Na podlagi prvega, četrtega in petega odstavka 49. člena ter prvega in tretjega odstavka 50. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B in 46/14), Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 odl. US), 18. člena Statuta Občine Trzin (Uradni vestnik OT, št. 2/06 – uradno prečiščeno besedilo in 8/06) in 48. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Trzin (Uradni vestnik OT, št. 3/99, 10/00, 5/04), je Občinski svet Občine Trzin na 22. redni seji, dne 18. oktobra 2017, sprejel O D L O K o začasnem zavarovanju ožjega območja Blatnic I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (zavarovanje in varstveni cilji) (1) Kot naravni rezervat se začasno zavaruje ožje območje Blatnic. (2) Varstveni cilji območja ukrepa varstva so: - ohranitev mokriščnih ekosistemov oligotrofnih in mezotrofnih mokrotnih travnikov, močvirnih črnojelševij ter poplavnih hrastovih gozdov, - zagotovitev abiotskih in biotskih dejavnikov, ki bodo omogočali dolgoročni obstoj kopenskih, močvirskih in vodnih prostoživečih domorodnih rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov v ugodnem stanju, (3) Namen zavarovanja je s pravili ravnanj in izvajanjem varstvenih usmeritev ter upravljavskih nalog dosegati varstvene cilje. 2. člen (vsebina) Ta odlok določa območje naravnega rezervata, varstvene režime, pravila ravnanja, razvojne usmeritve, način upravljanja naravnega rezervata, naloge upravljanja in način njihovega izvajanja, delitev ustanoviteljskih pravic in obveznosti, način financiranja ter izvajanje nadzora v naravnem rezervatu. 3. člen (ustanovitelj) Ustanovitelj naravnega rezervata je Občina Trzin (v nadaljnjem besedilu: občina). II. OBMOČJE NARAVNEGA REZERVATA 4. člen (opis območja) »Mokrišča v občini Trzin so ostanki nekdaj obsežnejših mokrišč ob Pšati in vznožju Dobena. Na tem območju najdemo poplavne površine ob Pšati s še ohranjenimi rastišči močvirske logarice. Preplet različnih habitatov še povečuje biotsko raznolikost prostora. Začasno zavarovanje obsega območje Blatnic, ki je še nezavarovano, ter del naravne vrednote Pšata (id. št. 4569) z rastišči močvirske logarice«. 5. člen (meja naravnega rezervata in ureditvena situacija) (1) Meja območja naravnega rezervata je določena na karti na podlagi DKN in ortofoto posnetka (DOF050, 2014) v merilu 1:2000. (2) Karta iz prvega odstavka tega člena se v izvirniku hrani na Občini Trzin. Dvojnike hrani krajevno pristojna upravna enota. Karta iz prvega odstavka tega člena se v digitalni obliki hrani na pristojnem ministrstvu kot del registra zavarovanih območij. (3) Meja območja naravnega rezervata se prikaže na digitalnem zemljiško-katastrskem prikazu na parcelo natančno in je dostopna na portalu prostorskega informacijskega sistema. (4) Meja naravnega rezervata iz prvega odstavka tega člena je informativno prikazana tudi v prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka. III. VARSTVENI REŽIMI IN RAZVOJNE USMERITVE 6. člen (varstveni režim) (1) Prepovedani so vsi posegi in dejavnosti, ki bi lahko poslabšali ekološke razmere na območju naravnega rezervata in posledično negativno vplivali na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njegovih habitatov ter habitatnih tipov, ki so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti. (2) Na celotnem območju naravnega rezervata je prepovedano zlasti: - izvajanje agro- ali hidromelioracij ali drugačno spreminjanje vodnega režima, - gradnja ali postavljanje objektov - odlaganje odpadkov in drugega materiala, - spreminjanje naravnega reliefa, - umeščanje novih gozdnih prometnic, - spreminjanje naravne hidrologije in morfologije potokov, - spreminjanje travnikov v njive, - naseljevanje, doseljevanje ali gojenje živali ali rastlin tujerodnih vrst, - odkopavanje zemljine, - vznemirjanje, ubijanje ali jemanje prostoživečih domorodnih vrst živali iz narave, - nabiranje rastlin domorodnih prostoživečih vrst, - hoja izven urejenih poti po zamočvirjenih predelih, - osvetljevanje naravnega okolja, - taborjenje, šotorjenje, postavljanje začasnih bivalnih vozil, kurjenje ali urejanje prostorov za piknike, - puščanje psov brez nadzora, - postavljanje oglasnih tabel, - postavljanje solnic na zamočvirjene predele, - požiganje rastlin, - metanje ali drugačna sprožitev eksplozivnih teles, izvajanje glasne glasbe ali drugačno povzročanje hrupa, ki je večji od predpisanih vrednosti s področja varstva pred hrupom, - sečnja ali obsekavanje vegetacije ob vodotokih. - kmetovanje na način, ki ogroža populacijo močvirske logarice, - gnojenje z mineralnimi gnojili, gnojnico ali gnojevko, - osuševanje območja. 7. člen (izjeme od varstvenih režimov) Ne glede na zgornje omejitve, vendar v skladu z varstvenimi cilji območja, je na območju naravnega rezervata dovoljeno: - izvajati naravovarstvene naloge namenjene izboljšanju stanja habitatnih tipov in ogroženih vrst, - opravljati znanstvene raziskave skladno z veljavno zakonodajo s področja varstva narave, - lovi živali skladno z lovsko zakonodajo in načrti, - postavljati lovske preže izven zamočvirjenih območij in naravovarstveno interpretacijsko infrastrukturo. 8. člen (razvojne usmeritve) Na območju naravnega rezervata se spodbujajo aktivnosti, ki prispevajo k ohranjanju narave, predvsem zagotavljanje ustreznih življenjskih pogojev za ogrožene rastlinske vrste. Na območju Blatnic se spodbuja naravi prijazno kmetovanje, tako da se ohranja in vzpostavlja ugodno stanje močvirskega tulipana in izboljšanje hidrološkega stanja na delih območja. 