Natisov 15.000. „5ujerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Rudnina velja za Av-*rc-0grsko: za celo lete 3 krone, za pol in (ett leta razmerno; n Nemčijo stane za celi leto 5 kron, za Aieriko pa 6 kron; a drugo inozemstvo se ncani naročnino z ožino na visokost postane. Naročnino je pla-Di naprej. Posamezne I ftiilke se prodajajo po 6 vin. Stvo m uprav-bSto se nahajata v Plijn, gledališko poslopje Štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V. strani K 32, za »/4 strani K 16, za »/• strani K 8, za «/u strani K 4, za Vsa strani K 2, za >/„ strani K 1. — Pri večkratnem oznanila se cena primerno zniža. , mam plomht I mkla, I Jos. Todopiutz posestnika in oskrbnika graščine bchdnegg v Polzeli. G. Vodopiutz ni potratil svoj čas z nepotrebno politiko. Ali mož na svojem mestu je, gospodarsko izobražen, izborni poznavatelj kmetskih in delavskih teženj. V okraju Brežice, Sevnica in Laško ne postavimo lastnega kandidata. Ali stranka je sklenila, podpirati kandidaturo g. Alfreda barona Moscon, veleposestnika v Pišecu. G. Moscon stoji na stališču agrarnih zahtev. Kot okrajni načelnik brežiški in kot poslanec je storil mnogo za ljudski blagor. Vsak pristaš našega dela odda zanj svoj glas! V okrajih Rogatec, Šmarje in Kozje pa kandidiramo g. Andreja Drofenig vinogradnika v Kačjem dolu pri Podplatu. G. Drofenig je splošno znan kot vrli gospodar in strokovnjak v vinogradništvu. On je in ostane naš mož! Za okraje Borovlje, Dobrlavas, Zel. Kaplja, Pliberg kandidiramo na-prednjaki svojega dosedanjega zastopnika, g. Frid. Seifritz veleposestnika v Miklauzhofu. Tudi njegovih zaslug nam ni treba očrtati, ker jih ljudstvo pozna! Vse droge stranke so prišle s svojimi kandidati že na dan, — mi pa smo čakali. Hoteli smo videti, v koliko si bodo ostale nasprotne stranke zveste lepim besedam, katere rabijo ob vsaki priliki. Danes vidimo izborno, kako hinavsko, lažnivo je jedro naših nasprotniških strank. Mogočneje in glasneje kakor pri prejšnih volitvah doni klic: kmet naj voli kmet al Poteptano, zaničevano in izkoriščano ljudstvo dviga danes glavo in kliče: Ego sunt! Tukaj sem! Desetletja in stoletja dolgo se je oslepa-rilo delavno ljudstvo za vse politične pravice, — desetletja in stoletja so igrali politikujoči duhovni in prvaški advokatje vlogo ljudskih jerebov, so hoteli biti in so bili .voditelji" tega bednega, zanemarjenega ljudstva. V svoji slepoti je postavilo ljudstvo kozo za vrtnarja, volka za pastirja, — pesek v očeh je smatralo za resnico, hinavščmo je imenovalo „prijateljstvo" ... Desetletja in stoletja je trajala ta krvava igra z ljudskim blagostanjem in z ljudsko srečo! Mi naprednjaki pa smo bili prvi, ki so se uprli temu novodobnemu tlačanstvu, — kot prvi smo zaklicali, da je brezvestni 1 a ž n i k, kdor obljubuje, da bode rešil ljudstvo, — kot prvi smo zaklicali, da naj voli kmet le kmeta, — kot prvi in doslej edini smo napravili debelo črto čez hinavske prvaške in klerikalne račune! To je bilo videti pri vseh dosedanjih volitvah, — to vidimo tudi v sedanji volilni vojski! O novopečeni „narodni stranki" ne bodemo veliko govorili. Narodna stranka, — to naj bode stranka naroda! Ali najhujšega našega nasprotnika vprašamo: Ali je tistih par celjskih advokatov, katere ima gospod Spindler na vrvici, ali je teh par dohtarjev imenovati „narod" ? Ne, ne! Narod, — to smo mi brezštevilni kmetje, obrtniki, delavci! Narod, — to smo mi, katerih krvavi trud vzdržuje vso življenje! Narod, — to smo mi, katere hočete imeti za ceno sredstvo v svrho svojega napredovanja, za marijonete, za prazne figure, — mi, ki smo se pričeli zavedati svoje veljave, mi kmetje, mi delavci, mi vsi, ki živimo od truda svojih rok! Mi smo narod, — in zato se le smehljamo, kadar se imenuje tucat prvaških advokatov — „narodna" stranka. .. Novopečena stranka je stranka fanta s t o v, stranka političnih sanjarjev in stranka političnih otrok... Pred par meseci je napisal gospod Spindler to „stranko" na papir, — in zdaj menijo ti politični otročaji, da bodo prebrnili železni tron vse uničujočega, strupenega prvaškega kleri-k a 1 s t v a! Fantje, to ne gre tako hitro! To ni sneženi mož! Vi pač ne veste, kaj je klerika-lizem! Vaša fantazija, vaša domišljavost vas dela velike, v resnici pa sta le p r i 11 j i k a v o i, 1© politični Revčki-Andrejčki... Odkrito povemo, da se tej novi stranki le — smejemo. Morda že po teh volitvah se bode čul klic: Spindler, morituri te salutant, — mrtvaške žrtve te pozdravljajo, — politični mrliči novopečene otroške stranke. .. Ali nazaj k stvari! Niti pri afričanskih narodih se ne bi upal kakšni poveljnik Culukafrov ali Hotentotov svoje zamorske podvržence tako nesramno „farbati", kakor farbajo naši Korošce vi klerikalci svoje verne ovčice! Ne, tega se ni še nikjer doživelo! Vsi evropski narodi, — in tudi vsak paglavec, vsak smrkavec, — se nam morajo smejati, s kako impertinentno nesramnostjo vlečejo naši črnuhi lačno ljudstvo za nos! Nikjer na celem svetu ni prevzel klerika-lizem tako umazanih sredstev, kakor pri nas. Nikjer na celem svetu se ne norčujejo mlečozobni kaplani in prvaški oderuhi tako nesramno iz lač- z — uih družinskih očetov, kakor pri nas! Nikjer na celem evetu se ne pustijo volilci dopovedati, da je „A" — „U", da je dan noč... Na-v a d na, grda sleparija je, kar uganja farštvo z ljudstvom, — in človeku zavre kri, ko vidi vso to nesramnost, vso to oderuštvo, vso to Inmparijo, s katero se hočejo propale osebe obdržati na krmila... Na prstih lahko poštejemo spovednice, ki se niso izrabljale za farške kandidate, — in koliko je prižnic, v katerih se ni zlorabljalo Božji hram v smrdljive klerikalne namene? ... Žalostno je to povedati, ali resnica je! Elerikalstvo je politična laž! To nam dokazuje že dejstvo, da je med sedmimi klerikalnimi kandidati za državni zbor le — dvoje kmetov. Kaplan, hofrat, profesor, dohtar, — to so prvašk o-k 1 e r i k a 1 n i kandidatje! In tisti ljudje, ki so imenovali te kaplane, dohtarje, hcfrate in profesorje za svoje kandidate, ti ljudje se imenujejo — kmet-ska zveza! Zdaj pa vprašamo ? Ali je to lepo, pošteno ? Ne, — to je politična hinavščina in laž! Mi pa smo ostali zvesti svojim načelom. Kar smo govorili in priporočali v več kot 7 letnem delu, to priporočamo še danes. Niti enkrat nismo naprednjaki spremenili svoje prepričanje! Kakor v začetku našega dela, tako nagla-šamo tudi 'zdaj pri teh volitvah: naš kandidat biti mora gospodarsko izobražen. Vsa druga malenkostna politika je za nič, — gospodarsko izurjenega, gospodarsko iskušenega človeka potrebujemo, — moža, ki ima zmiBel za naše gospodarske težnje, naše trpljenje in naše delo. Popolnoma izključeno je, da bi razumel duhovnik, ki je videl doslej le črno šolo in držal v roki le pero in brevir, naše težnje in naše delo. To je dokazal vodja naših črnuhov, dr. Korošec, ko se je v Žalcu osmešil s svojimi govori o hmeljarstva. Popolnoma izključeno je tudi, da bi mogel biti kmetski, ljudski poslanec človek, ki je c. kr. hofrat, ki je odvisen od vlade, ki mora biti že po svojem naslovu pokorni sluga ministrov, Kar se je doslej za kmete in obrtnike ter delavce doseglo, to se je doseglo v boju proti vladi. Kos za kosom svojih pravic Brno iztrgali c. kr. vladi iz krempelj, ne s hofratsko politiko, marveč z odločnim nastopom kmetskih poslancev. Torej: kaplana ne, hofratane! Ali naj volimo finančnega komisarja? Res, za glavo smo se prijeli, ko smo čitali, da postavijo vodje klerikalne „kmet-ske zveze" kandidatom „fioancerja" Povaleja. Ta naj bode zdaj — kmetski poslanec?! Ne, in tisočkrat ne! Ne kaplana, ne profesorja, ne hofrata, ne financerja, — kmeta hočemo za poslanca. In iz tega stališča prihajamo danes s svojimi lastnimi kandidatami. Priporočamo vam jib, somišljeniki in volilci, — brez da bi se vam ti naši možje vsiljavali, brez da bi mi vam jih vsiljavali! Nova „narodna" stranka je postavila sicer tudi svoje lastne kandidate, a vsak pametni človek ve, da bo to le „Zahlkandidati" in da koristi nova stranka s svojim otročjim nastopom edino-le političnemu farštvu. Proti hofratu Ploju, temu rutiniranemu, gladkemu ,.kšeft-politiku", temu rojenemu jezuvitu, za kogar delajo že sleherni mežnar, sleherni kaplan in sleherni Župnik z vsemi silami, — proti temu Ploju je postavila Spindlerjeva stranka mlinarja Zadravca iz Središča za kandidata. Mi ne bodemo napadali Zadravca. Ali koliko političnih zmožnosti in izkušenj pa ima ta človek? Nam se zdi smešno, da ima nova stranka tako otroške navade ... Družiti pa s to no vo str anko se n e m oremo , kajti prepad med nama je preglobok! Kakor klerikalci postaviti hoče tudi nova stranka kitajski zid okoli Slovencev, kakor klerikalci dela tudi nova stranka gonjo proti nemštvn! Torej: vsak za-se! Kateri so naši možje ? Izključno možje, ki poznajo vse stroke gospodarskega dela! Naglašamo, da se nam ne gre za to, da bi naši možje dobivali tistih 10 goldinarčkov. Naša stranka tudi ne bode umrla, ako pridejo sami črnuhi v državni zbor; imamo dovolj nemških naprednih poslan- cev, ki se bodo za prosto muel potegnili! Ali — kdor hoče sodelovati pri osvoboditvi ljudstva od črnega jarma, ta naj voli naše možje 1 Volilci, Somišljeniki! Naša stranka si je ostala zvesta; postavili nismo kandidate v fraku, temveč možje iz ljudstva. Ornig — posestnik, okrajni načelnik, župan, deželni poslanec, — to vse pove dovolj! Wissenjak — posestnik, vrli kmet dolgoletni župan! Kresnik — kmet! Drofenik — vinogradnik! Vodopiutz — posestnik! Moecon — posestnik, okrajni načelnik! Niti enega ni med