>Tedn!k« tzha)a pod tem tkrajia-
ntm Imenom od 24 nov 196) da-
lje na predlog OM»nslc;h odborov
SZDL Ptuj in Ormož - l/.daja
iavod »Tednik* Ptuj - Odgovor-
ni urednik: Anton Bauman —
Uredništvo In uprava Ptuj, Lao
icova 8 — Tel 156 - St. tek. ra-
tuna: NB Ptuj 804-19-603-72 —
Tiska časopisno podjetje »Mari-
borski tisk« — Rokopisov ne vra-
čamo — Celoletna naročnina za
tuaennstvo 2000. za inozemstvo
3000 din
ŠT. 34	PTUJ, dne 27. avg. 1965	Din 40	Letnik XVni
Sodniki v procesu proti esesovcem iz Auschwitza so si oprali
roke
^Sodba' v Fii*ankfui*tu
Sedemnajst mes^^ce/ je trajal
proces proti 20 oaesovcem v nekda-
njem taborišču Aur.chwitz. Na
njem so se vrstile priče za piičo
in izpovedovale grozote, ki so jih
videle in same pretrpele. Na sre-
čo je med živimi ostalo še toliko
ljudi, da so mo?ii prikazati gro-
zotni uničevalen Hitlerjev stroj
in njegove predstavnike.
Sodišče v Frankfurtu je te diii
proces zaključilo in izreklo sod-
be, Sest med obtoženci — Boger-
ja, Hoffmanna, \aaika, Beretz-
kega, Klehra m Bednareka — je
obsodilo na doživ^ljemsko ječo
najvišjt kazen v Zvezni republiki
Nemčiji), deset drugih na zapor-
ne kami do 10 let, enega na mla-
dinsko kazen, tri pa je oprostilo
vsake krivde.
Nič čudnega ni, da je sodba
dvignila mnogo prahu po vsem
svetu. Ne gre toliko za višino
kazni, kakor za način, kake je
nemško pravosodje vodilo ves
proces: z neverjetno natančnost-
jo, pomeSano s človekoljuibnimi
načeli in strogim ravnanjem
po kazenskem postopku, ka-
kršnega uporabljajo na pri-
mer za navadne morilce in ropar-
je. Humanost nad ljudmi, ki od-
govarjajo z več sto zločinov, je
presegla vse msje. In da bi bil
zaključek še bolj human, napove-
dujejo branilci obsojencev, da se
bodo pritožili na drugostopensko
sodišče v Kielu!	'
Naravnost groteskni je logika
sodnikov, ki so postopoma ugo-
tavljali posamične zločine m jih
nekako zbirali, da bi potem oce-
nili višino kazni. Tako so na pri-
mer obsodili namestnika povelj-
nika taborišča iia ii:žjo časovno
kazen, ker mu niso mogli »doka-
zati« zločinov! Siotisoči ki so iz-
gubili življenja v tej tovarni
smrti, so bili najbrž žrtve — iia-
mišljenih zločincev!
Svet, posebno tisti, ki je sam
občutil fašizem in njegove meto-
na lastnih plečih, j2 pričakoval,
da se bo Zahodna Namčij, ki
uradno np želi imeti nič skupne-
ga z nacizmom, nacionalsocializ-
mom in zločini Hitlerjevega apa-
rata, prav na procesa v Au-
schwitz odkupila lu primerno ka-
znovala zločin genocida — mno-
žičnega uničevanja. Toda zgodilo
se je drugače. ZloSin celotnega
rodu ali vsaj cslotnega režima je
spravilo na raven posamičnih ?.lo-
činov. Ugotavljali.;'?, ali je nekdo
osebno ubil 475 ali 114 ljudi, je
spričo zločinskega sistema, ki je
vladal v nacistični Nen^čLji. zares
navadna pedantna burka, saj je
Id kazni, ki bi Taogla dovolj stro-
go osebno kazhovati 7.veri v člo-
veški podobi.
Protesti, ki prihajajo te dJii iz
vsega sveta, so povsem upraviče-
ni. Vendar kaže, da vesti nemške
.iustike ne bodo premaknili iz
trdnega sna.
Ostali dogodki
Te dni z zanimanjem spremlja-
mo ameriška kozmonavta Čonra-
da in Cooperja, ki skušata v ve-
soljski ladji Gemini 5 vztrajati
osem dni, četudi so takoj spočet-
ka ugotovili, da pogonske celice
ne delujejo povsem normalno. Po-
ložaj se je namreč pozneje zbolj-
šal, pa je vodstvo vesoljskega po-
leta v nadzornem središču odločilo,
naj oba kozmonavta ostaneta v ve-
solju do 26. avgusta. V tem času
naj bi obkrožila Zemljo 121 lo-at.
SREČANJE — NA 27
KILOMETROV
Po sporočilu nadzornega sredi-
šča sta kozmonavta doslej opravila
tri. od 17 poizkusov, ki so jih jima
zastavili kot nalogo. Najprej ste se
skušala približati »barabi«, majh-
nemu satelitu, ki se je po prvih
obkrožanjih Zemlje ločil od ladje
in pričel samostojno leteti. Vendar
poizkus ni povsem uspel, saj sta
se mu s pomočjo radarja in atom-
skega računala približala samo na
27 km.
Vse kaže, da bodo polet še po-
daljšali na osem dni, kot je bilo
po programu domenjeno. 2e se-
daj pa opozarjajo na Cooperja, ki
je že drugič poletel z vesoljsko
ladjo in bo, če mu priračunamo
čas prvega poleta, kozmonavt, ki
je najdlje prebil v vesolju. Na
drugi .<?trani je resnica, da oba
kozmonavta nista nastopila i>oleta
s posebnim navdušenjem, saj sta
sodila, da priprave za njun po-
izkus niso bile zadovoljive. Ka-
kor kaže, se tega zavedajo tudi ti-
sti, ki so ju poslali v vesolje.
Bilo bi namreč zelo nerodno za
ameriški ugled, iče bi zares ve'lja-
la domneva, da skušajo po vsej
sili prehiteti Sovjetsko zvezo in da
pri tem ne mislijo dovolj na var-
nost kozmonavtov.
GRŠKE RAZGLEDNICE
V petek je novi kandidat za
predsednika vlade Cirimokos za-
prisegel, sedaj pa si prizadeva,
da bi dobil potrebno večino v
skupščini. Kot je zaiano, .je kralj
Konstantin sprejel najprej skuoa.i
z njim Stefanopulosa. toda slednji
ni privolil v nekatere kraljevp
oogoje in se je raje umaknil.
Krvave demonstracije v Atenah
so pokazale, da pri vsej zadevi
ne gre več samo za vprašanje,
ali naj se Papandreu vrne na kr-
milo ali ne, temveč za gibanje,
ki zahteva odstranitev monarhi-
je. Znano je, da se okrog kralje-
ve hiše zbirajo vojaški vrhovi, ki
so desničarsko usmerjeni in ki si
žele tudi popolno diktaturo. Te-
daj bi namreč mogli zlahka opra-
viti z demokratičnimi ustanova-
mi. Predvojna grška zgodovina
priča o tem.
Kakor kaže, bo Cirimokosa
podprla radikalna stranka nekda-
njega premiera Karamanlisa. Kaj
malo verjetno pa je, da si bo
premier mogel pridobiti še nekaj
poslancev unije centra za potreb-
no večino, ker so poslanci izrek-
li svojemu šefu Papandreu za-
upanje. V skupščini je tudi že
prišlo do pretepa. To pa je do-
kaz, da kralj ne bo prodrl z
mandati osebam, ki nimajo pri
strankah in še manj med javno-
stjo dovolj ugleda.
Z VSEGA SVETA
Poročajo o vse bolj zamotanem
položaju na indijsko-pakistanskih
mejah, kjer so incidenti na dnev-
nem redu. Povod za napeto sta-
nje pa so dali pakistanski diver-
zanti, ki so jih pakistanske obla-
sti poslale v tisti del Kašmirja,
k: ga imajo zasedene indijske če-
te. Le-te so namreč pred krat-
kim odkrili. Kaže, da gre za več-
je število ljudi, ki naj bi s sa-
botažami, umori indijskih pred-
stavnikov oblasti in Indijcem na-
klonjenih ljudi povzročili zmedo
in olajšali delo morebitni poznej-
ši zasedbi.
Krvavi spopadi, ki smo jih pred
mesecem zabeležili v puščavi Kač,
se utegnejo ponoviti v hujši ob-
liki.
Američani so razširili območje
svojih napadov na Severni Viet-
nam. Tako nameravajo poleg stra-
teških naprav bombardirati tudi
nasipe in prekope v delti Rdeče
reke, s čimer nameravajo osla-
biti tudi gospodarsko moč. Zna-
čilno pa je, da se ne nameravajo
dotakniti Hanoja, da ne bi, kot
pravijo, preveč izzivali Rusov ..
Z zadnje seje skupščine
občine Ptuj
v ponedeljek. 23. t. m. |e bila
7. skupna seja občinskega zbora
in zbora delovnih skupnosti po
predvidenem dnevnem redu, ka-
terega predlog smo obravnavali
v predhodnji Številki našega li-
sta s tem, da je prišla na dnevni
red še ena točka, In sicer predlog
odloka o spremembah in dopol-
nitvah tarife občinskega promet-
nega davka v občini Ptuj.
Predlog je bil sprejet. Na tem
mestu ga ne bomo obravnavali,
ker bo v kratkem objavljen v
Uradnem vestniku.
Po skupni seji obeh zborov je
bila še seja zbora delovnih skup-
nosti z dvema točkama dnevnega
reda. V prvi je bil razrešen dolž-
nosti odbornika občinskega zbo-
ra delovnih skupnosti odbornik
dr. Marko Demšar. V drugi točki
pa je bil sprejet odlok o razpisu
nadomestnih volitev v volilni
enoti zdravstva In socialnega
varstva, v kateri je bil prej ime-
novani doslej odbornik.
Tudi ta odloka bosta objavlje-
na v Uradnem vestniku.
KLUB BIVSIII ALKOHOLIKOV
Prebivalci madžarske prestol-
nice, ki so vdani alkoholu, a se
po zdravljenju otresejo te bolez-
ni, se takoj odločno vključujejo
v borbo proti alkoholizmu. Na
sestanku so obsodili vse tiste
lažne prijatelje, ki so jih spod-
bujali k temu, da bi svoj prosti
čas zapravljali v zadušljivih bu-
dvmpeštanskih krčmah.
Ti alkoholiki so zahtevali, naj
se podjetja in sindikati odločno
zavzamejo za pobijanje alkoho-
lizma, tega nemajhnega zla v de-
želi dovolj dragega vina in žga-
nja.
Tz strahu, da v trenutku slabo-
st! ne bi zopet dvignili kozarca k
ustom, so ustanovili svoj klub. po
katsjrem skušajo odvrniti mnoge
sodržavljane od strasti do alko-
hola.
UERMIEU VO\ BRAUN NA
BAVARSKEM
Ameriški ralietni izvedenec nem-
škega porekla VVemher von Braun
se od minule sobote mudi na do-
pustu v očetovi hiši v Oberaudorfu
na zgornjem Bavarskem. Von
Braun bo preživel tukaj z družino
nekaj prostih dni. potem pa bo
odpotoval v At-en(\ kjer se bo ude-
ležil mednarodnega kongresa o ve-
soljskih polpfcih.
DUBROVNISKI FESTIVAL
KONČAN
S prireditvijo folklornega an-
sambla Lado iz Zagreba so končali
letošnje dubro\'niške poletne Igre.
Leto.s je bUo v okviru festivala
18 prireditev. Sodelovalo je 1250
zvajalcev, gledalcev pa je bilo pri-
■>'ržno 68.000. Na festivalu so sode-
ovali soiifiti m ansambli Iz 10 dr-
žav.
Ptujska podjetja v novih pogojih
Približno mesec dni po objavi
prt^dpisov o izvedbi gospodarske
reforme smo se v uredništvu od-
ločili za malo anketo v ptujskih
gospodarskih proizvodnih pod-
jetjih o stanju, torej o problemih
in izgledih za naprej v njihovem
gospodarjenju. Izbrali smo na-
slednja podjetja: Tovarno avto-
mobilske opreme, Strojne delav-
nice, Delto, Petovio, Elektroko-
vinarja in Dravo. Pet prvoimeno-
vanih je dalo odgovor na naša,
vsem anketirancem enako se gla-
seča vprašainja:
»Minil je mesec, odkar so bili
objavljeni predpisi o izvedbi
gospodarske reforme. V kakšnem
položaju je vaše podjetje glede
na omenjene predpise, posebej
pa še na cilje teh predpisov?
Kakšni so realni izgledi vašega
podjetja za poslovanje v bodo-
če?«, medtem, ko si je zagotovi-
lo podjetje Prava prostor za
obravnavo svojih problemov v
zvezi z omenjenimi vprašanji v
prihodnji številki.
Odgovori podjetij se glasijo:
Tovarna avloopreme:
Ukrepi gospodarske reforme so
tovarno avtoopreme Ptuj priza-
deli nekoliko ostreje kot druga
podjetja. To podjetje je v zad-
njem času izvajalo rekonstruk-
cijo in je priredilo svoje kapa-
citete za dvakrat večjo proiz-
vodnjo, kot jo je imelo pred re-
konstrukcijo. Za tako povečano
proizvodnjo pa podjetje ni do-
bilo povečanih obratnih sred-
stev in tudi zaradi ukrepov go-
spodarske reforme nima izgle-
dov, da jih bo dobilo v bodoče.
Zaradi takšnega stanja se pred
kolektiv TAP postavlja težka
naloga, saj bo moral iz lastnih
skladov v najkrajšem času
ustvariti vsaj 300 milijonov djn
lastnih obratnih sredstev.
Drugi problem, s katerim se
bo TAP moral v novih razmerah
spoprijeti, je bistvena podraži-
tev materiala. V TAP uporablja-
mo kot osnovni material največ
dekapirano pločevino, ki pa se
je podražila za 52®,'o. Ce upo-
števamo, da bomo v TAP svoje
prodajne cene v povprečju lahko
povečali za največ 4«/o, lahko
ugotovimo, kako resen problem
iz tega izhaja. Zaradi podražitve
materiala bomo do konca letoš-
njega leta imeli za 112 milijonov
din večje stroške za material in
usluge, s povečanjem cen pa
lahko pričakujemo največ 50 mi-
lijonov din skupnega dohodka.
Razliko, ki s tem nastane, si-
cer lahko pokrivamo z ukinjenim
prispevkom iz dohodka in zni-
žanimi obrestmi od poslovnega
sklada, vendar nam ne ostaja no-
benih sredstev za povečanje
osebnih dohodkov. Kolikor bomo
v TAP hoteli povečati osebne
dohodke, bomo morali iskati no-
tranje rezerve. V tej smeri smo
temeljito na delu in podvzema-
mo več najrazličnejših ukrepov.
Naslednji problem, ki izhaja
iz gospodarske reforme, je zni-
žanje naročil kupcev, ki dnevno
stornirajo pogodbe z utemeljit-
vijo, da zaradi znižanja obratnih
sredstev morajo znižati zaloge.
Nekateri večji odjemalci, ki ra-
bijo TAP proizvode kot sestav-
ne dele, pa so svoje plane zni-
žali in zaradi tega zmanjšali ko-
ličine že naročenih proizvodov.
O nastali situaciji je razpravljal
delavski svet podjetja in ugoto-
vil, da v primeru, če se situacija
na tržišču ne spremeni in da ne
bo novih naročil, odnosno če ne
bodo osvojeni novi proizvodi, bo
treba odpustiti določeno število
članov kolektiva. V kolektivu se
zavedamo, da mora biti to res
poslednji ukrep in re se res ne
bo dalo storiti nič drugega.
Strojne delavnice:
še preden so bili izdani kon-
kretni predpisi o novih gospo-
darskih ukrepih, so organi
uoravljanja podjetja že pričeli
podvzemati določene ukrepe in
se pričeli pripravljati na kon-
Ivretne naloge, tako da bi prehod
na novi način gospodarjenja bil
čim lažji. Zaradi tega so bile
strokovne službe podjetja s stra-
ni organov upravljanja zadolže-
ne. da pričnejo z izdelavo ana-
liz, ki naj prikažejo stanje do-
sedanjega gospodarjenja odnos-
no uspehe, dosežene v prvem
polletju, predvsem pa bi naj te
analize odkrile še vse neizkori-
ščene notranje rezerve. Ker so
ie analize bile izdelane bolj v
j grobi obliki, so na podlagi teh
' organi upravljanja izdelali navo-
i dila za izdelavo podrobnejših
; analiz po obratih in sektorjih.
Po podatkih zbranih analiz
smo ugotovili neizkoriščene no-
tranje rezerve predvsem v od-
višni neproduktivni delovni sili,
ki je v odnosu na produktivno
delovno silo v nerealnem soraz-
merju. Vsled tega so bili storje-
ni notranji premiki, s katerimi se
je v prvi fazi to razmerje neko-
liko popravilo, Z nadaljnjimi
premiki pa se bo skušalo tudi v
administraciji zmanjšati število
zaposlenih, vendar le toliko, da
potrebno strokovno delo ne bo
trpelo. Želja je, da se to zmanj-
šanje nadomesti s strokovnimi
ljudmi ter je proizvodno-tehnlč-
ni sektor te ukrepe že pričel iz-
vajati.
V proizvodno-tehničnem sek-
torju so že izdelali predlog del-
ne reorganizacije, katerega na-
men je doseči ugodnejše raz-
merje med produktivno in ne-
produktivno delovno silo, boljšo
funkcionalnost v vseh službah,
ki izvršujejo proizvajalna dela
za proizvodnjo, kakor tudi bolj-
šo organizacijo samega proiz-
vodnega procesa. Pri tem se je
predvsem upoštevala potreba po
zmanjševanju proizvodnih stroš-
kov, po izboljšanju tehnoloških
postopkov in kvalitete in od-
pravljanju vseh pomanjkljivosti
v proizvodnem procesu, ki so jih
pokazale do sedaj izdelane ana-
lize.
Po opravljeni reorganizaciji so
se strokovno okrepile službe za
pripravo dela, ki morajo v se-
danji fazi odigrati odločilno
vlogo pri osvajanju nove proiz-
vodnje kakor tudi pri izbolj-
šanju obstoječe. Preiti bomo mo-
rali na sodobnejše reševanje
tehnoloških problemov, kar bo
vsekakor imelo za rezultat zni-
žanje proizvodnih stroškov in
zvišanje kvalitete. Pri reorgani-
zaciji je bil dan poudarek na
formiranje tehnične kontrole, ki
lahko direktno kot preventivna
služba ukrepa za izboljšanje vseh
operacij proizvodnega postopka.