9. člen (priporočene aktivnosti) (1) Vsako ravnanje, poseg in dejavnost v naravnem rezervatu je treba izvajati v obsegu, času in na način ter z uporabo tehničnih pripomočkov in sredstev, ki je v skladu z varstvenimi cilji tega odloka. (2) Načrti, programi in drugi akti upravljanja, rabe oziroma gospodarjenja z naravnimi dobrinami v naravnem rezervatu morajo biti usklajeni s tem odlokom. (3) V naravnem rezervatu se rekreacijo in sprehajalce usmerja v za to namenjena območja in s tem ustvarja mirne cone. (4) Zavarovano območje naj se prednostno namenja ohranjanju narave, pri čemer je treba upoštevati dejstvo, da je za zagotavljanje ustreznih življenjskih pogojev za ogrožene rastlinske vrste, nujno aktivno gospodarjenje z območjem. (5) Z varstvom narave so združljivi cilji informiranje in interpretacija narave, rekreacija izven zamočvirjenih predelov, znanstveno-raziskovalno delo, opazovanje in doživljanje narave ter ekstenzivno gospodarjenje z gozdom izven zamočvirjenih predelov. (6) Na območju Blatnic se spodbuja ekstenzivno kmetovanje. IV. NALOGE UPRAVLJANJA NARAVNEGA REZERVATA 10. člen (upravljanje naravnega rezervata) (1) Naravni rezervat nima posebnega upravljavca. (2) Občina izvaja ustanoviteljske pravice in obveznosti tako, da zagotavlja sredstva in izpolnjuje naloge vzdrževanja in urejanja naravnega rezervata. (3) Posamezne naloge vzdrževanja in urejanja naravnega rezervata so zlasti: - skrb za predstavitev naravnega rezervata ter ozaveščanje javnosti o vrednosti in pomenu naravnega rezervata, na primer s promocijskimi aktivnostmi in podobno, - spremljanje ravnanj, posegov in dejavnosti na območju naravnega rezervata, - sodelovanje z organizacijo, pristojno za ohranjanje narave. (4) Naloge vzdrževanja in urejanja občina lahko s pogodbo o skrbništvu skladno z 48. členom Zakona o ohranjanju narave delno ali v celoti prenese na lokalna društva, ki so v tem prostoru že prisotna. Strokovno podporo Občini nudi organizacija pristojna za ohranjanje narave. V. FINANCIRANJE 11. člen (finančni viri) Finančni viri za upravljanje naravnega rezervata so: - občinski proračun, - donacije in dotacije, - sredstva, pridobljena na podlagi razpisanih projektov, - drugi viri. VI. NADZOR 12. člen (neposredni nadzor v naravi) Neposredni nadzor v naravnem rezervatu zagotavlja ustanovitelj v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, z naravovarstvenimi in prostovoljnimi nadzorniki. 13. člen (inšpekcijski nadzor) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojni inšpektorji v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave in drugimi predpisi. VII. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI 14. člen (trajanje začasnega zavarovanja) Določbe odloka, ki se nanašajo začasno zavarovanje ožjega območja Blatnic veljajo dve leti. 15. člen (veljavnost odloka) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Trzin. Številka: 22-1/2017 ŽUPAN Datum: 18.10.2017 Peter LOŽAR, l.r. Priloga2-končna ...... Na podlagi 20. člena Statuta Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 9/11 – uradno prečiščeno besedilo 2), 20. člena Statuta Občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 9/11 in 15/14), 17. člena Statuta Občine Mengeš (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 1/15), 17. člena Statuta Občine Moravče (Uradni vestnik Občine Moravče, št. 1/95, 3/95, 1/96, 5/96, 6/96 in 7/98) in 18. člena Statuta Občine Trzin (Uradni vestnik Občine Trzin, št. 2/06 – uradno prečiščeno besedilo in 8/06) je Občinski svet Občine Trzin na svoji 22. redni seji dne 18.10.2017 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O KNJIŽNICI DOMŽALE 1. člen V Odloku o Knjižnici Domžale (Uradni vestnik : Občine Domžale, št. 3/05, 6/09, Občine Mengeš, št. 6/07, 4/09, Občine Moravče, št. 2/04, 3/09, Občine Lukovica, št. 3/04, 3/09, Občine Trzin, št. 2/04, 4/09,-v nadaljevanju: Odlok) se spremeni tretji odstavek 2. člena, tako da se glasi: »Knjižnica ima organizacijske enote: . Krajevna knjižnica Domžale, Cesta talcev 4, 1230 Domžale, . Krajevna knjižnica Ihan, Šolska ulica 5, 1230 Domžale, . Krajevna knjižnica Janeza Trdine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, . Krajevna knjižnica Daneta Zajca Moravče, Vegova ulica 7a, 1251 Moravče, . Krajevna knjižnica dr. Jakoba Zupana Šentvid pri Lukovici z mobilno knjižnico, Veidrov trg 7, 1225 Lukovica, . Krajevna knjižnica Tineta Orla Trzin, Ljubljanska cesta 12 f, 1236 Trzin.« 2. člen Spremeni se 12. člen Odloka, tako da se glasi: »Svet knjižnice ima naloge, ki jih določa zakon s področja javnega interesa za kulturo. Svet knjižnice ima tudi naslednje naloge: - odloča o pritožbah in ugovorih uporabnikov storitev knjižnice, - imenuje direktorja knjižnice.«. 3. člen Spremeni se 14. člen Odloka, tako da se glasi: »Strokovni svet ima naloge, ki jih določa zakon s področja javnega interesa za kulturo.«. 4. člen Spremeni se prvi odstavek 21. člena Odloka, tako da se glasi: »Občina Domžale daje v upravljanje knjižnici objekte, ki so s Sklepom o določitvi javne infrastrukture na področju kulture v Občini Domžale razglašeni za javno infrastrukturo na področju kulture.«. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po zadnji objavi v uradnem glasilu občine ustanoviteljice. Številka: 22-4/2017 ŽUPAN Datum: 18.10.2017 Peter LOŽAR, l.r. ...... Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 odl. US), 13. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17), Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014–2023, Programa razvoja športa v Občini Trzin (Uradni vestnik OT, št. 11/03), Pravilnika o vrednotenju in sofinanciranju programov športa v Občini Trzin (Uradni vestnik OT, št. 7/11), Odloka o proračunu Občine Trzin za leto 2018 (Uradni vestnik OT, št. 2/17) in Statuta Občine Trzin (Uradni vestnik OT, št. 2/06 – uradno prečiščeno besedilo in 8/06) je Občinski svet Občine Trzin na 22. redni seji, dne 18. oktobra 2017, sprejel LETNI PROGRAM ŠPORTA V OBČINI TRZIN ZA LETO 2018 Na podlagi 13. člena Zakona o športu izvajanje nacionalnega programa na lokalni ravni za posamezno koledarsko leto določi občinski svet, z letnim programom športa na lokalni ravni, ki določa programe in področja športa, ki se sofinancirajo v posameznem koledarskem letu, in obseg javnih sredstev, ki se zagotavljajo v proračunu lokalne skupnosti, pri čemer upošteva strukturo in prednostne naloge, opredeljene v nacionalnem programu.. Iz Proračuna Občine Trzin se za proračunsko leto 2018 za šport zagotovi 66.600,00 EUR, in sicer 16.300,00 EUR za vzdrževanje in investicije v športno infrastrukturo in 50.300,00 EUR za programe izvajalcev letnega programa športa (športna društva, vrtec, šola, vrhunski športniki in morebitni drugi izvajalci). Letni program športa v Občini Trzin za leto 2018 je prikazan po vsebinah skladno z Nacionalnim programom športa in po proračunskih postavkah. Programi in področja, za izvajanje katerih se z letnim programom športa določa obseg javnih sredstev za sofinanciranje, so: I. Športni programi so različne pojavne oblike športa, namenjene posameznikom vseh starosti, in sicer: Proračunska postavka 0175 (11.500 EUR) Iz proračunske postavke 0175 se v letu 2018 sofinancirajo: 1. prostočasna športna vzgoja otrok in mladine; 1.1. Interesna športna vzgoja predšolskih otrok: 1.1.1. Naučimo se plavati – 10 urni plavalni tečaj v okviru Zlatega sončka. Sofinancira se 10 urni plavalni tečaj v višini 12 EUR/otroka. 