SEVNICA - Danes bo^ zbor delovnih skupnosti občinske skupščine obravnaval poslovanje gospodarstva v prvem tromesečju letošnjega leta in zaposlovanje v občini.
TREBNJE - Včeraj popoldne sta imela ožji politični aktiv in koordinacijska komisija za izvedbo drugega obdobja ustavnih sprememb razgovor s tajnikom republiške ustavne komisije Mihom Rjbaričem.
KOČEVJE - Na včerajšnji seji izvršnega odbora SZDL so razpravljali o pripravah na javno razpravo o zvezni in repubUški ustavi in o pripravah na proslavo v Starem logu.
RIBNICA - Za ravnatelja posebne osnovne šole Ribnica je bil na torkovi seji občinske skupščine imenovan Franc Koprivec.
BREŽICE - V ponedeljek, 16. julija, bo občinska skupščina sprejemala odlok o naj nižjih stanarinah in glasovala za spremembo odloka o delni nadomestitvi stanarin.
KRSKA vas - Gasilsko društvo Krška vas bo v nedeljo praznovalo 50-Ietnico obstoja.
Referendum v Brestanici
v nedeljo, 15. julija, bodo prebivalci krajevne skupnosti Brestanica odločali o samoprispevku za igrišče in olimpijski bazen. Ce se bo večina izrekla za graditev rekreacijskega centra, potem bo načrt zanj uresničen v 4 letih. Samoprispevek bodo plačevali občani 3 leta in pol: zaposleni 1,5 odst. od osebnega dohodka, obrtniki in gostinci 3 odst. od obrtne dejavnosti in kmetje 2 odst. od katastrskega dohodka. Računajo, da bodo zbrali blizu 600.000 dinarjev.
V Brestanici se tokrat odločajo za nekaj, kar bo napravilo življenje v tej krajevni skupnosti prijetnejše. Malo imamo krajev, kjer je poskrbljeno za ugodno počutje in oddih, zato je brestaniška pobuda vredna posnemanja.
MEDZADRUŽNI VRH
Minuli teden seje v Novem mestu prvič sestal medzadružni svet za Dolenjsko, ki bo povezoval in usklajeval delo petih zadrug in gozdnega gospodarstva. Kot so v večurni razpravi poudarjali udeleženci, ima do-‘ lenjsko kmetijstvo veliko odprtih vprašanj, ki potrebujejo medsel»jno dogovarjanje in skupno načrtovanje. Zlasti so to pospeševalna služba, kmetijsko izobraževanje ter investiranje v kmetijske predelovalne obrate. Za prvega predsednika medza-družnega sveta so izvolili 1'ranca Jevnikarja, kmeta iz Dola pri Trebnjem, za podpredsednika pa inž. Staneta Kastelca iz KZ N. mesto.
Minulo nedeljo popoldne v Šentvidu: iz grl več kot 1.800 pevcev je zadonela pesem ,.. (Foto: B. Krže)
Na taboru četrtega kulturnega tedha v Šentvidu pri Stični so peli tudi pevci z Mirne, senovske LIS CE, Koprivnice, tovarne KRKA, iz Globokega-Artič in Brežic • Mogočna'proslava puntarije
,4*raznujemo petstoletnico tiste velike misli, ki se je porajala iz tega ljudstva, da, smo postali svoboden narod ..je dejal pisatelj Miško Kranjec
Šentvid pri Stični je prekosil samega sebe. V nedeljo popoldne so izzveneli akordi njegovega IV. kulturnega tedna iz grl več kot 1800 pevcev. Pesem, ta žlahtna posoda narodove kulture, je v soboto in nedeljo donela v prenabito polni šolski dvorani in potrdila, da postajajo tabori pevskih zborov že tradicija. Zdi se, kot je dejal dr. Danilo Švara v soboto zvečer, da je zborovska pesem na Slovenskem rešena, da so ji odprta nova pota.
Vse, kar je Šentvid pri Stični do- bilo posvečeno jubileju hrvaško-
vest jih je vedno znova gnala v uporništvo .. .“
Pritrdili smo pisatelju Mišku Kranjcu in njegovi misli: kakšna strašna sla po svobodi je morala gna-
življal in dajal zadniih deset dni, je
slovenskega kmečkega punta iz 1573. O tem je predvsem govorilo vclikCKslavje na dan borca, ko so pred .šolo v Šentvidu odkrili visok hrastov spomenik, delo Petra Jovanoviča, posvečeno na.ši puntariji. Ob tej priložnosti je govoril predsednik Društva slovenskih pisateljev Mi.ško Kranjec, ki je zbrani množici med drugim dejal;
„120 puntov na slovenski zemlji v petsto letih — zares ni malo . , . Zakaj in čemu vsi ti upori? Mar zares zgolj za neko ,staro pravdo*, kakor nam pove davna pesem? Mar ne vselej za nekaj novega, vselej za nekaj višjega? . . . Nenehno uporništvo našega človeka-tlačana nam priča, da je moral verjeti v boljši, )(lrešilni jutrišnji dan. Ne obup, za-
n I
NOVO MESTI
A^A BANKA
ti naše prednike, da po še tako krvavih porazih niso nikdar obupali, da so slepo verjeli v boljšo prihodnost. In .še njegovi sklepni besedi: „Naš delovni človek ima dandanes v svojih rokah silno orožje - samoupravljanje.
(Nadaljevanje na 4. str.)
Udarec
obveščanju
Od prvega julija veljajo nove cene za rotopapir: namesto dosedanjih 2,90 din stane kilogram takega papirja poslej 3,40 dinarjev. Po dosedanjih podražitvah poštnih storitev, energije, transporta in vseh drugih stroškov poslovanja je naj novejša podražitev pripeljala časopisna podjetja v slepo ulico.
Prav politično-informativni listi, kamor sodi tudi Dolenjski list, so se ob tej podražitvi znašli v najtežjem položaju. Stroški za en izvod političnega časnika se v Jugoslaviji gibljejo med 1,50 in 3,70 din.
Ce družba ne bo. takoj začela sistemsko reševati težav, v katerih se je zanšel politično-informativni tisk, bodo založniki prisiljeni podražiti časopise za 50 par. Da je to za podražitve najbolj neugoden trenutek, ni potrebno posebej dokazovati.
Tudi Dolenjski list - en izvod našega tednika pride na 7 prebivalcev, kar je na vrhu jugoslovanske gostote - je y podobnih precepih kot ves jugoslovanski tisk. Morebitna podražitev ča^pisov bi še bolj pretresla jugoslovanski časopisni trg; poudariti pa velja, da smo Jugoslovani doslej med zadnjimi v Evropi po potrošnji časopisov. Predsednik zvezne konference SZDL Jugoslavije Veljko Mila-tovic je na 13. skupščini jugoslovanskih novinarjev v Splitu poudaril, da bo SZDL kar najhitreje predlagala rešitve, da bi uredili materialni in družbeni položaj tiska.
Ljudje bodo brali le, če bo tisk poceni. Ljudje bodo osveščeni le, če bodo brali.
v ponedeljek popoldne so na Otočcu slovesno podpisali samoupravni sporazum o poslovnem in tehničnem sodelovanju med Dolenjsko banko in hranilnico ter Ljubljansko banko. Poleg najvišjih predstavnikov obeh bank se je podpisa udeležil tudi republiški sekretar za finance Jože Florjančič. — Več o sporazumu na 6. strani današnje številke. (Foto: S. Mikulan)
15. pionirski tabor »Sutjeska« v Šmihelu
			HI	M	H
					1^
Ob 30-letnici ustanovitve XIV. in XV. divizije ter 31-let-nici brigade „Toneta Tomšiča“ bo v nedeljo, 15. julija, v Žu-^
Kovinarska v Krškem se širi
Krška tovarna industrijske opreme in konstrukcij Kovinarska je dobila soinvestitorje za razširitev podjetja: 3. julija je s predstavniki zahodnonemške firme VVibau, predstavniki DEG iz Koelna ter ljubljanskim Comnierceom podpisala pogodbo o skupnih naložbah v opremo za izdelovanje sodobnih aslalt-nih baz, ki so potrebne predvsem Jugoslaviji. Kovinarska bo povečala tudi zmogljivosti za izdelovanje naprav za kemično in naftno industrijo. Tovarna se bo uvrstila med najpomembnejše izvoznike v občini, saj bo prodala .na tuje tretjino svojih izdelkov.
^  ^
žemberku velika proslava. V sodelovanju s krajevno skupnostjo Žužemberk, ki 13. julija slavi svoj praznik, je pripravljalni odbor pripravil bogat spored proslavitve.
Na predvečer praznika bodo ponazorili napad na Žužemberk, v katerem sta pred 30 leti ustanovljeni divuiji, s_estavljeni iz Gubčeve, Can-kaijeve, Sercerjeve in Tomšičeve brigade, opravili svojo prvo bojno dolžnost.
Naslednji dan, v nedeljo, pričakujejo veliko obiskovalcev iz vse Slovenije. Zjutraj bo slavnostna seja krajevne skupnosti, ki seje bodo udeležile delegacije brigad in predstavniki drugih občin. i’o postrojitvi bo vseh 14 enot iz sestava divizij in enota JLA, ki goji tradicijo 'lonišičeve brigade, v paradnem maršu ob spremljavi godbe odšlo na zborno mesto, kjer bo govoril sekretar sekretariata ( K ZKS I ranc Šetinc. V nadaljevanju programa bodo nastopili: Partizanski pevski zbor. Godba l.M in recitatorja Štefka Drolčcva ter Jane/. Rohaček. Odprte bodo tudi likovna, filatelistična m ra/.stava o NOB.
Republiška Zveza prijateljev mladine je letos v sodelovanju z novomeško ZPM že petnajstič organizirala medrepubliški pionirski tabor „Sutjeska”, ki se je začeli, julija v Šmihelu pri Novem mestu. Tabora so se udeležile desetčlanske skupine pionirjev iz vseh republik in letos prvič tudi iz AP Vojvodine.
Tabori ,,Sutjeska", ki jih prirejajo po v.sej Jugoslaviji, imajo namen krepiti v mladih bratstvo in enotnost in ohranjevati trajne medsebojne prijateljske stike. V tritedenskem skupnem letovanju se pionirji seznanjajo z zgodovino NOB, zlasti .še z najpomembnejšo bitko naše zgodovine, z bitko na Sutjeski, po kateri ima tabor tudi svoje ime.
Pionirji so že bili na srečanju borcev na CJorjancih, v načrtu pa je še večdnevno taborjenje na Rogu. Pripravljajo tudi enodnevni izlet v Ljubljano, Begunje in na Bled, kopanje v Dolenjskih Toplicah in obisk novomeških tovarn Krka, IM V in No-
voteks. 23. julija bo tabor „Sutjeska" priredil po.slovitveno slovesnost.
Pred okrog 3.000 gledalci~so v silni vročini minil® tradicionalne konjske dirke v Šentjerneju. Gledalci so navdušeno spremljali tudi edino galopsko dirko, tekmo domačih konj (na fotografiji). - Več o dirk^ na zadnji strani.
V začetku ledna je bilo prehodno poslabšanje vremena' z ohladitvami. Ob koncu tedna bo sončno vreme in ponovno topleje s temperaturami nad 25 stopinj C. V popoldanskem času so možne krajevne nevihte.
L
Na zborovanju 4. julija pri Miklavžu na Goijancih je govoril generalmajor Miha Butara - Aleks, Na kraju, kjer so se partizani 31. marca 1942 prvič spopadli z italijansko vojsko na območju Goijancev, se je zbralo okoli 2000 ljudi, med njimi borci Gorjanskega bataljona in drugih partizanskih enot, okoli 240 mladincev iz novomeških delovnih organizacij, udeleženci pionirskega tabora Sutjeska in drugi. V kulturnem sporedu sta sodelovala pihalna godba iz Novolesa in Sentjemejski oktet. (Foto: I. Zoran)
tedenski
mozaik
Kaj vse ugotavljajo zgodovinarji, njihova naloga je, da rekonstruirajo našo preteklost. Ker je to tako težavna naloga, so interpretacije vsakih deset let drugačne.
Svetovalec ameriškegfi predsednika Nixona, prof. Kissinger je brez dvoma velika zgodovinska osebnost. Kadar govorijo in pišejo o njem, se radi vračajo v prejšnja stoletja. Primerjajo ga z velikim francoskim državnikom, kardinalom Richlieujem. Ta je živel na dvoru francoskih kraljev.
In tu je še ena primerjava. Pravijo, da je Kissinger v bistvu to, icar je bil nekdaj avstrijski kancler Mettemich — siva eminenca. Seveda bo Kissinger pozabljena veličina, ko se bo umaknil s politične pozornice. Te misli smo uporabili samo kot uvod v ta prispevek.
Henry Kissinger bo v kratkem že šestič obiskal Kitajsko. To je brez dvoma dokaz, da uživa tudi zaupanje kitajskih krogov. Kajti Nixonov svetovalec ne razlaga novinarjem, kaj je videl in slišal med svojimi obiski na Kitajskem. In vendar mu je kitajski premier zaupal marsikatero tajno.
Ali se bo Kissinger med svojim bivanjem v Pekingu sestal tudi s Sihanukom? O tem mnogo ugibajo v svetu. Američani se baje zavzemajo za raz delitev Kambodže na dve polovici - vuhodno in zahodno. Sihanuk bi prevzel oblast v vzhodni polovici, Lon Nolov režim pa v zahodni. Sihanukova Kambodža bi v tem primeru mejila na Vietnam in sicer tisti del Vietnama, ki ga kontrolira revolucionarna vlada.
Ali bo Kissinger pripravil obisk Ču En Laja v Združenih državah? Kitajski premier je ondan dejal, da ne bo prišel v Washington, dokler bo tam taivansko predstavništvo. To je hila direktna izjava, ki ne pušča nobenega dvoma. Vendar pa so se pojavili tudi komentarji, da Ču En Laj le ni mislil tako rigorozno.
Vsekakor imajo zdaj Kitajci potezo. Saj je bil junija v Ame riki sam Leonid Brežnjev, torej najbolj avtoritativna osebnost Sovjetske zveze.
še druga plat medalje
Le zovzeto delo na vseh področjih lahko prinese ustrezne rezultote in stofoilnost
v razpravah o letošnjih gospodarskih gibanjih smo v zadnjih tednih slišali tudi vrsto kritični ocen. Med njimi so zlasti ostre kritike, ki zadevajo previsoko porabo vseh vrst, jn^dvsem drago družbeno režijo, če Mko tako rečemo. Torej družbene dejavnosti kot so šolstvo, zdravstvo in kultura in ostale ter družbenopolitične skupnosti porabijo tolikšna sredstva, da je to za gospod^stvo preveliko breme. R^bremoiitev gospodarstva in slobmnejše odtujevanje sredstev je nujno.
Nedvomno drži, da bi na tem področju lahko še marsikaj racionalizirali, da je odtujevanje sedstev od proizvajalcev še preveliko. Tu pričakujemo nov korak h krepitvi materialne osnove samoupravljanja od druge faze ustavnih sprememb.
TELEGRAM
MOSKVA - Posebni svetovalec egiptovskega predsednika Hafez Ismail bo v četrtek odpotoval v Moskvo. To bo prvi obisk nekega egi^tov^ega državnika po razgovorih Brežnjeva v Združenih državah. V Kairu opozarjajo na to, da komunike o ra/govorih v Beli hiši sploh ne omenja, naj se Izraelci umaknejo z arabskih dežel.
Vendar je v teh razpravah in ocenjevanjih le preveč zanemarjena druga plat problema — kako doseči ugodnejše proizvodne rezultate in ve^o ponudbo izdelkov. Predvsem četrta konferenca ZKJ je z vso resnostjo opozorila, da le zavzeto delo na vseh področjih lahko prinese ustrezne rezultate, hitrejši razvoj in gospodarsko stabilnost. Že večkrat smo navajali in znova naj ponovimo, da so proi2:vo(ine zmo^jivosti v jugoslovanski industriji preskromno izkoriščene — med 60 in 70 odst. ponekod pa celo manj. In drugič: v zadnjih letih delež storil-
'....................................................  Xv»#-
MOSKVA — v Sovjetski prestolnici se mudi delegacija DR Vietnama. Menijo, da bodo predstavniki Severnega Vietnama razpravljali o vprašanjih, ki sta jih obravnavala Brežnjev in Nixon v Beli hiS. Uradno sporočilo samo bo najbrž precej skopo. Od leve na desno so; Pham Van Dong, Nikolaj Podgomi, Aleksej Koagin, Le Duan in Leonid Brežnjev. Moskovčani so prisrčno pozdravili visoke goste.
5
S
N
%
5
I
S
N
N
(Iz zadnjega PAVLIHE)]
 Primi, prosim, grem na komisijo ugotavljanje
premoženja.
S
#
#
s
4
5 # 0 4
J
4
4
#
#■
nosti dela pri gospodarskem napredku občutno upada.
Gre torej za dvoje bistvenih problemov. Ce bi se jih povsod v delovnih organizacijah odločno lotili, potem bi večja ponudba pripomogla h gospodarski stabilnosti, obenem pa bi s tem bistveno povečali akumulacijo gospodarstva. Pri tem seveda razbremenitev gospodarstva še vedno ostane ena osrednjih nalog.
Prav k tem točkam: k večji izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti in k naglejšemu napredu storilnosti dela bi morali usmeriti vse sile. Ne le v delovnih organizacijah, ampak v družbi nasploh. V času, ko z veliko administrativno silo država posega v gospodarske tokove, je tudi njena skrb, da pomaga proizvodnji, ki mora glede delovne storilnosti in izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti hitreje napredovati. Ekonomska intervencija v to smer bi bila najkoristnejša in 's našem samoupravnem gospodarstvu najbolj upravičena.
TONE KRAŠOVEC
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
o značilnostih družbeno-ekonomskega razvoja Slovenije v prvih letošnjih mesecih je prejšnji teden (še pred praznikom) razprav-yalo tudi pre<^dstvo skupščine SR Slovenije - pri čemer je posebno ocenjevalo, kako pri nas izvajamo sprejeto politiko glede splošne in kolektivne porabe za letos. Na seji skupščinskega predsedstva so menili, da samo GLOBALNA OCENA gospodarskih bai^ še ne more biti zadostna podlaga za uveljavljanje PRAKTIČNIH UKREPOV na vseh področjih družbenega življenja in odnosov; rečeno je bilo, da je treba prihodnje analize tako pripravljati, da bodo pomenile bolj jasno osnovo za ukrepanje kot doslej (ko imamo, kot vemo, bolj mdo določnega pregleda nad tem, kdo in kje kaj troši, ali troši racionalno ali ne itd.).
Po mnenju predsedstva republiške skupščine bo treba za naprej posvetiti še posebno pozornost nadaljnjemu SISTEMSKEMU UREJANJU družbeno-ekonomskih odnosov
— kar velja še posebej za iskanje ustreznih oblik ODPRAVLJANJA DRŽAVNEGA KAMTALA na temelju že dogovoijene politike tako v republikah kot v federaciji.
V teh dneh je bilo praktično dodelano in pripravljeno za začetek javne razprave tudi ^sedilo NOVE SLOVENSKE USTAVE. Komisija vseh zborov republiške skupščine za ustavna vprašanja se je sestala na začetku prejšnjega tedna ter je še zadnjič pred javno razpravo obravnavala predlagani dokument
— ^ ga bo republiški zbor skupščine še ta mesec določil kot osnutek novega besedila slovenske ustave.
V bistvu je vsebina sedanjega dokumenta smiselno nadaljevanje procesa ustavne reforme — je na seji republiške ustavne komisije poudaril njen predsednik Sergej Kr^-gher. V celoti so zdaj zbrane vse dosedanje spremembe in dopolnitve, kar smo jih naredi v republiški ustavi (vse od 1963. leta naprej), ter hkrati z NOVIMI REŠITVAMI predstavljale bodo USTAVNO UREDITEV
naše republike, odnose Slovenije z drugimi republikami v državi in z zvezo.
Glede bistvenih usmeritev se sedaj predlagano besedilo nove slovenske ustave v ničemer ne razlikuje od dosedanjih ustavnih določil, saj le poglablja narodovo SUVERENOST in oblast ter SAMOUPRAVLJANJE delavskega razreda in vseh delavcev v sestavu zvezne države kot DRŽAVNE SKUPNOSTI prostovoljno združenih narodov in narodnosti Jugoslavije.
Predlog o organiziranju javne razprave v zvezi z novim besedilom republiške ustave so sprejeli prejšnji teden (v sredo) tudi na skupni seji predsedstva in izvršnega odbora repu-
Globalne ocene niso dovolj
bliške konference SZDL Slovenije — saj je Socialistična zveza, kot znano, nosilec te javne razprave. Predsedstvo in izvršni odbor RK SZDL sta v celoti PODPRLA izhodišče in usmeritev v osnutku novega besedila slovenske ustave. Sklep je bil, da je treba CELOTNO javno razpravo glede novih ustavnih besedil — tako zvezne kot republiške — takoj začeti, in ta javna razprava naj bi predvidoma TRAJALA do 15. oktobra.
Prejšnjo sredo, na dan borca, je ob jubileju največje bitke naše NOV ter ljudske revolucije govoril na osrednji proslavi na Tjen-tištu PREDSEDNIK TITO pred tisoči zbranih ljudi in preživelimi borci legendame Sutjeske. Ko je obudil spomin na velike dni naše revolucije, na boj za bratstvo in enotnost ter boljšo prihodnost vseh narodov in
tedenski zunanjepolitični pregled
narodnosti Jugoslavije, je predsednik Tito poudaril, da smo tudi sedaj PRED VELIKIMI NALOGAMI, ko pripravljamo novo ustavo, ko se pripravljamo na X. kongres ZKJ in na kongrese po vseh rraublikah. Naša ustava bo listina ZGODOVINSKEGA POMENA, je ob tem dejal predsednik Tito.j Vsak naš občan ima pravico (in dolžnost) ob tem sodelovati, skrbeti moramo za to, da bomo svoje naloge čim boljše opravili.
Minuli teden (v petek) sta bili na posvetovanju predstavnikov vseh slovenskih občin v Bovcu — posvetovanje se je nanašalo na aktualna vprašanja kmetijstva v Sloveniji — podpisani dve izredno pomembni listini za NADALJNJI RAZVOJ KMETIJSTVA v naši republiki. Podpisan je bil DRUŽBENI DOGOVOR o usmerjanju, usklajevanju in pospeševanju razvoja ŽIVINOREJE ter predelave in prodaje živilskih proizvodov, razen tega pa še dogovor o razvoju in financiranju kmetijske P(fePESEVALNE službe. Družbeni dogovor je podpisala večina predstavnikov slovenskih občinskih skupščin in pričakovati je mogoče, da bo družbeni dogovor z ureditvijo RAZMER V ŽIVINOREJI vplival na ustrezno ureditev teh vprašanj tudi v drugih republikah. Drži namreč, da bomo šele takrat lahko zanesljivo računali na ustaljenost te vrste proizvodnje in na založenost našega trga s temi pomembnimi živilskimi artikli.
Kadar se reke umaknejo v svoja korita, se oddahnejo ljudje. Povodenj je minila, oblaki so se razkadili. Tako je (Mibližno zdaj, 28 let po drugi svetovni vojni, v letu 1973.
Pravzaprav lahko šele lansko leto označimo kot plodno. Ar.\eriški predsednik Nixon je obiskal najprej Peking, nato še
Obzorja
se
\g m ■ ■
Sirijo
Moskvo. Letos je Leonid Brež' njev vrnil obisk in tako udaril, da Nixonovi razgovori v Nfoskvi niso bili samo trenutna potreba.
Pred dnevi se je končala pri-pravljavna konferenca o evropski varnosti. Ta je še bolj poudarila trend (smer) sodelovanja. Mnogi ra^ delajo razne zgodovinske primajave, te so vedno poučne, le z daljše časovne perspektive lah^ razumemo sed^jost.
nik Andrej Marinc ter trije podpredsedniki - Rudi Čačinovič, Zvone Dragan in dr. Aleksandra Kom-hauser - izvršni svet pa ima še petnajst članov oziroma republiških sekretarjev. Republiški zbor skupščine je ob tem sprejel razrešitev nekaterih dosedanjih članov IS - bodisi ker jim je potekel mandat ali pa so sami za to zaprosili.
In še novica iz predsedstva SFRJ: na tokratni seji (ta ponedeljek) je predsedstvo SFRJ med drugim izvolilo za novega PODPREDSEDNIKA predsedstva Mitjo Ribičiča, člana tega predsedstva iz SR Slovenije. Njegov mandat se začne s 1. avgustom letos.
Po napoleonskih vojnah je bila leta 1815 konferenca na Dunaju. Francoski cesar Napoleon je izgubil igro, pregnali so ga na otok sv. Helene. Na Dimaju so začrtali nove meje Evrope - te so v bistvu veljale do jMrve svetovne vo_^e. Seveda ie to samo idealizacija 19. stoletja.
Zdaj smo že skoraj eno generacijo po drugi svetovni vojni. V Evropi še niso rešena vprašanja, ki jih je izzval ta konfl^. Pdšel je trenutek, da se to reši. Evropa mora dobiti nek dokument, ki bo imel pravno in poUtično podlago. Zato so sklicali konferenco v Helsinkih.
To je bila šele prva faza — druga bo še letos septembra, in sicer v Ženevi. Tretja, končna faza, bo drugo leto. Sovjetska dijrfomacija In želela, da bi bila v Parizu. Zakaj? Pariz je veliko ime, tu so po prvi in drugi svetovni vojni določili meje Evrope. Zdaj, 28 let po drugi vojni, naj bi položili še piko m ,4“. Nova Evropa predpostavlja dve Nemčiji in močno Sovjetsko zvezo na vzhodu te celine. Prav zato, da bi bila tehtnica bolj uravnotežena, so na konferenci sodelovali tudi predstavniki ZDA in Kanade.
Klima hekin^ konference je že rodila prve sadove. Te dni sta ameriški in češkodovaški zunanji minister, Rogers in Hnoupek, podpisala konzularno konvencijo med Ameriko in Če-^oslovaico. V Pragi so objavili to vest z velikimi naslovi, očito je, da si od tega zelo veliko obetajo.
V tej zvezi moramo vsaj omeniti, da bo kander Brandt letos jeseni obiskal Prago, izpisal bo listino o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med ZR Nemčijo in Češkoslovaško. Popuščanje na relaciji Vzhod—Zahod se nadaljuje. Tako se kažejo (ved nami vse bolj jasni obri^ nove Evrope.
Predstavniki ZDA in DR Nemčije bodo kmalu načeli razgovore o navezavi diplomatskih odnosov. Kdo bi lahko predvidel tak razvoj še pred enim letom! Prav nič ne pretiravamo: Evropa je danes najbolj miren kotiček sveta. Pač pa našo častitlpvo Evropo pestijo monetarni (denarni) problemi.
TELEGRAMI
BKiUNl - V toreK je prispel v Jugoslavijo prvi sekretar madžarske socialistične part^e Janos Kadar. S pre^ednikom Titom bosta izmenjala mnenja o perečih vprašanjih današnjega sveta.
ISLAMABAD - Pakistanska skupščina je pooblastila predsednika Buta, da lahko prizna Bangladeš. Buto je ob tej prifiki izjavil, tega pooblastila ne bo uporabil vse doltej, dokler ne bo Bangladeš izpustil vseh 92.000 ujetnikov.
PAPEETE - Menijo, da bo Francija izvedla te dni atomsko eksplozijo. Francija je zavrnila vse prošnje in pritožbe, naj opusti te eksperimente. Pred kakimi desetimi dnevi so Kitajci ponovno demonstrirali svojo atomsko tehniko, izvedli so nov atomski poskus.
HAVANA - Generalni sekretar KP Sovjetske zveze, Leonid Brežnjev bo še letos obiskk Kubo. To bo njegov prvi obisk v tej deželi.
RIM - Novo italijansko vlado je sestavU Mariano Rumor. Zunanji minister je Aldo Moro, ki je v imenu italijanske vlade sklenil že veliko mednarodnih pogodb. V novi v^di je 28 ministrov, predstavnikov štuih strank. To vlado sestavljajo krščanski demokrati, socialisti, socialni demokrati in republikanci.
BAGDAD - V iraškem glavnem mestu so usmrtili 35 članov nekdanje zarotniške skupine. Zarotniki so nameravali strmoglaviti sedanji režim. Voditelja zarote, polkovnika Kazaija so usmrtili že prejšnji teden.
# Cesto ugotovimo, da |e knjiga boljSI piijatelj kot človek.
# Politika je po naravi optimistična, zato se politiki pogosto smejijo na sprejemih.
# Težje kot drugo je prevarati svojo vest.
Na Bnidaijevih njivah so ,^ioniijevi“ delavci pričeli graditi dve stolpnici, ki bosta omilili stanovanjsko stisko. Ob sedanjih cenah pa je vprašanje, ali bodo do stanovanj prišli tisti, ki so jih najbolj potrebni.
(Foto: Mikulan)
6.	julija so delavci SLOVENIJA CESTE iz Ljubljane končali asfaltiranje 750 m dolge in S m široke ceste skozi Mozelj pri Kočevju. To je nedvomno velika pridobitev za vas.
(Foto: F. Brus)
Jutri bo ekipa inštituta za TBC končala fluoro-grafsko akcijo v brežiški občini. Namen množičnega slikai^a pljuč je pravočasno odkrivanje tu-bericuloznih in drugih obolenj. Občani so se pozivom za fluorografiranje disciplinirano odzvali. (Foto: Jožica Teppey)
Z dopustniškim julijem se je še povečala gneča na zunanjem kopališču v Dolenjskih Toplicah. Prejšnjo nedeljo opoldne ni bilo več mogoče dobiti garderobnih omaric, toliko je bilo obiskovalcev, ki se prihajajo kopat tudi iz zelo oddaljenih krajev. (Foto: Mikulan)
ZAENKRAT LE V LOVSTVU
Posavci se sicer težko spravijo skupaj, če pa se že, uspehi ne izostanejo! Ekipa Posavje v sestavi Sevničana, dveh Globočanov in Bizelj-čafia je na letošnjem republiškem prvenstvu pristreljala prvo mesto, ko je imela na tarči srnjaka. V kombinaciji glinastih golobov in srnjakov tudi ni bila dosti slabša: med 36 ekipami je bila druga. Kaj, ko bi Posavci vzeli na muho še gospodarstvo ali kako drugo pomembno skupno področje!
Drugi nam kažejo, kaj nam je storiti
„Gospodarstvo“, slovenski gospodarski list, ki izhaja v Trstu, je v svoji posebni številki posvetil obširen članek turističnim zanimivostim Dolenjske in jo pri tem prikazal v zelo lepi luči. Zelene griče in bogato zgodovinsko tradicijo Dolenjske je primerjal z dolino gradov ob
Sejmišča
NOVO MESTO; Na novomeško sejmišče so v ponedeljek, 9. julija, pripeljali prodajalci 259 prašičkov v starosti od 6 do 12 tednov, ki so jih cenili po 380 - 440, in 27 prašičev, starih 3 do 6 mesecev, po 450 -650 din. Cene prašičkov so bile nekoliko nižje kot na prejšnjem sejmu, kupcev pa je bilo zelo malo. Prodano je bilo od vsega 286 prašičev samo 164.
BREŽICE: na sobotni sejem so rejci pripeljali 385 prašičkov v starosti do tri mesece in 12 prašičev, starih nad tri mesece, ki so jih prodali po 21 — 22 in po 14 — 15 din kilogram žive teže. Živali so bile skoraj vse prodane, saj so kupci od 397 pripeljanih prašičev pokupili 324 prašičev.
Toplice, vinske gorice, naravne lepote, to je Dolenjska. Za sodoben turizem pa je to premalo
reki Loire v Franciji, posebno pozornost pa ie namenil kmečkim puntom in naši literarni zgodovini.
Ko prebiramo la članek, pridemo do spoznanja, da se sami premalo zavedamo bogastva naše tihe zelene pokrajine, miru in bogate tradicije naše folklore. Razen znanega dolenjskega cvička, ki ga tržaški list ni pozabil omeniti, so v sestavku privlačno opisane mnoge zani-
Kmetijski nasveti
Čebelam nevarni strupi
Cas škropljenja in prašenja zoper rastlinske škodljivce spet oživlja žalostne prizore v čebelnjakih. Na panjevih bradah se nabirajo mrtve čebele, ki so jih usmrtili kemični pripravki, s katerimi so prišle v stik, ko so obletavale cvetove.
Glede na nevarnost za čebelji zarod delimo kemične pripravke za varstvo rastlin v štiri skupine. V prvo štejejo najhujši strupi, ki nikakor ne smejo priti v stik s čebelami. Svinčeni arzenati, paration, sevin, lindan, aldrin, metilparation, dieldrin, diazinon, to so najnevarnejše kemične snovi. V drugo skupino prištevajo pripravke, ki so sicer zelo strupeni, vendar jih lahko uporabljamo, če dosledno upoštevamo varnostne ukrepe. Tak strup je na primer malation.
V tretji skupini so snovi, ki jih lahko uporabljamo, če ne pridejo v dotik s čebelami; to so: endrin, tedion, toksafen, tiodan. V zadnjo, to je četrto skupino, pa so uvrščeni nenevarni pripravki: bordojska brozga, bakreni pripravki, kaptan, .maneb, orthocid, dithan in še nekateri.
To razporeditev navajamo zategadelj, da bi uporabniki vsaj približno vedeli, kako nevarni so posamezni strupi. Moramo pa upoštevati tudi nekatere okolnosti. V cvet je dovoljeno škropiti le s tistimi snovmi, ki štejejo v četrto skupino. Vedeli je tudi treba, da lahko veter zanese droben prah ali škropivo na sosednje nasade, ki jih obletavajo čebele. Najhujši strupi so nevarni tudi v kilometrski oddaljenosti.
Ponovimo naj, da je dovoljeno škropiti v cvet samo s takimi pripravki, ki čebelam ne škodujejo. Pri tem je treba upoštevati tudi podrast v nasadih, na katerem se pasejo čebele.
Predvsem pa po/.ivanio, naj bi sadjarji, vinogradniki, vrtičkarji in drugi kar najbolj prisluhnili čebelaijein, saj je doka/ano, kako velik vpliv ima oprašcvanjc rastlin na pridelek.
Inž. M. 1 .
mivosti tja do konjskih dirk v Šentjemeju.
Pri nas na veliko govorimo o kmečkem turizmu in o vinski cesti, ki bi vinorodne kraje približala turizmu, hkrati pa zadržala mlade ljudi na kmetijah, vse premalo pa storimo, da bi se to uresničilo. Cesta Ljubljana — Zagreb, po kateri se prav ta čas pretaka reka turistov, nudi posebne možnosti.
Motorizirane turiste vse-premalo opozarjamo na prelepi košček slovenske zemlje. Marsikaj bi se dalo narediti brez večjih investicij, samo dobre volje in več podjetnosti bi bUo treba.
Ne premakne se
Zgolj z včlanjenjem delavcev in kmetov v Zvezo komunistov v nobenem primeru ne moremo biti zadovoljni. Vedno znova omenjamo staro resnico, da bojo delavci in kmetje imeli ZK za svojo organizacijo tedaj in toliko, kolikor bo le-ta zanje kaj storila.
Po pismu izvršnega biroja ZKJ in predsednika Tita je bilo narejenega precej, da bi organizacijo približali delavskemu razredu in kmetom. Za še neposrednej.ši prodor delavskih pobud so bili ustanovljeni tudi aktivi delavcev.
Pri odgovornem in pomembnem koraku, kot je vstop v ZK, je predvsem važna osebna odločitev posameznika, na to pa ima močan vpliv tudi okolje. „Sc ob pripravi vstopa posameznika v ZK kdo iz organizacije pogovori tudi s svojci ali s kom drugim v vasi? “ je vprašal sekretar sekretariata CK ZKS I ranc Šetinc na nizgovoru s trebanjskim političnim aktivom minuli mesec. Taka je bila namreč nekdaj navada.
Zavestna borba s predsodki bo sicer tudi naloga na novo sprejetega člana, že izkušen član pa mu pri tem lahko samo pomaga. Nekaterim, ki nanjcravajo vstopiti v ZK,je okolje večkrat nenaklonjeno in jih
včasih popolnoma osami. To pa je gotovo napad na svobodno odločitev in tu je treba nekaj storiti!
A 7.
. Nevarne vode
Hudo pomanjkanje prostorov (osem učilnic za dvanajst oddelkov) in učiteljev žuli ekonomsko srednio
bodo snieli zadovoljiti le s tem, da bodo ob koncu leta po telefonu spraševali po absolventih!"
