Spedizione in abbonamento postale — Poštnina plačana v gotovini Leto X., St. („jutro* st. 140 a) Ljubljana, ponedeljek 22. junija 1942-XX Cena cent. 70 Upravništvo: LjuDijana, Puccimjeva ulica Ö — Telefon št. 31-22, 31-23. 31 24 Lnseratm oddelek: Ljubljana, Puccini-Jeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-2« Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije ln inozemstva ima Unione Pubblicità Italiana S. A., Milano PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana, Pucci nijeva ul. 6. Telefon št- 31-22. 31-23, 31-24. 31-25. 31-26 Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj — Naroča Be posebej tn velja mesečno L. 2.50 Za inozemstvo L 3.80 Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarlfu CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicità di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicità Italiana S.4L, Milano La piazzaforte di Tobruk si è arresa Le truppe dell9Asse hanno occupato la piazzaforte, la città e il porto — 25.000 prigionieri e un importante bottino — Ancha Cardia occupata — Un ferzo sommergibile sovietico affondato Il Quartiere Generale delle Forze Armate comunica in data 21 giugno il seguente bollettino di guerra n. 753: Reparti motorizzati, proseguendo l'avanzata verso est, hanno occupato Bardia. Da ieri è in corso l'attacco della piazzaforte di Tobruk, appoggiato da violente azioni a massa dell'aviazione italiana e tedesca. Nonostante l'aspra resistenza avversaria. le operazioni si svolgono favorevolmente. Ancora a sera, numerosi forti della cinta esterna erano già stati espugnati dalle valorose truppe dell'Asse. Nel Mar Nero un nostro MAS al comando del capitano di corvetta Curzio Castagnacci ha silurato e affondato il sommergibile sovietico »Equoka«, catturando alcuni uomini dell'equipaggio. Il Quartiere Generale delle Forze Armate comunica in data di 21 giugno il seguente bollettino di guerra straordinario n. 734: Dopo gii accaniti combattimenti di ieri che hanno stroncato la resistenza nemica, stamane 21 alle ore 7, un parlamentare inglese si è presentato al coniando del nostro 21° Corpo d'Annata per offrire la resa a nome del comandante la piazzaforte di Tobruk. Le truppe dell'Asse hanno occupato la piazzaforte, la città e il porto. Sono stati catturati 25.000 prigionieri fra cui parecchi generali. Bottino importante da precisare. Tobruška trdnjava se ie u Osine cete so zasedle trdnjavo, mesto in luko — 25«o®® ujetnikov in znaten plen — Tudi Bardila zavzeta — Tretja sovjetska podmornica potopljena Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je »bjavil 21. junija naslednje 753. vojno poročilo: Motorizirani oddelki so pri svojem nadaljnjem pohodu proti vzhodu zasedli Bardijo. Včeraj se je pričel napad na Tobruk, ki ga podpirata italijansko in nemško letalstvo z množestvenimi operacijami. Kljub ostri sovražni obrambi se operacije ugodno razvijajo, še do večera so vrle osne čete izvojevale mnogo utrdb v zunanjem obroču. Na črnem morju je naš brzi torpetlni čoln pod poveljstvom korvetnega kapetana Cur-zija Castagnacci ja torpediral in potopil sovjetsko podmornico »Ekvoko«. Nekaj njenih mornarjev je bilo ujetih. Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 21. junija naslednje 754. izredno vojno poročilo: Po včerajšnjih srditih bojih, v katerih je bil sovražni odpor strt, se je davi, dne 21. t. m. ob 7. uri javil angleški parlamentarec pri poveljništvu našega 21. Armijskega zbora, da ponudi predajo v imenu poveljnika tobruške trdnjave. Osne čete so zavzele trdnjavo, mesto in luko. Ujetih je bilo 25.000 ljudi, med njimi več generalov. Obseg znatnega plena je treba še ugotoviti. Posebno nemško vojno poročilo Iz Hitlerjevega glavnega stana, 21. junija. Nemško vrhovno poveljstvo je objavilo danes ob 14. naslednje posebno poročilo: Nemške in italijanske čete pod poveljstvom generalobersta Rommla so zavzele včeraj največji del močno izgrajene trdnjave Tobruk. Nato je angleški parlamentarec pri itali- janskem štabu ponudil predajo trdnjave. Mesto in Inka sta že zesedena. Do sedaj smo našteli nad 25.000 ujetnikov, med njimi več generalov ter zajeli nepregledne množine orožja, vojnega materiala in raznih drugih zalog. Po vztrajnem zasledovanju poraženega sovražnika proti vzhodu smo zavzeli tudi Bardio in Bir el Gobi. Japonski list o zmagi Tokio, 21. jun. s. List »Asahi« komentira v nekem članku pomen zadnjih italijanskih in nemških zmag v severni Afriki in v pomorski bitki v Sredozemskem morju ter pravi, da predstavljajo te zmage nepopravljiv udarec za angloameriško vojno fronto. Izgube, ki jih je doživela Anglija v zadnjem času, bodisi v ljuleh, bodisi v materialu, so neizračunljive in strašne, z'.asti če pomislimo, da obstoji neka meja tudi za britske rezerve. List zaključuje, da posebno po teh porazih v Sredozemskem morju in v Marmariki Velika Britanija ne more mimo tega, da bi ne bila v resnih skrbeh. Razočaranje v Angliji Buenos Aires, 21. jun. s. Londonski dopisnik tukajšnjega lista »La Nacion« piše, da so dogodki v Marmariki izzvali v angleškem ljudstvu razočaranje, presenečenje in nevoljo, tem bolj, ker se je bilo po vseh uradnih govorih in kampanjah v časopisju ustalilo v javnem mnenju zaupanje v velike uspehe britskega orožja. Lizbona, 21. jun. s. Londonski listi poročajo, da so na londonski borzi padli včeraj vsi tečaji, posebno pa tečaji petrolejskih delnic. »Financial News« meni, da je ta položaj nastal zaradi neuspehov v Libiji. Najvišje priznanje junakom z grških bojišč Nj, Vel. Kralj in Cesar je odlikoval z zlato kolajno zastave treh alftinskih polkov divizije „Julie", ki so se odlikovali s posebnim junaštvom na grškem bojišču Rim, 21. jun. s. Veličanstvo Kralj in Cesar je prispel včeraj zjutraj v neko mesto severne Italije, da bi odlikoval z zlato kolajno zastave treh polkov alpinske divizije »Julie«, ki so med grško kampanjo dosegli najvišji vrh individualnega in kolektivnega junaštva. Ta divizija, ki jo sestavljajo preprosti gorski sinovi, je zapisala veličastne strani v knjigo zgodovine in slave, kar je Duce v svoječasnem zgodovinskem govoru podčrtal z besedami, ki predstavljajo najvišje priznanje za mesece in mesece titanske borbe in krvavih žrtev: »Ko bo mogoče z vsemi dogodki pripovedovati pohod .Julie' skoraj do Motzo-va, bo ta pohod videti legendaren.« Veličanstvo Kralj in Cesar je odlikoval danes to legendarno junaštvo, ki je prešlo v zgodovino. Z veličastno ceremonijo se je dvigal duh padlih junakov osmega in devetega alpinskega polka ter tretjega alpinskega topniškega polka, ki so s svojo žrtvijo proslavili vse tri zastave. Bili so junaki Kolika. Topojanita, Tepelenija, Pinda in neštevilnih drugih etap, ki so zazna movale slavnostni pohod. Epizode tega pohoda so bile neštete. Ena izmed njih nam dokaže bolj nego vse druge vojaški duh črnih peres: Po skoraj dveh mesecih najtrših borb,^ ki so pomagale prevrniti in premagati, žilavega. obupanega nasprotnika, so alpinci osmega polka z gore, kjer so se bili obdržali za vsako ceno, zapustili Koliko. Preostali so sestopali v poslabšanem fizičnem staniu. toda nihče med njimi se ni pritoževal, nihče ni zahteval zdravniškega pregleda in nastopiti je moral poveljnik. da je s svojo avtoriteto dosegel zdravniški pregled in da je z energično intervencijo častnikov poslal v neko zdravilišče nad 200 alpincev, ki jih je bila strašna borba najbolj prizadela. Takšne vojake je odlikovalo včeraj zjutraj Veličanstvo Kralj in Cesar. Svečana manifestacija se ie izvršila na širnem športnem igrišču. Omenjeni trije polki in tretji mešani ženijski bataljon so bili po-strojeni pred veliko tribuno. Bila je gosta in mogočna množica oborožencev v četverokotniku. ki je njegove robove zaznamovalo plapolanje zastav na visokih drogih. V sredniem delu tribune je bil mogočen podaljšek. ki je predstavljal kraljevski balkon. Na dnu ga je krasila kraljevska krona. Na tribuni so se zbrale oblasti, predstavniki in povabljenci. Ob straneh kraljeve tribune so bili postrojeni častniki vseh vrst orožij, aktivni in na jdopustu. Med zadnjimi je bil Eksc, Giu- seppe Bottai v uniformi polkovnika 9. alpinskega polka, ki je kot njegov član, kot poveljnik bataljona »Vicenza«, sodeloval junaško v grški kampanji. Desetine in desetine zastavic so dajale življenje in ton resnemu zboru. Na častnem mestu, ob stopnišču