PavSsfin! franke v tfriavi SNS, V Lfufellani, v sredo 21. lanuarla 1920. Leto IV. izhaja razen potide liha in po (tmniku vsak dan opctissn. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6^L( Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in pod* p ;ati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Enostolpna petit-vrstica K 1'50, osmrtnice In zahvale po K 2‘50, razglasi in postano vrstica po K 2; večkratne objave po dogovoru "rimeren popust. Glasilo jugosEov. socijalno-demokratične stranke. Posarasana Stev. stan« — So vinarje«. —— Naročnina : Fo poiti ali Z dostavljanjem na dom za celo ieto K 96, za pol leta K 48. za četrt ieta K 24, za mesec K S. Za Nemči jo celo leto K 114, za ostalo tujino in Ameriko K 120, — Reklamacije za list s& poštnine prost#* Upravnistvo te v Lgubljani, Frančiškanska ulica št.6 L, Učiteljska tiskarna. Telefonska št. 312» Jugoslovanski volni ujetniki in interniranci o u ’» in italijanska socialistična stranka.. Sodrug A. Prepeluh je govoril na »boru vodstva Italijanske socialistične stranke v Firenci na nočni c !! dne M. ianuaria t. 1. nekako tawo-le: Sodrugi! Sprejmite bratske pozdrave od jugoslovanske socialnodemokratske stranke za Slovenijo in njene iskrene čestitke k Vaši veliki zadnji zmagi! Prihajam med Vas s prošnjo, da nam pomorete v zelo važni zadevi, ako Vam bo to mogoče. Mislimo, da ste edina politična moč v tel pielepi deželi, ki bo našla nepolno razumevanje za trplienie in bedo tisoiev proletarcev, ki so vsled zadnle kapitalistične voine — upaimo. da ie bila r,adnia! — prišli v vojno ujetništvo, v katerem še sedai neizmerno hrepene po svobodi in po svojih dra ' h. Vi vsi veste, da je bilo ob ooloinu avstro-ogrske monarhije, zajetih na fronti mnogo tisočev vojakov. Proti njih volji in interesom so gnali tedanji mogočniki avstro-ogrske monarhije v boj in smrt stotisoče delavcev in kmetov. Veliko jih je izgubilo ilv-Ijenle v tej igri kapitalističnih interesov, še več iih le pohabljenih in vsled tega odtrganih od produktivnega dela. Mnogo pa Jih živi v težkih razmerah po taboriščih kot vojni ujetniki ali civilni interniranci. In vendar ti ljudje nikoli niso sovražili Vašega ljudstva, so na vsem. kar se le zgodilo, nedolžni, sami žrtve kapitalističnega razreda, ki jih je vporabil za orodie svojih zločinskih namenov. Veliko jih le prišlo v ujetništvo prostovoljno. V» veste, da ie obstojala zlasti na Vaši fronti med avstro-osrrskimi četami revolucijonarna propaganda ki je šip. za tem. da se odreče pokorščino. V svoji duši so bili mnogi izmed njih prepričani, da se bodo. ko polože orožje, mogli vrniti domov k diužinl In k delu. Toda njih up se ni uresničil. Med ujetniki je zlasti silno veliko Slovencev in Hrvatov; njih število cenilno od 40 do 50 tisoč, ki so še da • nes, več kot leto dni po razpadu Av-»tro-Ogrske. internirani do vojnih taboriščih in vojaških zbirališčih Italije. Nestrpno Jih doma pričakujejo otroci in žene, očetje in matere. Proletarske družine, katerih očetje, možle in sinovi se nahajalo Je danes daleč proč od doma, so ostale brez skrbnika in rednika. Obračalo se na bratsko socialistično stranko Italije s Drošnjo, da tim pomaga v tem obupnem položaju In lim vrne na}- dražie, kar irnaio na svetu. Velika politična moč Vaše stranke zamore v tem pogledu služiti humaniteti in sporazumu obeh narodov, to in onstran Adrije. Tu imam seznam 37 taborišč In zbirališč, kjer se nahajalo ti naši nesrečniki; toda seznam ni Dopoln. Manjkajo na njem še kakšni kraji iz Sardinije. Ujetniki veliko trpe vsled slabe klime in hrane. Mnogo lih pomre, zaman jih nestrpno pričakujejo doma uboge družine. Sodrugi, pomagajte, ako ie to v Vaši moči. Vsi ti tisoči in njih rodbine Vam bodo hvaležni, zahvaljevali se Vam bodo in videli v tem tudi velikanski pomen Vase zmage. Vi pa boste s tem nastopih pot. ki vodi do bratstva Vašega in našega ljudstva, do sporazuma. do umevanja potreb in želja proletarskega razreda. Da buržoazni mogočniki v tem pogledu ne vrše svoie de1?nesti, je umevno. Oni vedo, da bodo ti tisoči ogoljufanih in potlačenih liu-ii zadevali svoje človeške pravice, da se bodo vrnili prerojeni, da bodo ojačili vrste razredno-zavedneua proletarl-jata. Zato ie zgolj sociiaiistična stian-ka. ki resnično želi. da se vrneio t. tisoči v svoie domove, k družini, k delu in v naročie stranke. NaSe oplenjeno. ogoliufano in potlačeno ljudstvo noče nobene vojne več. ono hoče živeti v prijateljstvu z vsemi narodi sveta. To se bo jasno in nedvoumno pokazalo, ko pride prilika in se ljudstvo o tem izreče. Prosim Vas toraj. da začnete boj za to .da se izpuste naši ljudie. vojni ujetniki in civilni interniranci, domov in sicer po najkrajši poti preko Logatca. Nadalje Vas prosim, da pritiskate nato, da se bo moglo svobodno vrniti v svoje domačije tudi približno 18,000 beguncev iz julijske Benečiie. katere je med vojno evakuirala avstro-ogrska oblast in ki sedaj žive pri nas kot ubežniki. Vaše oblasti delalo tem liudem težave pri vrnitvi s tem, da zahtevajo cd njih potrdila, da imaio stanovanje in druge take formalnosti, ki jih v večini slučajev ni mogoče izpolniti. Vem sodrugi. da boste v tem pogledu poslušali naš glas in storili vse, kar le v Vaši moči, v imenu mednarodne solidarnosti delavskega razreda vsega sveta, v Imenu humani-tete in bratstva med narodi. Grozovlada Koičakova. Berlinska »Freiheit« poroča pc ruskih listih, da ie bil v zapuščenem Koičakoveni glavnem stanu najden predlog za izvalanje kazenskih expe- dicij 12. topniške divizije na Uralu. Vsebina predloga le dokument, ki drastično predočuje nečuvene grozote belega terorja, s kolega poinočlo Je namerava! Kolčak obdržati še da-He svojo diktaturo. Predlog govori nalprei o častnikih in vojakih, dode-Ijenih kazenskemu poveljstvu. Nuio sledilo predpisi, kako nai se ravna s krivci (dezerterji, boliševiki itd.) Ta odstavek se glasi: »Ako le orlšlo Doročllo. da le volak dezertiral, se kazensko oo-velistvo naooti v nie«ovo domovino. Ako se ubežnika ulaine, nai se ga tako! ustreli: v slučaju, da se to ne zgodi, se tnu nai uniči imetie. ublie živino In odvzame nlecovo obleko, denar, sploh vse. kar ima. Ako le mogoče zažgati nlecovo hišo. ne tla bi pri tem trpelo kal sosedstvo, naj se to zgodi takoj. Tudi le treba ustreliti kakega čla^a nieiovo družine, najbolie mater«. V nadalinem pravi dokument: »One člane poveljstva, ki Iz sočutja tega ne bi storili, se mora na mestu ustreliti«. Kakor poroča »Freiheit« je eksistenco tega dokumenta pot rdi'o tudi francosko in angleško meščansko časopisje. tako da o resničnosti gorenjih podatkov ni skoro nfkakega d^onia več. Ta strašni režim sta podpirala posebno general Gaida in če-škoslov. poslanik Pavlu ki so ga ta-koi odpoklicali in se bo v Pragi zagovarjal. Kolčaka le pa odstavila in viela njegova lastna armada ii pred to se bo moral on sedal zagovarjati, med tem ko ie Djenjikin zbežal na Krim v Jalto. Zveza mu >e omogočena le še po morlu. — Zopet dokaz o resničnem teroriu protircvnluciio-rarjev. In naši meščanski list: kriče o boljševiškem terorju! Hinavci! Delavsko gibanje v Španiji. Madridski socialistični kongres. (Od našega posebnega poročevalca.) Madrid. 