1.2. Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok od 6. do 15. leta: 1.2.1. Naučimo se plavati – 15 urni plavalni tečaj za neplavalce na predmetni stopnji in preverjanje znanja plavanja v 6. razredu devetletke. Sofinancira se delež stroškov za izvedbo tečaja in preverjanja, ki ga ne pokrije ministrstvo. Program je za starše brezplačen. 1.2.2. Šolska športna tekmovanja – tekmovanja na nivoju OŠ domžalske regije, področno in tekmovanja na državnem nivoju. Sofinancira se delež stroškov za tekmovanja na nivoju osnovnih šol domžalske regije in delež na področnem nivoju. Za tekmovanja na državnem nivoju se financira prevoz, prehrana in morebitne prijavnine. 1.2.3. Drugi 80 urni programi. Sofinancira se strokovni kader za 80 urne programe športne vzgoje. 1.2.4 Nadstandardni program športne vzgoje Sofinancira se strokovni kader in sicer v obsegu treh ur tedensko kot sočasno poučevanje učitelja razrednega pouka in učitelja športne vzgoje v 2., 3., in 4. Razredu OŠ Trzin, kar pomeni 1 ura na oddelek na 14 dni. 1.2.5 Programi OŠ izvajani v balonu Taubi Trzin Sofinancira se do 50 ur pouka OŠ Trzin. Strošek se obračuna glede na dejansko uporabljena igrišča za potrebe izvedbe ure pouka, v znesku 50% ceni najema posameznega igrišča v dopoldanskem času. Program izvaja OŠ Trzin, s katero se sklene pogodbo o izvajanju programa športa. Proračunska postavka 0165 (2,3,4,5,6,7,8,9 skupaj 26.000 EUR) 2. športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport Sredstva so namenjena za programe športnih društev, za starostne kategorije od 12 do 18 let, ki nastopajo v tekmovalnih sistemih različnih slovenskih športnih panog (kolektivne in individualne panoge), od medobčinskega do državnega nivoja. 3. kakovostni šport; Sredstva so namenjena za programe športnih društev, ki nastopajo v rednih tekmovalnih sistemih različnih športnih panog, za starostne kategorije nad 18 let, od medobčinskega do državnega nivoja. 4. vrhunski šport; V okviru posebej razpisane vsote znotraj postavke 165, se sofinancirajo tudi športniki svetovnega, mednarodnega in olimpijskega razreda. Za leto 2018 bomo razpisali 2.000,00 EUR, na vsakega posameznega športnika, ki bo izpolnil razpisne pogoje. 5. športna rekreacija; Sredstva so namenjena za redne 80 urne programe športno rekreativne vadbe odraslih. Izvajalcem, ki to dejavnost izvajajo v rekreativnih ligah, se priznajo dodatna sredstva v skladu s pravilnikom. Športna rekreacija predstavlja športno dejavnost odraslih vseh starosti s ciljem ohranjanja zdravja, dobrega počutja in vitalnosti, druženja, tekmovanja in zabave. Cilj občine je povečati delež redno športno dejavnih odraslih. 6. šport starejših. Sofinancira se skupinske gibalne vadbe starejših na površinah za šport v naravi in v urbanem okolju. Financira se celoletne 80 urne program. II. športni objekti in površine za šport v naravi; Občina Trzin zagotavlja na posebnih proračunskih postavkah sredstva za naslednje namene: . Vzdrževanje športnih objektov in obnove PP 0113 (15.300 EUR) Redni letni pregledi in popravila vseh igral in obnove športnih objektov na javnih igriščih. Popravilo poškodb po vandalizmih, zamenjava in popravilo dotrajanih zaščitnih mrež in ostale opreme (koši, klopi, goli, ograja…). . Naložbe v športno opremo. Gre predvsem za opremo, oziroma za menjavo dotrajane opreme, vezano na objekt v lasti Občine Trzin. PP 174 (1000 EUR) . Obnova in modernizacija igrišča pri OŠ Trzin. Igrišče pri OŠ Trzin je potrebno obnove. V letu 2018 bomo izvedli celovito prenovo in modernizacijo igrišča pred OŠ Trzin. Obnova zajema nove igralne površine, zamenjava košev, golov in izvedba zaščitne mreže za goli . Sredstva bomo zagotovili na PP 290. Proračunska postavka 167 Sofinanciranje najemnin (5.000 EUR) Sofinanciranje uporabe športnih objektov (najemnine), na katere se lahko prijavijo tudi društva s sedežem zunaj občine Trzin, za mlajše selekcije, če v njih trenirajo otroci iz Trzina. Sredstva se razpišejo hkrati z razpisom za sofinanciranje športnih programov. Sredstva se razdelijo trzinskim društvom na podlagi dejanskega stroška najema, društvom s sedežem zunaj pa z nominalnim zneskom na ekipo mlajših selekcij v katerih igrajo občani Trzina. V javnem razpisu bomo jasno zapisali, da najemnin ne bomo sofinancirali izvajalcem, ki dodeljenih sredstev v preteklem letu, ki so jih s kandidaturo na razpis pridobili, niso izkoristili. III. razvojne dejavnosti v športu: - izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev v športu; - založništvo v športu; - znanstvenoraziskovalna dejavnost v športu; - informacijsko-komunikacijska tehnologija na področju športa; Sredstva bomo zagotovili v okviru posebej razpisane vsote znotraj postavke 165. IV. športne prireditve in promocija športa: Proračunska postavka 0165 IV.A športne prireditve po lastni zamisli V okviru sredstev na postavki 0165 se del sredstev nameni za manjše prireditve. Višino sredstev sofinanciranja na posamezno prireditev bo 150,00 EUR, s tem da bodo sofinancirane največ 3 prireditve posameznega društva. Proračunske postavke od 0169 do 0173 IV. B. večje občinske športne prireditve, v izvedbi športnih društev (skupaj 5.800,00 EUR) Sredstva se zagotavljajo za prireditve, ki imajo po svoji vsebini širši (javni) pomen in so organizirane na območju Občine Trzin. V letu 2018 bo Občina Trzin sofinancirala izvedbo naslednjih prireditev: Naziv prireditve Proračunska postavka Namenska sredstva Tek Petra Levca 0169 1.500,00 EUR Občinsko prvenstvo v veleslalomu 0170 1.000,00 EUR Otroška olimpiada Trzin 0171 800,00 EUR Prehodna skirca Borisa Paternosta Trzin 0172 2.000,00 EUR Šahovski turnir ob občinskem prazniku 0173 500,00 EUR Sredstva se razpišejo hkrati z razpisom za sofinanciranje športnih programov. C/. Druge določbe Sredstva za sofinanciranje športnih programov izvajalcev LPŠ se v celoti razdelijo na podlagi javnega razpisa in prijav izvajalcev na ta razpis. A/Sofinanciranje športnih programov izvajalcev 50.300,00 76% 1. Letni program športa - razpis 165 28.000,00 42% 2. Velike občinske športne prireditve 0169-0173 5.800,00 9% 3. Sofinanciranje najemnin telovadnic in športnih površin 167 5.000,00 8% 4. Letni program športa -razpis "Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok in nadstandrande" 175 11.500,00 17% B/Sofinanciranje novogradenj, vzdrževanja objektov in opreme 16.300,00 24% 1. Vzdrževanje športnih objektov, obnove, mat.stroški 113 15.300,00 23% 3. Oprema za dejavnost športnih društev 174 1.000,00 2% SKUPAJ LETNI PROGRAM ŠPORTA 2018 66.600,00 100% Op. Izvzeta so sredstva za obnovo in modernizacijo igrišča pri OŠ Trzin ter sredstva namenjena za nakup zemljišč za razširitev ŠRP mlake. Letni program športa v Občini Trzin za leto 2018 se objavi v Uradnem vestniku Občin Trzin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 22-5/2017 ŽUPAN Datum: 18.10.2017 Peter LOŽAR, l.r. ...... Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US), Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13 in 68/16), 18. člena Statuta Občine Trzin (Uradni vestnik OT št. 2/06 – uradno prečiščeno besedilo in 8/06), Lokalnega programa kulture v Občini Trzin za obdobje 2014 do 2017 (Uradni vestnik OT, št. 5/14), Odloka o proračunu Občine Trzin za leto 2018 (Uradni vestnik OT, št. 2/17) in 33. člena Poslovnika občinskega sveta Občine Trzin (Uradni vestnik OT, št. 3/99, 10/00 in 5/04) je Občinski svet Občine Trzin na 22. redni seji 18. oktobra 2017 sprejel LETNI PROGRAM KULTURE V OBČINI TRZIN ZA LETO 2018 1. člen Letni program kulture v Občini Trzin za leto 2018 določa redno dejavnost, programe in projekte na področju kulture, ki se financirajo ali sofinancirajo na podlagi javnega razpisa in naložbe, ki so financirane s sredstvi občinskega proračuna ter višino in namen sredstev, načrtovanih v Proračunu Občine Trzin za leto 2018. 2. člen V Proračunu Občine Trzin za leto 2018 so sredstva za kulturo namenjena za sofinanciranje in financiranje: 1. programov društev in organizacij oziroma izvajalcev, dejavnih v občini na področju kulture, ki se v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Trzin (Uradni vestnik OT, št. 8/11, 8/12 in 3/16) sofinancirajo na podlagi javnega razpisa; 2. programov medobčinskih oziroma občinskih javnih zavodov, ki delujejo v javnem interesu na območju Občine Trzin na področju kulture in 3. programov Občine Trzin, kadar je sama producent in organizator kulturnih prireditev oziroma drugih dejavnosti na tem področju, 4. vključno s programom Jefačn'kove domačije, ki se izvaja v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik in Turističnim društvom Kanja ter 5. naložb občine v objekte s kulturno namembnostjo ter investicijskega in rednega vzdrževanja kulturnih objektov in spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Trzin. 3. člen Iz sredstev za kulturo iz 2. člena tega Letnega programa se bodo na podlagi javnega razpisa in ob upoštevanju kriterijev Pravilnika, navedenega v prvi podtočki 2. člena tega Letnega programa kulture, financirale oziroma sofinancirale naslednje kulturne vsebine: – dejavnosti in projekti društev, kot na primer gledališke predstave za odrasle, gledališke predstave za otroke, gostovanja ljubiteljskih in poklicnih gledaliških skupin s predstavami za odrasle in otroke, koncerti, plesne prireditve, likovne razstave, predstavitve celovečernih, kratkih, dokumentarnih in animiranih filmov, razne delavnice s kulturno vsebino za odrasle in otroke in druge kulturne prireditve društev s kulturnimi programi ipd.; – stalne ljubiteljske kulturne dejavnosti kot na primer vadba in nastopi pevskega zbora, folklorne skupine, igralske skupine, otroške dramske skupine ipd.; – festivalska dejavnost društev; – knjižnična, muzejska ter razstavna in druge dejavnosti javnih zavodov kot sta Knjižnica Domžale z enoto Krajevna knjižnica Tineta Orla Trzin in Medobčinski muzej Kamnik; – dejavnost in programi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za občine na območju UE Domžale; – razstave muzejskega gradiva, spominske prireditve, etnološke in sorodne delavnice ter predstavitve običajev, obrtniških veščin in izdelkov v okviru programov Jefačn'kove domačije, izvajanjih v sodelovanju med Občino Trzin, Medobčinskim muzejem Kamnik in Turističnim društvom Kanja Trzin; – prireditve občinskega pomena, ki jih organizira sama Občina Trzin ali za njen račun na podlagi javnega razpisa izbrani izvajalci, kot so prireditve v okviru festivala Trznfest, kulturni večeri, proslave ob občinskih praznikih, kulturno literarni večeri, mednarodni folklorni festival, Miklavževanje, Gregorjevo ipd.; – varovanje kulturne dediščine v občini Trzin in na območju občine Trzin; – vzdrževanje kulturnih objektov in spomenikov lokalnega pomena. Zap.št. P.p. Naziv p.p. Sredstva v EUR Namen 1. 0026 Občinske prireditve, proslave in priznanja 13.000,00 Sredstva so namenjena za gostujoče izvajalce programov, za razpisane občinske prireditve, Gregorjevo, Čarovnice, Zapojmo in zaigrajmo skupaj, za priznanja in nagrade ob občinskem prazniku in za pogostitve. 2. 0029 Prireditev za najuspešnejše učence in druge prireditve 800,00 Sredstva so namenjena za nakup knjig in darilca ter za kulturni program na podelitvi priznanj z manjšo pogostitvijo. 3. 0030 Sredstva za božične in novoletne prireditve 7.000,00 Sredstva so namenjena za Miklavževanje (program in obdaritev) in za kulturne programe na prireditvah za starejše občane in prednovoletno srečanje občanov. 4. 0092 Spodbujanje turistične dejavnosti (Florjanov sejem, predstavitev občine v Arboretumu Volčji potok in na sejmu Turizem in prosti čas, Mednarodni folklorni festival – 50 %) 9.000,00 Sredstva se namenijo za organizacijo Florjanovega sejma, prednovoletnega sejma v Trzinu, predstavitve občine v Arboretumu, na sejmu Turizem in prosti čas in za stroške folklornega festivala, ki se delno sofinancira tudi iz PP 0255. 5. 0133 Zbiranje in ohranjanje kulturne dediščine 2.000,00 Sredstva so namenjena za stroške zbiranja dokumentov in druge premične kulturne dediščine (npr. dokumenti in izvirni tiski I. Hribarja, dr.T. Orla, M. Ručigaj, za stara oblačila, oblačila za narodne noše.) 6. 0255 Kulturni programi OT: Trznfest, Mednarodni folklorni festival, Kulturni večeri, razstave v Jefačn'ku 15.100,00 Sredstva so namenjena za organizacijo, izvedbo in promocijo prireditev, deloma v organizaciji in izvedbi OT in deloma v izvedbi izvajalcev izbranih na podlagi javnega razpisa. 