Predlog reorganizacije so
obravnavali organi samouprav-
ljanja in prišli do zaključka, da
ga je možno sprejeli in dati de-
lovnemu kolektivu v obravnavo.
Na sestankih delovnih enot je
bil kolektiv seznanjen z novimi
gospodarskimi ukrepi in položa-
jem, v katerem se nahaja naša
gospodarska organizacija.
Kolektiv je z razumevanjem
sprejel predlagane ukrepe in se
zedinil, da je edino v dosled-
nem izvajanju teh ukrepov za-
gotovljen nadaljnji obstoj in
razvoj podjetja.
Trenutno trgovska mreža ne
naroča naših izdelkov, čeprav je
na tržišču povpraševanje po
njih. Naša komercialna služba
raziskuje ta pojav in ugotavlja
izgovore trgovske mreže na po-
manjkanje obratnih sredstev.
Tako izdelujemo nekatere arti-
kle na zalogo, ker se zavedamo,
da jih bo slej ko prej tržišče
kategorično zahtevalo od trgov-
ske mreže. Zavedamo se, da je
to prehodna težava naše trgo-
vine, ki bo prej ko slej odpadla.
Petovla:
Na položaj našega podjetja
vplivajo višje cene osnovnih
surovin in transportnih stroškov
in uvedba dodatnih davkov.
Višje cene surovin v sedanji
fazi reforme še nekako rešuje-
mo z olajšavami reforme, z več-
jo produktivnostjo dela in s
spremenjeno strukturo proizvod-
nje. Novi davki, ki jih plačujeta
trgovina in gostinstvo, so pov-
zročili občuten padec potrošnje
močnih alkoholnih pijač, V
strukturi maloprodajne cene je
42 "/o davka. Ta padec potrošnje
čutimo že tudi v našem podjetju.
Taka polilika davkov je čez noč
spremenila potrošnjo alkbholnih
pijač v korist vina. Ce je bil cilj
reforme znižati zaloge vin, je ta
dosežen. Menimo, da je ta poli-
tika davkov začasna in da bo
sistem davkov zopet uravnovesil
potrošnjo.
Naše podjetje je v panogi,
kjer vlada gotovo ena najhujših
konkurenc. Zaradi lega nas cilji
reforme glede racionalnega go-
spodarjenja niso presenetili, to
je, že doslej smo morali poslo-
vati po načelih ekonomičnosti,
rentabilnosti in produktivnosti.
Prav gotovo pa je, da bomo te
principe poslovanja v bodoče
morali še bolj uporabljati. Cene
smo dvignili le pri sirupih.
Izgledi za zaposlovanje v bo-
doče se bistveno niso spremeni-
li. Organi upravljanja so skleni-
li, da se zaposlovanje novih de-
lavcev vedno dobro prouči. Gle-
de problema močnih alkoholnih
pijač je sklenjeno, da strukturo
proizvodnje usmerjamo k pove-
čanju proizvodnje brezalkohol-
nih pijač, kjer smo se z našo
naravno oranžado dobro uvelja-
vili, in k povečanju predelave
in konzerviranju povrtnine.
Predvidevamo, da števila stal-
no zaposlenih letos ne bomo zni-
žali, Trenutno imamo celo sezon-
ske delavce.
Elektr oko vinar:
Ukrepi ob gospodarski refor-
mi niso našli našega podjetja
nepripravljenega, ker se že da-
lje časa trudimo urediti organi-
zacijo, izboljšati kvaliteto našili
uslug in dvigniti produktivnost
dela, icar pa je ob stabilizaciji
cen osnovni namen reforme.
Neposredni ukrepi gospodar-
ske reforme nas zadevajo le v
toliko, kolikor se povišajo cene
materialu in polizdelkom, kate-
re uporabljamo pri izvajanju
montažnih del in pri drugih de-
lih, vendar se te razlike v ceni
prenesejo na naročnike oziroma
investitorje, nam pa se le delno
zvečajo stroški poslovanja, ki
pa ne zahtevajo spremembe
cen.
Ukinitev prispevka iz dohodka
in zmanjšanje dajatev družbi
na osebne dohodke bo omogoči-
lo organom upravljanja, da bo-
do razpolagali z večjimi sred-
stvi za nabavo osnovnih sred-
stev in opreme, kajti obstoječa
je v veliki meri že izrabljena.
Z zboljšanjem organizacije
dela nameravamo zmanjšati šte-
vilo neproizvodnih delovnih
mest, v proizvodnji pa povečati
storilnost dela, na kateri teme-
ljijo tudi naši osebni dohodid.
Iz zgoraj navedenega je torej
razvidno, da bo naše podjetje
lahko sledilo ukrepom gospo-
darske reforme, bo pa poslova-
nje znatno težje, predvsem za-
radi velike konkurence, ki se
nam obeta ob zmanjšanju in-
vesticij in novogradenj, ter se
bomo morali orientirati na šir-
še področje Slovenije, da bomo
v letu 1966 lahko angažirali na-
še kapacitete.
V prehodnem obdobju v izva-
janju gospodarske refoime pa
.je nastala velika zmeda, tako
glede cen kot glede prometnega
davka, ta pa ima za posledico
j motnje v že slabem preskrbo-
! vanju z reprodukcijskim mate-
irialom. To zahteva podaljšanje
I rokov ter povzroča nezadovolj-
stvo investitorjev in nepotrebno
večanje stroškov.
I Prepričani smo, da bomo
uspeli prebroditi težave, da bo-
mo z večjo produktivnostjo de-
la lahko dosegli tudi večje oseb-
i ne dohodke in zadostno akumu-
lacijo, potrebno za razširjeno
reprodukcijo ob pogojih redne
preskrbe z reprodukcijskim ma-
terialom in kvalitetnega in ce-
nenega izvrševanja uslug.
Delta:
v zadnjih dveh letih je pod-
jetje »DELTA«, tovarna perila
: In konfekcije, dosegla vidne
uspehe tako v kvaliteti svojih
proizvodov kot v produktivno-
sti. Uspešno se je pričelo vklju-
čevati v izvoz.
Spričo novih ekonomskih
ukrepov pa so nastopile dolo-
čene težave.
Prve težave so nastale ob iz-
idu odloka o ukrepih in pogojih
za oblikovanje ravni cen dolo-
čenih proizvodov, na podlagi
katerega so zapadli pod kon-
trolo cen tudi tekstilni in kon-
fekcijski izdelki. Dolgotrajno
tehnično reševanje zahtevkov
za odobravanje cen je imelo za
posledico splošen zastoj reali-
zacije. Na ta način so izdelki
pripravljeni za spomladansko in
poletno sezono, ki se normalno
prodajajo v mesecu marcu in
aprilu, ostali v veliki meri na
zalogi.
še v večji meri nas je priza-
dela odredba o oblikovanju cen
po 26. juliju. Nabavne cene
osnovnih in pomožnih surovin
so se povišale povprečno za 23
odstotkov, medtem ko morajo
ostati prodajne cene gotovih iz-
delkov na Isti ravni kot so bile
pred 26. julijem.
Analize so pokazale, da pod-
jetje ne bo moglo v celoti po-
krivati povišanje cen surovin
z ukinjenim prispevkom iz do-
hodka in z vkalkuliranim dav-
kom v prodajnih cenah.
Da bi prikazali težave, v ka-
terih so se znašla tekstilna kon-
fekcijska podjetja pri izvajanju
novih predpisov in v cilju reše-
vanja teh problemov, je sestav-
ljena v okviru Poslovnega zdru-
ženja tekstilne Industrije poseb-
na strokovna komisija, ki bo
analizirala stanje konfekcijske
industrije in predložila podatke
merodajnim forumom v rešitev.
Kolektiv »DELTE« pa vlaga
vse svoje napore v znižanje
stroškov proizvodnje s poveča-
no produktivnostjo dela, s či-
mer bodo dani tudi boljši po-
goji za večje vključevanje v iz-
voz.
že v začetku leta smo začeli
uvajati sodobno pripravo dela
in organizacijo proizvodnje. To
nam je mnogo doprineslo že k
reševanju vprašanj, ki so se po-
javila ob uvedbi gospodarske
reforme. Z izpopolnjeno tehnič-
no pripravo dela ne bo prišlo
v procesu proizvodnje do zasto-
ja, prav tako pa se bodo izde-
lovale le velike serije, kjer znat-
no naraste produktivnost in
kvaliteta.
S prizadevanjem celotnega
kolektiva, izpopolnjevanjem pri-
prave dela in organizacije pro-
izvodnje kolektiv upa, da bo
možno premostiti težave in še
vnaprej uspešno poslovati. Vse-
kakor pa bo potrebno kolektiv
nenehno izobraževati in ga se-
znanjati z vsemi problemi, teža-
vami in tudi uspehi.
— o
Iz gornjih odgovorov pred-
stavnikov petih ptujskih najšte-
vilnejših kolektivov zgovorno
govori dejstvo, da so se v vseh
obravnavanih kolektivih teme-
ljito spoprijeli s svojimi pro-
blemi, da so v nekaterih anali-
ze .svojega stanja že izdelali ter
da so ponekod tudi že začrtali
svoj razvoj v bodoče.
Zdi se, da je podjetja Avto-
opremo, Strojne in Delto naj-
bolj prizadelo pomanjkanje
obratnih sredstev v trgovskih
organizacijah, ki ne nabavljajo
blaga v takšnih količinah, kot
bi to bilo sicer normalno. Tipi-
čen v tem pogledu je primer
Strojnih delavnic glede njiho-
vega pomembnega artikla —
vzmeti za tovornjake. Trgovina
tega blaga ne naroča, interesen-
ti pa prihajajo v podjetje ter
povprašujejo po njem in se pri-
tožujejo, da ga ni v trgovinah.
Drug primer zoževanja trga
imamo v Avtoopremi. Stornira-
nje pogodb je bilo nekaj časa
vsak dan na dnevnem redu, če-
prav razmah motorizacije ni
ustavljen, niti ni verjetnosti, da
bo v bodoče.
Delta ima resne težave s ce-
nami. ki so za njene izdelke
plafonirane, medtem ko so se
cene polproizvodom, ki jih
podjetje rabi, občutno dvignile.
Elektrokovinar in Petovia pa
imata zopet svoje specifične
probleme.
Cilji gospodarske reforme ni-
so zoževanje trga, kakor se je
to sedaj začelo izražati, temveč
solidnejše in smotrnejše gospo-
darjenje. Zato so obravnavane
težave v podjetjih, ki so na prvi
pogled brezizhodne, po pretež-
nem prepričanju vodilnih kad-
rov podjetij prehodnega zna-
čaja. Razen tega bi bilo iluzor-
no pričakovati izkristalizirano
situacijo že po prvem mesecu
izvajanja predpisov o gospodar-
ski reformi. To bomo lahko
mnogo bolje opravili šele po
preteku obdobja, za katerega je
značilno analiziranje, iskanje in
prilagajanje novim razmeram.
stran 2
»»TEDNIK- — petek, 27. avgusta 1965
Stran 2
Gibanje gospodarstva v občini
Ormož v letošnjem prvem polletju
(Nadaljevanje)
INDUSTRIJA
Tovarna »Jože Kerenčič« v
Ormožu je šele v razvoju in je
podjetje ob uveljavljanju go-
spodarske reforme zaradi pre-
usmerjanja proizvodnje naletelo
na lazne težave. Povsem je kri-
tična nabava materiala. Spričo
slabe gospodarske situacije v
tovarni so nekateri pomembni
kooperanti, ki so bili v tesnem
poslovnem sodelovanju, znižali
pogodbena naročila. To sta sto-
rili Tovarna emailirane posode
v Celju in TAM Maribor. Tako
gospodarjenje je neugodno
vplivalo na vrednost planirane
realizacije, ki je bila v letošnjih
prvih šestih mesecih za 20 mili-
jonov dinarjev manjša. Tovarna
je z novimi izdelki precej
zmanjšala izpad realizacije po-
godbenih naročil in je dosegla
za 24,2 % večjo fakturirano in
za 26,9 % večjo plačano realiza-
cijo. Cisti dohodek v tovarni je
v primerjavi z lanskim obdob-
jem za 23,5 % večji, zmanjšala
so se pa razporejena sredstva
za 14,3 %. Nominalni osebni do-
hodki so povečani za 25 %, za-
poslenost za 31 %, produktiv-
nost pa je narasla za 17,7 %.
Obveznosti do dobaviteljev so
se znatno povečale. Tovarna bo
morala znižati predVsem zalogo
gotovih izdelkov.
Oljarna Središče je samostoj-
ni obrat Kmetijske zadruge Or-
mož in je v letošnjem obdobju
(januar-junij) dosegla nadpo-
vprečne gospodarske uspehe. Z
maksimalnim izkoriščanjem ka-
pacitet je bilo proizvedeno za
polovico proizvodov več, kot v
istem obdobju lanskega leta. Z
znatnim povečanjem fizičnega
obsega proizvodnje je bila ob
malenkostnem porastu zaposle-
nih dosežena visoka stopnja de-
lovne produktivnosti.
KMETIJSTVO
Letošnji polletni rezultati po-
slovanja Kmetijske zadruge Or-
mož so ugodnejši kot v istem
obdobju lani. Kljub ukrepom
na področju kreditne politike,
ki je omejila najemanje kredi-
tov za obratna sredstva, bloki-
ranje žiro računov, zastoja v
dobavi reprodukcijskega mate-
rila za lastno in kooperacijsko
proizvodnjo, vlažna letina in po-
dobno, je delovna organizacija
dosegla zadovoljiv gospodarski
napredek. Celotni dohodek za-
druge se je povečal za 32,8 %,
netoprodukt za 43,4 % in čisti
dohodek za 37 %. Vsi pokaza-
telji kažejo, da delovna organi-
zacija predvsem skrbi za izbolj-
šanje poslovanja. Negativni po-
javi so v socialističnem kmetij-
stvu zabeleženi pri doseganju
nerazporejenih sredstev, v ren-
tabilnosti, v investicijski po-
trošnji in drugo. Podobno sta-
nje kot v ostalih delovnih or-
ganizacijah, je tudi pri Kmetij-
ski zadrugi v tem, da so terja-
tve mnogo manjše od obvezno-
sti in obratnih sredstev.
Skratka, lahko povzamemo,
da je zadruga v letošnjem pr-
vem polletju dobro gospodarila.
Gospodarska reforma daje kme-
tijstvu še boljše pogoje za po-
večano proizvodnjo. Zadruga
stremi predvsem za povečanjem
produktivnosti dela, kar pa za-
hteva mehanizirano delo in s
tem tudi še za večje zavzema-
nje kolektiva za reševanje go-
spodarskih problemov.
GRADBENIŠTVO
Gradbeništvo v občini Ormož
v letošnjerh prvem šestmeseč-
nem obdobju ni doseglo zaže-
Ijenega uspeha. Izredni stroški
so se v gradbeništvu povečali,
tako da ne krijejo plačane rea-
lizacije. Neto produkt je pod
doseženim povprečjem iz leta
1964. Poslovna izguba v nepokri-
tih osebnih dohodkih znaša 9
milijonov 270 tisoč dinarjev.
Od tega je imelo gradbeno
podjetje 2 milijona 583 tiso-č di-
narjev sodnih stroškov, zamud-
nih obresti in 4 milijone 856 ti-
soč dinarjev je bilo stroškov po
izvršenih kalkulacijah iz pretek-
lih let.
Objektivne težave, ki so v
gradbeništvu izhajale iz restrik-
tivnih ukrepov so povsem razum-
ljive, vendar bi se dalo z izko-
riščanjem notranjih rezerv in s
pravočasnimi ukrepi še marsikaj
izboljšati.
TRGOVINA NA DROBNO
V prvem polletju tekočega le-
ta je bilo poslovanje trgovskega
podjetja »Zarja« Ormož izredno
težavno, zato je bil dosežen temu
primeren poslovni uspeh. Podjet-
ju dela največ težav pomanjka-
nje obratnih sredstev, ker zaradi !
z&mudnega plačevanja obvezno- '
sti podjetje ni bilo deležno raba- '
tov in kasoskonta. V prvem pol-
letju lanskega leta je podjetje s
temi bonifikacijah pridobilo nad
5 milijoinov dina^ev. Zaradi po-
manjkanja obratnih kreditov je
podjetje letos izgubilo v tem po-
gledu nad 7 milijonov dinarjev.
Povečane družbene obveznosti
in ostali povečani stroški kot so:
obresti od poslovnega sklada,
zavarovalne premiie, investicij-
sko vzdrževanje, amortizacija,
nagrade vajencem ter povečanje
osebnih dohodkov, so povzročili
podjetju, poleg zmanjšanja obrat-
nih kreditov in zmrzovanja cen,
da delovna organizacija ni ust-
varila obratnih sredstev za raz-
širjeno reprodukcijo, temveč je
izkazala poslovno izgubo 724.504
dinarjev. O položaju v podjetju
so samoupravni organi večkrat
razpravljali, vendar je zaradi
objektivnih težav ostala situacija
v podjetju neizpremenjena. V
podjetju računajo, da se tudi v
drugi polovici tekočega leta ne
bo poslovanje bistveno spreme-
nilo. Kolektiv bo moral izkoristiti
vse notranje rezerve in z varče-
vanjem nadaljevati.
TRGOVSKO PODJET.IE
»PIVO—SLATINA«
Trgovsko podjetje »Pivo-slati-
na« Ormož je v letošnjem pollet-
nem obdobju povečalo obseg po-
slovanja in je plačana realizaci-
ja večja za 17 milijonov 631 tisoč
dinarjev. Rezultat poslovanja bi
bil še ugodnejši, če bi podjetje
posvetilo več pozornosti izterje-
valni službi. Podjetje ima v ter-
jatvah vezanih 18 milijonov 517
tisoč dinarjev, ki bi lahko po iz-
terjatvi povečala poslovni uspeh.
Poslovanje Lekarne Ormož je
v pogledu zdravstvene dejavno-
sti in doseženih uspehov še kar
zadovoljivo. Težave ima. z naba-
vo zdravil,
GOSTINSTVO
Gostinsko podjetje Ormož iz-
ka'zuje po podatkih periodičnega
obračuna poslovno izgubo v ne-
pokritih osebnih dohodkih v
znesku 2 milijona 890 tisoč di-
narjev.
Najnovejše cene mesa
Po odredbi Zveznega izvršne-
ga sveta določajo prodajne cene
svežega mesa tam, kjer prodaja-
jo meso po kakovostnih katego-
rijah občinske skupščine.
