Leto XVI. Zvezek 3. Marec 1919.
Ilustrovan mesečnik
v prospeh afriških misljonov s prilogo „Klaverjev koledar".
Izdaja
Klaverjeva družba. Ljubljana, Pred škofijo št. 8.
Slane za celo leto K 1-50, s koledarjem K 2 30.
Odmev iz Afrike.
Naročila naj se naslovijo: Družba sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Pred škofijo št. 8.
Ljubljanski naročniki lahko dobivajo list v zakristiji cerkve presv.
Srca Jezusovega, kjer se sprejemajo tudi novi naročniki. Darovi se lahko pošiljajo tudi naravnost glavni voditeljici Klaverjeve družbe, gospej grofici M. Tereziji Led6chowski, začasno Salzburg, Dreiialtigkeitsgasse 19.
Vsebina 3. zvezka Odmeva iz Afrike.
Vzvišenost misijonarjevcga poklica. — Dušna premija. — Pisma misijonarjev. — Kratki misijonski dopisi. — Listek: Nov mučenec. — Milodari za rešitev duš ubogih zamorcev. — Slika: Sestre sv. Jožefa Kluniškega, Lu-fundza, v kuhinji in pred pečjo za peko. V ozadju njih koča in baraka.
Im»:lts»d|	Darovi	
		
od dne 1. do 30. novembra 1918.
Za alrikanskc mis i j one ; K 152T39.
Za sv. maše i K 115870.
Za stradajoče: K 4610.
Za gobove«: K 10'80.
Za poganske otročiče: K 97*14.
Za odkup in botrinski darovi: K 6068" .
Darilo krščtncem: K 486'—,
Za semeniščnike: K 7'20.
Za k a t e h i s 11 : K 263 •—.
Za kruh s v. A n t o n a : K 1724*38
Z.i Klavcrjev vinar: K 8*90.
Za »Otroško zvezo za Afriko«: K 31'74.
Za m a š n o zvezo: K 938*70.
Za ni i s i j o n s ko zvezo: K 55*70.
Za Klaverjevo družbo: K 91*54.
Podporniški prispevki: K 417*10.
Prispevek ti deležnikov Klav. družbe: K 6*50.
Za jubilejni dar: K 16*40.
Za v 7 g o j o pomožnih in i s i j o n a r k i K 3'—.
Za opravo K I a v e r i j a n i S c a : K 1'—.
7n nabavo ciborija: K 60'—.
Miloščina za misij one, katenro Prei"e Družbtt
-— sv. retra Klaverja, se
vedno, ako ni kakšne posebne želje, primerno razdeli; ako pa kdo določi poseben misijon, se to izpolni. Vsi afrikanski misijonarji se lahko poslužujejo te družbe kot nabiralnice miloščine, kakor tudi prijatelji posameznih misifonov, ker se vsi darovi zanesljivo odpošljejo na oni kraj, kamor so določeni.
Vzvišenost misijonorjevega poklica.
(Iz nekega pisma Leona XIII.)
Vojak Kristusov, ki je nastopil misijonsko službo, ne gre v misijone iz želje po dobičku in slavi, temveč sledeč edino le klicu božjemu, opremljen z njegovo milostjo, neustrašeno kljubujoč vsem zaprekam. Vnet one ljubezni, ki je prešinjala Sina božjega, da se je datoval v rešenje človeštva, zapusti misijonar družino in domovino in njegovo srce prevladuje le ena misel, posvfetiti se veleplemeniti in božji službi, kateri posveti vse svoje moči in življenje svoje. Ni se torej čuditi, ako morejo heroične čednosti takih mož, ki so navajeni, poželenje mesa podvreči duhu, ponavljati velika dela, po katerih je Sv. Duh po nauku apostolov prenovil obličje zemlje ter razlil nad v temi nevere nahajajoča se ljudstva neugasljivo luč svete vere. Zato iskreno želimo ter prosimo Boga, da kljub divjemu
Odm«v HI. 19-9100.	3
Sestre sv. Joiefa KluniSkega, Luiundza, v kuhinji in pred pečjo za peko. V ozadju njih koča in baraka.
sovraštvu brezbožnih zoper duhovščino in verske družbe vstane mnogo apostolskih mož, ki bodo, peljani od Svetega Duha, sejali na vseh straneh Afrike seme božje besede, zalivajoč jo s svojim potom in, če treba, tudi s svojo krvjo. Gotovo bosta v onih krajih, kjer se bo vsadilo častito znamenje odrešenja, zraven križa priklili in se kmalu razcveteli omika in nravnost!	. •
Dušna premija.