7. 0134 in 0263 Muzejska dejavnost Materialni stroški in stroški vzdrževanja Jefačn'kove domačije – spominsko/muzejskega dela 5.500,00 8.000,00 Sofinanciranje dela Medobčinskega muzeja Kamnik, (Ivan Hribar – stalna razstava v Jef. domačiji) in tekoči stroški za vzdrževanje Jefačn'kove domačije ter del za nakup opreme za dopolnjevanje zbirk. 8. 0268 Vzdrževanje spominskih obeležij in spomenikov ter zbiranje in ohranjanje kulturne dediščine 3.000,00 Sredstva, namenjena za vzdrževanje in obnavljanje spominskih obeležij in spomenikov lokalnega pomena (spomenik C. Štuparju idr.). Organizacija zbiranja, zbiranje in hramba ter razstavljanje gradiva. 9. 0137 Založniška dejavnost in odkupi knjig 2.500,00 Podpora založniškim projektom v OT in o OT, odkupi knjig za obdaritve in podpora pomembnim domoznanskim izdajam. 10. 0138 Dotacija Knjižnici Domžale za mat.str. in amortizacijo in nakup gradiv za oddelek v Trzinu 100.785,00 Občina skladno z zakonom sofinancira dejavnost knjižnice Domžale (mater. stroški, plače), zagotavlja sredstva za delovanje Krajevne knjižnice T. Orla itd. 11. 0139 Knjižnica OŠ - dotacija 286,00 Občina vsako leto prispeva sredstva za dodatni nakup 10-15 knjig za šolsko knjižnico. 12. 0144 JSKD OI 962,00 Občina Trzin z dotacijo JSKD omogoča delo sklada, ki kot organizator in koordinator medobčinskih kulturnih programov, izobraževanj, revij in tekmovanj v te programe vključuje društva in organizacije z območja OT. 13. 0146 Materialni stroški, redno in investicijsko vzdrževanje ter oprema zgradbe Kulturnega doma v Trzinu 4.000,00 Sredstva so namenjena za stroške ogrevanja, materialne stroške, redno in investicijsko vzdrževanje in za opremo zgradbe Kulturnega doma Trzin. 14. 0176 ŠKD Dejavnost 252,00 Sredstva so namenjena sofinanciranju predstave ob prvem šolskem dnevu za prvošolčke. 15. 0254 Sredstva za sofinanciranje kulturnih programov kulturnih in drugih društev v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Trzin 11.500,00 S sredstvi s p.p.se na podlagi javnega razpisa sofinancirajo programi kulturnih in drugih društev in izvajalcev s sedežem ali stalnim bivališčem v Občini Trzin. 4. člen Sredstva s proračunske postavke 0254, ki so namenjena za delovanje oziroma programe društev, se razdelijo na podlagi javnega razpisa v skladu z oddanimi programi društev in drugih izvajalcev v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Trzin. Na podlagi javnega razpisa se razdelijo tudi sredstva s proračunske postavke 0255. Te prireditve bodo Trznfest, Mednarodni folklorni festival, kulturno literarni večeri, mednarodni literarni večer, del sredstev pa bo namenjen za otvoritve razstav v Jefačnkovi domačiji, ki jih bo organizirala Občina Trzin sama oziroma v sodelovanju. 5. člen Program, ki ni niti neposredno niti posredno, kot del programa društva, naveden v tem Letnem programu in ni naveden na vlogi na razpis, se lahko izjemoma v manjšem obsegu sofinancira s sredstvi s proračunskih postavk 0255 ali 0089, kolikor gre za prispevek k promociji občine ali za podporo zlasti mladim in ustvarjalcem v tretjem življenjskem obdobju z območja Občine Trzin. O porabi sredstev z navedenih proračunskih postavk odloča župan v skladu z navedenimi izhodišči tega odstavka. V letu 2018 se lahko s teh proračunskih postavk financirajo tudi dodatni programi z mednarodno udeležbo, ki jih v času sprejemanja tega Letnega programa ni bilo mogoče predvideti. 6. člen Letni program kulture v Občini Trzin za leto 2018 se objavi v Uradnem vestniku Občine Trzin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 22-6/2017 ŽUPAN Datum: 18.10.2017 Peter LOŽAR, l.r. ...... Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12- ZUJF, 15/15-ZUUJFO in 76/16 odl. US) in Statuta Občine Trzin (Uradni vestnik OT, št. 2/06 – uradno prečiščeno besedilo in 8/06) je Občinski svet Občine Trzin na 22. redni seji dne 18. oktobra 2017 sprejel SKLEP 1. Občinski svet Občine Trzin se je seznanil s Poslovnikom Nadzornega odbora Občine Trzin, sprejetim na 19. redni seji Nadzornega odbora Občine Trzin, 13. septembra 2017. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Trzin. Številka: 22-7/2017 ŽUPAN Datum: 18.10.2017 Peter LOŽAR, l.r. ...... Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo 2, 27/08 odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US), Statuta Občine Trzin (Uradni vestnik OT, št. 2/06 – uradno prečiščeno besedilo in 8/06) in Pravilnika o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine (Uradni list RS, št. 23/09) je Nadzorni odbor Občine Trzin na 19. redni seji, dne 13.09.2017 sprejel POSLOVNIK NADZORNEGA ODBORA OBČINE TRZIN I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem poslovnikom se ureja organizacija in določa način dela Nadzornega odbora Občine Trzin (v nadaljnjem besedilu: nadzorni odbor) ter status članic in članov nadzornega odbora (v nadaljnjem besedilu: člani) kot organa občine. 2. člen Nadzorni odbor je pri svojem delu neodvisen in vezan na ustavo, zakone in občinske akte, na katerih temelji tudi razmerje do občinskega sveta in župana. 3. člen Delo nadzornega odbora je javno in v skladu s tem poslovnikom. Nadzorni odbor lahko po predhodni presoji pri obravnavi določenih tem javnost izključi. Javnost svojega delovanja nadzorni odbor zagotavlja z objavo letnega programa dela in poročila ter dokončnih poročil o nadzorih na spletni strani občine in v Uradnem vestniku Občine Trzin. Seje nadzornega odbora niso javne. 4. člen Nadzorni odbor mora pri svojem delu varovati uradne in poslovne tajnosti nadzorovanih pravnih oseb in osebne podatke fizičnih oseb. 5. člen Nadzorni odbor dela na sejah, ki se sklicujejo najmanj štiri (4) krat letno. Udeležba na sejah nadzornega odbora je pravica in dolžnost članov. 6. člen Nadzornega odbora ali njegovega člana ni mogoče razrešiti zaradi mnenja, podanega v času opravljanja funkcije pooblaščenca ter pri delu in odločanju nadzornega odbora. 7. člen Sedež nadzornega odbora je na sedežu Občine Trzin, Mengeška cesta 22, 1236 Trzin. Nadzorni odbor ima svoj žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zgornjem polkrogu napis OBČINA TRZIN, pod grbom pa napis NADZORNI ODBOR. V sredini žiga je grb Občine Trzin. Žig nadzornega odbora hrani občinska uprava. 