15. jan. Delo španske socialistične stranke ie zelo težavno. Na eni strani ima opraviti z nevedno, fanatično ter omejeno buržoazilo. na drug> strani pa z delavskim razredom ki le močno nagnjen k nediscipliniranemu revolucionarnemu boju. Kllub temu se le ta bratska stranka v zadnjem času prav izdatno povzdignila ter napredovala vsepovsod. Razmahnila le vse svoje sile, da ustvari konkretni načrt za politično delo in propagando, uveljavlja se na vseh poljh. da more z uspehom r.ose-gati v politične mahlnacile tamošnlih buržoaznih strank, da intervenira energično v sveh političnih dogodkih. V Madridu se le vršil te dni izredni kongres španskih socialistov Ob zadnjem rednem kongresu v Madridu novembra 1918. so imeli 233 N* skupin z 14.588 člani. Sedaj imajo 338 skupin z 42.113 pripadnikov. Prirastek v enem letu šteie torej 105 skupin m 27.525 članov. (188.6%). Zelo interesantna in važna ie bila debata o internacionali. Petčlanski komisiji, ki le imela nalog izdelati na črt za tozadevno resolucijo. *:e ni posrečilo zediniti se. Tako le bila prisiljena predložiti kongresu dva različna predloga. Večinski predlog komisije, podpisan od Verdes Montenegra, profesorja liceja v Madridu. Oarcia Cortesa, nekdanjega obč. svetn'ka in Nunez de Arenas. direktorja od Escuela Nueva. (nova šola), zavrača drugo internacionalo, ki ne zastopa več principov in taktike socialistov ter se pridružuleio neposredno in takoj k moskovski inteniaciionai. Drugi predlog manjšine v komisiji, podpisan od Pereza Solisa. gen. svetnika in Fabbra Ribasa. pa zagovarja z ozir. na to. k^r se nahalaio francoski in angleški socialisti pri drugi internacionali, načelo, da ie ostati začasno še pri isti. toda da le treba obenem odposlati delegacijo k ženevskemu kongresu, ki nai izposluie: 1. sankcijo proti osebam In strankam, ki so se pregrešili urotl principom socialistične internacionale in 2. navodila za ujedinlenje vseh soc strank, ki sedai pripadalo drugi ali tretji internacionali. Po ognjeviti in interesantni diskusiji ie bil sprejet drugi predlog s 14.010 proti 12.497. Obenem ie bil pa sprejet tudi dostavek, ki pravi: ako ne bi ženevski kongres pokapal zadosti realne in odkrite volje in dela za uledinlenle vseh socialističnih sil v njihovem razrednem boju, se španska socialistična stranka takoj pridruži tretii internacionali. Še tri predloge, tičoče s« internacionalne politike je sprejel kongres? 1. trikrat za vselej se izjavlja proti taini diplomaciji, proti ofenzivnim m defenzivnim zvezam, ter za mter-naciionalno politiko, ki nai narode Iti plemena sveta zopet zbliža vzgaja internacionalno solidarnost ter obče bratstvo. 2. Obrača se proti imperialistični politiki Zedinjenih držav, ki skuša zopet izzavti konflikt z Mehiko iti zasužniti vso latinsko Ameriko s -volim kapitalom, proti krvoločni in krivični obsodbi Eugene Debsa in njegovih druuov. 3. Opozarja ves španski proletariat. nai se upre z vsemi sredstvi, da se Španska ne udeleži blokade Rusije. Kar se tiče notranje politike fe sprejel kongres s 14.435 proti 10.0401 glasovom oredlog. nai se ne g:>iiio nl-kake zveze z buržoaznimi strankami, temveč nai triumfiralo nad kapitalom s tem, da pritegnejo k pol. delti vse delavske grupe, ki se dosedai še niso udeleževale političnega bola. Ravno tako le kongres pretrgal vse pogodbe in zveze z republikanci! in reformisti. V deželi kakor le Španska. kler javno mnenle še ni dosti zrelo, kjer vlada ni drugega kot orodie klerikalno-militaristične klike, bi bilo prav potrebno, da bi se združile vse levičarske stranke. Bilo Je sklenjenih še več drugih? resolucij glede nacionalne ekonomije. glede maroške kompanje i. dr# Omejimo se le na nredstoječe. Pri ženevskem kongresu bodo zastopali španske sodruge Julian Be-stevio, podpredsednik eksekutivne komisile. Daniel Augulano, stranki« tajnik, ter Fabbra Ribaš. č Abditus: Naša gospodarska in socijalna vprašanja. IX. Mezde in plače. Slaba in malovredna valuta, v svojih eksistenčnih pogojih ogrožena industrija In obrt. splošni padec produkcije in Še to in ono • — neprestano izliva mezdne krize. Kapitalistični mezdni sistem le vsled nastalega gospodarskega In političnega kurza še zamotanejši. Plače m mezde so višje nego so bile kdal in vendar ne zadoščajo niti za najskmnmej-še življenje. Nikoli nikjer ni pregleda o tem. kaj rabi delovni človek za svoje preživljanje. Na eni strani ljudje. zlasti tisti, ki se bavilo s trgovino. ogromno veliko zaslužijo, na drugi strani pa se ti, ki so navezani na mezde in plače, vedno bolj pogrezajo v siromaščino. Če bi se tu hotelo vspostaviti vsaj nekako začasno ravnotežje, bi bilo treba v vseli poklicih in stroka^ ,-go- toviti temeljne plače, nov eksistenčni minimum. Na nje pa bi bilo treba' nasloniti doklade, katerih višine bi s ravnale po vsakdanjih cenah živilskih potrebščin. Tako bi se moglo ustvariti nekakšno ravnovesje mod dohodki in izdatki delovnega ljudstva. To delo, težko in zamotano, bi zamogle Izvršiti le posebne mezdne in plačilne komisije, katetih izreki (razsodbe) bi imeli izvršilno moč. V ozki zvezi s tem je tako zelo nujno potrebna finančna reforma ter, oddaja premoženja. Važno je tudi vprašanje prometa, zlasti s tistimi deželami in pokrajinami. iz katerih moramo uvažati potrebne nam predmete. V tem pogledu le vsaka samovoljnost posameznih dežel in pokrajin škodlliva. Oo* snodarski e^iPorii na k^fer^m dela- Spisal LISTEK. GLAD. Knut Hamsun. — Poslovenil Pran Albrecht. (Dalle.) Štiri' 8te osta,i z denarjem?« par. samo JRlIuta^‘3“fcdaL v?ak vi* vežev nikoli ne pozabim č»*to... SCm re" StaJ je in premišljal za hip,’ bil očividno ne-ilguren v tem, v koliko sem poštenjak ali ne. In dejal slednjič: »Kal niste mogli raje nazaj prinesti denarja?« »Ne, slišite, nisem vam mara! povzročati neprilik, hotel sem vam prtzanesti,« sem odvrnil, »Ampak to le zahvala za to. da le človek plemenit. Tu torej stojim bi vam vso zadevo pojasnjujem in vas ni sram kot psa, vi se celo prav nič ne brigate, da bi poravnali z mano ta Prepir. Zato si umiiem roke. Sicer pa vas iaši vrag. Adiju!« Sel sem in z ropotom zaloputnil duri za sabo. Ko pa sem dosoel v svojo izbo. v to bera-Sko luknlo. premočeno od mehkega snega, s kolen?, ki so mi drgetala od romanja čez dan, — 1 aj sem tako) zgubil vso svojo oho'cst in se iopet zgrudil vžse. 2al mi le bilo, da sem napadel ubogega prodaja In iškega fanta, jokal, se zgrabil za grlo, da bi se kaznoval za svoj ničvredni čin ter se prav temeljito ozmerjal. Seveda je bil farit v smrtnem strahu za svoje mesto in se radi tistih petih kron. za katere Je bila trgovina oškodovana, ni upal pričeti hrupa. Jaz pa sem izrabil njegov strah, ga mučil s svojim glasnim govorjenjem, ga razsrdil s sleherno besedo, ki sem lo zakričal. In niegov šef ie nemara sedel v stranski sobi in na enem lasu le viselo, da bl se čutil primoranega priti k nama pogledat, kaj se pravzaprav godi. Ne. rizkot-nostim, za kakršne sem se izkazal zmožnega, ni bilo več meJAJ . ,,oNn\amp^k čemu mc niso zgrabili in prijeli? Potem bi se vsaj vsevkup končalo. Saj bi takorekoč iztegnil svoie roke no vcnirf! Prav čisto nič bi se ne upiral; nasprotno, še pomagal bi. Bog neba in zemlje, en dan mojega življenja samo še za eno blaženo sekundo! Vse moje življenje za skledo leče! Samo tokrat me poslušaj!... Z mokro obleko sem legel v posteljo: nedoločno me je objela misel, da bom nemara umrl v tej noči in zavoljo tega sem vporabil vse svoje sile. da malce uredim svojo posteljo, da bo videti zlutrai vsaj deloma v re Hegv6s In Klsek prj Madžarski. Dar-danskl kot baranlskega komltats* Ir Medjimurje se pirklopita JugoslavtJl. Budimpešta žalule. LDU. Budimpešta. 