V namen naših naročnikov in dobrotnikov berejo afriški misijonski škofje ,in misijonarji letno 500 svetih maš.
Pisma misijonarjev.
(Doila od 6. (unija do 4. julija 1918.)
Škof Carrara, Asmara, 16. aprila. (Pisma iz Italije v Eritrejo rabijo okrog dva meseca.)
O. Biegner, Emavs, brez datuma; pošilja članek.
S r. P a v 1 a , O. F. S., Keetmanshoop, Zahodna Afrika, 8. aprila.
Škof B i e r m a n s , M. H., Nzambya, Zgor. Nil, 19. aprila; opisuje posameznosti ondi prirejenega bazarja.
Škof L i v i n h a c , vrhovnih predstojnik Belih očetov, Maison Carče, Alžir, 22. maja.
Škof Le Roy, Pariz, 23. maja.
O. P e d r a n o , F. S. C., Mazindi, Sudan, 21. aprila. (Se zahvaljuje za rožne vence. Skoraj vsakemu svojih kristjanov je m!ogel enega darovati. Osepnice so, vsaj v misijonu, večinoma ponehale; a v mnogih vaseh razsajajo še vedno.)
Sr. M. Baptista, Mafeking, Južna Afrika, 13. aprila. (»Poučujemo že celih pet let v majhni sobi neke hiše. Sedaj smo kupile stavbeni prostor za šolo, a manjka nam za stavbo potrebnih sredstev.«)
O. V o 11 e r s , M. A., Villa Marija, Uganda, 19. aprila, pošilja 19 krstnih potrdil.
O. Biegner, M. M., Emavs, Južna Afrika, 24. aprila (se zahvaljuje za dopisnico in denarno pošiljateV).
Sr. Frančiška Aleksis, O. F. S„ Pella, dežela Nama, 10. aprila (upa na dobro, četudi ne ravno sijajno žetev).

O. M o n t e 1, O. M. J., Samarija, Južna Afrika, 18. aprila {poroča, v katero svrho je porabil poslano miloščino Klaverjeve družbe ter pripoveduje, kako je s svojimi verniki obhajal velikonočne praznike).
O. F r a c a s s i n i, O. F. M., Assiiut, Zgornji Egipt, 28. maja (se zahvaljuje za denarno pošiljatevj Klaverjeva družba se mu zdi prava »Noetova barka« za uboge afrikanske misijone).
Škof Le Roy, C. S. S p., vrhovni predstojnik, Pariz, 1, junija (pošilja pismo o. Rozerota iz Rima, 29. maja).
O. S c li o e m a k e r , M. H., tačas v Haarlemu, Holandsko, 9. junija.
O. L a n s 1 o t s , O. S. B., apostolski prefekt, Pietersburg, Severni Transvaal. 11. maja. (Dominikanke so se naselile v novem domu. Zastopajo štiri narodnosti. Dve Poljakinji, sestri Kazimira in Jadviga, bosta meseca julija napravili večne obljube.)
O. S y k e s , S. J., apostolski prefekt Rodezije, Grahams-town, 7. maja (se zahvaljuje za denarno pošiljatev in obljublja svojo molitev).
0. H e i n t z , redemptorist, apostolski prefekt, Tumba, Kongo, 9. maja. (»Vsled Vaše nam tako velikodušno poslane miloščine nam je mogoče vzdržati naše cvetoče misijonske naprave in nadaljevati svoje delovanje.«)
Škof Van Ronslč, apostolski vikar, Leopoldville, Kongo, 13. maja.