8. člen Nadzorni odbor predstavlja predsednik nadzornega odbora, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik ali namestnik, ki ga izmed članov izvoli nadzorni odbor. II. SESTAVA NADZORNEGA ODBORA 9. člen Nadzorni odbor ima pet članov: predsednika, podpredsednika in tri člane. Imenuje jih občinski svet za dobo štirih let izmed občanov z omejitvijo, da to ne morejo biti občinski svetniki, župan, podžupan, člani krajevnih odborov, tajnik občine, delavci občinske uprave in člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki občinskih proračunskih sredstev. Član NO mora biti izključen iz vseh postopkov, če je član katerega od društev Občine Trzin (ali je bil član v preteklem proračunskem letu), ki so uporabniki občinskih proračunskih sredstev in zadevajo konkretni nadzor tega društva. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe članov občinskega sveta. 10. člen Član nadzornega odbora je dolžan v 30 dneh od spremembe statusa seznaniti nadzorni odbor s svojim statusom. Nadzorni odbor predlaga občinskemu svetu razrešitev člana, če je njegov položaj v nasprotju z določili devetega (9) člena. 11. člen Član nadzornega odbora lahko odstopi, lahko pa je tudi predčasno razrešen. Odstop je dejanje posameznika, predlog za razrešitev pa lahko poda tudi nadzorni odbor. Glede predčasne razrešitve člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi iz določbe prvega odstavka 37.a člena Zakona o lokalni samoupravi. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe članov občinskega sveta. Če član nadzornega odbora odstopi, mu mandat preneha z dnem ko je podal odstopno izjavo nadzornemu odboru. Nadzorni odbor o odstopu obvesti občinski svet, ki prejme ugotovitveni sklep, da je članu nadzornega odbora prenehal mandat z dnem, ko je podal odstopno izjavo. 12. člen Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje, predlaga, kdo bo opravljal nadzor, skrbi za izvajanje določil tega poslovnika, podpisuje sklepe in druge odločitve nadzornega odbora. Nadzorni odbor ali predsednik nadzornega odbora lahko pooblasti člana, ki se udeleži seje občinskega sveta, in v imenu nadzornega odbora predstavlja stališča in poroča o ugotovitvah nadzornega odbora. 13. člen Prvo sejo nadzornega odbora skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, ko je prvič navzoča večina članov. 14. člen Nadzorni odbor dela na sejah. Delo nadzornega odbora ureja ta poslovnik, ko ga sprejme odbor z večino glasov vseh članov odbora. 15. člen Člani nadzornega odbora imajo pravico do nadomestila za opravljanje funkcije in povrnitve stroškov v skladu s Pravilnikom o plačah, delih plač občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta, članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov. III. POSTOPEK IN NAČIN DELA NADZORNEGA ODBORA 1. Postopek nadzora 16. člen Nadzorni odbor vodi postopek nadzora in pregleda po tem poslovniku in predpisih, ki urejajo finančno poslovanje in poslovanje s premoženjem lokalne skupnosti. Oseba v postopku (nadzorovana oseba) je uporabnik občinskih sredstev oziroma premoženja. 17. člen Nadzorni odbor opravlja nadzore. O izboru nadzorovane osebe se nadzorni odbor odloča samostojno. Nadzorni odbor izda o tem ustrezen sklep, ki se dostavi nadzorovani osebi in pooblaščenim članom nadzornega odbora. 18. člen Nadzore si nadzorni odbor določi z letnim programom tako, da v času mandata zajame ustrezno število uporabnikov (občinskih) proračunskih sredstev, pri čemer se naj upošteva vrsta dejavnosti. Če nadzorni odbor želi poleg rednega nadzora istočasno izvesti nadzor, ki ni vključen v letni program nadzornega odbora, mora o tem sprejeti sklep. Nadzorni odbor o tem sklepu obvesti župana in občinski svet. 19. člen Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil pripravi vodja delovne skupine nadzornega odbora, ki ga s sklepom za posamezno zadevo, v skladu z letnim programom nadzora, zadolži nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora ter navedbo nadzorovane osebe (organa ali organizacije vključno z odgovornimi osebami). Delovno skupino praviloma sestavljata 2 člana nadzornega odbora. 20. člen V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžne pooblaščencu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopkih nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Pooblaščenec nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Član delovne skupine nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke od občine, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor. Zahtevane podatke je nadzorovana oseba dolžna predložiti nadzornemu odboru oziroma vodji delovne skupine nadzornega odbora v predpisanem oziroma zahtevanem času, vendar najkasneje v petnajstih (15) dneh po prejemu zahteve. 21. člen Nadzor se opravi s pregledovanjem poslovne dokumentacije, poročil in sredstev do te mere, da se ugotovijo zadostna dejstva, ki so potrebna za namen konkretnega nadzora. 22. člen Član nadzornega odbora ne sme odločati o zadevi, če je z uporabnikom javnih sredstev, njegovim zakonitim zastopnikom, članom organa upravljanja ali odgovornimi osebami nad katerimi se izvaja nadzor v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, ali če je z njim v zakonski zvezi ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala ali če je v izvenzakonski skupnosti. Član nadzornega odbora ne sme opravljati nadzora, če je zaposlen pri uporabniku javnih sredstev, pri katerem se izvaja nadzor ali če od prenehanja zaposlitve pri uporabniku javnih sredstev še niso pretekla tri (3) leta. V kolikor član nadzornega odbora ugotovi, da je prišlo do izločitvenega razloga po prvem odstavku tega člena, mora to takoj sporočiti predsedniku nadzornega odbora. Nadzorni odbor sprejme sklep o izločitvi člana nadzornega odbora. Če član nadzornega odbora meni, da je pri izvajanju nadzora nad uporabnikom javnih sredstev prišlo do okoliščin, ki vzpodbujajo dvom o njegovi nepristranskosti in objektivnosti, mora te okoliščine takoj sporočiti predsedniku nadzornega odbora. Nadzorni odbor odloči, ali so te okoliščine takšne narave, da mora biti član nadzornega odbora izločen iz postopka izvajanja nadzora. 23. člen Obvezne sestavine osnutka poročila in končnega poročila so določene v Pravilniku o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine. 24. člen Predsednik nadzornega odbora ima pravico in dolžnost spremljati izvajanje nadzora. 