našimi kandidati, ki bi bil hofrat ali dohtar ali kaplan. — vsak pozna kmetsko in delavsko življenje! Bodimo na straži! Vsakdo naj bode prepričan, da je njegov glas velepomemben! Edinosti treba! Vse postranske male kandidature nimajo pomena. Bodimo na straži, da postane 14. maj častni dan za napredno ljudstvo. Živeli naprednjaki! Strankino vodstvo. Politični pregled. ProČ Od Ogrske! Koroški list ,.Freie Stimmen" piše: Avstrija je citrona, katero iz-prešajo Ogri. Skupne potrebščine znašajo letno čez 367'|8 milijonov. Po pravici bi imeli Arstri-jani le polovico (184 milijonov) plačati. Ali mi plačujemo 65-5°|0 svote, kar znaša 240 milijonov. Poleg tega plačamo še posebej 30 milijonov. Skupni colninski dohodki znašajo namreč 130 milijonov, od teh pripade na Ogrsko 15, na Avstrijo 115 milijonov. Ali teh 130 milijonov se zaračuni kot skupne dohodke! Računajmo kakor hočemo: na vsak način plačujemo vsako leto milijone preveč. S tem denarjem bi lahko uresničili za naše delavce zavarovanje proti bolezni in nezgodi, za delavce in obrtnike zavarovanje za starost; odpravili bi lahko dolgove na kmetskih posestvih, pridobili malemu rokodelcu in trgovcu ceni kredit, zboljšali učiteljske plače, zidali ceste, moBtove, preskrbeli vdove in sirote, zgradili šole in bolnišnice ... Ali vse to so le sanje, kajti zdaj so nakrat klerikalci proti ločitvi od Ogrske! Ogrski judje posedujejo že 2 tretjini ogrske zemlje in izsesavajo kmeta, kakor rumunski judje; ti ogrski judje bo pre-plovili avstrijski trg z ogrsko živino, ogrskim žitom in ogrsko moko. Naše mlinarstvo je popolnoma uničeno, naš kmet ne prodaja več živine, naši veleposestniki pošiljajo živino na Nemško, — ogrski judje so gospodarji na našem trgu. Z nizkimi cenami so onemogočili konkurenco našega poljedelstva in zdaj oropajo dan za dnevom mestjane. Delavci, kmetje, meatjani zahtevajo že leta sem ločitev od Ogrske. V naših mestih prodajajo najslabše blago ogrski havzirerji. Tudi obrtniki kličejo: Proč od Ogrske! Vsi smo za ločitev. Ali zdaj prihajajo klerikalci in se zavzemajo za judovske Madžare in za „veliko Avstrijo." Nič jih ne briga, ako uničujejo našega kmeta in obrtnika; raje se zavzemajo za ogrske jude in cigane ... To treba zapomniti zlasti zdaj ob volitvah! Dopisi. Ljutomer. Poznamo pač več ali manj vsi prvaško falotstvo in občutil je že marsikdo učinke sklepov dejanj najpodlejšib barab, ki pravijo sicer, da so narodnjaki, ki imajo čisto dušo ter čuteče srce za trpeče ljudstvo, pa niso nič dru-zega nego brezznačajna in brezčutna druhal, koji je prav malo mar za blaginjo drugih, ki skrbi marveč za to, da se drži na plitvem površju ter uganja raznovrstne burke in lumparije. Ti ljudje s kosmato vestjo, ki gojijo in zagovarjajo naj-nesramnejše denuncijanstvo, hočejo skriti in zakriti razne svoje temne čine na ta način, da mečejo kratkoviduežem in žrtvam pesek v oči in napadajo vsakega, kateri ne odobrava kar slepo zavratnih in roparskih napadov teh izmečkov človeštva. Zahtevajo, da se jim izroči vsakdo na milost; ne trpijo tudi, da bi Be napadeni zagovarjal in gorje mu, kdor bi se drznil grajati le z besedico lopovsto teh kreatur, celo dokazati jim, da so slabši kakor najnad Iklicujoč lec. 186 ozirom iovenjgi rejmet istimi da ati, n čno hi ovenjg iplan, Op aj dt ak ,no ii res. itanejo inskih iego ne Hoc , 'e deči ] okaz ni res" o ]j asi: Z številk asi v s nejši postopač — zatulila bi tolpa hijen gi melodijo. Pobijajo se pa tudi med seboj z nim ostudnim orožjem, blatijo in sramotijo drozega, neznana jim je vrednost odkritosrfi in vdanega prijateljstva, kajti rekrutirajo « fakini iz najgrših zverin in najtemnejši z so jim najljubši, kojim je sveto vsako sredi Dobrodošli so tem uzornim ljudem tudi tal prešeštniki ter slični in ednaki poštenjaki —i le prisežejo, da bodo besni kričači in zvesto hodili pod praporom pristnega falo; in najostudnejših intrig. — Mi kmetje-poznamo dovolj razmere in smo se popolni prepričali, da je v vsakem oziru narbcljše, & ogibljemo ljudij, ki niso za nas, koje zapui že lastni pristaši, kateri še imajo vsaj nel razsodnosti in so obdržali in rešili še drob značaja. Naj špilajo komedije sami, naj se covarijo med seboj in naj ae valjajo v bi ljivi kaluži še naprej; mi imamo druge al ter potrebujemo s krvavimi žulji prislnžene carje pri gospodarstvu. Skrajno neumno sramotno bi bilo zares, če bi se družili a aodrgo, Če bi hodili gledat, kako streljajo spodje" kozle in če bi se celo še ponujali in ljevali ljudem, koji imajo za nas le prezir kakor se je to pripetilo osobito v zadnjem Prvaške butce, naročite si, če vas je pre, komedijante in občudovalce pri culukafrih obliki"m hotentotih, gledite, da dobite tudi precej pristitevilki zamorčkov, ki bodo črni kakor vaše duše, jklerikali skusiti vcepiti in razširiti vaše ostudne in J gostili zdrave nauke in nazore pri na dnu morjo '" naP> večih pošastih, kajti tja in k taki druščini gp »Štajerc date že davno. Naprednjak kateri S Iz Ponikve. Ljubi »Stajerc", ne zameri, Re te nadlegujem z dopisom. Ali greh bi bilo, al »Stejerc bi ti ne povedal, kako slabo so se obnaadobila • šentjurski klerikalci s svojimi teicialkami napredu belo nedeljo na Ponikvi. Glavni klerikalec Ji da sem Jesih v Ponikvi se je tudi pridružil šentjursLbnbco tercialkam in jih je vodil po gostilnah ter jiP* je, c je piti kupoval; marsikatera tercijalka se je tslin nisei napila, da se je za plot držala. Šentjurski žnp: Mikuš, na mesto ko. tako čez -»Štajerca prižnice rogovih naj bi raje svoje tercialke d podučil, da bi ne hodile na Ponikvo svinji delat. Hvala Bogu za »Štajerca", da nas podpiraš in učiš. Naznanim ti tudi, \ „Stajerc", da na 14. t. m. so se pripeljali »poslanci" ob 8. uri zjutraj. Eden teh 3 slanec" je pridigoval pri deseti maši. A ljo ga niso hoteli poslušati; zato jo je popihal ob eni uri popoldne. Št. Ilj pod Turjakom. Čimveč grehov politikujoči far, temraje nam pošilja lažnive pravke. Kaplan Luskar nam piše: Slavn uredništvu »Štajerca" v Ptuju. Sklicujoč i § 19. tiBk. zak. z dne 17. dec. 1862, drž. štev. 6 ex 1863 zahtevam z ozirom na d objavljen pod zaglavjom Št. Ilj pod Turjak« št. 14. z dne 7.|4. 1907 Vašega lista, da «| mete v zakonitem roku na istem mestu istimi črkami naslednji stvarni popravek res, da bi grozil čitateljem „Štajerca", da ne bom dal odveze", res pa je, da kaj tai nisem nikjer govoril. „Ni les, da bi odrekel L vezo ljudem, ki ne bodo farjev volili", rea vedala. je, da kaj takega nisem mogel izjaviti, ker da mor duhovnik niti kandidiral ne bo. „Ni rea, di marveč prevzel službo stražnika proti učiteljstvu", n^d m pa je, da se odločno potegnem za pravice t aprila stavi zajamčene. Res je, da me je žan ,,Škrget naznanil, da z otroki hudo ra istotako pa je res, da je bila ta ovadba vična in da ima orožnik zato v Gradcu položaj. — Št. Ilj pod Turjakom, dne 8. a] 1907. Iv. Luskar, kaplan Opomba: Ali ni ta lažnivi popravek ravnost nesramno izzivanje? Zadajo iskrico štenega čustva je gotovo že izginila iz srca planov, ki lažejo vedoma! Mi vzdržujemo i trditve, da se vtika kaplan Luskar v politi'""1 je ki ga prav nič ne briga, da preganja posti Pr*TU l ljudi ki ne trobijo v njegov farški rog, da ept nnjemo sploh med tiste farje, ki se jim gre le zapinas> Ja tično nadvlado. In bodi prepričan, Luskar,« §P ti bodemo odslej še večkrat na prste stopili! da sva Šmartin pri Slov. Gradcu: Dobili smo ijerca", deči popravek: Uredništvu „Štajerca" v Pnjdopison ▼ „1 lavno O; „ni res ii či c fisočnil ga 1 ie, da re 8 j i re srnice. fehtt tir, sli jnavad groznoj z lasi-1 o drag srčnega ) se ti; značaji edstvo.| atovje, — 6» lotstva trpini ilnomij če se 'uščajo nekaj Dtinico se na- smrd- skrhi ■ kraj- do in i 8 to časa, i malo, ■ih in , po-n ne-30 spa-ah. ri, dt , ako lašali li na Jaka rskim : jim tako ipnik lanje lepo j ljubij trije »PO-judje al že ima 3 po-ie mu e na opis, Dm v Prej-m i „Ni . jim kega : od-' s pa r tU a bi res 7 DO- (arm am" kri-osen piila napo-ka-voje :iko, cene )ada Doli-J da if sle-oju. se na § 19. tisk. zakona z dne 17. k 1862, drž. zak. štev. 6 ex 1863 zahtevava ■ mirom na dopis pod zaglavjem „Šmartni pri Sbrenjgradcu" v 14. številki Vašega lista, da v zakonitem rokn na istem mesta in i istimi črkami nastopni stvarni popravek : Ni res, da si morajo kaplani po gostilnah hrano iskati, res je pa, da dobivama opoldne in zvečer tetoo hrano in pijačo v žnpniščn. Šmartin pri dcu, 10. aprila 1907. — Max Ocvirk, faplin, Anton Berk II. kaplan. [ Opomba: Naš Članek je povedal še mar-shj drnzega, kar nikdo ne popravlja. Veseli m, ako dobivata kaplana v žnpniščn »tečno* bnno in pijačo. Ali naši dopisniki trdijo, da to Bi res. Vse druge gnile razmere v Smartinn pa oitarejo pribite! Ali nima slavna ,,zveza lavan-faskih dušnih pastirjev" nič drnzega opraviti, Mgo neumne popravke pisariti? Hoče pri Mariboru. Prvaški dohtar Rosina lam je poslal v imena posestnika Visočnika iedeJi popravek. V popravku ni prav nič Ukazano. Ednostavno se piše „ni res" in ,ni res" in Rosica ter Visočnik mislita, da jima in~vši-Bp> 'JD^e *° f»rbarijo verjeli. Popravek se Z orirom na dopis, objavljen v tem časniku i z dno 17. marca 1907, štev. 11, pozivam f smislu § 19 tisk. zak. da objavite v zakoniti :"m na zakonitem mesta vprihodnji, ali sledeči istnih žteviiki ta popravek: „Ni res, da sem strasten klerikalec. Ni res, da sem dne 24. svečana 1907 i Franceta Lebeja v Reki zmerjel Štajerca in naprednjake, češ, da se v pošteni hiši o Štajercu" ne govori, in da jaz vsakega ovaham, kateri Štajerca bere, ker že od daleč smrdi i. t. d. Ren pa je, da nisem nikogar zmerjal in o .