Meso se prodaja po teh cenah
že od petka, 20. avgusta t; 1. da-
lje. Za primerjavo smo navedli
Občinska skupščina Ptuj je na
svoji seji v ponedeljek, 23. t. m.
odobrila nove maloprodcijne cene
za sveže meso:
(glej prilogo str. 1)
tudi cene mesa v Mariboru in v
Ormožu.
OBVESTILO DRUŽBENIM ORGANIZACIJAM IN DRU-
ŠTVOM O OPRAVLJANJU GOSTINSKIH STORITEV
NA PRIREDITVAH
Na območju občine Ptuj, se je zadnje čase močno razširilo
opravljanje gostinskih storitev po društvih in raznih družbenih
organizacijah na njihovih prireditvah tako, da niso bile več le iz-
jema, ampak so se nekatera društva tega zelo pogosto posluževala.
Uredba o gostinskih podjetjih in gostiščih je opravljanje go-
stinskih storitev izven poslovnih prostorov (na prireditvah, shodih
itd.) društvom dopuščala in je upravni organ občinske skupščine
dajal, na podlagi njenih določil in občinskega odloka o pogojih za
opravljanje gostinskih storitev izven poslovnih prostorov, dovo-
ljenja za opravljanje teh storitev. Uredbo o gostinskih podjetjih
in gostiščih je razveljavil temeljni zakon o gostinstvu, ki pa dopu-
šča opravljanje gostinskih storitev izven poslovnih prostorov le
gostinskim obratom. Društva in družbene organizacije so to pra-
vico izgubile.
Ker pa se društva še vedno obračajo na občinsko skupščino
s prošnjami za izdajo dovoljenj za opravljanje gostinskih storitev
na že zgoraj opisani način, jih s tem obveščamo, da za izdajo teh
dovoljenj upravni organ občinske skupščine nima več zakonite
osnove in bo zahtevke zavračal.
Kolikor bodo društva želela, da bi se na njihovih prireditvah
opravljale tudi gostinske storitve, se naj o tem dogovorijo z go-
stinskimi obrati družbenega ali zasebnega sektorja, ki bodo radi
priskočili s svojimi uslugami na pomoč, saj jim temeljni zakon o
gostinski dejavnosti to dopušča in ne rabijo za to nobenega dovo-
ljenja.
Oddelek za upravno-pravne zadeve
Skupščine občine Ptuj
Vpliv sunkov na voznike tovornjakov
stalni sunki jn tresenje med
vožnjo po slabih cestah in nerav-
nih zemljiščih na voznike motor-
nih vozil kvamo vplivajo. Tako
se ostrina vida zmanjša do 20 od-
stotkov. Zmožnost gloDinskega
gledanja otopi, zmanjša se spo-
sobnost vzdrževati lastno ravno-
težje. Voznik n.i ve* zmožen vzdr-
ževati stalno enakega pritiska na
pedal za plin, precej se podaljša
tudi čas, ki je potreben, da re-
agira na znak nevarnosti.
To so rezultati poskusov, ki jih
je izvedel v okviru ameriške voj-
ske psiholog dr. Melvin Schmiitz.
Uporabljal je posebno preizkuse-
valno napravo, ki se je tresla in
gugalanva ekem f Khhk-cNENE
gugala v enake-Ti ritmu kakcr to-
vornjak ali traktor, vozeč po ne-
ravnem cestišču. Petim prosto-
voljcem so med poskusi stEdno
ugotavljali različne telesne in
ševne sposobnosti. Elektronske
naprave so rezultate sproti bele-
žile in jih tolmačile.
Doktor Schmitz je poudaril, da
voznika pred sunsi in tresenjem
zelo dobro varujejo noge m sto-
pala, ki so nakaic izolator sun-
kov.
Hmelj prevzema prvi hmeljar z velikim slamnikom
Prehlad m virusi
v ZDA so iazračunali, da je
vzrok skoraj 50 odstotkov izo-
stankov od dela v industriji pre-
hlad in bolezni, ki iz tega izvi-
rajo. Prehlad ]». krivec za pri-
bližno 25 odst^ukov skupnega za-
mujenega Časa. Pomen prehlada
so spoznali šele med drugo sve-
tovno vojno, ko so bilo izgublje-
ne proizvodne ure v industriji še
posebno nezaželer.e. Opravila v
industriji so namreč dandanes to-
liko specializirana, da vsak dela-
vec ne more brez nadaljnjega
nadomestiti manjkajočega.
Napredek pri proučevanju pre-
hlada je pomeni]^ tehnika, po ka-
teri gojijo viruse prehlada v epru-
vetah. Teh virusov namreč ni mo-
goče vzgajati i.a cenenih poskus-
nih živalih.
Doslej so izolirali že 19 različ-
nih tipov virusov. Enajstim iz-
med njih so ugotovoli zvezo s
prehladnimi ob.)lenii pri človeku.
Pred nedavnim so odkrili cepivo
proti tako imenovanemu virusu
»JH«, ki baje povzroča n»anjši del
primerov navadnega prehlada
oziroma nahoda.
OTAVA ODHAJA POD STREHO
Ze pred dnevi so prvi kosci zarezali v otavo, ki je letos zelo
lepa, dišeča. Živinorejci so tem bolj veseli, ko vidijo visoko in
gosto otavo, v kateri kar mrgoli pisanih, največ rumenih drobnih
cvetov travniške detelje. V pesniški dolini je pred nekaj tedni
domala vse travnike še pokrivala visoka in umazana voda, ki
je otavo zelo zblatila in sicer onesnažila, vendar so jo zadnje
noči z obilico vlage izprale. Vozniki odhajajo veseli s travnikov,
ker vedo, da živina ne bo lačna, saj bo imela dovolj krme.
Slabše pa j3, ko prpeljejo vozi.iki do slabih poti, kjer so
globoke jame, tedaj mine slehernemu vse veselje^
Videl sem voz otave, v katerem sta bila vprežena dva para
krav, ki sta težki voz po travniku z lahkoto premikala, medtem
ko je na poti vprega odpovedala. Prednja kolesa so se popolnoma
pogreznila v jamo, voz je nasedel. Voznik je moral vse zmetati
z voza, voz premakniti naprej na varno in ga tam spet naložiti.
To je še velik problem v pesniški dolini. Kmetovalci bi si
napravili lepe ceste, toda po tujih parcelah ne smejo, ker vsak
svoje varuje, tako pa jim drugo ne preostane, kakor mučiti se.
Kako dolgo se bodo še?
Letos manj hmelja l(ot lani
PODRAVSKI HMELJ JE USPESEN KONKURENT SAVINJ-
SKEMU. POVPREČNO NABEREJO PO 16 MERIC DNEVNO.
LETOS BODO PRIDELALI PRIBLIŽNO 8 TISOC KILOGRAMOV
HMELJA.
V velikonedeljskem hmeljišču 128 obiralk in obiralcev sprav-
lja letošnji pridelek. Veseli klici obiralcev in prleška govorica
zbujajo trgatveno razpoloženje. Sušilnica zmore od 700 do 800
kilogramov zelenega pridelka. Letos manjši pridelek hmelja od
lani. Merica nabranega hmelja velja 130 dinarjev. Dosedanjo po-
vršino 6,5 ha hmelja bo poslovna enota zadruge Velika Nedelja
v prihodnjem letu povečala za 5 ha v strnjeno plantažo.
, Prijazna velikonedeljska vasi-
ca je po svoji lepi legi in zaradi
orjaškega zgodovinskega gradu,
ki si ga kaj radi ogledajo do-
mači in tuji turisti, po svoje zna-
menit kraj. Potnik ali turist, ki
se pripelje z avtomobilom ali
vlakom iz Ptuja proti Ormožu
mimo Velike Nedelje, se rad
ozre na priljubljen kraj, ki je
poleg zgodovinskega in turistič-
nega obeležja pričel sloveti v
zadnjih letih tudi zaradi pride-
lovanja kvalitetnega hmelja.
Pred sedmimi leti so pričeli pri
Veliki Nedelji uvajati hmelj v
kmetijsko proizvodnjo in so do-
sedanji obilni in visokokako-
vostni pridelki pokazali, da ima
hmelj pri Veliki Nedelji ugodne
talne in klimatske pogoje. Ka-
kovost in količina hmelja je
poleg ostalih agrotehničnih in
agrokemičnih ukrepov predvsem
odvisna od vremenskih prilik,
kot ostale kmetijske kulture. V
velikonedeljskem hmeljišču so
sicer kobulji letos nekoliko
manjši kot lani, toda bogatejši
s humulinom in lupulinom. To
je tudi razumljivo, saj sta bili
letošnja pomlad in poletje pre-
več vlažni.
Hmeljišča, ki so razprostrta
med velikonedeljsko železniško
postajo in cesto, ki pelje proti
Tomažu, so polna obiralk in obi-
ralcev.
HMELJ ZAHTEVA MNOGO
NEGE
Velikonedeljsko hmeljišče na
žici je lepo urejeno in negova-
no. Hmelj je na videz preprosta
in manj zahtevna kultura, v res-
nici pa je treba pridelovanju
hmelja posvetiti več skrbi kakor
ostalim poljedelskim kulturam.
Od tod izvirajo visoki proizvod-
ni stroški. Hmeljišče je treba
.večkrat kultivirati, škropiti in
okopati. Škropljenje proti hme-
Ijevi peronospori in listnim
ušem so letos, kot prejšnja leta
opravili uspešno in pravočasno.
Dober strokovni nadzor, pravo-
časno opravljena dela in maksi-
malna uporaba agrotehničnih in
agrokemičnih sredstev so v
hmeljišču zagotovili obratu za-
dovoljiv in kvaliteten pridelek.
V HMELJIŠČU VESELO
RAZPOLOŽENJE
6,5 hektarjev veliko hmeljišče
je pok^o obiralcev. Marljive ro-
ke obiralk in obiralcev pridno
segajo po kobuljah hmelja, ki so
polne rumenega prahu. Tu in
tam je moč slišati zbadljive ša-
le, ki pozneje prehaja v kram-
ljanje ali smeh. Tako se obiral-
ci kratkočasijo, ne da bi jim ro-
ke mirovale.
Vsak obiralec ima pred seboj
vrečo, v katero pospravlja na-
trgani pridelek. Samo otroci so
brez njih. Mladi obiralci ne za-
ostajajo za odraslimi. Najbolj
marljivi in vneti obiralci hme-
lja so otroci Franca Kosija. Iz-
med odraslih pa največ nabere
Terezija Cvetko. Obiralci med
obiranjem tudi hmelj sortirajo.
Tridesetlitrski pločevinasti škaf
je merica nabranega hmelja. Za
nabrano mero hmelja prejme
obiralec 130 dinarjev oziroma 30
dinarjev več kakor lani, ali 50
dinarjev več kot predlani. Mno-
ge obiralke so zadovoljne, da jim
ni potrebno hoditi več daleč v
Savinjsko dolino na obiranje
hmelja. Obiranje hmelja Je vsa-
ko leto za gospodinje in otroke
iz bližnje in daljne okolice po-
memben priložnostni zaslužek.
PRVI HMELJAR S SLAMNATIM
KLOBUKOM NA GLAVI
Pred nekaj dnevi me je pripe-
ljala pot v hmeljišče, v to pri-
jetno trgatveno razpoloženje.
Venomer sem nehote pogledoval
možakarja s slamnatim klobu-
kom na glavi, ki je marljivo na-
sipaval mero za mero. Precej
obiralcev, ki je čakalo v vrsti
in drug za drugim, so oddajali
nabrani pridelek. Hmelj so
spravljali v posebne zaboje in
jih odvažali v Ormož, kjer ima
zadruga sušilnico. Medtem, ko
je hmeljar vsipaval pridelek v
lesene zaboje, ki so obdani z
juto, je ena izmed postavnih
hmeljark spretno beležila, koliko
mer je oddal posamezen obira-
lec. Obiralci so oddali nabrani
pridelek in nato prešerni odšli
na svoja delovna mesta.
Zmogljivost sušilnice je 70 do
80 zabojev zelenega pridelka.
{Sušenje hmelja je etapno in
j traja najmanj osem ur.
I Vse kaže, da po povečanju
' hmeljišča pri Veliki Nedelji ob-
stoječa sušilnica ne bo) zmogla
in bo potrebno misliti na razši-
ritev sušilnice ali pa na gradnjo
nove. Takrat ne bo več »prvega
in zadnjega hmeljarja, ampak bo
že udomačena hmeljarska tradi-
cija. Pri Veliki Nedelji ne bi
bilo odveč misliti na uvajanje
raznih zabavnih hmeljarskih pri-
reditev. Morda bi jo lahko ime-
novali »Prvo obiranje hmelja«;
ta prireditev bi morai^ Vs^^J^ova-
ti zgodovinsko preteklost hme-
ljarstva in seveda prikazati ce-
lotni postopek obiranja, sušenja
in pakiranja hmelja. Takih in
podobnih kmetijsko-folklornih
prireditev se ljudje radi udele-
žujejo. Bilo bi potrebno izbrati
primeren prostor, organizirati
vse potrebno in bi tako tudi v
turističnem smislu nekoliko na-
predovali.
LETOS MANJŠI PRIDELEK OD
LANI
Čeprav bo letošnji pridelek
hmelja manjši od lanskega, bo
kakovostnejši, saj vsebuje več
rumenega prahu. Po mnenju
obratovodje obrata Velika Ne-
delja Stanka PLOHLA bodo le-
tos pridelali na istih površinah
(4,5 ha) 5 ton hmelja manj kot
lani. To je' tudi razumljivo, saj
letošnja letina ni bila naklonje-
na kmetijstvu. Letos bodo pri-
delali približno 8 ton hmelja in
od tega bo 3500 kg prvovrstnega,
3500 drugovrstnega hmelja, osta-
lih 1000 kg hmelja pa bo spada-
lo v tretji razred. Prvorazredni
hmelj bodo prodali kilogram po
2400 din, drugi razred bo za 100
din cenejši in tretji pa po 1900
dinarjev za kilogram. Med osta-
lim je tudi obratovodja pripom-
nil, da bi bilo pametno povečati
hmeljišča za 5 hektarjev. Za
ustrezno investicijo že imajo ela-
borat in če bo letos toliko de-
narja, kolikor je za ureditev pe-
tih hektarjev hmeljišča potreb-
no, bo strnjena plantaža obsegala
11,5 ha. Dobro obdelano površino
bodo zasadili s sorto golding,
kot je zasajena obstoječa plan-
taža.
PRI VELIKI NEDELJI DOVOLJ
PRILOŽNOSTNE
ZAPOSLITVE
Vsekakor je obiranje hmelja
pri Veliki Nedelji ena iemed po-
membnih priložnostnih zaposli-
tev. Obiranje bo trajalo približno
12 dni in v tem času bo zapo-
slenih 128 obiralk in obiralcev.
Največ je priložnostno zaposle-
nih mamic z dvema ali več otro-
ki, nekaj dečkov, mnogo pa dek-
lic in starih mater, ki želijo na
ta način priti do zaslužka. Ne-
kaj je tudi celih, družin, ki
hmelj skupno obirajo in bodo
denar porabili za skupne potre-
be. Soloobvezniki bodo denar
porabili za nakup šolskih po-
trebščin, obleke, čevljev, neka-
teri izmed njih si bodo kupili
smuči, šah, žogo, denarnico,
ogledalo, nalivno pero ali kaj
podobnega. Pri mladih je že ta-
ko, da denar, ki si ga sami pri-
služijo, bolj cenijo in spoštuieio
od onega, ki so ga jim prislužili
starši.
D. RIZMAN
KAN.ADA ČETRT MILIJARDE
DOLARJEV NERAZVITIM
DEŽELAM
Pomoč, ki jo Kanada v različ-
nih oblikah daje državam v raz-
voju, je dosegla v minulih dva-
najstih mesecih 226 milijonov do-
larjev Po uradnih podatkih so
Kanadčani dali pomoč v hrani,
opremi, denarju in pri izobrazbi
kadrov. Pošiljali so tudi svcje
strokovnjake v te dežele. Hej po-
moči so dali tudi iz posebnega
sklada in programa tehniške do-
moči OZN
Za Dribndnjih dvanajsi mcsecev
so že odobrili nova sredstva v
znesku 50 milijonov dolarjev.
Stran 3
»»T E D V I K« — petek, 27. avgusta 1965
•^tran 3
Delo krajevnih skupnosti
in njihove nadaljnje naloge
Na območju ob f ine Ormož je
osem krajevnih skupnosti, ki so
bile ustanovljena v začotku lan-
skega IcU. Te krijevne skupnosti
org:anixirajo koinuni-.lno in stnno-
vuiisko dejavnost, rešuje social-
na in druga \prašanja na svojem
ohmooju. Samo delo krajevne
skupnosti je odvisne o0 območj-a,
ki ga • zavzema in od potreb ob-
čanov. Krajevne skupnosti so
prevzele delo prejšnjih krajevnih
odborov in morijo imeti še več
posluha za reševanji krajevnih
problemov in ^TiraSanj. Krajevne
skupnosti na območju občine Or-
mož so lani sprejele statute, ki so
jih potrdili zbori občanov. Naj-
višji organ krajevne skupnosti je
zbor občanov, nato ima vsaka
krnjevna skupnost svet krajevne
skupnosti in izvršni odbor. Tajni-
štvo krajevne skupnosti vodi po-
trebno evidenco in skrbi za reali-
zacijo krajevneja samoprispevka.
"Vodi vso potrebno administracijo,
rosle tajnika krajevnih skupnosti
vodijo šefi krajevnih uradov, ra-
zen pri Veliki Nedelji, v Središču
in v Ormožu. I/tplačevanje oseb-
nih dohodkov s prispevki za red-
no nastavljene tajnike krajevnih
skupnosti, povzroča precejšnje
breme za krajevna skupnost pred-
vsem zato, ker so finančna sred-
.stva namensko usmerjena.
Fincmcircmje
krajevnih skupnosti
Poprečno je opaziti, da kra-
jevne skupnosti nimajo dovolj de-
narja za pravilno '.n pravočasno
opravljanje svojih dejavnosti. V
lanskem letu je 46 Vo celotnega
globala krajevne skupnosti pri-
spevala občinska skupščina z do-
tacijo, ostalih 54 'Vo pa si mora
sleherna krajevna skupnost ustva-
riti lastnih sredstev s krajevnim
samoprispevkom^ s plačevanjem
od tehtnic in drugo. Celotni glo-
bal vseh krajevnih skpipnosti * je
lani znašal 16 milijonov dinarjev,
kar povprečno odioade na vsako
krajevno skupnost po 2 milijona
dinarjev. Čeprav krajsvne skup-
nosti s tako s.kromnimi sredstvi
niso mogle vež ustvariti, je na
območju vseh krajevnih skupnosti
zabeležen precejšen gospodarski
in družbeno-politični napredek.