S r. E 1 e k t a , F. MM., Impapala, Južna Afrika, 3. aprila (poroča o svojem misijonu, kjer so bili dva meseca brez duhovnika. Pošilja žalostna poročila o duhovniku-domačinu Edvardu, kateremu se je omračil um. Pričeli so devetdnevnico za njegovo ozdravljenje ter prosijo molitve v ta namen).
Sr. Schulz, Dunbrody, Južna Afrika, 11. maja. (»Vse je tako drago. Preteklo leto žetev ni prinesla niti toliko, kolikor smo vsejali.«)
P. P a j o t, vrhovni predstojnik misijonarjev L a S a -1 e 11 e , Freiburg (Švica), 17, junija (računa z ozirom na čudovit razvoj misijona v Betafu z gotovostjo, da bo isti v dogled-nem času povzdignjen iz prefekture v apostolski vikarijat. V teh 12 letih, kar jim je ta misijon izročen, je število kristjanov narastlo od 5000 do 32.000 duš).
Škof Lasne, pomožni škof, Farafangana, Madagaskar, 8. aprila.
O. B a n n w a r t, L. M., Ubiaja, Nigerija, 22. aprila.
O. B i e g n e r, Emavs, Južna Afrika, 27. aprila in 1. maja (pošilja članke).
Škof S w e e n s , M. A., apostolski vikar, Južna Nyanza, brez datuma.
Sr. Evfemija, Rose Hill, Mauritius, 22. aprila. Sr. El e o nora, O. S. D., Kingwilliamstown, 19. aprila. (Naša mati prednica je poslano vsoto založila v banki za revni samostan in misijon Marije Pomočnice. Ondotna prednica in sestra M. Neža V o r d e r m e y e r, kakor tudi misijonski duhovniki so vsled nepričakovanega daru, kateri jim je pomagal iz največje stiske, vsi srečni. Sedaj jim bo mogoče plačati dolg, ki so ga napravili s stavbo šole za črne Kaferske otroke. Izročili so to stavbo pomoči in priprošnji sv. Jožefa, ki jim je bogato poplačal njih zaupanje.)
S r. H i 1 a r i j a , O. S. D., Marija Pomočnica, 3. maja. (»Naši ubogi črni učenci komaj pričakujejo, da se jim odpre nova šola, ki je že skoraj dogotovljena. Manjka ji le še stropa. Ker pa je les tako neznansko drag, radi potrpimo do že povsod tako zaželjenega miru. Šolsko poslopje je dolgo 60 čevljev ter ima dve zračni in svetli sobi. Sicer je omejeno vse le na najpotrebnejše; toda našim otrokom se dozdeva kakor kak grad, ker so bili doslej tesno stisnjeni v revni koči.«)
Sr. V o r d e r m e y e r , O. S. D., Marija Pomočnica, 3. maja. (»V veliko veselje mi je Vaš »Odmev «, katerega mi še vedno pošiljate; saj so pa to skoraj edino tiskane črke, ki jih dobimo 'te ljube domovine.«)
Kratki mis
Sestra Alojzija, oblatinja sv. Frančiška Šaleškega, piše iz Pelle, Zahodna Afrika: »Dne 15. marca, nahajuli sino se ravno v šoli, jc izpod oblačnega neba začelo prščti. Kar zakliče neki deček; »Sestra, molite hitro, da dobimo dežja.« — »Du, prav imaš,« mu odvrnem, »toda molimo vsi skupaj, tedaj nas ljubi Bog gotovo usliši.« In molili smo »Oče naš« in trikrat »Češčena Marija«. Kmalu nato je res izdaten dež namočil ze-vajočo zemljo, kar jc vsepovsod zbudilo nepopisno veselje. — Kako dober je vendar ljubi Bogi Sedaj, ko jc vse tako nepopisno drago, dobrotljivo skrbi,
iski dopisi.
da imajo reveži vsaj dovolj mleka. A obleko je tukaj težko dobiti. Draginja je velika, blago pa kljub temu slabo. Še vedno se najdejo tu otroci, ki ne morejo v šolo, ker nimajo kaj obleči.«
O. Schoemaker piše iz Na-milianga: »Leta 1913. jc naš generalni predstojnik, preč o. Henry, na ivojeni apostolskem potovanju skozi Ugundo obiskal tudi naš misijon v Na-miliangu. Ob tej priliki smo mu predstavili vse naše katehiste. Bil vam jc to ganljiv prizor. Blagi, sivolasi starček, naš vrhovni predstojnik, in njemu nasproti črni katehisti, zroč vanj
s spoštovanjem in občudovanjem. " »On sicer res ni papež, a gotovo mu je podoben,« so govorili med seboj.