Štajercu" govoril le to, da ga je moja žena enkrat v Maribora. Ni res, da so me naprednjaki prijeli z ojstrimi besedami. Ni res, da sem jo popihal; ni res da bi si bil svojo bulico v enega hladil če ne bi popiha). Res pa je, da Brno Be v najlepšem mirn razgovarjali n nisem bil prisiljen jo popihati. Ni res, da roham vedno okoli farovžev in ni res, da trosim rai lomStvo in prepir po celi fari. Ni res, da sem 3oma klerilalsko motovilo. Ni res, da sem erbijo, ki eem jo dobil po svojih stariših, pognal takoj po Sentjanževem klanca. Res pa je, da sem si s podedovanim denarjem kupil svoje posestvo. Ni res, da ne poznam več črk, kakor „i, i, i" in i, a", in da sem moral radi tega službo šolskega sluge zapustiti; ni res, da je izginilo nekaj reši iz šolske dervarnice, kjer sem rezal dna. Ni res, da sem jaz kterega kmeta opeharil s srečkami za izvršitev cerkve sv. Magdalene za njivo trdo zaslužene kronice, Ni res, da sem 5el z enim frančiškanom beračit po slovenskem Stajerju. Res je marveč, da sem g. frančiškana samo spremil. Ni res, da je bila to moja služba in da je bila ta služba najboljša. Ni res, da je bila to dobra pipa in papa in po vrh Se vsakdan goldinarček, in ni res, da sem «e jaz tako izustil. Ni res, da sva jo nekje iz-knpila in sva bila temeljito prelasana, ni res, da sem jaz prisopihal domn. Ni res, da sem jaz opeharil s kuponi od švicarskih nr veliko kmetov. Ni res, da je sodnija to počenjanje prepo-vedala. Ni res, da živim v taki zakonski sreči, da rrorajo pogosto žandarmi posredovati, res je marveč, da še nikoli niso posredovali žendarji med menoj in mojo ženo. V Maribora, dne 8. aprila 1907. Henrik Visočnik. Opomba: Visočnik trdi, da „ni res" in „ni res", mi pa pravimo: Res je, vsedo p i č i c e res, kar smo pisali. Res je, da je Visočnik nesramno psoval naš list, res je, da so ga hoteli naprednjaki čez vrata vreči, res j e, da je poskušal že vse mogoče na tem sveta, res je, da je švicarske sleparske lože prodajal, : e s j e, da je zmanjkalo marsikaj iz dervarnice, ko je bil on šolski sluga, r e s j e, da je fehtaril okoli s frančiškanom, res je, da mu ja ta služba najbolj ugajala, ker je to sam pravi! itd. Visočnik, pred vso javnostjo Vas ime-nnjemo nesramnega lažnika. Tožite nas, 1 a ž n i k! Fej! Špitalič. Ker so nama od neke strani očita, da sva midva pisca dopisa v 15. štev. „Štajerca', izjavljava, da nisva v nobeni zvezi s tem dopisom, tičočem se razmer v našem kraju, da k v „Stajercu" letos nisva nič pisala, kar nam slavno uredništvo naj blagovoli potrditi. — Jnrij — 3 — Ivenčnik, posestnik. Jožef Kukovič, posestnik. — Opomba uredništva: Potrjujemo resnici na ljubo, da nista pisala omenjena posestnika dotičnega dopisa in sploh ničesar j v. naš list. Šentilj v Slov. Gor. V „Slov. Gosp." z dne 28. marca si je naš lepi gospod kaplan zopet izlil svoj strupeni žolč na nekatere tukajšne, njemu neljube osebe, katere se na noben način ne dajo vpreči v njegov jarem. Vedeli smo že davno, da v kaplanovi glavi že dolgo ni več tbb v redu, a da bi ta človek postal docela fanatičen, pa nismo pričakovali. Njegova modrost presega že vse meje. V „Gospodaru" pravi, ,da je g. Repnik slovenski renegat in po milosti naših načelnik tukajšne kmetijske podružnice". Ojoj. To pa to! Ljudje božji, čujta in strmite! Repnik, sin nemške matere, pa slovenski renegat. On, največji posestnik pa morebiti pod komando kaplanovo, kateri se na kmetijstvo toliko razume, kot farška teleta na brevir. To je modrost. Ako bi naš kaplan moral o svoji neumnosti davek plačevati, bi gotovo postal kar črez noč volilec prvega volilnega razreda tukajšne občine. V taistem dopisu tadi govoriči o nekem socialdemokrata. Zvedeli smo od tiste osebo, da se je proti kaplana le sledeče izrazil: ,Ako naprednjaki ne postavijo kandidata, potem voli rajše socialdemokrata kot klerikalca. To lahko potrdita g. Franz Thaller in g. Reiniger. Izrazil se je nadalje, da se on prekleto malo briga za kaplanove bedarije in da se mu ne zdi vredno, se s kaplanom v kakršnokoli polemiko spuščati". G. Raater, v tej točki toraj zavijate in lažete, kar Vam lahko dokažemo. Gospod kaplan! Ne čndimo Be, če Vas zdaj ob čaBU volitev zopet luna trka. Ampak povemo Vam na uho, g. Ranter, bodite rajše mirni in ostanite zvesti Vasema poklica in izpolnajte raje Vaše dnhovske dolžnosti nepristransko. Ce Vas pa po naključja pot zopet popelje z zadnjo popotnico za umirajoče mimo „ Sudmarkhofa", oglejte se vandar včasi malo na desno če se morebiti tam kdo nahaja, pričakujoč kleče Vašega blagoslova. Pustili smo vas pri miru, a Vam ta mir ni bil povplji. S puščicami ste začeli streljat na nas, a mi Vam boderoo odgovarjali s kartečami. človek, ki ima toliko masla na glavi, naj ne bodi na solnce. Boljše je, če ostane v kaki senci, in ma-kari do jutra „šmira" v kaki gostilni z belordečimi devicami kakor ste Vi lani meseca avgusta storili. Pa le bolj oprezni bodite, da Vas v Vaši sladko ginjenosti ne bode zopet priprost fant spominjal zaradi Vašega nedostojnega obnašanja. Morebiti se še tndi spominjate nekega Vašega obiska ob priliki poroda pri nekej gospe. O tem so ljudje, mnogo govorili, kajne? Celo g. poštar bi vedel marsikaj zanimivega povedati. Prvi strel je počil in naš kaplan naj bo prepričan, da ne bomo nehali, dokler ne odpravimo tega političnega hujskača in zagrizenca iz naše fare. Ali davkoplačevalci redijo njega, ali on nas! Bomo videli! Proč, proč, proč se mi pober', ti črni srakoper. Ljutomer. Visokoučeni Anton Mišja, po milosti božji šribar v naši posojilnici, kjer kaže svojo modrost in piškavo moč nižjim in višjim, zasedel je pri zadnjih volitvah z velikim pompom in njema lastno maniro vališče in ležišče kvokače, katero je zapustil že nekoliko mazlo pan dr. Chlonpek. To vam je bila praska, da je ne pozabim hitro. Cvičkali so sokoli in soko-liči skrhano koračnico; pridružili so se jim krokarji, vrabci, jastrebci, čuki, sove, srake, vrane, smrdokavre ter drugi »vtiči." Hrušč in |trušč bil je tako močan, da so se zbndile vse krastače in je nastopila vsa žabja armada, koja je vstrajno in mogočno regljala „nazdar, slava, živio" itd. Slavnost bila je velikanska. Okoli novega staroste tiščali so se zvesti njegovi tra-bantje, da bi se ne razhladila jajca. Bodoči vodja slovenske univerze v Stročjivasi, znani školnik Earba, smrdel je sicer precej po šnopsn, pa to nikakor ni nengodno nplivalo na že itak deloma pokvarjene in smrdljive jajčke. Ko je ponehal največji trumu, zahvalil se je dični starosta bratcem in sestram ter je slovesno zagotovil vse, da boljšega vodje nima niti verženska družba gosakov in gosek. Povdaril je med drugim: Prepričani bodite, da sem mož na pravem mestu in da vas bodem vodil spretno in uzorno, saj imate dokaze, da znam vzgoje-vati. Imam velikanske zasluge za narod slo- venski, čisljajo me tndi Prokmurci, ki mi pso-nnjajo cel6 kandidaturo za državnozborske volitve, ki se bodo vršile baje že 31. februarja tekočega leta." Franjo ki je popravljal svoj čaa stare babe, sedaj pa dela pokoro, ker trdi, da ne prenese njegova sicer debela koža hudih bodal, s kojimi so oboroženi sršeni in so odne živalice, predlagal je, da se izreče starosti zaupanje in je ob jednem obljubil, da bode poravnal vse stroške, ki bodo v zvezi s kandidaturo brata Mišja, iz lastnega, ker mu baje nese uzorno gospodarstvo toliko. Konečno predlagal je še: „Na srca leži mi izvolitev treh častnih članov, namreč našega prvega načelnika Misjo-vega Toneka, našega trobentača Vnkovega Rudeka in našega blagajničarja Mirana Lorberja, kajti imajo razun velikih in nesmrtnih zaslug za naše prepotrebno društvo še tudi to lepo prvaško lastnost, da so ravnali kot šribarji z njim poverjenim denarjem tako in enako kakor svinje s tikvami. Ker je dr. Karlek v trenutka skoraj omedlel, zaklučil je starosta takoj sejo — sledilo je kihanje. Prihodnjič več. Belosrajčkar. Iz Kamnice pri Mariboru. Tudi mi Kamni-čanje moramo nekaj povedati o našemu ključarju Tončetu, doma iz sv. Urbana. Pri ključarju je služila leto dni dekla, ki je bila seveda v .Marijini dražbi." Zdaj pa je dobila precej veliko plačilo, tako da ga je moralo nesti v Maribor, kjer bode par dni pri neki hebamki ostala. Ključar je tega kriv. Seveda je mož velik klerikalec, ki mn je nemška beseda trn v. peti. Ali zdaj v sili, — hajd v Maribor k trdi Ne-m kinji, ki ne razume niti besedice slovenske. Zakaj pa ne pošlješ zapeljano deklino h kakšni prvaški farški kuharici? Doma tudi nimaš prostora za njo, ker se bojiš župnika. Seveda, malo čudno je to: cerkveni ključar, Marijina hčerka in hebamka! Ja vidiš klerikalček! Za vselej se ti je jezik zavezal. Zdaj pa le hodi zopet okoli farovža, pomagalo ti ne bode. Hahaha! St. Ilj pod Turjakom. 