¦¦*»:•' Stanc: Za celo leto.....K 20 — za pol leta......« 10'— za Cetrt leta.....« 5'— za 1 mesec......« 1*70 Posamezna Stevilka 60 vin. UredniStvo in upravniStvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovzu), pritiic"je, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik.. Kako naj volimo v Ptuju. Gospodarski polozaj ptujskega mesta je naravnost brezupen. Mestu preti katastrofa, ako zgubi vrednost ogromno vojno posojilo, ki ga je podpisala mestna hranilnica. Mest-na obSina jamci namrec s celim srojim pre-mozenjem in s svojo davcno rnocjo za po-prej nemSko Sparkaso. Nad 20.000.000 K je tega vojnega posojila. Ze izguba samih ob-resti od te velike svote mora mesto okrutno zadeti. Sedanja mestna uprava je zelo draga. Mnogobrojno uradnistvo stane na leto ve6 sto tiaocev. Malo mestece nikakor ne zmore tako visokih stroSkov. Znizanje se bo men da doseglo, ako se odpravi autonomija. Porofia se nam, da se ze t najkrajSem casu v Ma-riboru, Celju in Ptuju to zgodi. Zupani zgu-be seveda v teh mestih vsled odvzetja auto-nomije mnogo na sroji veljavi, ker bodo ka-kor kmecki predstojniki podrejeni glavarstvu. Prihodnji obcinski odbor ptujskega mesta se toraj ne bo imel vec baviti s posli preneSe-nega delokroga, njegova edina naloga bo skrbeti za ob&nsko gospodarstvo. V Ptuju bo ta naloga zelo tezka, saj je treba koncno vendarle priceti s sanacijo obcinskih financ. Prihodnji obcinski odbor ne bo imel nicesar vec opraviti s politiko, reseval bo le gospo-darska oprasanja. Skrbeti bo moral, da se bodo mestna podjetja gospodarsko izplacala, da bo mogofie hoditi po mestnih ulicah in ceatah, da odpravi babilonsko temo v nofieh, ko nam ne svetijo luna in zvezde, brigati se bo moral za mestne reveze i. t. d. i. t. d. Po naSem mnenju so vsled tega strankarski boji pri obcinskih volitvah, ki se nam bliza-jo, popolnoma nepotrebni. Gre le zato, da spravimo v odbor ljudi, ki imajo zmoznost, voljo in 6as za delo. ObCinski odborniki ne bodo smeli biti mozje, ki mislijo, da so ze storili svojo dolznost, ako presedijo toliko in toliko ur pri sejah. Nadzorovati bodo mora-li takoreko6 osebno mestne obrate, ker le na ta nacin bo mogoce prepreciti, da ne trpi obcina nikjer izgube. Posebmo varcevanje na vseh koncih in krajih bo prva dolznost pri-hodnjega odbora. Ali dobimo ta odbor iz te ali one stranke, je pa6 postranska stvar. Glavno je, da nam ga sploh katera stranka postavi. Kolikor pa poznamo razmere, se no- j Pravljice Bozene Nemcove. j Prevedel Dr. P. (Nadaljevanje.) „Ali pojdeS z menoj, MariSka ?" je praSala kumica dekle. „Rada pojde, kuraa," je odgovoril za njo Luka. „To me je veseli; idite torej domot, kum, in ne bodite v skrbeh zaradi hc'erke; njej se bo.dobro godilo in kmalu vam jo pripeljem se lepSo in sreCnejSo. Le bi se vam po dekletu tozilo, vzemite to-le zrcalo; kadar-koli pogledaie vanj, zagledate v njem MariLko, kakor zivo.' Luka se je poslovil od hcerke, vzel zrcalo in Sel proti vasi. Babica pa je potegnila zeleno vcjico iz nedcr, prijela MariCko za roko in rekla: „Pojdi, moja hcerka!'' Z vejico se je dotaknila zemlje, zemlja se je odprla in bili sta sredi krasnega vrta blizu lepega gradu. Samo-rasel neprozoren plot je obdajal vrt kroginkrog, maho-vita trava je pokrivala stezice in tisoLe roznih grmiCkov bena stranka ne more ponaSati, da ima le ona dovolj sposobnih in delavnih moz v svoji sredi. Zato bi bilo veliko pametneje, da se strnejo vsi resno misleci mescani ne glede na narodnost in ne glede na pripadnost v tej ali oni stranki v moCno gospodarsko or-ganizacijo in da ta potem iz svqje sredine izbere najpripravnejSe mo6i za obcinski odbor. Mislimo na ustanovitev nekake sploSne gospodarske stranke in prepricani smo, da bi rarna takSna stranka imela najve6 upanja na zmage pri prihodnjih volitvah. Bil bi to pravzaprav nekak kompromis vseh strank t mestu, katere hocejo resno delorati za do-brobit in za napredek starodavnega Ptuja. Posebno korist od tega gospodarskega zdru-zenja bi imeli ptujski Nemci. Gotovo bi se jim rad priznalo njihovemustevilu odgovarjajo-ce zaatopstvo. Seveda si pa morajo Nemci izbiti iz glave fiksno idejo, kakor da bi Se vedno oni tvorili v mestu ve6ino. Nemska vecina v Ptuju je bila umetna. Dosegla jo je bivsa germanizujoca avstrijska uprava s svojim