Kam po šoli: zdesetkan vpis na ekonomski šoli
šolo že nekaj let, pravšno zanko na vratu pa je začutila ob vpisu v novo šolsko leto: od 138 otrok, ki so se prijavili za šolanje, so jih sprejeli le 78. Starši zavrnjenih 60 učencev so dvignili precej prahu, doseči pa ne morejo nič, ker bo jeseni prostora le za dva prva razreda; ekonomski in administrativni oddelek.
Novi oziroma dodatni prostori so za šolo življenjskega pomena. Trenutno rešujejo stisko tako, da si pomagajo z učilnicami medicinske šole, ki je v isti stavbi nadstropje niže. Popoldne ni računati na pouk, ker je večina učilnic zasedena z odraslimi. Ali bo pri tem tudi ostalo?
Ravnatelj Janez Zafred pravi, da bi naredili veliko napako, če bi dovolili, da bi se zanka na vratu ekonomske šole zategovala. „Potrebe po tem kadru so velike, možnosti za šolanje pa čedalje manjše. Ce je kje potrebna pomoč, je gotovo pri nas. Najbrž se iz delovnih organizacij ne
Večerne osemletke ne bo treba več plačati
»Ne« za šolnino
Osnovno izobraževanje odraslih v posebnih	oddelkih je zakonska
obveznost osnovnih šol, denar za to pa se zbira iz obveznih in stalnih virov (davkov in prispevkov). Tako je 1. julija razsodUo republiško ustavno	sodišče na pobudo
uredništva Delavske enotnosti in republiške konference Zveze mladine.	Plačevanje šolnine za
osnovno izobraževanje odraslih je protiustavno.
Je to dajanje potuhe lenim, ki niso končali osnovne šole v mladosti? Znani osip v slovenskih osnovnili šolah je znašal leta 1971 32,3 odst. Ugotovaljeno je, da za visok odstotek tistih, ki niso končali osemletke, niso krivi samo učenci. Statistični podatki za leto 1971 kažejo, da je bilo to leto v Sloveniji brez popolne osemletke kar 163.324 zaposelnih delavcev. Pomanjkljiva izobrazba je stalen vir poglabljanja družbenih razlik. Tudi v dolenjskih delovnih organizacijah vedo povedati, da je delavce težko navduševati za večerno osnovno izobraževanje. Za končano osnovno šolo v plačilno ovojnico namreč ne kane nič več, plačevati je treba še šolnino. V šolskem letu 1970/71 je 2969 odraslih plačalo kar 3.200.000 dinarjev za šolnine!
^ vx*
Q
UL
ib
rredffio jc stipisntn
— iole je Cmo moije! Crno pa je zato, ker se vanj izliva naša Krka ..
s
s
(Karikatura; Marjan Bregar)^ S
•••
Zunanjetrgovinska menjava je letos mnogo slabša kot lani. To dokazujejo podatki iz prvih petih mesecev. Presežek uvoza je namreč okrog 11 n'oilijard dinarjev (tolikšnega nesorazmerja še nismo imeli), in če bi se tako nadaljevalo, bi se negativna razlika do konca leta povečala m približno 26 milijard, to pa bi bil rekord dor slej.
V prvih petih mesecih se je sicer tudi izvoz precej po-. večal - za 15 odstotkov ali za 2,2 milijarde - toda ob tem je treba upoštevati, da se je hkrati še precej bolj povečal uvoz. Letos je bil za 7,8 milijard ali 40 odst. večji kot v istem lanskem obdobju. To je vzrok, da imamo letos dvakrat večjo pasivno bilanco, kot smo jo imeli lani.
Gospodarstvo je v minulem obdobju prizadelo zlasti
Uvažamo
inflacijo
dejstvo, da so se cene občutno zvečale tudi na svetovnem tržišču. To hkrati pomeni, da s povečanim uvozom uvažamo tudi inflacijo, povečanje cen. Visoke cene uvoženega reprodukcijskega materiala, na katerega so vezane mnoge naše tovarne, določajo tudi visoko rast cen naših izdelkov. Dogaja se, da se kopičijo zaloge končnih izdelkov, to pa vpliva na rast proizvodnje, ki je flelno manjša, kot je bilo predvideno z resolucijo o letošnjem gospodarskem razvoju.
Zunanja trgovina naše republike je ohranila svoje značinosti. Njen delež je v skupnem jugoslovanskem uvozu večji kot pa delež proizvodnje. Slovenija ima sorazmerno najmočnejšo zunanjo trgovino, saj gre približno ena petina vseh zunanjetrgovinskih poslov prek naših trgovskih podjetij. V prvih štirih mesecih je Slovenija izvozila za 2,6 milijarde, ob tem pa uvozila za 4,4 milijarde. Slovenski izvoz se je povečal za 15 odstotkov, uvoz pa kar za 45 odstotkov.
R. KOMUENOVIČ
Upori -
(Nadaljevanje s 1. str.)
Mogoče še zares ne zna z njim najbolje ravnati, toda v tem je njegova prihodnost, v tem njegova popolna zmaga, ki je je potreben in tudi vreden.“
KULTURNI TEDEN • ŠENTVID pri STIČNI
iSi iSiiSi i&i i&i fili&i i&i I& i&ii&i i&i iSi i&ii&i
Nedeljski tabor pevskih zborov je TOtrdil pravilnost ubrane poti v Šentvidu rojene zamisli: pomagajmo pevskim zborom amaterjev, da se osvestijo, zbirajo in pomnože svoje vrste. To vse - nemalo po zaslugi Slovenskega okteta! — zdaj že teče. To je ugotovil tudi pokrovitelj šentviškega kulturnega tedna Janez Vipotnik, ki je na velikem ljudskem zborovanju v nedeljo popoldan med drugim dejal, da je kulturno poslanstvo socialistične družbe tudi v tem, da slehernemu med nami omogoči pravico, da mu bo bogastvo kulture dostopno. Celo več; delovnega človeka mora navajati, da se bo vključeval v kulturno ustvarjanje.
Šentvid je za dosedanje uspešno delo dobil tokrat dragoceno priznanje; njegov prihodnji kulturni teden bo prišel v program republiških prireditev, saj je že doslej 'prerasel lokalne in medobčinske meje.
T. GOSNIK
CATESKE toplice - V nedeljo je obiskalo zdravilišče in kopališče rekordno število gostov. Našteli so jih nekaj manj kot 5.000.
TREBNJE - V torek je sekcija za družbeno aktivnost žensk pri občinski konferenci SZDL obravnavala osnutek o družbenem varstvu otrok in skupnosti otroškega varstva, sprejeli so tudi predlog za imenovanje pododbora za proslavo 3(Hetnice ustanovitve konference antifašistične zveze žensk v Dobrniču.
KOCEVJE - Garancijsko izjavo za dodelitev posojila KOMUNALI za ureditev čistilnih naprav je sprejela občinska skupščina na torkovi seji.
BREŽICE - V nedeljo je krenila na izlet AMD v neznano kolona 90 vozil s 300 izletniki. Obiskali so Ptuj in grad Bori.
Designe v Sevnici
Na gradu še do 22. julija razstava ljubljanske šole za oblikovanje
Sevniška galerija, ki so ji ustanovitelji že na začetku želeli vcepiti gojenje industruskega oblikovanja, je po letošnji bogati razstavni dejavnosti lahko prikazala tudi to zvrst. Šola za oblikovanje iz Ljubljane razstavlja po besedah prof. Milene Je-lušičeve tokrat največje število del svojih d^akov. Sola namreč prevzema tudi naročila industrije, kjer so se njeni učenci, koder so imeli zanje posluh, lepo uveljavili. Tako je bilo v IKSRI, uveljavili so se tudi v Belaji, kjer je tovarna tapet odkupila njihove vzorce. Dqaki te šole so mladi ljudje, zato so prijemi sveži, kot na-la^ za vključevanje v naše nove industrijske smeri.
Na sevniškem gradu razstavlja šola vrsto uspešnih grafik-lepakov in primerov knjižne opreme, industrijski oblikovalci izdelke iz stekla in gline, v tretji sobi pa še modni oblikovalci. G^erija, ki ji je sevniška kulturna skupnost letos okrnila Finančni načrt za razstave in dejavnosti kar za 20 tisočakov, meni, da bi likovno tvornost otrok sevniške osnovne šole v sodelovanju s sevni-škim gospodarstvom lahko usmerjali tudi v to smer. Začetek žal ni bil spodbuden. Petkove otvoritve se ni udeležil nihče od predstavnikov sev-niških tovarn!
BOLNI OTROCI NA MORJE
V soboto, 7. julija, je ob sedmih zjutraj prva skupina 30 otrok odpotovala v klimatsko zdravilišče Debeli rtič. Skupina je bila izbrana po napotnicah in priporočilih zdravnikov, ki so odbrali na dihalih bolne otroke za morsko zdravljenje. V zdravilišču, ki ima popolni status zdravstvenega zavoda, je zagotovljena strokovna zdravnica o^rba. Organizacijo je prevzel občinski odbor RK Nevo mesto, da razbremeni starše in da bo akcija pravilno potekala. Tej skupini bo sledilo še nekaj skupin, ki bodo zajele bolne otroke iz vseh petih dolenjskili občin. Plačnik stroškov je Zavod za socialno zavarovanje.
m
»Padel je, da bi v miru živeli...«
Pripovedovanje svojcev padlih in udeležencev boja z ustaško skupino
Od 2. do 5. julija so bili na obisku v Novem mestu udeleženci boja in svojci p^lih v boju z ustaško teroristično skupino, ki se je lani vtihotapila v Jugoslavijo. Skupina je bila uničena, naši ljudje pa so dokazali, da nihče ne more nekaznovan poskušati rušiti naše družbene ureditve.
Franc Šetinc, sekretar sekretariata CK ZKS, med govorm 4, julija na Vinici. (Foto: R. Bačer)
Dogodek je svoj čas močno odjeknil v javnosti, ki je z zanimanjem in sočutjem sledila uspešnemu, a tudi tragičnemu razpletu. Toda kljub vsemu je bilo za nas to vendarle odmaknjeno dogajanje, zato človeka presune, ko spozna, da za dogodki stojijo resnični, preprosti ljudje, taki,' kakor smo mi vsi. Marsikdo je že pozabil na vse skupaj, ne more pa pozabiti Vesna Bošnjak, da svojega očeta Luke ne bo več videla, ne Matija Odak, da moža Milana ne bo več na polje, da bi s-skupnim delom prehranila troje svojih hčera, ne more pozabiti Ivan Drežnjak, ki mu je le plastična operacija rešila ranjeno nogo, in še veliko njih.
V naši družbi je mnogo tega, za kar se je vredno boriti
Ob podelitvi domicila Belokranjskemu okrožju OF je na Vinici zbranim aktivistom vse Bele krajine govoril Franc Šetinc
Nakljub hudi pripeki, ki je za borčevski praznik 4. julij žgala po vini^em koncu, je osrednja belokranjska proslava poleg aktivistov in borcev privabila na Vinico še domačine vseh bližnjih krajev na slovenski in hrvali strani Koloe.
Množici, zbrani na trgu pred vini-škim gradom, je spregovoril Franc Šetinc, sekretar sekretariata centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Ko je obudil spomine na revolucionarno pot belokranjskega človeka vse od oklica viniške republike dalje in njenega deleža v času NOB, je o utripu današnjega političnega trenutka med drugim dejal;
„Najbolj pozitivno v dosedanjih stabilizacijskih prizadevanjih je bilo to, da so se mnogi kolektivi, tudi belokranjski, bolj oprli na lastne sile. Ne smemo pristati na teorije, ki so navzoče celo med posameznimi
„V LJUBLJANI SE DOBIMO ZA KUMROVEC IN KOZJANSKO"
Povzemamo sklepe, ki jih je sprejel odbor prireditve, ki bo 9. septembra na Trgu revolucije v Ljubljani in katere dohodek je namenjen gradnji spominskega doma borcev in mladine v Kumrovcu:
Cimprej je treba seznaniti javnost z narnenom in pomenom prireditve, kot tudi s predlogom programa, ki naj bi bil umetniško’ polnovreden in-pester. Družbenopolitične organizacije, skupščine in drugi si bojo prizadevali, da bi prireditev čimbolj uspela, zato pa bojo imela pri tem precejšen pomen sredstva javnega obveščanja, in to v času priprav, kot tudi med samo prireditvijo.
O programu in prireditvi bomo še poročali.
komunisti, češ da bomo morali počakati z uresničevanjem ustave, ker moramo prej prebroditi gospodarske težave. Od gospodarske stabilizacije je odvisna krepitev materialne osnove samoupravljanja. Izrabiti moramo pozitivno ozračje po pisrnu, nov razpored političnih sil, ustvarjen potem, ko smo obračunali z najbolj grobimi pačenji.
Z uveljavljanjem ustavnih sprememb bo zmagovala logika zdravega gospodarjenja proti logiki odtujevanja sredstev od tistih, kijih ustvarjajo. V naši družbi je mnogo tega, za kar se je vredno boriti. Predvsem moramo odločno izpovedati, da bomo branili svojo neodvisnost, pravico do samostojne izbire poti v socializem in da se bomo odločno postavili po robu vsaki nasilni akciji, s katero bi nas hoteli oropati svobode in dostojanstva.
Se bolj bomo cenili znanje, poslovnost in strokovnost, še bolj so nam potrebni strokovnjaki, dobri di-rektogi in tehniki, toda taki, ki bodo krepili samoupravljanje in ki ne bodo znanja in tehnike izrabljali za prisvajanje oblasti. Zveza komunistov se bojuje za to, da bi v družbi ustvarili razmere brez privilegijev in monopolov, pa tudi brez možnosti za manipulacijo z ljudmi.“
Ko je govornik primeijal današnji napredek Jugoslavije s tem, kar smo imeli pred vojno, hkrati pa omenjal razvojno pot Bele krajine, je ob zaključku rekel:
„Izkoristimo vse svoje moči, vse znanje in sposobnosti, vse moralne sile, bogate tradicije OF, pa razdalja
od tam, kjer smo, do tam, kamor hočemo in moramo priti, ne bo tako velika."
V imenu obeh belokranjskih občinskih skupščina je nato domicilno listino Belokranjskemu okrožju OF podelil Ivan Žele, predsednik metliške občine, zatem pa je Lojze Sterk, predsednik občinske konference SZDL iz Črnomlja, podelil še letošnja občinska priznanja Osvobodilne fronte. Slavnost je zaključil prijeten spored domačih šolarjev in pevcev ter godbenikov iz Črnomlja. Tovariški, prisrčen in za mnoge nepozaben del dneva pa je na veseličnem prostoru trajal še vse popoldne. Tudi kaplje dežja niso pokvarile in razbile snidenja ljudi, ki jim je tovarištvo zapisano v srcih, baCER
V prostem času, potem ko so si ogledali tovarno Novoteks in obiskali osnovno šolo Grm, so v odmoru po kosilu v Dolenjskih Toplicah in v temnih roških gozdovih okoli Baze 20 pripovedovali svoje vtise.
Ibro Omanović, podpredsednik ZB iz Prozora, je bil med akcijo komandant mesta in udeleženec prvega spopada. Pripoveduje: „V okolici vasi Rumbovci smo se prebijali skozi gozd Borova po skoraj neprehodnih poteh in iskali sovražnika. Ko smo jih zagledali, ni nihče pomislil na streljanje, kajti prepričani smo bili, da se bodo brez boja predali. Pa ni bilo tako. Počili so streli in miličnik Luka, ki jih je prvi opazil, je tudi prvi padel. Ker so bili bolje prikriti in ker zaradi dušilcev zvoka na njihovem orožju nismo natanko vedeli, od kod streljajo, je bilo več naših ranjenih in ubitih. Presenetili so nas, zato je bilo toliko žrtev v prvem spopadu. Kasneje jih je malo padlo.“ "
Matija Odak je bila bolj molčeča. Obkrožena od svojih treh hčera; 11-letne Stojke, 9-letne Jasne in 7-letne Stoje, je govorila bolj o svoji rodni vasi Crveni Grm in o težkem kmečkem delu, ki ga zdaj ob pomoči vaščanov in brata padlega komaj zmaguje. „Ne, nisem niti pomislila, da bo Milan padel, in še sedaj težko verjamem. Težko je brez njega . ., Ampak padel je za nas vse, da bi živeli v miru ...“
„Ravno kosili smo na travniku,“ pripoveduje Mujo Colič iz vasi Lizo-perci, „ko je prišel za mojega sina Ismeta poziv. Pred komaj 5 meseci je odslužil vojaški rok in dopobiil 21 let. Prejel je poziv, obesil koso in šel. Vrnil se ni več! Že drugi dan po odhodu z doma je padel v boju s tolpo. Sin je sin, nihče ga ne more nadomestiti. Tolaži me le to, da je umrl herojske smrti.“
23-letni Ivan Drežnjak iz vasi Grmići je kar naprej hvalil Novo mesto in Slovenijo. Navdušen je bil nad vsem, kar je videl, in raje je govoril o načrtih za bodočnost kot o preteklostL „Iz oči v oči smo se gle-
dali. Potem je počilo.''Zadelo me je v levo roko. Skočil sem v zaldon, kjer mi je prvo pomoč nudO gozdar Radič, ki ga je malo za tem, ko sem se jaz odplazil iz območja boja, smrtno zadelo. Izgubil sem veliko krvi, in preden so me prepeljali iz Prozora v Mostar, sem omedlel. Imel sem srečo. Na smrt misliti pa ni bilo časa ...“ V Beogradu so mu rešili roko s plastično operacijo, trije prsti na roki pa so še sedaj odreveneli.
Tako so pripovedovali, in čeprav je minilo že celo leto od dogodkov, ki so usodno posegli v njihova življenja, je bil spomin nanje zelo živ.
Tudi mi ne bi smeh pozabiti Vsako drobno pozornost, ki jim jo izkažemo, s hvaležnostjo spremejo, to pa je najmanj, kar lahko zanje stori-"'O-	M.	MARKELJ
Poglobljeno
Sindikalni predsedniki O delu sindikatov
v Metliki so se 29, junija zbrali predsedniki občinskih sindikalnih svetov Dolenjske in pregledali delo prvega poUe^a pri uresničevanju akcijskih programov. Ugotovili so, da so bili dolenjski sindikati precej angažirani v pripravah in ustanavljanju temeljih organizacij zdm-ženega dela.
Sindikati so veliko storili pri osveščanju delavcev o potrebi delavskih kontrol. Priprave so v teku, nekaj je že ustanovljenih, kljub temu da v nekaterih delovnih organizacijah vodilni kažejo odpor do delavskih kontrol.
Dolenjska občinska sindikalna vodstva so precej storil^^ tudi za družbeno-poUtično izobra(ževanje v obliki seminarjev. Sindikati so vse bolj delavni tudi v odborih za
splošni ljudski odpor.
K. O.
%
Med obiskom so si gostje ogledali tudi Bazo 20, kjer je beseda spet tekla o bojih. Pripovedovanje so globoko podoživljali, saj ni dolgo tega, ko so sovražne krogce žvižgale okoli njih in zadevale njfliove svojce in tovariše. (Foto: S. Mikulan)
»Zato danes punti niso potrebni...«
Sergej Kraigher, predsednik republiške skupščine, o položaju in nalogah v našem kmetijstvu
Na veličastni počastitvi 4004etnice hrvatsko-slovenskega kmečkega upora, kije bila 1. julija v Kostanjevici, je bil slavnostni govornik Sergej Kraigher, predsednik republiške skupščine. Obja^jamo del njegovega govora, v katerem je obravnaval razmere v kmetijstvu.
„Dovolite mi, da ob proslavi bojev, v katerih so se množice kmetov bojevale za svoje zahteve, od katerih je bila odvisna njihova nadaljnja gospodarska rast, in za svojo svobodo, pokažem samo na enega od problemov v nadaljnjem razvoju kmetijstva in samoupravljanja, ki je prav posebno važen za reševanje nalog, ki stojijo danes pred nami.
V razvoju kmetijstva smo v zadnjih letih dosegli brez dvoma pomembne uspehe. To se kaže tako v vse pomembnejši vlogi kmetijskih družbenih posestev, kombinatov in zadrug kot v zboljšanem položaju kmetov, njihovi večji tehničrii opremljenosti ter njihovi vse večji povezavi v zadrugah in s kmetijsko industrijskimi kombinati ter trgovskimi podjetji pri uveljavljanju sodobnih produktivnejših metod proizvodnje na socialističnih osnovah. Brez dvoma smo dosegli tudi pomemben napredek v utqevanju družbenega položaja kmeta in v njegovem izenačevanju na podlagi njegovega dela s položajem delavca.
Odpor tudi v kmetijstvu
Dosegli smo pomembne rezultate v preusmeritvi mnogih kmetij v tržne specializirane kmetije, ki tesno sodelujejo s kmetijskimi kombinati in zadrugami in so združene v obratih za kooperacijo. Brez dvoma je to
pomembna pot v preobrazbi kmetijstva na sodobnih osnovah. Toda kot v tovarnah se tudi tu srečujemo z močnim odporom nosilcev tehnokratskih in birokratskih tendenc v kombinatih in zadnigah, ki ovirajo, da bi kmetje uveljavUali pravice, ki jim gredo na podlagi njihovega dela. To seveda med kmeti vzbuja nezadovoljstvo in nezaupanje, če v resnici milimo izvršiti to, kar govorimo, in ali smo za to sposobni. Imamo ustavna dopolnila in z njimi usklaje-
Sergej Kraigher
na določila zakona o združevanju kmetov, ki so bila sprejeta ob širokem sodelovanju kmetov in ob njihovi polni podpori. Podobno velja za največji del določil zakona o gozdovih. Hitrejše uveljavljanje kmetov kot proizvajalcev in samoupravljal-cev, ki odločajo o rezultatih svojega dela, kot to zahtevajo ustava in zakoni, pa otežujejo birokratje in tehnokratje v vodilnih organih v mnogih kombinatih in ziirugah. Mnogi med njimi nočejo upoštevati dejstva, da so za razvoj in socialistično preobrazbo kmetijstva nujno potrebne take zadruge, ki bodo resnično organizacije kmetov samih, prav tako, kot so potrebni obrati kmetov - kooperantov v kombinatih in gozdnih gospodarstvih, kjer kmetje vlagajo delo in sredstva in kjer morajo imeti v skladu s tem zagotovljene tudi vse pravice. V zadrugah in obratih za kooperacijo morajo o delu in sredstvih, ki sojih vložili, ter njihovih rezultatih odločati kmetje, ne pa direktor, upravnik ali peščica delavcev v trgovini ali podobnih enotah. Prav tako morajo biti na podlagi vloženega svojega dela in sredstev kmetje enakopravni pri odločanju o rezultatih dela in dohodka, kadar svoje delo in sredstva združujejo z drugimi delavci in delovnimi organizacijami.
Kakšna naj bo prava zadruga
Zadruge kot samostojne organizacije kmetov pa potrebujejo v še večji meri desettisoči tistih kmetij, ki še niso stopile v kooperacijo s kombinati ali trgovskimi in predelovalnimi
podjetji ali imajo samo občasne kooperantske odnose in samo za del svoje proizvodnje, in vse tiste kmetije, katerim je kmetijska proavodnja še vedno pomemben, četudi ne več edini ali najvažnejši vir dohodkov. Tudi proizvodnja teh kmetij je družbeno pomembna. Tem kmetom
Priznanje in čestitka
Dovolite mi, da izrečem že na tem rnestu priznanje občini Krško in krajevni skupnosti Kostanjevica za veličastni spomenik Matiji Gubcu in kmečkim puntom, ki smo ga pravkar odkrili. S tem je občina Krško in še posebej krajevna skupnost Kostanjevica najlepše zaokrožila kulturno poslanstvo, ki ga že dolga leta opravlja z razvijanjem različnih kulturnih dejavnosti, ki spodbujajo tudi druge kraje in pomenijo mnogo za razvoj kulture na Slovenskem. Povezovanje kulturnih dejavnosti s kmečkimi punti in z našim narodnoosvobodilnim bojem najbolj prepričljivo potrjuje poznanje, ki ga je izrazil Ivan Cankar v svojem znamenitem govoru ,,Slovensko ljudstvo in slovenska kultura", da vsak korak, ki si ga delovni ljudje izbojujejo pri izboljševanju svojega mate-rialn^a položaja in življenjskih pogojev, pomeni sam po sebi hkrati veliko kulturno dejanje. Kmečki punti na Slovenskem in naš narodnoosvobodilni boj sta pa gotovo tudi glede tega neprecenljivega pomena.
mora zadruga biti tista organizac^, v kateri rešujejo svoje probleme. Ce zadruga ne bo tako postavljena, je popolnoma naravno, da bodo kmetje težili k ustanavljanju drugih organizacij. Na to imajo pravico po ustavi in zakonu o združevanju kmetov.
Zavedati se moramo, da brez tega ne bomo mogli odpreti niti utrditi mladini na vasi perspektive v kmetijski proizvodnji in prepričanje, da si lahko na ta način zagotovi današnjemu času ustrezno £vljenje. Vse to velja še praV posebej za položaj kmečke žene, ki postaja na mnogih kmetijah glavni proizvajalec. Njej je treba zagotoviti vse pravice, ki ji gredo na podlagi njenega dela, in ustvarjati možnosti, da bo kot mati, žena in proizvajalka imela tako doma kot v družbi dejansko enakopraven položaj.
Nujna večja aktivnost kmetov
Bolj kot kdaj poprej se pojavlja zahteva, da premagamo odpor proti uresničevanju kmetovih pravic in odpravimo nerazumevanje ali podcenjevanje teh vprašanj v organih druž-l»no-političiuh skupnosti in organizacij. Za to seveda danes niso potrebni punti, ampak večja aktivnost kmetov samih v zadružnih enotah in v zadružni zvezi, ki mora prav v tem pogledu kot organizacija kmečkih proizvajalcev odigrati pomembno vlogo. Njena prizadevanja v tej smeri zasluiUjo vso podporo. Tu so tudi organizacije socialistične zveze, kkjer marsikje že sedaj kmetje uspešno uveljavljajp svoje pravice. Tu je tudi Zveza komunistov, ki je prav v zadnjih petih letih bistveno prispevala, posebno na svoji II. konferenci, k izdelavi programa razvoja kmetijstva v Sloveniji in utrjevanju položaja kmeta kot enakopravnega proizvajalca in samotipravljalca v vseh oblikah njegovega vključevanja v družbeno reprodukcijo.“
PROSTA DELOVNA MESTA V UPRAVI OBČINSKE SKUPŠČINE NOVO MESTO!
Komisija za medsebojna razmerja uprave občinske skupščine Novo mesto
RAZPISUJE prosta delovna mesta:
1. 2 GRADBENIH INŠPEKTORJEV,
2. REFERENTA IN SVETOVALCA ZA URBANIZEM IN GRADBENIŠTVO,
3. REFERENTA IN SVETOVALCA ZA SPLOŠNE AKTE DELOVNIH ORGANIZACIJ,
4. ANALITIKA IN SVETOVALCA ZA DAVŠČINE,
5. VODJO DAVČNE INŠPEKCIJE,
6. VODJO REFERATA ZA ODMERO DAVKA IZ KMETIJSTVA,
7. REFERENTA ZA JAVNI RED IN MIR,
8. 2 ANALITIKOV ZA GOSPODARSKE ZADEVE,
9. 3 GEOMETROV.
10. STROJNEGA KNJIGOVODJE,
11. 2 STROJEPISK,
12. PRIPRAVNIKA ZA DAVČNEGA INŠPEKTORJA Z VIŠJEŠOLSKO IZOBRAZBO.
Za razpisana delovna mesta se zahteva: pod 1. in 2. fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo in 5 let delovnih izkušenj, pod 3. pravna fakulteta ali fakulteta za politične vede, novinarstvo in sociologijo ter 5 let delovnih izkušenj, ali višja pravna ali upravna šola in 7 let delovnih izkušenj, pod 4. pravna ali ekonomska fakulteta ali fakulteta za politične vede, novinarstvo in sociologijo ter 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, pod 5. pravna, upravna ali ekonomska fakulteta in 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, pod 6. višja kmetijska, ekonomsko komercialna ali višja upravna šola in 5 let delovnih izkušenj, pod 7. višja upravna šola in 3 leta delovnih izkušenj,
pod 8. višja upravna šola komercialna šola ali višja šola statistične smeri in 3 leta delovnih izkušenj, pod 9. geodetski odsek srednje tehnične šole in 2 leti delovnih izkušenj, pod 10. srednja ekonomska šola, tečaj za strojno knjiženje in 2 leti delovnih izkušenj, pod 11. dveletna administrativna šola, 1 leto delovnih izkušenj in strokovna preizkušnja, pod 12. višja ekonomsko komercialna ali višja upravna šola.
Za vsa razpisana delovna mesta razen pod 11. in 12. se zahteva strokovni izpit.
Za delovno mesto pod 9. je stanovanje na razpolago.
Za delovna mesta z visoko strokovno izobrazbo je predpisano 3-mesečno poskusno delo, za delovna mesta z višjo in srednjo strokovno izobrazbo 2-mesečno poskusno delo, za ostala delovna mesta 1-mesečno poskusno delo.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom sprejema komisija za medsebojna razmerja uprave občinske skupščine Novo mesto 15 dni od dneva objave.
Komisija za medsebojna razmerja
Zdravstveni dom Novo mesto
zaposli	,
1 - KURIRJA ZA NEDOLOČEN DELOVNI ČAS,
2 - SNAŽILKO ZA DOLOČEN DELOVNI ČAS.
Pismene prošnje sprejema in daje informacije uprava zavoda.
PROSTA DELOVNA MESTA!
Svet delovne skupnosti osnovne šole bratov Ribarjev Brežice razpisuje za šolsko leto 1973/74 naslednja prosta delovna mesta:
- ORTOPEDAGOGA ZA NEDOLOČEN ČAS;
- PREDMETNEGA UČITELJA ZA MATEMATIKO S POLOVIČNIM DE’.OVNIM ČASOM OD 1. 9. 1973 do 30. 7. 1974;
- UČITELJA RAZREDNEGA POUKA V KOMBINIRANEM ODDELKU (1. in 2. RAZRED) NA PODRUŽNIČNI ŠOLI V MRZLAVI VASI ZA NEDOLOČEN ČAS;
- POMOČNIKA RAVNATELJA;
POGOJ: učitelj razrednega pouka z najmanj 10-letno prakso v nižjih razredih osnovne šole in z opravljenimi seminarji MOM;
- TAJNIKA ŠOLE ZA NEDOLOČEN ČAS;
POGOJ: srednja izobrazba ustrezne stroke z najmanj dveletno prakso, dobro mora obvladati slovenski jezik in strojepisje;
- ADMINISTRATIVNEGA DELAVCA ZA NEDOLOČEN ČAS;
POGOJ: ustrezna srednja izobrazba, dobro mora obvladati slovenski jezik in strojepisje;
- SNAŽILKE S POLOVIČNIM DELOVNIM ČASOM ZA ENO ŠOLSKO LETO NA PODRUŽNIČNI ŠOLI SKOPICE.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa.
7
l^ekuiturni
Gbiskcvalci
Ko sem prišel nedavno nedeljsko dopoldne na Mirno, sem se ustavil pred kinodvorano in so-^dnjih stavbah, zakaj obdal me je nenavaden vonj. Hotel sem izvedeti, od česa je, pa so me poučili, da je bila prejšnji večer kinopredstava. Pred njo, med odmorom in po predstavi pa so skoraj vsi obiskovalci opravili malo potrebo ob stenah kinodvorane in sosednjih stavb.
To se menda dogaja redno ob vsaki predstavi, zato me zanima, ali ima mirenska kinodvorana sanitarije, in če ne, zakaj je odgovorni ne zaprejo. Posebno vprašanje je seveda, kdo so ti odgovorni. Ne more pa biti dvoma, da so mirenski obiskovalci kino-predstav s takim svojim početjem povsem nekulturni.
Jože PUH LJUBLJANA J •s_____________________y
Takole so se slikali mladinci iz Laboda, !MV, Krke in pioniiji tabora Sutjeske 4. julija zjutraj v Gabiju, od koder so odšli na pohod k Miklavžu na Goijance, kjer je bilo tistega dne partizansko srečanje in veliko ljudsko zborovanje. (Foto: Cedo Negovanovič)	/
Tehnikov in inženirjev ne potrebujemo?
Odprto pismo o kadrovski politiki v kočevski občini
„če daš možu ribo, ga enkrat nasitiš, če pa ga naučiš loviti ribe, je preskrbljen za vse življenje”
Star kitajski pregovor.
14. junija je bil kolektivni sestanek Gozdnega obrata Mozelj o usta- ■ novitvi TOŽD. Prisotna sta bila tudi tov. Šercer, predsednik občinskega sveta zveze sindikatov, in tov. Novak, sekretar občinskega komiteja ZK.
Ob izjavah, ki so potrebne raz-
členitve, je ena precej nemogoča, kljub temu da je bila že večkrat izrečena, in to: tov. Šercer je dejal, da bi lahko gospodarili tudi brez tehnikov in inženirjev! Taka izjava ima posebno težo, kajti z njo je prikazan strokovni kader kot nepotrebno breme podjetja in je gotovo v nasprotju s prizadevanji naše družbe. Znano je,da je tudi predsedstvo SRS razpravljalo o kadrih in kadrovski politiki, da se pripravlja zakon, ki bo omejeval odhod strokovnjakov v naše družbe. Znano je, da se priprav-
lja zakon, ki bo omejeval odhod strokovnjakov v tujino in da je komisija za družbeni nadzor pri občinski skupščini Kočevje pripravila poročilo o fluktuiranju kadrov.
O	potrebah po kadrih v Kočevju je bilo že več člankov tudi v Dolenjskem listu, npr. INVESTICIJE ZAHTEVAJO TUDI STROKOVNJAKE in BP.EZ STROKOVNJAKOV NE BO ŠLO, kjer je razvidno tudi, da imajo skrbi za kadre po vsej državi, pa tudi v kočevski občini se skrbno analizira ta problem. Zato je
90 let gasilskega društva v Loki
Novo gasilsko vozilo bojo dobili na proslavi 22. julija
svojemu namenu.
Loka je v 19. stoletju kar dvakrat pogorela. Leta 1880 je prišel v Loko poštar Franc Gamšek. Ko je videl, da so vaščani ob požarih nemočni, se je	zavzel	za ustanovitev požarne	brambe in	to mu je
uspelo že leta	1882.	Loški gasilci so hodili	na vaje v	Radeče,
naslednje leto pa je ,JPožarna bramba“ v Loki postala samostojno društvo. Prizadevni člani so ob pomoči vaščanov kmalu kupili brizgalno in potrebno orodje in pridno gasili.
Leta 1888 so	zgradili	tudi prvi tam še danes, čeprav ne	služi več
vodnjak. Ustanovitelj društva Gamšek je umrl v letu 1909, za njim pa je prevzel načelstvo Martin Zupančič, ki je vpeljal slovensko poveljevanje, društvo pa se je priključilo žalski gasUski župi in kasneje posavski.
Ker so bile lesena shramba, orodje in brizgalna v slabem stanju, je leta 1921 začelo društvo akcijo za gradnjo novega gasilskega doma, toda naletelo je na velike težave pri izbiri primernega zemljišča in se zapletlo v spor z graščakom Loe\vensteinom. Posredovati je morala celo deželna vlada. Stvari so se počasi uredile in društvo je lahko začelo graditi. Delali so po načrtih graščaka Taussiga ob podpori vseh vaščanov in cementarne v Zidanem mostu.
Ko je društvo 1923. leta proslavljalo 40-letnico obstoja, so brizgalno prepeljali v novi gasilski dom in je
NI NUJNO
da se uredništvo Dolenjskega li-s^a strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. - K prispevkom, ki jih pošiljate za objavo v našem tedniku, pripišite svoj celi naslov, siccr ne pridejo v poštev za tisk. Na posebne želje pisca lahko ostane njegovq pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali ka<-ko drugače), vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam.
Tito oktobra 1S43 v Novem mestu?
Dva meseca pred odhodom v partizane 1943 sem v nemškem časopisu prebral vest, da so nemške enote spet zasedle Novo mesto in daje partizanski poveljnik 'lito komaj odnesel pete iz mesta. Vest me je presenetila in sem hotel zvedeti, kaj je v nji resničnega. Še med vojno sem spraševal svoje tovariše o tem, pa ni nihče ničesar vedel. Po osvo' boditvi sem se srečal z novomeškimi borci, a tudi ti niso vedeli o tem prav ničesar. Šele ko je izšel obširen življenjepis tov. Tita, ki ga je napisal Vladimir Dedijer, sem dokončno zvedel, da je bila vest izmišljena.