7. t. m. je imel kaplan Luskar s svojimi devicami zopet igro v neki krčmi. Obiskana je bila slabo, kajti kmetje se naveličajo teh neumnosti. Ob sklepu igre je vzel kaplan listek iz žepa in je prebiral, kako ga »Štajerc" rad ima. Fant je grozno srdit, ali kriv si je sam. Rekel je baje tudi, da kdor »Štajerca" čita, temu ni treba priti k spovedi in ta ne dobi odveze. Vstopnina je znašala 20 v. Marsikateri fantič in kmetic je izvlekel pač zadnji grošiček iz žepa, da bi se kaplan-četu ne zameril. Kaplan pa se je potem s svojimi devicami veselil, ter so ga žajfali, trinkali, prepevali »holadra, holadra" in si pač mislili: »Le pijmo ga, saj ga nam fantič in kmetic da!" Pred nekaj tedni je udrihal kaplan po »Fih-posu", ker se ga je prijelo zaradi, pretepavanja. otrok. Tndi mn ni bila prav neka dvojezična tablica, o kateri je dejal, da dela velike troške občini (!) Kakor čujemo, je g. Strojnik dotično tablico na lastne troške naredil. Kaplan pa naj bi se raje za drage stvari brigal! Tega ne vidi, koliko bolanih ljodij je v fari, da bi šel enega ali drnzega potolažiti. Tega ne vidi, da se klatijo otroci med podukom po gozda, da se sta-riši pritožujejo, ker otroci nočejo več v šolo, kadar je tam kaplan. Kaplan, poboljšaj se! Ali ne veš, kako ti je šlo na Vitančeni? Tudi mi zahtevamo miru! G. župnik naj nam ne zameri teh vrstic, ker se njega ne tičejo in ker imamo župnika radi ter ga spoštujemo. Farani. Sv. Jakob V SIOV. Gor. Sprejeli smo sledeči „popravek", katerega moramo po postavi brez opombe objaviti: V zmislu § 19. tisk. zakona zahteva podpisani župni urad, da sprejmete sledeči popravek z o žirom na Vaše poročilo „Sv. Jakob v Slov. Goricah" v štev. 14. Vašega lista z dne 7. aprila 1907.: 1. Ni res, da je v naši župni cerkvi vsa narobe, res je, da je vse v najlepšem redu. NP res, da organist samo po deklinah zija, cerkveno petje pa pusti celo na stran, res pa je, da orga^ nist marljivo goji pošteno cerkveno petje. 3."NI res, da je to cviljenje za zajce in podgane sfri^ šit, res pa je, da je naše cerkveno petje ta'kol. da vzbuja in podpira pobožnost in božjo <©Hft7 4. Ni res, da župnik paglavcem veruje, '"nfl^a? bi se prepričal, kaj da je resnica, ampak^es^fe'? da je prepovedal hoditi na ker samo deničem-pevcem, ki ho delali nemir. Župni urad — 4 — 8V. Jakoba v Slovenskih Goricah, dne 9. aprila 1907. Ivan Kapler, župnik. Mestinje. Jako žal nam je bilo, da na naše povabilo nisi poslal Tvojega aredaika na naš shod pri Smeha na Mestinje. Pripravili smo ma prostorček, iz kojega bi bil lahko celo komedijo pregledal in najvažnejše prizore tudi lahko fotografiral. Ker pa Vaš urednik do 1 uri ni prišel, postavili smo na streho fonograf in poskrbeli da se je od 1 do pol 5 ure vse zanimivo večnosti prihranilo. Naš klub je sklenil s tem materijalom predstave v vseh večjih mestih v Evropi prirediti; na pustni torek bo v Belgradu, Petrograda, v Beli Ljubljani in Zlati Pragi beneficni večer v korist pokojnih poslancev. Ker pa vem, da dragi „Stajerc" in Tvoji cenjeni bralci težko do pustnega večera čakajo, Ti hočem v kratkem zanimivo sporočati. Na shod, kateri je bil po lepakih od neodvisnih kmetov sklican je prišla lepa množica; trdi se okoli 800—1000 kmetov iz obsežnega volilnega kroga. Ze dolgo pred začetkom komedije so privrženci afihposa" prav po svoje rogovilili na zborovališču. Od tebe izgojeni neodvisni kmetje pa so se po mirnem treznem vedenji že od daleč ločili od onih uglednih ,fihpoaerjev'. Po daljšem čakanju se začne komedija. Prvi prizor: Nastopi kmečki ^prijatelj", po domače odvetnik dr. Kukovič (njegove kmetije bo že zdaj v drugih rokah.) Lep govor o gospodarskem in narodnem položaju našega kmeta. — Druga oseba: nadučitelj dovoli, da si smemo danes že od visoke gospode izbranega kandidata s prostim očesom ogledati. Zopet prvi: Dr. Kuko-vec pokliče po imenu nekega kmeta na oder, da glasno pove ime tistega kojega je visoka gospoda „narodne stranke" za kandidata postavila. Med publikom navzoči kandidat hiti po stopnicah na oder. Med ljudstvom nastane veliki krik, eni kličejo: BŽivijo Vinko"! drugi: „Pro5 žnjim" in ako se ne motim tudi: Križajte ga (gramofon pove natanko) in zakaj tudi ne, saj ga je (kandidata) imenoval „Gospodar" že v poprej „izda-jico kmečke zveze". Zdaj je imel seveda besedo kandidat in njegovi soflerji. Povedal nam je lepe dogodke z smrkavimi kobilami, lepe prilike o bolanih prijateljih in tudi na našo Sotlo ni pozabil. Pa kot neodvisni kmet se je pokazal najbolj stem, da je trdil da mu je prva dolžnost za narodove pravice (za nas kmete nekaj kar ni za jesti) se potegovati v „jugoslovanskem klubu". Ker je itak znani politik mu bo to gotovo najljubše delo, kajti drugo plodonosno delo potrebuje po navadi veliko fizičnega truda. Mogoče pa je tudi, da mu je šla narodna stranka tudi na lim, kajti mož, dosedaj gmanjski šribar in posestnik, je pač večkrat že svojo politično srajco menjal. Še lansko leto Korošecev mešetar je bil do zadnjega časa steber Koreščeve kandidature in danes je po mnenju dr. Korošeca .izdajica", v glavi dr. Kukoveca pa bodoči poslanec „narodne* stranke in njenih odvisnih kmetov. Prireditelj« shoda dr. Kukovecu in njegovemu štabu, kakor tudi adjutantu Oroslavu Kušecu pa svetujemo, da gredo poprej h Kitajcem, Malajam ali drugim sobratom v šolo, kako se taki shodi prirejajo ker tam so ljudje že pofarbani, in farbarija toraj odpade. Neodvisni kmetje, kateri so na shod zdrave čute seboj prinesli in z istimi srečno domov odišli, pa še niso zadnjo besedo govorili. Za danes nimamo nobenega povoda se izreči za enega teh dveh kandidatov. št. Lipš pri Žaneku. Dragi „Štajerc'l Dolgo sem molčal, a zdaj me preveč peče. Hotel sem prizanesti, pa nesramnost našega Lojzeja, to je našega župnika, postaja zmeraj večja, čeravno se dela jako svetega in zavija oči na vse pre-tege, vendar v srcu ni tak, kakor se nosi. Nemec pravi „Scheinheiliger" in s to besedo zadene v črno piko. Ce mi ne verjameš, bom ti pa dokazal, ljubi čitatelj, da je res le na videz svet. V srcu nosi neomejeno sovraštvo proti vsemu, kar ne trobi v njegov rog in kar le količkaj diši po naprednem duhu. — Božični večer je bil. Kdo se ga ne spominja z radostjo v srca, komu se ne predstavlja pred očmi zlati čas nedolžne mladosti, ko je gledal milo božično drevesce, okinčano s preljubimi lučkami, obešeno z marsiktero sladkarijo. Koga tedaj ne obhaja sveta misel, komu se ne stori milo pri srcu, če premišljuje, da obhaja ves krščanski svet eden največjih praznikov, rojstvo našega Iaveličarja? Ali misliš, ljubi čitatelj, da so bile v minuli božične noči le te misli in be»edevsrcu in glavi našega „svetega" Lojzeja? Ne; v tisti noči, ki je vsem dobrim krščanom sveta, v kateri se vzbude celo v srcu zločinca rahločutne mieli, v ravno tisti noči je kljnvala v prsih Lojzejevih strastna, posvetna, pregrešna misel, je vladalo strastno sovraštvo proti onim, ki so dragega mišljenja. Sel je ta mož tisto noč od hiše do hiše agitirat, v globokem snegu celo na Zagorje lovit glasove za občinsko volitev, ki se je vršila 27. decembra v Zitarivasi. Torej na sveti večer v božični noči je šlo to človeče agitirat in par ur pozneje je izrekel v cerkvi angeljske besede: .Slava Boga na višavi in mir ljudem na zemlji, ki so dobre svete volje!" Ali ni to naravnost posmehovanje svetih besed? Vera peša. Kaj ne bi, ako je tako krščanstvo onih, katerih naloga bi bila, pridigovati mir in spravljivost med ljudmi, ne pa sejati nemir in sovraštvo. Daleč smo že prišli v naši občini, odkar imamo med seboj tega duhovna. črnuhi se izogibajo naprednjakov že od daleč, sosed soseda več ne pozna, sploh grdo sovraštvo je v srcu črnuhov. Ubogim v dahu pa se ne odprejo oči. Da bi ae jih Bog namilili Prišel pa bode čas, ko bodo spoznali, da so si izbrali sami mesarja, pa bo prepozno. Tele, ako bi imelo pamet, tega ne bi storilo. Ljudstvu se menda godi predobro, sicer si ne morem izpa-metovati, kako si more želeti zopet tlačanstvo in sužnost. — Dragi mi Štajerci Zadosti naj bo za danes. Dolgo sem te nadlegoval. Pa sem moral. Storil bi krivico, ako ne bi označil malo tega človeka v črni kuti, kajti proti njem je župnik v sosedni fari golobček, ki mu ne bomo krivili niti lasice, ako ostane lepo pri miru. Lojzeju pa bomo gledali od»ihdob bolj natanko na prste. Nakladano je toliko materijala, da ga nam ne zmanjka. Ljudem se morajo odpreti oči. Žitaravas. Dragi mi „Štajerc!" Nekdaj sem ti poročal, da imam še veliko zanimivega materijala na razpolago. Pa kdo bi si mislil, da se bo tako nepričakovano pomnožil. Hotel sem že končati s pisarijo, kajti kdo se bo toliko pečal s takimi ljudi. A sedaj so me spet vzdramili. Preteklo nedeljo po pridigi je žopuik raz leče povedal, da mu je škof naročil, naj ljudi posvari pred čitanjem slabih (meni naprednih) časnikov, ki udrihajo po duhovnikih, sicer bo vera pešala in nikogar ne bo več, ki bi študiral za dahovski stan, za katerega že zdaj primanjkuje sposobnih dijakov. Dalje je župnik zaukazal, naj moli vsakdor pet let zaporedoma vsak dan vsaj en očenaš v ta namen, da naj Bog raz-sveti tiste, ki čitajo slabe časnike, da se bodo spametovali. Žapniku našemu, posebno pa škofu krškemu pa rečemo: Napredni listi ne napadajo niti vere, niti pravih duhovnov, marveč bičajo le klerikalizem in njega razširjevalce, malopridne duhovnike, ki zlorabijo prižnico in spovednico v svoje črne namene. Roko proč od politike! — gospod škof, — in nazaj k čisti izvršitvi Kristusovih naukov in utihnili bodo na hip vsi napredni časniki. Dokler se pa godijo od strani politikujočih farjev take gorostasne reči, kakor smo jih doživeli dosedaj, ne moremo molčati. Gospod škof. pustite moliti raje za one, ki delajo greh s tem, da udrihajo v „Miru", „Naš Dom',, v nemških „Landbote11 in „Karntner Tagblatt'- in dragih enakih listih po poštenih ljudeh, ter zavijajo resnico, da se kar kadi, da naj se jim ta greh po 8. božji zapovedi odpusti! Dobri kristjani. Žihpolje. 