18. (DnnKU.) Ogrski dopisni urad javlja: Ko so v Budimpešti doznall za določbe mirovne pogodbe, kf Je bila izročena madžarski mirovni delegaciji so v Budimpešti razobesili ne samo na Javnih poslopjih, temveč tudi na zasebnih hišah žalne zastave. STAVKA V MORAVSKI OSTROVl KONČANA. LDU. Praga. 19. (CTU.) Stavka v Moravski Ostrovt Je končana, ke: se Je ugodilo zahtevam rudarlev. CLEMENCEAU ODSTOPIL. LDU. Pariz. 19. (DunKU. - Brezžično.) Danes dopoldne se le v elizejski palači vršila zadnja seja ministrskega sveta pod predsedstvom Clemenceaua. Clemenceau le osebno izročil predsedniku Polncareju demisljo svoiega kabineta, pri čemer se mu Je zahvalil za vsako podporo, katero le uživala njegova vlada od Poincareja y težkih časih tvojega delovanja. MJLLERAND SESTAV! NOV FRANCOSKI KABINET. LDU. Pariz. 18. (DunKU.. — Brezžično.) Predsednik Poincare J« poveril Mllleraiula nalogo, da sestavi nov kabinet ZADNJA SEJA VRHOVNEGA SVETA. LDU. Pariz. 19. (DunKU. — Trez-žJčno.) Vrhovni svet Je Imel dane* zadnio sejo pod predsedstvom Cle-menceaulevim ter sploh svojo zad njo sejo, ako prodre angleški predlog Llovd George Je prdlagal, naj bi se namesto vrhovnega sveta v bodoče vršile koference poslanikov. Na današnii seli bo vrhovni svet sprejel odgovor jugoslovanske vlade na zadnji Italijanski predlog glede Jadranskega vprašanja, ki ga podpirata Francija hi Anglija, potem pa bo kon-čnoveljavno določil listo oseb, ki Jih mora Nemčija Izročiti. Llovd George namerava Izposlovati za Clemenceauja posebno počeščenje. Izročitev Viljema. LDU. Pariz, 18. (DunKU.) »Chicago Tribune« doznava. da le generalni tajnik mirovne konference. Du-tasta, včeraj ob dvajsetih izročil nizozemskemu poslaniku formalna prošnjo za izročitev blvšeca cesarja Viljema peteročlanskemu sodišču, ki ga bo določil vrhovni svet. TROCKY RAZPUSTIL 3. RDEČO ARMADO. LDU. Moskva. 19 (DunKU. — Brezžično.) Ljudski komisar Trocki) le z armadnim poveliem razpustil 3. rdečo armado kot tako tet lo *meno-val za prvo revoluciionarno delavno armado, ki bo sicer ostala v svojem dosedanjem sestavu, služila pa bo iz kllučno le kulturnim nalogam Nieno delo bo obstolalo v tem da bo ort-oravliala živila In krmo. »krheto za niih nakladanje In prevoz, sodelovala ori lavni prehrani, ori i/delovanju poljskega orodja in pri raznih poljskih delih. ANGLEŠKO DELAVSTVO ZA RUSIJO. LDU. Rim. 19. (DunKU.) Kako« doznava »Messaggero« I* Londona le angleška delavska stranka objavila manifest, kier svari vlade nroo vsakim novim voiaškim nastopom v Rusiji in naglaša nujnost potrebe da se nemudoma sklene mir z moskovsko vlada ITALIJANSKE ČETE ZAPUŠČAJO ŠIBENIK. LDU. Split. 19. (DDU) Dne 15- t m. Je v Šibeniku prenehalo poslovati poveMstvo divizile. Divizfjonar general Viera Je odpotoval v Italijo. Ost*-io Je samo voiaško poveljništvo^ kateremu načeluje brigadir Borra. ki Je dospel semkaj Iz Drniša. Vsled od hoda generala Vlere le Izpraznjena hiša predsednika dalmatinske vlad« dr. Krstella. katero so svoiečasno Italijani nasilno rekvirirali. Istega dne. ko ie odpotoval Viera. so vse italijanske vojne ladje, ki so bile vst-drane v šibeniški luki. zapustile pristanišče. kier ie ostalo samo nekoliko motornih čolnov. Glose. Volilna borba na Hrvatskem. »Politika« piše o volitvah na Hrvat.: Volilna borba na Hrvat, se le že priče la. Na čelu volilne kampanje stojita Zagreb m Os jek. to se vidi najbolje iz tamkaj Izhajajočega časopisja Računa se. da bodo v Zagrebu vodl-je volilno borbo naslednje or"- ~?zi-rane stranke: Ljudska (pučka) stranka. demokratska zaiednica lirvatska zaiednica, komunisti in socialni demokrati. Udeležile pa se bodo volitev na vsak način tudi seljačka in radikalna stranka ter skupine okoli Na-rodnoga Diela«, »Obnove« in »Tribune«. Volilne liste za mesto Osjek so ie Izgotovljene. Število volilcev znaša 5278. Porazdelieni po stanovih nudijo naslednjo sliko: Posestnikov Je 554. trgovcev 291. In.lustriialcev 10. obrtnikov 852. državnih uradnikov 947. privatnih uradnikov 476. zdravnikov 30. odvetnikov in koncJ-pieritov 44. Železničariev in delavcev 1616. kmetovalcev 123. zdravniških asistentov 10 in v raznih drugih poklicih zaposlenih 191. Na vsak način bo volilna borba zelo živa in strastna. Novi nemški opravnfld. Za novega nemškega opravnika v Bruslju je Imenovan bivši minister Lands-berg: za Madrid le imenovan dr. Rosen. za Dunaj baron von Rosenberg. za Tokio dr. Solf, za Prago profesor Sfinger, za Haag polkovnik Ren-ner Jr. za Stockholm Radolnv. '/Bernu ostane dosedanji poslanik Adolf Mlliler. Pri imenovanju novih diplomatskih zastopnikov se nemška vlada ni ozirala na dobesedno diplomatsko Jzšolanost kandidatov, ampak predvsem na njihove osebne zmožnosti in splošno priznane zasluge. Ameriške četo v Slblrttl bodo odpoklicane. Ameriška vlada le sklenila. da bo odpoklicala 8000 mož ameriških čet Iz Sibirije, kakor hitro m bodo Čehoslovaki vrnili v domovino. Zlobne nakane ameriških kapitalistov so se izialovile. Cela Rušila bo kmalu očiščena vseh protirevolucijonar-cev in ruski proletarijat bo lahke mimo nadaljeval svoje gospodarsko življenje in ustanavljanje novega družabnega in ekonomskega reda. Vstaja v lndill. »Times« poroča Iz Bombvja, da se v Afganistanu Ja Beludžistanu širijo nove vstaje. nji številki Resoludjl, kateri »ta sklenili J D? in VLS se glasita : Resoluciia Jugoslovenske demokratične stranke: Načelstvo jugoslovenske demokratske stranke, vsled vznemirljivih vesti o poteku pogajanj radi naše zapadne grafike in Reke zbrano dne 17. jan t. tn. na izredni seji. je soglasno sklenilo: 1. Da odločno vztraja na starem aro-gramu pravičnosti, ki Je edini v stanu. red in prijateljstvo vzpostaviti med narodi: narodi nai sam’ odloču-lelo o svoli usodi: po tem načelu naj se tudi našemu narodu v vsem Primorki da prilika, da Izjavi svobodno, kateri državi hoče pripadati. 2. Da iznova odločno ugovarja proti temu. da bi se s kakršnimkoli nameravanim kompromisom kratila naša nedvomna pravica do Reke in nienega pristanišča: brez Reke le gospodarski razvol našega naroda nemogoč in so zlasti njegovi odnošali do ententmh držav odrezani: zato le za nas vsaka soluciia brez naše suverenoete nad Reko izven diskusije. 3. Vlada se poživile. nai neomajno napram vsako-mur vztrala na sta!"