Nihče ni veliko govoril; preč. o. general ni umel njih jezika in katehisti ne njegovega. Vendar je bilo ganljivo videti, kako so katehisti drug za drugim pokleknili pred preč. o. generala in njegovo nežno roko sklenili v svoje krepke, črne roke.
»Kako dolgo že učiš?« vpraša preč. predstojnik enega katehistov. — »15 let, od onega časa, ko sem bil krščen,« je bil točen odgovor. »In Sebo,« pristavi vprašani resno, »nadaljeval bom ta posel do svoje smrti.« Dobri mož je hotel ta svoj sklep spremeniti v obljubo in z njim več njegovih tovarišev. Toda blagi predstojnik tega ni dovolil, rekoč, da je zadovoljen že z njih trdno voljo. S takimi ljudmi pač ni treba obupati nad bodočnostjo Ugande. Nasprotno, ti junaki so podlaga in zagotovilo bodoče zmage križa nad temo poganstva.
Opomba uredništva. Letna vsota za vzdrževanje enega katehista znaša 200 kron. Darove v ta namen, kakor tudi za posinovljcnje katehistov sprejema hvaležno Družba sv. Petra Klaverja v Ljubljani, Pred škofijo št. 8.
»Zelo bi Vam bil hvaležen«, tako piše misijonski Škof Bier-raans vrhovni voditeljici Kla-verjeve družbe, »ko bi mi hoteli pomagati skrbeti za moje katehiste. V celem jih imamo sedaj kakih 500 v mojem vika-rijatu. Večina jih je še neože-njenih. Ko pa pride čas, da bi se poročili, jim moramo dati ali Potrebno doto, ali pa jih odsloviti. do si morejo drugod prislužiti. Prvo nam je le redkokdaj mogoče; izvečine jih mora-""> radi pomanjkanja denarja °dpustiti. Kako je to žalostno
in kako zelo zadržuje napredek našega delovanja, si gospa grofica lahko sami predstavljate. 290—580 kron je potrebno za nabavo potrebne oprave in za plačilo drugih neizogibnih stroškov.
Ravnokar me je obiskal predstojnik misijona Nzambya ter mi pripovedoval, da se želi eden njegovih katehistov poročiti. Mladi mož poučuje že več let katehumene v našo največjo zadovoljnost. Poznam ga prav ^lobro ter Vas lahko smelo zagotovim, da tudi v Evropi nisem videl nobenega boljšega kristjana. Opravičeno ga splošno imenujemo svetnika. Radi njegovih izvrstnih zmožnosti ga želimo na vsak način obdržati. Približno kakih 400 kron bi zadostovalo, da mu preskrbimo doto in druge potrebščine. — »No, prišli ste ravno o pravem času,« rečem svojemu gostu. »Ravnokar pišem Klaverjevi družbi. Predložil ji bom celo zadevo in prepričan sem, da Vam bo pomagala. Med tem pa Vam posodim to vsoto, kajti predolgo bi trajalo, preden dobite odgovor.« — Upam, vele-rodna gospa, da sem ravnal v Vušem zmislu.