Toda lansko leto sem prišel do možne razlage nemške vesti. Ko sem zbiral gradivo za svojo knjigo Zločin pri Lenartu, sem se seznanil z znamenitim partizanskim intendantom Mirkom 1’rankičem - Tilnom. Ta v svojih spominih opisuje, kako je bilo v Novem mestu po italijanski okupaciji, ko so mesto spet zasedli Nemci. Takrat je v zadnjem hipu ušel iz mesta. Ko so Nemci izvedeli, da je bil v Novem mestu, ko so ga zavzeli, tudi partizanski poveljnik Tilen, so verjetno iz imena Tilen napačno ali pa namerno sklepali, da gre za Tita.
Tako se je razjasnila napačna vest o Titu v Novem mestu.
JOŽE VIDIC
Svoj prvi prapor je društvo dobilo leta 1936.
Vsi člani društva so zmeraj vestno opravljali svoje naloge, ob napornem
fasenju pa niso pozabili na kulturo, 'e sami niso prirejali igre, so dvorano odstopili društvu Sokol za telovadne nastope, akademije, proslave itd.
V	času okupacije je celotno društvo razpadlo, razgubil se je ves inventar, ostala je samo brizgabia in nekaj čelad. Predanih članov društva grozljiva zapuščina minule vojne ni ohromila, s trdno voljo so v povojnih razmerah „celili rane“. Samo nekaj let po vojni so razvili nov gasilski prapor, ob 75-letnici obstoja društva pa so dobili motorno brizgalno.
Ob praznovanju 90-letnice, ki bo 22. julija, bojo izročili svojemu namenu gasilsko vozilo, ki ga društvo nujno potrebuje. Ob tej priložnosti pričakuje društvo obisk gasilcev iz bližnje in daljne okolice, saj je bilo snidenje gasilcev v Loki vedno prijetno.
Leopold VEBER LOKA pri Zidanem mostu
toliko bolj nerazumljiva izjava tov. Šercerja, ki pa ni edina, saj je bilo v zadnjem letu ob več priložnostih rečeno, da bodo gozdovi rasli tudi brez inženirjev itd. Take izjave so dajali ljudje na najvišjih položajih v podjetjih in družbeno-politični delavci tudi v prisotnosti vodstva občinske skupščine Kočevje in občinskih političnih vodstev, ki pa podobnih izjav sploh niso komentirali. (Žal mi zapisnilci izjav niso dostopni, verjetno pa jih v njih tudi ni, lahko pa jih potrdijo tovariši, ki so bili na sestankih.)
Zaradi tako	nasprotujočih si
stališč se vprašujem, ali vodijo za kadre odgovorni ljudje v Kočevju dvoumno politiko ali pa gre za dve različni stališči in tudi dejavnost v dveh smereh.
Zaradi takih nasprotij med težnjami naše družbe in izjavo tov. Šercerja (v prisotnosti tov. Novaka!) prosim za javno pojasnilo občinske skupščine Kočevje: ali je izjava in stališče tov. Šercerja uradna politika do kadrov v Kočevju ali pa je izjava tov. Šercerja samovoljna in kot taka proti politiki in interesom občinske ' skupščine Kočevje?
Zdi se mi, da bi morali predstavniki podjetij na kolektivnih sestankih ustvarjalno sodelovati z nasveti, ustvarjati delovno vzdušje in prisluhniti celotnemu kolektivu, nikakor pa ne delovati razdiralno.
Na drugi strani pa od družbenopolitičnih delavcev pričakujem objektivnost.
Za vodilna delovna mesta v podjetjih, občinski skupščini in družbe-no-političnih o organizacijah so najbolj potrebne organizacijske in mo-ralno-politične sposobnosti ljudi, ki se morajo zavedati, da so strokovnjaki, tj. tudi tehniki in inženirji, več kot nujen člen vsake organizirane družbe.
Janez ČERNAČ Kočevje Ljubljanska 11
Roparji gozdnih sadežev
Uničili so malinovje, zdaj pa bodo še borovničev-je - Nad borovnice kar z grabljicami
Letošnja bera borovnic v okolici Ortneka je obilna. Vsi „punkti" so polni tega zdravilnega, sladkega gozdnega sadeža, ki jc vsem na voljo. Zal, da prenekateri to ljudsko pooblastilo preveč in neodgovorno izkoriščajo.
Prvo, kar bi niorali prepovedali, bi bilo nabiranje oziroma obiranje tega sadeža z grcliljicami. Samo ročno obiranje jc pri tem sadežu res higienično, lepo in ne poškoduje rastline. Zdaj pa je po vsaki nedelji v naših gozdovih kot na bojišču po bitki. Vse je pregaženo, polomljeno, ranjeno, pohojeno borovničcvje pa )c marsikje celo popolnoma uničeno. Bodite ob/.irni do Ic naše bogate gozdne sladke zakladnice, sicer se nam bo narava ntaščevala!
f'e bomo lepo delali i. borovni-čev|em. nam ho rodilo zadovoljivo, drugače f»a se bo izrodilo, kakor se je malinr'vie, ki jc bilo včasih bujno vsepovsod v naših krajih, seilaj pa že
izginja. Bodimo obzirni do narave in narava nam bo tlala vsega na pretek!
VLADIMIR PREZELJ ORTNEK
PESMI OSNOVNOŠOLCEV
Pred kratkim jc izšla drobna knjiga „Pe.smi“, ki so jili napisali učenci osnovne šole na l irmu, uredili in izdali pa člani literarnega krožka na isti šoli.
(Irc za mladostno naiven pa tudi zanimiv pesniški poskus, ki v osnovi kaže prccej zametkov za morebitno uspe.šno nadaljevanje nekaterih (npr. Marija 'Irunkeh Joli Valentič). Pesnik Severin Šali pravi v spremni besedi; „Vaš svet je še majhen, toda vaš je in takega ga občutite, živite in izražate." In prišel bo čas, ko bo ta svet postal velik, poln izkušenj in iz takega sveta bojo morda izšle tudi „velike" pesmi. Počakajmo!
1). R.
Spet na Tjentištu
Dogodki izpred tridesetih let so oživeli
Na Tjentištu so se zbrali preži-veU borci in skupaj z veliko množico ljudi, ob prisotnosti najdražjega gosta, tovariša Tita, proslavili tridesetletnico legendarne bitke na Sutjeski. Med preživelimi borci je bil tudi major JLA Lazo GOGIČ iz Novega mesta, ki seje spominjal:
„Boril sem sc v peti ofenzivi, v inženirski četi vrhovnega štaba, tj. v tretji četi spremnega bataljona. Med peto ofenzivo je bil tudi naš bataljon na Sutjeski, kjer .sta I. in 11. proletarska brigada opravili preboj drugim enotam iz obroča.
Na Tjentište smo prišli 8. ali 9. junija zvečer. Tisto noč so nas Nemci napadli z močnim artilerijskim ognjem. Padlo je nekaj našili borcev in to nam je pretrgalo kolono. Šele po končanem obstreljevanju smo se ponovno lahko zbrali in nadaljevali pot k Ozrenu po dolini Hrčavke. Zjutraj nas je dohitela IV. črnogorska brigada, ki so jo ob svitu začela silovito bombardirati nemška izvidniška letala. Spominjam .se, da jc takrat tovariš Tito poklical komandanta brigade Vaka Dureviča in mu ukazal, kako naj brigada zasede položaj, malo zatem pa je bil Durević smrtno ranjen. Na tistem kraju jc bil ranjen tudi tovariš Tito, padlo je veliko borcev IV. črnogorske, herojsko je umrl Sava Kovačevič in še mnogo drugih.
Pol smo nadaljevah k Milje-vini, kjer smo prebili še zadnji nemški obroč, in se povzpeh na Jaliorino. S tem je bila končana peta olenziva.“
Od takrat je minilo trideset let, dogodki, ki jih je opisal major Gogič, so spet oživeli v prisotnih, ki so se vrnih v dolino herojev..
P
Major Lazo Gogič
„V Novem mestu smo štirje udeleženci bitke na Sutjeski, in sicer polkovnik Ninić, kapetan Manič, kapetan Ivkovič in jaz, od teh pa smo trije odšli na proslavo na Tjentište. Tam smo se zbrali po brigadah, obujali spomine in se pogovorih o času, ki je minil od tedaj. Sprejem jc bil skrbno pripravljen, zvečer smo posedah ob tabornih ognjih in si ogledah film ,Sutjeska‘, ki po mojem mnenju v nekaterih scenah prikazuje dogajanje tako, kot je bilo v resnici. Veliko doživetje za vse nas pa je bilo poslušati tovariša Tita, ki nas je v najtežjih dneh vodil v zmago."
CEDO NEGOVANOVIČ
ZAPIS PO X. OBČNEM ZBORU'DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE
Podlaga sporazuma je enakopravnost obeh bank
Samoupravni »sporazum o sporazumevanju« med Dolenjsko banko in hranilnico ter Ljubljansko banko temelji na obojestranskih interesih in pripravljenosti za resnično poslovno sodelovanje, brez prevladovanja enega ali drugega partnerja - Vključevanje DBH v širši slovenski prostor na enakopravni podlagi naj zagotovi nadaljnji razmah gospodarstva našega
območja
že tretjič so se letos srečali ustanovitelji DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE NOVO MESTO, tokrat 26. junija na 10. rednem zboru upravljavcev banke, ki je bil na Otočcu. Sklican je bil zaradi razrešitve direktoija banke in volitev novega direktoija ter zavoljo razprave in sklepanja o podpisu samoupravnega spora;;uma o poslovnem in tehničnem sodelovanju med Dolenjko banko in hranilnico ter Ljubljansko banko. Zbor je bil tokrat sklepčen z izjemno dobro udeležbo, saj se ga je izmed 68 ustanoviteljev udeležilo 63 (92 odst.), od 1680 glasov pa so bili navzoči ustanovitelji s skupno 1671 glasovi (98 odst.)
Zbor je vodil predsednik izvršilnega odbora banke Zdravko Petan, ki je podal tudi uvodno poročilo o delu banke in njenih organov glede na dnevni red sklicanega zbora.
Najprej je seznanil upravljavce DBH, da je dosedanji direktor banke Ivo Novšak, ki mu je konec 1972 poteklo 40 let delovne dobe, na lastno željo 30.
4.	1973 odšel v pokoj, zaradi česar je nujno prišlo do potrebe po razrešitvi in do volitev novega direktoija DBH. Ob tej priložnosti se je predsednik Petan toplo zahval Ivu Novšaku za uspešno desetletno vodenje domače banke in za njegovo privrženost gospodarskemu in siceršnjemu razvoju širše Dolenjske, ico je z bogatimi delovnimi in življenjskimi izkušnjami nenehno pomagal reševati številna vprašanja s področja bančništva in gospodarstva v pokrajini. Zbor je sklenil, da se mu še posebej tudi pismeno zahvali za delež, ki ga je dal za razvoj DBH.
Sporazum odpira vrata Dolenjski
Pomen samoupravnega sporazuma o poslovnem in tehničnem sodelovanju med DBH in LB je predsednik Petan opisal kot logičen sklep, izvirajoč iz skupnih ugotovitev na Dolenjskem in v Spod. Posavju, da se mora pokrajina gospodarsko čim tesneje povezati z ostalimi področji v Slovengi in Jugoslaviji preko večih in večjih bank. Dolenjska banka in hranilnica daje tako tudi praktične pobude za ureditev še odprtih vprašanj bančništva v Sloveniji, pri čemer sama prispeva svoj delež. Pri tem je tov. Petan poudaril, kar smo slišali tudi že na 8. oz. na 9. zboru DBH:
Ne moremo se strinjati s preživelimi odnosi, kot so veljali še pred kratkim; konec naj bo zapostavljanja. Zato se je posebna komisija DBH začela pogovarjati z Ljubljansko banko na podlagi paritete. Nov veter v vodst-
'/u LB je zadnje čase omogočil prav to, kar je Dolenjska predlagala že pred leti. Najprej so se sestali strokovnjaki obeh bank zaradi konkretnih dogovorov glede sodelovanja, nato pa še samoupravljavci, člani upravnih odborov obeh bank. Prvi osnutek sporazuma je medtem preživel mnogo sprememb in koristnih dopolnitev. Veliko podpore je našlo to pripravljalno delo pri novem direktorju LB, kar zagotavlja take odnose tudi v bodoče. Podlaga sporazuma je enakopravnost obeh bank. To je hkrati priznanje dolgoletnim težnjam DBH, ki sije prizadevala uresničiti prav take odnose.
Za desetletno vodstvo in razvoj, banke so se upravljavci PBH zahvalili Ivu Novšaku, dosedanjemu direktoiju banke
Podpis dveh enakovrednih partnerjev
Sporazum se upeljuje v času uveljavljanja ustavnih dopolnitev, kar po svoje govori v prid razumevanja časa in nalog, ki so pred bankami. „Smo enakovredni partnerji, tudi pri najemanju tujega kapitala. Gre za normalen dotok sredstev tudi na naše območje, pri čemer razen gospodarstva zaobjemamo tudi stanovanjsko in komunalno gospodarjenje, skupne naložbe itd. Nihče pa se tem ne pro-
daja,“ je med drugim poudaril predsednik Petan, ko je razlagal bistvo sporazuma. Gre za pravo poslovno-tehnično sodelovanje, ki ga bo vodil skupen samoupravni organ, 6-članski odbor, ki bo sklepal le ob polnoštevilni udeležbi obeh strank. Pri tem je najvažnejši duh novega sporazuma, ki ne preprečuje partnerjema, da se ne bi povezovala tudi z dru^mi bankami. Tako je na sodelovanje z DBH pripravljena tudi JUGOBANKA, o takih povezavah pa bo sklepal vsak partner glede na svoje potrebe, vendar v dogovoru z drugim.
Upravljavci DBH pozdravljajo sporazum
Predstavniki ustanoviteljev DBH so v razpravi menili, da se bo z dobro voljo obeh podpisnic dalo sporazum uresničiti. Nesodelovanje obeh bank je v preteklosti na terenu že povzročalo nevšečnosti in žastoje, čutiti pa je bilo tudi določene pritiske. Zdaj bosta na širšem območju Dolenjske in Spod. Posavja navzoči obe banki, ki bosta sodelovali tudi pri nadaljnjem širjenju bančne mreže. Gospodarstvo v pokrajini tako krepitev pozdravlja in si od nje marsikaj obeta. Zato so se upravljavci DBH soglasno izrekli za podpis pripravljenega sporazuma.
Nova konverzija kreditov
Predsednik Petan je nato med drugim seznanil ustanovitelje DBH, da obstaja nadaljnja možnost, da banka spremeni nekatere kratkoročne kredite v dolgoročna sredstva, ki bi jih bilo treba vrniti v 5 in pol letih. Prvo konverzijo kreditov je DBH izvedla že pred dvemi leti kot prva banka v Sloveniji, s čimer je pomagala svojim članom. Marsikje v pokrajini bo gospodarstvo letos tako pomoč potrebovalo, ustvarjati pa bo moralo v prihodnjih letih seveda toliko dohodka, da bo lahko vračalo anuitete tako razširjenih kreditov. Odpadlo bo nepotrebno administraci-ranje z nenehnim podaljševanjem kratkoročnih posojil, konverzija kreditov pa je hkrati močan dokaz zaupanja banke v področno gospodarstvo.
O	konverziji bodo v banki pripravili medtem še podrobnej-. še podatke.
Samoupravni sporazum o poslovnem ir^ tehničnem sodelovanju med DBH in LB je dejstvo: Gregor Klančič kot predsedujoči 10 LB in Zdravko Petan, predsednik 10 Dolenjske banke, si čestitata ob pravkar podpisanih dokumentih. Na desno Metod Rotar, generalni direktor LB, levo Sergej ThoržeV-skij, direktor DBH. Sporazum so podpisali 9. julija popoldne na Otočcu (Foto: S. Mikulan)
Kaj obeta samoupravni sporazum obeh bank
„Uresničujoč načela medsebojnega povezovanja, poslovnega sodelovanja in dolgoročne poslovne politike med Dolenjsko banko in hranilnico Novo mesto ter Ljubljansko banko Ljubljana njuni upravljavci ugotavljamo, da obstajajo gospodarski in drugi razlogi, ki narekujejo pogloblje-
DBH poslej opravljala plačilni promet in kreditne posle s tujino ter
Posle na deviznem tržišču prek LB. lačilni promet s tujino se bo v tem
no sodelovanje obeh bank. Ugotovitev sloni na dejstvu, da sta banki kot -	mest^o^'
finančni instituciji in asociaciji združenega gospodarstva vsaka s svojega območja delovanja dolžni kar n^^več prispevati k uveljavitvi ustavnih določb in uresničevanju ciljev, izraženih v programih družbeno-ekonom-skega razvoja Slovenije in Jugoslavije.**
Tako se začenja osnutek pripravljenega samoupravnega sporazuma o poslovnem in tehničnem sodelovanju med DBH in LB, v katerem je razen tega še zapisano:
„Odgovornost, ki jo s tem prevzemata banki, teija usklajevanje njunih stališč in zahteva, da oblikujeta tako poslovno politiko bank, da bodo cliji skladnejšega ekonomskega razvoja regij in področij ter ukrepi za njihovo uresničevanje ustrezali ciljem družbeno-ekonomske politike republike in države. “
Kaj bodo upravljavci obeh bank usklajevali po podpisu sporazuma? Predvsem naslednje zadeve:
POSLOVNO POLITIKO pri splošnih osnovah, opredelitvi in združevanju sredstev za naložbe širšega razvojnega pomena, pri združevanju sredstev in udeležb za uresničitev razvojnih ciljev gospodarstva, komunalno-stanovanjskih razvojnih potreb in drugega, ter pri enotni obrestni meri in tarifi plačil za bančne storitve.
SPREMEMBE V IZVRŠNEM ODBORU BANKE
Na 10. rednem zboru upravljavcev DBH so sklenili razširiti dosedanji 15-članski izvršni odbor banke še z dvema članoma: Jože Unetič naj bi v razširjenem odboru zastopal trgovino, Štefan Galič pa promet. Oba tovariša so soglasno izvolili v izvršni odbor banke.
Za novega člana izvršnega odbora in hkrati člana kreditnega odbora DBH so izvolili na zboru Marjana Šonca, direktorja finančnega sektorja v tovarni KRKA. Na tem mestu je doslej deloval Sergej Thorževskij, ki pa je bil medtem izvoljen za direktorja banke.
- Sodelovali bodo pri opravljanju plačilnega prometa, kreditnih in drugih poslov s tujino;
- medsebojno se bodo kreditirali za vzdrževanje dnevne likvidnosti;
- sporazumno bodo širili mrežo poslovnih enot;
- sodelovali bodo pri vseh dogovorjenih bančno-tehničnih posUh;
- sodelovali bodo pri izobraževanju kadrov.
Sporazimi predvideva uresničevanje še drugih zadev, za katere se bodo posebej in po potrebi sporazumeli.
Osnutek sporazuma predvideva torej široko področje sodelovanja, za katereia bo posebno pomembno dejstvo, dp bodo upravljavci DBH in LB vsakoj leto medsebojno usklajevali po^vno politiko obeh baiik. „Od posameznih določil njunih po-slovnži politik bomo odstopali le, če bo to narekovala zadovoljitev posebnih interesov in razvojnih ciljev upravljavcev ene ali druge banke,“ piše med drugim v 2. členu pripravljenega sporazuma.
T^o bodo med drugim upravljavci obeh bank usklajevali tudi pravilnike o stanovanjskem varčevanju, da bi poenotili vse oblike varčevanja za stanovanjsko gospodarstvo. Za DBH je zlasti pomemben dogovor, da bo
medtem ko bodo tekli kreditni in drugi posli s tujino neposredno prek LB. Za take posle bo prevzela jamstvo LB, pri čemer bo seveda imela za to delo regresne pravice do DBH. Ti posli bodo stekli, ko bo DBH organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljena zanje, pri čemer ji LB še posebej nudi potrebno pomoč.
Za obe banki bo važno bančno-tehnično poslovanje, pri čemer bo zlasti dragoceno medsebojno izmenjavanje. delovnih izkušenj, že dognanih tehnoloških rešitev in nudenje vsestranske pomoči pri iskanju kar najbolj racionalnih rešitev. Sem sodi tudi program in postopek za usposabljanje bančnih kadrov, pri čemer bo izkušenost velike, sodobne banke v Ljubljani vsekakor veliko vredna pomoč članom delovne skupnosti v DBH.
— Ustanovili bodo šestčlanski odbor kot skupen organ samoupravnega sporazuma; v njem bodo po trije člani in po dva namestnika iz vrst izvršilnih odborov obeh bank. Na seje izvršilnih odborov DBH in LB bosta obe banki vabili predstavnika izvršilnega odbora druge b^ke in mu dostavljali gradivo za »jo. Dokaz zaupanja in iskrene želje po poglobljenem sodelovanju, o kakršnem bi pred leti komaj upali sanjati.
— Obe banki se bosta medsebojno posvetovali, kadar bosta sklepali samoupravne ali druge sporazume z. drugimi bankami.
Sergej Thorževskij - novi direktor DBH
m
m'im
II
\
Med potekom X. rednega zbora upravljavcev DBH v dvorani novega gami hotela na Otočcu (Foto: Z. Šeruga)
Predsednica komisije za razpis direktorja Dolenjske banke in hranilnice, Anica Jazbec, je upravljavcem DBH na 10. rednem zboru poročala, da sta se na razpis za delovno mesto direktoija banke prijavila dva kandidata: Sergej Thorževskij, diplomirani ekonomist in direktor ekonomskega sektoija KRKE, tovarne farmacevtskih in kemičnih izdelkov v Novem mestu, ter Martin Kramarič, vi^i bančni uslužbenec I. vrste, vodja oddelka likvidature v DBH. Prebrala je njune osebne podatke in dosedanje zaposlitve, kot tudi mnenje koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL v Novem mestu, ki je podprl kandidaturo Sergeja Thor-ževskega. Takega mnenja so bili tudi podobni odbori pri ObK SZDL v Krškem, Metliki in Trebnjem. Predlagala je v smislu statutarnih pravil DBH, da sc opravijo tajne volitve za novega direktoija banke.
Na volitvah jo sodelovalo vseh 63 na zboru navzočih ustanoviteljev DBH. Izmed 63 glasovnic jih je bilo 62 veljavnih, ena pa je bila neveljavna (nepravilno izpolnjena). Izmed 62 veljavnih glasov jih je Sergej Thorževskij dobil 61, en glas pa je dobil Martin Kramarič. S tem je bil z volilno udeležbo 89 odst. vseh glasov za novega direktorja DBH izvoljen Sergej Thorževskij, ki se je pred koncem zbora zahvalil upravljavcem banke za izkazano zaupanje, v katerem vidi predvsem potrdilo in zaupanje dosedanji poslovni politiki banke. Želel je, da bi s tako enotnostjo nadaljevali. Dejal je, da se docela zaveda odgovornosti, ki ga čaka na novem delovnem mestu in ki je združena z mestom direktorja poslovne banke. Pri uresničevanju
skupno sprejete poslovne politike banke pričakuje predvsem sodelovanje ustanoviteljev in uresničevanje zastavljenih nalog, ki so ta čas pred DBH.
„Ob križanju raznih interesov nastaja tudi v banki poslovnost, ki jo želimo uveljaviti," je med drugim dejal novi'direktor in dodal, da naj DBH predvsem prizadevno nadaljuje
¥
„Vso skrb posvetimo poslovni politiki banke! “ je zaželel po izvolitvi novi direktor DBH Sergej Thorževskij
dosedanjo uspešnost, združeno z ugledom domačega pokrajinskega denarnega zavoda, ki je prav s svojo dosledno poslovnostjo že prodrl v slovenski prostor, zdaj pa je pred njim pomembna naloga, da si najde mesto tudi v širšem jugoslovanskem trgu, pri čemer ga vodi enakopravna podlaga z drugimi bančnimi zavodi.
DOLENJSKI UST
St 28 (1215) » 12.Juliia 1973
POTA IN ST|{^
Pobeglega so že priprli
Ob tragični prometni nesreči, ki se je zgodila na predvečer borčevskega praznika pri tovarni Belsad v Črnomlju, je povzročitelj smrtne nesreče Jože Prhne mislil, da bo ušel, toda že zjutraj so bili miličniki pri njem. Zdaj je v priporu.
Komaj 25-letni Franc Fink, rudar v Kanižarici, je 3. julija zvečer okrog 21.30 šel pravilno po levi strani ceste iz mesta proti rudniku, ko je v ovinku pred Belsadom pripeljal naproti z dostavnim avtom in dokaj hitro Jože Prhne, prav tako zaposlen v rudniku Kanižarica. Prhne se pešcu ni mogel ogniti, zato je Finka z desno stranjo strehe zadel, da gaje
odbilo 4 metre stran. Obležal je na hrbtu, toda s tako hudo poškodbo, da je na kraju nesreče izdihnil.
Njegov tovariš iz kolektiva Jože Prhne pa je po nesreči ušel. Med begom je verjetno nalašč trčil v vogal poslopja, kjer ima Dolenjka trgovino, ponoči pa je še doma skušal zabrisati sledove nesreče. Vse to ni pomagalo, kajti znanost in tehnika sta tako napredovali, da jima amater ne more konkurirati, čeprav se ima za prebrisanega. Na dostavnem avtomobilu, s katerim je Prhne zadel Finka, so kljub vsemu našli sledove krvi. V preiskovalnem postopku, ki že teče, bodo ugotovili podrobnosti tega dogodka.
Kadar poči, je že prepozno
Iz vinjenosti in hitrosti se porodi malomarnost, od te do nesreče na cesti pa^je večkrat usodna manj kot sekunda
Smo v času, ko vročina pritiska, ko se na podeželju vrstijo veselice in ko tujci čez naše kraje množično drvijo k moiju. Na cestah je polete še posebno nevarno.
Kaj se zgodi, če voznik ni dovolj moža, da bi se odrekel alkoholu, kadar vozi, kakšne posledice ima prevelika hitrost in kaj se skuha iz objestnosti, porojene iz alkohola, n^ povesta dva primera. Pred kratkim ju je obravnavalo občinsko sodišče v Novem mestu.
„Ko sem se zavedel, sem ležal na travniku, zraven pa je ležalo moje dekle. Svakov avto je popolnoma razbit stal na strehi..Tako se je končal kratek izlet Franca Rodiča iz Dobrave pri Škocjanu, ko je 9. junija letos za tri dni prišel iz Nemčije na dopust. Utrujen od vožnje, malo vinjen je doma počival le dobro uro, potem je že pomagal kpiti tapete, ob 14. uri pa je pričkal svoje dekle pred šentjernejsko tovarno, ko je šla iz službe. Vzel je svakov avto, naložil izvoljenko in jo odpeljal proti Gradišču. Vozil je brez dovoljenja, pod vplivom alkohola, ' in ker se je hotel pred „punco“ še postaviti, je dobro pritisnil na plin^ Na ovinku gaje vrglo s ceste. Avto je bil razbit, voznik laže, sopotnica pa teže poškodovana. Po
sodbi je bilo treba plačati š© 2.000 din <-azni. Drag je bil kratek izlet...
Tudi Silvo Mišjak iz Regerče vasi je 7. marca letos zagrešil prometno nesrečo pod vplivom alkohola in zaradi prevelike hitrosti. Blizu osnovne šole v Šmihelu je s svojim avtom zadel v specialno vozilo za pometanje cest. Mišjakova žena se je laže poškodovala, materialna škoda je precejšna, s sodbo pa mu je naloženih še 600 din kazni, plačilo stro-
škov postopka in odvzem vozniškega dovoljenja za tri mesece. Pred nesrečo sta Mišjakova ogledovala maškare v gostilni Hrastar. Četudi obtoženec trdi, da takrat ni pil, je imel v krvi 1,8 promila alkohola.
Omenjeni sodbi res nLsta še pravnomočni, sta pa značilni za nesreče, do katerih pride iz malomarnosti. Ce voznika ne bi pila, če ne bi vozila prehitro, se prav verjetno tudi na sodišču ne bi znašla. Pa to niti ni ^lajhuje! Tudi če je avto razbit, se pločevina poravna, toda telesnih poškodb v mnogih podobnih primerih nikdar več ni mogoče izbrisati.
R. BACER
Blagajna je cela
'S. julija zgodaj zjutraj so v Cjnomlju opazili, da so razbita vhodna vrata v poštno poslopje. Takoj, so poklicali milico, ker'nihče llhdv.oijijl, da, gre z^.vlonti, z,lastii ker 5» bila tudi v notranjosti poslopja vsa vrata odprta. Prišli so tudi strokovnjaki UJV iz Novega mesta, ugo-tQvili pa so, da vlomilcev ni bilo.
Ni bilo nobenih sledov, pa tudi blagajna z veliko denarja je bila ne-dot^njena. Komisija je ugotovila, da so steklena vrata razbili objestne-ži, ki so se pred pošto obmetavali s koši za smeti. Eden teh je priletel v poštna vrata.
Obmetavanje s koši za smeti je v Črnomlju sploh „posebnost" nekaterih, tokrat pa lwdo igro pošteno plač^. Prijavljeni so sodniku za prekrške,, kajti povzročili so veliko škodo. Ne gre le za vrata, ampak tudi za stroške komisije. Do prihodnjič bomo najbrž že izvedeli imena objestnežev.
NEVAREN PADEC
24-letni Drago Eror iz Gorenja 2 pri Kočevju je 6. julija okoli 20. ure nevarno padel s pony ekspresom in dobil več poškodb, med drugim tudi zlom lobanjskega dna. Nesreča seje pripetila, ko ga je zaneslo na cesti Stara cerkev-Gorenje, kjer je zapeljal na odsek, posut s peskom. Hudo poškodovanega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Polene in življenje v romskih družinah. (Foto: J. Pezelj)
(Sv
Dežurni
poročajo
PERUTNINA IZGINJA - 3.juU-ja je nekdo okradel Franca Ucmana iz Gumberka. Odnesel mu je 2 kuri, petelina in 3 zajčke.
PRETEPLA GOSTILNIČARJA - Miličniki v Dol. Toplicah so 4. julija pridržali 20-letnega Januša Pršiča iz Ljubljane in 16-letnega S.P. iz okoUce Banja Luke, ker sta pretepla gostilničarja v koči na Bazi 20. Zagovarjati se bosta morala tudi pred sodnikom za prekrške.
STRELA UDARILA V STANOVANJE - 7. julija okrog 14. ure je med neuijem udarila strela v stanovanje Vinka Praha, šolskega upravitelja v Orehovici. Zgorel je televizor, prav tako pa oprema v dnevnisobi. Strela je naredila za 10.000 din škode.
KJE JE PES? Pavlu Plešku iz Novega mesta je 8. julija zjutraj neznanec ukradel psa, starega tri leta in vrednega 500 din.
RAZGRAJAL V HOTELU - Miličniki iz Novega mesta so 8. julija pridržali do iztreznitve Režima Puri-ča iz okolice Vel. Kladuše, ker seje opit v hotelu Kandija nedostojno obnašal. Prijavili so ga tudi sodniku za prekrške.
PODBORŠT: IZGUBIL OBLAST
- Nesreča se je zgodila, ko se je 8. julija zvečer Ljubljančan Anton Drčar peljal z avtom mimo Podbor-šta. Nenadoma je izgubil oblast nad vozilom in avto je zdrknil čez nasip proti Temenici. Voznik je med prevračanjem padel v potok in se hudo poškodoval, njegova 5-letna hčerka Mateja pa ima lažje poškodbe, vendar je morala tudi ona v bolnišnico.
METLIKA; TOVORNJAK NA TRAVNIKU: 6. julija popoldne je Alija Hodžič iz Bosne vozil osebni avto čez Gorjance proti Črnomlju. Ko je v Metliki pri „Starem pildu“ dohitel tovornjak z Jožetom Žugljem iz Črnomlja, ga je začel prehitevati. Ker je ravno takrat naproti pripeljal drug osebni avto, je Hodžič brž zavil pred tovornjak, pri tem pa vanj trčil. Tovornjak je po trčenju zdrsnil s ceste in obstal na travniku. Gmotne škode je za 10.000 din.
ŽABJA VAS: NI MOGEL USTAVITI - Na Poti na Gorjance sta v Žabji vasi 7. julija okrog 13. ure pripeljala naproti tovornjak, ki ga je vozil Franc Kosec iz Dol. Straže, in poltovorni avto z Jožetom Venetom iz Žvabovega. Ker na ozki poti srečanje ni mogoče, je Kosec, ki ni mogel pravočasno ustaviti tovornjaka, zapeljal s ceste, trčil v drevo in ga podrl. Škode je za 10.000 din.
RATEŽ: AVI’0 ZBIL ŽENSKO
- Jože Bergant iz vasi Žlebe je 7. julija dopoldne vozil osebni avto od Gumberka proti Ratežu. Pred vasjo je domačin Jože Mrak naproti pripeljal kombi. Bergant je naglo zavrl, toda avto je zaneslo, tako da je podrl Emo Penca iz Novega mesta, ki je šla peš ob robu ceste. Hudo poškodovano Pencovo so odpeljali v bolnišnico.
LAKENC: STEKLA CEZ CESTO
- Anton Bučar iz Šmalčje vasi je 7. julija popoldne vozil avtobus novomeške registracije po lakenškili klancih proti Ljubljani, ko je v Zgor. Lakencu pred postajahščem nenado-
,ma stekla čez cesto 52-letna Jožefa Trbovc iz Otavnika. Avtobus je žensko podrl, pri tem pa se je hudo poškodovala. OdpeljaU so jo v bolnišnico-
OTOCEC: avto CEZ NASIP -Ko se je 7. julija zvečer zdomec Viljem Petelin, doma iz Šentjerneja, peljal z avtom od Kronovega proti Otočcu, mu je pred gradom po levi strani naproti pripeljal neznan avto. Petelin je zavil na desni rob ceste.
potem na levo, da bi se ognil trčenju, a je avto začelo zanašatL Zdrknil je preko nasipa, se prekucnil čez streho in obstal nalcolesih. Škode je za 10.000 din.
VIHRE: TRCIL V NASIP - Jakob Bcrtole iz Brezine pri Brežicah se je 8. julija zjutraj peljal proti Ljubljani. Pri Vihrah je avto iz neznanega vzroka zdrknil na desno bankino, nato zapeljal v levo in trčil v nasip nadvoza. Avto se je prevrnil naokrog, končno pa pristal na kolesih. Pri nesreči se je voznik teže poškodoval in so ga odpeljal v bolnišnico. Gmotna škoda znaša 25.000 din.
SUHOR: KOLESAR POD AVTO - Silvester Geladon iz Domžal je 8. julija dopoldne vozil osebni avto skozi Suhor pri Dol. Toplicah, ko je z nekega dvorišča nenadoma pripeljal 14-letni kolesar Gojko Lazič Voznik je močno zavrl, kljub temu pa kolesarja zbil na tla. Lazič je pri trčenju dobil poškodbe in so ga pre peljali v bolnišnico, medtem ko je škode za 2.000 din.
Zalokar
oproščen
Pred kratkim je občinsko sodišče v Novem mestu obravnavalo primer Jožeta Zalokaija, nekdanjega direk-toija Mesnega prehrambenega podjetja v Novem mestu, ki je bil obtožen izkoriščanja položaja, da bi sebi in drugim pridobil protipravno premoženjsko korist, ter nevestnega gospodarskega poslovanja.
Senat, ki mu je predsedovala sodnica Cveta Matjašič, je menil, da ni dovolj dokazov, na podlagi katerih bi Zalokarja lahko spoznali krivega po obtožbi, in je obtoženca oprostil. Razen tega je nekaj točk obtožnice pred razpravo tožilstvo samo umaknilo. Sodba še ni pravnomočna.
odbo]ka
Ostalo je pri željah!
n ^
Novomeške odbojkarice se niso uvrstile v zvezno odbojkarsko ligo • V Osijeku so bile tretje
Novomeške odbojkarice so bile na letošnjem slovenskem prvenstvu sicer druge, vendar pa so po odstopu ravenskega Fužinaija dobile priložnost, da si na kvalifikacijah pridobijo pravico do igranja v prvi zvezni ligi. Med šestimi ekipami, ki so se pomerile v Osijeku, so Novomeščanke ostale na tretjem mestu, prostora v zvezni ligi pa je bilo le za najboljši dve ekipi.	^
Novomeška ekipa, sestavljena iz nekaj starejših odbojkaric z bogatimi izkušnjami ter z večino mladih.
ki so prinesle svežino, je bila močno prikrajšana, ko se je že drugi dan turnirja poškodovala visoka Pučko-va, ki je letos igrala že tudi za državno reprezentanco. Pravzparav so se vse tekme Novomeščank končale z najtesnejšim izidom, prav na koncu, v odločilni tekmi i: ekipo Zlate iz Vršca, pa jim je zmanjkalo moči in so dvoboj izgubile 1:3.