uradniStvom. Danes so vsi uradniki in vsi ucitelji Slovenci, in s tern je slovenska tudi vefiina volilcev v Ptuju. Nemci torej ne sme-jo misliti, da bi 8e kedgj dosegli pri volitvah vecino glasov. Tudi so pri nas volitve proste, voli se tajno in je torej izkljuceno vsako teroriziranje volilcev. Pri bodofiih obcinskih volitvah se torej ne bodo merile toliko nase narodnostne sile, njih moC poznamo, tekmujejo naj nase gospodarske struje. Kaj je s ptujsko mestno hranilnico ? Hranilnica je ustanovljena kot mestna hranilnica, to je: mesto jamci za vloge z vsein svojim premozenjem, zato pa ima tudi hranilnicno upravo v svojih rokah. Tako je bilo prej. Toda julija 1918 so Ornig in to-varisi ze vedeli, kakSen bo izid svetovne vojne, vedeli so, da ptujska mestna uprava in z njo tudi mestna hranilnica v kratkem casu preide v slovenske roke. Hoteli so resiti vsaj hranilnico za sebe. Izpremenili so hra-nilnicna pravila. Takratni upravni svetniki hranilnice, seveda sami Nemci, so postali trajni; ce pa kateri izstopi ali umrje, potem ostali izvolijo drugega na njegovo mesto. Tako bi ostala hranilnica v nemskik rokah, cetudi obcina postane slovenska. Mestna in cvetlic je Sirilo bajno vonjavo. Ob gradu so se dvigali stebri iz belega mramora, oviti z rozami in brSljanom. Iz veze je vodilo §est vrat; petero jih je bilo iz bele slonove kosti z zlatimi kljuCavnicami, Sesta pa iz Crne ebenovine. „V tem gradu boS stanovala. Povsod lahko hodi§, vse si ogledaS, samo v Sesto sobo ne hodi, drugaCe bo hudo. Tukaj imaS §est zlatih kljuCev, idi in oglej si." Prva soba je bila spalnica. Na tleh so lezale pre-proge iz hermelina; na postelji iz slonovine, obloieni z zlatom in srebrom, so lefali mehki vzglavniki. Belo, svileno nebo je viselo od stropa do preproge in je bilo posejano s srebrnimi zvezdami; take so bile tudi zavese pri oknih. „Tukaj boS spala in vse je tvoje, kakor sem ti rekla, Ce boS posluSna." „Vse bom Storila, Ijuba babica, na §esto sobo niti mislila ne bom." Druga soba je bila kopalnica. Na blesteclh tleh je stala kristalna kad, v katero se je po srebrni cevi pu-SCala voda. Tretja soba je bila obla&lnica s krasnim uprava nima ve6 pliva na hranilnico, pa6 pa mesto Se vedno jamci za vloge ! NaSa vlada Se ni ni6 definitivnega od-redila glede mestne hranilnice, ker ho6e cu-vati interese mesta in prernozenje vlagate-ljev, ki so vefiinoma nedoletni otroci, saj je sodnija ves pupilarni denar nalagala v mestno hranilnico. To pa odlocno zahtevamo in smo prepricani, da tudi dosezemo, da se odpravi nesoglasje, da mesto jamci za vloge, a nima vpliva na upravo. Ali se naj uprava hranilnice zopet povrne mestnemu svetu ali pa se naj mesto odveze jamstva, potem pa naj gospodje hranilnicnega upravnega sveta skrbijo, kako bodo reSili hranilnico in sebe. Za odlocitev je seveda treba temeljitega Stu-dija poklicauih ciniteljev. Gotovo pa je, da politicna stranka, ki je v hranilnicnem praSanju tako brezvostno nastopala proti mestni obcini, ne sme igrati ve6 nobene vloge pri mestni upravi. MeSca-ni, ki hocejo dobro obcini in s tem sebi kot davkoplaCevalcem in konzumentom, naj dobro premislijo, ali bodo pri predstojecih obcinskih volitvah dali svqje glasove politi6nim somiSljenikom ubeznega Orniga, Plachkija itd. itd. Hranilnifino vpraSanje je eno najvaznej-§ih, kar jih ima reSiti novi obcinski zastop. Ljudje, ki so lahkomiselno podpisovali milijo-ne vojnega posojila za hranilnico, deloma celo brez pravilnega sklepa upravnega sveta, potem pa so upravo hranilnice iztrgali iz rok mestnega sveta, takSni ljudje ne zasluzi-jo zaupanja svojih someSfianov. Odlocilne besede itak ne bodo imeli nikdar vec; pre-neznatna je njihova manjSina. A niti enega odbornika, niti najmanjSega vpliva ne smejo dobiti, ker se je bati, da bi hoteli ob5ini naprtiti jamstvo za svoje brezvestno gospo-daretvo pri mestni hranilnici, ter sebe reSiti plaSevanja Skode, katero so zakrivili. Zato pozivamo meSCanstvo, da voli iz-kljucno slovenske kandidate; s tem si tudi pridobi naklonjenost vlade za reSitev hranilnicnega in drugih perecih praSanj. f Dr. Anton Gregorec. V sredo, 14. januarja je premenilpo kratki bolezni tukajSnji zdravnik dr. Anton Gregorec. nakitom in dragocenimi oblekami in perilom. Iz te sobe sta §li v jedilnico in odtod v.delavnico. Tukaj