14. t. so imeli naši črnahi strašansko smolo. Vršilo se je zborovanje, seveda — v farovžu. Ze mesec popreje so iskali po gostilnah prostor za shod, ali zamanj. Mislili so, da se jih bode g. Hvala vsmilil in so že napravili plakate, da bode shod pri Sivicu. Ali tudi to ni šlo, tako da so jo morali z dolgim noBom popihati v farovž. Tam je seveda prostora dovolj, kajti vbogi kmetje bo postavili pravi grad za enega človeka. Pričel je torej „slovenski zbor." Seveda se je hujskalo, da se je kar kadilo. Vstopa niso imeli dragi, kakor tisti, ki slišijo travo rasti in planke žvižgati. Seveda, g. Podgorc že zna „shode" držati. Ko bi prišli tudi drugi ljudje, ne bi jih mogel tako lepo za nos voditi. Zelo brihtna glavica je naš gospod Mihi. V cerkvi je iz prižnice pravil, da bode zbor, ker v celi fari ni 10 mož, ki bi vedeli, kaj so volitve. No, ti vbogi Mihi, si pač, da imaš vrabce pod klobukom, ali vn bo že zleteli in ti nimaš nobenega. Ko bi] prišli zagrizenci iz Kotmarje vasi in dn črnih lukenj, bi bilo presneto slabo. Kako]) shod končal, to vprašamo g. Dravca, ki je: hitrejši med klerikalci, ker obhodi v 10 km. Sli so v drugo vas rogovolhi, ker j je postalo v Žihpoljah — pretemno. A tam i jo dobili črnuhi po nosovih. No, Mihi Podgorc, zdaj pač vesta, kje kmeta čevelj 14. maja pa bodo kmetje dokazali, da vedo j dobro, kaj je volitev! Novice, Naš shod v C 8lju. Preteklo nedeljo popo. se je vršil v veliki dvorani hotela TerscheH Celju shod naše stranke. Obiskan je bil izbori kajti dvorana je bila napolnjena do zadnjnar iz demo veliko opravili,, ti kandidatje so neodiil in možaki I Na delo! Iz Spodnje-Štajerskega. Z dr. Benkovičem v Savo! Tako so razjarjeni kmetje na shodu v Ulanki pri niči. O shodu se nam poroča, da je bil obiskan, kajti prišlo je nad 1000 ljudi, njimi kakšnih 300 klerikalcev. Ko je I prvi govornik, oglasil ae je neki kmet k Ali 3 žapnikovi pajdaši so poštenega takoj iz zborovaliŠČa zrinili, ker so vedli, hoče kmet o Benkovičovem oderuštvu gc Besedo pa je dobil trebuhasti možakar, župnik Cerjak iz Rajhenburga. Kmet gre tem okoli kozolca in ko konča trebuhar svoj se že zopet kmet k besedi oglasi. Ali vas, stonj, — kmet ni dobil besede! Zapomuite| kmetje, črnuhi vas ne marajo niti poslušati vaših glasov potrebujejo! Potem je zlezel „peb" na kišto; imel je smolo, kajti pokrot| ma je adrl in klerikalček pade v kišto, „peb" je bil slavni dr. Benkovič iz kmetski „prijatelj", čeprav jih odira, ki ^ vandral pred par leti iz Kranjskega v Bi Imel je smolo, —padel je v kišto; upajmi bode njegov padec tudi 14. maja priseli dičil je nadalje znani Tinče Cerjak. Ali kmet mu je zaklical: skrbi raje za svoje o! da ne bodo lakote trpeli! Nato je bil končan. Za red sta skrbela 2 orožnika, bit * je vemo voli roča Kapi našo : src popra o p :ev, - JanČi zaht vek z ičič v prila in da je da nol eta ž r i res ivi n lo. m ti m videh in vse — 5 — I, mislilplovii se je bal, da bi mu kmetje poplačali I' vrabdBro Jjubezen" b — pestmi. Ali vpričo orož-bi m Kf j« "topil kmet pred Benkoviča, ga po-dragikplzs saknjo in prosil za besedo. Prijazno Sako jewel Benkovič: L? povejte! In kmet zagromi: je naj-Ei »a s nikdar ne volimvdržavni a j t i vi n i h t. « kmetski p r i j a-[ljtemveč kmetski oderuh; meni ste {vote 174 £ za čas od polnoči pa jarezntraj 9 kron obresti zalili Vi stekmetski oder ah!" ljudstvo te krepke besede slišalo, j> vpiti: Van z Benkovičom, dol z h Savo z Benkovičom! In med temi [» je končalo zborovanje. Benkovič pa odpira ljudstvo očij in da mu tudi |U straža" ne bode pomagala. Kmet kmeta! Ifikalec dr. Povalej hoče na vsak način iti* prebivalstvo celjsko-vranakega volil- [.utaja. Naravnost škandal je, da podpira ka »kmetska zveza" kandidaturo komisarja. Hvala Boga, da se lt»o ne pusti več tako komandirati kakor t;. To je občutil tudi fioančni komisar , 7. t. m. je priredil možakar »hod v eji pri Celju. Nabralo se je čez 400 oseb, »tih pa je dobil Povalej le e n glas. Po- svoj ,govor", brez da bi pustil predsednika. Že to je razburilo zbrane j ki nočejo biti več marijonete farovških lev. Ko je »fiaancer" Povalej kmete žalil, odi liso ga možje z brcami, tako i bede gotovo ta ,shod" za večno zapomnil. lej je vtaknil zapisnik v žep, ali kmetje so iztrgali in mu slekli pri temu klerikalni .Financer" se je moral skriti, ker bi Se marsikaj doživel! Povalej je dejal zna bolje kot oni kositi. Nato mu kmet Presnik v roko, češ da mu plača i in košto, ako pride ob košnji k njemu ovije. Upamo, da Povalej tega ne pozabi! nuo laže seveda „Fihposs> o shodu; niti res, kar piše ta lažnjivi list. To je bil [večji shod Povaleja. Doe 14. t. m. pa je v St. Pavlu drugi shod. Zbralo se je nad Ali zopet ni dobil Povalej niti enega in zopet jo je moral odkuriti... Kmetje! ,ko naprej! Volite si svojega poslanca, ne Lfioincerja", ki vam ga postavijo mariborski i! kandidatu in mlinarju Zadravcu nam piše «t iz dravskega polja: Slučajno sem prišel (Shol »narodne stranko" v Ptuju. Poznati i hotel kmeta, ki naj si ga naši ljudje za lanu volijo. Ali mož, Ki je prišel na oder in svoj program, je bil sicer zelo elegantno Sen, zlata verižica mu je bingljala po tre- a, kmetu pa je bil zelo malo podoben. Iz- Mm, da je bil to neki štacuner in kuuštni ar i« Središča. Cuje se, da zna mož pri kmetom prav dobro račuaiti, ali da bi al biti zato naš poslanec, tega ne razumemo. it je postal po — kmetih. Ali to je vse, veno o njemu. Nam kmetom preostaja le vpilifco: voliti tistega moža, ki nam ga „Stajerc" riporoča! Kaplan dr. Jančič v Žalcu nam je poslal našo notico v 14. Številki popravek po § 19. ar smo opazili, da napišejo duhovni v svo- i popravkih najbolj gorostasne stvari, da zlo- jabljajo postavo, kakor so navajeni zlorabljati ]ckev, — pač ne damo dosti na te „popravke". , Jančičov popravek se glasi tako-le: Ured- jtvu „Štajerca v Ptuju. V smislu § 19 tisk. , lahteva podpisani, da sprejmete sledeči po- ivek z ozirom na Vaše poročilo .Kaplan dr. "" v Žalcu" v štev. 14 Vašega lista z dne , aprila 1907: Ni res, „da bi jo bil jas polo- ; ia da je cela fara globoko vznemirjena", [ jo da jas nisem nič zakrivil in da ni zaradi nobene razburjenosti. 2. Ni res, da bil deta žalskih gospodarjev v pevsko društvo tiailil, res je da so z veseljem same pristopile. i Ni res, da so se pred kratkim pokazali prvi mojega delovanja, res je da se ni nič ialo. 4. Ni res da bi bilo več oseb videlo i nekega domačina ob 4. uri zjutraj za- istiti mojo sobo, res je da ni niti ena oseba i videla, ker je cela trditev popolnoma izmi- , ia brez vsake podlage. 5. Ni res da bi vse prebivalstvo Žalca tega mnenja, da ) mož. mora Jančič izginiti, res je da si to le morda nekateri cerkveni nasprotniki želijo. — V Žalcu, dne 9. aprila 1907. — Priporoča se Dr. Ivan Jančič, kaplan. — Opomba: Lahko bi vrgli ta .popravek" v koš, ker je protipostaven. Ali storili nismo tega, ker nočemo nikomur krivice delati. Vendar pa nam mora dr. Jančič dovoliti, da dvomimo o resničnosti njegovega popravka. Res je namreč, da je strastno agitiral za svoje pevsko društvo, da je pisal odstopivšim dekletom: .Zakaj ste zapustile Kristusa" itd. Res je tudi, da je vso prebivalstvo razburjeno in da zahteva pojasnilo dogodka, o kateremu smo tudi mi pisali. In dokler se Jančič tega vsega ne opere, toliko časa mu ne verujemo in toliko časa vzdržujemo svoje trditve do zadnje pičice. Pustite politiko, kaplan, in nikdo vam ne bode rekel žal besede! V ljutomerskem župnišču strašijo že dalj časa vinski in razni drugi več ali manj nevarni ia sitni duhovi. Ali je kriva temu morda zadnja dobra zbirca v zvezi s povišanjem plače, ali kaj vraga?! V kratkem bodemo pogledali nekoliko natančneje in sicer v vse kotičke. Do takrat nam pa pozdravljeni. — Pridno delo! Pohvaliti moramo našega ljubega prijatelja župnika v sv. Bolfengu pri Središču. Neki ženin je prišel zadnjič k njemu, ali župnik je nanj zarohnel: »Kaj, ravno to hočeš oženiti, ki tega .Štajerca" bere?" — Lepo je to, kaj? Ali vkljub temu moramo župnika pohvaliti. Kajti na te njegove besede se je naročilo 4 mož na novo na naš list. Le tako naprej, fajmošter, in vedno vas bodemo hvalili 1 , Narodni- trgovci v Brežicah Prijatelj lista nam piše: Vsako leto se vdeležim velikonočne procesije, in tako tudi letos. Skoraj na vseh oknih so bliščali plameni sveč. A pri Brozovi zalogi moke bilo je žalostno ter zakrito okno. Radoveden sem kako dolgo bode .Vahta na Savi" še Broza med narodae trgovce štela, ker je ta mož na Hrvaškem Madžarom glas dal. Omenjeni list pa debelo tiska »naroden trgovec in veleindustrijalec Janko Broz". Jaz obžalujem jako prvaškega pisca teh inzeratov ker narodnosti ne zna razločevati. To je zopet dokaz, kako je prvaška politika.- -bolana, da za take osebe reklamo dela. Za tako bolezen bodo čudodelni studenci na Griču prav dobro ugajali. Bog daj zdravje vsem in tudi našemu fajmoštru, kateri morda tudi sveč ni videl, da bodo dolgo živeli in reklamni boben nabijali. Napredna zmaga. 