ču samoodločoe za primorske Jugoslovene in za našo suverenlteto nad Reko Jn celo Dalmacijo; zaveda naj se. da je ves narod za njo in da bi vsako umikanje zbudilo velikansko razburjenje z ne-doglednimi posledicami. Slovenski del naroda sicer trpi vsled neizvest-nega stanla do skleoa miru, vendar raiši trpi naprej brez omahovanja, kakor da bi pristal na svojo gospodarsko smrt in zapustil svoje brate v Primorju. — Načelstvo Jugoslovenske demokratske stranke. Resolucija Vseslovenske ljudske stranke: Po došlih poročilih namera va mirovna konferenca prisoditi Italiji velik de! jugoslovenskega ozemlja. Stotisočl slovenskega in hrvat-skega naroda naj bi bili odtrgani od svojih rojakov ter izročeni tuji državni oblasti. Vseslovenska ljudska stranka slejkoprel neomajno in brezpogojno vztraja na tem. da se tual slovenskemu In hrvatskemu narodu da pravica, v vsoji neodkrknjeni celoti ujediniti se v skupni jugosloven-ski državi po načelih samoodločbe, po naravnem in božjem pravu ter po obljubah, s katerimi so zavezniki med vojsko vabili narode na svojo stran. Ker torej zahtevamo, da pripade Jugoslaviji cela slovenska Primorska ter vsa vzhodna jadranska obal do izliva Soče. opažamo z začudenjem in skrajnim ogorčenjem, da se Je začelo resno razpravljati ce- lo o pripadnosti Reke. ki le za slučal. da bi izgubili Trst. edino mogiče naše izhodišče na morie. brez katerega bi hrvatski in zlasti slovenski živelj neobhodno moral zapasti gospodarski sužnostl. Vseslovenska ljudska stranka opozarja vlado s poudarkom in z vso resnobo, da drugačne rešitve tega teritorilalnega vprašanja ne bo nikdar priznavala ter da bo za morebitno neugodno rešitev delala odgovorno vlado. Prosimo deželno vlado, da Izvoli predsto-ječe Javiti centralni vladi. — Za Vseslovensko ljudsko stranko: B. Remec. podnačelnik. Protesti "sproti nameravani rešitvi reškega vprašanja. Kakor že Javljeno, so vesli o pariških pogajanjih glede zapadne meje in glede Reke globoko vznemirile vse kroge v Sloveniji. Poetične stranke v Sloveniji so sklicale izredna zborovanja svojih načelstev ta sklepale o situaciji. Protest načelstvi oaš« stranke som objavi# x včerajtr Novice. — Na državni vinarski Io sadjarski šoli v Mariboru se vrši tridnevni kletarski tečaj od 4. do vštevšl 6. februarla L 1. Ta tečaj Je namenjen v prvj vrsti vinogradnikom In gostilničarjem, ki naj vpošljejo svoje prijave do konca tega meseca podpisanemu ravnateljstvu. Istočasno si naj vsak sam zasigura stanovanje. Ravnateljstvo državne vinarske In sadjarske šole v Mariboru. — Železna ruda pri Velesu »Pravda« javlja: Kakor doznavamo. so za časa avstrijske okupacije zače- li neki podjetniki kopati železno »udo v rudniku, ki se nahaja v bližini Velesa. - Ugotovilo se Je. da le najdena ruda take kakovosti, da bo omenjeni rudnik eden najboljših na svetu. Zaradi tega Je minister za šume in rude odredil, da se prične eksploata-cila tega rudnika v velikem slogu. V ta namen se bo izkušal pridobiti poseben strokovnjak Iz inozemstva. , — Podpore siromašnim književnikom. Upravni odbor Srbske Matice je sklenil podpirati Iz enega svojih fondov siromašne književnike — Splitska občina kupila Kruopo-va zemljišča v Dalmaciji. Splitska občina je kupila velike komplekse zemljišč v Splitu v površini 12074 m ter zemljišča v Solinu in Btetu pri Dubrovniku s površjem 30.000 ter 6000 m* v Budvi od tvomice Artur Krupp na Dunaju za tri milijone nem-škoavstrijskih kron po tečaju. Ta zemljišča v DalmacHi Je kupil* tvor-nica Krupp za vojne hi Je hotela aa njih sezidati velika hotele. — Ljudski »pri Ja telil«. Dne 18. I m. se je v Nišu vršila sodna obravnava proti osebam, ki so bile obtožene. da so tamkajšnji angleški dobrodelni misiji kradle različno blago. Obtoženih le okoli 13 trgovcev Ja drugih oseb. ki so odnesi* velika množino raznega blaga ter ga prodali kmetom. — Koliko veila vožnla v Ameriko. Vil. številki našega lista sm« naznanili cene za potovanje s parnikom v Amerike, ki pa niso bila pravilne. — Staroznana tukajšnja pisarna za potnike v Ameriko Simo« Kmetec. Kolodvorska ulica št. 26.. kf je zopet za potnike v Ameriko odpr* ta. nam je predložila sledeč* pravilne cene: Vozni H^t stane: Trst-New York. 1. razrec 1100-2200 zlatih frankov; 11. razred 825-990 zlatik frankov: lil. razred 535 lir v papirju. Trst-Rio de Janeiro In Santoa stane: l. razred 1336.50 zlat. fraa- l jv: II. razred 990 zlatih frankov! ill. razred 610 Ur v papirlu. — Trsf-Montevideo in Buenos Airea stana* I. razred 1534.50 zlatih frankov; IL razred 1089 zlatih frankov in III. ra»-red 625 lir v papirju. Parniki vozijol v severno Ameriko enkrat r-a teden* v južno Ameriko dvakrat mesečna V tej ceni je razumljivo všteta voi-nja, brana in postelja. Vsa druga pojasnila se dobe v zgoraj navedeni pisarni. — čitalnica v Murski Soboti, Dne 9. decembre m. 1. smo uitano* vili v osvobojenem Prekmurju čitalnico z raznimi odseki. Sedež iste fe Murska Sobota. Naročene imama skoro vse domače liste, poleg teli tud! par hrvatskih in srbskih: a ne-dostaja nam še knjig. Ker pa hna čitalnica tudi nalogo nuditi tukajšnji šolski mladini potrebno berilo, katerega istotako primanjkuje, zato sa obračamo do vseh slovenskio čitalnic, bralnih in enakih društev, kakof tudi do Javnih in šolskih knjižnic, založnikov in zasebnikov s prošnjo, naj nam bfaeovolijo v dar nakloniti vsakovrstnih kniig. tako beletristič-nih in znanstvenih, kakor tudi mladinskih in šolskih kniig. Tudi starift lesnikov naših časopisov in revi! raznih stiok prosimo.Pošiljke nai se blagovolilo nasloviti: Čitalnica v Murski Soboti. Prekmurje. (Potni stroški za večje pošiljke se povrnejo), Vsak še tako mal dar bo hv.iležno sprejet. Čitalnica v Murski Soboti. —- Poslaništvo SHS v !Prag! opozarja občinstvo, da se v bodoče n« obrača več na to poslaništvo v oseb* nih in trgovskih zadevah, nego d* od novega leta 1920. dalje rešav# vsa taka vprašanja novoustanovfjo-r ni generalni konzulat kraljestva Sr* bov. Hrvatov in Slovencev v Pragi? Dloulia tfida 43. dočim spadajo % kompetenco kraljevskega posla ni« štva edino-le strogo politične, oziroma diplomatske agende. — Zahvala. Podpisani se nal« iskrenejše zahvaljujem g. prol. Dfj Botteriju, zdravniku na očesnem od* delku št. 5. deželne bolnice v Ljub« ljanJ. za požrtvovalno zdravljen}# moje žene, ki Je prišla v bolnico popolnoma slepa, s se je ©o preteku J.f dni vrniia iz nje zdrava. Zahvaljn* lem se tudi strežnemu osobjo na do* tlčnem oddelku za ljudomilo postrefa bo. Ravne, 12. januarja 1920. Ignacf Erdlšnik — Španska bolezen se širi v Sp& tu. Ugotovili so mnogo primero* smrt!. — Belgijski poslanik g. Ademaf Delcoigne Je dospel 15. t m. v Beti grad. . . — Cene siadkorfa v Av»trW af se zvišale na 60—65 K kilogram. — Llebknechtova pisma. Nemšlij list! pročaio. da so izšla v posebni brošuri pisma, ki Jih Je pls»l pokoja! sodrug V. uebkoecht v ča*«. ko M bil na fronti in potem v zapovm. sv<4| ženi In otrokom. — Omejitev razsvetljav« M D«? naja. Nižjeavstrilska deželna vlada Je izdala naredbo. ki omeluje porab^ plina in električne energije V zmis te naredbe se ustavlja osebni pr met dunajske cestne železnica. P« raba piina in električne en er gl la proizvajanje gonilne sile )• pr^P®8 vedana. Od tega so Izvzeti s*1”" tovl aprovizacijskl ^ratl- ^ prodalalnlh prostorih »n sk Je prepovedana vsaka razsvetljav po 15. urL Tudi razsvetljava t nad mestHl ni dovoljena. Dvorana koncerte In predavanla. gledali kinematografi, varieteji itd. se zapr< — Novoimenovani angle upravnik v Berlina je v petek ministru za zunanje posla MO svole poverilnice. Pristopajte k izobraževal^ ni organizaciji »Svoboda-* Dnevne