravno istega t. j. bosenskega tobaka pa stane, samo $4.00. Na poskus pošiljamo najmanj pol funta tobaka in najmanj 100 komadov cigaret. Cigaretni papir dajemo brezplačno. Priporoča se za obilna naročila: V. S. Vlahovič, P. O. Box 185-W, Union City, N. J. JAVNE ZAHVALE Moram Vam priznati, da je Vaša Alpen Tinktura v resnici najbolj uspešna. Odkar ji rabim, so mi prenehali lasje izpadati. Sedaj mi rastejo zopet lepi in gosti.—S. Mar-kotich, 129 Lingar Rd., Sidney, N. S., Can. Vašo Bruslin Tinkturo zoper sive lase sem rabila z najboljšim uspehom, za kar vam ostanem vedno hvaležna.—Frances Polish, Chicago, 111. Od Vaše Broslin Tinkture zoper sive lase so mi postali lasje popolnoma taki, kakor sem jih imel v mladosti. Zato Vam ostajam hvaležen.—Simon Zubar, P. O. Box 310, Kirkland Lake, Ont., Canada. Moram pripoznati, da je Vaš Fluid zoper revmatizem v resnici najboljši na svetu. Moj prijatelj je ležal tri mesece v postelji. Ko je pa rabil Vaš Fluid, je v osmih dneh popolnoma ozdravel. Blagovolite tudi meni poslati eno steklenico Vašega hvalevrednega Fluida. Najlepše se Vam /c v naprej zahvaljujem.—Joseph Jenich, 283 Droiullard Rd., Ford City, Ont., Canada. Pripoznavam, da je Vaša Elsa žauba zoper rane in srbečo kožo najboljše zdravilo. Ostajam Vam vedno hvaležen,—D. Rrankovan, P. O. Box 48, Ambler, Pa. Že več let je minulo, odkar sem rabil Vaše zdravilo zoper kurje oči in bradavice, katere sem v par dneh popolnoma odpravil, za kar sem Vam prav hvaležen. Blagovolile mi poslati cenik, da naročim še druga zdravila.—John Grabjan, 3307 St., St. Louis, Mo. Imam na tisoče zahvalnih pisem tudi od drugih zdravil. Vsakemu dam $5.00, ki bi rabil moja zdravila brez uspeha. Pišite takoj po cenik. Pošljem Vam ga zastonj. JAKOB WAHCIC, 1436 E. 95th ST., CLEVELAND, O. ........................................................................................................Nil 11C31111 111 111 IIC311111II........ = M = S Mihael Trinko E = PLASTERING CONTRACTOR. Slovencem v Chicagi se prav toplo priporočam. 1 2114 West 23rd Place, Chicago, III. I § •M""...........................................................Illl IC3 llllllll II11C3I t II11.....ICS 11111)111111C311 llllll I ................It* Slovenska Ženska Zveza Ustanovljena 19. dec. 1926. Inkorporirana 14. dec. 1927. Glavni izvrševalni odbor: Predsednica: MRS. MARIE PRISLAND, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wis. Tajnica: MRS. JULIA GOTTLIEB, 1845 West 22nd Street, Chicago, 111. Blagajničarka: MRS. MATILDA DULLER, 2241 So. Lincoln Street, Chicago, 111. Slovenska Ženska Zveza je edina slovenska ženska organizacija v Ameriki. Pod njeno okrilje bi morala spadati vsaka zavedna katoliška Slovenka v Ameriki. Članarina je samo 25c mesečno. Naselbine, ki še nimate podružnice Slovenske Ženske Zveze, ustanovite jo. Za pojasnila pišite glavni tajnici. Organizacija izdaja svoje lastno glasilo "ZARJA", ki je prvi in edini slovenski ženski list v Ameriki. Izhaja v obliki Magazina in prinaša le to, kar je v korist in izobrazbo žen in deklet. Naročnina za članice je že uračunjena pri članarini, za nečlanice pa stane $2.00 letno. Ako še nimate tega lista v Vaši hiši, pošljite naročnino še danes na naslov: "ZARJA", 1845 W. 22nd Street. Chicago, 111. ^g<>0(>CKK^ Pojdimo proslavit Baragovo stoletnico v Marquette in na Calumet! (9. in 10. avgusta 1930.) Rojaki in rojakinje! Letošnje leto 1930 je za nas vse velikega pomena. Prineslo nam ie prvo stoletnico Baragovega prihoda v Ameriko. Vsi veste, kdo in kaj je bil Baraga. Odveč bi bilo na tem mestu ponovno razlagati, kako velik mož je bil, kako pomemben