Takih slučajev je veliko. Seveda, povsod ne morem pomagati, zlasti sedaj ne. Zato Vas, gospa grofica, srčno prosim, pomagajte mi, kolikor Vam je mogoče.«
Sestra Timoteja piše: Da poganja krščanstvo in prava, živa vera v srcih črnih kristjanov vedno globokejše korenine, nam pričata sledeča ogleda, ki ju navedem izmed mnogih:
Naš pastir se je vsled nekega opravila na večer dalje kot navadno zamudil v hlevu. Pri zamorcih pa je navada, da ob času, ko se nahaja žito še na polju, postavljajo ondi male ko-čice, kjer čuvajo ponoči svoja ' polja pred divjimi svinjami; ta-
ko je imel naš dečko še precejšnjo pot do polja v nočni temi. Vprašam ga, če se ne boji divjih zveri; pred kratkim je namreč lev težko poškodoval nekega moža in le nagla pomoč ga je rešila strašne smrti. Prostodušno mi odgovori: »Če se srečam z levom, bom pokleknil ter se izročil božjemu varstvu. In lev me bo pustil ter šel svojo pot.«
Nekoč sem hotela tolažiti ter delati pogum ženi, kateri je smrt pobrala že tri otroke in ji je umiralo še zadnje dete. Vdano, čeprav v veliki bolesti, mi odvrne: »Da, sestra, vdati se moramo naredbam božjim. On v6, kaj dela. Ako mi noče pustiti nobenega otroka, se moram pač vdati v njegovo sveto voljo.««
Sestra Marcela piše iz Ugande: »Krščanstvo tukaj v Ugandi krasno napreduje. Vsakih šest tednov se pri čč. oo. misijonarjih vrši slovesnost sv. krsta, t. j. najvišji razred je pripravljen za sv. krst, ostali se pomaknejo za razred više in v najnižji razred vstopijo novi katehumeni. Tukaj imamo nad sto otrok, ki bodo meseca julija ali avgusta prejeli prvo sv. obhajilo. Ko bo pripravljen ta razred pridejo na vrsto drugi, ki bodo o Božiču imeli srečo, prvič prejeti nebeškega Gosta v svoje nedolžno srce. Eden misijonarjev se je, obiskujoč katehumenate, ravnokar vrnil s potovanja; pridobil je zopet
novih duš za šolo, kakor tudi za razred katehumenov.
Mislim, da sem Vam že nekoč poročala o protestantov-skem zamorcu Malahiju, ki je razširjal novo vero in h kateremu j • drvilo na tisoče domačinov. Krščeval je kar tjaven-dan, brez vsake priprave vse, ki so prišli k njemu. Tudi mnogo naših se je dalo preslepiti, a se, hvala Bogu, zopet vračajo. Naši misijonarji so čuječi pastirji svoje črede; našli so mnogo zašlih ovac ter jih pripeljali nazaj na pravo pot, v hlev Kristusov.
Preč. o. Kerkhofi je neutrudno delaven pri stavbi nove cerkve. Revež je na večer že vselej čisto obnemogel. Pa temu se ni čuditi. Ne le nadzorovati vse podjetje, ampak mora tudi sam pridno delati, ker sq naši zamorci le slabi in neokretni stavbeniki. Prečast. o. Kcrkhofla uči zidati izkušnja. Pogosto se nahaja visoko na palmovem drevesu, polagajoč pridno opeko na opeko, kar ga pokličejo zdaj k bolniku, drugič izpovedovat ali pomirjevat pri sporih.
Preč. s. Mac Loone se trudi s katehumeni ter po ccli deželi obiskuje bolne kristjane. Dd, naši duhovniki delujejo neumorno in z veliko požrtvovalnostjo v službi Gospodovi in s polnimi rokami ncvcnljivih zaslug bodo nekoč stopili pred svojega božjega učitelja in sodnika.«	»
Nov mučenec.
Škof Jarosseau, iz reda kapucinov, apostolski vikar dežele Gallas poroča Klaverjevi družbi z dne 20. februarja 1918 sledeče: »Pred enim letom je bila naša cvetoča krščanska občina »Najsvet. Srca« v Daga-Dima pri neki vstaji moslimov nepričakovano naglo razdejana, Pet naših novokrščencev je
pri tem krvavem napadu izgubilo življenje. Eden izmed njih, Bacha-Tchokol, zasluži po vsej pravici častni naslov mučenca. Bil je po junaškem odporu ujet in nato so ga hoteli prisiliti, da moli mohamedansko veroizpoved. A s tem bi se odpovedal krščanstvu in pripoznal za privrženca Mohamedovega. Obljubili so mu prostost, ako izpolni njihovo zahtevo. Toda Bacha-Tchokol ni pomišljal niti trenutek, temveč pogumno odvrnil strastnim fanatikom, da hoče rajši umreti1, kot zatajiti svojo vero. Komaj je utegnil izgovoriti te besede, že mu neki moslim porine z vso močjb sulico v hrbet; njegovemu zgledu so sledili drugi in kmalu je truplo pogumnega spozna-valca bilo prebodeno z mnogimi sulicami. Njegova duša pa je pohitela proti nebesom, da prejme palmo mučeništva.