kraljeve tribune so bili nameščeni prapor 10. alpinskega polka, okrašen s 131 zlatimi kolajnami, s svojim častnim spremstvom, dalje sorodniki padlih. Širno polje je delalo veličasten vtis, ki mu je dajala poseben pomen veriga oddaljenih gora. Ob devetih so zvoki trobent napovedali, da je Veličanstvo Kralj in Cesar prispel. Rezko povelje ob mikrofonu in bataljoni so istočasno izvršili pozdrav z orožjem, ki mu je sledil mogočni pozdrav z glasom. Kraljevi avtomobil se je ustavil za nekaj časa ob rebu postrojenih čet, nato je Veličanstvo Kralj in Cesar, ki je bil oblečen v poljsko uniformo prvega maršala cesarstva, stoje na vozilu izvršil pregled formacij. Dolgo fronto je voz prevozil v najpočasnejšem tempu. Vladar je držal neprestano roko ob vizirju in pozorno ogledoval ponosne gorjanske može, med katerimi je bilo premnogo odlikovanih. Zvoki treh fanfar in trušč množice, ki je brez trenutka oddiha navdušeno aplavdirala Kralju in Cesarju, so dvignili do najvišje stopnje trenutek, ki bo ostal neizbrisen v spominu vseh. ki so ga doživeli. Stoje na vozilu je Vladar pregledal tudi postrojstvo častnikov. Nato je stopil z avtomobila in se podal na tribuno, kjer ga je pričakala skupina generalov, med katerimi so bili Vsi bivši poveljniki polkov in divizije same in najvišje oblasti province, med njimi škof, s katerim se je Vladar pomudil v kratkem, toda prisrčnem razgovoru. Nato se je izvršila ceremonija odlikovanja. Cetvorica zastav s spremstvom in poveljnikom je stopila iz vrst in se podala pred tribuno. Trenutek je bil veličasten. Množico je presunilo veličastvo tega trenutka in je utihnila. Ob Vladarju je stal generalni inšpektor alpinskih čet Kot prvo so izklicah zastavo osmega polka. Poveljujoči polkovnik jo je snrejel iz za-stavonosevih rok, se vzpel počasi po stopnišču tribune in se ustavil v kratki razdalji od Vladarja. Neki častnik je z jasnim in krepkim glasom navedel motivacijo za odlikovanje z zlato kolajno, ki dokazuje junaštvo tega, po generalu Cantoni ustanovljenega polka. Vojaški red Savoie in tri srebrne kolajne govore o njegovi slavni preteklosti v vseh vojnah, od libijske kampanje preko borb leta 1915-13 do nove kampanje v Grčiji, kjer je polk z novimi junaštvi potrdil svoje epsko življenje. Poveljnik je nagnil zastavo in Vladar je pritrdil nanjo zlati znak. medtem ko je navdušena množica izbruhnila v dolg in zveneč aplavz. Poveljnik polka se je potem, ko je bila zastava odlikovana, vrnil na svoje mesto in drusa za drugo sta bili nato poklicani zastavi devetega alpinskega polka — ki jo je nosil povelj-nik-namestnik, kajti polkovnik Tavoni, odlikovanec z zlato kolajno, je padel na grški fronti — in tretjega alpinskega topniškega polka, ki sta bili odlikovani z isto proceduro. Sledila je nato izročitev bronaste kolajne zastavi tretjega mešanega ženijskega bataljona. Veličanstvo Kralj in Cesar je izvršil nato podelitev zlatih spominskih kolajn. Prva je stopila na tribuno vdova polkovnika Tavoniia s svojimi otroki, sledili so nato drugi svojci. Imena padlih junakov so: poveljnik osmega alpinskega polka Umberto Tinivella, major tretjega alpinskega topniškega polka Francesco Gonfalonieri, major Mario Ceccaroni, stotnik Karlo Bottiglioni, stotnik Franco Errico, vsi od tretjega topniškega alpinskega polka, dalje poročnik Artico di Prompero, podporočnik Antonio Cavarzerani, stotnik Mario Fregonara in poročnik Mario Francescari, vsi od osmega polka. Prečitanje vsake motivacije je pozdravila rezka salva s strojnicami in množica je s svojimi aplavzi vsakokrat počastila padlega, ki je njegovemu junaštvu izkazal Vladar visoko priznanje. Ceremonija se je končala: čete so znova izkazale čast z orožjem in glasno pozdravile Vladarja, ki je z roko ob vizirju za kakšen trenutek občudoval veličastno po-strojenje, kakor da hoče izraziti svoie visoko priznanje ponosnim gorskim vojakom. Veličanstvo Kralj in Cesar je nato stopil s tribune in je ob vznožju stopnišča prisrčno pozdravil Eksc. Bottaia. Ko je stopal spet v avtomobil, je Veličanstvo Kralj in Cesar ponovno pregledal širno fronto in se podal na sredo široke ceste, da bi prisostvoval mimohodu bataljonov. Defileja so se udeležili po vrsti osmi alpinski polk, deveti alpinski polk, tretji alpinski topniški polk in končno tretji mešani ženijski bataljon. Defile je podal veličasten pogled marcialne sile. Kralj in Cesar je nato počastil spomin padlih iz velike vojne in je pred svojim odhodom izrekel generalnemu inšpektorju alpin^üh čet svoje visoko zadovoljstvo nad nastopom Čet, _ ___ Ob njegovem odhodu sta Vladarja pozdravili dve gosti vrsti aplavdirajočega ljudstva. Vzdolž vse poti so bila razvrščena predstavništva režimskih organizacij in bojevniških društev, ki so pozdravljala Vladarja in ki jim je Vladar odgovarjal z vidnim zadovoljstvom. Duce o nalogah Kulturnega zavoda v vojnem času Rim, 21. junija s. Duce je včeraj opoldne v Beneški palači sprejel centralni izvršni odbor in voditelje pokrajinskih odsekov fašističnega kulturnega zavoda, ki so se zbrali v Rimu k svojemu rednemu letnemu zborovanju. Prisoten je bil tudi Tajnik stranke. Pri Duceju so se zbrali funkcionarji centralnega predsedstva zavoda, vsi člani centralnega izvršnega odbora, 114 predsednikov in tajnikov pokrajinskih sekcij zavoda iz vseh italijanskih pokrajin. Tajnik stranke je Duceju poroča] o organskih efektivih zavoda in je omenil, da je od 1300 vodilnih funkcionarjev zavodove centrale in sekcij 572 ljudi pod orož'em. da je večina izmed njih na operacijskih področjih. 27 prvakov in sotrudnikov zavoda pa je padlo v boiih. Med njimi je posebej omenil Berta Riccia in Constantina Mari-nia. Predsednik centrale fašističnega nacionalnega kulturnega zavoda nacionalni svetnik Pellizzi je nato Duceju kratko poročal o vprašanjih, ki so jih obravnavali na zborovanju v Rimu ter mu je predložil podatke o delu, ki ga je zavod opravil v prvem polletju tekočega fašističnega leta. Omenil je 32 propagandnih manifestacij kulturnega značaja in opozoril je na intenzivno delovanje vseh pokrajinskih funkcionarjev zavoda v smislu smernic režima in Ducejevih odredb. Duce ie nato nagovoril prisotne zastopnike fašističnega zavoda in jim je obeležil značaj ter namen zavoda, pa dal navodila za nadaljnje poslovanje. Posebej je govoril o kriterijih in načinu propagandnega delovanja zavoda, o govorih in razgovorih, o tiskani propagandi in posebej o publikacijah namenjenih posameznim kategorijam či-tateljev. Duce je poudaril, da mora biti skrajni cili propagandnega in vzgojnega delovanja zavoda moralna vzgoja, ustvarjanje značaja kar je toliko bolj potrebno in dragoceno v času vojne, tako da se bo t'i'Ii notranja fronta v celoti izkazala vredno zmage, ki se bo za vsako ceno dosegla. Sestanek Nacionalnega direktorija PNF Pozdrav Stranke Oboroženim Silam — Smernice glede upravljanja javnih in političnih funkcij Rim, 21. jun. s. Pod vodstvom Duceja se je sestal Nacionalni direktorij stranke. Ob pričetku zasedanja je izrazil navdušen pozdrav Oboroženim Silam v Marmariki, ki so ne glede na podnebne težave in naravne ovire z junaškim zaletom in visoko požrtvovalnostjo ob strani zavezniških sil porazile sovražnika in ga sedaj zasledujejo proti libijsko-egiptski meji, ter junakov morja in neba, ki so uničili in razpršili konvoje z ojačenji za sovražnika ter tako ponovno potrdili tradicije mornariškega in letalskega junaštva. Stranka izraža svoje občudovanje borcem v Rusiji, ki tekmujoč v požrtvo-vanju in navdušenju z zavezniki v hudi borbi rušijo barbarski in prevratni komunizem. Stranka jih navdušeno pozdravlja. Nacionalni direktorij tolmači čustva Italijanskega naroda vsem oboroženim silam in jim izraža zahvalo naroda. Direktorij stranke je na svoji seji razpravljal o ukrepih, s katerimi se naj izvedejo smernice, izražene v deklaraciji, ki je bila z aklamacijo sprejeta na seji dne 26. maja glede političnih in upravnih funkcij. Sprejeti so bili naslednji ukrepi: V smislu odredb, ki jih vsebuje deklaracija, ki jo je Nacionalni direktorij fašistične stranke na svoji seji 26. maja 1942-XX. sprejel z aklamacijo in ki določa, da fašisti, ki opravljajo javre ali politične funkcije, ne morejo sprejeti, ne ohraniti brez pristanka fašistične stranke upravnih funkcij trajnega ali začasnega značaja, ne rednih ali izrednih, ki bi jim pravno pripadale v zvezi z njihovim