so lefala na mizici naCeta zenska roCna dela, zraven pa z dragimi kameni obloiena harfa. „Kako ti tukaj ugaja?" je vpraSala babica. MariCka se ni mogla naCuditi. Ko se je izkopala, jo je babica preoblekla v lepo obleko in jo peljala k obedu. Nevidne roke so nosile na mizo jedi, ki jih je bilo kolikero. Po obedu je 51a MariCka z babico na vrt. Pri ribniku sta metali ribicam drobtinice v vodo. Mnofice blesteclh rib, kakorSnih s"e MariCka ni videla, so lovile drobtinice in se premetavale po vodi. Nato ji je babica razkazovala vrt, navajala ji imena najlepSih cvetie in skupno sta jim zalivali. Utrujeni sta si natrgali okusnega sadja in juzinali sede pod sencnim drevesom ali v lopici. Tako je potekel dan. Po veCerji je babica spremljala MariCko v spalnico, voieila ji lahko nod in sia. V mehkih blazinah in pod svileno odejo je Maric*ka kmalu zaspala. Solnce je bilo visoko, ko se je prebudila in pozdravila babico, ki je le stala pri njej. Urno se je oblekla. Babica ji je obesila okoli vratu vrvico biserov. Dorna je bil pri Sv. Marjeti, kjer bil je njegov o6e zdravnik, dobro znan pri ljudatvu daleC na okrog. Sin Anton je priSel na ptujsko girnnazijo, s ktere je Sel v Maribor in potem t Gradec. Izbral si je po ocetu zdravniSki poklic in se nastanil, koncavSi svoje Studije, kot zdravnik 1. 1903 v ozji domovini. — Ljudje, ki so poznali ze njegovega oeeta, so tudi sina klicali radi v raznih boleznih. Postal je kmalu priljubljen pri ljudatvu. Saj pa je bil po svoji naravi kakor ustvarjen, da ga vzljubijo tudi najpriprostojSi sloji. — OSabnostinipoznal, pac pajenjegovavcasi pre-odkrita temperamentnost povzrocila kaka ne-soglasja. Razen svojega poklica se je zaninial tudi za drugo javno delovanje. Bil je delaven ud Narodne citalnice v Ptuju, za katere gmotno stanje je Se lani zrtvoval vecjo vsoto, kakor tudi Se lani placal katnen 200 K pri Obrambneni skladu Ciril Metodove druzbe. Tudi drugace se ni izogibal narodnemu davku in delu, hotec s tem drugirn svetiti zavzgled. — Zato ga ohranimo v 6astnern spominu! Gospodarstvo, Priznanice drazje nego kolkovane krone. LDU. Beograd, 13. Jan. „Pravda" piSe : Po-vodom markiranja kron so opozicionalni krogi dvignili mnogo hrupa zaradi zadrzanja 200/0. Danes se plafia v prostem prometu za te priznanice vec, kakor za markirane krone. To je znamenje, da so dvignil oni hrup spekulantje. Kolkovanjih kron je za Sest milijard. LDU. Beograd, 13. jan. „Prarda" piSe: V obcinstvu je dejstvo, da vsota markiranih kron ne pre-sega Seat milijard, zbudilo mnogo zanimanja, ker se je sploSno sodilo, da bo vsota mnogo vecja. Misli se, da je vzrok iskati v tem, ker so vojni dobickarji hoteli zakriti stanje svojega premozenja in. niao dali markirati svojih bankovcev. Valuta. LDU. Beograd, 13. jan. Pri seji ministerskega sveta, ki je trajala vceraj ves dan, ki je »aSel nacin za reSitev valutnega vpraSanja. Krone se bodo zamenjale al pari za nove novfcanice, toda ker ni takih novih kronskih noveanic, se bo na nove dinarske bankovce natisnil njih Stirikratni iznoa v kronah. Kronski bankovci po 1, 2 in 10 kron ostanejo zaSasno Se nadalje v prometu. V novoosvobojenih krajih bodo cirkulirale samo krone: tudi drzava se bo v teh krajih za svoja placila posluzevala samo krone, tako da bo ta nova jugoslovenska krona v tem oziru nadomeS6ala dinar. Fundacijo nove ju-goslovenske krone ne bo tvorila samo dose-danja vrednostna podlaga starega dinarskega bankovca, marvec tudi jamstvo drzave, ki bo obstojalo v tem, da se bo zastavil del drzav-nih domen, katerih cisti donos se bo deloma porabil za kritje nove novcanice. Dosedanje razmerje dinarja do njegovega kritja se ukine. VpraSanje razmerja med obema novcanicama in njuno vrednostno podlago se prepusti v reSitev parlamentu. V prometu bo relacija med jugoslovansko krono in bancnim dinar-jem znaSala 1:4. — S to kombininacijo se je torej dosegla reSitev valutnega vpraSanja na temelju izmenjave stare krone z novo novcanico al pari. Nova jugoslovenska krona je postala banfini novec Narodne banke in dobila dobro ban6no fundacijo. Dopisi. K obSinskim volitvam v Ptuju. Zagrizeni nem&ki nacijonalci si domiSljujejo, da bodo priSli zopet na krmilo pri meatni ob6ini. Z vso resnostjo zatrjujejo, da imajo vecino. Ako bi se volitve vrSile tako, kakor