vesti. Shod v »Unionu«. Meščanske gospodarske organizacije so sklicale za nedelio 18 t. m. Shod v »Unionu«. Na dnevnem 11 du je bilo valutno vprašanje. Če bi bili na shodu stvarno govorili le o lem vprašanju, bi ne imeli protestu niti naimani oporekati. Toda vsa prireditev ie bila očitno zeolj volilno agi-tačnega značaja. Nai beležimo o^ed-vsem deistvo, da so sklicali in se Udeležili skupno shoda liberalci In klerikalci. Poslednie le zastopal dr. Mohorič. Klerikalna stranka piše in govori mnogo proti demokratom. Druži se ua brez pomisleka ž niimi. kakor hitro vidi v nevarnosti svoje razredne in strankarske meščanske interese. Pravi sicer, da smo mi vezani z demokrati, medtem r»a pripravila za kulisami skupno zvezo s to obsovraženo stranko. Namen ie nro-zoren. Bližalo se občinske vohtve in tu bo treba v smislu »Narodovega« članka nastopiti skupno po francoskem vzoru proti sociialistom. Da le bil ves shod le uvod v volilni boj. nam priča baš ponesrečeni govor ljubljanskega župana, ki io le tudi topot korenito polomil. Je že tako. če Je začetek Tavčarjevih člankov in govorov še tako premišlien, mora biti konec vedno in neizbežno kata-S™*.31®1?- Pravi svetovni potres. &,hod- k> bi se moral pečat! z valutnim vprašanjem. je no zaslug! dale-Kovidnega gosnoda župana končal s Strahovitim besddnim naskokom proti — boljše vikom 1 V kakšni logični zvezi ie slaba valutna regula-eiia meščanskih finančnikov v Bel-gradu z boliševiškim gibanjem, bo znal povedati g. žunali. Mi navadni Občinarji ne moremo tega razumeti. Morda se ie pa dr. Tavčar zagnal z vso vehemenco proti boliševikojn zgolj zato. ker Je precejšnja skup:na Budi na galeriji, ki ni ist'h volilno-agitačnih nazorov kakor naš slavni veliki prijatelj in častilec Ivana Cankarja. neusmiljeno ropotala in reagirala. Ne vemo, če ie bil dr. Tavčar z uspehom zadovolien. kakor tudi ne če bo Ljenin ob njegovih besdah padel v omedlevico. Neumno se nam vsekakor zdi, če g. voditelj JDS obljubi začetkoma svojega govora, da se ne bo pečal s politiko, pa jo v isti sapi udari čez bollševike. ki so menda že postali niegov nočni in dnevni strah. Ah. ta volilni boj in ta bojazen pred socilalisti! Hišne posestnike Je treba poklicati tako! na pomoč Ti so zadnja opora blatne ljubljanske liberalne občine. Skoro Jokajoč se te g. župan spomnil teh svoiih revežev. Bog dai zasluženi pokoj niegovt ne--jRlmi duši in zmago nlegovi stranki. V to pomozi zlasti zveza s klerikalci Kako skrbe za delavstvo,.. V soboto dne 17. t. m. te delavstvo vojno - tehničnega zavoda v Ljubljani po končanem delu prišlo pred pisarno po izplačilo plač. Sef Je delavstvu naznanil, da nima denarja. da pa nai delavci pridejo do svote plače ob 5. uri popoldne. In res! Ali laiibog. tudi sedaj ni bilo »para« za izplačilo! Kaj nai to pomeni? izjava R. polk, Vasiča dne 13. t. m. »sada hnam para«, je bila menda podana sarno z namenom, preprečiti naš protestni shod! Ali se hoče delavstvo res izigravati tako. dolgo, da bo moralo Seči po samopomoči?Kako naj ob teh Slabih časih delavec še čaka na tistih par kron svole tedenske plače? Šef autodelavnice pa delavstvu še celo Izjavila: Komur t* sistem ni všeč, nai si poišče dela ri.agie! — Mi se naj torej umik' no sistemu, ki nas tlači bi vsled ' aterega podjetje propada0! Ne. Delavstvo bo raiš- idpravilo ta sistem, ker danes niso več časi, da bi se moglo z organiziranim delavstvom igrati, ko je itak že dovolj sestradano.— Deželno vlado ob tej pri-"i Doživljamo, da takoj izdela na- hg|^reur.editev tx>djetia na pod-nase izročene reso!učile. — Delavstvo. Pomagajte! Železniški vpokojenci smo svoj-fiss prejemali draginjske doklade. Svota 50 K za tri mesece sicer ni bila v primeri z. draginjo velika, ven- j dar pa le bilo vpokojenceni vseeno vsej neka! pomagano. Že precej dol- ! go je od tega, da se je pokojnina rudarskih in tovarniških vpokojencev zvišala, samo za nas, uboge železniške upokojence se železniško ravnateljstvo nič ne pobriga. Trgovcem, ki imajo že itak prepolne žepe, le vlada dovolila svobodno trgovino, t drugimi besedami povedano, zvišanje cen za 100 odstotkov — za nas. uboge trpine ap se ne zmeni nihče. Dolžnost dež. vlade bi torej bila. da se ona nas pobriga ko železniško ravnateljstvo v naš prid ničesar ne ukrene. Pritožb« glede sekvestrov. Z ozirom na razne govorice In notice v časnikih, ki trdijo, da naši sckvestri nepošteno gospodarijo ir razpolagalo z imovino neprijateljskih podanikov, oškodujejo posestva, pro-dalaio inventar itd., se uradno de-mentiraio te vesti kot neosnovane. Bilo ie le v malo slučatih nekaj pritožb. katerim se ie takoi ugodilo. Se-kvestri na svoio pest niti z najmanjšimi deli nadzorovanega premoženja ne morejo razpolagati, ampak moralo za vse ukrepe iskati odobrenjn višje nadzoi stvene oblasti, oziroma v manj važnih in nujnih zadev ih postopati sporazumno s političnim' oblastmi prve stopnje. Ket le pred met tem neosnovanim govoricam zlasti oddaja posestev v naiem, ozi torna zakup, se s tem javnosti po-iasnuie da se oddajo v naiem le ona posestva, katerih lastniki radi odsotnosti ali radi prevelike obsežnost* ne morejo, ali na iz kakega drugega vzroka nočeio obdelovati v lastni re žiji. Le kulture, kot so vrtovi, polie. travniki, pašniki, se oddajalo v najem. nikakor pa ne vinogradi in še man! gozdovi ki bi se na ta način v najkrajšem času popolnoma izkoristili in uničili Samo v najskrajnejšem slučaju. L 1. ako vinograda sploh ne oskrbuje niti kak oskrbnik odsotnih lastnikov, ako torej obstoia nevarnost. da sc vinska kultura vsled zanemarjenja uniči, se sme oddati v naiem razumnemu in zanesljivemu gospodarju, ki se Je pri pristojni politični oblasti prve stopnje zavezal, raciionelnc pod nadzorstvom oblasti obdelovati vinske nasade. Takih slu čajev pa doslej še ni bilo. iz krogov državnih uslužbencev. Prejeli smo in priobčujemo: V I.jubliani se le ustanovila pred let«»m dni oiganizadla policijskih uslužbencev. Nato se je kmalu raznesla \esl da organizacija kot taka za policiste nj primerna. In res se le na ta migljaj odcepil od orvanizacile en de) policijskih uslužbencev, ker bale spadalo v uradniško skupino. Čeprav se še ni ničesar slišalo, da bi bila ta skupina Že kal dosegla, se le vendar pričelo nerodno tekmovanje med obema skupinama. Vršil se bo kmalu občni zbor. Vanj silijo pred kratkim uradnikom imenovani ljudle žalostne preteklosti. ki se menda šele sedaj uče slovenščine, ker so io svolčas že skoraj pozabili. Za navadne stražnike h» tl uradniki skoraj gotovo kot odborniki »zelo mnogo« storili. Zato pa si bodo stražniki Izvolili v odbor zmožne može Iz svote srede. Kje Je obljubljena plača, obleka In drugo? Poglejmo si! Vsi drugi državni uslužbenci so dobili vse v redu izplačano, le mi ne! Kdo se bo torel zmeni! za ubogega stražnika — ali mogoče uradniki?! Naša organizacija torel nikakor ne sme biti lestvica.' do kateri bj gotovi ljudje plezali pa stolčke. — x. Prijava nezgod delavski zavarovalnici. Ponovno se dogaia, da podjetnik! zavarovanju podvrženih obratov nc prijavijo nezgod v zmislu § 29. zakona o zavarovanju delavcev zopet nezgode iz leta 1887. Prvi odstavek tega paragrafa veli da mora podjetnik, ali oni, ki vodi