položajem ali javno funkcijo, o čemer se mora stranka sporazumeti z ministri za notranje zadeve, za pravosodstvo. za finance in korporacije, določi Tajnik stranke, da je omenjeni pristanek stranke potreben za naslednje funkcije: a) Ministri ali državni podtajniki. b» pooblaščeni ministri, c) člani velikega fašističnega sveta, razen štirih konfederacljskih predsednikov, ki prihajajo vpoštev kot člani nacionalnega sveta fašistične stranke, d) člani nacionalnega sveta fašistične stranke, pripadniki Nacionalnega direktorija, faši- stični inšpektorji, zvezni tajniki, tajnik, pod-tajnik in inšpektorji fašističnih organizacij v tujini, nacionalni poverjeniki fašističnih organizacij, predsedniki organizacij vojnih invalidov, družin padlih, invalidov fašistične revolucije, bojevnikov ter posameznih konfederacij, e) senatorji, f) nacionalni svetniki, g) zvezni podtajniki, h) člani zveznih direktorijev in drugi pokrajinski funkcionarji stranke, kakor jih presodi zvezni tajnik, i) župani pokrajinskih glavnih mest. Presoja položaja ministrov, državnih pod-tajnikov, pooblaščenih ministrov in članov velikega fašističnega sveta pritiče Duceju. Za presojo položaja članov fašističnega Nacionalnega sveta, senatorjev in nacionalnih svetnikov se ustanovi posebna centralna komisija. Njen predsednik je podtajnik stranke. Njeni člani so po en zastopnik stranke, notranjega, pravosodnega, finančnega in korporacijskega ministrstva. Njen tajnik je eden izmed pokrajinskih tajnikov stranke. Zastopniki posameznih ministrstev v komisiji morajo biti fašisti iz dobe pred pohodom na Rim in bivši bojevniki. Položaj zveznih podtajnikov, pripadnikov pokrajinskih direktorijev in nižjih pokrajinskih funkcionarjev stranke kakor tudi županov pokrajinskih glavnih mest presodi glede na upravne funkcije, ki jih opravljajo hkratu s političnimi, pokrajinski tajnik stranke ob sodelovanju zastopnika prefekture in dveh izvedencev. O svojem delu poročajo pokrajinski tajniki centralni komisiji. Direktorij je na svoji seji določil tudi presojevalni postopek in ukrepe, ki bodo izdani na osnovi poročil rezultatov teh preiskav. Stranka se v bodoče ne bo vmešavala v dodeljevanje upravnih funkcij tako, da bo to pridržano izključno posameznim ministrstvom in ustanovam, ki pa bodo pri poedincih upoštevale poleg tehnične usposobljenosti tudi njih politične kvalifikacije. Direktorij stranke je ponovno proučil tudi zakon z dne 5. maja 1939-XVII., ki se nanaša na nacionalne svetnike. Prihodnjič se bo Nacionalni direktorij stranke sestal 18. julija. Vzhodna fronta Finski odsek Helsinki, 21. jun. s. Finski glavni stan beleži, da se včeraj na nobenem odseku finske fronte ni zgodilo nič posebnega. Neugodno vreme je onemogočilo tudi sleherno letalsko operacijo. Madžari na fronti Budimpešta, 21. jun. s. Madžarski glavni stan je objavil komunike, v katerem pravi, da se je na odseku, na katerem so razvrščene madžarske čete. nadaljevale izvidniško in intenzivno topniško delovanje. Madžarske čete intenzivno nadzirajo tudi zaledje in so onemogočile vrsto operacij partizanskih krdel. V prvem tednu tega meseca so se v borbah posebno odlikovali nekateri madžarski vojaki. Iz vojaškega vira se je v zvezi s tem izvedelo, da boljševiki še niso mogli nadomestiti izredno hudih izgub, ki so jim bile prizadejane na južnem odseku bojišča pred dvema tednoma. Madžarski izvidniški oddelki so v preteklem tednu uspešno nadaljevali svoje operacije. Več sunkov sovjetskih izvidniških oddelkov pa je bilo odbitih. Madžarski brzi odred je pretekli ponedeljek nenadno napadel sovjetsko postojanko ln je ujel več sovjetskih vojakov. Skupina madžarskih vojakov se je posebej odlikovala s tem, da je prisilila oddelek sovjetskih tankov k umiku, nekaj težkih tankov je bilo uničenih. Neki madžarski vojak je sam s streli iz topa ustavil sovjetski tank in prisilil njegovo posadko, da se mu je predala, Budimpešta, 21. junija, s. Narodno obrambni parlamentarni odbor je pod vodstvom generala Tolvaya soglasno odobril načrt zakona, s katerim se razširja vojaška službena obveznost od 21. na 20. leto starosti, Inšpekcijsko potovanje ministra Rosenberga po Ukrajini Berlin, 21. jun. s. Nemški minister za vzhodno zasedeno ozemlje dr. Rosenberg je krenil na inšpekcijsko potovanje v Ukrajino. Potovanje bo trajalo več dni Vojna na Kitajskem Tokio, 21. Jun. s. S fronte v čangsiju poročajo, da so japonske čete sedaj zavzele že vsa sovražna oporišča na tem področju. Kitajski oddelki, ki so se upirali japonskim napadom, so biLi uničeni. Kitajski ujetniki so izpovedali, da so Japonci v borbah za_ padno od Kočova prizadejali kitajskim divizijam hui e izgube. Tokio, 21. jun. s. Japonski oddelki so na meji med Hopejem in šansijem obkolili 23. kitajsko divizijo. Kitajci nimajo več nobenega izhoda iz obroča. Preganjanje Japoncev v Ameriki Tokio, 21. jim. s. Iz Zedinjenih držav so prispele vesti, da so severnoameriške oblasti koncentrirale 112.000 Japoncev iz Kalifornije v taboriščih v Sierri Nevadi in v dfugih ameriških gorovjih. Japonski mestni okraji v San Franciscu in Los Angelesu in drugih pacifiških mestih so popolnoma zapuščeni. Japonci so se morali odseliti iz pacifiških mest z veliko naglico, kar jim je povzročilo mnogo nevšečnosti. Vojna na morju . Tetuan, 21. junija- s. V Gibraltarju se Je izkrcalo s španskega parnika »Citta di Valencia« 43 brodolomcev z velikega angleškega parnika, ki je bil torpsdiran in Potopljen pa Atlantskem oceanu. Ducejev odlok o pravni zaščiti Javna uprava mora deisvati v okvira stroge zakonitosti Rim, 21. junija s. Duce je izdal okrožnico, ki je bila dostavljena vsem ministrstvom. Okrožnica pravi: Ponovno sem imel priliko ugotoviti, da so posamezne upravne oblasti zahtevale ali predlagale zakonodajne ukrepe, s katerimi naj bi se omejila ali celo ukinila jurisdik-cija nad določenimi akti javne uprave. Ta zahteva je v popolnem nasprotju z načeli fašističnega režima, ki hoče, da javna uprava dciuje v okviru stroge zakonitosti. Imel sem že priliko opozoriti na to, da je kontrola pravosodnih organov bistvenega pomena za losego rednega poteka in opravljanja Javnopravnih funkcij. Zaradi tega javna uprava ne sme ovirati pravosodne zaščite, ki ima namreč braniti pravice in legitimne interese, ki bi se z upravnimi akti prekršili, marveč mora dopustiti, da se ta zaščita uveljavi v celoti in v smislu našega reda. Kakor sem opozoril že v okrožnici z dne 3. avgusta 1911-XIX št. 22.232, se ne trne potemtakem onemogočiti tak postopek, ki je osnovnega značaja za ves sc-dno-pravni državni red, ne na področju upravnega, ne na področju rednega pravosodstva. Zaradi tega odrejam, da posamezne upravne oblasti op uste vse predloge glede ustanovitve posebnih sodnih organov aH glede omejitev redne pristojnosti državnega sveta. Vse ministre opozarjam na strogo izpolnjevanje teh odredb. Junaški podvig dveh rušilcev v pantelerijski bitki Z nekega mornariškega oporišča. 21. junija. s. (Poročilo posebnega poročevalca agencije Stefani.) V zmagovito borbo 7. italijanske pomorske divizije dne 15. junija proti angleškim silam v Pantelerij-skih vodah se je nanizal poseben dogodek bleščečega junaštva, ki je bil omenjen tudi v službenem vojnem poročilu in ki ga je treba še posebej podrobno opisati, da bo v čast in ponos italijanskemu narodu. Dva vel:ka rušilca »Vivaldi« in »Malo-cello« sta se spopadla s silami, ki so bile v znatni premoči in so se ločile od glavnega dela sovražnega vojnega brodovja. V borbi je bil »Vivaldi« takoj poškodovan, »Maiocello« pa ga je maščeval v neravni borbi proti sovražniku in je torpedini sovražno križarko. ter s svojim topništvom poškodoval še dva sovražna rušilca in eno tovorno ladio. Na mornariškem oporišču, kjer so sedaj zasidrane vo.ine ladje, ki so se udeležile bitke pri Panteleriji, je bilo mogoče zbrati podrobne podatke o omenjenem spopadu v razgovoru s poveljnikom rušilca »Maiocello« in mornarjev s te ladje. Ladja ima svoje geslo »Za vsako ceno«, ki sintetizira življenje velikega genovskega plovca iz 13. stoletja Lanzelotta Malocella, prednika Krištofa 'Kolumba, ki je znan po svojih raziskovalnih ekspedicijah proti vzhodu ir. zapadu. Po njem je ladja tudi povzela svoje irne, a tudi vso njegovo dedščino neomajne volje in svetlega prizadevanja. Poveljnik rušilca. ki je bil že večkrat odlikovan, med drugim tudi z dvema