so jih Ornig in njegovi pristaSi delali, potem Nemci no bi dobili niti enega zaatopnika v obfiinski odbor. Mi pa ne izrabljamo vladne moci za nasilstvo. Toliko let smo se borili za propor-cijonalne volitve, toda avstrijska nemSka vlada i jih je dovolila samo v Ljubljani in tako po- mogla tamoSnji nemSki manjSini do zastop-stva. Lahko bi zdaj vrafiali Nemcern Silo za ognjilo, toda naSa drzava ne rabi izjem in je uvedla proporcijonalne volitve za vse ob-Cine. Volilci, ki so se prej bali Ornigovega nasilstva, zdaj lahko prosto dihajo, ni se jim treba bati nemSkega pregajanja, ni jim treba skrivati svoje slovenske narodnosti. S i j a j n o bo se pokazala slovenska v e 6in a v Ptuju. Pravih Nemcev v Ptuju ni niti toliko, da bi lahko postaviti cisto nemSko kandidatno listo. Ce se naSo ljudstvo zave in preneha podpirati prisiljene nemSke trgovce in obrtnike, bo ta nemSka manjSina v krat-kem popolnoma skopnela v prazen ni6. Zato pa svetujomo naSim ljudem, da si dobro ogledajo nemSke kandidate, ako se Nemci drznejo in postavijo kakSno nemSkonacijonalno kandidatno liato. Trezni meSeani pa se naj ne dajo nahujskati od ljudi, ki so svoje pre-mozenje spravili v NemSko-Avstrijo in hocejo s svojo nacijonalno trmo obcino vniciti. III. veliki vojaSki koncert v Ptuju. Cenjene-mu obcinstvu se naznanja, da priredi v ce-trtek due 22. januarja kralj. mariborska di-vizijska godba III. veliki koncert v priljub-ljeni kavarni „Balkan" v Ptuju. Vabijo se vsi meSeani Ptuja, da se udeleze te redke prireditve kolikor rnogo&e polnoStevilno. Za-6etek tocno ob 20. uri. Pravica ne Spi. Koncem novembra p. 1. je izginil na nepojmljiv nacin prevzitkar Peter Mlaker v Kicarju. Z zeno in s pastor-kom se ze dolgo ni bil razumel. Zato je hotel po odvetniku pripraviti sina, ki je vodil gospodarstvo, da mu izplaca odpravnino in da se preseli drugam. PriSlo je res do pogajanj 28. novembra p. 1. je rekel Mlaker sosedu, da gre v mesto radi odpravnine in da mu pride zvefier porocat o uspehu. Od Onega dne je moz izginil brez sledu. Zena in pastorek. sta Sirila vest, da seje stari z njima pogodil in odpotoval. Sosedom se je vse to cuduo zdelo ; jeli so drug drugemu Sepotati, da sta Mlakarja zena in patorek umorila. Grlasno seveda si tega ni upal nikdotrditi; saj ni bilo dokazov. Tako je minulo G tednov, ne da bi se kaj zvedelo o Mlakerju. 0 priliki sluzbenega pohoda sta zvedela o stvari orozniSka straz-meStra Ladinek in PodgorevSek tukajSnjo orozniSke cete. Zafiela sta z vso vnemo stvar preiskovati. Zena in pastorek sta sq ze pri prvem zasliSevanju zapletala v protislovja, ki so obracala sum na nju. A. cutila sta se varna, ker ni bilo sledu za izgunulim. Oroz-nika nista mirovala. Preiskala sta domacijo in okolico za sledjo naailnega dejanja. A zaman. Kazalo je, da bo moralo sodiSce osumljeno zeno in paatorka izpustiti iz pre-iskovalnega zapora. Koncno se je neutrudni-ma oroznikoma vendar poarecilo, da sta pri preiskovanju zemlje naSla mesto ob meji Mlakerjevega travnika, kjer je bila zemlja mehka in se je videlo, da je bila pred krat-kim prekopana. Slutila sta, da je Mlaker tarn zakopan in sta obvestila sodnijo. Komi-sija je naslednjega dne priSla na lice mesta. Priv«dli so tudi pastorka. Navzofia je bila, rekel bi, cela obcina. Po kratkem kopanju so res naSli truplo. Bil je ubit z motiko. Loba-njo je imel popolnoma razbito. V ocigled temu dejstvu pastorek ni vec tajil; priznal je, da je ubil ocma. Tako sta vestna oroz-nika po pretoku Sestih tednov z neumornim delom pomogla k temu, da doleti zloSinca zasluzena kazen. Mestni vrh. Dne 11. t. m. se je smrtno ponesredil posestnik Josip Petek v Mestnem vrhu ; spustil se je po vrvi v 14 m globok vodnjak, da bi potegnil iz njega vedro, ki je v vanj padlo. Osebama, ki sta kolo drzali, na katero je bila vrv namotana, se je drzaj zlomil; vsled tega je padel Petek v vodnjak. Leskovec v Halozah. NaSega peka je re-reSitev valutnega praSanja tako zbegala, da ze od novembra 1919 noce pe6i kruba, ako-ravno je to tukaj najbolj potrebno, ker ni zadosti polja, da bi ljudje dovolj doma pri-delali, ter so torej navezani na velikoduS-noat domaCega peka, ali pa na hrvaSke ve-riznike, kateri nam pripeljejo tu in tam sicer prav slab, a zato bolj drag kruh. VpraSamo g. peka, kaj bo z moko, ki jo ima v zalogi? Ali je Se prepoceni, da bi pekel kruh iz nje? Tako se nam godi tukaj, ker smo v kotu. — Celo poSta nam hoce postati nezvesta. lata bi imela dospeti trikrat na teden (poprej dnevno), a ce je tisti dan slaba pot, ali celo dez, potem goapoda So5teri6a poatiljon iz St. Vida kratkomalo ne pride, dobro vedoc, da se mu itak ni6 ne zgodi, ali pelje poSto na dolofieni dan, ali pa dan pozneje. Zoper te nedostatke kritizira seveda vaak posamez-nik, kakor tudi uradi, katerih je tukaj vec, a ne pritozi se nihce, tudi g. poStar ne, ako ravno ga menda vcasih jezi, da nima kaj delati. Drugod in pri nas. 23. 