je bil njegov prihod iz naše mile Slovenije v to deželo. Gre za to, da letošnjo Baragovo stoletnico dostojno in njenemu pomenu primerno proslavimo. —. Mnogo in dolgo se že o tem govori in piše. Doslej sta se veličastno završili dve veliki proslavi. Prva je bila na Evelethu, Minn., dne 29. junija, druga pa v Lemontu, 111., dne 6. julija. Tretja in najbolj pomenljiva pa ima biti V MARQUETTU IN NA CALUMETU, MICH., V DNEVIH 9. IN 10. AVGUSTA. Rojaki in rojakinje! Na to proslavo vas vabimo, da se je udeležite v častnem številu. V MARQUETTU bomo počastili grob slavnega vladike in opravili pobožnost v stolnici, ki jo je nad njegovim grobom postavil njegov in naš rojak, škof Vertin, NA CALUMETU bomo proslavili Baragov spomin v družbi tamkajšnjih rojakov in ostalih katoličanov iz mesta in okolice. Vrli Calumet se vneto pripravlja, da bo Baragova proslava tam gori nekaj veličastnega in impozaninega. Rojaki in rojakinje! Odločite se pravočasno, da se pridružite romarjem v Marquette in izletnikom na Calumet! Pokažimo s častno udeležbo, da znamo ceniti spomin tako velikega moža, kot je bil Baraga! Dokažimo svetu, da nismo nevredni svojega Barage, da nismo nehvaležni Bogu, ki je dal slovenski materi roditi moža, katerega nam zavidajo veliki narodi! Rojaki in rojakinje! Ta oglas in vabilo velja Vam vsem in ga objavljamo namesto posebnih pisem. Velja društvom, ki naj ga svojim članom in članicam priporoče v upoštevanje. Velja naselbinam, ki naj povsod agitirajo za številno udeležbo! Še en teden imamo časa. Ne smete več odlašali! Čas gre svojo pot in nam uide, če ga pravočasno ne rabimo! Priglasite se za udeležbo! Vožnja po železnici bo znižana do polovice, za vse dr.ugo bodo poskrbeli delavni odbori na Calumetu. Rojaki in rojakinje! Velika dneva bosta 9. in 10. avgust v letošnjem letu. Pridite od vseh strani, da jih skupno na prav slovesen način proslavimo! Iskreno Vas vabimo! PODROBNI PROGRAM. V SOBOTO, 9. AVGUSTA dopoldne se vrši slovesnost na Baragovem grobu v Marquette, Mich. Ob 9. uri zjutraj bo v marquettski katedrali pontifikalna maša, ki jo bo služil škof Nussbaum, ki je četrti naslednik Baragov na škofijski stolici v Marquette. Med sv. mašo bo angleška in slovenska pridiga. Po sv. maši se bomo poklonili velikemu Baragi na njegovem grobu. Popoldne odidemo skupno na Calumet." Vsi avtomobili se vstavijo pred veličastno slovensko cerkvijo sv. Jožefa. Postrežljive Calumetčanke nam bodo v cerkveni dvorani pripravile majhen prigri-zek. Ob pol osmih zvečer bodo v cerkvi pete litanije Matere božje in blagoslov z Najsvetejšim. Posebni stanovanjski odbor bo preskrbel milim gostom ugodno stanovanje pod gostoljubnimi slovenskimi strehami. V NEDELJO, 10. AVGUSTA, bo ob 7:30 prva služba božja, pri kateri bo pridigal Very Rev. Ber-nard Ambrožič. Ob 10. uri bo slovesen vhod škofa Jožefa Pinten iz Grand Rapids, Mich., ki je calumetski rojak. — ^Palir od novega župnišča do cerkve bodo tvorili Kolumbovi vitezi in odbori katoliških društev z zabavami. Med pontifikalno sv. mašo se bo na koru izvajala p. Hugolin Sattnerjeva Missa seraphica. Med sv. mašo bo slovenska pridiga p. Odila. Popoldansko zborovanje se bo vršilo na Eagle Harbor — kakih 20 milj od Calumeta. Tam na ^agle Harbor še sedaj stoji cerkvica, ki jo je postavil misijonar Baraga za svoje Indijance (Holy Re-Werner Church). Pri tej cerkvi bo popoldansko zborovanje in po končanem zborovanju bo podeljen J2Pred cerkvice blagoslov z Najsvetejšim. Zvečer bo na Calumetu banket, v šoli nasproti slovenski cer-Pa Baragova razstava. WOOOOOOOOOOOOOOO000<)J kvi Veličastna slovenska cerkev sv. Jožefa, Calumet, Mich.