srebrnima svetinjama, je v razgovoru naglo razpletel dogodke omenjenega dne. Govoril je enostavno in skromno, toda iz njegovih besed je bilo prepoznati železni duh italijanskih mornarjev, ki so trdno povezani z jeklom svojih ladij. Podrobni podatki, ki jih je kapetan navedel, so omogočili, da se je podvig obeh italijanskih rušilcev točno rekonstruiral. Pretekli ponedeljek ob zori sta »Vivaldi« in »Maiocello«, ki sta od daleč opazila skupino sovražnih vojnih ladij, prejela ukaz, da se oddaljita od 7. mornariške divizije in napadeta zadnji del sovražnega konvoja. Obe ladji sta se naglo napotili proti sovražniku. Kljub gosti megli je bilo z ladij kmalu opaziti obrise sovražnih ladij. Med njimi je bila križarka verjetno tioa »Cairo«, več rušilcev in 4 ali 5 par-nikov, ki so se že pričeli skrivati za umetno meglo, ki so jo spuščali okrog njih s spremljevalnih ladij, da bi jih zakrili in preprečili napad na nje. Takoj nato se je 5 sovražnih ladij, med njimi omenjena križarka, pognalo proti dvema italijanskima rušilcema. Bile so v očitno veliki številčni premoči. Toda v angleških mornarjih ni bilo duha, ki zmaguje v bitkah. Na raz lai jo 17 km sta italijanska rušilca pričela streljati. Angleži so takoj odgovorili. Nasprotnika sta naglo prodiral drug proti drugemu in se med tem besno obstreljevala. Razdalje so se zmanjševale, na 10. 9 in 7 km. Na to razdaljo so sprožili z rušilca »Malocella« prvi torpedo, ki so ga usmerili proti križarki. Torpedo pa je ni zadel. Borba niti zdaleka ni ravna in »Vi- valdi«, ki je imel manj sreče, kakor njegov tovariš, je kmalu občutil njene posledice. Moral je zmanjšati brzino. Angleži so se tedaj pognali proti »Malocellu« prepričam, da ga bodo zlahka premagali, štirje rušilci so se koncentrično usmerili proti italijanski lai ji, ki se je morala ponovno izmikati sovražnim granatam, a je reagirala na njihovo obstreljevanje z vedno jačjim ognjem. Na »Malocellu« so nastopili dramatični momenti. Navdušenje v borbi, ki je zdaj zajelo italijanske mornarje .je kma'u obrodilo prve sadove. Sovražni rušilec je bil zadet v kljun. Kmalu nato ie granata z rušilca eksplodirala na sovražnem tovornem parniku. Tretja granata je zadela drugi angleški rušilec. Toda že so z »Malocella« sprožili hkratu dva torpeda proti sovražni križarki, ki je bila oddaljena od rušilca manj kakor 7.000 m. Nekaj minut je na rušilcu vse obstalo v zaskrbljenem pričakovanju, nato pa se je dvignil iz ladje urnebesni vzklik zmage. Torpedo je zadel križarko, eksplodiral v njenem trupu in v tistem trenutku se je dvignil silen rumenkastordeč plamen iz nje in nadenj se je nakopičil ogromen steber dima. Rezultati borbe so bili sedaj že povsem očitni. Sovražni rušilci so sicer steljali, a so že hiteli na pomoč sovražni križarki in jo odvedli »Malocellu« izpred oči. S križarke so se valili ogromni oblaki dima. Italijanske ladje pa n'so zadeli niti drobci granat. Selaj je krenila proti »Vivaldiju«. in ga zakrila v oblake umetne megle. Sovražni rušilci so »Malocella« še obstreljevali, toda zadeli so ga le s pljuski vode, ki so jih vanj pognale granate pri svojih eksplozijah. Razdalje postajajo spet vedno večje. Spopad, ki je trajal dve uri od 5.30 do 7.30, se je talco zaključil. »Maiocello* je odslej spet pomagala »Vivaldiu«. Uro pozneje pa so se Angleži, besni spričo hudega udarca, ki jim je bil prizadejan, pognali spet proti rušilcu in sprožili proti njemu štiri torpede. Prepričani so bili, da jim tokrat ladja ne bo ušla. Ladjo so napadla štiri letala, šele, ko so z ladje opazili dva italijanska lovca, ki sta hitela za sovražnimi letali, so se zavedli, da se pripravlja letalski torpedni napad na nje. Angležka letala so se po-gnala naravnost proti rušilcu. Letala so nizko nad morjem. V polkrogu so obS'a ladjo, da bi se rušilec na desno ali na levo stran ne izmaknil torpedom in dosegla, da bi ga vsaj en torpedo zadel. Nastopil je nov dramatičen trenutek, še resnejši kakor dve uri prej, sredi borbe s sovražnimi ladjami. Sovražna letala so sprožila svoje terpede istočasno in na razdaljo skoraj 1500 m. Torpedi so se zmerom bolj približevali rušilcu. Naglo se je lad-'a obračala na de !n H »-veti v Budimpešti. Madžarski «•r>k~™ipt'nši so imeli v tem dvc'no-'u n^^ei 'ahek oosel 1n so Hrvate odprav'li z okroglim izidom 9 0 (4-0). Generalni krwni°r>-ipt 7P francoski .«-port se bo baje na pobudo svoleva Šefa nolVov-nika Pa scota v kratvem m-eseii1 'z Vebvl* v Pariz Kakor un"1o. se ^alo iz «^are francoske nre^toini^e vse h^li^ ^ei-ezati vse francoske športne rile kakor doslej. Brodolomci, ki nočejo biti rešeni. Iz Južne Amerike je sporočil kapitan španske ladje, ki prevaža benc'n in se imenuje »Trece de Decembre«, da 'e preteklo nedeljo srečal rešilni čo'n s 23 brodolomci z norveškega paroika »South-Afrika« Kapitan jih je takoj povabil na svojo ladio. toda brodolomci so povabilo odklonili. Nato jim je španski kapitan izročil potrebna živila, v ostalem na so bili brodolomci dobro opremljeni. Španska ladia ie nato nadaljevala svoio pot v Evropo. Čudno zadržanje brodolomcev se dà razlagali s tem. da se boje Donovnega napada od strani podmornic, če bi se vkrcali na ladjo, ki prevaža bencin. Odpravi Jan fe se v Nemčlii zelo stro«?o kaznuje, o čemer priča zlasti naslednji najnovejši primer: 461etna Hedvika Leiten-baurjeva iz Donawitza se je celo desetletje bavila poklicno s tem, da je odpravljala nerojene otroke med angelčke. Pred sodiščem v Leobnu so ji zanesljivo dokazali 12 takih grehov. V enem primeru Je nesrečna mati umrla. Hedvika je bila zdaj obsojena na 8 let težke ječe. Divieto di circolazione e di sosta entro la profondità di un chilometro lungo le linee ferroviarie L'Aito Commissario per la provincia di Lubiana e Il Comandante deH'XI0 Corpo d'Armata visto l'articolo 3 del R. D.-L 3 maggio 1941-XIX, n. 291, visto il Bando del Duce 29 settembre 1941-XIX pubblicato nella «Gazzetta Ufficiale» del 30 settembre 1941-XTX, n. 231. concernente disposizioni penali per la tutela dei luoghi o cose d'interesse militare, vista l'ordinanza 30 ottobre 1941-XX. n. 135, concernente la disciplina della circolazione, ritenuta la necessità di limitare per ragioni militari e di sicurezza pubblica la circolazione e la sosta nelle prossimità delle linee ferroviarie della provincia, per la materia che a ciascuno compete, ordinano: Art. 1. La circolazione e la sosta in aperta campagnia per la profondità di un chilometro su entrambi i lati di tutte le linee ferroviarie della provincia sono assolutamente vietate nelle ore del coprifuoco. Art. 2. Gli abitanti di agglomerati di case o di case isolate trovantisi entro il chilometro di divieto possono continuare a trat-tenervisi, ma non devono per nessuna ragione circolare e sostare nei campi, sui prati e nei boschi della zona. Art. 3. Contro chiunque, esclusa l'eccezione di cui all'articolo precedente, è colto a transitare o a sostare nella zona di divieto è fatto uso delle armi senza avviso o intimazione alcuna. Art. 4. I contravventori alle disposizioni della presente ordinanza sono puniti, quando il fatto non costituisce più grave reato, con l'arresto fino a due anni o con l'ammenda fino a Lire 5.000. La cognizione dei reati appartiene al Tribunale Militare di Guerra della II Armata — Sezione di Lubiana. Art. 5. La presente ordinanza entra in vigore il giorno della sua affissione. Lubiana, 20 giugno 1942-X1'. Il Generale Coman- L'Alto Commissario dante dell'XI« Corpo per la Provinzia d'Armata di Lubiana Mario Robotti Emilio Grazioli Prepoved kroženja in psstajasaja ssa ozemlju v širini enega kilometra zb železniških progah Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino in Poveljnik XI. Armadnega Zbora na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, na podstavi Ducejevega razglasa z dne 29. septembra 1941-XIX. objavljenega v uradnem listu »Gazzetta Ufficiale« z dne 30. septembra 1941-XIX št. 231, nanašajočega se na kazenske odredbe v zaščito krajev ali stvari vojaškega pomena, glede na naredbo z dne 30. oktobra 1941-XX št. 135, nanašajočo se na predpise za promet, smatrajoča za potrebno, da se iz vojaških razlogov in ozirov javne varnosti omejita kroženje in postajanje v neposredni bližini železniških prog pokrajine in vsak po svoji pristojnosti odrejata: Člen 1. Kroženje in postajanje na prostem polju v širini erega kilometra na obeh straneh vseh železniških prog pokrajine sta v urah nočne prometne zapore povsem prepovedana. Člen 2. Prebivalci hišnih, skupin ali osamljenih hiš. stoječih v prepovedanem kilometru, smejo še nadalje bivati v njih, nikakor pa ne smejo krožiti in postajati po njivah, travnikih in gozdovih tega pasu. Člen 3. Zoper vsakogar, razen zoper po prednjem členu izvzete osebe, ki se zaloti, da prehaja ali postaja v prepoveda-nem pasu, se uporabi orožje brez kakršnega koli opozorila ali poziva. Člen 4. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo, če ni dejanje huje kaznivo, z zaporom do dveh let ali v denarju do 5000 lir. Za sojenje kaznivih dejanj je pristojno vojaško vojno sodišče II. armade, ljubljanski odsek. Člen 5. Ta naredba stopi v veljavo na dan, ko se nabije. Ljubljana dne 20. junija 1942-XX. General Poveljnik Visoki Komisar XI Armadnega Zbora za Liublj. pokrajino Mario Robotti Emilio Grazioli r ganizacija je obstajala v ureditvi karavan ki so prenašale evropske izdelke na vzhod in se vračale z azijskimi pridelki >n izdelk' v čmomorska pristanišča, od koder so jih italijanske ladje vozile v ra?ne evrooske dežele V tem času so imel* Genovežani na primer v Carigradu celo mestno četrt nad Zlatim rogom, ki je delno še danes ohranjena. Leta i 255 sta sc dva beneška trgovca Nicolo in Marco Polo odločila, da poizkusita srečo na vzhodu, odpeljala sta s« v takratni bizantinski Carigrad nakupila a'i zamenjala za beneško blago obilo razn'h nakitov in se nato prepeljala z ladjo do izliva Dima. Od tod sta krenila v prestolnico blizu Bolgare (pri izlivu Käme v Volgo) Ko sta se hotela vrniti v Carigrad, je izbruhnila vojna in ju prisilila, da sta potovala dalje na vzhod. Prešla sta reki Volgo m Ural ter dospela v Buharo. Tu sta ostala tri leta in tako spoznala Tatare, njihov jezik in šege Ko se je neko tatarsko odposlanstvo napotilo k velikemu mongolskemu knezu Kha-nu Kublaju. sta se mu pridružila oba bistra brata Pola. Vladar ju je lepo sprejel in jima dodelil svojega posebnega odposlanca, ki naj odnese njegovo pismo papežu. V njem ;e mongolski mogočni k prosil papeža, da naj mu pošlje pametnih mož ki bodo vzhodne narode poučeval; v sedmerih svobodnih umetnostih. Med potjo je odposlanec zbolel in sta pismo prevzela oba brata. V Ptolomaidi sta zvedela, da je papež Kle-ment IV. umrl, zato sta izročila Khanovo pismo papeževemu legatu Teobaldu. S te zanimive poti sta se brata vrnila v Benetke. Leta 1271 sta spet šla na pot in Nicolo je vzel s seboj sina Marca. Medtem je legat Tobaid, ki je čislal brata Pola. postal papež in jima je dal na pot pismo za Kublaja, kot spremljevalca pa dva meniha. Tokrat sta krenila preko Male Azije, presa gorovje A rara t in zavila na jugovzhod proti Bagdadu. Od tam sta potovala čez južnoperzijake gore v današnji Kirman, od tod pa v severno Perzijo, kjer je nekoč vladal Ala-edin. poglavar asasinov. ki so bili znani zaradi svojega verskega fanatizma in str-.''ne okrutnosti, (p.rirn. roman Vlad. Bar-to'a »A la m ut«). Marco Polo je pozneje pripovedoval o prekrasnih vrtovih, ki sj iih je uredil ta »starec z gore« in v katerih so {vile mlade deklice kakor v Mohamedovem paradižu na razpolago najdrznejšim asasd-r«n. Od tod so naši popotniki dospeli v krasno in zdravo deželo Badakšan, kjer se ie Marko iznebil mrzlice, ki jo je bil naleze! v Perziji. Nato je zavila karavana preko napornih prehodov v Pamir proti mestu Ka^garu, pa v Jarkand in Ilči. Iu je biilo potovanje zaradi peščene puščave Gobi nevarno in skrajno mučno. M. Polo pripoveduje. da v tej puščavi neprestano krožijo zli duhovi. »Če ljudje jezdijo ponoč- in eden izmecl njih nekoliko zaostane ter hoče nato tovariše dohiteti, sliši, kako v zraku žubore zli duhovi in kako ga kličejo po imenu, zvabijo na stranpot in zapeljejo, da izgubljen pogine v puščavi.« Raziskovalec \\ ood ;e pezneie potrdil to čudno šumenie v zraku, vendar ni več verjel, da bi »žuboreli« duhovi, marveč je dognal, da povzroča ta šum pesek. Ko je leta 1838 hodil po- tej puščavi, se mu je zdelo, da ie zvok njegovih korakov v g'bljivem pesku podoben daljnemu zvoku trobent ali odmevom nežne godbe. Isti po.'av je opazil Lenz, ko je leta 1880 -potoval iz Maroka čez Saharo v Timbukt. V takem smrtnem strahu so brata Polo in sin trudoma dospeli preko zelenice Lop do prvega kitajskega mesta na zapadni meji Sa-čena (»pečenega mesta). Sedaj ie poto-v?.n;e postalo laž le. Kmalu so dopotovali v mesto Kan-čou (Kampion), kjer so ostali leto dni. Marco Palo pripoveduje, da so prebivalci po veri muslimani, kristjani in mnogob-ožci (pagani). Le-ti imajo templje s pozlačenimi kipi iz lesa, kamenja in zemlje. Na povelje Kublaja so naše popotn'ke povedli v njegovo letovišče v Šang-tu (na južnozahodni meji današnjega Mandžukua). Tam jih je Veliki Khan častno in lepo sprejel, posebno pa je odlikoval Nikolovega mladega sina Marka, ki se je na poti dokaj dobro naučil jezika: imenoval ga je za svojega generalnega pobočnika. V tej časti je Marco ostal na dvoru, spremljal vladarja na vso h njegovih poteh, izvrševal važne politične naloge in postal naposled kraljevi namestnik neke velike pokrajine. Kot tak je mogel Marco dodobra spoznati deželo in nje prebivalstvo. Prav to je tisti Marco Polo, ki je zapustil svetu pričevanja o Daljnem Vzhodu. Marco Polo pripoveduje o starih Tatarih Po Pol o vi sodbi ni bil noben tedanji narod sposobnejši za osvajanje dežel, kakor so bili Tatari Po naravi So okrutni, v vo.mi pa junaki, ki jim ni nič mar za lastno življenje in se brez obotavljanja podajajo v nevarnost. Z veliko potrpežljivostjo prenašajo sleherno pomanjkanje hrane in so zmožni živeti kar cel mesec od mleka svojih kobil ali cd živali, ki jih ulove po naključju. Možje prebijejo dva dni in dve noči zapovrstjo na konju in niti za, trenutek ne za-puste sedla; dokler se konj pase, spi njegov gospodar na sedlu. Na prvi poziv poglavarjev in voditeljev pritečejo vsi. tako da se zbere velika vojska kar v najkrajšem času. Ko se le-ta začenja gibati, pošiljajo na vse strani manjše oddelke, da preprečijo naval na poglavitno maso. Ce mora vojska v dal jne dežele, nosi s seboj samo to, kar je potrebno za šotore in za kuhanje, a vsak vojak mora privesti za svojo potrebe osemnajst konj m kobil: konje za 'ezo. kobile za hrano. Kot orožje rabijo lok in puščico, železno palico, v časti tudi kopje, vendar so največji mojstri v metanju puščic in prav z njimi dosezajo svoje zmage. ^ V opisovanju stanovanj, pohištva in pravnih običajev Tatarov se Poilo povsem ujema s poročili starejših popotnikov. Navaja pa neko posebnost, ki je drugod ne najdemo: poroko mrtvih. Če je imel oče sina, a drug oče hčer. pa sta oba že trrtva. sklenejo starši med pokojnikoma poroko: narišejo na papirjih sluge, konje in druge živali, obleko vseh vrst, denar in hišne potrebščine, pa jih obenem z ženitovanjsko pogodbo se-žgo. Verujejo namreč, da z dimom prehajajo vse te reči k njihovima otrokoma in postaneta tako mož in žena Pt tem obredu s.e očetje in matere smatrajo za sorodnike, prav kakor da bi bil zakon sklenjen med živimi. O veri svojih sodobnikov Tatarov pravi Pelo. da obožujejo več bogov, vendar je eden med njimi največji. Le tega molijo vsak dan doma in ga prosijo, da jim nakloni zdravje. Molijo pred visečo ploščo, • ;a kateri je napn-sano n;egovo ime. Za osta-e potrebščine prosijo drugega boga. čigar s platnom pokrita slika leži pod tistole ploščo na tleh in je obdana od drug1 h slik ki kažejo ženo in otroke. Pred to podobo zažigajo žrtvfe in prosijo, da bi bulo lepo vreme ali dober pridelek m da bi se jim po-večala obitelj in čreda. Noben Tatar ne pozabi pri obedu namazati z mesom ust tega svojega maiika. Duša je Tatarom v toliko neumr;oča, ker prehaja po smrti v boljše al- slabše bitje, kakršne so pač pokojnikove zas uge. Duša siromašnega, a poštenega pokojnika prehaja v bogatega in čislanega moža in potlej vedno dalje; duša slabega človeka pa preide najpre; v kmeta, slednjič pa v psa. Mrtve pokopljejo z veliko žalostjo in po-božnostjo, a trupla Velikih Khanov in drugih knezov iz Džingisovega rodu nosijo po starem neizpremenljivem običaju na veliko goro, na Altaj. Gorje si ga tistemu, ki sreča pogreb: neusmiljeno ga pobijejo, češ naj gre na oni svet in služi svojemu gospodarju! In da ne bi Khanu v onostranstvu primanjkovalo konjev, so ubili