10. 1919 je podal nemSkoavstrijski drzavnl kanclar v narodni skupScini izjavo o drzavljanaki pravici svo-bodnega zdruzevanja. Izjava povdarja med drugirn tole: „Noben drzavni nameScenec se ne sme radi pripadnosti h kaki organizaciji ali radi svojega politicnega naziranja klicati na odgovor ali oSkodovati- Svoboda politicnega naziranja in njega udejstvovanje spada k temeljem demokracije. Vlada apelira na vaa oblastva, avtonomna zaatopstva etc., da varujejo pravo evobodnega druzenja v druStvih in koli cijako pravo. Vlada sama bo v laat-nem delokrogu vsakemu drzavljanu cuvala pravo, da se more prosto posluzevati pravic, zagotovljenih mu po drzavnem osnovalnem zakonu." Ta izjava sloni vsa na drz. osn. zak. od 21. 12. 1867, Drz. zak. St. 142 in na mnogih na podlagi tega zakona iziSlih za-konih osobito na koalicijskemu zakonu od 7. aprila 1870, Drz. zak. Stev. 148. Torej zakon smo imeli v Avstriji, lep zakon, a uveljaviti se ni smel. In ta zakon menda So danes velja, ka-li. A kako se iz-vrSuje ? Kakor prej v Avstriji. Sa huje. Raz-puSfiajo se organizacije, ker se bore za borni, preborni obstanek svojih clanov. Zgodilo se je to Savezu drz. nameSfiencev v Zagrebu. Zgoditi sa zna tudi nam. Tudi za vladne glave velja izrek : „Sveto sluzimo sveti domovini !" Sv. Marko nize Ptuja. Obftinski uradi, kakor tudi zupnijski so dobili ukaz, naj pomir-jevalno vplivajo na ljudstvo. Cudno, pa tudi ne Sudno se Vam bo zdelo, kako je pri Sv. Marku! Ni nedelje, ob kateri se ne bi v cerkvi raz leco psovalo zoper brezverne libe-ralce, socijaldemokrate in brezverno vlado. Hudo mucijo naSega g. kaplana ti brezver-nezi! Ustanovili so si tudi orla, ki pa jimje z«6el zletavati. Uvideli smo, kakSno ozadje imajo ti orli. Upamo tudi pri ostalih, da bodo kmalu zleteli. Pokazali bomo, da smo Markovcani res samostojni, ter se ne damo naScuvati od ljudi s Se tako radikal-nimi sredatvi, kakorSne uporablja naS g. kaplan. Zelimo torej, da g. kaplan uvazuje ukaz oblastev. itetale. Dne 6. t. m. v nocl je izbruhnil v gospodarskem poslopju posestnika Jurija Krivec v Zetalah ogenj. Zgorelo je gospo-darsko poslopje, orodje, zivez, krma in ste-lja. Skoda znaSa priblizno 20.000 K. Zava-rovano je bilo poslopje za 600 K. Vzrok po-zara Se ni popolnoma dognan. Zidanimost. V noci od 5. na 6. januarja je bila ukradena vojaka Francu Vivodu od kolodvorskoga povoljstva cela uniforma, to je plaS6, bluza, telovnik in hla&e, potem vsi njegovi vojaSki dokumenti zraven 50 lir, 9 dinarjev, 102 kroni in kupon za 5000 lir go-spoda nadporocnika Mihelica, s katerim je bil Franc Vivod pooblaSCen, da dvigne ime-novano vsoto in zavarovalne druzbe Feniks v Ljubljani in jih zamenja v krone. Njego-vemu tovariSu Janku Gerdevifiu je bila ukradena listnica z 214 dinarji, legitimacija za prosto voznjo kot kontrolnega organa iz Ce-lja do Dravograda in potrdilo za 100 kron. 0 tatovih Se ni nobenega sledu. Paradtf. Dne 14. p. m. 1919 zvecer je nastal v vinicarskem poalopju Solskega voditelja Cirila Vobi6a v Paradizu, obcine Sv. Elizabota ogenj. Zgorelo je poslopje, go-spodarsko orodje, krma, ter obleka in zivez vinicarja. Skoda se ceni nad 50.000 K. Za-varovano je bilo poslopje na 4000 K. Sv. Marko nize Ptuja. Dovolimo si javno vpraSanje, odkod dobi naS c. g. kaplan pra-vico narocati sol ter ga deliti v svoje stran-karske naniene. Dobil je od nekod 400 kg soli, katero je delil dne 8. januarja 1920 kg po 4 K v Markovcih in sicer v posojilniSkih prostorih. Drugi dobivamo sol z izkaznicami, ta pa deli brez izkaznice. Mrtvo truplo. Dae 20.* p.1 m. 1919 opoldne naSlo se je na travniku posestnika Konrada Fiirst pri Sv. Elizabeti v mlaki truplo utopljene vinicarke Marije Krajnc. Kranjfieva je osumejena kot sokriva na ne-keni pozaru, ter je najbrze to vzrok, da se je utopila. 