Krajevni prispevek in
komunalna dela
v lanskem letn so v glavnem
krajevne skupnoa*i s krajevnim
samoprispevkom reševale komu-
nalna vprašanja. Popravljali so
ceste, gradili mostove, brvi, čistile
jarke in drugo. Pri zbiranju kra-
jevnega samoprispevka so kra-
jevne skupnosti naletele na pre-
cejšnje težave. Nekateri občani se
branijo plačila, krajevnega samo-
prispevka in s tem je delo kra-
jevne skupnosti težavni). Nekate-
re krajevne skupnosti imajo t^^ža-
ve tudi z gospodarskimi organiza-
cijami, ki s 3V3jimi vozili preko-
merno izkoriščajo ceste in jih ta-
ko poškodujejo. Za prekomerno
izkoriščanje ccjt .o odborniki
občinske skupščin-^ Oi-mož izgla-
sovali odlok, s katerim imajo vse
krajevne skupnosti pravno osno-
vo iia izterjavo škode, ki je l>ila
na cestah povziptena zaradi pre-
komernega izkoriščanja. Nekatere
krajevne skupnosti se tega odlo-
ka premalo poslužujejo, denarja
pa nimajo dovolj da bi ceste red-
no popravljale. Mordi bi bilo
prav, da tiste krajevne skupnosti,
ki se niso še ludi v tem popledu
dovolj uveljavile napravijo več
za razvoj in gospodarski napre-
dek svojega kraja. Višina krajev-
nega samoprispevka se odmeri po
katasterskem dohodku, zaposleni
pa plačujejo krajevni samoprispe-
vek v višini 3—5 "/o od povpreč-
nih enomesečnih osebnih dohod-
nih osebnih dohodkov. Na ta na-
čin si bodo kraje,vne skupnosti
ustvarile ' približno 18 milijonov
dinarjev.
Krajevna skupnost
in šolstvo
Glede reševanja šolskih proble-
mov "so krajevne skupncsti na
obtnočju občine Ormož precoj na-
pravile. Sv.eti krajevnih skupnosti
razpravljajo o perečem problemu
oddaljenosti šoloobveznih otrok
od šoli o pomanjkanju učilnic,
kabinetovj telovadnicj o preskrbi
učencev s toplimi mahcaiml in
drugem. Z ukinitvijo mednarodne
pomoči prehaja breme šolskih
mlečnih kuhinj vse bolj na račun
koristnikov. Krajevne skupnosti
bodo morale v bodoče nuditi šol-
skim mlečnim kuhinjam tudi vso
možno materialno pomoč.
Socialni problemi pred
krajevno skupnostjo
Socialna vprašanja ostarelih
kmetov postajajo i« dneva v dan
bolj pereči problem. Stari ljudje
ostajajo na svojih domačijah in
zaradi starosti, izčrpanosti aH bo-
lezni niso SDOSobni za pridobitno
delo, zato so kmetijske površine
slabše obdelane. Nj-ihovi sinovi In
hčere so se zaposlili v industrij-
skih centrih ali pa so odšli na
delo v tujino. Na drugi strani pa
nizka finančna sredstva ne dovo-
ljujejo, da bi krajevne skupnosti
samostojno reževale pereče soci-
alne probleme, razen krajevne
skupnosti Kog, ki je lani v štirih
primerih dodelila socialno podpo-
ro najbolj ogroženem starčkom.
Krajevne skupnosti in komisije
za socialna vprašanja proučujejo
socialne probleme na svojih ob-
močjih in glede socialnih podpor
dajejo ustrezne predloge pravnim
organom.
Neurejeno varstvo
predšolski,h otrok
Vprašanje varstva predšolskih
otrok je pri večini krajevnih
skupnosti še neur2ieno. Obstojata
le otroška vrtca v Ormožu in v
Središču. Svet krajevne skupnosti
Središče je razpravljal, kako do-
biti ustrezne prosi. )re za potrebe
vrtca. Tudi za otroški vrtec v
Ormožu prostori funkcionalno ne
ustrezajo. To vprašanje bodo re-
šili v kratkem, ko bodo vrtec
preselili v preurejeno odkupljeno
zasebno stanovanjsko hišo.
Potrošniški
in poravnalni sveti
Potrošniški in poravnalni sveti
se na območju občine Ormož pre-
cej dobro uveljavljajo. Poravnal-
ni sveti imajo vedno dovolj de^a
in skoraj na vsako obravnavo
uspešno končajo. Ce ob pomemb-
'"•šeniu zakonitih določil
paravnalni sveti ne morejo dioseči
soglasja med prizadetim in obto-
ženim, odstopijo celotna zadevo
občins-kemu sodi5*u.
Nekoliko slabše od poravnalnih
svetov se uveljavljajo potrošniški
sveti. Potrošniški sveti še niso
'	odigrali svoje vloge, pre-
mrlo se zanimajo za potrebe m
želje potrošnikov, da bi lahko te-
mu primemo vplivali na razvoj
trgovine. Morda bi bilo dobro, če
bi se v bodoče člani potrošniških
svetov bolj po^iobili v svoje de-
lo. Na drugi sitrani na lahko re-
čemo, da je v trgO'-mi v zadnjem
obdobju napravljen precejšen ko-
rak naprej, čep.-a/ je še vedno
premalo poudarsa na izbiri blaga.
Zato nekateri potrošniki kupujejo
blago v Ptuju, v Mariboru in aru-
god.
Notranje rezerve in
krajevna skupnost
Gospodarska reforma je prii.e-
sla v naše goa^oodarstvo številne
spremembe, ki j:li zahteva naš
družbeni razvoj. Iskanje notra-
njih rezerv in 7.nižinje stroškov
proizvodnje, boljša organizacija
dela, večja produktivnost dela in
drugo je v sedanjem obd.>biu ena
izmed poglavitnih vprašanj v na-
šem gosipodarstvu. Vprašanje
ostane, kje iskati notranje rezer-
ve pri krajevnih skupnostih? Ve-
deti je treba, da se delo krajevne
skupnosti lahko ^uai nsmoteno
razvija brez r?ino zaposlen/h taj-
nikov, kar dokazuje krajevna
skupnost Podgorci in druge. Red-
no zaposlen tajni.k kraje\me skup-
nosti je breme, ki ga je treba
plačati s krajevnim samoprispev-
kom in delno z dotacijo občiTiske
skupščine. Ce j2 tako, potem kra-
jevni samoprispevek ni namensko
izkoriščen, saj Je bil namenjei; za
urejevanje cest, popravilo mo-
stov, brvi in podobno. Ta sred-
stva so zbrana od občanov in bi
morala biti v celoti namerijena za
razvoj kraja.
V Pacinju podirajo star most, kjer bo novo cestišče na no
vi pesniški most v ozadju.
To cestišče sedaj zavažajo ter je na njem pravcata mešanica
blata, da človek le s težavo pride skozi.
Vzorno
gospodarstvo^^ -
še odgovor
V prejšnji številki »Tednika«
ste objavili članek, ki opisuje go-
spodarjenje v kmetijski zadrugi
»Haloze« Ptuj — obrat Majš-
perk. Pisec navaja v svojem
članku, da se v tem obratu
slabo gospodari. Zdrava in ob-
jektivna kritika je vedno potreb-
na.
Kolektiv zadruge se trudi, da
bi iz leta v leto izboljšal svojo
osnovno dejavnost. Brez težav
in strpnosti ne gre. Marsičemu
smo se morali že odreči: gradnji
hlevov in skladišč. Tako imamo
še vedno velike probleme z
vskladiščenjem velikih količin,
krme. Tudi obstoječa skladišča
niso več primerna za močno
povečano proizvodnjo. Primerno
tudi ni skladišče goriva. Zadru-
ga je ukrenila vse, da bi ta pro-
blem čimprej rešila. .Začela je
graditi betonski bunker, oddaljen
od gospodarskih poslopij 100 m.
Gradnjo so pristojni organi pre-
povedali. Ponovno smo zaprosili
za lokacijo že pred ]etom in pol,
ki pa je nismo dobili. Omejiti
smo se morali torej na varnost-
ne ukrepe, ki smo jih uredili,
kolikor je bilo to mogoče, pred-
vsem pa smo zmanjšali zaloge
goriva. Nadalje pisec navaja, da
je milica dala tudi prijavo o ne-
vestnem gospodarjenju. O gospo-
darjenju v zadrugi bi se moral
pisec zanimati v njeni upravi.
Zvedel bi, da je bila prijava plod
naivnosti in nepoznavanja dejan-
skega stanja.' Slične ugotovitve
je dal tudi pristojni organ. Pisec
tudi piše, da je zadruga pustila
propasti dobro seno, ki ga jG
morala nato sežgati. Zadruga
ima na svojih travnikih dobro
krmo in tudi slabo, ki raste na
močvirju in se upK>rabIja za ste-
Ijo. Nikoli pa ne sežigamo ne do-
bre in ne slabe krme. Sežigamo
samo plevel, ki raste ob odvod-
nem kanalu, po katerem teče lug
in barva iz Tekstilne tovarne
Majšperk.sTa del zeinljišča .le
tudi zastrupljen od omenjenih
spojin. Od kmetov pa kupujemo
tržne viške krme. za katero smo
sklenili pogodbe že spomladi.
Kupujemo pa tudi slamo in sla-
bo krmo za steljo.
Trditev pisca, da med kmeti in
zadrugo ni skoraj nobenega so-
delovanja ne ustreza resnici. Za-
druga je v povojnih letih mncgo
naredila za socializacijo vasi in
postavila trdne temelje sodelova-
nja med kmetom in zadrugo. To
je žalitev kolektiva Kmetijske
zadruge »Haloze« Ptuj in orga-
nov upravljanja, ki iščejo vedno
nove oblike sodelovanja med
kmetom in zadrugo. V tem priza-
devanju je zadruga dosegla le-
pe uspehe na področju koopera-
cije.
Poleg kooperacije v rastlinski
proizvodnji, ki zajema 70 "/o po-
vršin v travništvu in 50 "/« povr-
šin v poljedelski proizvodnji, ima
zadruga na proizvodnem okolišu
Majšperk 370 glav lastne živine
v pitanju pri kmetih. Kazen te-
ga nudi kmetom krmila in uaje
po potrebi tudi kredite za ure-
ditev hlevov. Za še večji razmah
kooperacije v živinoreji ima za-
druga lastno pitališče telet, ka-
tere daje po določeni dobi v na-
daljnje pitanje kooperantom. Iz
tega pitališča, ki ima stalni sta-
lež 100 telet, dobivajo tudi osta-
li prx)izvodni okoliši zadruge ži-
vino za pitanje. Razen tega pro-
izvodni okoliš Majšperk spita
letno cca 350 glav živine v last-
nem pitališču. Za ilustracijo sem
navedel le nekaj oblik sodelova-
nja, ki jih pa zadruga misli še
razširiti. Pisec še navaja, da ima
proizvodni okoliš preveč usluž-
bencev. Za kooperacijsko proiz-
vodnjo odgovarja 1 kmetijski
tehnik in za lastno projzvodnjo
z vsemi ostalimi posli še eden.
Poleg tega je še zaposlen blagaj-
nik in knjigovodja.
Spotika se tudi, da kmetijska
zadruga zaračunava maržo ob
prodaji prašičev tovarniški .nen-
zi. V letošnjem letu smo prodali
menzi samo enega prašiča in pri
tem zaslužili 1600 din. Nikdo/od
nas pa ne preprečuje menzi, da
ne bi sama nabavljala svinj. Ce
ji predpisi tega ne dovoljujejo,
tega ni kriva zadruga.
Taciga Tone,
Kidričevo 23 a
Neiznajdljiv voznik je vrh kredence naložil vozovni koš. Vpra-
šanje je, če ga je dobro privezal, da ne bi padel dol ali drugače
oviral prometne varnosti, kajti za vožnjo v oddaljene kraje
mora biti sleherno vozilo primerno opremljeno, bolj kot ta voz
na cesti v Podvincih.
Kaj priteguje toliko kupcev v klet »Slovenskih goric«; polet-
na žeja, nizke cene ali kvaliteta?
Pisma uredništvu
KOMU V ŠKODO?
Pri nas v Ptuju moramo vse
bolj pisati o škodi, o neredih na
ulicah, v parku in drugod ter o
negativnostih mnogih meščanov,
predvsem mlajših. Koliko graje
je že šlo na njihov račun, koliko
pa je še bol Tudi sedaj sodim,
da je potrebno, da javnost izve
o tem, kar se je spet zgodilo v
zadnjem času v Ptuju in oko-
lici. Začnimo na gradu, na me-
stu, ki je najbolj obiskovana
točka, kjer je v nas uprtih naj-
več oči iz vseh koncev sveta.
Neki nepridipravi so se neke
noči spravili na vrt pred vhodom
v muzej in tam na levi strani
polomili najlepši macesen, ki so
jih komaj lani vsadili komunal-
ni vrtnarji s tem, da bi krasili ta
kotiček. No, nekomu je bil na
poti in ga je dobesedno odlomil
na najdebelejšem mestu pri
tleh. Ta je moral biti močan kot
bik, kajti slabiči brez pomena ne
bi šli tega delat. Naslednji ma-
dež je na grajskem obrambnem
zidu, kjer so elektrikarji mon-
tirali lepe svetilke. Nekomu je
to bilo v napoto, zato je s ka-
menjem polomil stekla na njih.
To je »udejstvovanje« mladih
nadebudnežev, ki si na tem me-
stu po večerih želijo s svojo
družbo teme. Svetloba jih koli-
kor toliko le moti. Naslednja
tarča so bili veterni mlini. Ti
služijo tudi tistim zaljubljen-
cem, ki bi se radi skrili pod
streho. To ne bi bilo nič hudega,
če ne bi v tem zatočišču za od-
škodnino polomili desk in dru-
gega, kar je v njih, in razmetali
kolesja.
Nekega jutra sem pobral na
cesti košarico za smeti in jo na-
mestil na zid poslopja, v kate-
rem je prodajalna KZ »J. Lacko«.
Le komu je ta žuljila nos, da
jo je odstranil z zida in jo vr-
gel na cesto. Pri tem jo je mo-
ral močno objemati, ker je bila
precej stisnjena. Pa razbite ste-
klenice na ulici pred trgovino
»HRANA«, ki za kolesarja niso
dobrodošle, prav tako pa za otro-
ke, ki radi skačejo bosi po uli-
cah.
Nato razne pritožbe motori-
ziranih obiskovalcev muzeja ali
grajske restavracije: temu je
zmanjkal brisalec stekla, druge-
mu so sneli stekla žarometa in
žarnico, onemu so sneli smerne
zadnje luči itd. Nekomu iz Ki-
dričevega so z motornega ko-
lesa sneli svečko in še neke
druge dele, tam si je (že pred
tedni) sredi največjega vrveža v
nedeljo vzel na parkirnem pro-
storu neki zlikovec tuj moped
ter se z njim odpeljal, ga na srečo
vrnil, vendar poškodovanega
itd., itd.
Zmanjkalo bi prostora, če bi
hotel navesti vse pojave, ki jih
je čedalje več. In komu služijo,
komu koristijo? Komu povzro-
čajo škodo? Sami sebi jo pov-
zročajo, ker se s tem izkažejo
kot podleži, ki ne zaslužijo dru-
gega kot prezir vseh poštenih,
kulturnih prebivalcev Ptuja in
okolice.
B. J.
689 TISOČ IN 12 TISOČ
IN ŠE ZGODBA O ŠTRUCI
KRUHA
v članku »Kje so (moralne)
meje?« v »Delu« z dne 20. av-
gusta piše Frenk Mele o osebnih
dohodkih uslužbencev obratne
ambulante podjetja »Tomos« v
Kopru. V članku navaja pisec
mesečne prejemke uslužbencev
za mesec julij 1965, kakor sledi:
zdravnik-upravnik 689.727 din,
drugi zdravnik 362.882, dentist
381.899, računovodja 174.028, bla-
oainik 86.460, medicinska sestra
104.981, dve bolničarki pa 143.657
oziroma 103.672 din. V članku
skuša avtor te visoke prejemke
celo opravičiti, kof- navaja npr.
pri zdravniku-upravniku, da je
poleg 166 rednih delovnih ur
opravil še 520 nadur s 50-odstot-
nim pribitkom. V sedmih mese-
cih letošnjega leta so znašali
njegovi prejemki 2,255.136 din
neto itd. Nazadnje pisec sprašu-
je- Čeprav je morda vse to za-
konito — ali je moralno? Več-
krat sem prebral članek in se
zamislil. Ali je to mogoče? Ni ml
šlo v glavo.
Čez nekaj dni srečam invalida
z dvanajstimi tisoči invalidnine
(sedaj je zaprosil za varnostni
dodatek). Z ženo stanujeta v
podstrešni sobici. Zena ujame tu
in tam priložnosten zaslužek.
Spomladi najrajši štiha po vrto-
vih. Včasih jo vidim na nasipu
železniške postaje, ko pobira v
vrečo premog, ki pada pri raz-
kladanju iz vagonov. Z možem
govoriva o novih prevedbah in
odločbah upokojencev in seveda
o novih cena^. »Kako živita z
ženo z vašimi dvanajstimi jurji?«
ga vprašam. »Živiva. Morava. Saj
tudi žena zasluži včasih kak sto-
tak; pa še jesti ji dajo, kadar
gre komu kaj pomagat. Jaz sera.
pa invalid; nisem za delo. Ce
dobim varnostni dodatek, bo kak
jurček več. Živimo, malo skrom-
neje sicer kakor tisti, ki zaslu-
žijo po nekaj stotisočakov na
mesec, vendar živimo. Rezina
našega vsakdanjega kruhka je
pač malo bolj tanka.« Nasmeh-
nil se je, mi dal roko in odšel
proti parku.
V Prlekiji pravraprav niso ni-
kdar stradali kruha, saj zemlja
ni skopa in daje pridnemu člo-
veku vedno toliko, da se preživ-
lja. Danes se je življenjska taven
v teh krajih celo dvignila, zlasti
tam, kjer imajo ljudje poleg svo-
jega koščka zemlje še zaslužek'
v industriji. O tem se lahko pre-
pričamo na vsakem koraku. Ven-
dar povsod ni tako. Srečujemo
ljudi, zlasti stare, ki životarijo.