25. člen O poteku nadzora se vodi zapisnik, ki je kasneje osnova za izdelavo osnutka poročila. 26. člen O vsakem nadzoru se vodi dosje, v katerega se vlaga vse beležke in druge veljavne listine, osnutek poročila, morebitni odgovor na posamezne navedbe oziroma odzivno poročilo in končno poročilo. Celotno gradivo in ostala dokumentacija nadzornega odbora se začasno vodi v arhivu nadzornega odbora, po poteku mandata pa v občinskem arhivu. Skrbnik arhiva in tekoče dokumentacije je občinska uprava. 27. člen Po opravljenem pregledu pripravi delovna skupina za nadzor osnutek poročila, ki mora vsebovati vse obvezne sestavine in obliko v skladu z zakoni in Pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine. Osnutek poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje v pregled nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajstih (15) dni od dneva prejema osnutka poročila odgovoriti na posamezne navedbe oziroma pripraviti odzivno poročilo. Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovane osebe za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. 28. člen Nadzorni odbor mora o odzivnem poročilu odločiti v petnajstih (15) dneh po njegovem prejemu. Na podlagi osnutka poročila in odzivnega poročila nadzorovane osebe, pripravi nadzorni odbor poročilo s priporočili in predlogi. Če nadzorovana oseba ne posreduje odzivnega poročila, postane osnutek poročila dokončno poročilo s priporočili in predlogi. Poročilo je dokončni akt in mora biti v naslovu poročila kot tako navedeno. Poročilo mora vsebovati enake sestavine kot osnutek poročila ter priporočila in predloge. Izvod dokončnega poročila se pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu. 29. člen Obvezne sestavine poročila nadzornega odbora določi minister, pristojen za lokalno samoupravo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance. 30. člen Če nadzorni odbor ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju nadzorovane stranke, mora o teh kršitvah v petnajstih (15) dneh od dokončnosti poročila obvestiti računsko sodišče. Hujše kršitve predpisov oz. nepravilnosti so naslednje: . če uporabnik prevzame obveznost v breme proračuna ali izplača proračunska sredstva za namene, ki niso predvideni v proračunu, . če uporabnik prevzame obveznost v breme proračuna ali izplača proračunska sredstva v višini, ki presega v proračunu zagotovljena sredstva oziroma višino, ki jo določi občinski svet, . če uporabnik pri prodaji ali oddaji finančnega ali stvarnega premoženja ravna v nasprotju z zakonodajo, . druge kršitve predpisov, ki se po presoji nadzornega odbora štejejo za hujše, . če se oddajo javna naročila v nasprotju z zakonodajo, ki ureja javna naročila oz. oddaja del brez izvedbe javnega razpisa, če bi bilo za njegovo izvedbo potrebno izvesti tak razpis. Pri hujših kršitvah se pomembnost določa: . po vrednosti – v odstotku od vrednosti predmeta revidiranja, . po naravi – prevzemanje obveznosti brez podlage v proračunu, neustrezni postopek javnega naročanja, nezakonito financiranje političnih strank, neustrezen obračun bonitete za uporabo službenega avtomobila, . po kontekstu – pri ponavljajočih se nepravilnostih, na katere je nadzorni odbor že opozoril. 31. člen Poročilo lahko vsebuje tudi priporočilo za smotrnejšo porabo proračunskih sredstev v bodoče. 32. člen V primeru suma kaznivega dejanja ali prekrška, nadzorni odbor poda predlog za pregon pristojnim organom. 33. člen Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugimi predpisi, z akti občinskega sveta ali organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb. 34. člen Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah. 35. člen Strokovno in administrativno pomoč pri delu nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. 36. člen Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotovijo v občinskem proračunu, na podlagi izdelanega letnega programa nadzora. Zagotovljena finančna sredstva so namenjena za nadomestilo za opravljanje funkcije, strokovna izobraževanja, plačilo izvedencev, povračilo potnih stroškov in strokovno literaturo. Načrtovanje aktivnosti iz letnega programa dela Nadzorni odbor finančno ovrednoti ter predlog potrebnih sredstev pravočasno, pred začetkom proračunskega leta, predloži županu. Župan določi skrbnika proračunske postavke, ki spremlja izvrševanje odhodkov za navedeni namen in skrbi, da imajo plačila pravni temelj in obseg obveznosti. 2. Način dela 37. člen Sejo nadzornega odbora skliče predsednik v skladu z letnim programom dela na lastno pobudo, na predlog župana, na predlog občinskega sveta ali najmanj treh članov nadzornega odbora. Seje se praviloma sklicujejo s pisnim vabilom. Le v izjemnih in nujnih primerih, se lahko na predlog predsednika nadzornega odbora določi, da se skliče seja po telefonu ali z osebnim vabilom. Predsednik pripravi predlog dnevnega reda in ga skupaj z gradivom sedem (7) dni pred sejo pošlje članom odbora. Predlagatelj, ki ni član nadzornega odbora, mora gradivo poslati predsedniku vsaj petnajst (15) dni pred sejo. 38. člen V nujnih primerih lahko predsednik skliče izredno sejo nadzornega odbora. Če predsednik po prejemu zahteve iz prejšnjega člena tega poslovnika ne skliče v dvajsetih (20) dneh redne in v petih (5) dneh izredne seje nadzornega odbora, jo lahko skliče vlagatelj zahteve s podpisi treh (3) članov nadzornega odbora. V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za izredni sklic in praviloma priloženo gradivo, o katerem naj se odloča. Na izredni seji lahko predsednik predlaga dnevni red in predloži gradivo članom na sami seji nadzornega odbora. 39. člen Predsednik nadzornega odbora lahko, v primeru ko to zahteva nujnost ali ekonomičnost postopka, opravi korespondenčno sejo. Korespondenčna seja lahko poteka po telefonu tako, da vsak član nadzornega odbora glasuje o predlaganem sklepu. O korespondenčni seji, opravljeni po telefonu, se napiše zapisnik, ki ga potrdijo člani na naslednji redni seji nadzornega odbora. Korespondenčna seja se lahko opravi tudi tako, da se gradivo in predlogi sklepov posredujejo članom nadzornega odbora po faksu ali elektronski pošti. Člani nadzornega odbora po prejemu gradiva predsedniku nadzornega odbora elektronsko potrdijo prejetje dokumentacije in predlogov sklepov, v določenem roku pa tudi svojo odločitev. O tako opravljeni korespondenčni seji se prav tako napiše zapisnik, ki ga člani potrdijo na naslednji redni seji. V obeh primerih so sklepi sprejeti, če zanje glasuje večina vseh članov nadzornega odbora. 