»Sanguis martyrum, semen christianorum«, »kri mučencev je seme novih kristjanov«. Te besede slovečega cerkvenega učenika so se tudi tukaj uresničile. Vse ljudstvo, ki je bilo priča smrti mučenčeve, prosi sedaj za pouk v sveti veri. In to je tem večje važnosti, ker ljudstvo dežele Gallas doslej še nikdar iz lastnega nagiba ni prosilo za sv. krst. Odločil sem se torej, usli-šati to iskreno željo in jim poslati duhovnika, da ustanovi v Minni misijon »Naše ljube Gospe sedem žalosti«. Priporočam to rtovo postajo Vaši milosrčnosti in molitvi kakor tudi vsem dobrotnikom afrikanskih misijonov.«
Milodari za rešitev dui ubogih zamorcev.
Darovi v denarju in drugih predmetih, katere prejema Družba sv. Petra Klaverja s pripombo »za misijone«, se pošljejo onim misijonarjem in v tiste misijonske kraje, ki trpe največje pomanjkanje ali kjer se z gmotno podporo more storiti ravno največ dobrega. Kla-verjeva družba namreč se nahaja z vsemi afrikansklmi misijoni v živahni zvezi ter pozna vslcd tega natančno posamezne potrebe različnih misijonskih pokrajin. Zato ji je tudi mogoče, pomožna sredstva po potrebi razdeliti.
Ker utegne biti marsikomu v izpodbudo, varčev ' in zbirati v kak gotov namen, bodo sledeči podatki vsem prijateljem misijonov služili kot navodilo, da si lahko vsakdo izbere premoženju, nagnjenju in svojim razmeram najprikladnejše dobro delo.
Botrinskc darove po 25 kron prejemajo vsi misijonarji s srčno hvaležnostjo. TI darovi služijo zlasti za vzdrževanje otrok, ki se pripravljajo na sveti krst. Vsak boter sme svojemu krščencu sam določiti ime.
Trgovina s sužnji je vsekakor prepovedana, tod^ žalibog kljub temu ne odpravljena. In tako se misijonarjem še vedno nudi dovolj Prilike za odkup nesrečnih sužnjev, zlasti otrok in mladih deklet, ki »o jih lastni starši prodali malopridnim poganom. Vsota za odkup 'naša najmanj 60 kron. Taki darovi so veliko delo duhovnega in Mesnega usmiljenja in se zato prav toplo priporočajo vsem prijate-'icin misijonov, društvom, šolam itd.
Najrevnejše in najbolj zapuščene otroke sprejmejo misijonarji in misijonske sestre v misijon, kjer jih vzgojujejo in poučujejo za kak poznejši življenjski poklic. In ti otroci so potem pogosto pravi apostoli svojim rojakom ter s svojo otroško ljubeznijo in vdanostjo tolažba svojim vzgojiteljem, vračajoč jim njih skrbno vzgojo s prav zglednim življenjem. Take otročiče torej je mogoče iz daljave posi-noviti s tem, da se daruje za njih oskrbo vsota 600 kron, ki se lahko izplača tudi v pet letnih obrokih. Družba sv. Petra Klaverja posreduje, v kolikor je mogoče, poročila o teh oddaljenih varovancih. Mnogi starši, ki so izgubili svojega otroka, bodo našli v posinovljenju takega črnega otročička sladko tolažbo lastnemu srcu in izprosili usmiljenje božje svojemu umrlemu ljubljencu.