Morda imajo krpo zemlje in
skromen dom pod slamnato stre-
ho. Mnogi niso socialno zavaro-
vani. Če zbole, si kot samoplač-
niki ne morejo privoščiti zdrav-
nika in bolnišnice. Tudi otroke
srečujemo, ki ne mečejo kruha,
keksov in napolitank v obcestni
jarek, kakor so to delali doslej
razvajeni in presiti mestni otro-
ci. Zapisal sem doslej. Upam, da
bomo odslej, ko se bo začela
uveljavljati gospodarska reforma,
bolj spoštovali naš vsakdanji
kruh. Na deželi, npr. vlvanjkov-
cih, kruha niso nikdar metali na
cesto. Naš kmečki človek spoštu-
je kruh. V teh časih še bolj. Dne
13. avgusta se je v tem lepem
kraju Slovenskih goric zgodilo
tole: Na cesti se je ustavil oseb-
ni avto. Voznik je izstopil, zaprl
(ne zaklenil) vozilo in se v bli-
žini malo pomudil po opravkih.
Pet ali šestletna deklica je stopi-
la k avtu, pogledala okrog, če jo
kdo gleda, nato je odprla vrata,
vzela iz avta štruco kruha in
zbežala. Voznik je kmalu spet
sedel v avto. Znanec, ki je de-
klico videl, ga je opozoril: »Neki
otrok ti je vzel štruco iz avta.«
Voznik je ugotovil, da so aktov-
ka, površnik in še drugi pred-
meti še vedno v vozilu, le štruce
ni bilo več. »Naj si jo vzame, če
je lačna,« je rekel in pognal mo-
tor. Oče te deklice prav gotovo
ni imel v juliju 1965 689.721 din
plače kakor zdravnik-upravnik
v Kopru.	V. Klemenčič
Javni hodnik-
zanemarjeno smetišče
Neštetokrat me je pot zanesla
skozi hodnik poslopja starega
minoritskega samostana, kjer je
sedaj tudi šola za vajence, kjer
pa je tudi svetišče in se skoraj
vsak dan shajajo ljudje v veli-
kem številu v tem poslopju Prav
vsi pa gredo v poslopje s Trga
svobode, kjer je avtobusno po-
stajališče. Številni potniki, ki ča-
kajo na prevoz z avtobusi, prav
tako radi sedejo na tiste tri
stopnice v tem hodniku, še po-
sebej pa je ta hodnik poln potni-
ko^' ob slabem vremenu. Čudno
je, da tega JAVNEGA hodnika
ne vidi nihče od tistih, ki bi ga
morali videti. Naj je zjutraj ali
v kateremkoli času prek dneva
ali zvečer, je ta hodnik tako one-
snažen, da mu v Ptuju ni para.
Mislim, da bi bilo potrebno ta
hodnik urediti. Vanj namestimo
še kakšno klop. da stare ženice
ne bodo sedale kar na tla. v kot
pa postavimo MOČAN zabojček
za odpadke. Tisti, ki čisti ulico,
nz. postaial!5-f\ naj bi OBVEZ-
NO enkrat dnevi;, p -iriotcl tudi
ta kotiček.	B. J,
stran 4
-TEDNIK« — petek, 27. avgusta 1965
Sfran i
Ptujske žene
na braniku svobode
8
Sodelavke osvobodilne
fronte na Dravskem polju
Tudi na desni strani Drave so
že leta 1941 stopile v vrste Osvo-
bodilne fronte nekatere žene in
dekleta. Omenili smo že Tončko
Sagadin-2enko iz Ptuja, ki se je
kot aktivistka OF zadrževala le-
ta 1941 v teh krajih.
Leta 1941 je okupator ustrelil
kot talca Slavka Zajška, krdja-
škega vajenca na Sp. Hajdini.
Ker mu je mati pomagala pri nje-
govem ilegalnem delu za osvo-
boditev, jo je okupator odpeljal
v internacijo. Marija Zajšek je
bila tovarniška delavka. V tabo-
rišču je umrla že leta 1942.
Kakor Kidričevo tako je
okupator prijel tudi Amalijo Vi-
dovič, mater talca, ki ga je oku-
pator ustrelil 30. oktobra 1941.
Poslal jo je v taborišče, kjer je
umrla leta 1942.
2enka je pridobila za OF Piše-
kove v Lovrencu na Dravskem
polju. Najprej je domača hči Ka-
tica opravila marsikatero pot za
ilegalce, pozneje pa Anica, ko se
je vrnila leta 1942 iz Srbije, kjer
je bila v službi.
Svojim možera so bile v oporo
pri delu za svobodo v letih 1941
in 1942 Urška Korošec na Sp.
bregu, mlinarjeva žena in Ida
Strelec, žena ekonoma v Koroš-
čevem mlinu. Prispevke za par-
tizane so oddajale še nekatere
žene in dekleta, sorodnice Im
znanke aktivistov. ^
Sodelavke OF na
Ptujskem polju
Prve korenine je narodnoosvo-
bodilno gibanje tudi na Ptujskem
polju pognalo v letih 1941 in
1942. V Markovcih je stanoval
študent agronomije Franček Si-
monič, ki je bil povezan z OF,
njegova žena Vinka mu je bila
v oporo. Sestra dveh pogumnih
borcev proti okupatorju — Elica
Štrafela v Markovcih, dijakinja,
je bratoma pomagala pri ilegal-
nem delu. Njena mati je nekaj
dni skrivala v domačem seniku
ilegalca Lacka in Osojnika. Na
strani OF je bila pri Markovcih
tudi trgovka Marjana MikL
Simonič Franc je moral poleti
1941 z ženo in malim otrokom v
Bosno, kjer sta oba, mož in žena
odšla k partizanom.
V Dornavi sta bili leta 1942 po-
vezani z Lackovo skupino Tere-
zija Polanec, 54-lefna kmetica in
Dragica Murkovič, mlada trgov-
čeva žena.
Po velikih aretacijah" poleti In
v jeseni leta 1942'je gibanje pro-
ti okupatorju tudi na Ptujskem
polju zamrlo skoro za leto dni.
Od naših znank na Ptujskem po-
lju je okupator prijel Elico Stra-
felovo in jo poslal v taborišče.
Haloška žena v prvem
obdobju boja za svobodo
Haloze so bile pred letom 1941
zelo siromašna slovenska pokra-
jina. Mnogo zemlje je bilo v ro-
kah meščanov, tudi Nemcev in
nemčurjev, ki so obetali Haloža-
nom z okupacijo izboljšanje
gmotnih razmer. V upanju na
boljšo bodočnost so mnogi Halo-
žani pričakali okupatorja. Da so
bile tudi v Halozah močne proti-
fašističine postojanke, je zasluga
Komunistične partije, ki je imela
v okolici Cirkulan In Leskovca
svoje pristaše.
Po prihodu okupatorja sta dr.
Peče, zdravnik na Ptujski gori in
Zvonko Sagadin, ptujski dijak
pridobila za narodnoobrambno
delo poštno uradnico Anico Mer-
var. Ze pred prihodom okupator-
ja je opazovala delovanje so-
vražnika, predvsem Industrijalke
Kubrichtove. Delo na pošti ji je
marsikaj pojasnilo. Leta 1939 je
blizu Majšperka pristalo nemško
letalo. Ko je šofer iz tovarne
sprejel pri letalu zavoj, se je le-
talo spet dvignilo in odletelo.
Zavedni Slovenci so zahtevali za-
radi pristanka nemškega letala
preiskavo. Oblasti so jo uvedle,
a samo na videz, kajti končala se
je Nemcem v prid.
Mervarjevo so gestapovcl are-
tirali že 21. aprila 1941. Pri ma-
teri je pustila svojega otroka.
Mati je bila tako preplašena, ker
so jo strašili, da ji bodo Nemci
vzeli otroka, da je v zmedenosti
ubila otroka, sebi pa prerezala
žile. Nemci so preprečili njeno
smrt, a so jo pozneje neznano
kje ubili.
Anica je po vsem tem prežive-
la hude dni gorja v ptujskih in
borlskih zaporih, odkoder so jo
odpeljali v Rajhenburg. Julija
1942 so jo izpustiti in izgnali iz
Sp. Štajerske. Našla je delo v
Grazu, kjer se je novembra 1942
povezala z gibanjem proti fašiz-
mu.
Leta 1942 je prišla v Gradišče
v Haloze Hilda Rancinger, mari-
borska aktivistka, da bi dobila
zvezo z možem, zaprtim na Bor-
lu. Sagadinova je Hildo povezala
z Marijo Emeršičevo iz Gradišča
in Golom ter Mihom Ariaajterjem
iz Paradiža. Domenili so se, da
bo Arbajter hodil na sestanke k
sestri Ani Jurgečevl v Rogozni-
co pri Ptuju. Le dvakrat se je
tam res oglasil, da je sprejel po-
što OF, nato so ga zaprli in za-
slišali. Zagovarjal se je dobro.
Zasliševalcl so mu verjeli in ga
izpustili. Toda po spopadu par-
tizanov z Nemci v Mostju in po
množičnih aretacijah so Halo-
žani zgubili povezavo z OF do
jeseni leta 1943.
(Drugič o prvih sodelavkah OF
v Središču in Ormožu.) V. R.
NA RUNČU NI STANOVANJ ZA UČITEUE
Runeč s žolskim okolišem z
vasmi ali z deli vasi Zvab,
Lahonci, Stanovno, Strezetina„
Dobrovščak, Hujbar, Lešnica in
Ključar ovci nudi sliko skromnih
naselij z malim' gospodarstvi, z
njivico in malo gorico, kar komaj
zadostuje za kravico, prašička in
jatico perutnine. Le v dolinah je
nekaj premožnejših kmetov, ki
pošiljajo svoje otroke na »viso-
ko šolo«, kakor v šali imenujejo
šolo na Runču. Prebivalci teh vr-
hovskih vasic se s svojo pridno-
stjo in skromnostjo vendarle pre-
bijajo. Zelo jim je pr'i srcu nji-
hova šola, za katero so že in bi
še prispevali s prostovoljnim de-
lom in kot davkoplačevalci tudi
s svojimi dohodki. V prejšnjih
desetletjih so bili s svojo šolo
še kar zadovoljni. Upravitelji, ki
so ostajali na šoli tudi po deset
'n več let in krajevni šolski od-
bor so skrbeli, da je bila šola ve-
dno lepo urejena, in tudi pouk
je bil reden. Šolski odbor je že
pred vojno kupil nedaleč od šole
parcelo, kjer so uredili vinograd,
sadovnjak in zeleniadni vrt. Ti
nasad' so bili za zgled vsej oko-
lici, na njih so se učenci prakti-
čno uvajali v gospodarsko zna-
nje. Stanovanje je imel šolski
upravitelj z ženo, ki je bila na-
vadno tudi uč teljica, v šoli. Ra-
zen tega je imela v šoli svojo
sobo še ena učna moč. .V tem
prostoru je zdaj pisarna. Drugi
učitelji so stanovali pač v skrom-
nih sobicah po zidanicah. Čeprav
ni na Runču trgovine ne gosti-
šča, in so morali učitelji špeceri-
jo in druge potrebščine kupovati
v 9 km oddaljenem Ormožu ali
v nekoliko bližjih Ivanjkovcih,
'n so bile s prehrano, zlasti za
samce, vedno težave, so se temu
vendarle prilagodili. Sprijaznili
so se z domačini, ki so jim, koli-
kor je bilo mogoče, pomagal .
Zadnja leta so se razmere
spremenile. Stanovanja v zidani-
cah, kamor je občina s pomočjo
domačinov napeljala elektriko,
danes lastniki teh zidanic, pre-
možnejši ljudje, ne dajo več. Res
so dobvali za te sobice nizke
najemnine, a to bi- se vendar da-
lo urediti. Danes na Runču, ra-
zen za upravitelja, za druge uči-
telje ni stanovanj. Lepo je npr.
dala občina urediti stanovanje
na Prenovščaku, kjer so prenovi-
li pode in okna, in je v njem
nekaj časa stanoval učiteljski
par. Obnova je stala okrog 200.000
din. A kaj se je zgodilo? Stano-
vanje je bilo pred kratkim pro-
dano. Tudi nekdanje vzorne šol-
ske gorice in sadovnjak je pre-
vzel zasebnik kot zamenjavo pri
arondaciji. Razen tega je šla po
vodi še projektirana zidava mon-
tažnih hišic za učitelje. Prostor
za te zgradbe v bližini šole so
že zakoličili, pri tem pa je, pra-
vijo da zaradi pomanjkanja sred-
stev tudi ostalo ... Razume se,
da take razmere ne privabljajo
na Runeč prosvetnih delavcev
kljub temu, da je določen za to
šolo poseben dodatek.
Bliža se novo šolsko leto. Le
učiteljski par, ki je že bil na
Runču, bi se menda vrnil in sta-
noval v edinem zagotovljenem
upraviteljskem stanovanju v šo-
li, za ostale tri učne moči (šola
je petrazredna) pa ni najskrom-
nejših stanovanj. Runčani, mali
posestniki in delavci, pa tudi do-
linski kmetje, ki so že doslej, in
bi tudi za naprej po svojih mo-
čeh radi sodelovali, da bi se nji-
hovi šolski problemi že vendar
enkrat rešili, še vedno ne vedo,
kako se bodo šolali nijhovi otro-
ci.	V. Klemenčič
Uredništvo dopisnikom
Prijatelji iz Mostarja, kakor
vidite, vaša čestitka, ki bi jo si-
cer objavili^ ni objavljena, ker
je niste podpisali. Za vse dopise
velja še naprej, da morajo biti
podpisani, sicer romajo takoj v
koš.
Uliha Arbajter-80 letnik
v nedeljo, 22. avgusta 1965,
je praznoval na svojem domu v
Paradižu v Halozah svoj 80. roj-
stni dan najstarejši član Zveze
borcev na območju krajevne
skupnosti Cirkulane. Ob tej pri-
ložnosti so ga obiskali na nje-
govem domu sočlani ZB in ne-
kaj predstavnikov množičnih
organizacij iz Ptuja, med njimi
Nežka Kramberger, Janko Vo-
grinec, Milan Lacko^ Štefka La-
čen, Mila Benčič, Vida Rojic in
drugi. Vsi so jubilantu čestitali
in mu želeli še na mnoga leta.
Za vso pozornost se je jubilant
Miha Arbajter navzočim lepo
zahvalil in je zadržal vse došle
v razgovoru pri mizi na svojem
dvorišču v senci košatega ko-
stanja.
Ob' tej priliki mu je izkazal
svojo pozornost tudi ptujski ra-
dio, ki je objavil nekaj njego-
vih spominov. Ti izpričujejo
njegovo življenjsko skromnost,
poštenje in rodoljubnost ter
hrabrost, ki je lahko za vzgled
tudi mlajšemu rodu ne glede na
to, ali živi v mestu ali na pode-
želju. Upravniku radia Ptuj
Francu Plohlu je tako opisal
svoje spoinine:
Rodil sem se 23. avgusta 1885
v Paradižu v družini, kjer je bi-
lo 11 otrok, od teh nas je ostalo
sedem živih, ki so vsi dočakali
visoko starost. Oče je bil sodar,
ki nas je lahko s svojim delom
preživljal le sezonsko, posebno
težki časi so bili, ko je naše vi-
nograde napadla trsna uš, uni-
čila vse vinograde v Halozah,
tako da naš oče tudi ni imel več
dela in smo morali že kot fan-
tiči sedmih, osmih let kot pa-
stirji služiti svoj kruh pri boga-
tejših kmetih. Spominjam se
težkih trenutkov, ko ni bilo pji
hiši kruha, star sem bil pet, šest
let, otrok je bilo pri hiši sedem,
mati pa je jokala, ker je bil
košček kruha premajhen, da bi
ga lahko razdelila na sedem de-
lov, Večkrat sem tudi rad za-
hajal h kmetu Mihaelu Petroviču
na Pohorje, kjer je služila sestra
Pepika, kjer sem vedno dobil
tudi kos kruha. Tako je bilo tudi
v ostalih haloških družinah, ki
so bile polnoštevilne, haloška
zemlja pa je dajala, tako kot
tudi danes, malo kruha. Takrat
so pričeli odhajati tudi naši Ha-
ložani v svet za delom, da so
vsaj delno reševali svoje prob-
leme.
V mojih mladih letih še ni bi-
lo industrije, zato smo bili vese-
li, če smo lahko dobili prosto
učno mesto vajenca pri kakem
rokodelcu. Tudi sam sem imel
srečo, da me je sprejel čevljar-
ski mojster Zemljič v Leskovcu
v uk, kjer sem se izučil za čev-
ljarja. Ker kot čevljar v Halozah
nisem imel dela, da bi se lahko
p-eživljal, sem se napotil v svet.
Pot me je vodila v Maribor in
druge kraje bivše Avstrije, kjer
sem spoznaval delavski razred
in postal tudi leta 1907 član so-
cialnodemokratske stranke. Leta
1912 sem se vrnil v Haloze, kjer
sem se poročil in tudi kmalu do-
čakal prvo svetovno vojno, ka-
tere kolesa so me odpeljala na
rusko fronto v Galicijo. 22. de-
cembra leta 1914 sem bil ujet in
preživel ostali del vojne v rus-
kem ujetništvu, kjer sem prišel
v stik z ruskimi revolucionarji
in tudi prvič bral boljševiške
ilegalne časopise. V ujetništvu
sem se naučil tudi ruskega je-
zika in spoznal ideje velikega
Lenina.
Dneve revolucije sem preživel
v mestu Dnjepropetrovskem oh
Dnjepru. V nepozabnem spominu
mi je ostalo navdušenje ruskega
delavstva ob zmagi nad carskim
režimom in pozneje tudi meseca
oktobra 1918 nad režimom me-
ščanskih strank.
Pozneje sem bil doma član vi-
ničarske organizacije, ki je skr-
bela za zaščito viničarjev v Ha-
lozah in tudi v Slovenskih go-
ricah. Njena posebna komisija
je reševala sporna vprašanja
med viničarji in lastniki vino-
gradov na sedežih takratnih ob-
čin. Ta organizacija je v mnpgo-
čem pripomogla k izboljšanju
viničarskih pravic v predvojni
Jugoslaviji. Viničarska organi-
zacija je bila pod vplivom klera
— simpatizerji komunistične
partije pa smo vnašali v to or-
ganizacijo revolucionarne ideje
in širili med haloškimi delavci
delavsko-kmečki list ter drugo
literaturo, ki smo jo dobivali od
Komunistične partije.
Leta 1927 sem bil povabljen na
sestanek v Ptuj, kjer so se se-
stali simpatizerji in takratni
člani Komunistične partije, se-
veda pod krinko Vzajemnosti.
Kmalu po tem sestanku me je
obiskal na domu pokojni dr. Jo-
že Potrč, ki mi je prinesel lite-
raturo Komunistične partije in
me povezal z Jankom Segulom,
odvetnikom iz Ptuja, pri katerem
sem tudi pozneje dobival razne
napotke in material za delo na
terenu. Z dr. Jožetom Potrčem
sem sodeloval do njegove are-
tacije leta 1930. Po njegovi vr-
nitvi iz zapora je spet oživela
dejavnost Partije, sestajali smo
se navadno ponoči in v raznih
krajih. Na teh sestankih sem
spoznal tudi heroja Jožeta Lacka,
saj smo se v njegovi hiši tudi
večkrat sestajali.