8. t. m. so se vršile občinske volitve v Pollitschbergu pri Radgoni. Volilni boj je bil izredno hud. Od 151 volilcev je volilo 99. V vseh 3 razredih pa so zmagali na-prednjaki. Prvaki s svojim voditeljem Pelclnom so hudo poparjeni. V 3. razreda so dobili celih 18 glasov, v 2. razredu od 5 do 6, v 1. pa sploh nobenega. Živeli naprednjaki! Iz Ljutomerja se poroča, da je potrdil cesar izvolitev g. J. Kukoveca za načelnika in g. J. Tliuma za namestnika ljutomerskega okrajnega zastopa. RoŠOVi sinčki. Iz Dola se nam poroča: Pred kratkim je pustil nabiti sultan Ro$ na raznih hišah volilne liste. Prebivalstvo v Dolu seveda ne mara za Rosa, ker ga je že davno izpoznalo kot človeka, ki zasleduje edino svoje osebne sebične cilje. Neki učenec je strgal Rošov listek iz stene. Slučajno hodi da učenec k sinu Pep-četu sultana Rosa v šolo. Ta vredni sin svojega očeta je otroka zato grozno pretepel. To je surovost najgrše vrste. Prebivalstvo v Dolu se izprosi enkrat za vselej, da bi Rošovi sinčki pretepavali deco kakor črno živino. Tudi Mihce ia svarimo, naj ne kaže svojo surovost kot „Ptugelpadagog", ker mu bodemo drugače posvetili, da bo joj. Saj vemo lepe povestice! Seveda, Pepče in Mihce posnemata svojega častnega očeta, zaradi katerega sta se 2e dva hlapca obesila. Ali stariši bodo napravili temu početju konec! Zgornja Radgona — trg. Listi poročajo, da je epremenitev Zg. Radgone v trg. principijelno že dovoljena in da se bode v kratkem to razglasilo. Vbogi prvaki! Hranilnica (šparkasa) v Slov. Bistrici vpelje še ta mesec t. z. domače hranilnice (Heim-sparbiichsen)- Telegraflčno zvezo so vpeljali v sv. Lovrencu nad Mariborom. Umrl je ravnatelj zdravilišča v Radgoni g. Hans Deller. Šele 39 letni mož je bil splošno priljubljen. N. p. v m.! Trikrat nož V prša si je sunil neki kmet iz radgonske okolice. Hotel je na vsak način umreti, ali zadel je z nožem le pljuča in bode še okreval. Vlak je povozil ll. t. m. v Račjem 18 letnega natakarja F. Windischa. Nesrečnež je skočil iz vlaka, ko se je ta že pomikal. Kolesi so ga na pol raztrgali. Iz Koroškega. Pozor „Mir"l V štev. 15. od dne 13. t. m. je objavil .Mir" notico, ki se tiče brezdvomno moje osebe in v kateri se mi očita sleparsko nastopanje v zadevi srečk (lozov) s posestnikom Verhovnik. Izjavim, da je cela ta trditev nesramna laž in čas ti kr a j a najinfam-nejše vrste. Opozarjam »Mir" javno, naj izjavi ime pisca dotične notice, da zamorem tega brezčastnega lopova in fa-lota za njegovo nesramnost k odgovora prisiliti. — Josef Nagele v Velikovcu. Železniško vprašanje v okraju Velikovec. Poroča se nam: Razni listi so objavljali letos poročila o novem železniškem projektu (Sv. Pa-vel-Grebinj-Calovec), ki so se obračali proti železniškem projektu velikovšega okraja. Menili smo, da bi boj v časnikih duhove razburil in zato smo molčali. Ali zdaj je treba, popečati se stvarno s to zadevo. To pa zlasti zato, ker se je privleklo železniško vprašanje tudi v volilno gibanje. Podpisani odbor mora tedaj položaj pojasniti. Velikovec, ki je ostal začasa zgradbe južne železnice v začetku 1. 1860 ob strani linije, deluje že 4 desetletja, za železniško zvezo. Mesto in meščani so izdali za preddela že veliko denarja in se niso bali nobenega truda; ali vkljub tema niso mogli doslej uresničiti svoj načrt. V jeseni 1906 se je vršil shod občinskih volilcev v Velikovcu, ki se jezjedinil, da se uresniči vsaj naj-skromnejša zahteva, zveza Velikovca z postajo Sinčaves. Mislilo se je, da se bodeta država kakor dežela strinjala s to zahtevo, kajti to vendar ne gre, da bi ostalo mesto, ki je spadalo pred zgradbo železnic med najvažnejše postojanke dežele in ki ima tudi še danes s svojo plodovito okolico veliki pomen, — da bi ostalo torej tako mesto brez železniške zveze in bi bilo tedaj s svojo okolico izročeno gospodarskemu nazadovanju. Omenimo, da se pri tej zahtevi ni pozabilo na važnost zveze z deželnim stolnim mestom; kajti z omenjeno zvezno železnico bi prišel Velikovec Celovcu ravno tako blizo kakor z direktno progo. Na shodu izvoljeni akcijski odbor poslal je vsem interesovanim občinam, (med njimi Grebinj, Sv. Peter, Ruda, Vobre) povabila za odposlauje po enega zastopnika. 16. decembra 1906 se je konstituiral odbor in so prišli tudi zastopniki teh občin, ki so izjavili, da niso njih občine nasprotnice tega načrta, temveč da ga pozdravljajo; te denarne pomoči niso mogli obljubiti zaradi malega zanimanja v njih krajih. Povedalo se je zastopnikom izrecno*, da se ne računa posebno na njih denarno, pač pa na moralično pomoč, katero so zastopniki tudi z veseljem obljubili. Zastopniki občin so tudi izjavili, da ostanejo člani rajširjenega odbora. Pri tej seji se je tudi zlasti na zahtevo zastopnika občine Vajsenberg sklenilo, nabirati podatke glede eventualne železniške zveze Velikovec Briickl. Kako j e mo r alo nato p r esene t it i postopanje raznih o seb občins keg a za-sto pa v G r e b i n j u? Kakšneso bile nato ob j a v lj e ne čaaniške notice? Potrebno bi bilo vendar, da se naznani odborn druge namene ali spremenjene nazore občinskega zastopa grebinjskega. Ali o tema ni bilo govora. Novo železniško idejo (Sv. Pavel-Grebinj-Celovec) se je izvedelo le iz časnikov, ki so se pri temu norčevali iz železniškega načrta velikovškega; celo za baje duhovito notico v predpustni številki nekega lista se je porabilo ta načrt. Akcijski odbor v Velikovcn ni nikdar na tak način sodil o novem železniškem načrtu. Zato mora odbor izjaviti, da ni Velikovec nikdar proti katerikoli mesto dotikaj oči železniški 1 inij i, kibi rezala Laranttal z Celovcem. Po-eebno prijetno bi seveda bilo, ako bi ležal Veli-kovec na glavni progi (grebinjski dopisnik je pisal celo svetovni železnici). Ali Velikovec se je tekom desetletij v železniškem vprašanja ponižnosti priučil in se zato pobrigal le zato, kar je najbolj skromno in kar se da najlažje doseči. Z ozirom na dalekosežnost grebinjskega načrta so opustili pristaši zveze Velikovec-Brucki svoj načrt, ker je bilo zjedinjenje celega okraja v železniškem vprašanja potrebno. V svrho takega zjedinjenja se je obdržala 6. marca 1907 seja razširjenega odbora v Velikovcu, katere so se udeležili tadi zastopniki občine Rada in Grebinj. Med prvimi je bil tudi župan g.Florijan Ellersdor-fer. Pri tej seji so naglašali velikovški člani in zlasti g. Josef Nagele, da pozdravi Velikovec vsako železniško zvezo, da pa ne izklučuje grebinaki načrt zgradbo linije Veliko-vec-Sinčaves in nasprotno zadnji kos zveze lahkoob-enem z drugim načrtom zahteva, zlasti ker bi koristilo to tudi za ostalo deželo. Velikovški odbor seveda ne more opustiti izročenega mu dela. zlasti ker je to delo zdaj najnujnejše; Velikovec pa hoče samoumevno tudi grebinjski načrt pospeševati; odbor, ki naj bi se ustanovil v Grebinju, pa naj bi podpiral obenem velikovški načrt. G. V. Schumy je stavil v tem zmislu predlog, ki je bil sprejet; (le grebinjski zastopniki so si obdržali to, da pridobijo soglasje na shoda svojih volilcev). Tadi g. župan Ellersdorfer je glasoval za predlog. Iz Grebinja se je culo potem zopet iz časopisja, da so bili župani sosednih občin sklicani na shod, in da se je ednoglasno sklenilo, delati za železnico „Weis-Sp. Dravograd" in „Sv. Pavel- Grebinj Frajdenberg-Celovec", O d V e 1 i -kovca se ni povabilo ne mestni za-stop ne železniški odbor! Kako izgleda to? Pač tako: Velikovec (glavni kraj okraja) se ne povabi vkljab izjave, da hoče sodelovati, samo da se vzdrži razširjeno mnenje, da stoji mesto v nasprotju s sosednimi občinami in da je državnozborski kandidat g. Jos. Nagele kot meščan v Velikovca in član odbora nasprotnik stremljenja velikega dela prebivalstva t okraju. Da dokažemo neosnovanost te trditve, to je namen teh vrstic. G. Nagele dobil bode priliko, da pojasni svoje nazore interesentom samim. Velkovec razume dobro pomen okoliške dežele in ni podcenil nikdar ta pomen. Tadi odbor ni zasledoval sebične cilje, temveč je imel gospodarski dobiček Velikovca i n sosednih občin t oka, ker so interesi celega okraja tesno vezani in je dobro gospodarsko stanje kmetskih občin pogoj za razvitek Velikovca. Vsled tega tudi ni odbor ničesar pričel, brez da bi tega občinam ne naznanil, oz. jih k posvetovanju povabil. Tembolj začudeni in ranjeni smo bili, da se je vršilo posvetovanje v Grebinju, brez da bi se povabilo zastopnika iz me,sta Velikovec, ako ravno se je zlasti župana g. Ellersdor-ferjazatako povabilo naprosilo. Odbor pa ostane vkljub temo čudnemu ravnanja pri svojem sklepa z dne 6, marca in ne bode nasprotoval železniškemu načrtu zveze od Lavantala čez Grebinj in Velikovec v Celovec, temveč bode to misel z vsemi močmi podpiral. — Železniški akcijski odbor v Velikovcu. Krščanske ..rajtenge". Piše se nam: Pred par leti se je oženil v bližini Sel nad Borov-ljami neki naprednjak. Bil je nekaj v žlahti s svojo nevesto. Zatorej je vložil prošnjo, katera se je menda poslala svetemu očetu v Rim. Prošnji se je ugodilo. Kmalo potem pošlje Selški fajmošter nevestini materi „rajtengo" in tam je bilo napisano: 26 rajniš ali pa po Selško 52 kron. Dragi Janezek, zakaj pa nisi poslal rajtenge ženinu ali nevesti? Morda bi bil napravil s tem kako „ialengo"! Tisti dan, ko sta šla zaradi ženitve k fajmoštru, sta se tudi oglasila v birchauzu pri Mažeju. Tam sta popila nekaj Bladkega ali kislega vinčeka. Morda tadi kak majčken „čajček". Naj si bode tako ali tako, zgodilo se je pač, da so šli duhovi — vinski ali čajski — ženinu malo v glavo in začelo se mu je malo sanjati. Sanjalo se mu je o farških rajtengah in dragih lepih stvareh. Pa kaj se je zgodilo? Birta Mažeja so tako srbele pete ali — S — pravzaprav jezik, po Selško „hofla", da je to novico kar teplo telegrafiral v farov. Selški fajmošter je potem nokazal svojo farizejsko nataro. On si je mislil: Čakaj jaz ti bom pomagal. Oznanil je enkrat in spet enkrat. Potem je pa napisal prav ljubeznivo pismo, v katerem je na-zaanil ženina, da tretjikrat ga ne more več vreči s prižnice. Na ta način mu je skušal napravit nekaj sitnosti. „Naprej ne moreš, nazaj tudi ne". Tisti naprednjak bi se lahko bil obrnil naprej, toda to bi zopet trajalo nekaj časa, za-toraj je še enkrat šel v Šele in se je pogodil s fajmoštrom, da bi stvar dokončal, kar se je tndi zgodilo po Janezovi milosti. Hvala, slava, čast in čaj našemu milemu ovčjemu pastirju. Po poroki je Ivan Nagel — kakor se vidi po imenu, pristen Hrvat — zopet napisal drobno pisemce. In glej, sedaj ni več ljubil tako svojega bližnjega: Takaj ni več bilo zapisano 26 rajniš, ampak samo 7. In to res ni veliko, če pomislimo, koliko truda je imel s tem, da dva človeka trikrat nese na prižnico in jih potem trikrat vrže dol. (Poroka se je vršila drugod.) Uboga sirota, toliko dela, pa samo sedem drenovih klincev. Pa hajl! Župnik Hraba v Djekšah res še vedao nima zadosti. Poslal nam je v svoji brezmejni predrznosti še sledeči nesramni popravek, ki označi posebno dobro njegov infamni značaj: Sklicujoč se na § 19. tisk. zak. z dne 17. dec. 1862, drž. zak. št. 6 ex 1863 zahtevam z ozirom na članek objavljen pod zaglavjem ^požarna bramba in župnik iz Djekše" v 14. štev. „Stajerca" Vašega lista, sta sprejmete v zakonitem raku na istem mestu istimi črkami nastopni stvarni popravek: „Ni res, da je župnik Hraba nasprotoval požarni brambi; res je pa, daje za požarno brambo, ne pa za njeno pijančevanje in hajlanje. Ni res, da, ko se mu je reklo, da bode blagoslovil briz-galne sosedni bistriški župnik, je zakričal; »Dokler sem jaz župnik v Djeksu, ne sme bistriški župnik v moji fari niti p....."; res je, da od bistriškega g. župnika se ni govorilo; res je da teh nesramnih besedij nisem rabil, res je, da sem rekel, da brez mojega dovoljenja noben drugi duhoven v moji fari nič nima opraviti. Djekše dne 8. aprila 1907. Dragotin Hraba, župnik. Opomba: Res, človek se mora siluo nazaj držati, da ne pove temu nadutemu popa, kar ma gre. Res je seveda vse, kar smo pisali in pisali bodemo še več. Kar se pa tiče pijančevanja in hajlanja, je to že več kot nesramnost. Kje na božjem svetu se več pi-jančuje kakor v farovžih? Kje se nganja več grdobij kakor v sobah politikujočih farjev? Vse kar je prav, — ali med prvaškimi duhovniki je toliko pijancev, da je strah in groza! In zato je nesramno od Hrabe, da očita požarnikom pijančevanje! Kar se pa tiče pesede ,p.....", jo je Hraba res rabil. Sramujte se, župnik in Bkrite se v zadnji kot. Prihodnjič pa prinesemo še vse druge novice o vaši maziljeni osebi! Gospodarske. Ali se šibi trta, če se joče? — Vsekakor! Vsaka izguba soka je obenem za trto izguba moči. Trte, ki so se kesno obrezale in so izgubile muogo soka, ostanejo čestokrat celo poletje blede. Zato se priporoča, da obrezujemo trte pred zimo ali rano spomladi, da se rana še pred aprilom zasuši. Majhna izguba trtnega soka seveda ne vpliva tako hudo. Ali je zasaditi trto navpično ali poševno? — Cim bolj navpično zasadimo trto, boljše je, to pa zaradi tega, da pridejo korenine na spod-trtnem koncu bolj globoko, potem pa tudi zato, da ne poganja na trtnem čoka toliko vrhuib ali rosnih korenin. Poševno zasejano trto lahko tudi pokvarimo ko vinograd obdelujemo. Proti grintavosti jabolk in hrušk — Grinta-vost provzroča neka gliva, ki se imenuje znanstveno fasicladium dendriticum. To bolezen opazujemo lahko na listju in na sadju. Na poslednjem se pokažej okroglasti, rujavi olični izrastki. Osobito na jabolkah se dobijo taki izrastki pogostoma. Dostikrat se zaraste tudi več peg v eno samo. Tako sadje je navadoo grdo in zato se ne prodaja dobro. Najbolj napada ta gliva sadje v vlažnih krajih. Včasih vniči ta bolezen ves pridelek. Proti temu sadnemu škodljivcu se priporoča drerje škropiti in mazati z raztopino modre galice in vapna, kakoršno se rabi perenospori na trtah. Škropiti je dval prvič, ko začne drevje poganjati, toraj pred ci v drugič pa po čreta. Z\ škropljenje m lahko navadna škropilnica, še boljša pa j« kakoršno ima v zalogi Gor. kmet. drašti nese tadi 14 metrov na risoko in stane Ta škropilnica se rabi tndi za škropljenj Tadi ž ve plan je sadnega dreva pomaga grintavosti. Žveplati je seveda spomladi ob vremenu. Redar vežemo trto, vpogniti je rozgo1 kjer hočemo, da nam požene krepko ml Na vpognjenem mestu zastaja namreč trtnj in zato se nakopiči v one oči, ki se m pred vpognjenim mestom. Cim bolj vp rozgo proti zemlji, vednv manjšo moč bodo sprednje mladike, nasprotno bode najbolj rastla vrhnja mladika na oni rozgi, ki jo žemo navpično. Kdor hoče imeti toraj mladje na zadnjem delu mladike (poleg ta naj vpegiba rožje proti zemlji, kdor hoi« spredaj močno mladiko (n pr. oni, ki hoče mlade trte na latnik), ta naj privezuje rožje mi Zatirajte listne uši po sadnjem drevi ko se pokažejo. V ta namen se najbolj pri tobačni izvleček, ki se stanjša s 50 krat vode. Tobačni izvleček se dobiva v zalogah ti po nizki ceni. Napravite si v vinogradu jamo za ve V mnoge vinograde moramo voziti vodo za pljenje cele ure daleč. In vendar bi se majhnih trugom nabrati v vinogradu sami trebno vodo V nekaterih vrstah zemlje, je sovdaa, opoka in ilovica ni treba nai drugega, kakor izkopati na primernem bodisi blizu poti ali ob kakem jarku pri jamo in vode bo tu vedno dovolj. Tam, ne drži zemlja vode, treba bo seveda jamd zidati z ilico ali pa cementirati. Take jai si morali napraviti po vinogradih osobito! posestniki, ki nimajo vozne živine. S tem mnogo na dobička. Kdor nima toraj še j; vinogradu, naj si jo napravi sedaj. Cepljenje sadnega drevja se pričenja ter se nadaljnje, dokler drevje, kakoršno haja v drevesnicah je najboljši način cepi v sklad, s tem, da ne prereČe cepič in p poševno. Prereza naj bo približno 2 do 3 tako dolga, kakor je cepič debel. Seveda rata biti pri tem načinu cepljena podi cepič ednake debelosti. Če je podlaga bofi bela, capiti je v razklad ali v naklad. Tj klad se podlaga razkolje preko sredine a se zareže v dobi zagozde ter vtakne tako poklino, da se lubad na podlagi in Inbai cepiču spojita. Zarezi na cepiču morate volj dolgi, da ne nastane ob razpoki prostor, vsled česar bi se cepič posušil cepljenju v naklad odreže se na podlagi toliko lubada in lesu, da bo zamogel cepi rano popolnoma pokriti. Cepič je prerezati kakor pri cepljenju v sklad. Da bo na bolj trdno stal, je dobro, če se napra»] gornjem koncu prereze majhno zarezo, tero se nasloni Cepič vrhu prerezane p se priveze h podlagi z vrbo ali še bol ličjem. Za obvezo rabi se pri nas navadno ali cunje. Ce je spomlad vlažna, je taka olj dobra, v suhi spomladi pa se mah posi zato se cepič ne prime. Boljše je, če rabi ta namen cepilni vosek ali cepilno smolo. Katero umetno gnojilo je sedaj deti i nograd? — V tem času je potrositi po gradu superfosfat (na njivo zem'je okoli na oral od 2—3 q) in kalijevo sol (na okoli 50 kg, na oral okoli 80 kg). Troi kakor bi sejal žito. Ta gnojila je potem kopati ali podorati. Ko bodo začele trte njati, potrositi je še soliter (okoli 30 njivo ali 50 kg na oral). Soliter se pusti kar na vrhu ali pa se podpleje. s tin j iti in Ijo je s( iveca iec, < dne Brzojay. Iz Rogaške Slatine. Danes n ni pri „pošti" zbrani volilci okrajev in Šmarje sklenili so enoglasno, postaviti! visnega kmeta Andreja Drofenigi sestnika v Kačjem dolu kot kandidata vi zbor. To pa iz tega vzroka, ker jim naj »ton ni bila priložnost dana, svojo željo iti ii v g. obČ tajniku Vinko Žurmanu ne tujo dovolj trdnega kmetskega zastopnika, i sorejel mandat od celjskega advokata lica uredništva in uprav-ništva. nikoni. Zaradi volilnih dopisov smo morali vrsto dopisov 1 — Velikovec: Vse po Pozdrav! — Sv. Marko niže Ptuja: ittTilki ni bilo mogo_če! — Lindenhof: Prepozno o. — N. B. Žitaravas: V kratkem dobite loterijske številke. ine 6. aprila: 13. marca: 67. 61. 86, 64, 3. 34, 59, 31. 8, 3V Jfoa mujm-imatmc. IX in> Mm, JjbioJjCf dobit. Pristna urno v Izvirnih zavojih z Imenom Kathralner. [m» »| bi m pil (no nubuajajoče Itekavenemešanel athreinerjeva aioa tava e obnesla za iejJo primes, 1 zd-avje. Otroke bi bilo samo Se navajati Kathrelnerjeve kave. V najem [odda dobro idoča kovačnica (Hamtner-I z mnogim kupovalci. Več pev<» g. Fersch, Maribor PoberschstraBse Nr. 9. | hočete realiteto ali obrt vsake vrste, hotele, itilne, posestva, ceglarne, eanatorij itd. na uu ali v provinciji hitro in zaupno kupiti [prodati, obrnite se zanesljivo na vorazredno internacijonalno podjetje in trg t realitetami Dunaj V/2, Schonbrunnerstr. 80. ) največjo podjetje, zastopstvo v vseh provincah ko. Kar se ogledovanja in pogovora ajte brezplačni obisk, za kar vam ni h nič plačati. 129 [Jos. Kasimir, Ptuj ovina s špeoarij o, materij alom, barvnim = blagom. = Priporočam. Za živino lajno apno, kornaj-irški redilni pra-', rdečo sol, gren-sil, žvepleno I cvetje i. t d. Za setev: za travo, repo in druga semena. 3-7 letna detelja brez grinta karbolinej, barve, laki, čepici (pinsel). ^ Peljem le dobro blago po najnižjih cenah in zagotavljam 0 redno dobro postrežbo; Omenim še, da se nahaja moja tr- 1 le v lastni hiši, kjer je bila preje glavna tobačna tra-— 130 Meblirana soba z priliko za kuhati eventuelno z kuhinjo, nemoteno bivanje v vrtu, se v Ormožu ali v okolici od srede majnika do srede oktobra išče. Dopisi na g. Paulinic, Dunaj, Mariahilferstrasse 35. Prava britev iz Solinga za vsako mojo britev prevzamem pofnoearan-cijo, ker Je vsaka iz najboljšega angleškega jekla izdelana. Štev. 8700 Dobra britev, s fino polirano votlo brušeno klino, povsem ostra, črno pobran les in etui K 1.50 Štev. 8700. Posebno dobra britev, najfinejše po-lirana Vi votlo brušena, povsem ostra, črno pol. les in etui..............K 2.— Štev. 8703. Ista britev kot 8702. ali •/» votlo brušena K 250 Štev. 8706. Najfinejša britev iz posebno dobrega dela •/, votlo brušena, črno poliran les, povsem ostra in etui..............K 2.c0 Štev. 8710. Izredno fina britev v izborni izpeljavi '/, votlo brušene, črno pol. les, povsem ostra z etui.............. .... K 3.60 Štev. 8716 mesto lesa prava slonova kost, 'I, votlo brušena povsem ostra, izvestno delo, tudi etui K 4.80 Varstveni aparat za briti, jako ugoden in brez nevarnosti .................K 3.60 Jermena za britve K 1.20, K 1.60 in K 2 —. ""^ Hanns Konrad raTffin^f* štev. 876 (Češko.) Bogato ilustrovaa oenik z nad 3000 slikami zastonj in franko. 