Komur je ljubi Bog podelil toliko imetja, da more posinoviti zamorskega katehista in skrbeti za njegovo vzdrževanje, tak je srčno vabljen k temu velepomenljivemu činu. Kajti črni, od misijonarjev izšolani katehisti uživajo pri svojih rojakih visoko spoštovanje ter so misijonarju dragocena pomoč. Velik delež ima vneti katehist pri rešitvi duš svojega ljudstva. Istotako je torej tudi v veliki meri deležen zasluženja vseh njegovih dobrih del oni, kateri takega katehista podpira.
Ena največjih nalog misijonarjev obstoji v vzgoji domače duhovščine, kateri posvečujejo apostolski vikarji in prefekti svojo največjo pozornost. Zato so ustanove za vzgojo zamorskih semeniičnikov najzaslužnejše izmed vseh naprav. Potrebna vsota za vedno trajajočo ustanovo znaša 5000 kron. Srečne se smejo imenovati oni, kateri v posesti zemeljskega premoženja morejo z darovanjem te vsote pokazati svojo ljubezen do Boga in neumrjočih duš. Deležni so s tem neizmernega zasluženja vseh dobrih del, katere bodo tekom let izvršili imejitelji teh ust. nov.
Mašna zveza za Airiko je istotako pomožni vir za misijone, kakor tudi neusahljivi studenec milosti za vse udeležnike. Kot ude-lcžnika je mogoče vpisati žive in rajne osebe. Enkratni prispevek znaša 1 krono. Vsak živ udelcžnik dobi sprejemno podobico. Vsi udje so deležni vsakoletnih 300 sv. maš, ki jih dd Družba brati v namen udeležnikov.
Ker je češčenje sv. Antona Padovanskcga splošno razširjeno in vsepovsod znana njegova mogočna priprošnja v vseh potrebah, zato bodi opozorjeno tudi na darove za »kruh sv. Antona«, ki se lahko darujejo bodisi kot prošnja ali zahvala za prejete dobrote.
Posebno sočutje zaslužijo ubogi gobavci, ki so v Afriki jako številni in ka' rih misijonarii in misijonske sestre strežejo z veliko
fiožrtvovalnostjo. Darovi za te nesrečneže se sprejmejo z veliko hva-ežnostjo. Naj bi došlo mnogo takih darov v zahvalo, da je dobri Liog našo ljubo domovino milostno obvaroval in oprostil.
Tudi darovi za stradajoče se sprejemajo hvaležnega srca. Radi neugodnih vremenskih razmer gospodari v Afriki zdaj tu, zdaj tam skoro neprestano lakota, ki zahteva po nekaterih krajih na stotine človeških žrtev.
Vse pošiljatve, bodisi v denarju ali v predmetih, naj se blagovolijo poslati Družbi sv. Petra Klaverja v Ljubljano, Pred škofijo 8.
Ponatis Člankov Iz .Odmeva Iz Afrike' nI dovoljen, ponatis misijonskih pisem in
porodi le z naton/nlm podatkom virov. lida|a Klavcr)cva družb« v Solnogradu.	Odgovorni urtdnlkt Dr.) Jerlt.
Natisnila Jugoslovanska tiskarna v L|ubl|anl.
Poklic pomožne misi)onarke.
Katera izmed blagih čitateljic bi iz ljubezni do Boga in neumrjočih duš želela posvetiti svoje življenje rešitvi duš ubogih zamorcev kot notranji ud (sodalinja) Družbe sv. Petra Klavcrja, to je kot
POMOŽNA MISIJONARKA ZA AFRIKO,
najde vsak čas prijazen sprejem v hiši za novinke imenovane družbe v Solnogradu.
Zlasti gospice z višjo šolsko izobrazbo in jezikovnim znanjem — ludi' učiteljice — najdejo ondi krasno priložnost, svoje znanje in zmožnosti uporabiti v službi misijo-nov. Pa tudi mladenke z nižjo šolsko izobrazbo, ako se dobro razumejo na poljska in hišna opravila, so dobrodošle. Pojasnila o verskem zavodu Družbe sv. Petra Kla-verja in pogoji za sprejem notranjih udov so na razpolago.