31. p. m. se je obesila tudi njena h&erka Barbara iz istega vzroka. Gru&kovje. Dne 23. p. m. 1919 ob 1. uri je izbruhnil v poslopju posestnika Jo-zeta Pajnkihar v GruSkovju ogenj. Zgorelo je poslopje, vsa oprava, zivez, nekaj obleke in 1500 K denarja. Skoda se ceni na 20.000 K. Posestnik ni bil zavarovan. Vzrok pozara se Se dosedaj ni mogel dognati. Zg. Hajdina. Dne 26. p. m. zvecer je bi) posestnik Franc Jeza iz Zgornje Hajdine od Mihaela MaruSeka, sina posestnika, tudi iz zgornjega Hajdina pri tepezu v gostilni Brumen v Zgornjem Hajdinu s strolom iz puSke umorjen. Samomor v Vi6avi. Dne 26. p. m. 1919 v no6i je izvrSil GaSper Berghaus, posestnik v ViSavi, obeina Kroevina sainoumor s tern, da si je v svoji spalni sobi z nozem prerezal vrat. Vzrok samoumora je baje ta, da je Berghaus veliko denarja dal za vojno posojilo, ter je mislil, da je ves ta denar iz-gubljen. Od 8V. Marka. Stroge vladne naredbe zoper pijancevanje se odobrujejo od vseh raz-uamih ljudi. SploSno se opaza, da krftme niso ve6 tako dobro obiakane. Ce se ljudstvo odvadi te nesrecne razvade, bo tudi manj prepirov in pretepov. Upamo, da se tudi odpravi zakon, ki zahteva milejSo kazen za kaznjivo dejanje, katero se izvrSi v pijanosti. Ako kdo kaj zagreSi v pijanosti, bi se to rnoralo Se strozje kaznovati. Nekateri Ijudje ge vedno nocejo spoznati dobrote samostojne jugoslovanske drzave. Vso nesreco in po-manjkanje, katero je povzrofiila petletnavoj-ska, pripisujejo nasi mladi drzavi. Novi go-spodar, ki je moral prevzeti zavozeno gospo-darstvo, ima tudi tezave od zacetka in ni kriv, ako mu primanjkuje tega in onega. Zato je kratkovidno, ako Ijudje pravijo, da nocejo s Srbijo imeti nic skupnega. Bi men-da raj&i bili pod NemSko Avstrijo. So ze po-zabili, kako se jim je vzel skoro zadnji rep iz hleva za ceno, katero so diktirala gospo-da iz Grradca in Dunaja. Mi kmetje pa tega nismo pozabili in smo za narodno edinost Slovencev s Srbi in Hrvati. Politicne vesti. Za italijanski znafcaj Reke brez teritorijalne zdruzitve. LDU Pariz, 12. Pertinax javlja v ..Eco de Paris" : Lloyd George je sporazumno z Clemenceajem vceraj izrocil Nittiju pismen predlog glede ureditve reSkega vpraSanja, na katerega je Nitti odgovoril s protipredlogi. Najti hocejo kompromis, ki naj zagotovi italijanski znucaj Reke brez teritorijalne zdruzitve. „Dayli Muil" pise, da se je o vseh to6kah tega kompromisa dosegel sporazum. Italijani zapu§6ajo Dalmacijo. LDU. Split, 13. Jan. PredvfierajSnjim je zapustilo Sibenik okoli 400 demobiliziranih italijanskih vojakov. Tudi mnogo voja&tva, ki je bilo nastanjono v Tijesnim in okolici, je odkorakalo iz teh krajev; pravtako je posadka v Primostenu zapustila kraj, oatali so samo karabinijeri. ,Jemps" za ,,Jadranski mir." Paris, 14. jan. („Jugosl.") ,.Temps" prinasa cknek z naslovom „Za Jadranski mir", v katerem povdarja, da se vedno ni dosezen mir med dvema narodoma, ki sta se borila drug dru-gemu ob boku in pravi, da so Jugoslovani postavili dovolj solidno bazo za uspeSna po-gajanja. ReSitev jadranskega vpraSanja v ju-goslovanscetn zmislu zagovarja tudi vsled Nem6ije, o kateri pravi, da ne sme opaziti, da je na naSem jugu nastal jez, preko katerega Nemcija ne more ve6 ciljati na Sredo-zemsko morje. i................................•........................M • ¦ Drustvene vesti. ¦ ¦ ¦ ¦ DruStvo zasebnega uradnistva za Slovenijo, krajevna skupina Celje sklicuje svoj redni letni obcni zbor na nedeljo, dne 25. prosinca 1920 ob 10. uri v malo dvorano Narodnega doma v Celju. Dnevni red zbora: 1. Porocilo druStvenih funkcijonarjev. 2. Volitev novega odbora, preglednikov in zastopnikov za os-rednji odbor. 3. StaliSce zasebnega uradnistva napram konzumnim organizacijam (predava g. Joric). 4. Sluzbena pragmatika (predava g. Plahuta). 5. Pokojninsko in bolniSko za-varovanje. 