Rezultati Novomeščank: Dunav (Banovci) 3:0, Pelagičevo 2:3, Dubrovnik 3:2, Vukovar 3:2 in Zlata (Vršac) 1:3. Končni vrstni red: Pelagičevo 10 točk, Zlata 8, Novo mesto 6, Vukovar 4, Dunav 2 in
Dubrovnik brez točke. V zvezno odbojkarsko ligo za ženske sta se uvrstili ekipi Pelagičevo in Zlata, Novomeščanke pa bodo tudi v prihodnji sezoni igrale v slovenski figi.
UHANOVA - SESTA
AJDOVŠČINA - Na enajstem slovenskem prvenstvu v padalstvu so bili najbolj uspešni predstavniki ALC iz Lesc, ki so osvojili vsa prva mesta. Med 39 tekmovalci se je odlično uvrstila Novomeščanka Dara Uhanova, ki je bila v skupni uvrstitvi šesta — najboljša ženska. V figurativnih skokih je osvojila celo tretje mesto. (J. S.)
atletika
Štafeta je državni prvak
Več odličnih uvrstitev novomeških mladincev in Hudelje iz Črnomlja na prvenstvu v Velenju
v soboto in nedeljo so se na državnem prvenstvu v atletiki za mlajše mladince, ki je bilo v Velenju, izkazali tudi novomeški atleti. V številni in močni konkurenci so dosegli nekaj imenitnih uvrtitev.
Novomeška štafeta v teku 4 x 100 metrov sodi med največja presenečenja sploh: Križman, Nagode, Bajer in Kržan so osvojili prvo mesto in gladko opravili z zvenečimi tekmeci Crvene zvezde, Kladivarja in drugimi. Progo so pretekli v 46 sekundah in premagali drugoplasirane za- 6 desetink. Enaka postava je osvojila tudi drugo mesto v štafeti 4 X 300 metrov.
Razen odlične uvrstitve obeh štafet so se uveljavili tudi posamezniki:
Kržan je bil s časom 11,9 (v polfinalu celo 11,6) drugi na 100 metrov, Križman tretji v troskoku z 12,65 m, Nagode pa tretji v teku na 300 m z ovirami s časom 44,3 in četrti v teku na 110 m z ovirami v času 17,3. Odličen je bil tudi Črnomaljec Hudelja, ki je bil četrti v teku na 1500 m z ovirami. O konkurenci v Velenju pa zgovorno priča podatek, da je v skoku v višino nastopilo kar 33 tekmovalcev, med njimi tudi No-vomeščan Šuštar in Rangus, ki sta se uvrstila v finale, vendar pa se s pre-dcočenimi 165 oziroma 160 cm nista uvrstila med prvih 10.
Velenjski uspehi, za katere je prav gotovo zaslužen tudi prizadevni trener Špilar, kažejo, da v Novem mestu spet raste nov rod odličnih atletov.
Z. SLAK
ŠPORTNI KOMENTAR
Prizor s pokahie tekme Novoteks — Celje
Košarkarski prodor
Odlični uvrstitvi Novoteksa in Beti, za še večje uspehe pa bo potrebno delo z mladino!
Košarkarji so na počitnicah, v naslednjih dneh se bodo začeli pripravljati na drugi del prvenstva. Republiške košarkarske lige so namreč edine v Sloveniji, katerih tekpovalni koledar je pomlad - jesen, v drugih ligah pa začenjajo tekmovanja jeseni in končajo spomladi.
Po prvem delu so v konkurenci tri dolenjske ekipe - in kar dve sta uvrščeni nad pričakovanji. To velja zlasti za Novoteks v najmočnejši slovenski ligi, ki si trenutno deli tretje mesto s kranjskim Triglavom: obe ekipi imata enako število zmag in porazov in tudi povsem enako razliko v koših!
Novomeščani bi imeh, ko bi ne bili po nepotrebnem izgubili dveh tekem s slabšimi nasprotniki, celo izvrstne možnosti za uvrstitev na kvalifikacije za drugo zvezno ligo. Kljub temu pa je za mlado ekipo bolje, da se letos še kali v slovenski ligi in da prihodnje leto starta na eno iz.med prvih dveh mest. Da so za to
resnične možnosti, so novomeški košarkarji pokazali zlasti v dveh tekmah s trenutno vodečima ekipama, Vr’.iniko in Mariborom. Obakrat so zmagali, Maribor pa, ki ima samo en poraz, so premagali celo z 29 koši razlike!
Beti, ki se je v prestopnem roku okrepila s petimi igralci, je z eno nogo že v A ligi, saj v B ligi ob enem samem porazu in visokih zmagah skoraj nima tekmeca. Ko se bo od vojakov vrnil še Jezerinac, bo tudi druga dolenjska ekipa v A ligi nevarna vsakemu nasprotniku:
Slabo se godi Kočevju ki je sicer pozimi veliko obljubljalo, zdaj pa v svoji skupini druge slovenske lige tiči pri dnu. Enaka je usoda metUških mladincev, medtem ko bolje igrajo Črnomaljci, Kočevci in še posebno Novomeščani, ki se bodo bržčas uvrstili v slovensko finale. Prav z mladimi bo potrebno še več dela, če hoče dolenjska košarka še naprej uspevati.	j_ SPLICHAL
lili
NOVOTEKS GOSTUJE
Košarkarji novomeškega Novoteksa, ki so po prvem delu v I. A ligi tretji do četrti, bodo julija prosti. V tem času počitnic so pripravljeni igrati propagandne tekme kjerkoli na Dolenjskem. Dovolj je le, da imajo gostitelji igrišče — in da tekme željna ekipa sporoči svojo željo nekaj dni prej klubu, lahko pa tudi na Dolenjski hst, športnemu uredništvu.
Torej — do konca julija kjerkoli hočete: Novoteks pride!
VI_________________________^
LESKOVEC - V počastitev praznika krške občine je bil v Leskovcu rokometni turnir, na katerem so igrale tri ekipe, Brežičani pa niso prišli, čeprav so se prijavili. Rezultati: Leskovec - Krško 9:11, Sevnica - Krško 11:11, Sevnica -Leskovec 17:12. Zmagala je Sevnica, drugo je bilo Krško, tretji pa Leskovec. (V. P.)
KRŠKO — Na kvalifikacijskem rokometnem turnirju za uvrstitev v ljubljansko consko rokometno ligo je Krško premagalo Slovan B 26:18, Preddvor 31:25 in Grosuplje 39:24 ter se skupaj s Slovanom B in Pred-dvojrom uvrstilo v višjo ligo. (V. P.)
ŽUŽEMBERK - V počastitev krajevnega praznika bo v nedeljo tradicionalni pokalni odbojkarji turnir, na katerem bodo igrale ekipe novomeške Krke, Novolesa iz Straže, žužemberške Iskre in trebanjskega Trima. Trebanjski odbojkaqi, ki igrajo v slovenski ligi, so doslej dvakrat osvojili pokal in imajo priložnost, da si ga z novo zmago priborijo v trajno last. (J. S.)
TITOGRAD - Na tekmovanju republiških mladinskih rokometnih reprezentanc je zmagala Bosna in Hercegovina, ki je v finalu premagala Srbijo. Slovenska reprezentanca je bila po zmagi nad Makedonijo tretja, med najboljšimi pa je bil Sevni-čan Trbovc, ki seje izkazal kot strelec. (B. B.)
POSTOJNA - Na mednarodnem tekmovanju ribičev so se odličtid uvrstili Novomeščani in Kostanjevi-čani. Novomeški ekipi sta bili pri članih druga in tretja, prav tako je bila druga mladinska ekipa. Pri posa-meznikUi je v članski konkurenci zm^al Novomeščan Furlan, drugi je bil rodergajs, pri mladincih pa Peše* vič iz Kostanjevice, medtem ko je bil Novomeščan Luznar tretji. (A. M.) '
KOCEVJE - Na priprave mladinskih košarkarskih ekip Slovenije, ki bodo konec julija v Radencih, je za letnike 1957 in 1958 republiški inštruktor povabil tudi igrica Kočevja Smolo. Za kočevsko košarko in mladega igralca je poziv lepo priznanje. (C. K.)
ŠTUKLJEVA ČESTITKA
Naš najuspešnejši ohmpij-ski zastopnik vseh časov, novomeški telovadec Leon Štukelj, ki živi zdaj v Mariboru, še vedno pozorno spremlja dogodke v	novomeški
gimnastiki. Novomeškemu Partizanu je pred dnevi poslal brzojavko, v kateri čestita društvu, najuspešnejši telovadki Maji Doklovi in vodnici Ruži Kovačičevi za uspehe.
Kri ni voda!
ŠE 862 KILOMETROV
Navzlic za jadralce neugodnemu vremenu si dolenjski piloti vneto prizadevajo, da bi izpolnili letošnji %ortni načrt in zasedli seveda kar najboljša mesta v tekmovanju za prvaka Dolenjske. Stanje v pone-dcljcki
1. razred: Jaka Šmid 812 točk, Jože Golob 367,5; Jože Uhan 207, Tone Gorenc 171, Cvetka Klančnik 145,5; Mirko Zupančič 88,5 in Jože Keršič 85,5. 2. razred: Slavko Kos 707, Marko Zavrl 575, Belizar Keršič 420, Zmago Kastelic 206,5; Franc Stariha 85,5. 3. razred; Alojz Novak 342, Marjan Štemberger 316, Jože Windischer 175 in Rudi Kopar
Generalni (16 pilotov): 1. Smid 812, 2. Kos 795, 5 3. Zavrl 707, 4. B. Keršič 420, 5. Golob 367,5; 6. Štemberger 362 itd.
Vsi skupaj so preleteh 7.338 km (Zavri 1764 km, Šmid 1247, Klanč-nikova 990), za izpolnitev letošnjega načrta jih morajo še 862. V soboto se je na prečenskem letališču začel praktični del začetniškega tečaja za jadralne pilote, ki ga obiskuje 10 učencev.
ooart
v
BREZ BESED
^ I
w\
%
o
<53
®
\
O
%
PolenlsM Uri | p^d 20 leti
Spet tifus v Kočevju
NEUREJENE in zanemarjene higienske razmere v Kočevju in njegovi okolici, predvsem pa slabo stanje mestnega vodovoda, so v preteklih mesecih ponovno povzročile izbruh tifusa. Leta 1951 je bilo ugotovljenih 280 primerov bolezni, prav verjetno pa so se nekateri bolniki pred dvema letoma odtegnili zdravniški kontroli ter so bili kot bacilonosci stalna nevarnost za okužbo okolice. Doslej je bilo ugotovljeno pri 100 bolnikih 25 primerov lažje oblike paratifusa B. Centralni higienski zavod v Ljubljani je pred dnevi postavil v Kočevju začasno bolnišnico, ki sprejema novo odkrite bolnike.
POZDRAV AMERIŠKIH rojakov. Na svojem 9-dnevnem izletu po Jugoslaviji sta se oglasila na našem uredništvu in upravi g. Šuštaršič Joseph z ženo Frances. Iskreno pozdravljata vse rojake in prijatelje v Ameriki, posebno pa naročnike Dolenjskega lista.
V	NEDELJO je bil v domu ljudske prosvete izreden občni zbor Okrajne gasilske zveze, ki ga je v smislu zakonitih določil sklical Svet za notranje zadeve Okrajnega ljudskega odbora v Novem mestu. Po tem zadnjem ukrepu je segla ljudska oblast potem, ko Okrajna gasilska zveza sama ni pokazala dovolj volje za ureditev raznih pomanjkljivosti v raznili gasilskih društvih, za odpravo nekaterih perečih tehničnih nepravilnosti v gasilstvu okraja in posebno zaradi vzrokov, ki so pokazali ob zadnjem požaru v Novem mestu, da je tehnična vzgoja kadra v organizaciji zelo zanemarjena.
NA MEJI med novomeškim in ljubljansk j-okoliškim okrajem je v okolici Doba zasvetila pred dnevi elektrika v 9 vaseh. Okrajni ljudski odbor Ljubljana-okoiica je dal milijon 670.000 din podpore, Elektro Ljubljana je prispeval 200.000 din, krajevna zadruga Radohova vas 100.000, Št. Vid pa 50.000 din.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA, 10. julija 1953)
Zgodilo seje...
MRK — Več kot 10.000 tujih turistov in domačinov je v 250 km dolgem pasu v Keniji, kjer živi
100.000	nomadov. Oblasti so jih vnaprej opozorile, kaj se bo dogajalo. Najbolj spretni, ki so imeli dovolj trgovske žilice, so prodajali najboljše prostore za opazovanje sončnega mrka po 50 dolarjev! Posel je posel
- tudi če crkne sonce . . .
URA SPANJA - Sodišče v italijanskem kraju Vigevano je odločilo, da je ura spanja vredna 1.444 lir. Šest prebivicev je tožilo tekstilno tovarno, češ da stroji povzročajo preveč hrupa in onemogočajo nočno spanje. Tovarnar je tožbo izgubil, vsakemu bo moral plačati po 1,3 milijona lir. V treh letih so bili tožitelji prikrajšani za po 900 ur spanja. Vse se enkrat poplača!
UMETNI NOS — Na medicinski fakulteti v Aachnu preizkušajo napravo, ki deluje podobno kot človeški nos. Na dišeče molekule reagira v 10 tisočinkah sekunde. Nos bo poslej nepotreben ...
PREHUD UDAREC - Filmski zvezdnik Marlon Brando se je nekaj dni zdravil v bolnišnici zaradi infekcije na roki. Poškodoval seje bil, ko je udaril fotoreporteija Galello, ki ga je hotel fotografirati na ulici. Včasih je bila zaradi Galelle sitna Jacquelinne . ..
PO REKORDU V BOLNIŠNICO
— 27-letni Madžar je v dveh urah spil 17 vrčkov piva in zmagal na pivski tekmi ob 1000-letnici ustanovitve mesta Esztergom. Njega in njegova najhujša tekmeca so morali odpeljati v bolnišnico. Rekord je rekord!
LEPE PRSI — Taksisti na pariškem letališču so pol ure odklanjali vse prevoze v mesto, ljudje pa so začudeni iskali vzrok za nenapovedano stavko. Končno se jim je posvetilo: vsi taksisti so navdušeno opazovali mlado Angležinjo, ki seje na trati zraven letališča sončila brez zgornjega dela kopalk. Za tak pogled je vredno tvegati nekaj frankov . . .
POLICIJSKI NASAD — Avignonska policija je vzdolž ene izmed vpadnic v mesto postavila 240 dreves. Avtomobilisti se začudeni sprašujejo, ali je bolj čudno to, da je stalo vsako drevo 650 frankov, ii pa to, da so drevesa iz plastike. Tudi Francozi imajo svoje šale!
KO BOLE ZOBJE - 70-letnega Rimljana je mučil , tako nepopisen zobobol, da je skočil skoz okno zobozdravstvene ambulante v tretjem nadstropju. Potem ga zob ni več bolel - pač pa večina drugih kosti, ki so se mu zlomile . . .
VSAKA URA NI DENAR -Združenje britanskih šoferjev je objavilo podatek, da porabi administracija kar dve tretjini denarja, ki se zbere v parkirnih urali. V urah jc bilo v treh letili 24 milijonov funtov, birokracga pa je požrla 17,5 milijona. Morebiti bodo številke prebrali (in svoje objavili!) tudi v Novem mestu!
KONEC NEBOTIČNIKA - Urbanisti so rekli, daje prostor primeren za parkirišče. Smola je bila le v tem, da je tam že 46 let stal teksaški medicinski center - velik nebotičnik. Za uresničitev parkirnega načrta jc bilo potrebno le nekaj eksploziva in 15 sekund časa. Od nebotičnika je ostalo le kup opeke .. .
„SKROMEN OBROK" - Picasso-jevo grafiko „Skromen obrok“ iz leta 1904 so na dražbi v Bernu prodali za 150.000 dolapev. To je doslej najvišja cena za njegovo grafiko, čeprav jih je naredil nekaj tisoč. Po smrti je v.se več vredno!
Neumnežem pravo pamet
(Vraž e!) Nekje na Dolenjskem bil je 35 letni mož minulo zimo zelo bolan, daje dvakrat prejel sv. zakrament za umirajoče. Na spomlad se je moral pa seliti, ravno ko se mu je zdravje maio zboljš^o. Nekega dne pride k njemu neka oseba in mu pravi: „Le verjemi! nič druzega ti ni, kod narejeno ti je (zacoprano) in celo na pragu.“ Seveda, on je to rad verjel, ukazal je strop in streho predreti, da so ga s tistega stanovanja ven vzeli, da ne bode čez prstg šel; potem je pa še hotel, da so ga s tistega zemljišča na drugo prenesli. Zdaj v drugem stanovanju je res malo okreval in vedno trdi, da mu je bilo v prejšnjem stanovanju na vsak način zacoprano,
-	Bog daj takim neumnežem pravo pamet!
(Nemce) še bolj prav nem^utarje, ker pravi Nemci so nam bolj pošteni, strašno peče, da se Slovenci od dne do dne bolj zavedamo, da smo Slovenci; da bolj in bolj čvrsto zahtevamo pravice našemu lepemu jeziku, katere nam zagotavljajo tudi državne postave. Najhuje je, da so se pred malo dnevi sošli spodnje štajerski Nemci
(ki pa imajo skoraj brez izjeme slovanska imena) v Celju, da se posvetujejo, kako obvarovati nemštvo na južnem Štajarskem, ki se baje od Slovencev tako grozno zatira! Po sili nam hodi tu na misel ona basen o ovci in volku. Da bi hoteli nas Slovence Nemci tako zatirati kakor mi nje, mi bi Boga hvalili za tako zatiranje.
(G i m n az i j ,s k a) in druge šole v Novem Mestu so sklenile danes šolsko leto. Na gimnaziji je bilo koncem šolskega leta 197 dijakov. Med temi jih je dovršilo z odliko 18; pvri red jih je dobilo 116, drugi red 14, tretji red 12. Po počitnicah sme iz jednega razreda ponavljati 5 dijakov. Slovencev je bilo 189, Nemcev 7 in 1 Italijan.
(Prememba) vredništva. Prihodnjo številko „Dol. N6vic“ prevzame vredništvo tega lista velečast. gospod Josip Benkovič, kapiteljski vikar.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC, 15. julija 1893)
Bliža se ledena doba
Zdajšnje splošno olilajanje na zemlji pojasnjujejo z upadanjem količine sončne energije, ki pride do naše površine. Ker je sonce izvor vse energije v prirodnih klimatskih procesih, lahko zmanjšanje količine te energije povzroči spremembo podnebja. Oceanograf in paleontolog geološkega observatorija ,,Lamont — Do-herty“ na Kolumbijskem vseučilišču James Hays pa pravi: „Ledeniki se širijo in rastejo, toplokrvne živali se selijo na jug in nam vsem postna vse hladneje!“
Ledenih gor okrog Islandije je zadnje zime vse več, večni sneg na Baffmovem otoku se je v zadnjih 30 letih razširil, zime v Severni Ameriki so vse hujše. Strokovnjaki ne dvomijo več, da postaja na zemlji vse bolj mraz.
Zadnja ledena doba se je končala pred 17.000 leti, ko se je ledeni oklep umaknil proti poloma, za sabo pa je pustil le majhne planinske ledenike. Potem se je naš planet hitro ogreval do približno 5.000 do 3.000 let pred našo dobo. Potem seje podnebje spet ohlajalo do okrog leta 900 pred našim štetjem. Potem je spet postajalo topleje — in nato spet hladneje med 15. in 19. stoletjem našega štetja. Tako je Temza v 16. stoletju večkrat zamrznila, iz Amerike pa so zapisi, ki govore, da je bilo ob koncu 18. stoletja v vzhodnih delih države znatno hladneje kot danes.
Posledice sedanjega ohlajanja, sodijo strokovnjaki, bodo najbolj občutili v področjih z umerjenim podnebjem. Že do konca tega stoletja, trdijo nekateri, lahko pričakujemo nenavadno hladne zime. Bolj ko bo hladno, več energije bomo potrebovali. Naravni plin, nafta, električna energija — vse to se bo podražilo. Češki strokovnjak Kukla pa pravi; „Smo na robu nove velike ledene dobe!“
IŠČEMO STARINE:
Bronslrana starost
Golida, kakor jo je popisal Jurčič
„Imam likalnik na železo, dva likalnika na oglje, dva možnarja, starinsko petrolejko, mlinček za kavo, kozico na visokih nogah, leseno posodo za mast in še nekaj drugih reči,“ je sporočil Albin Foršček iz Pra-preč pri Straži.
Starine je shranil na pod-stre^u večkrat prezidane hiše in jih posrebrU z bronso: lesene, da bi črve prestrašil, železne, da bi onemogočil zajedalsko rjo. „Če bi prej vedel, bi bilo zdaj več tega,“ je pokazal na stafe predmete.
Poleg tistih, ki jih je naštel v pismu, hrani lonec iz leta 1870, vsaj 200 let stare telege, stoletno golido za mleko (tako je popisal Jurčič), ne ml^ši svečnik, klešče za prašiča. Se večje tega,, tudi predmeti, ki se jim še ne more reči starine. Albin shrani vse, kar mu pride zanimivega pod roko: „Naj tudi potomci vidijo, kaj se je včasih uporabljalo! “
Odkod je zašla v naše kraje stara ameriška petrolejka, ki jo Forščkovi ob „mrku“ elektrike še uporabljajo, ne ve nihče. „Dal mi jo je mlinar v Dularjevem mlinu v Vavti vasi, jaz pa sem jo očistil in usposobil,“ je rekel Albin.
Posrebrene starine mežikajo v soncu kot lampijoni. Na oknu, ki gleda proti svinjski kuhinji, sta glavi možicev. Posrebreni kot vse drugo. „S sinom sva ju izrezljala v zimskih dneh, da pazita na podstrešje,“ je dejal Albin.
I
I
a
Vi ste krivi
Akoravno je konec šolskega leta že mimo. ne morem pozabiti pogovora med Petrom in Pavlom. Vedno se prerekata. Sedela sta v krčmi in besedovala o šoli._ „ Vi, učitelji, ste krivi, da gredo mladi na kriva pota," jc začel Peter.
„Kako, mi? Saj jih vendar prav učimo,"' mu ogovarja Pavel.
„Učimo učimo." mu oponese Peter. ,,Kaj pa zgledi? Kar poglej, koliko mladih ljudi kadi in pijančuje! Pa še slabe ocene jim dajete, da beže od šole in doma. “ „Temu je kriva okolica. Ce vsi kadijo tobak, potem si bodo prižgali tudi oni, mar ne? “
„Ne. Učitelj mora biti vzgled. Ne sn.c piti ne kaditi. Šele ko je čist, lahko upa, da bodo mladi po njegovem zgledu prenehali s takim početjem. Tudi brezsrčni ne smete biti do njih. “
,,Kaj mi pa spet tvezeš? Saj pošteno skrbimo zanje in
nikogar ne sovražimo ali zaničujemo. “
„To je premalo. Prav gotovo veste, da učenci doma gledajo prepire med starši, zato bi morali biti vi tisti, ki bi jih božali po laseh in ljubkovali. Vi jim morate dati tisto, kar so otroci pri starših izgubih. Plačani ste za to. “
„Mi jih imamo v šoli komaj nekaj ur in opravljamo svoje delo. Kako moremo paziti nanje ves dan? "-~
„Kdo pa pravi samo nanje? Z lepimi besedami in dejanji morate vplivati tudi na trgovce z igračami in časopisi s slikami. A ko starši in trgovci nimajo pameti, pa sami kupite prave igrače in govorite otrokom lepe pravljice. Nekdaj so učitelji delali tako. ‘‘
Pogovor še ni bit končan, vendar lahko vidite, kako je, eden od njiju vse narobe obračal, pa vendar kdaj pravo zadel. Sedaj pa sami presodite, kateri je bil.
MARTIV KRTAN
v AMERIKI:
Ena ločitev na tri poroke
Družinsko življenje je na razpotju!
v tradicionalnem mišljenju je poroka dosmrtna zveza moškega in ženske, ki sta jo sklenila zaradi otrok. Za vse večje števi-
lo	današnje ameriške mladine^, pa postaja poroka samo začasna stvar, največkrat le kratkotraj-J na. Leta 1920 je na 7 ameriških zakonov prišla ena ločitev, 20 let pozneje na 6, leta 1960 na 4 in lani že celo na tri zakone!
Sociologi trdijo, da mladina v Ameriki dozoreva, ko družina razpada: babice in dedki so se umaknili na Florido, bratje in sestre so v šoli, družina torej razpada. Mnogi sociologi predvidevajo „smrt družine“, Lund-berg, avtor knjige „Pred nami je preobrazba sveta“, pa je celo: mnenja, da bo družina „kmalu [ povsem izginila“.
Drugi niso tako črnogledi in menijo, da se današnji zakonii' samo prilagajajo načinu življe-* nja 20. stoletja. Antropologinja Meadova smatra, da bodo dekleta še naprej živela z očeti svojih otrok — če jih bodo le ^ lahko ujela!
Statistika dokazuje, daje 34 milijonov Amerikancev v ideal-^ nih letih za sklepanje zakonske^’ zveze. Prav lani je bilo sklenjenih največ zakonov po letu 1950 in demografi pričakujejo, da bo tako stanje trajalo doi 1980. leta, ko bodo dozoreli otroci, rojeni do leta 1960. Potem je začelo število rojstev v Ameriki padati. . . Amerikanci so že popravili svoje optimistične načrte: število prebivalcev v letu 2020 pri njih ne bo doseglo 400 milijonov, ampak le 300.
Mnogi strokovnjaki že trdijo, da je zakon bodočnosti — poroka v nizu, se pravi serija porok in ločitev. Resnejši pa raje išče- j jo vzroke za propadle zakone. ' Ugotavljajo: na prvih mestih soil nesporazumi glede denarja in seksa.
' Bržkone je najbolj točno zadel dr. Etzioni. ko trdi: „Družinsko življenje je na razpotju. Ne razpada, je pa v težavah. Najbolj so potrebni novi, pozitivni elementi zakona!“
ZGODILO SE JE ZGODILO SEJE ZGODILO SEJE ZGODILO SEJE
wimbli;don v stiski Po
odpovedi kopico profesionalcev jc teniška Meka doživela še drug šok: prodajalci klobas in drugih dobrot so morali pobrati šila in kopita, ker je vonj po čebuli preveč motil fine nosove princes Ane in Margarete in drugih veličin. Pa naj bi jedli šc česen . . .
i
-70
tnsE
10.	Debel« uro so se /.ibali lov^'_ bolj znani so se do/.devali Paradi* poljane po katerih so slopali. f čeznje.
Prispeli so iia položno ravan-Dvignil je dlan nad oko, da ne li' je sol/.a kanila v mehki mah.
Pred njimi je bil grič, kjer bi in pod teni gričem se bo če/ 50 Košata lipa...
Po/rl je ganjenost Paradižnik.
Smejemo
-/
BREZ BESED
POLMER
SRUNA
ŽILA
LETNA
VZ0R2EV
VLAD.
NORV..
mmm
o L
VOJNA
POŠTA
PREBI-
VALKE
IRSKE
NAOCNIK
ZCRŽAJ^
NEM.
DIRIGENT
[G.BOG
SONCA
NASA
PEVKA
ČRTA
RIBJA VA6A MRNKOM
mm MA
IT.
MESTO
IZRAELSKI
POLITIK
ZLATO
JABOLKO
IZRAEL.
LUKA
DEL
STROJA
MRAČNOST
UJEDA
OOMEV
PREŠERNOI
PRUATElJ
KING
COLE
SEDMI
PLANET
VRSTA
LAME
ANGL.2IMČ
GAPRIN-
caSvili
1Z()&RA-
NAOUHA
NIKELJ
RA/TE-
LESENJE
AZ,
PEZELA
FRNIKOLA
NERES-
NICA
KRIK
VRSTA
OBUVALA
ZNAČAJ
IMMANU-EL KANT
GR.
ČRKA
IGRALNA
KARTA
RIBJE
JAJČECE
RDEČA
POUSKA
CVETICA
KARLO-
VAC
NERED
STEFOK
I
I
I
I
1
I
1
I
I
I
I
Žurge: Malo jih je ostalo
Od sto prebivalcev pred vojno jih je v vasi le še 30 - Radi bi vodovod, da jim ne bi bilo treba vode nositi od daleč, tudi iz Čabranke
Vas Žurge leži na levem bregu Čabranke. Dvignjena je skoraj v sredino planine in leži 537 metrov nad morjem. Od ranega jutra do poznega večera se koplje v soncu in ima zelo lep razgled na Risnjak in druge gore proti Jadranskemu morju.
Od nekdaj je bila to lepa, snažna in urejena vas, njeni prebivalci pa složni, veseli, zelo delavni, varčni in gospodarni, obenem pa močno navdahnjeni za petje in glasbo.
V začetku vojne je bilo v vasi svojih sto ljudi. Ob požigu vasi 23. julija 1^M2 sojih Italijani zalotili doma devetdeset in vse do zadnjega odgnali v internacijo. Vaščani se niso med seboj obtoževali, zato ni bilo nobenega izdajstva. Skoraj tretjina teh ljudi je izgubila življenje v vojni. Šestnajst jih je umrlo od gladu na Rabu. pet v Gonarsu, dva v taborišču Dachau, Slavka Muhvič in Marija Knavs-Banova sta padli 1. avgusta na Vrši<'u pri Gerovu. Peter Šercer-Matijev in Anton Štimec-Katrški pa sta padla leta 1944 kot partizana.
Vas je imela petnajst hiš in več kot toliko gospodarskih poslopij. ~ Vse je bilo uničeno. Po vojni so obnovili trinajst domačij, od katerih je več ali manj obljudenih le še osem, kajti dela zmožni ljudje so imeli v do-
mačem kraju vse manj možnosti za zaposlitev, in sicer zaradi ukinitve vseh gospo-dar.skili dejavnosti, šole in zaradi tedanjili stališč o izselit'i ljudi iz teh krajev. V vasi je bilo nekaj desetin iz-
vrstnih gozdnih delavcev, ki delajo zdaj v Nemčiji in Franciji, od koder se nekateri ne bodo več za stalno vrnih.
Ob zadnjem popisu je bilo v vasi še 30 ljudi, manj kot tretjina prejšnjega prebivalstva. Krčevito se oklepajo zemlje in domačij in z veseljem prisluhnejo vsaki besedici o boljši politiki do vasi, ki jim daje upanje za ohranitev vasi in življenja v tej dolini.
V preteklosti so si zgradili pot, da se v vas lahko pripelješ z avtomobilom. Zdaj si želijo še vodovod. Vodo bodo napeljali iz Studenca, ki je oddaljen svojih 300 metrov od vasi. Zaradi slabotnega izvirka morajo nad vasjo zgraditi večji rezervoar, iz katerega bo šla vodna napeljava po vasi. Sedaj nosijo vodo žene na glavi v .Jceblih“, po starodavnem običaju. V sušnih letih pa morajo moški z bankami ponjo v oddaljeno dolino, na Cabransko. Pri gradnji vodovoda računajo vsaj na delno pomoč občine Kočevje in krajevne skupnosti Osilnica.
TONE OŽBOLT
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
J02E SPUCHIL :
Lepo je, če ima človek dovolj let; ko so se v Metliki znebili direktorja Maneka Fuxa, je šel ta lepo v pokoj ...
Šentjemejski konjerejci mislijo, da se svet vrti okrog šentjemejske vasi: zato spet niso povabili novinarjev na svoje konjske dirke. ..
Novoteksov trener Andrej Petrič je pokazal košarkarjem, kako se igra nogomet -in so mu zdravniki za dva tedna dali nogo v mavec!
Rešitev prejšnje križanke
s, T t ' h 8- I ^ w	A
K *	c	^	T t t
1 L o	L
'Ml fc •
N : i.O
•V	- L. ' . ž
e I ' ' t vj A
tL I > .A s /r a • I c T C, t, ' L
M *	‘ VO M
n »L o >) .	,	/,	l
c. .’
^ --H C V_ -C,’?- A
o . A KJ_
'i V
PRISTANEK V PRASKUPNOSTI
I
^o/i praprot. Vse niki* griči naokrog, ki so bredli
^nr;idi/nik je /avrl. »pa/ili. da mu
na je spet krenila naprej. Spešila je k pečini pod grajskim gričem. Tu v votlinah je bila pravas praprebival-cev.
I/. lukenj so privreščale babnice. Ugledale so božanstvi in vrgle so se po tleh /. nizkimi čeli navzdol. Zategel ..križevp»)t“ je odmeval v pranebo.
*•‘•1 slati stari grad ^0 let koš;itila —
..Kaj žebrate, babure!“ je Klara stiskala zobe in požirala obilne sline.
..Darujte raje že enkrat svojemu božanstvu...!** In ^rla Klani in kolo- Klara je / očmi odgriznila kos pljučne.
No, tudi to je slednjič prišlo na vrsto, to darovanje. Kdor pozna zgodovino, bo vedel, kako stvar poteka. Zakurijo kres, vanj zabrišejo najlepši kos mesa in rečejo: ,JNla, ljubi bogec! Zato da nam boš dal dober ulov in bogato letino.**
Bog ne daj, da bi se tako odvijalo darovanje tam pred votlinami. Klara bi pobesnela v božji jezi.
In se ni. Ogenj, dragi bralci, še ni obliznil te davne dobe. Divjaki so darovali meso surovo, v obliki sočnega tatarskega zrezka. Tokrat seveda božanstvu osebno v roke.
A. DANION:
CAROLINA
Jim Rode, usmrčen na električnem stolu, je pred smrtjo povedal staremu jetniškemu pazniku tole zgodbo:
Caroline je kriva vsega. Z njenim prihodom so se začele moje težave. Pred tem sem imel srečno otroštvo. Bil sem ljubljenček družine. Oče, vekikan z ogromnimi brki, me je imel rad bolj kot kogarkoli na svetu. Igral seje z menoj, me metal v zrak, jaz pa sem vreščal in brcal7 nogami, čeprav me ni bilo prav nič strah. Vreščanje mi je bilo zadovoljstvo. Mama me je skušala rešiti iz njegovih rok. „Pohabil boš otroka,“ je govorila prestrašena. ,JMisliš, da je vsakdo tako močan in odporen kot ti . .. Daj mi ga in nehaj s tem!“ Oče me je pazljivo spustil v njeno naročje in nezadovoljno mrmral: .,Jabolko ne pade daleč od drevesa. Tvojim bratom je podoben kot jajce jajcu. Prava cmera!“ Mama je nasršena planila nadenj. On pa je ni čakalj umaknil se je in smehljal: „Šalim se, tvoji bratje so krasni ljudje, samo da ..Ne da bi končal stavek, je stekel ven, mama pa je s treskom zaloputnila vrata.
Zvečer me je oče božal in z neprikritim zadovoljstvom govoril: „Kljub temu je fant od fare. Fant in pol bo iz njega ... Samo poglej te šape. Kot moje. Z njimi bo lahko vola zadavil.“ Ščegetal me je z brki in mi ljubkujoče šepetal na uho: „NikoH ne beži! Če te napadejo, udari! Udari, Jimmy! Udari prvi! Boš videl, bežali bodo od tebe. ‘
Kdo bo zbežal, mi ni bilo jasno, njegove besede pa so se vrezale globoko v moje srce. Poskusil sem njihovo resničnost na Ellenini psički. Stdno je renčala name. Brez vzroka.
Nekoč sem izkoristil Ellenino odstonost in brcnil psičko, prav ko je kazala svoje bele očnjake. Psička je zacvilila, jaz pa sem se skril v lopo za drva. Naslednji dan je psička, ko me je zagledala, stisnila rep med noge. Ellen pa je začudena rekla: „Jimmy, kaj pa se je zgodilo? Zakaj mala beži od tebe? “ Skomignil sem z rameni in pogledal v stran.