najboljše koinje iz njegove konjušnice. Ko so Manjua odnesli na Altaj. je poginilo deset tisoč ljudi in neizmerno mnogo kor kažejo vsri znaki, da je živčno bolna, vam svetujem, da se zaupno pogovor te z zdravnikom za živčne bolezni. Če bo svetoval zdravljenje, o čemer ne dvomim, sem uver-jen. da se ji bo dalo zlepa kako dopovedati, da tudi ona spozna umestnost ozdravljenja. Saj bo to koristilo nji. ljubljenemu možu in otroku. Kolikor toliko je vsemu temu kriva tudi napačna vzgoja, ker razvajen človek, ki ni v svoji rani mladosti ničesar poizkusil, ne more prenašati niti tistega, kar bi izkušen človek spregledal. Mislim, da se bo dalo z lepo besedo in vztrajnim prigovarjanjem doseči uspeh m da bo skrbno zdravljenje povrnilo srečo in mir v družini. Pozor! Značke: Ljubljanica. Veljavni so le kuponi iz zadnje nedeljske številke. Hera 51. Pojdite k zdravniku specialistu! Čarovnica: Pišite še, a razločneje. Pomlad: Tudi vi ste se pozabili podpisati. Fridolin žolna: Navodila so objavljena v vsaki nedeljski številki »Jutra«. Gozd. Zmernoet, pridnost in odkritosrčnost so pozitivne, površnost, neodločnost, in plahost pa vaše negativne lastnosti. Ker ste še zelo mladi in o vašem razvoju še ni bila izrečena zadnja beseda, boste verjetno tudi te slabosti izboljšali. Raziskovalci. V večji družbi smo se pogovarjali o naši Zemlji. Nekateri so trdili, da je ves kopni del že znan, nekateri pa, da je mnogo še neznanih predelov. Kdo Ima prav? — Kljub silnemu napredku je na Zemlji še zmeraj mnogo neznanih krajev, ki zemljepisno in kartografsko še niso raziskani, tudi neraziskanih otokov je še mnogo. Športnik. Od vsega početka sem se udej-stvoval v športu, kl zame mnogo pomeni, zato bd rad vedel, katera panoga je najstarejša. — Najbrž met diska. Opisuje ga že Homer v svojih nesmrtnih pesnitvah. Rožna dolina. Sem prijatelj zdravja ln zastopam reformno obleko. Nepotreben ln človekovemu zdravju škodljiv kos obleke se mi še posebno zdi srajčnl ovratnik. AU mi veste povedati, kdaj in kako se Je pojavil? — K srajci pritrjen ovratnik je že zelo star. Mehak ali škrobljen, ločen ovratnik pa se je pojavil leta 1827. Sodobni ovratniki so v primeri z nekdanjimi, kl so segali do ušes in so imeli najrazličnejše oblike, da ni bilo mogoče niti glavo premakniti, zelo napredni. Dijakinja 16. Imate zelo razvit čut uveljavljanja in precejšnjo merico domišljavosti. Pri vas je nagon vse. Vendar se mi zdi, da bi mogli po vaši naravi sodeč, čustva in razum uravnotežiti. Priporočam v vsakem pogledu vztrajnost in trdno voljo. Do-vršitev učenja naj vam bo glavni smoter. Zdravje 50. Za zdravljenje malarije ml je zdravnik predpisal kinin, jaz pa sem v skrbeh, da bi mi ne škodoval, ker sem slišal da škoduje. — »o zdravnikovem navodilu lahko mirno jemljete kinin. Neki znanstvenik celo trdi, da je malarija povzročila propast starih Grkov in da bi imela zgodovina precej drugačno lice, če bi bili v tistih časih poznali kinin. Močilnik. Ste nemimi, plahi, neodločni ln čustveni. Tiste težave v šoli so vsakdanje, zato se tudi nadalje obnašajte kakor doslej in s pridnostjo dokažite, da tako po- I stopanje ni upravičeno. Glede roklica se mi J zdi da bo najbolje, da z cdlcčitvijo poča- I kate, ker bi se najbrž še prejnisiill. Posvetite vsa sile učenju in po maturi boste imeli boljši razgled. Minka 8.9. Rokopis izdaja čustveno, nagonsko in sebično osebo, ki je življenjske izkušnje še niso izoblikovale. Zato je še nestalna in neuravnovešena. Pričakovati pa je občutnih sprememb. Nikotin. V imenu kadilcev bi rad izvedel, kdaj so začeli naši predniki kaditi. Po mojem je to že zelo stara navada. — Na splošno imate prav. Kadili so že stari Rimljani, čeprav ne današnje cierarete in tobak, temveč neko neznano zelišče. Krištof Kolumb je leta 1942 odkril v Ameriki tobak, ki pa se ni tako imenoval. Na otoku Gua-nahani so domačini zvijali neko rastlino v valčaste oblike, ki so jo imenovali tobak. Kadili pa so že pred prihodom Evropcev. V Evropo je bil tobak uvožen kot okrasna rastlina. Uporabo je uvedel v Franciji leta 1560. Francoz Jean Nico*. Po njem se imenuje tudi nikotin. Iz Francije je proti koncu 16. stoletja prišel tobak v Iltelìjo in kmalu nato so španski duhovniki uvedli njuhanje v Rimu. Tudi proti tej novota-riji je bil v začetku silovit odpor. V Rusiji so kadilcem rezau nosove. Zlovoljen. Zaradi pleše si nikar ne delajte skrbi. Saj niste edini, ki ima plešo, v vaših letih pa ni nič nenavadnega. Dobijo jo tudi mnogi mlajši, a imajo kljub temu uspeh. Julij Cezar je bil največji mož svoje dobe. čeprav je imel plešo že pred 30 letom! In koliko drugih znamenitih mož je bilo plešastih! Hitrost. Najhitrejše potniške ladje razvijajo do 32 vozlov hitrosti, najhitrejše vojne pa okrog 50. Dirkalni motorni čolni so še hitrejši. Brzovlaki dosežejo okrog 120 kilometrov hitrosti r.a «:ro. Pred sedanjo vojno je bilo najhitrejše vodno letalo italijanski hidroplan, ki je dosegel 709 km na uro. Najhitrejše kopno letalo pa nemško, ki je doseglo hitrost 755 km. V sedanji vojni pa so te hitrosti nedvomno prekošene. Mala mačkica. V vsakem pogledu dajete prednost čustvom. Kljub temu pa niste sebični. kakor bi bilo pričakovati. Odlikujejo vas naravna inteligenca, čut za lepoto in dobro srce. Na splošno mnogo več pozitivnih kakor negativnih lastnosti. Med negativne spadata pristranost v razkrinkavanju same sebe in domišljavost, če bi to zamenjali z iskrenostjo in skromnostjo, bi bili mnogo srečnejši. ZAKAJ? Stari avstrijski Birokracij je bil vzor varčnosti in natančnosti. Za vsak pivnik ali pero, kl so ga preveč porabili, so morali uradniki odgovar." Nekega vzornega dunajskega kirurga pa je ta pretirana natančnost jezila. Nekoč je dobil dopis: »Od aprila do junija ste porabili tri turate jeklenih peres več kakor lani v istem času. Sporočite, zakaj se je to zgodilo T« Kirurg je odgovoril: »Te trt tucate jeklenih peres sem porabil zaradi tega več, ker je visoki naslov zastavil toliko več nepotrebnih vprašanj, na katera sem moral odgovoriti.« France Gorše: Kopalka Meh za smeti !il!i!!{ll!!l!tliiiimim8im Vrtnarska Ljubljana 1942 Vse naše hišne numare gojé krompir in kumare, sodobna letos hiša ni, če preklje ni ob prekljici. Ce sonce se preveč upré, soseska se v nebo ozré: »Oj rega, rega, kva-kva-kva, da bi bilo le kaj dežja!« Oblaček, glej, se tam prfmaje, sledijo drugi mu igraje, pred njimi sonce se je skrilo, tako, zdaj moče bo obilo. In ko se zemlja napoji» vsak »gospodar« v svoj vrt hiti: gospod pisar, gospod davkàr je umen in skrban vrtnar... Tam z nežno in drhtečo roko posega med fižol globoko, okoli prekelj ga ovija — in glej ga zlomka — polomija! Je črv, je gad, ki žrl bi rad od vsega truda prvi sad? Se sosed ne pozna ga, spaka. — od kdaj pač črvom raste dlaka? S prikaznijo brž v steklenico pa po resnico In pravico! Pove kmetijskj naj urad, če je to linivern ali gad. In razodene se resnica, golazen ta je gosenica... Ah, da, res hude so skrbi, kadar meščan fižol goji! Tam gre z dekletom fant po cesti, kaj pač rarlaga ji, nevesti? Pozorno ona ga posluša... »Predraga, res skrb* me suša! Le če pridelka bo zadosti, bom vabil za ženitev v go6ti. I, kaj pohištvo, kaj obleka, — zdaj je le njivi treba leka! Je zgodba mična in resnična, pozna jo kmet in gospodična, pozna jo danes vsak želodec, in ta je najbolj slaven godec. Zato zapojmo složno, milo» da bi ugodno nam rosilo, da bo zorel fižol, krompir, da bo pregnana vsaka zvir, od numare do numare naj bodo dolge kumare! Aca. Po oglasu v „Jutru" Manca, to je bil oglas v našem sončnem »Jutra«, iščeš takega zaman pri Trubarju in Lutru. Tvoj je cekar, moj pa konj, imaš Ti ovijačko, làsje moji skodranl v divno so krtačko. V eekarju so bukvice zraven pa cigara, v moji roki s Pšrnasa lira je — kitara. Konj troheje, Jambe jé, da mu izpod répa mesto fige pesmica v beli dan pricépa. Kakšna oda danes bo to vedo peresa, verze včasih marsikdo iz rokava stresa. Manca, bri zasukaj se k meni gor na vran ca, se ne boj ga, Te pozna, stara sta si znanca. Ker sva modne linije, Manica in Mica, lahko bo prisedla v par — boljša polovica. Skupaj bomo romali in zabavne peli, da nas bodo vsepovsod iz sreà veseli. če pa nama spodleti, da ne bo možička —-bova jezdile samé Pegaza - konjička. Mara J. Tavčarjeva akšne knjige citate? Ljubljančani in še bolj Ljubljančanke danes čitajo, prav pridno