6. Slucajnosti. Zbor je sklepcen, ako je navzofia tretjina clanov. V slu-caj\i nesklepcnosti tega zbora se vrsi skup-Sciua z istim dnevnim redom v sredo, dne 28. prosinca 1920 zvecer ob 7. uri v hotelu „Pri Kroni" v Celju; ta zbor bo sklepcen ob vsaki udelezbi. Druiabni vefier v Narodni 5italnici. Da se o&ivi in raz&iri druzabho zivljenje v Ptuju, vabi Narodna citalnica vse svoje ude in pri-jatelje, naj se obilno udelezujejo sestankov ob sredah veCer. Po napornem dnevnom delu se clovek razvedri v krogu svojih prijateljev in znancev, seznani pa se in porazgovori tudi z drugimi, ki jih Se ne pozna toliko. Prihodnjo sredo, 21. t. m. bo imela ob tern veCeru MoSka podruznica Druzbe sv. Cirila in Metoda svoj obfini zbor. Istotako se bodo takrat prodajali citalni6ni Casniki. Vzroka torej dovolj, da se udeleze tega vecera ne samo vsi Clani Narodne citalnice, nego tudi njeni prijatolji. / *.......•......•••¦.....................¦..................: Prosveta. • • *...........................................................j Jugoslavenska njiva" je stopila razSirjena v 4. leto svojega obstoja. Obeta, da b(> nu-dila 8vqjim 5itateljem najizbranejse ctivo za orijentacijo v vseh sodobnih praSanjih. So-delovanje so obljubili najodli6nejsi jugoslo-vanski ucenjaki, knjizevniki in strokovnjaki v gospodarskih in finanftnih praSanjih. Clanki so pisani poucno, demokratsko, neodvisno in izvenstrankarsko. Naroftba znaSa za leto 120 K oz. 40 D., mesecno 10 K, posamezna Stevilka 3 K. Uprava: Beograd, Resavska ul. 22 a, in Zagreb, Marovska ul. 24. Revijo toplo priporofiamo posebno izobrazenim krogom. Koncert. Dne 12. t. m. je priredilo va-razdinsko akademi6no drustvo „Tomislav" v Ptuju koncert. Na sporedu so bile samo narodne pesmi. Zbor jih je sijajno proizvedel. Vsak posawezni komad je bil dobro poufien in z vso fineso izveden. Briljantna sigurno-sti, dinamika, pred vsem pa jasni in pravil-ni izgovor je bilo res nekaj posebnega Skoda le, da je bil obisk nepovoljen. Res je sicer, da jo bil koncert precej pozno ozna-njen, vendar Se vsekakov pravocasno. Spored je bil ze sam zase reklama. Saj ni oznanjal te§ko prebavljive godbe, ampak narodne pesmi, do katere je dozdaj med nami bilo vendar Se dokaj zanimanja. V tern oziru se pojavlja v Ptuju zalostna brezbviznost — ne le o priliki glasbenih prireditev, za katere si moramo goste vabiti od drugod — brezbriz-nost vlada tudi v domaceru pevskem dru- Stvu. To spi, kakor SnegulSica. Pred vojno je delovalo pridno, Ceprav se je moralo bo-riti z vecjimi teSko^ami in zaprekami. Zakaj tudi danes ni tako ? In vendar je toliko mo-ci na razpolago. Krivda ne zadene pevovod-je, ki je priznan prijatelj vsake vrste glasbe in petja in povsod rad pomaga, kjer se ga naprosi. Krivi so nasi mladi Ijudje, ki ne ka-zejo najmanjSega zanimanja in nimajo nik-dar casa za pevske vaje. Oe hofieS Cuti v Ptuju pesem, idi v gostilno ali kavarno ; o polnoci 6ujeS tudi po ulicah „ubrano" petje, ubrano zato, ker moraS dolgih kra6 „ubrati" pot pod noge, ce ti je kaj mar za uSesa. Exempla trahant! To je naSa zolja. Prireditev varazdinskih pevcev naj upliva tudi v tern oziru dobrodejno na naSe pevke in pevce. Ljutomerska ulica Stev. 16 sprejme gospodicno, ki bi stanovala v Ptuju, ter bi imela veselje do naucenja fotogra-__________________firanja.__________________ V nedeljo, 11. januarja t. 1. je iz vlaka St. 228 b, ki vozi ob 4. uri po-poldne v Maribor, blizu Brega pri Ptuju padel gospodu klobuk z glave. Kakor je bilo videti, ga je pobral mlad fant. PoSten naj-ditelj se prosi, da odda klobuk proti dobri nagradi na upravniStvo „Ptujskega lista." Zenitna ponudba. "Hws 35 letni visji uradnik, akaderaik, s 30.000 kron letno placo in 150.000 kron gotovine, zeli se seznaniti z mlado ne-omadezevano deklico. Ponudbe s foto-grafijo pod sifro „Prisla bo spomlad", poste restante Ptuj. na 4 akorde, y dobrem stanju, se takoj :-: proda. Naslov pove uprava lista. :-: ukajsnja organizacija vojnih invalidov PRIREDI DNE 24. T. M. v dvorani DruStvenega doma v Ptuju velik 3abavni vecer s plesom in tombolo. Zacetek ob 7. uri zvecer. g^"* Cisti dobieek gre v prid vojnim invalidom. K obilni udelezbi vabi ODBOR. P0Z0RI ggT KMETJE! ~^Bg P0Z0R! Mline za vejanje (cistune stroje) dobite najboljSe in najcenejSe, katerih kakovost presega vse dosedanje tovarniSke izdelke. Za dobro delo in dobro ftiScenje dam 10 letno garancijo. PiSite po cenik. Za obilna narocila se priporo5a JAKOB PUCK0, izdelovatelj Cistilnih strojev, BUDINA, PTUJ. Jugosl. inzenirsko podjetje -= druzba z o. 3. ~-----' inzenirska pisarna in siavbno podjetjo Xjubljana, $odna ul 2. tt