ob času nezgode obrat, vsako nezgodo, ki ima za posledico smrt ali več kakor tridnevno delanezmožnost, prijaviti tekom 5 dni. računano od dneva nezgode. v dveh izvodih politični oblasti prve stopnje. Posledica zanemar-lenja zakonitih dolžnosti od strani podjetnkiov Je, da obvesti zova-rovalnico o nezgodi pristoina bolniška blagajna, toda šele tedal ko je ponesrečenec ozdravel. Splošno ie pa tudi bolniške blagajne ne obveščajo. Tako ostane ponesrečence, ki je v mnogih slučajih po končanem lečeniu za delo7 še nezmožen, brez vsake pomoči. Zavarovalnica na po-nesrečenčevl zahtevi za odškodnino ne more takoj ugoditi, ker nima potrebnih podatkov. Na podlagi pone-srecenčeve izjave mora šele zahte- i pod’etnik«- da or Ha vi nezgodo Ietne^a zasluž- ka. i odjetniki Da kllub opominom ne izpolnjujejo zakonite dolžnosti v zmislu § 25 omenjenega zakona. Tako se rešitev zavlačuje, ponesrečenec cbupuie in urgira neprestano rešitev. Vse one podjetnike, kj nc pri-javlialo pravočasno nezgod in sploh s svojo pasivnostjo onemogočnjejo zavarovalnici postopanje, bo politič- . no oblaslvo v zmislu § 52 omenje- i nega zakona občutno kaznovalo. 1 Opozarjamo podjetnike, da v svojem I Interesu In v korist delavstva vest* i nejše izpolnjujejo tozadevne zakoni- te predpise. Vzorce za prijavo nezgod se dobiva pri okrajnih glavarstvih. oziroma mestnih magistratih ali pa pri »Začasni delavski zavarovalnici zoper nezgode« v Ljubljani. Moderni maliki. Čudne pojme imajo meščanski krogi o svojih soljudeh. V njihovih očeh ie vsakdo, ki lim le primoran služiti, človek nižie vrste, katerega dolžnost ie no bož*e častiti svote kapitalistične gospodarie. čudila se br naša iavnost. če Ji povemo primer: V trgovini O. Bračko na Dunajski cesti v Ljubljani zahteva lastnica od svoiih nastavlienk. da 11 pred odhodom vpričo odjemalcev poljubijo roko! Sme pač v »demokratičnem« veku! v Previdnost pri nakupu lir. Dve neznani Primorki sta v soboto v Škofji ulici prodajali in izmenjavali ponareiene italijanske lire v bankovcih po 100 lir. Kupila sta te lire neki Sužek za 1900 lir bankovce po 100 lir in gostilničar FoJ-kar za 1000 lir po 100 lir. Oškodovana sta prvi za 10.400 K in drugi za 5000 K. Bankovci po 100 lir so zelo dobro ponarejeni. « Zvlšanle eksistenčnega minimuma. Z ozirom na to. da ie dosedanji eksistenčni minimum, ki le prost osebne dohodarme (1600 K) za današnje razmere prenizek, je deželna vlada predlagala finančnemu mint-strstvu v Belvradu. da se eksistenčni minimum današnjim razmeram primerno zviša. Vojni vjetnjkl se vračalo Iz Italije. V nedeljo zjutraj le dospel v Ljubljano prvi večji transport vojnih ujetnikov. Pred tednom dni so odšli iz Verone preko Inomosta na Maribor, kfer so se morali podvreči tridnevni karanteni. Došii so po večini pripadniki bivšega 17. pešpolka, ki so bili vieti za časa prevrata na tirolski fronti. Pogreb aodruga Prana Voha, ki se je dne 16. t. m. ponesrečil na tako tragičen način, je bil včeral ob 3. popoldne iz mrtvašnice nri Sv. Krištofu po Dunajski cesti na novo Pokopališče. Sodrugl — železničarji so mu priredile lep, skromen, a impozanten sprevod z lepim, velikim vencem na čelu. Ameriškim Slovencem, ki so obdarovali revno prebivalstvo Slovenile z blagom, in tudi deželni vladi, da je pri razdelitvi blaga našo ptošnjo vpoštevala, se tem potom v imenu vseh obdarovanih iskreno zahvaljuje organizacija kovinarjev Guštanj-Ravne na Koroškem. »Slovensko planinsko društvo«. Letošnji občni zbor osrednjega odbora SPD le določil: Članarino na 12 K letno za vse člane: pristopnino na 2 K (enkratni znesek) samo za nove Člane; ustanovnino na 400 K (enkrat za vselej). — Pripominjamo, da med članarino ni vpošteta letos naročnina za »Planinski Vestnik«, ka terega bo treba posebei naročiti, čim bomo zopet pričeli z izdalo. — Dijaške Izkaznice. Oori označene ceno veljajo za vse člane brez izlerae. tudi za dijake, ki hočejo postati člani SDP. — Oni dijaki pa. ki žele samo brezplačno prenočnino na v to svrho določenih prostorih po planinskih kočah SPD. nai se zglase pri osrednjem odboru SPD, ali pa pri svojih profesorjih, da dobe tozadevne posebne »dijaške Izkaznice« Za vsako dijaško izkaznico Je vplačati 6 K (pri-stopninski znesek 2 K tu odpade). Vstopnino v vsako posamezno kočo mora vsakdo vnlačati. Zaradi žaljenja časti — 14 dni. Ljubljansko okrajno sodišče Je včeraj obsodilo priletnega Ljubljančana l. Cimermana na 14 dni navadnega zapora, ker je psoval in zmerjal z zelo grdimi besedami staro gdč. Mi-ciko T. Cimerman je po razglasitvi sodbe prosil^ sodnika „za eno milostno sodbo“. Delegat finančnega ministrstva v Ljubljani dr. Karol Savnik se je 18. t. m. odpelial službeno v Belgrad. od koder se predvideno povrne v osmih dneh. Oddelek za narodno hrambo deželne vlade za Slovenijo in komisija za teriatve proti bivšemu erariti se le preselil dne 19. t. m. iz proslorov vladne palače, II. nadstr. v dekliški licej na Bleiweisovi cesti Kil? hira. Slovensko marijonetno gledališče v Ljubljani V Mestnem domu se bo vršila dne ^0. t. rn. ob 4. uri popoldne otvoritvena predstava s predstavami: Prolog (po Fr. Pocciju prosto spisal dr, Ivan Lalt) in Čarobne gosli (pravljična igra za lutke v osupli slikah z godbo, petjem in Plesom. Po Pocciju priredil dr. Ivo Šor- li.) Lutke In dekoracije slikal Milan Klemenčič, zastor pa Ivan Vavpotič. »Geografsko društvo« ze Je ustanovilo na univerzi v Belgradu. Društvo iina dvojno nalogo: da pomaga geografskemu raziskovanju in pro učevaniu jugoslovanskih pokra lin in da geografsko vedo o teh deželah širi med iludstvo. Društvo bo prirejalo zato predavania in bo izdaialu svo| Časopis »Glasnik Geografsko/ Društva«. Redni člani bodo plačevali 20 dinarjev članarine izredni pa 12 dinariev. Društvo ima svoto knjižnico. Ustanovni člani morajo plačati 5(K> dinariev v gotovini ali vrednosti. Vsa društva In znanstveni zavodi se prosijo, da z Geografskim društvom zameniiHeio svnie publikacije. Iz stranke. Društveni shod ..Svobode" se bo vršil v nedeljo, dne 25. t. m. ob 10. dopoldne v Mabrovi šoli. Prosimo sodruge in sodružice, da se shoda zanesllivo udeleže. Dnevni red ie: Ustanovitev podružnice za LjuMiano in volitev delegatov za izredni občni zbor. Delegat je, ki bodo zastopali podružnico ..Svobode" na izrednem občnem zboru dne 1. fabruarja, naj takoj sporočijo, če hočejo isti dan nnsetiti tudi gledališče, kler se vrši delavska predstava, da se Jim rezervira vstopnice. Naznanjamo tudi da se lahko občnega zbora udeleže tudi člani ..Svobode" kot gostje. Prva učna ura za stenografijo se bo vršila dne 21. t. m. ob 7. uri zvečer v Mahrovi šoli, v sobi politične organizacije. Sodrugi in sodružice. ki bodo obiskovali stenografski tečaj, naj se zanesljivo udeleže te ure. Vpišeio se lahko tudi še drugi, ki imajo veselie. Pozneje se jih ne bo več sprejemala Ruski kružok rahočfh. naznanja vsem članom in članicam, da prične z rednim poukom v sredo, dne 21. t. m. točno ob polu 8. uri zvečer v Mahrovi hiši, 1. nadstr. Redni pouk se bo vršil vsako sredo. Člani in članice naj pirnesejo pisala In zvezke s seboi. Istotam se sprejema tudi nove člane. Zveza oblačilne stroke za Slovenijo v Ljubljani priredi v soboto 