V Komunistično partijo so me
sprejeli julija 1939. leta na se-
stanku za Rabelčjo vasjo. Na
tem sestanku smo izvolili tudi
dr. Jožeta Potrča za člana cen-
tralnega komiteja Komunistične
partije Slovenije; volilo nas je
osem članov.
Prvi, ki sem ga potegnil k
delu Partije, je bil Anton Gol iz
Gradišč, ki sem ga poznal že
dolga leta, spoznal sem ga kot
amaterskega igralca v Cirkula-
nah, po naprednih idejah in s
katerim sem sodeloval tudi med
okupacijo, prijatelja pa sva še
danes. DrugI je bil Peter Gabro-
vec, danes že pokojni, ki je pri-
šel iz Sovjetske zveze leta 1921,
ker sem smatral, da ga je nje-
govo šestletno bivanje v Sov-
jetski zvezi navdihnilo z ideja-
mi marksizma. To je bila prva
trojka komunistične partije v
Halozah na območju Cirkulan.
Proti koncu maja 1941. leta je
prinesel Zvonko Sagadin v Ha-
loze letake OF, na katerih je pi-
salo, da je bila 27. aprila usta-
novljena Osvobodilna fronta
slovenskega naroda, ki je klicala
k uporu. Te letake smo trosili
na križiščih cest.
Po odhodu Zvonka Sagadina v
Ilegalo, smo ostali brez zveze in
smo delali samoiniciativno. Naj-
več smo podpirali internirance
na Borlu, za katere je bil polo-
žaj neznosen, posebno po napa-
du na Sovjetsko zvezo.
Nekako konec februarja 1942.
leta je poslala Tončka Sagadin-
Zenka v spodnje Haloze tov.
Rancingerjevo, naj vzpostavi po-
novno zvezo. Dogovorili smo se
za javke in se sestajali. Vendar
me je okupator maja meseca
1942 aretiral in odpeljal na Bori.
Takrat so ml zaplenili tudi vse
slovenske knjige, ki sem jih mo-
ral odpeljati ma Bori, kjer so Jih
sežgali.
Konec avgusta 1943 Je prišel
v Spodnje Haloze iz Pohorja sin
Simona Belšaka — Tone, s ka-
terim sem začel takoj aktivno
sodelovati. Pričeli smo ustanav-
ljati trojke in pridobivati pri-
padnike Osvobodilne fronte. Na
javke smo hodili Anton Gol,
Tone Belšak, Peter Gabrovec in
jaz.
Iz Cirkulan se Je začel širiti '
odpor narodnoosvobodilne voj-
ske v Zavrč, Leskovec, Videm in
na Ptujsko polje.
Marca 1944. leta so bili for-
mirani odbori OF v vseh kra-
jih v Halozah, ustanovljen pa je
bil tudi okrajni odbor OF. Pr-
vega oktobra 1944. leta je nastal
velik preplah, ko so Nemci ujeli
terenca Jožka Pungračiča in
Franca Levaniča ter ju zaprli v
ptujske zapore, kjer so Pungra-
čiča ubili, Levaniča pa odpeljali
v Dachau, od koder se ni več
vrnil, vendar je imelo naše ljud-
stvo toliko zavesti, da ni izda-
jalo.
Jeseni leta 1944 je okupator
mobiliziral delovno silo za ko-
panje strelskih jarkov in utrdb
ob hrvatski meji. Ob neki prili-
ki so partizani pričeli streljati
na Nemce, ki so vodili delo ob
hrvaški meji. Nemci in delavci
so se razkropili, nekaj po tem
pa je okupator požgal 27 hiš in
gospodarskih poslopij na Mejah
in bližnji okolici.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Mihi Arbajter ju čestita predstavnik obč. združenja borcev
NOB Franc Belšak.
Franc šrimpf Res čisto HavadnE zgodba
»Pravzaprav bi jo lahko proda-
la,« je rekla Katarina.
»Saj je res nepotrebna! Samo v
napoto nama je,« je rekel Kata-
rinin mož in naprej bral podli-
stek v domačem časniku.
»To spet ni res. V napoto nama
že nL Cisto' vseeno je, ali stoji
tam v kotu ali ne stoji. Ne je,
in ne pije in tudi oblačiti je ni
treba!« je ugovarjala Katarina in
se lotila pletenja nogavice za
moža.
»No, saj te ne silim. Ce hočeš,
jo prodaj, če ne, jo obdrži. Več
kot tisoč dinarjev ne boš dobila
zanjo.«
»Ampak, Kari, tisoč dinarjev
bi sedaj zelo potrebovala,« je re-
kla Katarina. »Saj vidiš, kako je.
Tvoja pokojnina je majhna ...«
»Kaj morem jaz za tol« se je
razvnel Kari in nasršeno pogle-
dal ženo iznad časnika »Ali mo-
goče jaz odrejam pokojnine? Ce
bi jih, bi bilo gotovo drugače!«
»Saj ti nisem ničesar očitala,«
je pomirjevalno rekla Katarina.
»Samo mislim, da bi jo vseeno
prodala. Za tisoč dinarjev bi
lahko nekaj časa živela.«
»No, pa jo prodaj,« Je mirneje
rekel Kari in se ponovno zato-
pil v branje.
»Ti, Kari.« je čez Čas začela
Katar:na, za trenutek prenehala
s pletenje in se ozrla k možu.
Njene črne oči niso spremenile
barve, kakor so jo njeni lasje.
Samo skrile so se, nekako pK)glo-
bile so se v jamice, obkrožene
z rahlo kipnjenimi mešički. »Ti,«
je ponovila, »se spominjaš, ko se
je rodil Egon?«
»Mhm,« je prišel odgovor Iz
Karla.
»Kupil si ml bonboniero in zelo
si bil v skrbeh zame. Kaj si res
lezel čez plot, kot e niso pustili
pri vratih v porodnišnico?«
Kari je samo zagodmjal nekaj
nerazumljivega.
»Povedala mi je sestra, ki si ji
dal bonboniero. To mi je rekla
čisto tiho, da ne bi slišale druge
poleg mene. In smehljala se je,
ko je to rekla. Veš, Kari, rada
bi te videla takrat, ko si lezel čez
plot. Kako si le prišel na tako
idejo!«
»Kaj pa ti je danes?« je samo
rekel Kari in nič jeze m bilo v
njegovem glasu.
»Gotovo te je silno skrbelo,
kaj?«
»Cisto nič!«
»In moral si biti zelo zaljub-
ljen vame!«
»Kot junak v romanu!«
»Ne, Kari, res mi p«3vej, če si
bil zaljubljen!«
»Zakaj b; to rada vedela?«
»Tako. Ker je tako lepo vedeti,
če je kdo zaljubljen v tebe!«
»Dobro veš, Kati, kako je bilo
takrat z menoj. Pravzaprav z na-
ma obema.«
Sedaj je Kari odložil časnik na
divan poleg sebe in gledal svoji
ženi v očL Kakšna je že bila ta-
krat, ko se je rodil Egon? Ni in
ni mogel dobiti prave predstave,
kako je izgledala takrat. Rekel
je:
»Oba sv^ norela.«
»In lepo sva norela. Mislim re-
či. da je bilo lepo, ker sva tako
norela. Se veš, kako sva se ljubi-
la povsod, kjerkoli ob vsakem
času?«
»Danes te je res nekaj prijelo.
Govoriš same neumnosti.«
»Ti si bil strašen takrat. Kari!«
»Ti pa nič manj!«
»Da, lepo je bilo. In tako mla-
da sva bila.«
Zena je umolknila, vendar ni
nadaljevala z delom. Pustila je
pletenje, da ji je ležalo v knlu,
in gledala nekam ven, skozi
okno, kjer se je sonce že začelo
pogrezati v brezdaljni prepad. Ka-
kor v preteklostL Njeno in Kar-
lovo preteklost.
»Kari!«
»Kaj je?«
»Se ti ne zdi, da sva tedaj pre-
več živela za ljubezen in prema-
lo za ž.vljenje?«
»Kaj pa je ljubezen drugega
kot življenje?!«
»Ze. Samo mislim, da bi si mo-
ral več privoščiti. Takrat sploh
nisva razumela, da je zelo dobro,
če imata dva mlada človeka tudi
denar. Lahko bi hodila ven, na
plese, na zabave, lahko bi poto-
vala, lahko bi imela lepe obleke,
lahko ...«
»Kaj nisi bila srečna?«
»Seveda sem bila. Kari. Neiz-
merno srečna. Posebno, ko je pri-
šel Egon. Ampak vseeno ...«
»Kati, ne veš, da gledaš danes
z drugačnimi očmi, z izkušenimi
očmi, v katerih ni več tiste lju-
bezni od takrat!«
»Kaj pa misliš. Kari. Da te da-
nes nimam več rada?«
»To že, rada. Samo drugače,
Kati, drugače kot takrat.«
»Kaj je mogoče imeti koga rad
tako in drugače? Ali ni mogoče
imeti samo rad?«
»Seveda ne! Zame je ljubezen
kakor stopnišče z dvema koncema
in z vrhom v sredL Dva človeka,
ki se imata rada, hodita po tem
stopn šču sem in tja, vzpenjata
se in padata, lahko dosežeta tudi
vrh stopnic pa tudi dno. Ampak:
vedno sta na stopnišču, dokler
živita ...«
»In potem?«
»Kaj potem?«
»Ko ne živita več?«
»Ostane samo stopnišče!«
»Za koga?«
»Za druge. Za tiste, ki pridejo,
prihajajo, ko mi odhajamo.«
»Za Egona?«
»Seveda, tudi za Egona.«
»Veš, Kari, ne morem si misli-
ti Egona kot očeta in tebe kot
starega očeta in mene kot staro
mater. Tako strašno nemogoče se
mi zdi. In vendar: ali ne bi bilo
lepo imeti vnuke?«
Kari je vstal in se približal
ženi. Pogladil jo je z roko po la-
seh in rekel:
»Tako čudna si danes, Kati!
Tako čudne misli imaš. To je po-
vzročila samo tista košara, v ka-
teri je ležal Egon in ki jo misliš
prodati.«
»Saj res. Kari! Se vedno se
nisva dogovonla, ali jo bova
prodala ali ne.«
»Se vedno si ista kot zmerom,
Kati,« se je nasmehnil Kari. »Na
videz sprašuješ mene za svet in
praviš ,še se nisva dogovorila,
ko vendar natančno veš, kaj boš
storila.«
»In ti si še vedno natančno
isti kot zmerom. Kari,« je odgo-
vorila žena. »Se vedno misliš, da
sem jaz zmerom odločila o vseh
stvareh. To je bilo samo navi-
dezno, Kari! V resnici sem vedno
želela tvoje mnenje in danes ti
povem, da sem si včasih zelo že-
lela, da bi odločil ti in ne jaz.
Nisem bila vedno tako gotova, da
odločam pravilno. Ti pa nikdar
nisi hotel odločati. Ampak danes
želim, da odločiš! Povej, torej,
prodava Egonovo košaro, ali je
ne prodava?«
Kari se je najprej nasmehnil
nekam med košate brke, nekoli-
ko pomislil in rekel:
»Mislim, da ...«
»Nič .mislim', temveč odločno
povej: da ali ne!«
»Toda, zakaj ti je nenadoma
tako zelo važno, da odloč m jaz?«
»Ne sprašuj, ampak povej!«
»Torej: ne prodava je!«
Gubice okrog ženinih oči so se
pomnožile: nasmehnila se je
možu, ga prijela za roko in rekla:
»To sem želela. Kari! Košara
mi je zelo draga, sicer bi jo že
davno prodala. V njej je ležal
Egon. Zdi se mi, ko da lež v
njej moja in tudi tvoja mladost.
Kari. Hotela bi, da bi v njej le-
žal tudi Egonov otrok.«
»No, da ... Mogoče pa bo.«
Pa veš, zakaj še. Kari?«
»Zakaj?«
»Da bi prišel na tisto tvoje
stopnišče, po katerem sva se po-
dila midva.«
»Sva se?«
»No, se še ... Samo pod va se
res ne več, Kari. Skoda!«
Oba sta se zasmejala, stopila k
stari, pleteni košari in skoraj
istočasno pogledal skozi okno za
soncem.
stran 5
-TEDNIK« — petek, 27. avgusta 1965
Sfrnn ^
Zlatorumena rožica hmelj
Hmelj (humulus lupulus) je
rastlina trajnica. Spada k ovijal-
Icam in se ovija okrog droga, ž\-
ce ali drevesa 3 do 10 m visoko.
Stebla v jeseni odmrejo, spomla-
di pa poženejo iz podzemeljskih
delov nove mladike. Kobule ali
storžki imajo krovne listke, pod
liaterimi je zlatorumena moka,
lupulin, najvažnejša sestava pri
jiapravljanju piva. Lupulin je
smolnata snov, prijetnega vonja
in grenkega okusa ter vsebuje 1—
3 odst eteričnega olja, 55 odst.
smole. 10 odst. grenke snovi, koli-
na, asparagina in narkotičnega
alkaloida hopeina. Spomladanske
mladike uporabljajo kot speciali-
teto za zelenjavo, iz starejših
stebel pa ponekod izdelujejo vr-
vi, vreče in pod Domači zdrav-
nik Kneipp priporoča hmeljevo
zavrelico z vinom. Baje pomaga
pri zlatenici, krčih in kot zdra-
vilo, ki žene na vodo.
Ko zadnja leta opazujemo tudi
pri nas v ptujski občini nasade,
ki jim pravimo hmeljniki ali
hmeljišča, vidimo, koliko dela in
stroškov zahteva ta rastlina. Zem-
ljo je treba že prvo leto temelji-
to pripraviti in potem vsako le-
to orati, rahljati in gnojiti. Rast-
lino je treba kako leto škropiti
tudi po osemkrat; letos so jo pri
nas tik pred obiranjem. Ilmelje-
ve storžke morajo sproti sušiti v
sušilnicah pri toplini do 35 stop.
C. Tako dobe pravo aromo in
barvo. Glede vzgoje je bila vsaj
pri nas v Sloveniji doslej obi-
čajna vzgoja na drogovih, hme-
lj evkah. Te so po obiranju posta-
vili na hmeljiščih navzkriž in jih
spomladi spet vkoličili. V novih
hmeljskih nasadih uvajajo zadnja
leta žično vzgojo. Pri tej vzgoji
dobiva rastlina več zraka in sve-
tlobe, razen tega pa nasadom tu-
di veter ne more toliko škoditi.
Divji hmelj raste v Evropi, na
Kavkazu in v Sibiriji. Ce oplodi
divji hmelj žlahtnega, napravi s
tem veliko škodo hmeljarjem, ker
je tak hmelj manj vreden in ga
je težko prodati. Iz zgodovine
vemo, da je bil hmelj znan že
Starim Grkom in Rimljanom. Kot
dodatek pivu so ga gojili v Nem-
čiji že v stoletju, po drugih
deželah pa so ga začeli uporab-
ljati od 12. stoletja dalje. V Evro-
pi pridelujejo danes hmelj v An-
gliji, Nemčiji, na Češkem i2atec>-,
na Poljskem, v Alzaciji (Franci-
ja), in v Jugoslaviji. Zunaj Evro-
pe ga goje v ZDA, Avstraliji,
Novi Zelandiji in na Japonskem.
Za primerjavo naj navedemo
proizvodno hmelja v nekaterih
državah leta 1952: ZDA 28.000 ton,
Anglija 14.000, Zahodna Nemčija
11.000, Češkoslovaška 4.100, Jugo-
slavija 1.860. Vidimo, da je naša
dežela med manjšimi proizvajal-
ci hmelja. V naši državi ga pri-
dela največ Slovenija, nekaj pa
tudi Bačka. V Sloveniji je doslej
pridelala največ hmelja Savinj-
ska dolina (Petrovče, Žalec). Tam
goje hmelj že kakih sto let. Sa-
vinjski hmelj se je na svetovnem
tržišču zelo uveljavil. Prideloval-
cem je dajal lepe zaslužke, zato
je že itak rodovitna Sav^injska
dolina dosegla precejšnjo blagi-
njo. 2e dolgo pridelujejo hmelj
tudi v Dravski dolini (Vuzenica,
Radlje, Dravograd), v Brežicah in
na Dolenjskem.
V ptujski občini so .c^ačeli v
večjem obsegu saditi hmeli šele
po drugi svetovni vojni. Kmetij-
ski kombinat v Ptuju ima sodob-'
no urejene hmeljske nasade v
Ptuju (ob Rogozniški cesti), Ki-
dričevem, Vidmu, Sobstincih,
Za vrču in Dornavi. Hmeljniki so
stari od 1 do 7 let. Ker prija hme-
lju podnebje brez večjih 'oplot-
nih sprememb, kakoar je to pri
nas (letos ni tako), hmelj v na-
ših krajih dobro uspeva in je po
kvaliteti med najboljšimi. Letos
so začeli zaradi muhastega vre-
mena oibirati hmelj po raznih
krajih Slovenije prav različno:
ponekod že 10. avgusta, ponekod
šele okrog 20. avgusta. KK Ptuj
je začel z obiranjem v ponede-
ljek, 16 .avgusta, kaikor ]e bil tudi
prejšnja leta splošen običaj. Prvi
teden so ga obrali menda polovi-
co. V toreik, 24. avg., pa je za-
čelo deževati. Velike so skrbi, ka-
ko bodo spravili hmelj pod stre-
ho. Stagnacija cen na svetovnem
tržišču zaskrbljuje pridelovalce
hmelja. Cene agrotehničnih
ukrepov im strojnega obdelova-
nja so se dvignile, pravijo, za
25%. Kako bodo vnovčiii letoš-
nji pridelek?
Kolikšen bo donos letošnjega
hmelja? V republiškem merilu
bo prav različen: od 1500 do 2000
kg na ha. Pri KK Ptuj bo ta do-
nos nekje na sredini tega raz-
p>ona.
Obiranje hmelja daje našim
ljudem dobrodošel priložnosten
zaslužek. Letos dobivajo za
merico 140 dinarjev. Pridni,
spretni obiralci, ki bodo vztra-
jali do konca sezone, bodo zaslu-
žili do 20.000 din ali še več.