Tedaj je bila Ellen lepa, bistra in živahna deklica. Nosila je kite, lica pa je imela lepo rdeča. V juniju ji je bilo šest let. otroci pa so govorili, je kite, lica pa je imela lepo rdeča. V juniju ji je bilo šest let, otroci pa so govorili, razpravljala. Vedno sva bila skupaj. Igrala sva se iste igre in nikomur nisem pustil, da bi vdrl v najin mali svet. Nekoč je to poskusil Paul, pa sem ga takoj treščil s pestjo za uho. Fantje nekaj časa osuplo gledal, nato pa je pobegnil, kot da ga lovi sam hudič. Zvečer sem to povedal očetu in dal mi je prav. Rekel je celo: „Moral bi ga treščiti še enkrat. Naj ve, kdo so Rodovi.“ Dvignil me je v zrak in dodal: „Junak si. Za tak podvig moraš dobiti nagrado!“ Dobil sem dolar, pravi srebrni dolar, in to je bilo prvo pomembno darilo v mojem življenju. Hranil sem ga cele tri tedne in ga skrival pred Ellen, nato pa sem ga izgubil nekje ob reki.
Mariottovi so bili naši najbližji sosedi. Elleiiina mama je imela strog in koščen obraz, na koncu njenega ostrega ptičjega nosu pa so ji večno viseli naočniki. Bal sem se je, skrivaj pa sem jo sovražil. Strička Dana, Elleninega očeta, pa sem nasprotno imel zelo rad. Bil je debelušast, plešast, oči so se mu nenehno smehljale, v žepih pa je imel polno sladkarij. Ob priliki nama jih je dajal. Ellenina mama se je jezila nanj: „Frčkaš denar za neumnosti. Kakšno korist pa imaš od tega? Če bi jedel manj sladkarij, bi danes imel zdrave zobe. Namesto tega pa te moram vsako jutro in večer gledati, kako si snemaš in natikaš tisto grozno zobovje .. . Ven!“ je zavpila, ko je videla, da jo Ellen prestrašeno gledava. ‘ Tam je travnik, tam se igrajta!“ Odhajala sva potrta, pa tudi srečna, da nama ni treba več poslušati njenega jeznega glasu. Zunaj je bil najin svet, ki sva se mu predajala z navdušenjem.
Travnik je bil najino priljubljeno igrišče in na sporedu sva imela polno iger. Najpogosteje sva se igrala ,jconjičke“, „ravbarje in žandarje“ ali pa ata in mamo. Glavno besedo sem imel jaz, pa tiidi Ellen je imela skoraj iste pravice. Igrala sva se, dokler naju ni poklicala njena ali moja mama. Tedaj sva šla vsak na svojo stran. Bila sva srečna.
V začetku poletja pa je to srečo skalila nepredvidena okoliščina: v najin svet je prišla Carolina, lepotička z zelenimi očmi in dolgimi plavimi lasmi, ki si je Dllen takoj osvojila. Zaman sem jo klical. Odkimavala je in govorila: „Ne smem je pustiti same. Kaj pa bi rekla! Pojdi ... Čutil sem, da jo izgubljam. Zato sem moral najti rešitev.
Tiste dni sem skrivaj gledal na njena vrata. Ko se je pojavila, sem jo šepetaje klical, ona pa se je umikala in mi na svoj način dajala vedeti, da ni prosta — . Nisem se vdal. Računal sem na njeno dobro voljo. Nazadnje sva bila čez nekaj dni spet sama, brez Caroline. „Kje je? “ sem vprašal in čutil, da nimam moči, da bi izgovoril njeno ime. Ellen me je namrščeno pogledala: ,Skregali sva se. Hudobna je in nočem ^ se več igrati z njo.“ „Tako hitro? “ sem dodal, ona pa je zavihala svoj nosek in mi ni odgovorila. Potem je bilo vse kot prej.
Minevali so poletni meseci, prišla je jesen in nekoč sem stopil na vrt Ellenine hiše. Prvo, kar sem videl, so bili plavi lasje molela izza starega drevesa ... „Carolina! “ mi je šinilo v ^avo in isti hip mi je začela glodati v srcu zla misel...
Sedela je skoraj nepremično, jaz pa sem zgrabil velik kamen in se oprezno tihotapil k njej. Zamahnil sem z vso močjo in zdelo se mi je, da se je lobanja pod silnim udarcem kar razpočila. Brcnil sem jo, nato pa sem ji skočil na prsi. Teptal sem jo in čutil, da se mi prsi razburjeno dvigajo. Z vs^m novim udarcem se je sovraštvo manjšalo. Postajal sem vedno lažji. Nazadnje se mi je zdelo, da sem lahek kot peresce ... Zagrabil sem	jo	za lase in	jih začel z vso silo
ruvati. Nato sem zaslišal	l^k: „Mami,	ubil jo	bo!“	Bila je
Ellen. Prestrašena zver. Stekel sem proti naši hiši. Zaslišal sem nov krik: „Ubil jo je. Ubil jo je, mamica ... mojo lepo Carollino ,.. Morilec! vrt Ellenine hiše. Prvo, kar sem videl, so bili plavi lasje, ki so moleli izza starega drevesa ...
Tisto noč sem nemirno spal. Sanjal sem o mrtvih široko razprtih očeh, ki so s steklenim pogledom strmele v zvezde.
,JCaj pa je bilo s Carolino? “ je vprašal paznik. -“Verjetno je ranam podlegla? “
,JKako to mislite? “	je	zmedeno	vprašal	Jim	Rode.
„Carolina je bila vendar	lutka. Kaj vam	tega	nisem
povedal? “
„Lutka? “ je vzkliknil paznik razburjeno. „O, mili bog ...
,J)a, celuloidna punčka ... Čudno, da vam tega nisem že v začetku povedal. No, pa vseeno. To je bil začetek, klica bodoče bolezni.. Carolina me je pravzaprav tudi pripeljala sem .. .“
119 NOVIH PRODAJALCEV
Rod novih prodajalcev je v soboto, 30. junija, zapustil šolo za blagovni promet v Brežicah. Letos je kar sedem tretjih raztedov opravdalo zaključne izpite. Vseh kandidatov je bilo 160. Tako številne generacije v Brežicah še ni bik). Dolenjce in posavske občine so dobile nove moči za delo v razvijajoči se trgovini.
Slovesnost s podeUtvijo spričeval, pohval in nagrad je bila v domu JLA. Razen predstavnikov Šolskega centra so ji prisostvo-vaU' tudi predstavniki trgovskih organizacij, ki s šolo ves čas zavzeto sodelujejo.
V brežiški občini je 18 pionirskih gasilskih desetin. V počitniški koloniji na Debelem rtiču je lani letovalo 31 mladih gasilcev, po dva iz vsake desetine pa bodo poslali tja na oddih tudi to polete. Občinska gasilska zveza jim nudi letovanje brezplačno. (Foto: J. Teppey)
NOVO V BREŽICAH
CATESKA noč - v Cateških Toplicah se že pripravljajo na največjo prireditev leta pod imenom „Cateška noč“. Letos so zanjo iz-braU 4. avgust. V Toplicah je sezona
Eri vrhu. Živo je predvsem v kopa-šču, pa tudi hotelske sobe so sproti zasedene.
NA ODDIHU - Člani delovnih kolektivov GG Brežice, Tovarne pohištva in Prevoza, ki so vključeni v občinsko počitniško skupnost, že letujejo v Savudriji. Dnevna oskrba za člane počitniške skupnosti je 45 din, za ostale 50 din. Postelj je na voljo 75. Letos so z dopohiitvijo opreme poskrbeli za udobnejše počutje gostov.
DOMOVINSKA LISTINA - V Brežicah so predlagali sprejetje odloka o podelitvi domicila aktivistom kozjanskega okrožja v brežiški občini. Domicilno listino bodo podelili 2. septembra letos v Kozjem.
VOJAKOM NAGEL.n^ - Nov rod mladih vojakov, ki je te dni prispel v cerkljansko garnizijo, si je za svečano zaobljubo izbral Dobravo.
Slovesnost je bila v nedeljo pri spomeniku krških žrtev, kjer so mladinci in taborniki vsakemu vojaku posebej čestitali in mu pripeli na prsi nageljček.
PET SE JIH ŠOLA
V šolskem letu 1972/73, ki se je izteklo, je prejemalo štipendije za Šolanje v kmetijskih šolah pet dijakov iz brežiške občine. Za ta namen je bilo na razpolago 1,800 din. Studijsko pomoč je ta čas prejemalo 32 dijakov kmečkih staršev, ki se šolajo za druge poklice. V občini so za tovrstno podporo kmečkim otrokom namenili 41 tisoč din.
Kam se bodo stekale niti?
SZDL bo usmerjala in spremljala delo društev
breZiSh vesti
v pritožbah društev ali organizacij, da jih nihče ne upošteva, da nihče ne ceni njihovega dela, je dosti resnice. Običajno so prizadeti tam, kjer delajo tiho, brez obilice besed. In tako nehote stopijo v ospredje tisti, ki naglas razlagajo svoje načrte, čeravno jih ne uresničijo vedno.
Včasih so programi društev ali organizacij preveč slučajni in premalo usklajeni s sodobnimi potrebami družbe. Organizacije druga za drugo ne vedo, kaj obsegajo njihovi načrti. Tako prihaja do dvotimosti in j>o-navljanja, na pomembne stvari pa vsi po vrsti pozabijo.
V brežiški občini bodo jeseni pripravili delovne programe vsa društva m organizacije, nato pa bodo o njih razpravljali na skupnem sestanku, ki ga bo sklicala Soci^istična zveza. Ta bo namreč prevzela vlogo usklajevalca in usmerjevalca interesov. Takrat, to bo septembra, se bodo dogovorili za enotne cilje, ki jih bodo društva in organizacije uresničevali preko svojih specifičnih dejavnosti.
Socialistična zveza, ki združuje največ interesov ljudi in ki je najbolj množična organizacija, bo poslej navezovala stike z vsemi in združevala
vse jiiti raznoterih dejavnosti v občini. Tak odnos do njili bo tudi neke vrste spodbuda za delo, za najbolj prizadevne pa pot k priznanju, ki ga do zdaj niso vedno prejeli. ^ j. T.
ZAMEJSKI SLOVENCI PRIDEJO V GOSTE
Na praznik vstaje, 22. julija bo prispela v Brežice skupina 150 do 200 Slovencev s Tržaškega. Brežičani jim pripravljajo sprejem pred osnovno šolo, nakar bosta pevska zbora iz Proseka -Kontovela in 'iz Brežic pela na proslavi dneva vstaje pred spomenikom padlim borcem. Po slovesnosti se bodo vsi skupaj odpeljali na Gore, kjer bodo imeli piknik. Isti dan si bodo gostje iz zamejstva ogledali tudi ^rojstni kraj predsednika Tita. ^
NAKUP PLEMENIC
Obrat za kooperacijo pri Agrarii predvideva letos nakup 50 krav svetlo lisaste pasme in 30 krav sivo ija-ve pasme v skupni vrednosti 1 milijon dinarjev. Kmetije bodo razen tega na novo privezali 50 teličk iz A kontrole in 70 teličk iz B kontrole.
HVALA VAM!
Prizadevanja organizacij pri zbiranju krvodajalcev v krški občini niso bila zaman. O tem govore številke za vsak okoliš posebej. Na Senovem so prišli na odvzem krvi 203 občani, v Brestanici jih je bilo 144, v Kostanjevici 112 in v Krškem 445. Vseh skupaj so našteli 904, odvzemov pa 826. Za jesen jih mora priti za izpolnitev plana vsaj 412. Kar bo več, bo spet v dobro občine, ki si bo za primer nesreče lahko ustvarila krvno rezervo.
PISMO ŠTUDENTOM
Na odgovornih delovnih mestih primanjkuje strokovnjakov z višjo in visoko izobrazbo. V krški občini je komite ZK poslal vsem študentom pismo, s katerim jih obvešča, kakšne kadre v občini potrebujejo in so jim pripravljeni pomagati pri študiju. V septembru bo komite priredil skupaj s predstavniki delovnih organizacij srečanje s študenti na Bohorju. Na tem srečanju bodo bodoči strokovnjaki izvedeli, kakšne možnosti imajo za zaposlitev in štipendije.
KRoKE NOVICE Pogodba o sodelovanju Slovenskih papirnic s tovarno papiija v
Kr^em je podpisana, do 30. septembra pa jo bodo podpisniki dopolnili še s sporazumom in v njem določili medsebojne obveznosti pri investiciji v krško tovarno, (Foto: J. Teppey)
KONCANE PRIPRAVE - Slovenska mladinska rokometna reprezentanca je za zaključne priprave
E red turnirjem repubUk tokrat iz-rala Krško. Odirala je tudi štiri prijateljske tekme in dvakrat premagala Leskovčane, po enkrat pa Dobovo in Krško.
ZA ZDRAVLJENJE - Odbor za družbeni standard zaposlenih v tovarni celuloze in papirja „Djuro Salaj*', bo letos namenil za zdravljenje članov tega največjega posavske^ kolektiva 80.000 dinarjev. Kriterije za razdelitev teh sredstev so že sprejeli, prizadeti pa imajo pravico do 14-dnevnega oddiha, seveda le med rednim aU neplačanim dopustom.
JUBILEJ GODBE - V okviru praznovanja „Dneva rudarjev" so na Senovem počastili tudi visok jubilej rudniške godbe na pihala, njeno 45-letnico. „Slavljenka** je prejela številne čestitke in spominska darila, njen .vodja tovariš Umek visoko odlikovanje tovariša Tita red dela s srebrnim vencem, godbenik Stevo Sokolović pa medaljo dela.
KRŠKI
TEDNIK
Upanje na trdnih tleh
V treh letih bo kolektiv Celuloze na konju
Količina 54 tisoč ton celuloze, 43 tisoc ton lesovine in 73 tisoč tpn časopisnega papiija, kolikor napravi na leto 1200-čIanski kolektiv tovarne papiija v Krškem, ne zagotavlja rentabilnosti in trdnega obstoja tovarne. Odtod odločitev za nove investicije.
devajo v Celulozi večje zmogljivosti za proizvodno odpadnega papirja.
Prednost imajo seveda naložbe v obrat celuloze, ki znašajo 309 milijonov, medtem ko bodo morali za papirni stroj investirati 190 milijonov dinarjev.	J.T.
NA MORJU ZASEDENO
Solarji uživajo počitnice v Poreču. V petek so se vrnili z oddiha otroci iz Leskovca. Isti dan so v veselem pričakovanju odpotovali na počitnice učenci iz brestaniške osnovne šole, V vsaki skupini jih letuje okoli 60.
Cez tri leta bodo številke poskočile. Proizvodnja celuloze bo narasla na 122 tisoč ton. Kolektiv bo zgradil nove objekte in poskrbel, da bodo do kraja izkoriščene tudi vse sedanje naprave. Načrt za proizvodnjo dodatnih 68 tisoč ton celuloze ima podporo znotraj in zunaj podjetja. Tovarna bo potem lahko izvažala kar 40 tosoč ton ce-
luloze, razen tew pa še ustregla povečanim naročilom domačih papir-
nic.
Podjetje ima pripravljen tudi program za povečano proizvodnjo papina. Na to komaj čaka grafična mdustrija. Vzporedno s tem predvi-
Sindikati terjajo akcijo _
Prepočasno uresničevdAfe ciekavskih ustavnih diopoiniti Kjie odpofK*
2e anketa komisije za samoupravljanje pri občinskem sindikalnem svetu letos januaija je ugotovila, da so bili delavci precej enostransko in površno obveščeni o ustavnih dopolnilih.
Tudi kasneje se je po oceni občinskega sindikalnega sveta na seji nii-nuli petek preveč uveljavilo mnenje, da je treba pač nekako zadostiti novi ustavi in političnim stališčem, hkrati pa bi obdržali podoben način nad odločanjem in razpolaganjem dohodka, kot je v veljavi ves čas. To velja posebno za nekatere obrate, npr. KONUS in GG Brežice, seveda pa tudi za marsikatero domače podjetje, le da tega niso javno razglašali.
Večina podjetij v sevniški občini meni povsem zmotno, da jih ustavna dopolnila ne obvezujejo, ker pač nimajo večjih obratov. Od vseh podjetij, ki so jih obiskali člani občiri-skega sindikalnega sveta, je bilo najmanj storjenega v trgovskem podjetju, kjer tudi sicer šepa samoupravlja-"tye, vlada slabo obveščanje, kršijo samoupravne akte in sklepe, kar povzroča celo prekinitve dela. Manjše organizacije, kot so Komunalno stanovanjsko podjetje. Lekarna, Bohor, Pogodbeno-družbena šivilska delavnica in Vetermarska postaja, se premalo zavedajo dolžnosti, ki jih
BRIZGALNE ZA ŠTIRI DRUŠTVA
V sevniški občini so še štiri gasilska društva, ki imajo neprimerne brizgalne, take, ki sodijo že v muzej. To so društva v Boštanju, Šentjanžu, Studencu in Tržišču. Šentjanška brizgalna je v popravilu v Sevnici že od januarja, vendar zanjo v tovarni ne morejo dobiti delov, saj je bila nabavljena že pred vojno. Nekatera društva so izvedla nabiralne akcije, vendar odziv ni bil najboljši. Ne kaže namreč pozabiti, da za nove prepotrebne brizgalne prispeva občinski gasilski sklad dve tretjini, društva s pomočjo občanov pa naj bi prispevka tretjino. Ce bodo društva zbrala tretjino denarja, bodo kupili priznane avstrijske brizgalne, ki bodo lahko služile dolga leta.
DANES DAROVANJE KRVI ŠE V KRMELJU
Letošnja občinska krvodajalska akicja bo zaključena danes Krmelju. Aktivisti Rdečega križa pozivajo občane, naj se odzovejo v kar največjem številu.
nalaga zakon o konstituiranju.
Prva inačica samoupravnega sporazuma LISCE ne predvideva nič novega, druga, ki predvideva 4 TOZD na sedežih obratov, bi terjala nadaljnjo analizo, če ne kaže organizacijo še bolj razvejiti. V JUTRANJKI je analiza pogojev za ustanovitev TOZD v zaključni fazi. Najdlje so v STILLESU, icjer so se tudi sicer na posnemanja vreden način lotili teh vprašanj. Čeprav so ustavna dopolnila edinstvena priložnost za ureditev položaja obratov s sedežem matičnega podjetja izven občine, stanje še vedno ni zadovoljivo. Zakonski roki za izvedbo ustavnih dopolnil terjajo
Krivično merilo
Sevniško kmetijstvo razvito?
Podatki iz popisa prebivalstva so pač statistični podatki. Številčni podatki za družbene pojave pa so lahko močno relativni. Tako velja v republiki načelo, da občine, ki imajo nad 35 odst. kmečkega prebivalstva, spadajo med nerazvite, tiste, ki nimajo toliko kmečkega življa, pa so razvite! Banke so se letos že oprijele te delitve, ta pa znatno vpliva na posojila za kmetijstvo; nerazviti lahko računajo pri po' sameznih načrtih na 40 odstotno soudeležbo za posojilo iz proračunskih sredstev bank, razviti na le na 30-odstotno. Razmerje med številom kmečkega in nekmečkega življa je odločilno tudi pri tem, ali republika regresira obrestno mero ali ne.
Povprečna kmetija v sevniški občini, ki po tem merilu šteje med razvite, ima 2 hektarja. Le v redkih izjemah gre za ravninske kmetije. Sevniško kmetijstvo, posebno zasebno, trenutno najbolj potrebuje posojila za razvoj tistih kmetij, ki so tržno zanimive. Zaradi tega je merilo, ki upošteva le število kmečkega življa, enostransko, da ne rečemo neprimerno.
A. Ž.
^remembe, kdor jih ne bo * se izpostavlja nevarnosti, da poaj J ob koncu leta sploh ne bo sodno
•istiiiano.	^	2FLEZNIK
SEVNIŠKI i PABERKI ’
LJUBLJANČANI POKROVITELJSTVO NAD ^ ZABUKOVJE - Razen u*«" ^ trajnem prijateljskem	po-
med krajevnima skupnostim savje iz Ljubljane iz Zabuko^O	jj
slavju 1. juUja Ljubljanč^* P pokroviteljstvo tudi nad	jg
no šolo v tem kraju. Vf,sodelovanj j se je z otroki tudi	35
so namreč povabili na otrok iz Zabukovce nosti, šoli so poslab soisKc k , ščine in televizor. T^sno	s
nje mestnih krajevnih podeželjem je vredno p<^
REZERVNI STAREŠINE S ^ IZKAZALI - Občinskega ocy nja vojaških rezervnih	je
koncu minulega	števi*
uspešno udeležilo
10 starešin. Naloge orien^cij^ pohoda, predvsem p3 voiaS^^ loge, so bile po rnnenju strokovnjakov rednih	reJ*’, težavne, vendar so jih .jtjoljSl'? vab. Končna razvrstitev najco« ekip še ni znana. ^„,daiCE
Preusmeriti obiraj
Zaradi novega obiralriep jeji-hmelj v Šentjanžu *®7^yali hmeljiščih ne bodo	zah?';
ralcev. Ker je v Šentjanž	iZ	'
-jalo vsako leto dosti o Studenca, žeUjo v binatu, da bi se le-ti P!
11 na nasade v Kompoljj*' pooCE
DALJŠE DELAVSKE
Delavci odobravajo .jjj, da*”} proge, v vrsti krajev avtobusi vozili dlje. UQy/\ot}^i iz hribov nad dolino malo koristi proga Bostanj saj jim preotane glavnj Boštanja. Vendar P^®‘^ ♦ vozniških podjetij jo slišati ničesar o podaljša^ i danjih prog.
Nočemo
polovičarstva
Bo kmetijski sklad Izpolnil načrt?
Kmetijski sklad si je močno pridobil zaupanje kmetov, to kažejo tudi prizadete razprave med njimi. Letošnji finančni načrt, ki ga je sprejela trebanjska občinska skupščina na zadnji seji, predvideva dejavnost za nad 444 tisočakov. Letos je treba nadaljevati lani začeto zbiranje gradiva za srednjeročni razvoj kmetijstva. Razveseljiva je podpora kmetijskemu izobraževanju. V šoli za kmetovalce je letos že 10 učencev, za vnaprej računajo še na večje zanimanje. Za štipendiranje teh učencev predvidevajo letos 27.000 dinarjev. Sklad bo tudi letos pomagal pri nabavi strojev za skupinsko rabo, pri nakupu plemenske živine in najboljših vrst semenskega krompirja. Ker je veliko povpraševanje po ribezu, bodo letos zasadili štiri poskusne nasade. Letos naj bi pričeli kreditirati tudi obnovo vinogradov. Kakšno je zanimanje za gradnjo hlevov, najzgovorneje pove podatek, da bo treba letos prispevati ' za najmanj 40 načrtov.
Ob tem pa je predsednik sklada kmet 1'ranc Jevnikar izrazil
¥
bojazen, da načrt sploh ne bo uresničen. „Ce na sKladu ne bo poklicno zaposlenega strokovnjaka, delo vsekakor ne Ik) š1o,“ je dejal. Tekočo pospeševalno službo opravlja sicer (cmetijska ziulruga, raziskovalno delo pa zaostaja. Strokovnjakov za to delo ni, največja ovir^ so premajhni osebni dohodki v občinski upravi. Škoda zaradi tega je laliko vsekakor velika.
A. Ž.
Kadri: jez za razi^
Dolgoročneje se je treba lotiti pro
„Proizvodnjo smo povečali jsadnja leta vsaj za 10-krat, število strokovnjakov pa se je največ potrojilo. Zato smo pred težavo, kako vnaprej zagotoviti vsaj sedanjo reprodukcij o,“ je med drugim dejal direktor TRIMA Ivan Gole na seji občinske konference ZK Trebnje v razpravi o gospodarskih vprašanjih.
rajo tudi druge stv^^ zdravstveni službi so * teli, k.r je premio lavcev. Samo v	odsl->.^	iJ>
boleznin narastelza 40	^	j,
pa mora čakati tudi pride na vrsto.	to^‘,jji>-
premaknilo in pr>^ orcvl^' težave, vendar ne sme p lodušje.
Nasploh so komunisti sedanji gospodarski trenutek pretehtali izredno pozorno. Kje so vzroki za slabše gospodarske uspehe v začetku leta, o čemer smo že pisali? Komunisti in vodilni v TRIMU so se že vnaprej pripravili na sedanje težave in jih zato ni.so iznenadile. Pravo-ča.sno so tudi opozarjali na nepravilnosti na trgu. Položaj se bo do konca leta prav gotovo izboljšal. Tudi mirenska DANA ima težave z nekaterimi surovinami, npr. s kakaom. Opozarjajo na dolžnosti gospodar-.ske zbornice.
Za trebanjsko gospodarstvo so pomembna dolgoročnejša vprašanje. Kako sploh priti do strokovnjakov? Ne gre podcenjevati ugotovitve, ki so jo na konferenci izrekli v razpravi o evidentiranju; treba je mlade vključiti v družbeno življenje; to jih bo že bolj pritegovalo, da bodo ostajali doma. V občini bo treba razvijati tudi drugo šolstvo, ne le osnovnega. TRIMO na primer ne more dobiti niti 40 vajencev. Kadrovsko politiko je treba povezati s pro^amorn stanovanjske gradnje. Razvoj pa ovi-
ZMAGALA TREBNJE IN DOL. NEMŠKA VAS
Na tekmovanju rezervnih vojaških starešin ob proslavi dneva borca na Medvedjeku je zmagala ekipa Trebnjega nad Velikim Gabrom, Veliko Loko in Mokronogom. Mirenčani ni.so poslali tekmovalcev. Na 9. orientacijskem pohodu ekip krajevnih skupnosti se je letos pomerilo 22 ekip. Pokal je dobila v trajno last ekipa krajevne organizacije SZDL Dol. Nemška vas, 2. je bila prva ekipa mladinskega aktiva Trebnje, 3.
Erva ekipa ga.sil.skega društva Velika oka, 4. mladinski aktiv Ponikve, 5. strelska družina Trebnje.
IZ KRAJA V	.
MOKRONOG:
VOR - Tudi krajevnega ster spored raznih p noč, razna	„L	v
•stop kulturnih
domu--vsejebUo‘Zp^,.^,^
častitev 1. juhja. ^ jggatu<^^i^
bojih za Mokronog.	p,
praznovanjih n> »z
na akademiji
Tudi kulturne skup	f
društvo niso dobil. za dobro voljo.	CA
STATCNBERG.
AVTO - V
silci slavnostno P	^
kombi. l’okrov^te‘J
kombi. l’OKruv-v sednik občinske
Pevec.	tkŽAVE
MIRNA:	skupi'fV« jjJJ
njem - Krajevna teht^Vj bila delavca, ki J
tehtnici. Le-ta
'm^t
Le-ta jc
tehtnine. Ljuuj-
veka.kibiopravU^T
"Mi^NAr^MOST •„jna'V*;
njen? Kaže. ^
Mirne pod	o®	%
spomeniško	zato
nejših	prii«^ ^ clCA
vodne skuP^oboko'”' strugo pod en
gora: VODO teh krajev
čUi so se za	S
težav ne ^	pa
ti do svojih apclja^jo,
bilo treba okrep
14
DOLENJSKI LIST
I Kakšna bo pot v razvitost?
v sedanji petletki črnomeljsica občina stopa proti napredku dva ali celo trikrat hitreje kot v minulem petletnem obdobju
Pred odborniki so razgrnili osnutek programa srednjeročnega razvoja občine Črnomelj do leta 1975. Če bodo številke s papiija zaživele, se bo v treh letih veliko spremenilo!
V	preteklem petletnem obdobju je gospodarski razvoj občine Črnomelj mnogo počasneje napredoval od republiškega poprečja, za obdobje do leta 1975 pa so predvidevanja, napisana na skoro 100 straneh, ravno obratna. Medtem ko naj,bi produktivnost v Sloveniji od 1971 do 1975 rasla za 5,4 odst., je za Črnomelj predvidena 13-odstotna letna ras. Zelo se bo povečalo število zaposlenih. Narodni dohodek na prebivalca zdaj še zaostale občine naj bi leta 1975 znašal že nad 20.000 din. Tudi izvoz načrtujejo trikrat večji, kot je bil leta 1971. V programiranem obdobju je začrtanih nad 338 milijonov dinaijev investicijskih naložb.
Razvojni program predvideva tudi v kmetijstvu večje spremembe. Leta
ČRNOMALJSKI DROBIR
PREVIDNO VOZITI - Cesta proti Kanižarici je še vedno vsa razkopana, ker jo modernizirajo. Vožnja z avtomobili je tod nevarna, in če se hoče kdo izogibati jamam, lahko zadene pešca.
VEC dela - V občinski upravi se je z novimi predpisi in zakonodajo delo občutno povečalo, kar se je pokazalo že v lanskem letu: obravnavah so 2.267 zadev, kar je za dobro četrtino več kot leto dni prej.
GRADNJA CVETI - Zasebniki in tudi podjetja ter ustanove letos veliko več gradijo kot prejšnja leta. Medtem ko so na gradbenem odseku izdali v vsem lancem letu 191 zahtevkov za gradnjo, so jih že v prvi polovici letošnjega leta izdali 118.
STOPARJI NA KOLPO - Pred hotelom Lahinja je spet precej otrok, ki ustavljajo voznike in se s stopom vozijo kopat v Podzemelj.
1975 računajo že na 61 preusmerjenih kmetij v občini; vanje bo vlože-
PRECEJ NAROBE
Sanitarna inšpekcija je v lanskem letu na območju občine Črnomelj opravila 139 rednih, 44 izrednih in 35 komisijskih pregledov, pri -katerih je ugotovila več pomanjkljivosti. Izdanih je bilo 16 odločb za odpravo napak, 17 primerov so predlagali v kaznovanje sodniku za prekrške, v 6 primerih pa so in^ektoiji izrekli mandatne kazni.
MOST DO JESENI
Podrti most čez Dobličico pri Kanižarici bodo končno le zamenjali. Najugodnejšo ponudbo za gradnjo je dalo Belokranjsko gradbeno podjetje. Novi most bo veljal 210.000 din. Kot je dogo-voijeno, se bodo dela začela v kratkem, do jeseni pa bo most prevozen in prehoden.
ŠKODI TURIZMU
Kopališče na Vinici si je, čeprav neurejeno, zaradi naravnih lepot že pridobilo stalne goste od drugod. Letos tudi teh ni: breg Kolpe je začela Vodna skupnost urejati prav v kopalni sezoni, tako da maloštevilni tuji in domači gostje, ki šotorijo v kampu, ne morejo do vode. Pač; lahko, če je kdo pripravljen porezati se na kamenju ali pa pešačiti nekaj sto metrov do primernega dostopa >v vodo. Povrhu vsega je bil viniški kamp še na' listi mednarodnih in urejenih prostorov za kampiranje! Na tak način, kot so si ga domislili letos, turizem gotovo ne bo uspeval.
DENAR ODTEKA DRUGAM
Da je v Črnomlju premalo trgovin, vedo najbolje domačini, katerim je postala že navada, da ob vseh večjih nakupih potujejo v Novo mesto, Ljubljano ali Karlovac. Na eno prodajalno odpade v Sloveniji povprečno 250, v črnomaljski občini pa kar 311 prebivalcev. Skoda je, ker domačini nosijo denar drugam
nih 4,5 milijona dinarjev, od tega polovica v mehanizacijo. Na ostal&i kmetijah računajo na malo manj kot trimilijonske ndožbe. Polovico teh sredstev bo zagotovila družba.
V	načrtu je dalje zapisano, da se bo število avtobusnih prog od sedanjih 71 povečalo na 120, da bo v občini 300 osebnih avtomobilov več, da bo poštno-telegrafska in telefonska služba modernizirana, da bo zgrajenih cela vrsta sodobnih tigovin in da se bo močno razvila storitvena obrt.
Stanovanjska problematika kljub povečani ^aditvi tudi leta 1975 še ne bo urejena, to se ve že danes. Manjka namreč 400 stanovanj, zgrajenih pa bo predviuoma le 310. Od teh računajo na 200 družbenih in okrog 90 zasebnih.
Da bodo vse republiške ceste na območju občine veliko boljše, lahko sklepamo iz podatka, da bo šlo zanje več kot 46 milijonov dinarjev, medtem ko je predvidenih 5 milijonov dinarjev za modernizacijo makadamskih cest v mestu.
R. B.
Med dobitniki letošnjih priznanj^ Osvobodilne fronte v ob-čmi Črnomelj, ki sta jih 4. julija na Vinici svečano podelila Lojze Šteik in Tone Marentič v imenu Občinske konference SZDL, je bila tudi Ribiška družina Črnomelj. Na fotografiji: predstavnik ribičev sprejema visoko priznanje. (Foto: R. Ba-čer)
En milijon manjka za borce
Metliški proračun še vedno ni sprejet, ker sredstva za borčevske priznavalnine še niso zagotovljena - Kot kaže, odprto pismo občinske skupščine slovenski javnosti ni dosti pomagalo
v metliški občini, ki ima vsega malo nad 7.000 prebivalcev, je nad 1.600 članov borčevske organizacije, od teh pa je okrog 350 upravičenih prejemati priznavalnino. Ta je v metUški občini tako nizka, da predstavlja že sramoto, razen tega pa morajo zagotoviti še sredstva za varstveni dodatek 135 kmetom-bor-cem.
Ce bi priznavalnine povečali povprečno na 300 din in izplačali
SPREHOD PO METLIKI
GASILSKE VESELICE - Smo v sezoni vrtnih veselic, ki jih prirejajo gasilska društva. Dobiček namenjajo za nabavo opreme ali za gradnjo gasilskih domov. Veselice so ob sobotah in nedeljah in so prav dobro
KOLEKTIVNI DOPUST - Delavci BETI bodo imeli redni letni dopust od 14. julija do konca meseca. Tovarniški dom v Seči je zaseden vso sezono, zato bodo tistim, ki niso v njem prišli na vrsto, omogočili letovanje v drugih počitniških domovih.
NE VESELICI VESELO - Ob sobotah je na Veselici ples. To je tudi edina zabava Metličanov v času letnih dopustov. Igrajo črnomaljski Abadoni ali pa Intervali.
SAMO KRES - Za dan borca ni bilo letos nobene prireditve. Da je praznik, so oznanjali le streli z Veselice in pa kres nad vinsko kletjo. Gasilci so v mestu pripravili še veselico, ki je trajala^kar dva večera.
IZLET UPOKOJENCEV - Društvo upokojencev v Metliki organizira za svoje člane 21. julija izlet po Dolenjski. Obiskali bomo Novo mesto, Šentjernej, Kostanjevico, Cateške TopUce, Brežice, Šmarješke Toplice in druge kraje ob tej poti. Prijave prejema tajnik društva samo do 20. julija.
metliški tednik
varstveni dodatek, bi morali imeti
1,500.000	dinarjev. Metliška občina je že do zdaj vsako leto iz proračuna dajala borcem, kolikor je zmo^a, toda več kot 500.000 din letos nikakor ne more zagotoviti. Že to je enkratno povečanje lanskih sredstev v ta namen.
Znano je, da je zaradi takih razmer, ki so posledica velikega števila borcev v eni najmanjših slovenskih občin, šlo v javnost odprto pismo Metličanov z zahtevo, naj republika enotno uredi izplačilo priznavalnin za vse svoje območje. Krivica je, da je borec v finančno šibkejši občini tudi sam finančno dvakrat na slabšem od sotovariša, s katerim sta skupaj nosila puško, pa le-ta živi danes na primer na Gorenjskem. Tam je v proračunih denarja več, borcev pa malo.
Ker do zdaj še ni rešitve methške-ga problema v zvezi z borčevskimi priznavalninami, tudi proračun še ni sprejet, č^rav smo že v drugi polovici leta. Ce rešitve ne bo kmalu, ne bodo mogh izplačevati niti tistih
priznavalnin, za katere imajo borci že odločbe.
Kljub takim finančnim razmeram pa so delo v organizaciji ZZB lepo zastaviti. Razprtije, značilne za obdobje zadnjih let, so izglajene po zamenjavi nekaterih članov odbora. Trenutno so vsa prizadevanja metliških borcev usmeijena v organizacijo velike proslave ob 30-letnici XV. brigade, sicer pa uresničujejo tudi druge točke iz akcijskega programa.