24. t. m. veliko plesno zabavo z raznovrstnim vsporedom: srečolov, šaljiva ženitev, šaljiva pošta. Dostojne maske dobrodošle. Vstopnina v predprodaji 7 K pri blagajni 10 K, za člane 5 K. Vstopnice se dobe v predprodaji šelenburgova ulica 6/fI. ter na dan prireditve pri blagajni. K obilni udeležbi vabi odbor. Splošna železničarska organizacija skupina Zagorje priredi v delavskem domu v Trbovljah železni-čarsko veselico dne 31. januarja ob 7. uri zvečer in ne. kakor Je bilo v listu pomotoma naznanjeno 1. febr. Občni zbor osrednjega društva živilskih delavcev in sorodnih strok za Slovenilo se bo vrši! v nedeljo, dne 1. februarja 1920 v Ljubljani. — Vsaka podiužnica pošlje do sto in na vsakih nadaljnih sto članov po enega delegata. Na dnevnem reda je tudi izprememba pravil. Prireditve. Protestni shod mesarjev. V Mestnem domu je bil v nedeljo dop. protestni shod mesarjev prot) najnovejšim odredbam vlade glede cen kožam in mesu. Mesarji so odločno protestirali proti uvozni carini na oblačila, proti izvozu živine ter zahtevajo v svoji resoluciji: a) prosto trgovino kož, b) maksimalne cene za živo živino, c) zaprtje i:: strogo nadzorstvo me! glede tihotapstva. Mesarji so se zelo pritoževali, da gospodarsko poginejo vsled prenizko uradno doiočenih cen mesu. — Radovedni smo, če so v soboto samovoljno podražili cene mesu. To so vam prave pijavke. Kralevna skupina Celic »Društva zasebnega uradništva za Slovenijo« sklicuje svol redni letni občn* zbor na nedeljo, dne 25. prosinca 1920 dopoldne ob 10. uri. Zborovanje se vrši v hotelu »pri Kroni« v Celju (nd v »Narodnem domu«) s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo društvenih funkciionarjev. 2. Volitev novega odbora. preglednikov in zastopnikov za osrednji odbor. 3. Organizatoričnl razvoj slovenskega zasebnega uradništva. 4. Stališče zasebnega uradni-štva napram konsumnim organizacijam. 5. Službena pragmatika. 6. Pokojninsko m bolniško zavarovanje. 7. Slučajnosti V slučaju nesklepčnosti se vrši skupščina z istim dnevnim redom v sredo, dne 28. prosinca 1920 zvečer ob 7. uri v istem lokalu: ta zbor bo sklenčen ob vsake udeležbi. Mariborski slovenski akademiki prlrede 21. t. m. ob 20. uri v zgornjih prostorih »Kazina« akademski ples. Vstopnina za osebo 20 K. Even- tualni čist! dobiček je namenjen alca-demičnemu podpornemu društvu V Ljubljani hi v Zagrebu. - Odbor. Iz Sfovenije. Kočevje. Razmere pri našem premogoko-pu so vedno boliše. Neki paznik namreč si le priboril že toliko ugleda pri obratovodtu. da se na njegovo zahtevo odpusti vsakega poljubnega delavca, ker paznik zapreti, da takof zapusti službo, če se ne bi odslovilo delavca Tu se dela brez pardona ta nobenega človeka ni. ki bi napravil samovoljnemu početju konec. Opozarjamo torel tiste, ki so kompetentni. na to deistvo s pozivom, da napravilo stvari pravični konec. Griblie pri Črnomlju. Po več kot osmih letih odsotnosti se je vrnil v domovino g. dr N*ko Zupanič. Občina Griblie ca le na občinski sefl dne 27. decembra 191t imenovala častnim članom. Selnica ob Dravi. Tudi pri nas smo ustanovili krajevno politično organizacijo naš« stranke, h kateri je pristopilo že mno* go članov. Shod. ki smo ga imeSI pred nekaj dnevi in na katerem ie poročal sodrug Kavčič, je prav lepo uspel. Sodrugi, kmetje in delavci! L« naprej in zmaga bo naša! Ruše nad Mariborom. Zopet bridka izguba v naših vr-stali! Dne 6. t. m. je umrl v 60. !etz starosti sodrug Franc Kavčič. Pokojnik je bil 26 let član naše organizacije. Umrl je vsled jetike te str** hovite spremljevalke našega delavskega stana. Pokojni sodrug je bil zeto nrlijubilen. Ohranimo ga v naj-boljšem spominu s tem. da se z vsej« srcem posvetimo nlegovemu zaoo-četemu deiu za zmago naše delavska stvari. Maribor. »Katoliški« list »Straža«. ki se H menda učil prave dostojnosti pri svojih katoliških visliških bratcih n« Ogrskem, se obregav naš list z očitkom, da smo še vedno nedostojai Noa, ker vemo, da k gotovi lju J)« tadl »Napreja« in njega vedno večjega razširjenja zelo razburiaio. jim očitek blagohotno odpuščamo. 1» dostojnost se ne bomo pulili pri ija« deh. ki izdajajo tako dostojne J Lit* kakor so »Večerni Ust,« »Straža« !t4 Guštani Klerikalci se nikakor ne drže Izreka: Dajte bogu, kar je božjega, bližnjemu pa, kar je njegovega. Primer! Tukajšnji gerent, gostilničar trafikant, mesar, tneietar in predsednik šoikega sveta — vse obenem — bi moraJ skrbeti za dobavo kurjav« za šolo. Tega pa ni strnil in naši otro-ci so morali cel mesec biti brez pouka. Tako torej klerikalci skrbe i& ljudsko izobrazbo! Kle 1« krivda, d# še danes nimamo meščanske Šole? Ali ne ravno pri klerikalcih, ki se Imeli v Sloveniji vso moč v svojft rokah to Je poverjeništvo za uk tt bogočastje pripadalo klerik, strarv-ki?! Ko bomo socijalisti imeU moč « rokah, bo ustanovitev šol za liudrik« Izobrazbo naša prva skrb! Klerikalci torej namenoma lažejo, ko pravijo. da smo Imeli ml vso moč v svoja! rokah! Vsak pač dobro ve. da se nHt premakniti nismo smeil, ,tako je divjal kapital klerikalizem nad namt. Preganjali so nas to zapirali, to j« resnica in nič drugega. Še nekai: To-kajšnfi župnik Je nekoč kritizira! n* izurjenost delavskih deklet v gospo* dinjstvu. vsled česar se bale ne mo« rejo poročiti. Omenjal le. kako rast« število nezakonskih otrok in se zavzemal vsled tega z« gospodinjski šole. Kaj mislite delavci o načrta župnikovem, ki pravi da nai bi ra} poslali naša dekleta za eno leto n* kmete, da se priuče gospodinjstva bi da bi tam obrabile svojo zadnjo obleko in obutev? Gospodu župnika povemo. da nam ie znano, kako se drugod ustanavljajo razna kulturna društva, da pa tega dozdal še nismo vo-deli, da s« taka društva ustanavlja;«! z nečedno strankarsko agitacijo, k t-kršno se uganja v »Večernem Listu«. * »Večernemu Listu« dopisuje nekdo. ki nesramno blati sociialiste z namenom. na t a način pridobiti rrist.t-šev za JSZ. Udarja s polenom no delavskih zaupnikih, dobro vedoč, če i ? ubije pastirja, da se tudi čreda ra? kropi. Dopisnik v p r a š u 1 e (to R dobro!), če Je res. da dobivalo zaup niki od tovarne t o 20 vinarjev z * vsakega delavca, ki ga vod To za n» .i. Zakal sl dopisnik ne upa tega t r d i -11? Kako more tudi dopisnik na tod- lasri vprašanja blatiti zaupnike?! Ali ni taka agitacija za ISZ sramotna?! Zakaj si ne upate pogledali nam naravnost v obraz? Povemo vam mi • Zato. ker se bojite kazni za ’.až-njivo obrekovanje. Farizejstva ste se res dobro naučili, ker znate tako dobro izpraševati in streljati izza grma! Obljubljamo, da vas mi ob rri-liki vprašamo za ~ dokaze! Za sedaj pa vprašamo le za ime dotičnega utadnika. ki ie izrekel ono prdo laž, ker bi vas sicer morali imenovati lažniivca. Rak. Rak. latinski (cancer) !e hol^zen. katere se ljudje morda največ boj;jo. še vse boli kot naivečiih morilcev človeštva: tuberkuloze, srčne bolezni bolezni na jetrifi in pljučnice. To pa radi nevednosti občinstva, ker je težko spoznati raka v prvih početkih. In ker ie tedaj, ko je bolezen nčivid-na. večinoma že postala neozdravljiva. Zdravniki so mnenja, da }e treba zlasti podučiti občinstvo, da spozna raka že v prvih početkih, ko je še ozdravljiv, navaditi ljudi, da se ob prvem sumljivem znaku obrnejo k dobremu zdravniku in obveščati širše občinstvo, kako naj se ga varuje jn zdravi. Statistični urad Združenih držav je za leto 1917. našte! 