529
stili. Vso sliko je očistil goriški ornamentik Delneri. i)
Quagliove so tudi freske v Komnu na Krasu.
Takisto se pripisujejo Quagliu slike pri sv. Karlu na Dunaju in v Gradcu (Villa des Meerschein-Gartens). 2)
Quaglio je mnogo zaslužil, pa tudi mnogo razdal; hvalijo ga, da je bil dobrega  srca.
Doslej se je pisalo, da je umrl 1. 1720. Prijazni župnik lavnški, č. g. Alojzij Piccinelli,
Quaglio je bil oženjen in je imel štiri sinove; dva, Dominik in Janez, sta se posvetila slikarstvu, dva pa duhovništvu. Tudi štirje vnuki so bili umetniki. V domovini je Quagliov rod izumrl, ker so se vnuki radi svojih služb izselili zlasti na Bavarsko.
II. Quagliova velika slikarska zmožnost se kaže ne le v posameznih slikah, ampak tudi v lepi   razporedbi  slik in v primerni uporabi prostorov. Nekaterim manj ugaja prevelika živahnost, i)
Oglejmo si nekoliko slike ljubljanske stolnice!
Vse skupine imajo namen pokazati sv. Nikolaja v njegovi moči in slavi. Poleg teh je še nekoliko drugih slik, ki proslavljajo skrivnost ali svetnika, ki mu je posvečena kapelica. Prezbiterij in ladja poveličujeta sv. Nikolaja. V prezbiteriju na oboku vidiš cesarja Friderika III., ustanovitelja ljubljanske škofije (1. 1461.). Vitovčevi vojaki oblegajo Celje. Frideriku se prikaže v sanjah sv. Nikolaj in ga opomni, naj se radi varnosti zapre v dobro utrjeni grad. Cesar posluša nasvet in se s tem reši. V hvaležni spomin te rešitve ustanovi ljubljansko škofijo.
Druga slika predočuje cesarja sedečega na prestolu. Sigmund Lamberg sprejema kot prvi ljubljanski škof privilegije.
Na tretji sliki podeljuje papež Pij II. škofu Sigmundu potrdilo in odlok ne-
Fot. J. Kotar, Ljubljana.
Freska v svetišču  ljubljanske stolnice
mi je pa sporočil (2/8. 1899), da je umrl Julij Quaglio 1.1751. vsled raka v grlu. Prejel je sicer sv. zakramente za umirajoče, a sv. popotnice radi nadležne bolezni ni mogel zaužiti. Pokopali so ga v cerkvi sv. Lovrenca v rodbinski rakvi.
i) Primorski list, 1. 1901, dne 21. februarija.
2) Jos. Wassler: Steirisches Kunstler-Lexicon. p. V.
.DOM IN SVET" 1903. ST. 9.
i) Dr. Ilg, 1. c. str. CXVIII. sodi: „Auf mich machte das Ganze den Eindruck iiber-waltigendster Ueppigkeit, frohlichster Buntheit, beide Eigenschaften aber fast allzusehr gestei-gert. Das Gevviihle der Gestalten hat etwas von einem vvimmelnden Ameisenhaufen, wozu die Kiirze der Proportionen noch beitragt. Die Schein-Archi-tekturen in den seitlichen Spitzkappen erinnern so ziemlich an den Styl Gaetano Fanti's, der ja auch bei Franceschini lernte, erreichen ihn aber doch nicht. Vor dem Phantasie-Reichthum, dem hei-teren poetischen Sinn, der gestaltenden Kraft und Technik des Meisters aber muss man allen Respect haben."
34