Prošnjo za sprejem, kateri jc priložiti nravstveno spričevalo, krstni list, zadnje šolsko spričevalo, kratek lastnoročen življenjepis in fotografijo, je poslati vrhovni voditeljici Družbe sv. Petra Klaverja, grofici Ledochowski, tačas v Solnogradu, Dreifaltigkeitsgasse 19.
nai jc Družba sv. Petra Klaverja? Pomožna družba v podporo zamorskih misijonarjev in za rešitev sužnjev. Kako podpira Klaverjeva družba misijone? S tem, da ustmeno in po svojih spisih ljudstvo seznanja z misi-joni ter s tem vnema katoličane za molitev in miloščino za misijone. Kako se moremo udeležiti blagonosnega delovanja Kla-verjevc družbe? S tem, da postanemo njeni udje,
1.	kot »Udeleženci« (letni prispevek 50 vinarjev);
2.	kot »Podporniki« (letni prispevek 2 kroni, za duhovnike 5 kron);
3.	kot »Zunanji udje« s tem, da se, kolikor jim dopuščajo stanovske dolžnosti, udeleže delovanja notranjih udov (sodalinj);
4.	kot »Notranji udje« (sodalinje) ali takoimenovane »Pomožne misijonarke za Afriko« s tem, da posvetijo vse svoje dušne in telesne moči, sploh celo življenje, za vedno Družbi sv. Petra Klaverja ter v njenih hišah žive življenje molitve in dela. za afrikanske misijone. Natančnejša pojasnila v tem oziru daje vrhovna voditeljica Družbe sv. Petra Klaverja, grofica M. T. Led6-chowska, Salzburg, Dreifaltigkeitsgasse 19.
častilci ]VIat*ijini!
»Prosite Boga za milosti,« pravi sv. Bernard, »a prosite ga po Mariji!« Milosti in pomoči potrebujemo mi vsi, ubogi Adamovi otroci, še posebno ob smrtni uri. Marija pa pomaga vedno in vsakemu, kdor jo časti in prosi pomoči. Ta namen ima tudi
Marijina mašna zveza
ki jc razširjena že po vsem svetu. Udje tc mašne zveze dajo vsako leto brati za eno sv. mašo' na namen tc družbe, in vsak ud plača 50 vin. vstopnine. S tem so deležni neprecenljivih milosti neštetih sv. maš, katere dajo udje brati po vsem svetu. Posebno pa jih bo Marija, preblažena Devica, čuvala in varovala, ker vsaka daritev pomnoži njeno slavo v nebesih.
Prijave za Marijino mašno zvezo naj se naslovijo na frančiškanski samostan v Mariboru, Štajersko, kjer se dobijo tudi natančnejša pojasnila.
1 Kdor jc v zadregi, kje naj bi dal brati za sv. maše, jih lahko pošlje afrikanskim misijonarjem, kateri vedno prosijo za nje. Plačila in nameni se lahko pošljejo Klaverjevi družbi (naslov glejte na prvi strani platnicj^ katera jih pošlje čč. misijonarjem, vendar, če mogoče, ne
Vzdrževanje katehistov.
Za vzdrževanje enega katehista z njegovo družino v Afriki jc potrebna vsota najmanj 200 kron na leto. Kale-hist je misijonarju neprecenljiva pomoč. Ker pozna šege in običaje svojih rojakov in govori njih jezik, uživa med njimi dostikrat večje zaupanje kakor misijonar. Zato je katehist svetovalec, tovariš in tolmač misijonarjev, kateri bi brez njegove pomoči pogosto dosegel le malo uspehov. Katehist poučuje zamorce v sv. veri, pripravlja jih na sveti krst ter ima pogosto priložnost, v smrtni nevarnosti krstili svoje rojake. Zato pomeni vzdrževanje katehistov od strani misijona izpreobrnitev nešteto duš ubogih zamorcev!
Vsak, tudi najmanjši dar v ta namen hvaležno sprejme Družba sv. Petra Klaverja v Ljubljani.