ODBORI ZE IMENOVANI
Zadnjega junijskega dne seje spet sešel stalni odbor XV. brigade, ki ima domicil v Metliki in bo 9. septembra letos v širšem obsegu počastila svojo 30-letnico. Na tokratnem zasedanju so imenovah več delovnih odborov, ki bodo na slavnostni dan poskrbeli za prehrano, za propagando, za promet, za varnost itd. Odbori bodo zdaj vsak zase sestavili delovni program, čez tri tedne pa bodo na skupnem sestanku ugotavljah, kaj je že narejeno.
Se spomniš, tovariš...
Na Suhorju so se sešli nekdanji skojevci in članice ustanovne konference AF2
Belokranjci so 30-letnico ustanovne konference AFŽ in SKOJ lepo počastili v torek, 3. julija, na Suhorju, kamor so povabih okrog 60
POBRATIMI NA OBISKU
Ko je konec junija poln avtobus 'članov italijanske organizacije AMPl iz pobratenega mesta Ronke priredilo izlet po Sloveniji, so se ob koncu ustaviU v Metliki, s katero so Ronke pobratene. V Metliki so se gostje sešli z domačimi borci in predstavniki družbeno-poUtičnega življenja, na Suhorju so imeli krajšo slovesnost s položitvijo cvetja pred • spomenik, bivanje v Beli krajini pa se je končalo z obiskom v vinski kleti.
še živečih tovarišev in tovarišic, ,ki so se med NOB udeležih prve konference AFŽ na Suhorju in prve skojevske konference v Semiču.
Srečanje sta organizirah občinski konferenci SZDL skupno z družbe-no-poUtičnimi organizacijami obeh belokranjskih občin in je bilo prisrčno. Udeležence je v imenu prirediteljev pozdravil Mirko Jelenič, predsednik Občinske konference SZDL iz MetUke, nato sta govorila Francka Dolenc v imenu nekdanjih članic AFŽ in Niko Belopavlovič kot bivši skojevski funkcionar. Po krajšem kulturnem programu so gostje v prijetnem pomenku še dolgo obujali spomine na dogodke pred 30 leti. Gostoljubni domačini so jim priredili tudi pogostitev.
Kdo naj ima prostor?
Ali mladinski klub, ki spi, ali radio klub, ki dela?
Predsedstvo občinske skupščine Ribnica je 2. juhja sklenilo »predlagati Zvezi mladine, naj bi svoje prostore v gozdarskem domu v Ribnici prepustila prizadevnemu radioklubu, v katerem tudi dela mladina.
Ribniška mladina si je v gozdarskem domu uredila klub in se v njem nekaj mesecev po otvoritvi tudi zbirala, nato pa je delo kluba zamrlo in mladina se v njem več ne sestaja. Prostori so
tudi nizki, zato niso primerni za sestajanje večjega števca ljudi.
Razen tega lahko dobi mladina potreben prostor v preurejenem domu TVD Partizan, in sicer galerijo in še nekatere prostore. Vendar bi se morala prej pogovoriti z vodstvom TVD rar-tizan, pod kakšnimi pogoji bi ji dal prostore v uporabo. Mladinski klub pa zdaj uspešno dela v bhžnji Dolenji vasi in privablja tudi mladino iz Ribnice.
Vojaki pomagali vaščanom
V skale so izklesali jarek za vodovod
že tri proste sobote je vojaška enota kapetana Novice Simiča izkoristila za pomoč prebivalcem vasi Gorenji Lazi v ribniški občini. 250 vojakov je v skupno 3.600 prostovoljnih delovnih urah skozi vas izkopalo v kamen 500 m dolg jarek, v katerega so položili vodovodne cevi in efektrični kabel. Ker poteka trasa kanala skozi vas, sploh niso skal minirali, ampak so kopah jarek le z orodjem.
Vojaki so radi pomagali prebivalcem te vasi, ki šteje le 11 hiš, od tega pa dve sploh nista več naseljeni. Vaščani so namreč pretežno stari ljudje, ki sami teh del ne bi zmogU.
To ni edini primer, ko so vojaki s prostovoljnim delom pomagaU civilnemu prebivalstvu pri raznih večjih
občan
vprašuje
medved odgovarja
Zakaj je bilo v delegaciji krajevne skupnosti Sušak, ki se je sestala pred kratkim na Travni gori z zastopniki KS Poljane in Sodražica, kar 80 odstotkov žensk?
-	Možno je dvoje: ah je predsednik KS Poljane Bruno Tlialer, ki je sestanek organiziral, zahteval takšno strukturo" ali pa je pri ženskah tako priljubljen.
komunalni delih. Spomnimo se samo zamenjave vodovodnih cevi proti Ribnici, gradnje vodovoda v Ortneku itd.
Take akcije niso pomembne le za utijevanje vezi med vojaštvom in prebivalci, ampak prispevajo tudi h krepitvi gospodarske moči podeželja in obrambne sposobnosti domovine.
PREKOPALI CESTO IN ŠLI
Že pred mesecem je nekdo pri Ortneku v ribniški občini na dveh odsekih prekopal glavno cesto Škofljica-Kočevje do polovice, na enem pa v celoti. Jame je zadelal s kamenjem oziroma peskom in odšel, ne da bi prej asfaltno cesto zalil z asfaltom oziroma „spravil v prejšne stanje“, kot zahtevajo predpisi. V posmeh temu pa preko teh lukenj, ki so na ozemlju Cestnega podjetja (CP) Novo mesto, vsak dan vozijo tovornjaki podjetja „Slovenija ceste“ asfalt za asfaltiranje cest v kočevski občini, razen tega pa v bližini Ortneka, na meji CP Novo mesto in Ljubljana krpajo z asfaltom cesto in jo širijo!
Pohod rezervnih vojaških starešin, združen z reševanjem testa iz topografije in tehnične naloge je or^nizirala 30. junija občmska ZRVS Kočevje. Vaja je sodila v okvir izobraževanja oziroma pre-veijanja znanja rezervnih vojaških starešin (Foto: J. Primc)
Novo vodstvo ŠD Kočevje
Muzikali vrgli dva stara milijona dinarjev - Pol dobička šahistom, pol otrokom
Presežek 22.832,80 din je bil razdeljen tako, da dobi pol SD Kočevje, drugo polovico pa Zveza prijateljev mladine (ZPM) za letovanje socialno in zdravstveno ogroženih otrok. Denar za ZPM so razdelili glede na vložena sredstva takole: 10.031,59 Kočevju in 1.384,81 Ribnici. Delitev denarja, ki je ostalo šahovskemu društvu, bo opravljena, ko bodo sestavljeni in sprejeti delovni programi posameznih sekcij oziroma odsekov.
Na občnem zboru Šahovskega društva Kočevje, ki je bilo pred kratkim, so izvolili za predsednika Naceta Vidriha, za podpredsednika in vodjo ekipe Franca Mestka, za vodjo šolskega kluba, ki bo delal v okviru SSD, pa Iva Staniča, ki bo vodil tudi strokovno šahovsko knjiž-
Na zboru so sprejeh statut društva, izvolili disciphnsko komisijo in se dogovorili za boljše in bolj tekoče obveščanje. Sklenili so, da bodo zaprosih podjetje MELAMIN za pokroviteljstvo nad šolskim šahovskim klubom.
Pregledali so tudi finančno poročilo muzikalov in opravljeno delitev denarja. Muzikah so imeli 67.194,30 din dohodkov (reklama podjetij, vstopnina m drugi prispevki) in
43.161,50	din izdatkov (materialni
K
in drugi stroški, honorarji nastopajočim umetnikom in drugim itd.).
CESTA SE BLIZA
Cez nekaj let se bomo že vozili 'O modemi asfaltni cesti Brod na olpi-Cabar. Skozi polje Hrvaškega Kužlja bo stekla nova cesta, kije že zakoličena. Nova cesta ob strugi Kolpe od Cabra do Broda na Kolpi bo vehkega pomena za vso Kolpsko dolino. Stara, že dotrajala in ozka cesta sploh ne ustreza več današnjemu prometu.
Nova cesta se bo v Brodu na Kolpi priključila tudi novi asfaltni cesti Kočevje-Brod-Delnice-Reka. Brod na Kolpi je središče Kolpske dohne, saj je tu križišče za Ljubljano-Reko-Zagreb in Cabar. Ker se ni do zdaj nikoli nič gradilo, je marsikaj zastarelega, posebno ceste in leseni mostiček v Hrvatskem Kužlju. Ta most je tako luknjast, da se je že zgodilo, da so si na njem ljudje zlomih nogo in motoristi preluknjah gume.
Prebivalci Lazov, oziroma okor liških vasi Kužlja smo se tudi veselili popravila vaške poti iz Hrvatskega Kužlja do Lazov, vendar je kljub zadostni koUčini materiala ostala slabo popravljena in jamasta. Delno popravilo nikakor ne zadošča za tiste avtomobiliste, ki drvijo po vaških poteh kot po najboljših asfaltnih cestah. Teh pa ni malo.
JOŽE KRIŽ
Potoške iveri
Sola v vodi - Učend četrtih
razredov so imeli v Novigradu od 4. do 11. junija šolo v naravi. Od 34 učencev jih je šolo obiskovalo kar 32. V „plavži šoh“ so otroci premagali strah pred veliko vodo. Hkrati so se navadili življenja v kolektivu, samostojnosti, spoznah so novo okolje. Hvala vsem, ki so omogočili to šolo, predvsem staršem, ki so zbrah 8.000 din, in TIS Ribnica.
IZLETI - Učenci 7. razreda so potovah do Reke, nato s trajektom na otok Cres in se vrnili ob obah. Učenci 5. in 6. razredov so spoznali Kranjsko goro. Vršič, dolino Trente in se vrniU preko Kobarida. ^ Učenci 1. in 2. razreda so si ogfedali Ljubljano in se peljah na Brnik, kjer jim je bilo najlepše doživetje ob pristanku in vzletu letala. Učenci 3. razreda so bili izžrebani pri nagradni akciji KoUnske ob zbiranju vrečk Royal pudinga. Na izlet so se odpe-Ijah 17. junija. Proga je bila prijetna, dovolj dolga in zanimiva. Najbolj srečni so bfli v Fiesi.
KOLONIJE - Tudi letos smo zbi-rah prijave za letovanje otrok v JDRC v Puntižeh pri Pulju. Škoda, da ni več prostih mest. Letos smo med mnogimi prijavljenimi zbrah lahko le 13, za katere mislimo da so letovanja najbolj potrebni. Starši so prispevah le del plačila, eni manj, drugi malo več, glede na materialno stanje družine. Otroci so letovaU od 26. junija do 9. juhja.
BOLJŠI USPEH — Učni uspeh se je glede na lansko šolsko leto lepo; izboljšal. V 1. in 2. razredu so izde-. laU vsi, v 3. in 4v razredu nekaj ' učencev delu ni bilo kos in bodo nekateri napredovah z negativno, oceno. 100-odstotni učni uspeh je bil še v 6.a, v 7. in 8. razredu. Nekaj učencev iz 5. a in 5. b ter 6. b razreda bo moralo obiskovati dopolnilni pouk.
BREZ ŠOL
V	delovni enoti INLES Ribnica je zaposlenih kar 133 mladih delavcev (aU 33,8 odstotka vseh zaposlenih), ’ ki nimajo dokončane osemletke. Na • pobudo sindikata in mladine so nameravali organizirati večerno osnov-;! no šolo, ki jo naj bi obiskovali,vsi, ki / so mlajši od 35 let. Vendar so prej ^ opravili anketo, če so se delavci pri-. pravljeni izobraževati. Od 133 aiike- ■ tiranih jih je le 11 odgovorilo, da so pripravljeni še naprej izobraževati: se, 19 delavcev je odgovorilo, da’ šole noče obiskovati, kar 103 pa ankete sploh niso vrnili.
REŠETO
ELEKTIRCNI PASTIR ZARADI DIVJADI
I i
Člani lovske družine Mala gora., pri Kočevju bodo nabaviU kmetom električne pastirje, da bi zmanjšaU; i škodo na njivah ob vasi in vrtovih,;	;
ki jo dela jelenjdad, očitno zaradi prevelikega staleža. Poizkus so zače- , h v Klinji vasi. Ce se bo obnesel, : bodo pastirje nabavili za druge' vasi na območju svojega lovišča.	!
Vsekakor je pobuda vredna pohvale,	'
ker so lovci prisluhnili težavam kmetov in vrtičkarjev. Vendar to nipra-va rešitev. Obveljati bi moralo, daje < lahko v lovišču gospodarsko prime- '4 ren stalež divjadi. Vprašanje je tudi, kaj početi z jelenjadjo, ki se je preveč udomačila in privadila na vas in. kmetijo.
T. O.
DROBNE IZ KOČEVJA
SLADOLED - Avtomati za prodajo sladoleda so zelo lepi. Temu primerna bi morala biti tudi okoUcai Neokusno je, če so okoh avtomat^ veliki madeži raztopljenega sladoleda, ki je nerodnežu padel na tla. Madeže bi morali vsak dan očistiti (spi- > rati), sicer so dobra paša nadležnim muham.
BOROVNICE tudi že zorijo, zato je na desetine avtomobilov ob gozdovih, posebno ob sobotah in nedeljah. Vendar bi morah biti nabiralci bolj obzirni do gozda in okoUce in ne bi smeh delati v gozdu škode ter odmetavati papiija in ostale embalaže.	^
RISALNIH ŽEBLJIČKOV nimajo v nobeni kočevski trgovini. AU tudi na to vphva inventura? „Da ni telečjega mesa, smo se že privadih,“ pravijo potrošniki, „da pa ni risalnih žebljičkov in si jih moraš sposoditi pri sosedih, je pa že malo prehuda."
LIPOVO CVETJE že dehti v parkih in gozdovih. Zal se tudi letos ponavlja brezobzirno lomljenje in kleščenje vej. Tako so nekatere Upe, ,j posebno mlajše in bolj dostopne, že ^ tako oskubene in brez vej mladic, da si bodo težko opomogle.
ZAPRTO - Dom telesne kulture v Kočevju je v juliju ustavil obratovanje v telovadnih prostorih zaradi popravil in splošnega čiščenja objekta. Dom obratuje že deseto leto. Vs^ dan je zaseden od 7. do 22. ure.
KOČEVSKE NOUICE
14
DOLENISKI LIST
Sl. 28 (1215) ** 12. |uU|a 1973
ČETRTKOV INTERVJU
Prebivalci Klinje vasi so takoj, ko se je komaj ohladil novi asfalt na cesti skozi njihovo vas, začeli s prostovoljnim delom urejati bankine ob cesti. (Foto: J. Primc)
REKLI SO;
JOŽE KOŠIR, direktor LIK; Dokler je položaj tak, mora biti gospodarstvo mnogo pogosteje tema razprav ZK. S tistimi, ki zavirajo razvoj delovne organizacije ali občine, bi morali odločno pomesti. Razvoja ne zavirajo le ne^osobneži, ampak tudi tisti, ki so z doseženim zadovoljni in nimajo ambicij za napredek.
MIRAN SMOLA, direktor ZKGP: Za upadanje narodne^ dohodka je kriva ležernost lju&, ki vodijo gospodarstvo, pa tudi zastajanje v kmetijstvu, pre-usmeganje Rudnika in drugo. Prepričan sem, da bo že prihodnje leto začelo kazati ugodnejše rezultate. Žal pa je tudi za našo občino značilno majhno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, ki znaša komaj 35 odstotkov namesto okoli 75 odstotkov.
FRANC KORELC, direktor ITAS in poslanec; ITAS bo šele v letu 19/4 delal s polno zmog-yivostjo ... Kadri in sodobna tehnologija so osnova za razvoj našega območja.
DRAGO BENCINA, poslanec; Pomanjkljivost osnutka srednjeročnega načrta razvoja občine je, da ne pove, kdo so nosilci razvoja na posameznem področju.
JOŽE NOVAK, sekretar ZK;
) Pravilna je ugotovitev, da moramo predvsem komunisti resneje ugrabiti za delo. Ce bomo odgovornost iza razvoj občine še naprej prenašali na druge, bomo še naprej nazadovali.
MIRO HEGLER, predsednik občinske skupščine; Na predlog srednjeročnega načrta razvoja občine s področja gospodarstva nismo dobili tehtnih oziroma bistvenih pripomb, oziroma so bile pripombe sploh zelo redke. Najboljše prippmbe so dali TIS, občin^a zveza za telesno kulturo in še nekateri izven gospodarstva.
NACE VIDRIH, član konference ZK: Pri združevanju (podjetij) ne pridemo naprej predvsem tam, kjer se splošni interesi ne skladajo z osebnimi. Nekateri tudi nočejo priznati, da jim je v preteklosti kaj spodletelo. Komunisti bi morali na takih pogovorih zagovarjati širše cilje, ne pa zamisli posameznika.
Prebivalci Klinje vasi pri Kočevju so s prostovoljnim delom in prispevki v denarju pripravljeni pomagati pri urejanju svoje vasi.
Za nedavno asfaltiranje ceste skozi vas v dolžini 640 m je prispeval vsak zaposlen ali upokojen vaščan po 700 do 1000 din. Razen tega so takoj, ko je bilo asfaltiranje končano, začeli prostovoljno urejati bankine na obeh straneh ceste.
Združeno KG? ni ničesar prispevalo, da bi skozi vas lahko položili debelejši asfalt. Vaščani so prisiljeni varovati „svojo“ cesto, zato bodo po njej dovoliU promet le tistim vozilom, katerih skupna teža ne bo presegala 5,5 tone.
Med Željnami in Klinjo vasjo je ostalo okoli 800 m neasfaltirane ceSte. Prebivalci obeh vasi si želijo, da bi bil tudi ta odsek čimprej asfaltiran.
Dosti je še nerešenega
v Kočevju je bila pred kratkim redna letna konferenca OZTK Kočevje, ki se je je udeležilo preko 60 delegatov športnih društev in klubov iz Kočevja.
Predsednik Alojz Petek je podčrtal uspehe kočevskih klubov v lanskem obdobju. To velja predvsem za šahiste, košarkarje, nogometaše, telovadce in atlete. Kljub številnim aktualnim vprašanjem telesne kulture v občini je bila razprava neplod-
ITAS praznovat
Podelitev nagrad in priznanj najboljšim
v ITAS Kočevje so proslaviU svoj praznik 3. julij in dan borca z otvoritvijo nove proizvodne dvorane. Ob tej priložnosti so obdarili z urami 37 članov kolektiva, ki so pri podjetju 10 let, in pet, ki so pri podjetju že 20 let. Priznanja so podelili tudi zaslužnim družbeno-političnim delavcem.
Razen tega so podelili športnim ekipam, ki so tekmovale za pokal ITAS, diplome. Najboljše ekipe so bile Prosveta (balinanje), ITAS (kegljanje), v skupni uvrstitivi pa je zmagal ITAS in prejel prehodm pokal.
V	počastitev praznika je mladinski aktiv izvedel še kviz tekmovanje „Spoznavaj svojo delovno organiza-cijo“, v katerem so sodelovale ekipe osmih obratov ITAS. Zmagal je obrat „vzdrževanje" (elektro, msta-lacije, orodjarn^, za katerega so tekmovali Ivan Čuk, Janez Bolte in Stane Kenda, ki so si hkrati priborili
10	dni brezplačnega letovanja v počitniškem domu svojega podjetja.
J. P.
na. V njej je’ sodelovalo le nekaj delegatov, ici so opozorili na splošne probleme. Posebno pereče je namreč vprašanje športnih objektov. Dvorana v domu telesne kulture je pretesna, saj v njej redno vadijo gojenci kar štirih šol. Za Izvenšolsko delo po klubih v njej ostaja premalo časa. Ni rešen tudi odnos med klubi in centrom za vzdrževanje in gradnjo športnih objektov.
Klubi morajo namreč plačevati uporabo objektov, da jim za osnovne potrebe, kot so športna oprema, rekviziti in stroški potovanj, manjka denarja. Predstavniki druge strarii, centra, pa se pritožujejo, da imsgo premalo denarja za vzdrževanje, kaj še za gradnjo športnih objektov. Res pa je tudi, da je telesni kulturi glede na število klubov in sekcij namenjeno premak) denarja. Dotacija je zna-^a leta 1971 131.990 din, leta 1972 140.000 din, letos pa je za vso telesno kulturo predvidenih
180.000	din. Ce k temu dodamo še pomanjkanje telesnokultumih delavcev, potem lahko ugotovimo, da možnosti za razvoj telesne kulture v občini niso rožnate.
ZDENKO FAJDIGA
VOLITVE IN IMENOVANJA
V	novi odbor občinske Zveze za telesno kulturo Kočevje so bih izvoljeni; Dragica Šercer, prof. Saša Biža, Miha Majerle, inž. Tone Prelesnik, Ive Stanič, Robert Debeuc, Ivan Žerjav, inž. Marjan Kozinc, Milan Kos, Cveto Arko, Milan Pajnič, Viktor Gričar, Jože Egete, Leon Mitar, Stane Sega in Alojz Petek. V nadzorni odbor pa Ivan Arko, inž. Milan Milanovič in Franc Mestek. Predsednik OZTK Kočevje je ostal še naprej Alojz Petek, za tajnika je bil izvoljen Ivan Žerjav, Cveto Arko pa je blagajnik.
Z nagajanjem ne kažeš strokovnosti
»Vsi delavci so za to, da gre podjetju kar najbolje, saj bo šlo potem bolje tudi nam,« pravijo delavci v ITAS ■ Nekateri redki »strokovnjaki« pa dajejo prednost sebi, svojemu osebnem dohodku in nagajanju
o gospodaijenju in predvsem notranjih odnosih v podjetju ITAS Kočevje je bilo že precej razprav v samem podjetju in izven njega, pred kratkim pa je o tem razpravljal tudi komite občinske konference ZK.
Osnovne ugotovitve so, da ostajajo sklepi osnovne organizacije ZK in ITAS v zadnjem obdobju v glavnem neizpolnjeni, seje delavskega sveta pogosto niso sklepčne, proizvodnja v primeijavi z istim obdobjem lani ie res občutno porastla (za okoli polovico), kljub temu pa je za okoli tretjino manjša, kot je načrtovana.
V	podjetju bi lahko napravili še precej več, če bi bila urejena priprava dela, če pogosto ne bi zmanjkalo raznih delov in če ne bi včasih celo drug drugemu nagajali.
Vzrokov za t^o stanje so našteli preccj. Razdelili so jih na zunanje (vedno višje cene reprodukcijskega materiala, zamrznjenje prodajne cene izdelkov ITAS itd.) in notranje oziroma lastne.
Tudi lastne so razdelili še naprej (odpis tenatev nad 90 dni, večja amortizacija, selitev v nove prostore
KOČEVSKE NOUICE
itd.), vendar je posebno pomembno dejstvo, da sta se združila ITAS in Rudnik ... in v tem grmu tiči zajec. Delavci, posebno neposredni proizvajalci obeh združenih podjetij, se zavedajo, da so morali delati pred združitvijo in da bodo morali tudi po njej, zato med njimi ni sporov, dolžnost vseh organizacij v podjetju (posebno še ZK) pa je delati tako, da tudi v bodoče ne pride do njih.
Delavci se tudi zavedajo, da brez strokovnjakov ne gre in da bodo strokovnjaki pomagali, da bo šlo podjetju in vsem zaposlenim bolje.
Do sporov in nagajanja pa priliaja med takimi in drugačnimi vodji oziroma režijci, ker zasedajo nekateri viga delovna mesta, kot so zanje usposobljeni. Taki nagajajo in kritizirajo druge, da bi dokazali nesposobnost drugih in svojo strokovnost oziroma nepogrešljivo st. li tudi poudarjajo razliko M AS;Rudnik.
Delovni kolektivi in organizacije znotraj podjetja Hiodo morali pošteno oceniti, kdo jc za kaj sposoben in kdo nc. Vsak naj z delom pokaže, kaj zna, za kaj je sposoben. Vprašanje je tudi, čc režije oziroma raznih
OBVESTILO
Nosilce stanovanjskih pravic na območju občine Kočevje obveščamo, naj se v zadevi spornih vprašanj ob sedanjem popisu in vrednotenju stanovanj obračajo na komisijo, ki jo je imenovala občmska skupščma (Skupšč. Dol. list št. 15/73, sklep 220). Sedež komisije je v Kočevju, Ljubljanska (.esta 19/1.
Predsednik komisije ANTON KNAI ELJC
Na dijaka niti cel sedež
j Brez denarja I ni zgodovine
Ljudje varujejo svojo cesto
Prepovedali bodo vožnjo težkim tovornjakom I j
„Zbiramo podatke za šest občin. Naloga je razširjena. Do konca julija bo pripravljen koncept za razvoj srednješolske mreže na tem območju. To bo predlog za razgovor.“
To je uvodoma povedal Julij Štern, strokovni sodelavec Zavoda za izobraževanje kadrov, na vprašanje, ki mu gaje v zadnjem četrtkovem intervjuju zastavil Marjan Simič, načelnik oddelka za gospodarske in dmžbene dejavnosti pri občinski skupščini.
V	preostalem delu razgovora je Štern nizal podatke o razmerah v novomeški občini. ,,Samo iz naše občine je na novomeških srednjih šolah 2.000 dijakov," je poudaril. „Zmogljivosti primanjkuje. Na enega dijaka pride komaj 1,5 m2 prostora oziroma samo 0,8 sedeža. Poleg tega se v istih prostorih izobražuje okoh 600 odraslih. Razen gimnazije in kmetijske šole so vse šole druge stopnje zasedene od jutra do večera."
Tudi kadrov ni dovolj. Trenutno manjka 35 učiteljev za splošne in strokovne predmete. „Delovne organizacije pritiskajo na nas, naj jim zagotovimo kader. Resnica pa je, da bi v občini potrebovali vsako leto 340 absolventov, vendar jih šole dajo vsega 450. Gimnazija tu povsem odpade, ker se njeni dijaki zvečine odločijo za študij na vi^ih in visokih šolah. Kajpak je treba upoštevati, da tudi vsi absolventi ekonomske in drugih šol ne gredo takoj v službo, ampak se jih precej odloči za nadaljevanje študija. Vedeti pa moramo, da absolventi niso samo iz novomeške, ampak tudi iz drugih občin. “
Predvidevajo, da bo leta 1981 na srednjih šolah 3.000 otrok iz novome^e občine, leta 2.000 pa že 8.000. Trenutne zmogljivosti krijejo le 50 odstotkov
potreb. V prihodnje bo obveljala smer, naj se šole druge stopnje jazvijajo blizu delovnih mest. Druga inačica, po kateri naj srednje šole rastejo v centrih, na Dolenjskem nima veliko zagovornikov. Hkrati s tem bo potrebno povečati tudi internate. Menijo, da vsaj za 50 odstotkov.
Julij Štern: Resne skrbi s srednjim šolstvom
Štern pravi, da bo v srednjem šolstvu veliko odprtega dotlej, dokler tega področja ne bomo sistemsko uredili. Sodelovanje oziroma pomoč delovnih organizacij. problematiko lahko le olajša, ne more pa je do konca rešiti.
Na koncu je zastavil Julij Štern vprašanje Janezu Grašiču, tajniku novomeške izobraževalne skupnostL Tako ga je oblikoval; „Ustavno sodišče je pred kratkim razsodilo, da je šolanje odraslih na osnovnih šolah brezplačno. Grašič naj pove, kakšne so možnosti za financiranje te dejavnosti pri nas, kjer se v osnovnošolce oddelke za odrasle vpisuje letno po 5 oddelkov.**
I.	ZORAN
Wi še prave prodornosti
Izvajanje ustavnih dopolnil prepočasno - so ugotavljali na občinski konferenci ZKS
čeprav zadnja partijska konferenca v Novem mestu ni bila živahna in konkretna, je vendarle ne gre oceniti za neplodno. Referat novega sekretarja Janeza Slapnika je opozoril na vrsto stvari, ki se jim bo treba v obdobju predkongresne aktivnosti še posebno skrbno posvetiti.
Ta vprašanja, je poudaril, so tako gospodarske kot politične narave, z njimi pa se soočamo zlasti v delovnih organizacijah. Izvajanje^ustavnih dopphiil gre prepočasi, kar je razvidno tudi iz skrbi, kako so se tu in tam lotili ustanavljanja TOZD. Tre-
IZLET PEVCEV UPOKOJENCEV
Pevski zbor društva upokojencev iz Novega mesta je pripravil prejšnji četrtek za svoje članč izlet po spodnji dolini Krke. Obiskali so več znamenitih gradov, v kostanjeviški osnovni šoli pa so imeli tudi pregled svojih pevskih točk.
na oddihu
„strokovnjakov** ni preveč, saj ni težko dobiti raznih ,ježijcev**, ki precejšen del delovnega časa prede-batirajo, namesto da bi delali.
Ob. zaključku naj poudarim, da gotovo ni krivda za slabe medsebojne odnose le v združitvi podjetij ITAS in Rudnik. Korenine so mnogo globlje. To pove tudi dejstvo, da se je v ITAS v dobrih desetih letili zmenjalo pet direktorjev, kar je za Kočevje in veijetno tudi za podjetja v drugih krajih poseben rekord. Združitev je odnose le izostrila, napravila bolj vidne. Kolektiv naj jih čimprej reši, saj je to rešitev tudi
J. PRIMC
— do zdaj največ
Letos bodo otroci letovali na Debelem rtiču, na Vranskem, v Fazanu in Piranu. Prijavljenih je 680 otrok iz naše občine. Občinski odbor RK, ki akcijo letovanj organizira, je že februarja poslal posebno vlogo vsem delovnim in sindikalnim organizacijam za dodelitev namenskih sredstev za kritje stroškov letovanja otrok. Na vlogo jih veliko do sedaj sploh še ni odgovorilo, kljub temu pa jim je uspelo zbrati 260,000 din, kar krije stroške za letovanje 460 otrok. Podjetja so denar namenila predvsem za otroke svojih delavcev. Center za socialno delo krije stroške za 110 otrok, tako da bo z zbranimi sredstvi in udeležbo samoplačnikov letovanje možno izvesti.
Vzgojni in tehnični kadri so v glavnem izbrani, težave so le s prvo izmeno v Piranu, ker imajo učitelji na šolah še obveznosti. Za vzgojitelje in varstvo so se prijavili tudi študentje iz PA v Novem mestu in iz drugih srednjih ter višjili šol.
POHOD Z MITINGOM
Pohod partizanskih brigad VDV in artilerijske ter mladmske brigade VDV po partizanskih poteh pripravljajo v Dolenjskih 'loplicah 13. in
14.	julij. Pohod se bo končal s tabornim ognjem in partizanskim mitingom, za katerega pripravlja spored 1'ranci Jerina iz Opčic.
ba je reči, da se na tem področju še vedno zatika.
Sekretar medobčinskega sveta ZK Ludvik Golob je menil, da bi morali komunisti svoje delo v predkongresnem obdobju ocenjevati po tern, kiJco je razvito poUtično življenje po vsej občini. ,JComunisti smo od-govomi,** je podčrtal, „če Socialistična zveza in mladinska organizacija ne delata, če borci niso organizirani, če samoupravljanje fepa.** Pristavil je, da so bili do zdaj doseženi neprecenljivi uspehi, vendar pa se včasih zdi, da pojenjuje gorečnost, v kakršni so bile po pismu predsednika Tita zastavljene številne naloge. Primanjkuje tudi resnične revolucionarne prodornosti, nad čemer se je potrebno še posebej zamisliti.
Po mnenju Francija Salija, člana sekretariata CK ZKS, težave v gospodarstvu ne smejo zmšmjšati optimizma. ,3 težavami se moramo soočati kot z nečim, kar nujno spremlja naš razvoj, vendar moramo imeti oči odprte, ker bomo le tako našli tudi rešitve. Zveza komunistov je bila vselej najmočnejša takrat, kadu je znala poiskati reŠtve in mobilizirati ljudi za akcije,** je poudaril.
I.	Z.
DO SEPTEMBRA ODLOŽILI NOTE
Novolesova godba na pihala je v zadnjih dneh spet trikrat nastopila; 3. juhja s promenadnim koncertom
v	Straži, 4. juUja dopoldne pri Miklavžu na Gorjancih, popoldne pa je imela koncert v Dolenjcih Toplicah. S tem so godbeniki Straškega lesnega kombinata končali sezono svojih nastopov. Z vajami bodo spet začeh 20. septembra, do takrat bodo pripravili tudi načrt nastopov v naslednji kulturni sezoni.
GASILCI VABIJO NA URŠNA SELA
V	imenu gasilskega društva Uršna sela se zahvaljujemo za nesebično in požrtvovno pomoč pri nabavi nove motorne brizgalne svetu krajevne skupnosti Dolenjske Toplice, krajevni skupnosti Uršna sela, množičnim organizacijam v Liršnih seUh, gasilskemu skladu občinske skupščine Novo mesto, vaščanom Laz in Uršnih sel za prostovoljne prispevke ter podjetjem Labod Novo mesto, Lisca Sevnica, Instalater Novo mesto, Avtoprometu „Gorjanci*' - Straža, KZ „Krka" Novo mesto. Zavarovalnici ,,Sava“ Novo mesto in CZP Dolenjski list.
Ob tej priložnosti vabimo h krstu motorne brizgalne, ki bo
15.	juUja ob 14. uri v Liršnih selili.
ODBOR
Sklad za raziskave domače revolucionarne preteklosti začenja delo z deset tisoč dinarji
5.	julija se je v Novem mestu sestal upravni odbor sklada za raziskovanje zgodovine revolucionarnega gibanja v novomeškem okrožju. Za začasnega predsednika upravnega odbora so izvolili Bogomila Komelja. Sprejeli so tudi delovni program, ki bo predvsem v zbiranju sredstev za financiranje raziskovanja, ki se je že začelo. Tako poteka pregledovanje periodik, pregled zapisov političnih procesov, raziskovanje gimnazijskega arhiva in materiala na Institutu za zgodovino delavskih gibanj.
Ker' je program in izvršitev raziskovanja odvisna od sredstev, ki jih mora upravni odbor priskrbeti, so sklenili podati \4ogo na osnovne nosilce Hnan-ciranja:	občinsko skupščino,
sindikate, ZB in na ostale druž-beno-politične in gospodarske organizacije. 2^nkrat razpolagajo samo z 10.000 din, ki jih je za tekoče delo namenila SZDL.
VOJAKI TUDI IGRALCI
3. julija je dramska skupina vojašnice Milana M^cna v domu JLA izvedla dramo zagrebškega dramatika M. Matkoviča „Trojica**. Dramo je zrežiral Vladimir Margan, v glavnih vlogah pa so nastopili; Žarko Perišič, Vladimir Mar^, Srboljub Krstić, Radoslav Škerjanc in Mišo Marjanovič. Izvedba je bila v čast dneva borcev.
Dramo so pripravili vojaki novomeške vojašnice z veliko navdušenja, ki pa ga novomeška javnost ne zna dovolj ceniti, saj je bil obisk slab, čeprav bi težko rekli, daje dramskih prireditev v Novem mestu preveč.
SKLAD POVEČAN
Novih 313.050 din se je nabralo junija v skladu za gradnjo šol v novomeški občini. Enajst krajevnih skupnosti je vplačalo 238.612, delovne organizacije pa nekaj nad 74.400 din. Od krjgevnih skupnosti se je največ denarja zbralo v Novem mestu - 169.148 din. Straža in Šentjernej sta zbrala po okoli
19.000	din, Žužemberk 12.300, Stopiče 5.000, Bučna vas 3.500, Birčna vas 2.000, Brusruce nad
4.000,	Prečna 1.240 in Gabije 888 din.
Nbvomcšta kronika
VODNJAK ALI KAJ? - ,JCette-jev vodnjak** na trgu spet post:ya koš za odpadke. Papirčki, cigaretni ogorki, ovitki mleka, sokov in še veliko dnigega je nadomestek zlatih ribic, velika „vodovodna riba“, ki bi morda skrbeti za vodnjak, pa roi.
KMALU NOV JEZ - Po zadnjem deževju je Krka končno spet upa!^^ zato delo na jezu napreduje. Tretjina je že dograjena, razen šestmetr-skih pa so zabiti vsi nadaljnji piloti. Tudi lesa in kamenja je zaenkrat dovolj, graditelji pa si želijo lepega vremena.
„LUNA PARK** - V Novo mesto so spet prišli „domisehii** ljudje. V Bršlinu so postavili ,JLuna park** oz. avtodrom z električnimi avtomobilčki, ki je edino, kar lahko nudijo novomeški mladini kot „kultumo-zabavna ustanova iz Beograda**.
POČITNICE! - Tudi letos bo Studijska knjižnica Mirana Jarca v juliju in avgustu odprta samo v dopoldanskem času.