Jtfctribor, VHringhofova ul. 34 Oddslek I. projekti> proracuni. /fasvetovanje in zastop. fresoja hj stavbno nadzorstvo. Oddelek II. Vodne gradbe; izraba vodnih sil; poljedelska mt/ioraaja Belon, Oddflek III. ielozobeton. konstrukcije. Oddelek IV. $ eleznt j>ele~nice, ceste, pndori, mestovi Oddelek V. Jndusjrijska in gospodarsfa poslopja Oddelek VI. Xomercijalno razpsievanje gradi-va, orodja in indusrrijskih tvariq hr I'il Iter v mestngm gledali^kgm poslopju v PttlJU se priporoCa cenj. obSinstvu za vse poprave ur in kupuje staro zlato, srebro, kakor tudi vse vrste zlati in srebrni •i denar po najviSji ceni. •> Fnoooanaooaaaoac GARJE QDooaoaooaa srbecico, kraste, lisaje ° unifii pri Cloveku in 2ivini mazilo zoper srbecico. ° a Brez duha in ne maze perila. 1 loncek za eno o 1 osebo 6 K. — Po poSti 7 K po§tnine prosto. ' Prodaja in razpoSilja s poSto TrnkOczy v Lj DDDODDDODaoaaaaooaaaooao §io I Rraoisko^i ? aaoMI^HKkJ Misi - podgane ¦ stenice - scurki in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moja naj-bolje preizku§ena in sploSno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mislm K 7"—, za podgane in mi5i K T—, za Scurke 8 K; posebno mocna tinktura za stenice 7 K; unicevalec moljev prasek proti u§em v obleki in perilu, proti mravljam, proti u§em pri perutnini 6 K; prasek proti rnrc'esom 6 K; mazilo proti usem pri ljudeh 4 in 8 K; mazilo za uSi pri zivini 4 in 8 K; tinktura proti mrcesu na sadju in zelenjadi (uniCevalec rastlin) K 6'—, PoSilja po povzetju Zavod za eksport M. J tinker, Zagreb 112, Petrinjska ulica 3. Oznaniia „UNION-PROPAGANDE", Maribor. Gospodska ulica 5t. 25. Barva vsakovrstno blago Eemicno cisti obleke Fere iai svetlol&ka ovratnike, zapestnice in srajce. ---- JOS. BEICH---- MARIBOR, Gospodska ulica §tev. 38. PoStna naroCila se izvrsujejo tocno. r** acini jesih kupi trgovina BRATA SLAWITSCH, PTUJ. Kravar z veL delavnimi mocmi se sprejme pri grajscini Xurnis pri Ptuju. -H>H>- -- -34^ -fr»H>"4'»H>- Odgovorni urednik: A. Sovr6. M Da krmo zivina, kokoSi, pure, goske lazje prebavijo, da je potem meso in mast za uzivanje boljSa, da je tvoiitev jajc in mleka boljSa, se primeSa krmi enkrat na teden ena pest MAST1N-A. 5 zavitkov Mastin-a zado-stuje za odgojo in rejo enega vola, krave, svinje, konja za 6 mescev. Mastin je dobil najveCje odlikovanje v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju. Na tisoce gospo-darjev ceni in kupuje ponovno Mastin. Ako ga nima lekarnar ali tvoj tigovec, piSi potem z dopisnico po 5 zavitkov Mastina za 20 kr. 50 v prosto na: Lekarno Trnkoczl v Ljubljani, Kranjsko katera, z vsako poSto razpoSilja naroCila na vse strani sveta. v ¦•• ¦ dobro in lifcno iz-delani, cevljarske potrebScine, raznovrstno drobno ali galan-terijsko blago, razlicni okraski, kakor vsi v papirno stroko spadajo&i predmeti, dobe se .'. vedno po primerni ceni v trgovini .'. J. N. PetersiL v Ptuju. py* Dfizarfi pozor! Izdelal sem po najnovejsi sestavi okvire za postelje, katere lahko vsak neizurjen delavec hitro pribije. PoSiljam samo za mizarje, najmanj za dve po- stelji po povzetju. Ena garnitura stane 12 K. S spostovanjem FRANC KUKOVEZ, kljufcavni- carski mojster v Ptuju. ki poufiuje slovensko in nemSko, se i§Ce za ljudskosolskega uCenca. VpraSa ae pri upravi „PTUJSKEGA LISTA." z mocnimi delavci se sprejme pod zelc- ugodnimi pogoji. Naslov pove uprava tega lista. Podpisani Hugon Drobnic, pos. in trg. sin v Rogatcu, izjavljam, da sem 6. t. m. v gostilni Sporn v Rogatcu g. Vinkota Fritz pred vec osebami z raznimi psovkami na njegovi casti zalil; obzalujem, da sem to storil, prosim ga s tem javno odpuscanja ter se mu zahva-Ijujem zato, kakor tudi za odtegnitev ze vlozene zasebne obtozbe. V Rogatcu, dne 9. januarja 1920. HUGON DROBNlfi. Jllojz ffiajcen kleparski mojster, ptuj, Hrvatski tr? se priporoca za vsa v njegovo stroko spadajoca dela, izdeluje ir\ popravlja skropilnice za vinograde iq karbitne svetilke. Prostovoljno gasilno drustvo v Dornovi priredi v nedeljo, dne 18. januarja veselico s torn bo lo pri g. Zagoriek-u. ZaSetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 2 K. Po tomboli Saljiva poSta in prosta zabava. Cisti dobicek pripade gasilnemu druStvu. K obilni udelezbi vabi Odbor. Last „Tiskovne zadruge v Ptuju." Tisk: W. Blanke v Ptuju.