čitajo. Izposojajo si knjige po knjižnicah, premožnejši jih tudi kupujejo po knjigarnah in na starini. Kakšno posebno razglašeno knjigo kar težko dobiš v knjižnici, venomer je v drugih rokah. Knjiga je postala Ljubljančanom in Ljubljančankam zvesta družica v urah počitka, še zlasti pa ob tihih večerih ali pa tudi ob zgodnjih jutrih. Kako razlikujemo čitatelje, kaj pravi o njih izkušen strokovnjak? Na to vam odgovarja vseučiliščni knjižničar dr. Avgust Pirjevec v svoji izčrpni knjigi o knjižnicah in knjižničarskem delu: I Knjižničar, ki hoče z uspehom posredovati med ljudstvom in knjigami, mora svoje bralce poznati. Poznati mora gospodarske razmere svojega okraja, ki mu dajejo hkrati ključ za idejno povezanost bralcev. N: vseeno, ali stoji knjižnica na periferiji velikega mesta ali v središču, v industrijskem mestu ali v trgu z malimi obrtniki, na kmetih ali v rudarskem revirju. Milje, poklicno delo, ekonomske razmere izoblikujejo politične in svetovnonazorske ideologre, a vse skupaj so same komponente, iz katerih sledi bralčevo zanimanje za knjige. Te komponente morajo tudi usmeriti knjižničarjevo ljudsko prosvetno delo. Iz teh posameznih komponent je šele možno razumeti odnos braiCa do raZnih literarnih skupin, ki se razlikujejo po snovi, motivih in umetniškem oblikovanju. Na posamezne plasti čitateljev no bodo vse knjige enako vplivale, ker jim niso življenjsko enako blizu. p0 tem načelu bo moral knjižničar tudi ocenita pomemonoet posameznih knjig in hterarnoumetniških smeri za svoje bralce. Poznanje strukture čitateijstva, tipologija bralcev bo omogočila knjižničarju bolj hitro in bolj uspešno delo. Tipologija čitateijstva je gele v začetnem razvoju, zavedamo se komaj, da je potrebna, vseh podrobnosti in odtenkov še ne poznamo, zato bomo o tipih govorili le v širokih obrisih. Pri praktičnem delu v knjižnici moramo seveda upoštevati, da se tip' ne ločijo tako ostro, da se križajo in aa so meje zabrisane, vendar nam daje tipologija možnost, da moramo dolomiti obseg in meje ljudsfcopedagoškega dela knjižnice Tipologijo čitateijstva je naslonil Peters na naslednja vprašanja: Kakšno je razmerje med čitateljem knjižnico ter knjižničarjem? Kakšno je razmerje čitatelja do knjige ln do posameznih literarnih skupin, ki se razlikujejo po snovi, vsebini m lite-rarnoestetski obliki? Kakšno je razmet^e čitatelja do spolnega vprašanja in do kniig, ki ga literarno obdelujejo? Razmerje med bralcem ln knjižnico Razmerje med bralcem in knjižnico o Plačujejo naslednji tipi in antitipi: Nedostopni čitatelj Je sam vase zaprt — dostopni čitatelj pove brez notranje ovire svoje želje in odkrito odgovori na vprašanje, kaj ga zanima, kako mu je ugajala, kako nanj vplivala prebrana knjiga. Plahi in boječi bralec se le težko to s premagovanjem odpre, ker se ne čuti pred knjižničarjem ln javnostjo Sigurnega, premagati mora notranje ovire. — Drani bra- Ilec se zdi samemu sebi važen in bahato poudarja svojo važnost. Samostojni čitatelj hodi sam svojo pot, odklanja nasvete knjižničarja ali Jih vsaj ne sprejema rad — nasvetov in pomoči potrebni bralec se voljno vda vodstvu knjižničarja. Končno imamo še neizkušene bralce, kl se v knjižnem svetu ne spoznajo, kl potrebuje^ .•«jetv-> - ->a dr in je živel pred 19. stoletji, v času, ko se je iz obilice plemen na blagoslovljenem arbipe-lagu porajal današnji japonski narod. Keiko je bil orjak in voditelj svojega ljudstva v vojni proti barbarom Humaso in prvotnim prebivalcem Air.ojev s severa. Njegov sin pa ga ie še prekašal v vsakem pogledu, čeravno je bil brezmejno vdan njemu, ki ni bil samo njegov roditelj, marveč tudi Tenno, kralj neba in cesar. In prav ta slepa vdanost je bila povod prvemu tragičnemu dogodku. Herojev brat-dvojnik je bil po takratnih običajih poslan, da bi si poiskal ljubkih musmè za novo očetovo ženitovanje. Mladi kraljevski sin pa jih je rajši sam poročil. Toda takoj ga je izsledil njegov junaški dvojnik Jamato, da opere očetovsko in cesarsko čast. Lovil je krivca in ga od svete jeze prevzet ubil, razsekal na drobne kose in jih potem raz-metal na vse strani. Morilčevi podvigi proti tujcem so kmalu oprali madež družinske krvi. Preoblečen v žensko se je mladi Jamato priplazil v taborišče divjih Humasov. Noč je. Sovražniki so pred n.iim okrog ognja pijani sa-keja iz riža narejena opojne pijače. In neznana gostja pleše, igra in poje zanje, dokler jih ne osvoji. Ko se črne roke barbarov med divjim smehom iztegnejo, da bi jo zagrabile, se izpod ženskega oblačila za-bliska estrina meča in v naslednjem trenutku se prične pokolj. Eden izmed glavarjev v zadnjem zdihljaju zavpije v junakov razkrinkani obraz: »Jamato — Take!« To bi po naše pomenilo: »Ti si najvrednejši izmed Jamatov.« Od takrat je heroj postal povsod in zavse Jamato — Take in prav Lepota in zdravje med košnjo ln žetvijo na Barju tesnejše notranje vezi do knjige, ki vplivajo globoko na njegovo duševnost. S knjigo hoče ubežati vsakdanjosti, plitki real-rosti, obogatiti hoče svoje znanje in dopolniti svojo sliko o svetu. Vendar se teh potreb deloma še ne zaveda. Pri knjigi ceni resničnost snovi, napeto in resnično udejstvovanje, zanesljivost in uporabljivost podanega znanja više kot njeno ob/iko. Naivni bralec zahteva pogostoma najpomembnejše umetnine svetovne književnosti in najbolj tehtna svojstvena in življenjsko praktična dela. Mnogim naivnim bralcem manjka obsežna formalna izobrazba. H !o\jigi jih vodijo resni in globoki interesi, sveže in neizkrivlje- j Juševne potre be, ki ne potrebujejo snovne senzacije. Vendar je možno, da se njih zanimanje skrivi z željo po snovni senzaciji, sentimentalnosti in psevdoznanstvenosti, ker so v notranjosti omahljivi in ne popolnoma sigurni. Zato naj knjižničar nanje posebno pazi, zlasti ker jim manjka formalna podlaga. da bi se mogli sami in bvez tuje perneči znajti v obširni sedanji književnosti. Kot vmesni tip med senzacijskim in naivnim bralcem lahko navedemo roman- . Učnega bralca, ki mu ni za življenjsko resničnost in življenjsko povezanost knjige. Notranje je nesiguren, realno življenje in poklicno delo mu je siva puščoba, zato išče duševne razgibanosti v sentimentalni in romantični književnosti ter si tako »snravljiči začarani grad«. Zanimajo ga povesti in romani iz »boljše družbe« in iz krogov, v katere nima vpogleda in ne do- stopa, če so le dovolj sentimentalni in življenjsko neresnični. Za vse tri tipe pa je značilno, da še nimajo razumevanja za umetniško kakovost knjig. Zavedni bralec ima že izgrajeno osebno razmerje do -knjige in pogostoma jasno opredeljene in določene cilje. Zavedno si hoče širiti svoje znanje o svetu in življenju. Zavedni bralec je zraven naivnega bralca za ljudsko knjižnico najvažnejši tip. Izobraževalne in vzgojne sile knjige vplivajo nanj v širino in globino; zlasti je tudi sprejemljiv za umetniško kakovost knjig. Med zavedne bralce spada tudi Iskalec, ki še ni notranje uravnovešen ter potrebuje izobrazbe in vzgoje. Pogostoma mu manjka tudi potrebna formalna izobrazba, da bi mogel sam brez pomoči in vodstva reševati življenjska vprašanja in si poiskati primerno književnost. Med iskalci lahko razlikujemo po njih duševno umski povezanosti racionalistični ali intelektualistični, metafizično verski in estetski tip. Izobraženi bralec ima formalno ln duševno umsko zaključeno izobrazbo; ustvaril si je svojo sliko o svetu in po njej uravnal svoje življenje, svojo kulturno politično in svetovno nazorsko opredelitev. Knjige si izbira sam in ne potrebuje nasvetov, razen morda v čisto literarnih zadevah. Izobraženi bralec išče mnogokrat samo ono književnost, ki odgovarja njegovemu življenjskemu nazoru. Naloga knjižničarja ni, da bi ga spreobrnil in rušil že izgrajeno osebno razmerje do življenjskih problemov, če- tudi spada knjižničar sam k drugi deolo-ški skupini. Izobraženemu bralcu na;' svetuje knjižničar Ie v literarnih stvareh in naj ga informira samo o kakovosti ali idejnih smereh knjige, če bralec talce informacije želi ali potrebuje. Esteta, ki je le odtenek izobraženega čltatelja, hiblicfda in. snoba. ki b?re le. kar je najbolj aktualno in nima osebnega odnosa do knjige b^mo v ljudskih knjižnicah srečali le izjemoma. Odnos bralca do spolnega vprašanja Kar ?e t:če razmerja bralcev do spolnega vprašanja, odnosno do književnosti, ki v znanstveni poljudni ali leposlovni in