TRŽNICA - V petek je bilo na tržnici mogoče dobiti že tudi gobe. Jurčki so bili po 50 in Usičke po 25 din. Cene drugih živil so ostale skoraj nespremenjene; fižol 8-10, paradižnik 8, kumare 6, solata 6-8, jajca 1,20, zelje 3, smetana 16, borovnice 10, jabolka 10 in breskve 12 din.
ROJSTVA - Rodile so: Marija Žitnik iz UUce Milana Majcna 13 -Andrejko, Ivanka Zajc. s Trdinove 5 c - Marka in Steflca Tasič, Nad mlini 42 - Simono.
SMRTI - Umrla je Marija Uršič, upokojenka iz Kristanove uUce št. 22, stara 67 let.
— Ena gospa je rekla, da bodo zdaj tudi borci vse zadeve obravnavali na višjem nivoju — odkar so se preselili v prvo nadstropje.
15
NOVO V GRADBENIŠTVU!
0PA2N0 BETONSKE PLOŠČE IN NOSILCI
ZA MONTAŽNO GRADNJO STROPOV STANOVANJSKIH IN INDUSTRUSKIH OBJEKTOV
Velikosti: za vse razpone (dolžine), širine od 30 cpft do 180 cm in za vse obremenitve Prednosti tovrstne gradnje so:
— opaž ni potreben — armatura že vgrajena — varnost pred potresom — hitra gradnja — majhna teža, kar omogoča tudi ročno montažo — ometavanje stropa ni potrebno in zadostuje te pleskarska obdelava — garantiran prihranek 25 odst. v primerjavi z drugimi sistemi gradnje stropov — izdelane projekte vam brezplačno prtfagodimo za naš sistem gradnje
— vse informacije dobite pri
IGM SAVA KRŠKO
telefon (068) 71-035
IGM SAVA KRŠKO ZA VAS!
DELOVNA SKUPNOST OSNOVNE ŠOLE ŠENTRUPERT
razpisuje prosto delovno mesto ŠOFERJA za terensko vozilo (kombi)
Nastop službe 1. september 1973. Osebni dohodek po pravilniku.
Prošnje sprejema delovna skupnost osnovne šole Šentrupert do 10. avgusta 1973.
/•TRUDBENIK-----------------------------
TOVARNA POHIŠTVA BREGANA
predstavlja nov konponibilni regal EKONOMIK, ki dopolnjuje naš asortiment znanih regalov FORTUNA,SAMOBOR 71 in SAMOBOR II ter udobnih sedežnih garnitur GONDOLA, NE RA in MIRA, ki se preoblikuje v posteljo
„TRELES"
T rebnje
OBJAVLJA prosto delovno mesto
KVALIFICIRANEGA
KLJUČAVNIČARJA
Prošnje sprejema Treles do 20. 7. 1973.
Regal EKONOMIK s kotnim elementom in premostitvijo sedežne garniture
Naše izdelke lahko po ugodnih cenah kupite v VSAKI TRGOVINI S POHIŠTVOM — TUDI
V VAŠEM KRAJU. Pokazali vam bodo naše izdelke in katalog s celotnim asortimentom. Pri opremljanju stanovanj, pisarniških prostorov ter šolskih zbornic uporabljajte naše kvalitetne, prilagodljive in ekonomične izdelke.
V Bregani imamo lastni SALON POHIŠTVA, ki je odprt vsak dan od 7-12 in 17 — 19 ure, ob sobotah od 7 - 14 ure, v katerem si lahko ogledate in kupite naše pohištvo.
Tovarna TRUDBENIK Bregana je ob avtomobilski cesti Ljubljana - Zagreb, 10 km od Brežic proti Zagrebu.
KOLINSKA TOVARNA HRANIL LJUBLJANA Tovarna za predelavo krompirja Mirna
/
ZAPOSLI:
1. KEMIJSKEGA TEHNIKA; LAHKO JE ZAČETNIK
2. VK DELAVCA ELEKTRO STROKE
3. VEČ MOŠKIH PK DELAVCEV
Ponudbe pošljite v osmih dneh na naslov:
Tovarna za predelavo krompirja 68233 Mirna na Dolenjskem
PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOUSTVO!
///(')(}
KROJAČI, ŠIVILJE, POZORI
INDUSTRIJA OBLAČIL
LJUBLJANA, TOLSTOJEVA 9/a
vabi k sodelovanju v obrat Trebnje in Krka večje število:
- KROJAČEV, ŠIVILJ
- PRIUČENIH DELAVCEV V KONFEKCIJI
- DELAVCEV Z MOŽNOSTJO PRIUČITVE KONFEKCIJI
Konfekcijskim delavcem nudimo mesečno dohodek od 1.500,- do 2.000,- din, nakup lastnih izdelkov po tovarniški ceni, ki je za 30 % nižja od trgovske, organiziran prevoz na delo in iz dela, povračilo prevoznih stroškov nad 20,- din itd.
Za delavce, ki se želijo priučitti za delo v konfekciji, organiziramo dvomesečne tečaje in jim za vsak mesec nudimo nagrado 800,— din, poleg zgoraj navedenih ugodnosti.
Delavcem, ki so v rednem delovnem razmerju pri drugi delovni organizaciji, štejemo čas priučevanja v redno delovno razmerje z neprekinjenim stažem.
Tečaj bomo organizirali v avgustu letos.
Prijave sprejemajo v obratu Trebnje in Krka in Zavodu za zaposlovanje Trebnje in Grosuplje.
16
DOLENJSKI UST
ZVESTOM ZA
Z
ČE IMATE VSAJ EN IZDELEK GORENJA
KUP TE
DOBILI BOSTE
DOBILI BOSTE
KUPITE
uM^aa
CE IMATE VSAJ EN IZDELEK 00 VELIKIH APA RATOV GORENJA IN BOSTE DO 31. JULIJA KU PlU 8E EN IZDELEK GORENJA. BOSTE PREJEU DARILO. PRI NAKUPU ZAHTEVAJTE V TRGOVINI KUPON. GA 8 PRODAJALCEM IZPOLNITE IN POSUITE GORENJU.
GORENJE VAM BO IZROČILO NAGRADO « ENE GA OD MAJHNIH APARATOV ZA GOSPODINJ STVO, S KILOGRAMOV MIXAU ALI TELEVIZIJSKO ANTENO
UU2
ENA IN ENA JE TRI SAMO PRI GORENJU
utfllCUM
IZKORISTITE KREDIT
STAVBNO ZEMUlŠČE
STANOVANJSKO PODJETJE RIBNICA razpisuje
JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnega zemljišča v Ribnici, za gradnjo cca 24-stanovanjskega objekta za Gozdarskim domom v Ribnici. Stavbno zemljišče obsega parcelo št. 119/8 k.o. Ribnica v izmeri 2.433 m2. Izklicna cena delno opremljenega zemljišča je 70.— din za m2 oz. za celo zemljišče 170.310.— din. Licitacije se lahko udeležijo gradbena podjetja, ki gradijo družbena stanovanja za trg, tj. iz sredstev znanih kupcev in s sokreditiranjem za določen čas.
Gradnja navedenega objekta naj bi se pričela takoj, z rokom dograditve najkasneje do jeseni 1974. Cena neto stanovanjske površine ne bi smela presegati 3.300.— din za m2.
V	smislu 10. člena Zakona o prometu z zemljišči in stavbami se razpisuje natečaj z zbiranjem pismenih ponudb v zaprtih kuvertah, z oznako „Javni natečaj" in na naslov: Stanovanjsko podjetje Ribnica — Kolodvorska ulica 7. Komisija bo iz ponudb zbrala najugodnejšega ponudnika, zlasti v pogledu plačilnih in drugih pogojev. O rezultatu natečaja bodo pismeno obveščeni vsi udeleženci.
Interesenti morajo s ponudbo položiti 10% varščino v znesku 17.031.— din, na tek. račun podjetja 51310-601-13107. Njugodnejši ponudnik bo moral do 15. 9. t.l. plačati 50% in do 20. 12. t.l. razliko do končnega plačila izklicne cene zemljišča.
Natečaj bo zaključen v 15 dneh po objavi.
ŠTIPENDIJE!
Belokranjsko gradbeno podjetje „BEGRAD" Črnomelj
a) bo podelilo naslednje štipendije
1 ŠTIPENDIJO NA FAGG, GRADBENA SMER 1 ŠTIPENDIJO NA GRADBENI TEHNIČNI ŠOLI 1 ŠTIPENDIJO NA EKONOMSKI SREDNJI ŠOLI ALI NA ADMINISTRATIVNI ŠOLI
b) sprejme v uk večje število učencev zidarske in tesarske stroke
Prošnje s kratkim življenjepisom sprejema odbor za kadre v roku 15 dni od objave.
KAVARNA, Glavni trg 11, Novo mesto razpisjuje prosto delovno mesto
SNAŽILKE
za nedoločen čas. Plača po pravilniku. Nastop službe možen takoj.
ISKRA^
popusta
do 31. avgusta
kredit do 10000 din
Iskra Panorama Aries črno-beli televizor
Iskra Panorama 73 barvni televizor
Iskrine televizorje Panerama dobite v trgovinah z elektrotehničnimi izdelki in v Iskrinih prodajalnah — v Ljubljani, Mariboru in Izoli
Odbor za medsebojna razmerja delovne organizacije SLOVENIJALES-ŽIČNICA LJUBLJANA, ključavničarski oddelek v Ribnici
OBJAVLJA naslednja delovna mesta:
1. KV - KOVINOSTRUGARJA
2. DVA KV - KLJUČAVNIČARJA
Na razpolago je samska soba.
Interesenti naj pošljejo pismene prošnje ali naj se osebno zglasijo na naslov:	"
SLOVENIJALES-ŽIČNICA LJUBLJANA, Tržaška c. 49
Zdravilišče Šmarješke Toplice proda več rabljenih posteljnih
i	žimnic	in vzmetnic.	S
I	I
!	Informacije:	Zdravilišče Šmarješke Toplice, tel. 068-84-900. i
I	f
STIPENDIJE!
IGM „SAVA" KRŠKO Odbor za kadre
razpisuje naslednje ŠTIPENDIJE:
1 za študij na FAG6 — odd. za gradbeništvo
1 za študij na ekonomski fakulteti
2 za gradbeno tehnično šolo — odd. za industr. gradb. materiala
Rok za prijavo je 31. 7. 1973.
Kandidati naj pošljejo hkrati s pismeno prijavo tudi zadnje ^šolsko spričevalo na naslov: IGM „Sava" Krško, Gasilska ^
X------------------------------------------------------------------ ^
’ Vsak, ki do 31. 7. kupi zmrzovalno skrinjo Gorenje in že ima enega od večjih gospodinjskih strojev Gorenje, prejme kot nagrado mesoreznico Gorenje.
JLGCIEHNIKA
ZAVOD „DELAVSKI DOM"
LJUBLJANA Prešernova 30
sprejme v delovno razmerje SOBARICE
OD od 1.300 do 1.400 din Samsko stanovanje je zagotovljeno.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Kovinsko obrtno podjele KOVINOPLAST Jesenice na Dolenjskem
proda na javni licitaciji, ki bo 17. 7. 1973 ob 8. uri na sedežu podjetja
POLTOVORNI AVTO IMV 1600 SUPER B
Avto je v voznem stanju — neregistriran.
Prednost pri nakupu ima družbeni sektor. Ogled je možen vsak dan dopoldne. Interesenti morajo položiti pred pričetkom licitacije 10 % varščine, družbeni sektor pa bariran ček in naročilnico z izjavo ter pooblastilom za licitacijo.	______________________________
DELOVNA	SKUPNOST	EKONOMSKO
ADMINISTRATIVNEGA ŠOLSKEGA CENTRA NOVO MESTO
OBJAVLJA PROSTA DELOVNA MESTA
1. 1 HIŠNIKA - KURJAČA CENTRALNE KURJAVE
2. 2 SNAŽILKI
Vsa delovna mesta so za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
POGOJI: pod 1) ustrezna poklicna šola Nastop služtie takoj.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD.
Ponudbe sprejema Ekonomsko administrativni šolski center Novo mesto 15 dni po objavi v časopisu.
„ŽITO", DE Pekarna Novo mesto,
razpisuje prosto delovno mesto SNAŽILKE
Pismene ponudbe sprejema komisija do zasedbe delovnega mesta.
Industrijski obrat „Pohorje"
Dob pri Mirni
razpisuje licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1. ELEKTROSTATSKA LAKIRNICA RANSBURG S SUŠILNIM KANALOM IN TRANSPORTNO NAPRAVO
2. HLODOVNA ŽAGA CANALLI
3. RAZNI LESNI IN KOVINSKI OBDELOVALNI STROJI
4. IMV - KURIR, KARAMBOLIRAN, LETNIK 1965
Licitacija bo 20. 7. 1973 v garaži KG Dob pri Mirni ob 10 uri za družbeni in ob 11 uri za zasebni sektor.
Kupci iz družbenega sektorja morajo pred licitacijo predložiti ustrezna pooblastila, zasebniki pa 10 % kavcije. Ogled blaga je možen 2 uri pred pričetkom licitacije.
1 ^ i i ^
t ? I M y ^ t
TEDENSW,,f„.
Petek, 13. julija - Dragan Sobota, 14. julija - Just Nedelja, 15. julija — Vladimir Ponedeljek, 16. julija - Dan tankistov Torek, 17. julija - Aleš Sreda, 18. julija - Miroslav Četrtek, 19. julija - Vincenc
BRESTANICA: 14. in 15. 7. ameriški film „Petorica v akciji“.
BREŽICE: 13. in 14. 7. ameriški film „Dama s kamelijami**. 15. in 16.	7. ameriški	barvni film
„Rančeiji napadajo**. 17. in 18. 7. angleško-italijanski	barvni	film
„Pridite na kavo**.
ČRNOMELJ:	13.	7.
špansko-italijanski film „Miner Joe“. 15. 7. ameriški barvni film „Kje je pot za fronto". 18. 7. ameriški barvni film „Sedmerica jezdi**
KOSTANJEVICA: 14. 7. francoski barvni film „Ne delaj valov**. 15. 7. ameriški barvni film „Človek imenovan**. 18. 7. italijanski barvni film „Nezgrešljivi Sango**.
MIRNA. 14. in 15. 7. „Šalako**.
NOVO MESTO: Od 13. do 15. 7. ameriški barvni film „Jeremija Džonson**. 16. in 17. 7. francoski barvni film „Vzorna dekleta**. 18. in 19.	7. francoski barvni film
„Morilec trka ob zori**.
RIBNICA: 14. in 15. 7. italijanski barvni film „Policijski komisar Pepe**
ŠENTJERNEJ:	14. in 15. 7.
,3eli volkovi**.
TREBNJE; 14. in 15.	7.
italijanski barvni kavbojski film „Tepepa**. 18. 7. italijanski barvni mladinski film „Pokvarjenci**.
SLUŽBO DOBI ■prodam
NUJNO POTREBUJEMO natakarico (lahko je priučena) za delo v gostilni na Jadranu. Stanovanje in hrana zagotovljena. Plača dobra in po dogovoru. Potne stroške povrnemo. Resne ponudbe pošljite na naslov: Gostilna ART, 51270 Senj.
SPREJMEM vajenko ali dekle, ki ima veselje do gostinskega poklica. Hrana in stanovanje zagotovljena. Naslov v upravi lista (1716/73).
FRIZERSKO VAJENKO sprejmem takoj. Frizerski salon Dragica Ula-šič, Trebnje 17.
V	UK SPREJMEM vajenca za polaganje parketa-plastiice. Vinko N<^ vak, Podturen 3, Dolenjske Topli-
SLUŽBO ISCE
SLUŽBO ISCE ženska ob moiju, najraje v kuhinji ali karkoli. Zaposlitev možna takoj. Naslov v upra-
vi	lista (1684/73).
STANOVANJA
ODDAM OPREMUENO SOBO dvema fantoma v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1719/73).
ODDAM ENOSOBNO stanovanje s pralnico upokojenki ali dvema dekletoma, ki delata v izmeni, za varstvo otroka. Andrejčič, Gotna vas 39 a. Novo mesto.
MLADA DRUŽINA nujno potrebuje za tri leta dvosobno stanovanje v okolici Novega mesta ali v mestu. Plača odlično in vnaprej. Naslov v upravi lista (1730/73).
V NOVEM MESTU oddam prazno sobo s posebnim vhodom. Plačilo vnaprej po dogovoru. Naslov v upravi lista (1735/73).
V NOVEM MESTU oddam večjo sobo inštruktorju angleščine za osnovno šolo. Naslov v upravi lista (1705/73).
Motorna vozila
POCENI PRODAM ali dam na obroke dobro ohranjeno zastavo 750, registrirano do aprila 1974. Naslov v upravi lista (1691/73).
ODLICNO OHRANJEN fiat 125 prodam ali zamenjam za traktor. Informacije: Božo Kragl, gostilna Brezovo 3, Sevnica.
PRODAM po ugodni ceni fiat 1300, letnik 1965, v voznem stanju, in stroj za rezanje in polnjenje mesa. Informacije dobite Dol. Kamence 69.
UCJODNO PRODAM fiat 850 sport coupe, letnik 1970.'Jože Br^ez, Majde Sile 12, Novo mesto.
PRODAM avto furgon 850, letnik 1970. Žabja vas 15, Novo mesto.
PRODAM fiat 850, letnik 1967, stalno garažiran. Naslov v upravi lista (1710/73).
PRODAM kombi WV z dvojno kabino ali zamenjam za škodo ali drug avtomobil z manjšo kubaturo. Jože Kic, Škocjan 19.
P(XTENI PRODAM Ami 6, re^tri-ran za leto 1973. Jožefa Žagar, Birčna vas 38, Novo mesto.
PRODAM Škodo, letnik 1966, po delih. Zglasite se pismeno ali osebno. Sašek, Gubčeva 15, Novo mesto.
PRODAM AVTO WV furgon v voznem stanju. Igor Gruden. Jurka vas Dri Straži.
PRODAM novo ostrege za hišo 12 x 14. Vanja Gazvoda, Resljeva 4, Novo mesto.
PO UGODNI CENI PRODAM rabljeno spalnico. Ogled od 15. do
16.	ure. Sobot, Mirana Jarca 16, Novo mesto.
PCK^ENI PRODAM kombinirano omaro. Kumer, Bršlin 59, Novo mesto.
PRODAM mlatilnico „Vesna**. Kastelic, Žabja vas 39, Novo mesto.
PRODAM otroški ^obok voziček. Tramte, Mestne njive blok 9, Novo mesto.
PRODAM francosko posteljo z jogi vzmetnico. Cena 1.000,00 din. Novak, Valantičeva 2, Novo mesto.
PRODAM spalnico. Jožica Bojane, Cesta komandanta Staneta 32, Novo mesto.
PRODAM garažo na Kristanovi. Informacije vsak dan od 14. do 15. ure. Naslov v upravi lista (1687/73).
UGODNO PRODAM električni in plinski štedilnik ter kuhinjski kot. Mapnik, Zagrebška 23, Novo mesto.
POCENI PRODAM spalnico. Naslov v upravi lista (1696/73).
POCENI PRODAM agave in pleMdre. Zofija Rotar, Lobetova
1	(Žabja vas), Novo mesto.
PRODAM itždijanske tuljave za dimnike, dim. dolžina 50 cm 20 in 15. Alojz Soln, Rimš 19, Raka.
PRODAM 80-vatni ojačevalec HOHNER s šestimi priključki Eho in vibrato, dva vhoda, posebej za govor in petje. Anton Springer, Karlovška 17, Novo mesto.
PRODAM montažno garažo v^ Ko-taijevi ulici. Vel. Bučna vaš 48, Novo mesto.
PRODAM kozolec-dvojnik. Marija Može, Potok 3, Straža.
KUPIM zunanji zglob polčsovine za DKV F.102, rabljen, v dobrem stanju. Franc Denžič, Krška vas 105 pri Brežicah.
V	NOVEM MESTU prodam hišo. Naslov v upravi lista (1734/73).
PRODAM enonadstropno hišo 18 x 12 na prometni točki v Krški vasi. Turizem, ribolov, gostinstvo ali obrt. Julijana Bevk, Krška vas pri Brežicah.
PRODAM HISO z vrtom v bližini železniške postaje v Mirni peči. Možnost vselitve takoj. Naslov v upravi lista. (1698/73)
PR(3dAM dve njivi, dva pašnika, gozd v Karteljevem, del vinograda. Dovoz z avtom. Informacije dobite vsak dan od 12. do '16. ure
v	Foesteijevi 11, Novo mesto.
PO UGODNI CENI prodam manjše
Eosestvo v (jor. L^encu. Hiša ta-oj vseljiva, gospodarsko poslopje, elektrika v hiši, voda na dvorišču, ob glavni cesti. Podrobne informacije dobite pri Francu Stritarju, Sred. Lakenc pri Mokronogu, di pri lartniku Ivanu Fištru, Roška 33, Kočevje.
PRODAM domačijo v bližini Novega mesta. Oglasite se lahko vsak dan do 14. ure. Franc Rifelj, SGP Pionir, lesni obrat. Novo mesto.
RAZNO
VARIM ROKE žetvenih naprav, aluminij, kovine vseh barv, bloke in ohišja motorjev ter vso litino. Naročila sprejemam od 6. do 7. ure zjutraj. Pavel Kmet, Stari trg 16, Trebnje na Dol.
POŠTENEGA najditelja belega otroškega klobučka od dežnega plaščka prosim, da ga proti nagradi vrne na naslov Kavčič, Adamičeva 1, Novo mesto. Zgjubljen je bil na poti od Adamičeve do Slančeve ulice.
POROČNI PRSTANI! Ste v zadregi, kaj bi kupili za trajno darilo? Stopite k Otma*ju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
V	Četrtek, 5. julija 1973, sem od Gor. Vrhpolja do Šentjerneja izgubila ročno torbico z dokumenti in denarjem. Prosim poštenega najditelja, dajo proti nagradi vrne na postajo milice v Šentjernej.
MLAD FANT z avtom in hišo išče šarmantno dekle ali ločenko. Poroka ni izključena. Ponudbe pošljite pod „Tajnost zajamčena ■ - slika zaželjena**.
Ob prerani izgubi dragega moža in brata
VINKA TIČARJA
iz Bime vasi pri Šen^anžu
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so v te^Ui dneh bolezni in smrti sočustvovali z nami, v velikem števflu spremili pokojnega na njegovi zadnji poti in položili cvetje na njegov prerani grob.
Posebno se zahvaljujemo kolektivu Metalne iz Krmelja, pevcem in godbi ter sodelavcu za podovilne besede ob odprtem grobu.
Zahvaljujemo se župniku za pogrebni obred.
Žalujoči: žena Mici, sestre Geli, Fani, Marica, Martina z družinami.
Ob boleči izgubi naše nepozabne mame
KATARINE JAKŠA iz Tribuč
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebna hvala sosedom, SV Novo mesto, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.
Hvala župniku za spremstvo in v cerkvi opravljeni obred.
Žalujoči: sinovi Jože, Tine, France in ožje sorodstvo.
Ob nepričakovani, nenadomestlji-
vi	izgubi našega ljubega ata, starega ata, strica in botra
JANEZA UDVANCA iz Ostroga pri Šentjerneju
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom in znancem za cvetje in udeležbo pri pogrebu ter za ustno ali pismeno izraženo sožalje. Posebna hvala Jožetu Mramoiju in Francu Turku iz Ostroga ter župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: otroci Pepca, Justi, Tončka, Tone, Ludvik, Albin in Rudi z družinami. Družinska vas, Mihovica, Lede-ča vas, Bučka, Dobe, Ostrog, Ljubljana.
Ob smrti naše drage mame in stare mame
ANE DEŽELAN iz Vel. Brusnic
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, jo spremili na zadnji poti in darovali vence ter cvetje.
Posebna hvala sosedom in sorodnikom za pomoč ob izgubi drage mame. Ravno tako najlepša hvala-župniku in sestram N otre Dame iz Struge, dr. Vodniku za njegov trud in osebju internega oddelka splošne bolnice Novo mesto.
Žalujoči: sin Franci z družino, hčerke Anica, Mimi, Rezi in Jožica z družinami.
Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, očeta, brata, starega očeta
JANEZA KOŠMRLJA
s Potovega vrha 45,
ki nas je v 74. letu starosti za vedno zapustil, se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, posebno sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in vpnce. Lepo se zahvaljujemo kolektivom Mercatorja, Vodovoda, TZ Krki za podarjene vence in vsem, ki so nam izrekli sožalje.
Iskrena hvala župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Lojzka, sinova Ciril in Stane z družinama, hčerka Slavka, brata Tone in Franc ter drugo sorodstvo.
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in strica
JANEZA ŠKRBCA iz Dečnih sel pri Artičah
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, darovali vence in cvetje.
Posebna hvala dr. Krstiču za lajšanje bolečin.
Lepo se zahvaljujemo kolektivoma Industrije obutve Novo mesto in Zdravilišča Cateške Toplice ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Ana in otroci z družinami.
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
JOŽETA RADOVIČEVIČA iz Mihovca pri Stopičah
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomaga-U.
Posebno se zahvaljujemo ginekološkemu oddelku Novo mesto za podarjeni venec. Zdravilišču Dol. Toplice, župniku za opravljeni obred ter sosedom za nesebično.po-moč.
Žalujoči: žena Frančiška, sinova Stanko in Jože, hčerke Marija, Francka, Anica, Pepca, Rezka, Lojzka, Verica z dniži-nami, sestra ter drugo sorodstvo.
ZAHVALA
V	86. letu starosti je 30. junija prenehalo biti dobro srce naše drage mame
PEPCE FALESKINI
Toplo se zahvaljujemo vsem njenim zvestim prijateljicam in prijateljem družine, ki so jo v dolgih letih njene bolezni obiskovii, lajšali njeno trpljenje, njenemu zdravniku dr. Dereaniju in dr. Pertotovi, osebju internega oddelka bolnice v Novem mestu in občinskemu sodišču.	-
Zahvaljujemo se sorodnikc^n, duhovniku, pevcem, prijateljem in občanom, ki so jo po^remili k zadnjemu počitku in zasuli njen ^ob z venci in cvetjem, nam pomagali v teh dneh in nam izrazili sožalje.
ŽALUJOČI: Rudi, Milena, Branko in Danica z družinama Črnomelj, 9. julija 1973
m
Ljubi mami in stari mami ANI KREVSOVl iz Gradišča pri Mirni peči čestitajo za dvojni praznik in ji želijo še veliko srečnih let, zdravja in veselja - hčerka Slavka in sinova Ivan in Ladislav z družinami. Čestitki se pridružujejo vnukinje Bernardka, Dragica in Stanka.
Mercator
PRODAJALNA ŠENTJERNEJ
VES GRADBENI MATERIAL, KI GA POTREBUJETE ZA GRADNJO HIŠE, LAHKO KUPITE V NAŠI PRODAJALNI.
SPREJEMAMO TUDI NAROČILA ZA VEČJE KOLIČINE OPEKE.	'
POKLIČITE NAS PO TELEFONU: 85-303
Belokranjsko gradbeno podjetje Begrad, Črnomelj
PRODA
1. žago venečijanko Hoče T 15 v delovnem stanju izklicna cena:
— z elektromotorjem moči 7 KW, vlečnim mehanizmom, tračnicami in garnituro listov 8.000 din
— brusilni stroj za brušenje listov 300 din
— lopa ža ža^nje 500 din
Stroški demontiranja in montiranja po dogovoru s kupci na licitaciji.
2. ročno vitlo za ravnanje betonskega železa
— izklicna cena Je 5.000 din
3. enoosni priklopnik za prevoz lesa
— izklicna cena je 4.500 din
Obvezen je 10 % polog izklicne cene; zasebniki ga morajo položiti v gotovini, udeleženci iz družbenega sektorja pa lahko položijo ček.
V	izklicni ceni ni zajet prometni davek.
Licitacija bo dne 18. julija t.l. ob 12. uri na sedežu podjetja.
Jože Dolmovič, Malo Mraševo 29, Podbočje, prepovedujem pašo perutnine po vseh mojih parcelah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Alojz Smrke, Poljane 8, Mirna peč, prepovedujem vožnjo po mojem travniku v Krakovcih in pa-šo kokoši po moji njivi na Poljanali. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Spodaj podpisana preklicujem vse besede, ki sem jih govorila zoper Marijo Zamida iz Uršnih se! št. 18, Petra Zamida in Pepco Gerbec iz Uršnih sel, ker so neresnične. Vse, ki so te govorice slišali in prenašali, zlasti pa tiste, ki so jim dodajali in se najbolj potrudili, opozarjam, naj s tem prenehajo, ker jih bodo sicer prizadeti sodno preganjali. Anica Zamida, Uršna sela 105.
Jože Sladek, Smolenja vas 13, Novo mesto, opozarjam vse, naj ne vozijo po mojih parcelah in delajo kakršnokoh škodo. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
te/ESTllAl
PGD Bučka Škocjan obvešča cenjene goste, da bo 22. julija #73 VRTNA VESELICA ob jezeru Strit pri Bučki (ravnajte se po kažipotih).
Dopoldne tekmovanje ribiških društev iz Posavja in podelitev nagrad, popoldne prosta zabava. Igra ,,Veseli ansambel**. Vljudno vabljeni!
KDOR ŽELI pod nadzorstvom šolati svojega psa, naj pride na začetne vaje v ponedeljek, 16. julija, ob 17. uri na leseni most v Ragov log. Naslov inštruktoija v upravi Dolenj.skega lista.
MAMICE! Stekleničko vašega dojenčka boste hitro in brez truda očistile. Ščetko nabavite pri šče-tarstvu Armič, Tržaška 52, Ljubljana.
EXPRES KEMICNA ČISTILNICA Ana Glavan, Bršlin 17, Novo mesto, obvešča vse cenjene stranke, da bo čistilnica zaprta od 16. do 28. julija 1973. Obenem spo-
ročamo, da bo zbiralnica na Partizanski 1 začela poslovati s 1. avgustom 1973. Delovni čas od 8. do 12. ure in od 13.30. do 16. _	j
ure, ob sobotah do 12. ure.	j
NUDIM Vam vse vrste rolet, žaluzije	;
in platnene zavese ter opravljam	!
vsa popravila iz te stroke. Cene	[
solidne. Naročila sprejema Bogo	|
Radi, Žabja vas 15, Novo mesto.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Tone Klenovšek, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar in Ivan Živič UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 2 din - Letna naročnina 79 dinarjev, polletna naročnina 39,50 din, plačljiva vnaprej -Za inozemstvo 160 dinarjev ali 10 ameriših dolarjev oz. 30 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9
OGLASI: 1 cni višine v enem stolpcu 40 din, 1 cm na določeni strani 55 din, 1 cm r\a prvi, srednji ali zadnji strani lista 80 din. Vsak mali oglas do 10 besed 15 din, vs^a nadaljnja beseda 1 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 5 od 1. 7. 1972 - DOLENJSKI LIST šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SI'RJ 33-316/72), za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1/72 od 31. 1. 1973)
TEKOCi RACUN pri podružnici SDK v Novem mestu; 52100^01-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in foto^afij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: PoročUa ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00,
13.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob
22.00, Posan glasbeni spored ob
4.30 od 8.00.
Četrtek, 12. julija: 8.10
Glasbena matineja. 10.20 Urednikov dnevnik. 11.00 Poročila — Ti^tični nj^otki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -Martin Mencej: Začetek spominskih proslav 200. letnice smrti Antona Janše na Dunaju. 12.40 Skladbe Clauda Monteverdija. 13.30 Priporočajo vam .. .	14.40
»AIehurčki“. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Koncert po željah poslušalcev. 18.35 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ^wamblom Milana Ferleža. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.40 Glasbeni nokturno.
22.15 Za ljubitelje jazza.
; PETEK, 13. julija: 8.10 Glasbena matineja. 10.20 Po talijinih poteh.
11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Janez Vorbič: Sol in druge živini potrebne rudnine. 12.40 Z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo vam ...	14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.35 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 18.15 „Signali" -propagandna oddaja. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s Triom Avista Stanka. 20.00 Naj narodi pojo - Tekmovanje na BBC. 20.30 „Top-pops 13“. 21.15 Oddaja o moiju in pomorščakih. 22.15 Beseda in zvoki iz logov domačih.
SOBOTA, 14. JULIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 10.20 Kličemo letovišče.
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine.^ 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Ciril Remic: Sprememba zadržanih cen za les. 12.40 Cez travnike zelene.
13.30 Priporočajo vam ... 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji.
15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.20 Gremo v kino.
18.15 Dobimo se ob isti uri. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka. 20.00 Radijski radar. 21.00 Zabavna radijska igra — Marjan Marinc: „Nevidna epizoda". 22.20 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 15. JULIJA: 8.05 Radijska igra za otroke — Brane Dolinar: Dixieland Bondu. 9.05 Koncert iz naših krajev. 10.05 Se pomnitCi tovariši... a) Heroj Sava Kovačevič b) Iz zgodovine tankovskih enot. 10.25 Pesmi boja in dela. 10.45	-	13.00 Naši
poslušalci čestitajo ih pozdravljajo.
-	vmes ob 11.00 Poročila -Tiuistični napotki za naše goste iz tujine. 13.30 Nedeljska report^a.
13.50	Z domačimi ansambli. 14.30 Humoreska tega tedna. - W. Borchert: Sišifus. 15.05 Popularne operne melodije. 16.00 Radijska igra - Irena Koren: Nenavadno potovanje gospoda Janačka. 17.05 Nedeljsko ^ortno popoldne. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana.
PONEDELJEK, 16. JULIJA; 8.10 Glasbena matineja. 10.20 Za vsakogar nekaj. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti. -inž. Franc Šala: Prilagodljivost sort
jarega ječmena slovenskim razmeram. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Zveneča imena. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z Veselimi hmeljarji. 20.00 Stereofonski operni koncert. 22.15 Zaplešite z nami.
TOREK, 17. JULIJA:	8.10
Glasbena matineja. 9.20 S pesmico v počitniški dan. 10.20 Poletna potepanja. 11.20 Z nami doma in na poti. 12.40 Slovenske narodne pojo: moški zbor Ljubljana-transport vodi Mirko Gorenšek in Fantje na vasi. 13.30 Priporočajo vam ... 14.40 „Na poti s kitaro". 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 18.15 V torek na svidenje!. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Rudija Bardorfeija. 20.00 Lahka gl^ba slovenskih avtorjev. 20.30 Radijska igra - Gilles Cooper: Naskok na Badajaz. 22.15 Od popevke do popevke.
SREDA, 18. JULIJA:	8.10
Glasbena matineja. 10.20 Dva š^ava glasbena lika. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz
tujine. 12.30 Kmetij.ski nasveti -inž. Franjo Kordiš: Mehanizacija in racionalizacija gozdnogojitvenih del. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam .. . 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.30	Glasbeni intermezzo. 16.00 „Loto vrtiljak". 19.00 Lahko noč, otroci! 15.15 Glasbene razglednice.
20.00	Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana (stereo).
22.15	Revija popevk.
ČETRTEK, 19. JULIJA: 8.10 Glasbena matineja. 10.20 Urednikov dnevnik. 11.00 Poročila Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Bojan Nedl:	Zanimivosti o
govedoreji v Franciji. 12.40 Skl^be Roberta Schumanna, Huga Wolfa, in Johannesa	Brahmsa.	13.30
Priporočajo vam .. . 14.40 Med šolo, družino in delom. 15.30 Glasbeni	intermezzo.	16.00
„Vrtiljak". 17.10 Koncert po željah poslušalcev. 18.35 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč otroci! 19.15 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta. 20.00 Četrtkov večer domačih pe^i in napevov. 22.15 Stjepan Sulek: Simfonija št. 5.
TOVARNA ČIPK, VEZENIN IN KONFEKCIJE BLED
vabi k sodelovanju VEČJE ŠTEVILO DELAVK
za obrat rokavic Kočevje v Kočevju za šivanje ženskih rokavic.
Pogoji: osnovna šola in ustrezne zdravstvene ter psihofizične sposobnosti.