H koncu še to: V Savinjski do-
lini imajo letos že 20 obiralnih
strojev za hmelj. To so kovinski
velikani, ki delajo, če je potreb-
no, tudi ponoči in opravijo na
dan delo 400 obiralcev. Mehani-
zacija je na pohodu, temu se ne
moremo ustavljati. Najbrž bo-
mo v prihodnjih letih tudi pri
nas poslušali v hmeljski sezoni
kovinsiko brnenje obiralnih stro-
jev. Pri tem se nam bo morda
s tožilo ob spominu, ko smo v
prejšnjih letih opazovali po na-
ših ulicah živahno vrvenje obi-
ralcev, ki so bili s svojimi »kor-
peci« na poti »v hmelj«.
V. Klemenčič
Velikost nevtrona
Znanstveniki s stanfordske
univerze poročajo, da se jim je
posrečilo določiti velikost enega
izmed osnovnih gradbenih del-
cev snovi, nevtrona.
Nevtron, ki je električno nev-
tralni sestavni del atomskega je-
dra, je tako majhen, da bi jih
na dolžino enega palca (2,5 cm)
lahko uvrstili okoli 10 bilijonov
(10,000.000,000.000).
Pri merjenju tega nevidnega
predmeta so zniainstvenilci upo-
rabili elektronski snop iz 70 me-
trov dolgega linearnega pospe-
ševalnika z energijo 650 milijo-
nov elektronskih voltov.
Žleze slinavke In spol
Po raziskavanjih, ki so jih
opravljali vzporedno v Romu-
niji in na Japonskem, se zdi, da
najvažnejša vloga žlez slinavk
ni izločati slino.
Med zaušnimi žlezami pri sam-
cih in samicah so določene razli-
ke; podgana, ki so ji operativno
odstranili obe žlezi, je postala
jalova. Japonca Ogata in Sato
sta iz izločkov žlez slinavk celo
izločila neki hormon, ki ga sedaj
uporabljajo na Japonskem za
zdravljenje revmatizma pri sta-
rih ljudeh.
REGULIRAN POTOK - OTROŠKO KOPALIŠČE
Minulo toplo nedeljo so se šli skoraj vsi otroci iz Gabernika
in okolice kopat v novo reguliran potok, ki teče skozi vas. Ne-
kateri so se kopeli v bazenu pri gasilskem domu, drugi pa v
potoku vzdolž cele struge. Kopalci v spodnjem delu potoka so
imeli že precej skaljeno vodo. Bilo je pravo veselje za otroke v
vodi.
To kopanje otrok me je napotilo v premišljevanje, kako bi
nekje v Gaberniku ali v Juršincih zgradili ob novem potoku
letno kopališče. Vode je vedno dovolj. Sicer bi ustrezal tak
objekt bolj v centru Juršinc, kjer je voda še čista, medtem ko
jo niže umaže iztok iz javnega zaprtega kopališča.
Občani Juršinc in okolice bi kopališče prav gotovo radi
obiskovali, v zimskem času pa bi bilo to idealno drsališče.
Verjetno bi gradnja takšnega objekta ne stala preveč denarja.
Zemeljska dela bi lahko opravili tudi v zimskem času. Mnogi
bi prav gotovo radi pomagali. Tako bi ustvarili za vse, za mlado
in staro, možnost osvežitve v vročih poletnih dneh.	B. J.
Starejši ljudje primer-
nejši za polarne odprave
Kdor meni preživeti na polar-
nem tečaju ooigo polarno iimo,
naj posrbi, da bodo njegovi so-
tovariši ljudje srednjih let, s ses-
boj pa naj vza.Tie strojček za sla-
doled in dovolj žganih pijač Ta-
ke nap>otke daj«' ameriški zdrav-
nik dr. Howard Taylor. ki :;e pre-
bil eno zimo na Antarktiki Svo-
je izkušnje je strnil v na.siednjih
točkah:
Starejši ljudje lažje prenašajo
težavno delo v hudem mrazu,
enako tudi utesnjem življenje v
majhnih izoUranih skupinah Ide-
alna starost polarnega raziskoval-
ca je od 30 do 45 let.
Hladne pijače so na Antarktiki
zelo cenili, celo tedaj, kadar je
termometer padel globoko pod
—30®. Vroče pijače so bile manj
priljubljene, kakor so pričakova-
li. Nadvse radi so ljudje ob te-
čaju uživali .<?ladoled.
Zelo priporoči)'vo pa je zmer-
no uživanje alkohola, ki blaži na-
petost med posameznimi člani
skupine in pomaga ustvarjati
znosno vzdušje v tesnem zimova-
lišču. Vendar priipominja dr. Tay-
lor, da tudi alkohol ni univerzal-
ni Sarobni napitek, ki bi uiblažil
vse tegobe življenja v težavnih
okoliščinah antarktične zime
Miha
Arbajter
80 - letnik
(Nadaljevanje s 4. strani)
V zimi leta 1944—45 je bilo
območje Cirkulan organizirano
tako, da so se naši kurirji in
ilegalci lahko nemoteno gibali
pri belem dnevu.
Naša organizacija Zveze bor-
cev v Cirkulanah šteje 120 čla-
nov. Padlih borcev in interniran-
cev pa je 46, katerim smo pred
dvemi leti odkrili spomenik, ki
bo pričal poznejšim rodovom, da
so plačali Haložani velik krvni
davek za svobodo, socializem in
za lepši jutrišnji dan.
Esperanto po svetu
v mesecu juniju in juliju so
bili esperantski kongresi, kon-
ference in sestanki (nacionalni)
v raznih deželah, in sicer: v
CELOVCU, na DUNAJU, v LE
HAVRU (Francija), v OSTEN-
DU (Belgija), v Dt)SSELDORFU
(Nemčija), v JELENOVI GO-
RI (Bolgarija), v VALENCIJI
(Španija), v BOLDENU (Švica),
v AMSTERDAMU (Holandska),
v BALATANU Madžarska.
Jugoslovanski esperantisti
(mladinci) so bili od 4.—7. 6.
v Celovcu in od 4. do 10. 7. je
bil organiziran počitniški teden
v NOVEM SADU. V PRIMO-
ŠTENU pri Šibeniku pa je ved-
no zelo dobro obiskano tkz.
mednarodno esperantsko leto-
višče, kjer pridejo skupaj espe-
rantisti iz raznih držav.
Posebno pa je vredno omeniti
SVETOVNA ESPERANTSKA
KONGRESA, ki bosta od 31. 7.
do 7. 8. v TOKIU (Japonska) in
v KARLSRUHE (Nemčija).
Tokrat nekaj o
EVROPSKI ESPERANTSKI
KONFERENCI
Ta je bila od 11. do 18. 7. na
Dunaju pod pokroviteljstvom
zveznega kanclerja dr. Josefa
KLAUSA. V častnem odboru je
bilo 27 visokih osebnosti, med
njimi 6 ministrov. Konference
se je udeležilo 412 esperantistov
iz 20 držav. Bila so zanimiva
predavanja m tudi za razvedri-
lo je bilo preskrbljeno. Espe-
rantiste je sprejel dunajski žu-
pan g. Bruno MAREK, posebno
delegacijo pa predsednik re-
publike Franc JONAS, ki je Če-
stital in zaželel konferenci
uspešno delo.
Predsednik svetovne esperant-
ske organizacije prof. dr. Ivo
LAPENNA je v slavnostnem
govoru podčrtal uspehe, dose-
žene pri sodelovanju med UEA
in UNESCOM ter govoril o važ-
nosti zbiranja podpisov za pred-
log, ki bo predložen ORGANI-
ZACIJI ZDRUŽENIH NARO-
DOV v letu mednarodnega so-
delovanja. Omenil je še, da je
k 50. UNIVERZALNEM ESPE-
RANTSKEM KONGRESU v
TOKIU pristopilo 1.700 oseb.
— O —
FOTO ZAPISEK
LABORANTI IMAJO DOVOLJ DELA
Pred dvema letoma je bil predan svojemu namenu zdravstveni
paviljon v Ormožu, ki je veljal nad 25 milijonov dinarjev. Nova
zdravstvena zgradba je sedaj popolnoma zasedena in poleg sploš-
nih ambulant je v zdravstvenem paviljonu tudi laboratorij. Na
sliki mladi laborantki med delom na svojem delovnem mestu.
Dnevno je treba pregledati kri, vodo in drugo od več desetin
bolnikov. Laboratorij je lepo in sodobno urejen, svetel in pro-
storen. Laborantki sta prijazni in skrbno opravljata svoje delo.
Nesreča pod grajskim poslopjem
Težko poškodovan fiček se je j
naslonil na zid poslopja pod|
ptujskim gradom, ko se je v njem j
vračal lastnik, voznik Stalcei Jo-i
že iz Jadranske 8 v Ptuju z so-
potnikom iz grajske restavracije.
Nesreča se je pripetila malo pred !
polnočjo 23. t. m. Vozilo je uda-1
rilo z levim olatnikom v kandela- i
ber cestne razsvetljave, se cdbilo i
in zrušilo v prapad, med tem se ,
je celo prekucnilo na streho ter j
se nato spet postavilo na kolesa.
Materialna škoda na vozilu je
ocenjena približno na 500 000 di-
narjev, Potnika sta na srečo ra-
zen manjših pras« brez poškodb.
Cesta je na dotičnem mestu pre-
gledna, ravna in dovolj široka,
zato o vzroku nesreče rajši ne
razpravljamo. Mnogim šoferjem
pri nas je najbi-ž tudi vseeno ka-
ko vozijo, kar se vidi po vedno
večjem številu prometnih nesreč.
Bezjak Jože
Iz tisočletne zgodovine Ptufa
Malokatero slovensko mesto se
lahko ponaša s sto in tisočletnim
nepretrganim zgovinskim razvo-
jem cd davne prazgodvinske in
rimske dobe skozi tisočletno ob-
dobje fevdalizma od razgibane-
ga devetnajstega stoletja, ki je
zanj značilno narodno prebujenje
slovenskega ljudstva in težke
borbe z nadmočnim nemškim im-
perializmom, in do najnovejših
čase . stare Jugoslavije in nem-
ško-iiacistične okupacije v drugi
svetovni vojni.
Tudi sedanji Ptnj. to starinsko
Rnezdfce ob Dravi pod mogočno
silhueto starega gradu, živi svoje
življenje v okviru nove stvarno-
sti socialistične Jugoslavije.
Velike so spreniembe, ki jili je
doživel Ptuj v zadnjih dvajsetih
letih. Skoraj popolnoma se je
srrrrnenil del njegovega prebi-
"valstva, nemški »n nemškutarski
trgovski m obrtniški element se
je po tisočletnem gospodovanju in
izkoriščanju slovenskega zalcd.ia
za vedno umaknil. Slovenski člo-
vek, ta nekdanji tlačan, vinicar,
dninar in izkoriščani delavec iz
Haloz, Slovenskih goric. Ptujske-
ga in Dravskega polja je v brat-
ski skupnosti z rojaki iz ostalega
slovenskega ozemlja napolnil sta-
re ptujske hiše in ulice, po kate-
rih odmeva odslej slovenska go-
vorica in naša pesem.
Ptuj kot nesporno gospodar-
sko in kulturno središče širokega
agrarnega zaledja si kljub raznim
oviram uspešno utira pot v novo
življenje. Vedno močnejši je
utrip njegovega srca. Ob starem
mestu ponosno vstaja novi Ptuj,
Ptuj dvajsetega stoletja, Ptuj
svobodnega življenja in plodovi-
tega ustvarjanja v skupnih napo-
rih vseh plasti njegovega prebi-
valstva.
Ob dvajseti obletnici osvobo-
ditve in za deseto obletnico svo-
jega obstoja bo Zgodovinski ar-
hiv v Ptuju sredi septembra od-
prl razstavo, ki bo pod geslom
»PTUJ SKOZI STOLETJA« po-
kazala nekatere značilnosti iz ti-
sočletne zgodovine našega mesta.
Za lažje razumevanje razstav-
ljenih zgodovinskih dokumentov
in ostalega gradiva naj služi vr-
sta člankov, ki jih bo v tem ča-
su priobčeval naš Tednik.
I.
Prazgodovina Ptuja
Ptuj, eno najslikovitejših slo-
venskih mest, je obenem tudi
eno izmed mest, kjer hrani zem-
lja največ arheoloških ostaiin.
Arheološke ostaline, predmeti, ki
nam pomagajo obnavljati sliko
najstarejših dob človeške zgodo-
vine, iz katerih še nimamo nobe-
nih pisanih virov, pričajo, da je
bila okolica Ptuja poseljena že
skozi več tisočletij in celo, da je
bila v posameznih obdobjih med
najbolj poseljenimi in inten-
zivno kultiviranimi področji slo-
venske zemlje. Odtod izvira velik
pomen Ptuja za preučevanje naj-
starejše zgodovine in privlačnosti
ptujskih starin celo za obiskoval-
ca iz zamejstva.
Posamezne kamenite sekire,
oblikovane in gladko izbrušene
zvečine iz serpentina, najdene na
Rogoznici, Hajdini, ^ Bregu in
blizu cerkvice sv. Roka, nam
pričajo, da so okolico Ptuja na-
seljevali že primitivni poljedelci
neolitske, mlajše kamene dobe,
že več kot 2000 let pred začetkom
n. št. Nekaj drobcev lončenega
posodja, ki nosi značilnosti te
davne dobe, je dalo najditelju tu-
di domnevati naselje iz mlajše
kamene dobe na ploščadi Ptuj-
skega gradu. Manjša selišča okoli
Ptuja so imeli tudi ljudje iz bro-
naste dobe v drugem tisočletju
pred n. št. To bi mogli spet skle-
pati po posameznih drobcih, naj-
denih na Ptujskem gradu, ali po
dveh grobovih iz Turnišča, kjer
je bil mrtvi pokopan v značilni
skrčeni legi in so mu svojci dali
za popotnico v večnost nekaj
predmetov vsakdanje rabe, zna-
čilen vrček in lepo bronasto
okrasno iglo.
Močno pa je bila naseljena
okolica Ptuja kot vse severno ob-
robje Dravskega polja ob koncu
bronaste in v začetku starejše
železne dobe. Tedaj (okrog leta
1000 pred n. št.) so na vzpetinah
nad Dravo nastajale velike nasel-
bine, včasih kar v izmerah manj-
ših mest (npr Ormož), utrjene z
nasipi in palisadami. Prebivalci,
prvotni Iliri, so v njih živeli v
primitivni rodovni ureditvi. Taka
naselbina je kronala tudi Ptujski
grad. Pri raziskovanju v letih
1946 in 1947 so našli sledove po-
dolgastih iz brun zgrajenih hiš,
ometanih z ilovico, zemljenih
ognjišč, drobce posodja in orodja.
Neznatne sledove grobišča iz iste-
ga časa so , našli na Panorami.
Slično naselbino domnevamo na
Sp. Hajdini, kjer so v gramozni-
ci ob Ljubljanski cesti našli pred
desetletji ostanke grobišča. V
tej najstarejši železni dobi so lju-
dje svoje pokojnike pred poko-
pom sežgali, pepel pa pokopali v
zemljo v žari in dali umrlemu v
grob še posodice s hrano-popot-
nico za večnost. Ker je žara ve-
dno središče groba, imenujemo s
strokovnim izrazom ta čas in nje-
govo kulturo kulturo žarnih gro-
bišč.
V polni starejši železni dobi je
bila okolica Ptuja razmeroma
malo naseljena, dosti manj kot
osrednja ozemlja Slovenije, zato
pa je morala biti v Ptuju spet
večja naselbina v mlajši železni
dobi v zadnjih stoletjih pred za-
četkom n. št. Tedaj so zlasti do-
i bro prehodne doline Slovenije,
j med take sodi tudi Dravsko po-
1 Ije, naseljevali Kelti V Ptuju so
I našli nekaj novcev tega časa, su-
lično ost na Hajdini, značilno za-
pestnico na Panorami in drobce
posod mlajše železne dobe v pla-
steh na Ptujskem gradu in na
Hajdini. Kot vemo iz pisanih zgo-
dovinskih rimskih virov, je na-
selbina v Ptuju z okolico sodila
zelo verjetno že v okvir primi-
tivne države noriškega kralje-
stva. Ta je obsegala večji del
vzhodnih Alp. V zadnjih deset-
letjih pred n. št. so Rimljani
vzdrževali že tesne gospodarske
in politične stike s tem kralje-
stvom in zlasti z bogatim slojem
vladajočega rodovnega plemstva,
saj jim je bilo njihovo c,i:emlje
zaradi varnosti meja Italije živ-
ljenjsko važno. Ze tedaj so ver-
jetno prišli rimski trgovci tudi
do Ptuja, o čemer nam more pri-
čati zakladna najdba rimskih re-
publikanskih novcev iz doline
Grajene. A samo taki stiki in
nekoliko vazalen odnos Rimlja-
nom niso okrog začetka n. št. več
zadoščali, zato so obrobna naselja
noriškega kraljestva priključili
svoji državi, Tako se za Ptuj kon-
ča prazgodovina in začne zgodo-
vinska doba.
Dr Iva Curk
(Dalje prihodnjič)
Strnn 6
»»TEDNIK«. — petek, 27. avgusta 1965
Stran 6

M\ oglasi
STANOVANJA
sobo" N^KUHINJoTna Vičav-
ski poti 20 menjam za enako
ali za dve sobi in kuhinjo.
DIJAKINJO sprejmem na sta-
novanje. Forstnerič Nežka,
Prešernova 18, Ptuj.
OPREMLJENO SOBO v Ptuju
iščem. Naslov v upravi.
PRODAM
DV(5OSNO PRIKOLICO »KI-
PER« V nevoznem stanju pro-
dam. Naslov v upravi.
ODDAM OPREMLJENO SOBO
tovarišici, prodam otroško
posteljo in različno staro po-
hištvo. Mariborska 10, Ptuj.
Prodam novo Stever kromatično
harmoniko. Lačen Mirko, Pod-
viuci 92, Ptuj.
KA.^fMO
IŠČEM SOPOTNIKA (50—70
let) za turistično potovanje
v drugem delu septembra Tr-
biž — Udine — Zadar — Du-
brovnik — Sarajevo — Plitvi-
ce — Ptuj. Naslov v upravi.
DVA OTROKA vzamem v oskr-
bo. Vprašajte v Rogoznici
28/a, Ptuj.
IŠCEM MARLJIVO DEKLE k
štiričlanski družini v Švici.
Informacije pri Skalar, Ptuj,
Ljutomerska 17.
Vpisovanje v Glasbeno šolo
DPD »Svoboda« Ptuj, oddelek za
harmoniko in kitaro bo 3. in 4.
septembra 1965 od 8. do 11. ure
in od 15. do 17. ure v Narodnem
domu.	Ravnateljstvo
Mestni kino Ptuj
predvaja 27. t. m. ameriški barv-
ni (cinemascope) film MARILVN
MONROE; 28. in 29. t. m. ame-
riški barvni (vistavision) film NA
2ENE MISLIM JAZ; 31. avpsta
in 1. septembra t. 1. ameriški film
OD TOD DO VEČNOSTI J 2. in 3.
septembra t. 1. ameriški barvni
(cinemascope) film ALADINOVA
ČAROBNA SVETILKA.