61.452 smrti vslcd raka. 112.721 vs!?d pljučnice. 110.285 radi tuberkuloze, 115 337 radi srčne bolezni in 80 912 radi bolezni na ietnh. Iz tesa se razvidi. da snada rak med najnevarnejše in najbolj razširjene bolezni. Umiranje radi raka raste za skjraj dva in pol od sto na leto. Ako se rak odkrije pravočasno, se smatra ezdnv-lilvjm. Zalibog je težko spoznati ga takoj. Nasproti drugim bojezmm le rak v svo-em prvem napadu navadno brez bolečin, in radi tega ie tedaj. ko se bolezen odkrije, mnogokrat že toliko napredoval, da je potrebna večja operacija in da je upanje na ozdravljenje znatno maniše. ako ne že izgubljeno. Druga nesrečna okoliščina je ta. da se bolnik, ko je spoznal. da ima raka. mnogokrat ne zateče k veščemu in vestnemu zdravniku. V kolikor ie veda dognala, nj znana nikaka kal bolezni ali bakterij, ki bi povzročil raka v človeku ali živalih. Rak ie bolezen Hudi v srednjih letih starosti. Niti en slučaj se ni dognal, da bi zdravnik ali bolniška strežnica dobili raka Od bolnikov niti po dolgih letih občevanja z ljudmi. ki trpe na raku. Drugo krivo mnenie ie. da ?e rak — podedljiv. Pletenine telesa, mišic. žlez. kost* — so vse sestavliene od ogromnega števila drobnih celic, ki jih lahko primerjamo opekam v poslopju, in jih drži skupaj neka snov, ki io smemo primerjati mavti. Ali celice telesn so žive, zaporedoma rastejo in pomira-io v zmislu nekega naravnega zakona, katerega popolnoma še r.e razumemo. Kakšenkrat te celice začnejo rasti in se razvijati na način, ki ni v ksladu z navadnim redom. Tako se ustvarja, kakor ^bi se reklo, neka mala kolonija neposlušnih celic, izrastek v telesu, ki raste in se nezdravo razviia. To se lahko godi na koži, v prsih, v želodcu, grlu ali v vsakem drugem delu telesa. Dostikrat se ta izrastek pojavlja v obliki trdega zrna. ki ga te lahko odkriti že ob tipanju in ga zdravnik lahko odstrani. Ako ta skupina ni takoj oJstraniena, raste nadalje in prodre v sosedne telesne pletenine. To prodiranie le ravno ono. ki označuje razliko med ne-dolžr imi izrastki kakor bradavicam5 in raki. Nazadnje se izrastek razvije v veliko maso. od katere se cenijo maniši deli. Ako se navadne celice cenijo od svoje pletenine In se zmak- nek> iz svojega mesta, umikajo Rs» kove celice pa imajo tako fivlienskoi silo. da živijo še nadalje, in r-ovzro-čajo nove rake. Rak se dost:krat začne razvijati, ako je bil Kak del telesa dolgo in zaporedoma izpostav-« Ijen iritaciii ali pa v nedolžnih izrastkih, ali pa okoli njih ali pa vsled turov. Dostikrat ie rak nastal na ustnicah vsled opekline ali irita« iie vsled slabih zob. Kitaici trpijo na rat:u v; grlu. ker jedo svoi riž orevorak. Zenske so boli podvržene raku. V starosti od 35 do 43 let trikrat v?č žensk umira za rakom kakor moških. Dolgotrajne rane in braaavire. k| očividno izpreminiajo svoio obliko, je treba takoi odpraviti. Nikdo ni potov pred rakom, nit? se ne more reči, da bi bil raku posebno podvržen. Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh« Tisk »Učit. tiskarne« v Liubl;ani. hvJnusui Spodnja SiSka St. 22 priporoča svojo delavnico za iz delovanje oblek za gospode po meri. Ima prvovrstne moči. Točna postrežba In zmerne cene If ko r„ kilo na aveti ve£er v Zidanem L*B, mostu prenočeval, nai se zglasi ker »e je njegov etui za smo d k e naSel, finalno «trn:D ra*,!iene» d,,t>r° ohra- ulIUlile illUjC, njene in stojala kupuje po najviSji ceni ;fianko Ljubljana) Josip Peteline, Ljubljana. :SgafiRiw: A. Fuchs, Ifchliara Selenburgova ulica t. 6. Kupujem staro zlato, srebro, kakor tudi briljant«, demante po najvisjih dnevnih cenah. Priporočam veliko zalogo zlatnine, erehrnine, ur, briljantov itd. Popravila in nova dela se šujejo v lastni delavnici točno in solidno. ta trgovino mečmiega blaga se proda. Kjo povo npravnistvo. 98 jevua » mam. SpcdnSa Šiiks. Kamnifta d. 16E.V faiinl htSl se priporoča v napravo vsakovrstnih mizarskih del. Tudi se dobi gotova sobna in kuhinjska oprava itd. Izvršitev solidna in po nizkih cenah. Prosim blagohotnih naročil. 81 špedicij>ko in komisijskopudjetje Šelenburgova ulica it. 4. Veletrgovina s premogom, drvmi, šoto in raznim kurilnim materija ioni. Na debelo: Ljubi gl. kolodvor. Na drobno; cielenburg. ul. 12. Zmerne cene! Vsem eorodmkrm, prijateljem in znanefm naznanjam, da je moja žena ozir, mati otrck Štefanija, Milana In Emerika, gospa Suzana Dražil roj. Findefsen po dolgi in mučni bolesni danes dokončala svojo zivljensko pot. Truplo se v sredo dne 21. jannarja ob pol 2. uri popoldne prepelje iz hiše, Spod. Šiška, Kolodvorska eesta 56. na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo izročimo materi zemlji. Vtnce hvaležno odklanjam — v dušah naših obranimo pokojnici blag in prijazen spomini Ljubljana, 19. januarja 1920. Stefan Dražil. ičie kože Drobiž (papirnati) mestne občine mariborske. od divjih in domačih kupuje po najvišjih cenah hran Smigovc, Šoštanj, izdelovalnica klobukov, zamenjava tudi klobuke vseh vrst za kože* Ker je mestna občina mariborska naknadno položila zadostno kritje za papirni drobiž, ki ga je izdala, se ta drobiž prizna kot veljavno plačilno sredstvo, ki ga smejo sprejemati zlasti tudi državne in druge javne blagajnice. Občinstvo se pa opozarja, da je veljavnost drobiža omejena na okoliš mestne občine mariborske in da sa mora drobiž potegniti iz prometa najkasneje 30. junija 1920. MnM Mie iMdntn Hat za Mio in Istro t IjulM dne 17, januarja 1920. Delegat: dp. Šavnik s. r. m Krznarska moda 1920! £ Nemoderni mufi, boe itd. se modernizirajo in izgotav-ljajo v najkrajšem času. V zalogi lastno izdelane garniture ter špecijelno damske kožuhovinaste čepice. Prevzamem vsakovrstne kože v stroj ter jih popolnoma izgotovim v najmodernejše garniture. LucKmik Rot, krznar, Gradišče 7, nasproti Sremskega gledafiSfa, iBsmmKMMmi LJUDSKA TISKARNA", DELNIŠKA DRUŽBA V LJUBLJANI. Vabilo na subskripcilo delnic! Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, je z odlokom z dne 2, januarja 1920, St. 9172, dalo začasno dovoljenje za ustanovitev delniške družbe »LJUDSKA TISKARNA" V LJUBLJANI. Namen družbe je zlasti, da ustanovi lastno tiskarno, potem da nakupuje ter upravlja tudi druga tiskarska podjetja in pridobiva obrtne pravice za tiskarski, litografski, knjigotrški in knjigoveški obrt. Osnovna glavnica družbe znaša 1,000 000 kron, in je razdeljena v 5000 delnie po 200 kron, ki se glase na ime in bo radi kontinuitete delniški družbi pridržana pravica, da vsak prehod njenih delnic iz ene roke v drugo odobri. Delnice se emitirajo po kurzu 200 kron komad in za vsak komad 5 kron več, da bodo tako ustanovni stroški kriti. Na subskri-birane delnice odpadajočo glavnico bo na poziv pripravljalnega odbora plačati v gotovini pri Splošnem kreditnem društvi* v Ljubljani. Dodelitev delnic si pridrži pripravljalni odbor. Subskripeijake pole so na razpolago pri Splošnem kreditnem društvu v Ljubljani. Subski ipeija se zaključi 15. februarja 1920 ob 12. uri opoldne. Ljubljana, meseca januarja 1920. prlpra¥g£@lnl odbor.