literarno umetniški obliki rešuje .vpolnp probleme, imamo razne t-pe, ki odgovarjajo v bistvu že prej podani tipologiji. Paters je postavil naslednje skupine: Negativni tip odklanja literaturo o spolnem vprašanju, ali odklanja vsaj posebno literarno vrsto ali obliko. Negativnih tipov, ki odklanjajo neko literarno vrsto ali obliko, je seveda več. Negativnemu tipu nasprotuje senzacijski tip ali »pornografi v prenesenem pomenu, ki išče in bere vse. kar obravnava spolni problem, ne iz potrebe po pouku, ne iz znanstvenih ali literarnih interesov, temveč zgolj snovno kot spolni stimulans. Erotika ne zanima toliko snovna in sen-zacijska stran spolnih motivov in snovi, ampak njih estetska in psihološka osnova, ki mu zazveni iz erotične lirike in umetniške pripovedne književnosti. Romantik išče tudi v erotični literaturi zlagane sentimentalne zaljubljene povesti brez življenjske resničnosti. Realist išče v knjigi resnično življenje, ki je izoblikovalo tudi njegov pogled na življenjske probleme in njegovo idejno usmeritev. Zanimajo ga naturalistični in realistični opisi, socialni romani in povesti, ki slikajo resnični milje in ki ne prikrivajo ali ne olepšujejo resničnost brutalnih sil. ki življenje oblikujejo. Tudi glede spolnega vprašanja bo izbiral realist knjige, ki brezobzirne" odkrivajo dogajanja in povezanosti seksualnega življenja. Realista je včasih težko ločiti od s;ic;Tiega in seii-zaci.skega bralca, kateremu se bliža, zlasti če nima razumevanja za umetniške vrednote. iskalec si gradi svojo pot in svetovni nazor tudi šele glede erosa. Metafizični in verski tip išče rešitev spolnega vprašanja v okviru svetovnega nazora ali verskega prepričanja. Racionalistični in Intelektualistični iskatelj si hoče v prvi vrsti širiti znanje in vednost, praktični iskalec pa si hoče pridobiti ono znanje, ki ga potrebuje za izgraditev in izoblikovanje svojega življenja ali za vzgojne naloge in namene. Izobraženi čitatelj si je dal glede spolnega vprašanja že odgovor in smer. Iskal bo morda že dopolnitev svojega znanja in pouk iz novejše književnosti, na katero gleda po starosti, notranji ustaljenosti in znanju več ali manj kritično'. INSERIR A JTE V „JUTRU" ! S tem imenom je vodil viteško vojsko V legendarni desetletni odpravi proti divjim Ainom. Za pasom mu je visel čarobni meč, ki mu ga je bila darovala njegova teta Hime. velika svečenica tempia Ise, ista teta, ki mu je bila dala žensko obleko, da se je vtihotapil v sovražni tabor. Čarobni meč je bil last boga viharjev in ga je bila svečenica nekega dne našla v repu pravljičnega zmaja. Tisti meč še danes predstavlja enega izmed treh simbolov cesarske oblasti. V junakovih rokah je meč dobil značilni naslov: »Kosec trave.« To pa zato, ker se je nekoč pripetilo, da so Aini zažgali travnike in je Jamato s svojim čarobnim mečem pokosil travo in na ta način omejil požar, še več: veter se je obrnil in gnal ogenj proti sovražnikom. Japonski Ahil je imel tudi čarobno kamnito netile, ki je bilo piav tako defr njegove tete. Deset let se je boril proti ljudem, zverem in naravi. In pesem junaške mladosti Japonske je obenem pesem izvora nežne japonske žene. Zakaj Jamato-Take je imel sladko nevesto Tahibano Hime, ki ga je spremljala, ko je na čelu svoje vojske plul skozi preliv Uraga v zalivu Jedo (Tokio). Neprevidna junakova beseda zaradi tesnobe preliva je razžalila morskega boga, ki je takoj poslal strahovito nevihto. Potop vsega brodovja je bil neizbežen, toda zvesta družica je vedela, kaj je njena največja dolžnost. Zavila se je v preproge, da je ne bi prepoznale moževe oči in planila v razbe-snele valove. Tako je s prostovoljnim žrtvovanjem pomirila razžaljeno božanstvo. Višje sile so zahtevale, da je Jamato umrl komaj 30 let star. Po svojih najbolj slavnih dejanjih je junak stopa! na vrh gore a pot mu je kazal skrivnosten bel pes. ki se je bil pojavi! kar na lepem. Neverjetno, kako visoko vrednost imajo psi v japonski zgodovini. Bila je doba. ko je država določila celo posebne davke za rejo psov in so jih hranili z ribami in pticami. Premnogi psi so imeli celo posebne vozičke, s katerimi so jih lastniki vozili na izprehod. Bila pa je tudi doba, ko so morali tisoči in tisoči v zapor, ker so se kakorkoli pregrešili proti zvestim četveronožcem. Beli pes je torej vodil Jamata njegovi usodi naproti. Kakor v zgodovini vseh primitivnih narodov ovijejo nadnaravne sile vsako epizodo življenja v tenčico bajke, tako je bilo tudi z japonskimi junaki. Podzemni duhovi gore so zastavili Jamatu korak v ebliki devjega merjasca, nevarne kače in zastrupljenega oblaka. Iznemogel, ranjen, trpeč se je vrnil na obalo polotoč-ka Ise, legel na tla in v agoniji poslal proti visokemu nebu, kamor se bo njegova duša v kratkem sprostila v obliki bele capi je, svoj zadnji hrepeneči vzdih: »Srečne so moje oči, da. morejo gledati oblake, ki prihajajo iz moje domovine!« Cesarskemu roditelju ie še sporočil: »Jaz ležim na mrzlih, odkritih poljih, toda ne bojim se smrti. Objokujem samo to, da se ne morem predstaviti tebi in ti predložiti svojega poročila s. Tako je govoril glas dolžnosti. Japonska ga je sveto sprejela in ohranila skozi stoletja. Tihi ocean zelo nemiren 2e iz davnih časov je znano, da mnoga imena kakega mesta, kraja ali česa drugega niso primerna. Ko je leta 1521. pomorščak Magalhaes zaplul s svojo ladjo v vode Tihega ali Velikega ocena, je bilo lepo vreme in morje nenavadno mimo, da je novo odkrito morje brž imenoval »tiho*. Na ta način je povečal zbirko stvari, ki nosijo nepravilna imena, in morda tudi postavil rekord, ker o mirnosti v zvezi s Tihim oceanom ni mogoče govoriti. Tihi ocean je v resnici tako nemiren, da stari pomorščaki, kj so na svojih ladjah prepluli že vsa morja, ne poznajo nemirnejšega. Poleg tega ima Tihi ocean še celo vrsto ne-običajnosti. Med te spadajo stebri vode, ki se dvigajo pod nebo. Besno se vrtijo okrog svoje osi, so črne barve in prisilijo ladjo, da spremeni svojo smer. Ti nenavadni vodni stebri bi se dali uničiti s topovskim strelom, kar pa za potniške in trgovske ladje ne pride v poštev, ker so, kakor znano, neobo-rožene. Pravijo, da gorje ladji, ki zadene v tak vodni steber. V prelivu Malake pa doživljajo mornarji še večja presenečenja. Morje začne nepričakovano bruhati velike skale, vsa okoliea pa zažari, kakor da bi voda gorela. Odkod to? Ugotovili so, da je na tem področju Tihega oceana pod morsko gladino, še zmeraj nad 100 zelo delavnih ognjenikov. Poleg delujočih ognjenikov, po katerih bi se lahko imenoval Tihi ocean tudi »Ocean ognjenega obroča«, ker je na njegovih mejah še premnogo drugih neugaslih ognjenikov, so zelo važni strahoviti podmorski potresi. Na odprtem morju niso nevarni. V bližini obale pa lahko povzročijo nepopisno škodo. Da, koliko škode so povzročili in koliko človeških žrtev so pač že zahtevali podmorski potresi na Japonskem in na obalah Kalifornije. Čileja in Peruja! Ne smemo pozabiti monsumov, vetrov, kj pihajo od aprila do okiotora v južno za-padni, od novembra do marca pa v severno vzhodni smeri. Prinašajo ogromne koKči-ne dežja. Tem vetrovom je treba dodati še zapadnik, ki v nekaterih predelih dviga 12 do 13 metrov visoke valove, z grebenom dolgim pol kilometra. Kaj pa tajfuni? Drvijo s hitrostjo 185 km in jih spremlja strahovit dež. Od julija do oktobra mnogokrat obiščejo južno-vzhodni del Japonske, kjer napravijo veliko škodo. Od ameriške do kitajske obale so zelo pogoste nevihte, ki ne napovedujejo svojega prihoda z zunanjimi znaki, kakor smo tega vajeni pri nas. Iz oblakov švigajo v morje silne strele izrazitih cikcakastih oblik in se iz morja spet vračajo v oblake, spremlja pa jih treskanje in grmenje, kakršnega ne slišimo nikjer drugod na zemlji. Pravijo, da so na Tihem oceanu bliski tako svetli, da jemljejo vid. grmenje pa tako močno, da bi skoraj predrlo bobenček v ušesu! Nadaljna zanimivost je »nrozornj dež«, ki se pojavi ponoči. Tak dež nastane, ks-dar se vroči in vlažni zrak dvigne iznad morske površine v stratosferske višine, odkoder začne deževati. Tu opažamo še dve posebnosti: da dežuje z jasnega neba; opazit} ni niti enega oblačka: pred tem dežjem ne obvaruje še tako dober iežnik. Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij >Jutra« Stanko Vjrant, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Ljubojnir Volčič, — Vsi y, Ljubljani.