Kino Tomaž pri Ormožu
predvaja 29. avgusta t. 1. franco-
ski barvni (cinemascope) film
AFRODITA, BOGINJA LJUBEZ-
NI.
LUNINE SPREMEMBE
IN
VREMENSKA NAPOVED
za ča.s od nedelje, 29. avgusta do
nedelje, 5. septembra lf)6.>
Prvi krajec bo v četi^tek, 2. sep-
tembra ob 20.27. Napoved vre-
mena: bo spremeni]i\70 oblačno
itn delno sončno, vmes bodo plo-
he. Plohe bodo verjetno v nede-
ljo, 29. avgusta, v torek, 31. avgu-
vSta, v sredo, 1. septembi-a, v pe-
tek, 3. in v nedeljo, 5. septembra.
Dnevne temperature bodo okrog
18 gfx>pinj Celzija. Okrog nedelje,
5. septembra, se bo dnevna tem-
peratura znižala na 12 stopinj
Celzija in so že možne snežne
padavine v legah nad 1500 m
višine.
Alojz Cestnik
TEČAJ ESPERANTA
Interesente obveščamo, da se
bo pričel tečaj za začetnike dne
20. septembra. Pojasnila in pri-
jave pri Angeli BEZJAK (čistil-
nica) Slov. trg.
OBJAVA
Na Glasbeni šoli v Ptuju bo
vpisovanje učencev za šolsko
leto 1965/6fi po naslednjem vrst-
nem redu:
dne 2. in 3. septembra 1965
vpisovanje starih učencev,
dne 6. in 7. septembra 1965
vpisovanje novih učencev.
Vpisovanje bo dopoldne od 9.
do 11. ure, in popoldne od 15. do
17. ure.
Poučevali bomo naslednje in-
strumente: klavir, violino, vio-
lončelo, kontrabas, trobila, piha-
la, pripravnico in glasbeni vrtec.
V glasbeni vrtec sprejmemo
predšolsike otroke od petega leta
dalje, v pripravnico učence pr-
vega raizreda os'niavne šole, vse
ostale pa v zgoraj navedene in-
strumentalne oddelke.
Informacije dobite v pisarni
Glasbene šole Ptuj, dnevno od
8. do 12. ure.
V torek, 31. avgusta 1965, ob
9. uri pred gledališko stavbo v
Ptuju, Slovenski trg 13
licitacija
za prodajo ca. 5.000 ksov stare
strešne opeke, (bobrovec) roč-
ne izdelave.
Interesenti naj se zbere ob
napovedani uri pred gledaliSko
stavbo v Ptuju!
Tajništvo občinske zveze
kulturno prosvetnili organizacij
Ptuj
ZADOVOLJSTVO ZARADI
SPORAZUMA NASER-FEJSA.L
Na sedežu OZN so včeraj spo-
ročili, da je generalni sekretar
svetovne organizacije U Tant iz-
razil »skrajno zadovoljstvo« s spo-
ratumom, ki sta ga v Džedi do-
segla predsednik Naser in saud-
ski kralj Fejsal. Sporočilo pravi,
da se je U Tant že pred dvema
letoma zavzemal za srečanje na
vrhu, s katerim bi končali spo-
pade v Jemenu in tej deželi po-
novno zagotovili mir.
ROJSTVA, POROKE IN SMRTI NA OBMOČJU MATIČNEGA
URADA PTUJ
RODILE SO:
Ivana Bauman, Lovrenc na
Dravskem polju 127 — Majdo;
Danica Zaje, Apače 51 — dečka;
Gabriela Jelen, Boreči 17, Lju-
tomer — Slavka; Angela Potoč-
nik, Kidričevo 39 — Mirico;
Inga Leben, Podgorci 95 — Mar-
jano; Milena Curk, Trnovska
vas 44a — Janino; Matilda For-
stnarič, Stojnci 95 — Marijo; Ge-
novefa Belšak, Pestike 9 — Na-
do; Pavla Raušl, Pečetova 3 —
Marjana; Štefanija Zupanič, Sel-
ška c. 19 — dečka; Milena Cep,
Pvočice 14 — deklico; Karlina
Pucko, Smolinci 5 — Vido, Ma-
rija Kmetec, Sp. Hajdina 19 —
Zinko; Marija Hameiršak, Sp.
Velovlak 43 — Marijo; Jelka Bi-
lanocvič, Kidričevo 4 — Zdrav-
ka; Angela Petek, .Starše 52 —
Marijo; Kristina Podgorelec,
Hum 43 — deklico; Cita Murko,
Draženci 38 — dečka; Marija
Bezjak, Formin 39 — Zlatka;
Jožefa Horvat, Ljubljana, Cer-
netova 4 — Borisa; Marija Ka-
menšek, Grajena 4 — Zdervko;
Ljudmila Pečnik, Gerečja vas
85 — dečka; Alojzija Benčec, Ob
Dravi 5 — Otona; Jožefa Mar-
čič. Na obrežju 4 — Suzano; Ma-
rija Florjančič, Moškanjci 64 —
Franca; Neža Koren, Sv?diašek
108 — Milana; Terezija Muzek,
Zadružni trg 1 — Franca; Mar-
gareta Cuk, Stogovci 50 — Vla-
dimira; Miroslava Medik, Sre-
dišče 150 — Sama; Miroslava
Prelog, Gerečja vas 77 — Ro-
berta; Marija Gajšt, Stogovci 20
—	Darjo; Matilda Krajnc, Lešje
12 — Franca; Alojzija Gašparič,
Poštna 2, Ormož — dečka; Ma-
rija Potočnik, Znidaričevo na-
brežje 5 — Davorina; Marija
Ceh, Vintarovci 9 — dečka;
Ljudmila Petek, Domava 136 —
Saška; Jožefa Milošič, Dravci 15
—	Zdenko; Cecilija Ralit, Huc-
manci 26 — Tončeka.
POROKE:
Albert Skaza, Krčevina 24, in
Angela Svenšek, Draženci 12;
Rudolf Mestinšek, Zbelovska go-
ra 16, in Marija Stopar, Ljuto-
merska 20/d; Martin Domajnko,
Lovrenc na Drav. polju 54, in
Ana Glažar, Zg. Pristava 31.
UMRL JE:
Jožef Greifoner, Selška cesta
20, roj. 1889, umrl 22. 8. 1965.
Aluminij-Steklar 6:1
Aluminij je premagal v Kidri-
čeven enajsterico Steklarja iz
Rogaške Slatine z rezultatom
6:1. Največ zadetkov za doma-
če je dosegel špehonja, sicer pa
je igral Aluminij brez vratarja
krambergerja, Mikiča in Krni-
ca. Na aesnem krilu je zaigral
Hmeršič. se vedno bolj uvr-
šča v viste .slovenskega ligaša,
tehnično vodstvo pa je preizku-
silo tudi Vlada Plajnška, ki je
prijetno presenetil.
če bi morali odgovoriti na
vprašanje, kako je pripravljen
Aluminij na start v SNL, bi lah-
ko ugotovili le to, da bodo do-
segli Kidričani vrhunec vigra-
nosti prav v nekaj kolih tekem
v SNL. V okviru priprav na tek-
movanje v SNL, le-to se prične
5. septembra, ko bo gostoval
Aluminij v Kranju, kjer bo gost
cnajsterice Triglava — bo od-
igral Aluminij še tekmi z Bra-
nikom, Dravo in morda še s
kom.
Občinska nogometna
liga
22. avgusta se je začelo tek-
movanje v občinski nogometni
ligi, kjer tekmuje le 6 društev
Partizana: Desternik, Rogozni-
ca, Hajdina, Videm, Gorišnica in
Markovci. Favorit, vsaj na pa-
pirju, je lanski prvak Rogozni-
ca, vendar ostalih ekip ne gre
podcenjevati, škoda le, da ni
več ekip, saj bi bilo tekmovanje
mnogo zanimivejše. Tako ni v
seznamu Leskovca, kjer trde,
da jim manjka nogometašev —
vprašamo pa, ali se ne bi dalo
vključiti čimveč mladih in bi
šele čez leto, morda dve, dosegli
kakšne uspehe, tako pa bodo
ostali v Leskovcu od ustanovi-
tve TVD Partizan brez sleher-
ne športne panoge.
REZULTATI I. KOLA
Rogoznica : Hajdina 4:3, Mar-
kovci : Desternik 2:1, Gorišni-
ca : Videm 2:2.
Tekme, ki so jih vodili sodni-
' ki Vogrinčič, Mušič in Kolarič
so bile zelo razburljive, pred-
vsem v Gorišnici, kjer so osvo-
jili domači točko, kljub temu
da je bil ob odmoru rezultat
2:0 v korist Vidma. Nekoliko
presenečata Rogoznica na doma-
čem igrišču in Desternik v
Markovcih, kjer so nastopili
I slednji le z 8 igralci.
V SNL in obeh SCNL
po 12 klubov
v tekmovalni sezoni 1965/66
bo štela SNL 12 klubov, sode-
lovali bodo naslednji: Mura
(IVIurska Sobota), Branik in
Železničar (Maribor), Aluminij
(Kidričevo), Celje in Kladivar
(Celje), Rudar (Velenje), Rudar
(Trbovlje), Ljubljana, Triglav
(Kranj), Gorica in Koper.
Aluminij bo v prihodnjem ko-
lu gostoval: 5. septembra v
Kranju, pomeril se bo s Trigla-
\om, 12. septembra pa mora v
Velenje na tekmo z Rudarjem.
V ŠCNL-vzhod bo, podobno
kot v zahodni skupini, nastopa-
lo 12 ekip, in sicer: Nafta (Dol.
Lendava), Bakovci, Grafičar
(Murska Sobota), Kovinar (Ma-
ribor), Drava (Ptuj), Fužinar
(Ravne), Ojstrica (Dravograd),
Mejnik (Svečina), Konjice, Pa-
pirničar (Radeče), Olimp (Ce-
lje) in Šoštanj.
Enajsterica Drave bo igrala
v i. in 2. kolu na stadionu ob
Ormoški cesti, in sicer: 5. sep-
tembra z Mejnikom, 12. sep-
tembra pa z mariborskim Kovi-
narjem (derby!).
Ptujski mojstrski kandidat
Janez Podkrajšek je dosegel
svoj največji uspeh.
Z mednarodnim mojstrom
Pucem deli prvo in drugo me-
sto na pravkar končanem slo-
venskem prvenstvu .šahu.
Med 15 šahisti naše republike
— res, da je bil turnir nekoliko
okrnjen, saj so manjkali lan-
skoletni Ankerst, velemojstra
Parma in Pire, prekaljeni borci
64 polj, Bajec, Plavčak, Vošpr-
nik ter nekateri mlajši — je do-
segel Janez Podkrajšek zavidljiv
uspeh, ki ga pa ne gre podce-
njevati vsled manjkajoče elite,
saj so bili zbrani šahisti, ki si-
lijo vse bolj v ospredje sloven-
skega ' šaha. Zaporedje po od-
igranem 14. kolu je bilo nasled-
nje:
Puc in Podkrajšek 10 točk,
Kržišnik 9,5, Ivačič 9, nato sle-
de Guzel in Penko 8,5, Planine 8,
šiška 7, Longer in Mali 6, Fur-
lan in Streicher 5,5, Bukovac 5,
Cizelj 4,5 in Ristič 2.
Podkrajšek je igral takole:
cele točke je osvojil v 8 parti-
jah, s Pucem, Šiško, Lorgerjem,
Mailjem, Furlanom, Streičher-
jem, Cizljem in Rističem. Re-
miziral je s Križnikom, Guz-
Ijem, Penkom in Bukovcem.
Dva poraza sta mu povzročila
Planine in Ivačič.
Komentatorji trde, da je zma-
govalec Puc, ker je osvojil več
točk s šahisti, ki so dosegli 50
odstotkov možnih točk, kot
Podkrajšek, vendar je slednji
kljub temu moralni zmagova-
lec, saj je krepko obračunal s
Pucem že v 1. kolu. Janeza Pod-
krajška smo povabili v naše
uredništvo in mu zastavili ne-
kaj vprašanj, na katera nam je
takole odgovarjal:
Zakaj ugotovitev, da je bil
turnir na nekoliko slabšem ni-
voju kot pred letom dni?
»Letošnje prvenstvo Sloveni-
je je bilo eno najslabših po voj-
ni in je le senca vseh ostalih
prvenstev, saj so manjkali ne-
kateri odlični šahisti.« (Parmg,
Pire, Bajec, Plavčak... o. p.)
»Zraven tega je bila tudi tabela
nepopolna 15 nastopajočih! Pre-
pričan sem, da bi morali vsaj
na republiško prvenstvo vsi ti-
sti, tu pač ne bi smelo biti ovir.«
(Podkrajšek je porabil skoraj
ves svoj dopust za minulo pr-
venstvo! O. p.)
Najefektnejša zmaga in ncza-
služen poraz?
»Vsekakor sem dobro zaigral
v partiji s šiško, ko sem žrtvo-
val figuro za dva kmeta, ter
osvojil celo točko v mrtvem na-
padu. V partiji s Planincem in
Penkom sem preveč optimistič-
no gledal na osvojeni točki, saj
sem predvsem zadnjega po-
vsem nadigral, na koncu pa sem
se moral zadovoljiti namesto z
poldrugo le s pol pike. In sem
morda izgubil manjkajoče za
popoln uspeh.«
Letošnje državno
prvenstvo v šahu
»Prvi štirje moramo na polfi-
nalne turnirje za uvrstitev na
državno prvenstvo: Ivačič, Puc,
Kržišnik in Jarc. Ce bodo sode-
lovali prekaljeni mojstri šahov-
ske igre,« (če ne bo zopet okr-
njen šampionat, kot pred letom
dni, op. p.), »bodo med seboj
obračunali za prv^o mesto Gli-
gorič, Ivkov, Parma, Matulovič.«
Ob slovesu smo zaželeli Jane-
zu še mnogo zmag za šahovnico,
ob stisku roke pa mu iskreno
čestitali za dosežen uspeh v
Ljubljani z željo, da bi uspel v
kvalifikacijah za državno prven-
stvo.
N. K. (rcl)
zvezdom oli svojim sposobnostim?
OVEN	V ljubezni sto srečni in tudi to sr^čo želite
21.3.— 20. 4 drugim. Mučijo vas težave, ki jih boite kmalu
odpravili. Za nekaj dni vas bodo obiskali sorod-
niki. Od svojega dobrega prijatelja do-
bite razveseljivo pošto. Z dobrosrčnostjo doseže-
te več kot z najlepšimi načrti.
BIK	Mnoge želje se vam bodo izpolnile sedaj, osta-
21. 4. — 20. 5 le pa pozneje. V družini vesel dogodek. Radi za-
upate ljudem, ki vas v življenju niso razočarali.
Iz mnogih izkušenj ste se precej naučili. Na do-
pustu ste doživeli presenečenje, ki vas vznemirja.
DVOJCKA	Nikdar nis-te iskali sreče v daljavi, temveč
21.5.-22,6 na bližnji poli, kjer vam je prišla nasproti. Vse
drugo la:4)e prenesete, kot posnemanje slabih
navad. Ste zelo iskreni in dobrosrčni. Vaše želje
se uresničijo v oktobru. Ne poslušajte di*u§ih,
temveč le svojce, ki vam želijo dobro.
RAK	Preveč ne s^ete zahtevati od drugih. Vedno
23.6.	—22.7. bodite pripravljeni na obrekovanje. Ne odlašaj-
te z najvažnejšim, sicer si boste nakopali nev-
šečnosti. Težave se bodo ugodno rešile za vas.
Všeč ste vašemu prijatelju, ki vam tega ne upa
povedati.
LEV	Ze dalj časa ste si iskali primerne družbe.
23.7.-22.8.	Prijatelji vas spoštujejo. Raje se žrtvujete kot
sprejemate. Pazite na prijatelja, s katerim ste
se letos skregali. V vseh vaših željah je preveč
vašega srca.
DEVICA	V službi ste spoznali simpatičnega souslužben-
23.8.	— 22.9. ca, ki vam ugaja. V ljubezni ste srečni. Srce vam
je najboljši svetovalec. Moti vas malodušnost ne-
katerih ljudi, ki ste z njimi vsak dan v stiku. Pa-
zite na svoje zdravje. Pričakovanega pisma ne
boste dobili.
TEHTNICA Vedno ste vedri in razpoloženi. Želite uresni-
23.9.	— 22.10 čiti načrte, kar pa ne bo tako lahko. Vaše želje
so večje od finančnih možnosti Ta teden boste
zvedeli prijetno novico. Doživeto srečo si boste
prizadevali ohraniti, kar vam bo tudi uspelo. V
sorodstvu bo letos nekaj novega.
SkuKFMON Veseli ste vsake pozornosti, ker ste jih sami
23.10.—	22. II. vedno pripravljeni izkazovati. Dolgočasja ne po-
znate, ker imate vedno čez glavo dela. I'onudile
se vam bodo nove možnosti za napredovanje. Te-
žave boste lahko odpravilL
STRELEC	Dobx'o prenesete kritiko, ki je dobro namer-
23.11.	—20.12. na. Vse obljube pravočasno izpolnite, če se le da.
Pri ljudeh ste zelo priljubljeni. Lahko ste zado-
voljni z dosedanjimi uspehi v službi. Sodelavci
vas cenijo. Dobili boste boljšo službo.
KOZOROG	Ničesar se ne ustrašite zato smelo uresniču-
21.12.-20.1.	jete svoje načrte. Ljudem greste na roke. Naj-
ljubši so vam resnicoljubni ljudje. Ste .samostoj-
ni in odločni. Vaša odločnost je včasih prenag-
ljena. Previdno vozite!
VODN.AR	Dela imate čez glavo in vedno ste v .skrbeh.
21. L—ID. 2. kako boste rešili svoje težave. V ljubezni vas je
spodneslo. Ne čakajte na pismo, saj ga ne bo. V
službi bodite previdni. Uresničile se va:n bodo
vaše želje šele ob koncu letošnjega leta.
RIBI	Preveč obljub hkrati preveč ne koristi. Dober
20. 2. — 20. 3. nasvet izkušenih vam je vedno dobfodošel Mora-
te imeti več zaupanja v lastne sposobnosti Morda
boste na poti ušli nezgodi, ki ne bo po v-isi krivdi.
Vaše zdravje se je mnogo izboljšalo. V kratkem
dobite denar