Interesentke naj pošljejo prijave na naslov: Vezenine Bled, obrat rokavic Kočevje, Ljubljanska cesta 7a, Kočevje, kjer prejmejo podrobnejša pojasnila. Rok za sprejemanje prijav je 15 dni od dneva objave oglasa.	a
%
Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Jože Zupančič, Milan Pelko, Drago Bobnar, Karel Kmet, Ivan Lavrič, Karel Pezdirc, Tilka Lavrič, Vinko Križe, Ljubo Matkovič, Janez Senica Anton Koncilja, Stane Senica Tilka Senica, Milka Koncilja, Marija Sercelj, Anica Pezdirc, Marija Šporar, Jožica Blatnik, iNada Bobnar, Elka Bukovec, Anica Beg, Marija Pureber, Cilka Pršma, Stefan Fifolt, Ivan Picelj, Stane Strniša, Albin Barbič, Franc Stopar, Anton Henigman in Olga Pezderšek, člani Bora Dolenjske Toplice; Cveta Strniša, gospodinja iz Dolenjskili Toplic; Anica Rajk, članica Osnovne šole Dolenjske Toplice; Janez ^alehar, upokojenec iz Dolenjskih Toplic; Alojz Hribar, član Novograda Novo mesto; Ivan Zoran, član Komunalnega podjetja Novo mesto; Anton Sajevic, Janez Smole, Janez Medja, Franc Pezderšek, Jože Lokovšek, člani Krke - tovarne zdravil Novo mesto; Jože Klobučar, Stane Miklič in Avgust Bradač, člani Gorjancev Straža; Stanko Tramte, Vinko Matko, Ivanka Krupič, Rudolf Kraševec, Alojz Medle, Jože Pavlič, Jože Makovec, Tihomir Balič in Stanislav Oberstar, člani Novolesa Straža; Alojz Hren, Viktor Brulc, Franc Brulc, Albin Luzar, Martin Erjavec, Pavel Kirn, Janez Rudman, Andrej Jurca in Franc Zupančič, člani IMV Novo mesto; .Ana Tramte, Slavka Pograjc in
I Pot I Hu( ! Del ! Ele]
MMMMI
Danica Judež, čl^ce Laboda Novo mesto; Zlata Ostrman Jožica Ani, Helena Zupančič, Ivanka Zupančič, Tomaž Potočar, Jože ''Žagar, Marija Božič, Milan Stipič^ in Darinka
S Gabrič, Ivanka
RADIO BREŽICE
Hudorovac, člani Novoteksa Novo mesto; Mihaela Škulj, članica Delavske restavracije Novo mesto; Jože Klobučar, član Elektrotehničnega podjetja Novo mesto.
Beeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeei
Četrtek, 12. julija: 16.00 -
16.15 Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki. 16.15 -
16.30 Nove plošče RTB. 16.30 -
17.00	Aktualnost tedna, novo v knjižnici, mala šola avtomobilizma, obvestila in reklame ter filmski pregled. 17.00 — 18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
SOBOTA, 14. JULIJA: 16.00 -
16.30 Pol ure za pop glasbo. 16.30
- 16.40 Radijska univerza. 16.40 -
17.15 Jugoton vam predstavlja. Kuhajte z mano, Med zabavnimi zvoki nekaj obvestU in reklam ter melodija za vas. 17.15 - 17.30 Za naše najmlajše. 17.30 - 18.00 Narodnozabavne na valu 192 m.
NEDELJA, 15. JULIJA: 10.30 Domače zanimivosti - Uvodnik -Za naše kmetovalce:	inž. Jože
Grubič - Bivališče perutnine na kmečkih gospodarstvih - Brežiški pionirji pred mikrofonom -Občinska zveza prijateljev mladine Krško - dobitnik častnega priznanja s plaketo J. V. Valvazorja
- Obvestila, reklame in spored kinematografov. 12.00 - 14.00 Občani čestitajo in pozdravljajo.
RADIO SEVNICA
NEDELJA, 15. JULIJA: 10.30 Reklame, oglasi in obvestila. 10.45 Po domače. 11.00 Obiskali smo vzorno kmetijo. 11.15 Zabavna glasba z ugaiAo. 11.45 Nedeljski intervju z Jankom Kusljem. 12.00 Za vsakogar nekaj. 12.30 Poročila.
12.45 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev. 14.30 Zaključek programa.
SREDA, 18. JULIJA:	16.00
Poročila. 16.10 Reklame, oglasi in obvestila. 16.25 Po domače. 16.40 Turistična popotna torba. 16.50 Disko klub brez imena. 17.25 Mladinska oddaja: „Mi mladi kakšni smo, kaj hočemo, kaj moreino in kaj moramo". 18.00 Zaključek programa.
SOBOTA, 21. JULIJA: 16.00 Sobotni vrtiljak. 16.15 Pet minut za . . . 16.20 Prvi del EPP. 16.30 Poročila. 16.35 Drugi del EPP.
16.45 Mini anketa. 17.00 Zaključek programa.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Neža Glas je padla v stanovanju in si_ poškodovala levo nogo; Marjan Žokalj je padel s kolesom in si poškodoval desrii gleženj; Antona Grabenca je ugriznil pes v levo nogo; Jože Kelhar je padel z lestve in si poškodoval kolk; Maks Maršik sije v prometni nesreči poškodoval glavo; Andrej Oštrbenk si je poškodoval glavo, ko so se prevrnUi z avtomobilom; M^etka Ajster .se je porezala po desni nogi^ Eda Bubnjič je padla s kolesom in si poškodovala	prsni koš; Darka
Šetinca je nekdo udaril po glavi in mu jo poškodoval; Mihaela Zupan se je opekla po obeh nogah in desni roki; Jožica Kramžar si je pri igri poškodovala levo roko;
ČETRTEK, 12. JULIJA: 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg) - 18.15 Obzornik (Lj) —	18.30 Izbor
^ortnili in turističnih filmov (Lj) -
18.55 Neznani leteči predmeti -serijski barvni film (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) -
20.00	TV dnevnik (Lj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.30 Filip David-Džorde Kadijevič: Varovanec - igra TV Bgd (Lj) 22.15 Poročila (Lj)
PETEK, 13. JULIJA; 16.45 Madžarski TV pregled (Pohoije, Plešivec do 17.05) (Bg) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Veseli Tobogan - Celje - II. del (Lj) -
18.55 Doktor na Pohodu — serijski film (Lj) - 19.20 Plavanje; Urjenje plavalcev (Lj) - 19.45 Risanka (Lj)
- 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 Viva Maria
- barvni fllin (Lj) - 22.35 XXI. stoletje (Lj) - 23.00 Poročila (Lj)
SOBOTA, 14. JULIJA: 16.58 Napoved sporeda (Lj) - 17.00 Vaterpolo Momar;Mladost - prenos (Zg) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Pustolovščine Toma Sawerja - I. del bar. filma (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 Parada tujih gostov na Slovenski popevki 73 (Lj) - 21.25 Serif v New Vorku
- serijski barvni film (Lj) - 22.40 TV kažipot (Lj) - 23.00 Poročila (Lj)
NEDELJA, 15. JULIJA: 8.50 Neznani leteči predmeti - serijski barvni film (Lj.) - 9.40 Po domače z našimi rojaki (Lj.) - 10. 10 Kmetijska oddaja (Sa.) — 10.55 Otroška matineja: Mačkon in njegov trop. Pustite jih živeti - barvna filma (Lj.) - 11.50 PoročUa (Lj.) -
11.55 TV kažipot (do 12.15) (Lj.)
- Nedeljsko popoldne 15.40 Po domače (Lj.) - 16.15 Od gorice do gorice (Lj.) - 16.55 Za konec tedna (Lj.) - 17.15 Vaterpolo Jadran (Split); Mladost - prenos (Zg.) -
18.15 Poročila (Lj.)	-	18.20
Celovečerni film (Lj.) — 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.)
- 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.30 3-2-1 in TV barometer (Lj.) - 20.35 Igre brez meja (Lj.) - 21.50 Športni pregled (JRT) - 22.20 Poročila (Lj.)
PONEDELJEK, 16. JULIJA:
16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg.) —
18.15 Obzornik (Lj.)	- 18.30 Pustite jih živeti - barvni film (Lj.)
- 19.00 Mladi za mlade (Bg.) -
19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) -
20.35 3-2-1 in TV barometer (Lj.) -
20.35 F. Ch. Zauner: Crnošolki -predstava SNG Nova Gorica (Lj.) —
21.45 Video kasete; Bečarski divani
- barvna oddaja (Lj.) - 22.15 Poročila (Lj.)
TOREK, 17. JULIJA, 17.15 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.35) (Bg.) - 18.15 Obzornik (Lj.) - 18.30 Veliki in majhni - oddaja TV Zagreb (Lj.) —
19.00	Metulji naše dežele - barvna oddaja (Lj.) - 19.20 S kamero po svetu; Nepal (Lj.) - 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cik-cak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 EP
reportaža (Lj.) - 20.32 3-2-1 in TV barometer (Lj.) - 20.35 L. N. Tolstoj; Vojna in mir - barvna TV nadaljevanka (Lj) - 21.20 Kaj hočemo - Ob ustavnih in kongresnih razpravah (Lj.) - 21.40 Po sledeh napredka (Lj.) - 22.30 Poročila (Lj.) SREDA, 18. JULIJA:
16.45	Madžarski TV pregled (Pohoije, Plešivec do 17.05) (Bg.) -
18.15	Obzornik (Lj.) - 18.30 Mačkon in njegov trop - serijski barvni film (Lj.) — 19.00 Kratek film (Lj.) - 19.15 Prijatelji glasbe (Zg.) - 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.) — 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj.) - 20.35 Slamnata ženska -barvni film (Lj.) — 22.30 Glasbeni nokturno - George Woodman (Lj.)
- 22.45 Poročila (Lj.)
ČETRTEK, 19. JULIJA: 16.45 Madžarski TV pregled (Pohoije, Plešivec do 17.05) (Bg.) - 18.05 Obzornik (Lj.) - 18.20 Izbor s festivala tortnih in turističnih filmov: Monterosa — barvni film (Lj.)	-	18.55 Neznani leteči
predmeti — serijski barvni film (Lj.)
- 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 W dnevnik (Lj.) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj.)' - 20.40 Četrtkovi razdedi: Ukradeni otroci (Lj.) - 21.45 Dogodivščine dobrega vojaka Svejka
- I. del TV igre v barvah (Lj.) -
22.50	Poročila (Li.)
Rejci perutnine!
v valilnici v Naklem pri Kranju lahko kupite 2 — 3 mesece stare jarčke različnih pasem.
Poslujemo vsak dan od 6 — 14 ure. ob sredah pa do 18 ure.
v brežiški porodnišnici so rodile; Blaženka Tomše iz Brežic -Barbaro; Marija Kozole s Trške gore
- dečka; Anica Horvat iz Bobovice
- deklico; Zdenka Draclin iz Dubrave - dečka; Anica Bogovič iz Sentlenarta - Alojza; Dragica Juretič iz Bregane - dečka; Stefica Keresič iz Samobora - dečka; Antonija Krošelj iz Arnovih sel -dečka; Jožefa Martini iz Brezovice
- deklico; Metka Cizi iz Brezine -Romano; Milka Jeršič z Bizeljskega
- Petra; dr. Stanislava Zorčič iz Brežic - dečka; Dr^ica Kos iz Gradne - Ano; Marija Gorišek iz Čanja - dečka; Julijana Zupančič iz Breg - deklico; Bariča Grdanjski iz Grdanjcev - Marino; Ivanka Kos iz Curnovca — Primoža; Dubravka Kuševič iz Laduča - Sinišo. -Čestitamo!
STANKO
ŠKALER
■
A
Po velikih uspehih prve dne upora so kmetje južno od Save doživeli hud poraz. Dan po zmagi nad uporniki pri Krškem je Jošt Thum s svojimi Uskoki krenil proti Mokricam, kamor so ga klicali preplašeni hrvaški plemiči. Pod Mokricami je takrat taborilo ok. 2.000 upornikov, ki so se pa pred ■ Uskoki umaknili čez Savo, tako da je Thum nemoteno nadaljeval pohod na firvaško.
Sklenil je peljati svojo vojsko na po-f*ioč hrvaškim četam, da bi tam skupaj zatrli upor med Savo in Kolpo na Posestifih gr^a Zrinjskega in gospe ^fdedijeve. Če bodo puntarje pravočasno razbili, jim bodo preprečili, da
odšli v gorjanske vasi in se tam porezali z Uskoki. O tej uporniški na-fneri je v minulih dneh Thum dobil
več zanesljivih poročil in se je bal, da bi upornikom uspelo uresničiti načrt. Ko je tako razmišljal, se mu je zdelo prav, da se mu ni bilo treba spopasti s kmeti pod Mokricami. Zakaj bi izgubljal tam čas in ljudi, ko ga čakajo tu pomembnejše naloge!
Iz premišljanja ga je zdramil pogled na dim, ki se je vil iz bližnje vasi.
„To ni naključen požar, saj gori skoraj cela vas. Slišati je tudi tožbe, jok in klice na pomoč. Le kdo bi mogel tako nekrščansko pustošiti po vasi? Mar so vpadli Turki k nam, ker se je iz turške meje umaknila banska vojska? ‘'je ugibal Thurn.
„Ravno te nadloge nam je bilo še treba, “ si je dejal in zapovedal, naj se vojska ustavi.
„Konjeniki, ki vihrajo po vasi.
nosijo vendar naše uniforme. To niso Turki, temveč hrvaška vojska," je zadovoljno ugotavljal Thum. Spodbodel je konja in na čelu konjenikov zdirjal v gorečo vas.
Ni se zmotil. V vasi je kmalu našel poveljnika hrvaške vojske, podbana Alapića. Poveljnika sta se prijazno pozdravila, nato pa je Alapič zmagoslavno povedal Thumu:
„Pri nas, prijatelj, nam je trda predla. Povsod je kmetom zavrela kri in jim je vzelo pamet. Zcljruževali so se iz vseh gospostev in šli nad nas.
Naj vam na kratko razložim. Vzdignili so se kmetje okrog Okiča, Samobora, Jastrebarskega in Kerestinca in so skupaj napadli posest moje sestre prav tisti čas, ko so cesargrajski in su-sedgrajski podložniki vdrli čez Sotlo na Štajersko. Ta novica mi je prišla kot strela z jasnega.
Sestra je poskušala kmete pomiriti, vendar vse zaman. Podivjana kmečka svojat se ni dala pomiriti. Nasprotno, požgali so ji njen najljubši grad Kere-stinec. Dva tisoč se jih je bilo zbralo in hoteli so v Gorjance po Uskoke, nato pa še naprej deželo Kranjsko.
Tega nisem mogel več prenašati. Ker mi vi še niste pripeljali obljubljene pomoči, sem sam zavihal rokave. Zbral sem turopoljske plemiče, sestra mi je poslala nekaj svojih svobodnjakov, grof Zrinjski pa mi je posodil svoje konjenike. S to iz vseh vetrov zbrano vojsko sem se odpravil proti kmetom.
Imel sem lažje delo, kot sem pričakoval. Zbrana kmečka golazen ni ime-
la veliko pušk, poleg tega pa se jim je maščevala njihova neprevidnost. Postavil sem jim namreč zasedo. Ko sem zvedel, da gredo proti Samoboru, sem svojo vojsko skril v gozdu pri Ke-restincu in jih tam pričakal. Mtavali so, kot bi gnal čredo živine na sejem. Takrat pa so pridrveli moji konjeniki in navalili na kmete od spredaj in zadaj, da je bilo mahoma vse črno po tleh. Tri ure smo mahali po njihovih glavah, potolkli smo jih najmanj 600. Res pa je padlo tudi nekaj naših.
Tisti, ki so se iz boja rešili, bežijo sedaj proti Samo bom in Mokricam, moji konjeniki pa jih gonijo in lovijo. Tiste ki jih dobimo, kaznujemo kar na kraju samem. Ce jim že pustimo življenje, jih kaznujemo dmgače. Nekaterim smo porezali nosove in ušesa ali odsekali roke, da bi dmge ta zgled postrašil.
Kjer ugotovimo, da je gospodar šel k puntarjem, požgemo domačijo in izpraznimo vse, kar se da premakniti. Vojakom sem dal popolnoma proste roke in počnejo, kar hočejo. Lahko si mislite, prijatelj, da tudi ženskam ne prizanašajo.
Zdaj vas povabim, da najini z^^gi krepko zalijeva. Vaši vojaki pa naj delajo po zgledu mojih. Naj si zapomni ta kmečka svojat, kdaj se je uprla svojim zakonitim gospodarjem!"
Vojaški poveljniki so slavili zmago še pozno v noč. Alapičevi in Thumovi vojaki, pa so plenili, pustošili in požigali vasi ter pobijali in trpinčili ujete upomike huje, kot so to delali Turki pri svojih vpadih.
Svoj pohod proti puntarjem pri Mokricah je poveljnik Thum v pismu predstavnikom kranjskega plemstva čez dva dni, ko se je spet vmil v Kostanjevico, takole opisal: „En dan po zmagovitem spopadu z uporniki v Krškem sem se odpravil z vojsko proti Mokricam in naprej na Hrvaško.
Kot vidim iz vašega pisma, niste zadovoljni, da sem šel z vojsko čez deželno mejo. Storil pa sem to zato, ker me je gospod Štefan Gregorijanec iz Mokric - ki so še v naši deželi - večkrat prosil, naj mu pošljem pomoč. Iz več krajev sem tudi dobil sporočila, da je pri Mokricah in v okolici zbranih 2000 upomih kmetov. Hotel sem ugoditi Gregorijančevi prošnji in zagotoviti varnost naše dežele, zato sem se minuli petek odpravil z vojsko proti Mokricam. Le tako sem lahko zadržal pri sebi Uskoke, ki so jih nameravali napasti upomiki, kakor so bili napoveda-
li	v svojem pismu nekemu uskoškemu kapitanu.
Ko so me pri Mokricah zbrani kmetje opazili, so se takoj umaknili čez Savo. Jaz pa sem šel z vojsko naprej na Hrvaško, prenočili smo v neki vasi. Tam pa smo že našli Alapića in njegovo vojsko, ki je prišla v vas dve uri pred nami. Alapič je predtem potolkel kmete tako temeljito, da je na bojišču obležalo 400 do 500 puntarjev. Tako so bili hvala Bogu uporniki zdaj že dmgič poraženi. Zato smemo pričakovati, da bodo spet mirni in po komi. ‘‘
36 tisoč dojenčkov
Stare mame so tiščale nosove k šipi, očetje so se nerodno prestopali, tete in strici so delali začudene obraze in veselo ugotavljali, komu je dojenček na oni strani stekla podoben. Pravkar rojeno bitje je krililo v rokah Milene Sattlerjeve, otroške negovalke, ona sama pa je - vsa v belem in z belo sterilno gazo čez usta, kar ji je dajalo še večji izraz brezosebnosti -nemo stala zadaj in čakala, da bo pred steklo postavila naslednjega dojenčka, da bodo naslednje babice in dedki in strici in tete in kdove kdo še vse ugotavljali, komu je mali kričač podoben ...
Ti prizori se zanjo ne bodo nič več ponavljali! V majhni kvadratasti sobi rumene bolnišnične hiše, tam, kjer železniška proga preseka cesto proti Dolenjskim Toplicam, je Sattlerjeva naredila kratek obračun svojega dejanja in nehanja: pri 55 letih je odšla pred dnevi v pokoj, potem ko je 27 let delala kot otroška sestra. Avgusta bi minilo 24 let, kar dela v novomeški porodnišnici.
Pred tem, pred vojno, je bila modistka. Zdaj, ko je v pokoju, je ravno delala klobuk za na plažo. „Ampak od nekdaj sem si želela biti otroška sestra,'' pove po dolenjsko. Stara mati je bila z Dvora in je imela 15 otrok. Milenin oče z 800 dinarji plače finančnega uradnika ni zmogel prevelike šolnine in tako je Milena postala modistka, čeprav je hotela biti negovalka.
Želja se ji je uresničila takoj po osvoboditvi. „Čeprav sem imela že 28 let, sem šla v šolo. In prav 28 nas je končalo. Me otroške
sestre-negovalke prve povojne generacije se še zdaj dobimo ob obletnicah . . .“ ,JVovomeška šola bo šele prihodnje leto dala prve sestre-otroške negovalke,'' pravi Sattlerjeva. Kdo ve, koliko Krke bo še preteklo, preden bo katera na svojih rokah prenesla toliko dojenčkov, kot jih je ona! Dajmo, izračunajmo: ,JVo, takole. 24 let sem bila v porodnišnici. Recimo, da sem vsakega dojenčka samo enkrat prijela v roke. Na leto se jih v naši porodnišnici rodi, tako na okroglo, recimo 1.500, čeprav jih je nekaj več. Torej? “
Torej - 36 tisoč otrok je šlo skozi Milenine roke; še leto ali dve bi delala, pa bi jih imela v rokah toliko, kolikor je prebivalcev v novomeški občini.
Od otrok se človek, ki jih ima tako rad, ne more kar tako ločiti. „Še me vleče k joku in kriljenju z ročicami in k polulanim pleničkam ... V porodnišnici sem se zaenkrat zmenila, da bom delala po nekaj ur na dan . . .“
Njena bela kava, ki jo je hotela spiti za zajtrk, se je že dvakrat pohladila. „ Zmeraj so mi govorili, da ne bom nikoli šla v pokoji da enostavno ne bom mogla. Samo: enkrat je pa vsake pesmi konec, od vsake stvari se človek enkrat mora ločiti, kajne? “ me je vprašala ob koncu.
In zdajle, ko to berete, dela Milena Sattler klobuk za na plažo ali je pri dojenčkih v bolnišnici ali pa se pogovarja z mlado mamico, ki hoče, da bi ji Milena pazila na otroka. V boljših rokah otrok res ne bi mogel biti!
J. SPLICHAL
m
Veliko zanimanje je vladalo za tretji tek kasaške dirke za nagrado Slovenije. Na fotografiji: en krog pred ciljem so bili konji še močno izenačeni. . .
Tradicionalne konjske dirke v Šentjerneju so v silni vročini privabile (običajnih) več tisoč gledalcev - Med domačimi konji najuspešnejše kobile iz Košakovega hleva, nasploh pa ljutomerski kasači
v prijazen lilad Recljeve gostilne v Šentjerneju so zadihale diplome pokojnega' gospodarja, diplome, ki jih je dobil na konjskih diricah na domačem hipodromu. V migetajočo vročino nedelj^ega julijskega popoldneva je na dirkališču udarila domača beseda kmeta v n^eljski obleki in z dežnikom pod pazduho: „Tale kobila gre lepo, ta zmore prekositi vse druge!“
In tako je tudi bilo v uvodni dirki, v enovprežni vožnji .za domače križane kasače iz okoUce Šentjerneja, ki so se spustili na 2.000 metrov dolg kas. Pet jih je bilo, najboljša je bUa Atenka na vajetili Ivana Košaka.
Prizadevni organizatorji iz domačega kluba za konjski šport, ki jim je načeloval neutrudni veterinar Alfred Trenz, so zagrešili pravzaprav eno samo napako: prvi start je bil s polurno zamudo. Pol ure na silni pripeki pa je hudo veliko časa . . .
Pogledamo v seznam kasaških konj v sporedu konjskih dirk: 26 konj je bilo prijavljenih, med njimi tudi šest domačih. Kritičnemu kmečkemu očesu na ogled so jih postavili Slavko Novak iz Orehovice, Janez Košak iz Hrvaškega Broda, Karel Piletič iz Dol. Stare vasi, Janez Grgovič iz Gor. Stare vasi in Martin Kocjan iz Mihovice. Košakov hlev je bil najboljši, kobila Atenka je dosegla kilometerski čas 1,49.8.
Sicer pa je bilo najbolj zanimivo v šesti dirki, ko so se za nagrado Slo-
V smrt zaradi malomarnosti
Na novomeškem mostu čez Krko se je 2. julija v mraku pripetila nenavadna nesreča, ki je terjala življenje priletne Marije Uršič in poškodbo njene 74-letne sosede Ivanke Kaplan, obe iz Kristanove 22 v No-vern mestu.
Ženski sta šli nič hudega sluteč čez most, ko sta naenkrat dobili močan udarec. Mimo njiju je peljal kamionet, na katerem je imel voznik Janez Kastelic iz Pugljeve ulice v Novem mestu naložen betonski mešalec. Kastehc pa je mešalec pritrdil na vozilo le z vrvico za ponjavo. Ko se je tanka vrv na mostu utrgala, se je mešalec nagnil čez stranico vozila in zadel ženski.
Uršičevo je udarec zbil ob železno ograjo mostu s tako silo, daje bila hudo poškodovana, čeprav je po tistem še vstala. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer pa je še isti večer umrla.
DOB: ZMAGOVALEC DELAVSKIH IGER
V letošnjih delavskih sindikalnih igrah je sodelovala skoraj petina za-poslenili delavcev iz trebanjske občine, kar 350 nastopajočili! Kar 75 ekip iz 11 delovnih organizacij se je pomerilo v 8 športnih zvrsteh. Minu-
li	petek so najboljšim pod mirenskim gradom izročili pokale in priznanja. V splošni uvrstitvi je zmagala sindikalna organizacija Dob (41 točk), 2. INKOT (26 točk), 3. TRIMO.
venije v tretjem teku pomerili 3 do 12-letni kasači na 2.000 metrov dolgi progi. 13 konj se je srdito borilo za venec najuspešnejšega, dirka pa se je končala z zmagodavjem ljutomerskih dirkačev. Zmagala je Nasa na vajetih Janka Slaviča, drugi pa je bU Dingo, ki ga je podil Marko Slavič. Ta dva konja sta tudi najresnejša kandidata za prvo mesto v skupni uvrstitvi. Pred dirkama v Ljutomeru in Ljubljani vodi Nasa s 4 točkami naskoka pred Dingom.
Rop si je izmislil
„Predvčerajšnjim popoldne sta me napadla dva moška, zahtevala sta denar, vzela sta mi kolo ...“ je telefoniral 5. julija zjutraj novomeškim miličnikom 45-letni Jožef Veriček, pismonoša z brusniške pošte.
Trdil je, da je dan pred praznikom raznašal pokojnine, predenj pa sta na samoti stopila dva neznanca in rekla; „Denar ali življenje!" Veriček je miličnikom zatrjeval, da je bil spreten in seje napad^cev rešil s tem, da je vsakemu dal 10 din. Ko da sta mu vzela še kolo, sta izginila.
O napadalcih se je hitro raz-vedlo po Podgorju in ljudje so bili v straliu, pod katerim drevesom in iz katerega grmovja bo kdo skočU. Le brez skrbi, napadalcev ni! Rop si je poštar sam izmishl! Tako je namreč ugotovila preiskava. Verjetno je možak malce preveč popil, tudi več, kot je bilo njegovega, pa si je hotel s tako zgodbo pomagati iz zadrege.
Tona pločevine padla na delavca
9. julija okoli 7.45 se je zgodila huda nesreča v varilnici podjetja ITAS v Kočevju. Ker so popustile opore, je odpadla četrtina konusa 500-tonskega silosa za cement.
Ta del, težak eno tono, je padel na nogo in roko 37-letnemu varilcu Dragu Negaču. Hudo poškodovanega Negača so odpeljali najprej v kočevsko ambulanto, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno nogo in roko, nato pa so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
Vzrok te nesreče, ki bi lahko imela še hujše posledico, še raziskujejo.
Nekaj tisoč gledalcev je vzvalovilo, ko je starter napovedoval dirko v galopu. Pred vrvico so sc postavili samo domačini: kobile Pikica Cirila Jereleta iz Šentjerneja, ki jo je imel na uzdi Iztok Jerele, Cveta Janeza Zagorca iz Mihovice, ki jo je jahal sin. Bela Antona Žnidaršiča iz Roj, ki jo je vodil Franc Bak|e, Tinka, ki jo je jahal lastnik Jože Žnidaršič, in Zora, ki je ubogala lastnika in hkrati jezdeca Franca Trščinarja iz Dol. Vrhpolja. 760 metrov dolgo progo je najhitreje zmogla Pikica - v minuti in šestih sekundah. Cveta je bila druga, Tinka pa tretja.
In še zmagovalci; v dirki Šentjernej - Atenka na vajetih Ivana Košaka, v dirki Ljubljana — Nasa z Jankom Slavičem, v dirki Iskra - Labi z vozačem Seršenom, v dirki Dolenjska - Albena z Novakom, v diijki Krka - Atena s Košakom, v dirki za nagrado Slovenije - Nasa z Jankom Slavičem, v galopski dirki - Pikica z Jereletom in v dirki,,Počasi se daleč pride“ - Atena in Atenka z Ivanom Košakom.
J. SPLICHAL
Kočevje: pri uboju s' delovala mati in sin?i
3. julija ob 3.35 so prišli na postaS jo milice v Kočevju Antonija Kump* njen sin Bcnedito in sinova ženy Amalija, ki stanujejo na Ljubljanski! cesti 5 v Kočevju. 60-letna Antonija] Kump je povedala, da je v svojeml stanovanju z motiko ubila 58-letne-v ga Karla Ofaka iz Dolge vasi 51. i Preiskava je pokazala, da je pri uboju sodeloval tudi Benedito; Kump. Po sedanjih domnevah naj bi[ ga oba z materjo v materini sobi po-!j tolkla z motiko in 1,2 m dolgo že- 'r lezno palico.	•
Iz različnih očitkov med vsemi i’ tremi Kumpi na postaji milice se jet dalo razbrati, da je prišlo do uboja zaradi ljubosumja. Ofak je namreč, pred pribhžno mesecem dni prespal| pri Kumpovih. Takrat so na dveh' zakonskih posteljah spali Ofak in t oba zakonca Kump.	|l
V	urah pred ubojem so vsi štiijeS| (Ofak in Kumpovi) popivali, ko sO v prišli v stanovanje Kumpovih, pa sta v se Benedito Kump in Ofak začela J nekaj prepirati zaradi Amalije i Kump. Benedito Kump je očital'j Ofaku, da je imel z njegovo ženo 'j Amalijo intimne odnose.
•••
VLOM V ČRPALKO
Hudo razočaran je moral biti vlomilec, ki je v noči na 10. julij skozi izložbeno okno vdrl v poslopje bencinske črpalke v Vavti vasi. Odprl je predal, v njem pa je našel le okrog 100 din drobiža. Preiskava je v teku.
TATOVI NA DIRKAH
Nedeljske konjske dirke v Šentjerneju so, kot kaže, obiskali tudi zmikavti, kajti s prizorišča so izginjali mopedi. Takoj po dirkah je pogrešal svoj svetlo zelen moped Franc Hudoklin iz Apnenika, kolo s pomožnim motorjem pa Anton Hudoklin iz Gor. Stare vasi. Malo pozneje je z dvorišča Recljeve gostilne nekdo odpeljal še moped Milana Pavliča z. Roj.
Mlade divje race so po dolgi vožnji avtomobilom pohitele v Krko, ki bo odslej njihovo novo prebivališče. (Foto: Markelj)
Pernati gostje na Otočcu
Na Krko so lovci spustili 90 divjih rac
7. julija je lovska družina Otočec spustila 90 divjili račk na Krko v okolici gradu Otočec. Ta predel, ki je z občinskim odlokom zaščiten in je v njem prepovedan lov skozi celo leto, se bo tako obogatil z novimi pernatimi prebivalci. Čeprav je to prvi poskus, upajo, da se bodo divje racc privadUe novernu kraju. 20 od vseh 110 rac, kolikor so jih odkupili v valilnici Lovske zveze Posavje v Pišečah, pa bodp spustili v okolici Dolenjskih Toplic.
Tov. Klevišar, tajnik lovske družine, je povedal, da je še pred vojno v okolici gradu bilo na tisoče divjih rac. Zaradi velikega števila otokov, na katerili divje race rade gnezdijo, je kraj idealen za to vrsto divjadi. Ko so pričeli po vojni sekati vrbe na otokih in kositi travo, so ptice pobegnile v mirnejše kraje, s tem pa je ta predel Krke izgubil del svoje živopisnosti. V interesu lovskega in gostinskega turizma je, da dobi svojo prejšnjo podobo in mikavnost. V načrtu imajo posaditev vrb na otokih, da visoka voda ne bi uničevala
gnezda rac, želeli pa bi tudi, da se sedanji zaščiteni pas, ki obsega samo j najožjo okolico gradu, poveča do i-Struge. Vsekakor bo treba pri izdc- v lavi urbanističnega načrta za ta kraj j to upoštevati, saj smo danes priče i uničevanja naravnega okolja. Prav je, da ostane vsaj majhen prostor, ' kjer se bo nekoč z živalstvom in j rastlinstvom bogata prirodna lepota ogrožene dolenjske reke ohranila.
M. MARKELJ
Vem. Ni me še bilo na svetu, a v šoli so me poučili, da so bili takrat ljudje zelo izkoriščani, da so jim hudobni in nenasitni graščaki skorajda kožo vlekli s teles. Tako so jih pestili davki, takšno odiranje je vladalo, da so ljudje nekaj časa trpeli muhe graščakov, nato so pograbili vUe, grablje in podobno koničasto orodje, se zbrali v gručo, zapeli pesem Le vkup, le vkup, uboga gmajna, jo mahnili do prvega gradu, razbili vrata, oderuha pa nagnali na polje. Seveda, če je dobro tekel, sicer so ga prebutaU, zgodilo pa se je tudi, da so komu vzeli sapo. Na vekomaj. Veijamem, da moji daljni predniki niso mogli prenašati vseh takratnih dajatev: desetino, cestni-
ŠTIRISTO LET JE PRETEKLO
no, mostnino pa še tlako povrhu. Toda od tega je že debelih štiristo let. . .
Oni dan mi je občinski kurir prinesel odločbo o plačilu akontacije iz skupnega dohodka občanov za leto 1973^^ isti dan sem položil denar na oltar davčne uprave ...
Drugi dan je pozvonil zvonec. Odprl sem vrata in pred menoj je v vsej svoji veličini stal uslužbenec komunalnega podjela Z metrom v roki. Skvadriral mi je stanovanje, napisal novo odločbo, ki je bila popolnoma enaka stari, le številka za plačilo stanovanja je bila za 150 no
vih dinaijev višja od prejšnje. Ne da bi pomislil na omelo, ki samuje v kotu, sem odločbo lastnoročno podpisal. Kar tako ...
Tretji dan so se na mojih vratih pojavili trije prijazni obrazi. Povprašali so me po televiziji, hladilniku, prahie-mu str^u, sesalcu za prah, po avtomobilu in mopedu, in ko sem jim vse lepo pokazal, jim navil gramofon, so mi vljudno pomolili pod nos odločbo o davku na luksus. Pospremil sem jih do vrat in vsakemu posebej toplo stisnil roko .. .
Četrti dan je prišla k meni občinska tajnica, stasita bab-
nica. Ob kavici mi je tarnala, da v mestu ni otroškega vrtca, ni telovadnice ne šole. Da bo kmalu referendum in naj glasujem: da. Od plače mi bodo odtrgali samo 1,5 odstotka. Cez teden dni sem na lističu obkrožil: da in moja est je čista kot kozarec ...
Peti dan je prikolovratil v stanovanje šef cestnega podjetja. Nazorno mi je opisal luknje in razdrapanost cesta, me potrepljal po rami, mi namežiknU in obljubil sem mu prispevek za izgradnjo in popravilo cesL Smehljaje se je prestopil prag .. .
^sti dan sem imel v sta-
novanju norišnico. Od Rdečega križa so prišli po prostovoljne prispevke za letovanje revnejših otrok gasilska desetina je pobirala denar za nov gasilski avto, na komite so me poklicali, naj plačam članarino, deset di-naijev sem dal za sindikat, trideset za darilo, ki ga bodo kupili tovarišu direktoiju za rojstni dan in dvajset dinarjev za venec, ker je svet zapustila neka velika mestna živina ...
Ko sem pogledal v denarnico, se mi je stemnilo ... Od tistega trenutka dalje ne razumem svojih prednikov izpred štiristo let, ki so se upirali zaradi takih malenkosti, kot so desetina, cestnina, mostnina ...
TONI GAŠPERlC
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
Raketarji Astronavtsko-rake-tarskega kluba „V. M. Komatov*" iz Ljubljane so na nedav- j nem srečanju Poljancev m So- } dražanov v Sodražici prikazali ‘ spuščanje raket, kar je bUo za ; vse udeležence srečanja nepozabno doživetje. (Foto:	J.
Primc)
K SREČI LE TOVORNJAK
9. julija okrog 13.30 je Ivan Rav- ' bar iz Dol. Toplic peljal tovornjak s,; prikolico, naložen s hlodovino, z. Roga v Stražo. Ko je prišel do pre- ; hoda čez industrijski tir, se je z , desne približevala lokomotiva. Rav- ; bar je močno zavrl, toda vozilo je ■ kljub temu zadelo v lokomotivo. K sreči se vozniku ni nič zgodilo, materialna škoda pa znaša 35.000 din.