642 Za prodati ali v najem ie da dobro idoča gostilna, 8 minut od glavne ceste z strimi sobami, dvorana za ples, kuhinjo, 2 kleti, 2 hlevi vse v dobrem položaju, zidamo s ceglom pokrito, zraven sliši mlin na 3 pare z stalno vodno moč za umetni mlin in za žago pripravno, ker je okolica bogata na lesu in za trgovca z lesom jako pripravno. Več pove nprav-===== ništvo- tega-Jista. ', , tu Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in 'iati i. t. d. 58 Krojaški učenec so sprejme; pri g. Jakob. Podgorschek, kvojaški 229 mojster v Celju, Klostergasse štev. 10. Zali te vaj te 215 zastonj, da se Vam pošlje ilustrovani cenik z nad 1001) slikami. Slika ',,, nat. velik. Garancija več let Vsako ne brezoaoačno blago sn vzeme pri polni svoti nazaj. Nr. 365 Srebrna damsko rementvar gold. 8*60 Nr. 322 Srebrna rementvar za gospode gold. 3 50 Nr. 337 Srebrna anker 15 kamenjev gold.5, dvojni mantel guld.fi 50 Nr. 341 Srebrna anker dvojni mantel •■kn 15 kamenjev, posebno motna ^W| gold. 7-9 50. Anton Kiffmann največja zaloga nr srebrnega in zlatega blaga. Eksport v vse dežele. Marburg P I, Štajersko. ••••••OMMMMOMM Dva učenca 258 se sprejmeta za usnjarijo na 3'A leta; ista imata hrano, stanovanje, obleko in perilo pri gospodarju. Istotak se sprejmeta dva učenca za čevljarstvo pod istimi pogoji. Ponudbe naj se pošiljajo na g. Anton Nasko, Frohnleiten. Harmonika na »etrn ($1") Praktiboa novost I Krasna godba! Ta instrument se na vrtnih hišah, štangah. drevesih, hišah itd. pritrdi in dajo ti glasovi in akordi že pri najmanjšem vetru res (prijeten) umetni vžitek. Harmonike (Windspiel) so 28 cm dolge in stane komad samo K 3'— samo Razpošilja se po poštnem povzetju Erzgebirgisch.es Musikwaren - Versandhaus, Hanns Konrad v Mostu (Briix) Nr. 676 na Češkem. Zahtevajte velik ilustrovani cenik z nad 3000 slikami brezplačno In poštnine proste. 538 Hlapca k volmi oženjcn, trezen, išče oskrb-ništvo graščine Ormuž. 252 Lepo posestvo 7 oralov njiv, travnikov, lesa, 10 minut, od mesta Slov. Gradca, 10 minut od farne cerkve se proda. Cena 6000 kron. Več pove Joh. Wizjak, Stari trg št. 63 pošta Slovenski Gradec. 259 Učenec 217 močan se tako i sprejme v usniariji Anton Wolfbauer v 1'iillan. Zgorno Štajersko. Kovaški učenec se takoj sprejme pri g. Maks L. Koschier, kovaški mo.ster ______v Laškem trgu. 234 Pekovski učenec se takoj sprejme. Fant naj bo močan in krepek 15 let star iz dobre hiše, učil se bode 3 in pol leta, ter dobi celo obleko, hrano in stanovanje. Jaz se pripeijam na Ptuj po fanta ter plačam tudi vožnjo za njega. Več pove g. Jožef Habianič, pekovski mojster v Voitsbergu. Učenec se išče ca rfdinarski obrt na novi umetni valjčni in nsrmi ■lin na Moste pri Ptuj sli deri, učiti se mora obrt 2 leti in služi prvo leto K 4 mesečno, drugo teto 6 K na mesec Sprejme se vsak čas! 104 Kolarski pomočnik in kolarski učenec z dobrim spričevalom se takoj sprejmeta pri g Josef Hollen- steiner, kolarski mojster v Velikovcih. 206 NAJBOLJŠA I- JSA SEMENA VSCH VRST SAMO PR| PTUJU 141 Lepo posestvo v Selah pri Imeno (Stadldorf) hiša z dvema sobami, klet, uta za mlatiti, hlev, 4 oralov njive, vinograd, travnike in sadonosnik je takoj iz proste roke za prodati. Cena 1300 K. Več pove Franc Oratchner v Celju. GrazerstraOe 6. 239 Zaradi smrti263 se proda v Jarenini pri Mariboru hišo z malim gospodarskim poslopjem in velikim, lepim* vrtom v neposredni bliiini cerkve na okrajni cesti za 4990 K. Zlasti ugodno za pen-zijonista ali trgovca. Vpraša se pri Fritz Hummer, Celje. P O z o R P O Z O R I ristne snovi za napravo domače pijače dobite v popolnoma pravi in zdravju popolnoma neškodljivi sestavi le tedaj, če ima vssj le jeden del mojih snovij zgoraj stoječo, postavno zavarovano varstveno znamko. Moje snovi so bile Se večkrat, zadnjič dne 23. februar 1907 preizkušane od c. kr. preizknšoval-nice hranil v Uraden glede njih neškodjivosti; vsled spričeval, katera imam v rokah od omenjene preizkušovalnice, nimajo v sebi nikakili zdravjn škodljivih tvarln, vsled česar so v moji sestavi najbolj pripravne za napravo v resnici tdrave in najbolj oknsne domače pijače. Vsled tega prosim vsakega, da pazi v svojo lastno korist posebno na zgoraj stoječe, registrj-vano znamko, da se tako varuje pred manj vrednimi ponapravljenimi izdelki. Kmetovalci pozor! Staroznana krščanska tvrdka. Opozarjamo vse kmetovalce in gospodarje na svoje, po vsem Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Hrvatskem, Ogrskem, Dol. in Gor. Avstrijskem znane snovi za napravo domače pijače z vinskim hru-škovjm in jabolčnim okusom ter vseh vjst žganja in ruma, 80°/0 ocetnega cveta itd. Snovi so naravni pridelek in vsled tega popolnoma neškodljive. Z njimi lahko mešate vino in sadni mošt ter delate pijačo na tropino in droži ali tudi na Samo vodo. Ker je moja trgovina tako razširjena, sem v prijetnem položaju, da dajem za nizko ceno najboljše blagol Vsak ki je enkrat poizkusil, postal je rr.oj stalni naročniki (Dajem tudi zastonj pojasnila za zboljšanje skaljenega ali drugače pokvarjenega vina in vinske posode.) Prosim, pazite natanko na mojo tvrdko, ki obstoja že več ko 15 let in vsled tega le samo ona more oddajati vse po dolgo izkušenih recepth! Na zahtevo pošljem cenike zastonj. Z odličnim spoštovanjem udani Andrej Pollak, ^^.jj*?"1" „IVi črnem psu" Gradec, Annenstrasse štv. 46 MASTIN doktorja pi. Trnk6czyja krmilno varstveno sredstvo se dobiva tristno pri trgovcih le pod imenom Jltastin. Previdni metovafec ga primeša krmi vsaki domaČi Živali. Najyjflje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom. Tovarniška zaloga: lekarnar Trnk6c*y, Ljubljana. 61 fiamburg-flmerifca-Etoik Najhitrejša vožnja po morjn 5 dni, 7 nr, 38 minut. Bedna direktnazve-sa z brao- in poštnimi par-niki, ki imajo dvojnate vijake, a Haiubnrka do New-Yorka; dalje v Kanado, Brazilijo, Argentinijo, Afriko. Natančnejša pojasnila daje Generalni agentura 2a štajersko Gradec, IV., Annenstratse 10, „6tterr. Hof." ___________________________________________________7* HlapCC se takoj sprejme k dvema konjam, mesečna plača 24 kron pri g. J. Novak, Loka pri Zidanem mostu. aw Za nasad oddaja se nove vrste, zelo plodovite, nizke, grahova in fižolova semena pri Adolf Sellinschegg v Ptuju. Mbf1" FriSne lupine (stročje) se kupuje v vsaki množini nazaj. -"JM" 163 Ura na perpendikelj z bilom (Schlagwerk)K10.60 v lepo polirauem kostna .z orehovega lesa, 30 ur idoea, z belo cifernico, 61 cm visoka K 10.50. Ista, 14 dnlj idoca. z bilom (Sehlagivtrk) na uro in na pol are . . . .K U-20 Bilo stično zvonenju v stolpu zviša ceno pri prvi uri za K 1.—, pri dragi za K 1-50. Te ure so vsled svoje vrednosti in krasote elegantni predmet v pohištvu. Za vsako uro 3 leta pismene garancije. Razpošilja po povzetju HANNS KONRAD Prva tovarna nr v Mostu (Brux) St. 876 (Češko). Bogato ilustrovani ceniki z nad 3000 podobami se pošljejo po zahtevi vsakomur zastonj li franku.____ M9 Hans Wouk veletrgovina z mešanim blagom, vinom in žganjem v Poličanih priporoča p. t. občinstvu svojo bogato zalogo izbornega Špecerijskega blaga, kakor fine parne moke, vinberle, cibebe, kave, masti, jedilno olje, petrolej itd. kakor tudi zalogo manufakturnega blaga, stoli, druki, platno itd. Nakupuje žitje, jajca, maslo in poljske pridelke. Nakup m prodaja dobra pristna naturna vina en gros in dobro pravo žganje en gros in en detail. r Dpravništvo »Štajerca" sprejme takoj, oziroma v enem = mesecu , upravnika (j (Administrator). Bazumeti mora popolnoma knjigovodstvo (Buchfuhrung) in biti izurjeni korespo-dent v nemškem in slovenskem jeziku. Plača po dogovoru. Ponudbe je vposlati =e čimpreje = upraynistYU »Štajerca." Zahtevajte brezplačno in franko moj veliki ilustrirani cenik s cez :-000 slikami oniklnastih, srebrnih in zlatih urah, kakor o vsakovrstnih srebrninah in '/^k\\ zlatnioah, godbenih inStrum. robe iz jekla nfSi'.ISu^iaVB >" u5ni& po prvotno-tovaraiskih cenah, l^SSiII Niklnasta remonterura......K 8— 1 'E . "f jI 1 Sistem Roskopf-patent......, 4 — 3 Švicarska originalna sistem Roskopf patent-ura........." 5-— &./M/M Registrirana "Adler-Roskopf" niklasta anker-rercontoar-ura . . . . „ 7*— Srebrna rero.-ura „Gloria" deh . . . „ 8-40 Srebrna rem.-ura z dvojnatim pokrivalo .....»18'dO Ura kukavica K 8-60, budilnica 2-90 kuhinjska ura K 3-— „Schwarvraldor"-ura K »m Za vsako uro 3 letno pismeno Jamstvo. Nobene rizike! Zamenjava ali pa se denar vrne. Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mestu (Brux) št. 876 (Češko). 618 Šivalni stroji (NabjnascMnen) se kopujejo zanesljivo dobro in zelo po nizki ceni v trgovini bratov Slawitsch v Ptuji- Ker nimam agentov je cena zaradi tega tako nizka. Vsak Be naj pripriča in zahteva pismeno ali ustmeno cenik (Preiskurant). Proda se zanesljivim kupcem na mesečne rate. 27 Red Star Line, Antwerpen Prve vrste parobrodi. — Naravnost Drez prekladanja v New-York in v Piladel- fljo. — Dobra brana — Izbora« oprava na ladji. — Nizke vožn« cene. Pojasnila daje Red Star Line, 20, Wiedener Gurtei na Dunaii ali Franc Dolenc, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev 41. °& Prodajalka dobro izurjena v vseh strokah mešane trgovine, srednje starosti in Učenec ne pod 14 let star, nemSČine vešč in poštenih starišev se sprejme pri tvrdki J. Razboršek. Šmartno pri Litiji. 249 )000