40. člen Člani nadzornega odbora imajo pravico in dolžnost delovati pri delu odbora, udeleževati se sej in na njih odločati. Evidenca udeležbe članov na sejah se vodi z listami prisotnosti. 41. člen Na sejo nadzornega odbora lahko predsednik vabi tudi druge osebe. 3. Potek seje 42. člen Sejo nadzornega odbora vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik. Ob odsotnosti predsednika in podpredsednika sejo vodi najstarejši član nadzornega odbora. 43. člen Predsedujoči na začetku seje ugotovi sklepčnost nadzornega odbora. Zabeležijo se opravičeno odsotni, neopravičeno odsotni in morebitna prisotnost drugih oseb. Nadzorni odbor lahko odloča o razširitvi dnevnega reda le, če so razlogi zanjo nastali po sklicu seje in če je zadeva take narave, da je nujna takojšnja obravnava na seji nadzornega odbora ter če je bilo članom izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda nadzorni odbor razpravlja in glasuje. Za tem sledi sprejem dnevnega reda, v katerem se lahko spremeni vrstni red, umaknejo posamezni predlogi ali predlaga razširitev dnevnega reda. Dnevni red da predsedujoči v celoti na glasovanje. Nato se preide k sprejemanju zapisnika prejšnje seje, h kateremu člani lahko podajo pripombe, predlagajo ustrezno spremembo ali dopolnitev. Zapisnik je sprejet, če nanj ni pripomb, ali je bil sprejet z dopolnili. 44. člen Dnevni red se obravnava po vrstnem redu posameznih točk. Posamezno točko dnevnega reda obrazloži predsedujoči sam, ali poročevalec, ki je za obrazložitev vabljen na sejo. Po končani obrazložitvi predsedujoči povabi k razpravi, h kateri se člani prijavljajo z dvigom rok. Razpravljanje posameznika mora biti časovno primerno omejeno. Člana nadzornega odbora v razpravi ne sme nihče ovirati, ga prekinjati ali mu vzeti besedo. Ostali na seji lahko sodelujejo v razpravi, potem ko jim predsedujoči da besedo. Razprava o posamezni točki dnevnega reda poteka, dokler vsi prijavljeni člani za razpravo ne povedo svojega mnenja. Predsedujoči zaključi razpravo, ko ugotovi, da ni več razpravljavcev. Ko je razprava zaključena, predsedujoči oblikuje ugotovitve, stališča, mnenja, predloge in priporočila v obliki sklepa, o katerem se glasuje. V primeru, ko se ugotovi potreba po dodatnih materialih, se seja nadaljuje po pridobitvi le teh. 45. člen Predsedujoči prekine sejo nadzornega odbora in jo preloži na drug datum, če: . seja ni več sklepčna, . je potrebno pred odločanjem o določenem predlogu priskrbeti dodatne podatke ali pojasnila, . tako sklene nadzorni odbor. Nedokončana zadeva se preloži na eno prihodnjih sej. Predsedujoči zaključi sejo, ko so izčrpane vse točke dnevnega reda. 46. člen Predsedujoči skrbi za red na seji in sme kršilca reda opomniti oziroma mu odvzeti besedo ali v skrajnem primeru zahtevati, da zapusti sejo. Vsi ukrepi se zapišejo v zapisnik. Predsedujoči prekine sejo nadzornega odbora, če reda ni mogoče ohraniti s prej navedenimi ukrepi. 3. Odločanje 47. člen Nadzorni odbor veljavno odloča na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora. Za sprejem sklepa je potrebna večina glasov navzočih članov. Glasovanje je javno ali tajno, če tako odločijo člani nadzornega odbora. Član nadzornega odbora ima pravico izraziti ločeno mnenje, ki se ga zabeleži v zapisniku. 48. člen Javno glasovanje se opravi z dvigovanjem rok in to po vprašanju predsedujočega, kdo je za predlog in kdo je proti predlogu. Če je o isti zadevi več predlogov, se glasuje po vrstnem redu formulacij predlogov. Ko je nek predlog sprejet, je glasovanje končano. O izglasovanem predlogu se napiše sklep. 49. člen Nadzorni odbor lahko sklene, da se odloča s tajnim glasovanjem in se za vsako glasovanje pripravi pet (5) enako velikih glasovnic s pečatom nadzornega odbora in vpisanima besedama »ZA« (na desni strani), »PROTI« (na levi strani); obkroži se le ena izmed teh besed. Tajno glasovanje izvede predsedujoči nadzornega odbora, ki tudi objavi rezultate glasovanja. O izvedbi in izidu glasovanja se napiše zapisnik. Člani nadzornega odbora imajo pravico do vpogleda v glasovnice. 6. Zapisnik 50. člen O vsaki seji nadzornega odbora se piše skrajšan zapisnik seje, v katerem se zapiše: . tekoča številka seje, datum in čas seje, . imena prisotnih, opravičeno in neopravičeno odsotnih ter ostalih prisotnih udeležencev na seji, . dnevni red, spremembe in dopolnitve dnevnega reda, . stališča, mnenja, predlogi, morebitna ločena mnenja, . izidi glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti. K zapisniku se priložijo gradiva v originalu ali kopiji. 51. člen Člani nadzornega odbora prejmejo predlog zapisnika hkrati z vabilom za naslednjo sejo. Na seji sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči in zapisnikar(ica). IV. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE 52. člen Spremembe in dopolnitve tega poslovnika obravnava in sprejme nadzorni odbor z večino glasov vseh članov. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 53. člen Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Nadzornega odbora Občine Trzin, sprejet na 2. redni seji, dne 04.02.2015. 54. člen Ta poslovnik prične veljati naslednji dan po sprejemu na seji Nadzornega odbora Občine Trzin in se objavi v Uradnem vestniku Občine Trzin. Številka zadeve: 007-0004/2017-1 Datum: 13.09.2017 PREDSEDNICA NADZORNEGA ODBORA OBČINE TRZIN Katarina Kadunc, l.r. ...... Na podlagi 14. člena Sklepa o določitvi kandidata za člana Državnega sveta RS in o volitvah predstavnikov Občine Trzin v volilno telo volilne enote (Uradni vestnik OT, št. 8/02) in Statuta Občine Trzin (Uradni vestnik OT, št. 2/06 – uradno prečiščeno besedilo in 8/06) na predlog župana in svetniških skupin Občinski svet Občine Trzin na 22. redni seji dne 18. oktobra 2017 sprejema Sklep o imenovanju volilnega odbora za izvedbo volitev za predstavnika Občine Trzin (elektorja) v volilno telo volilne enote št. 2 za volitve predstavnika lokalnih interesov v Državni svet na volitvah 2017. V volilni odbor se imenuje: - Alenka MARJETIČ ŽNIDER, predsednica - Marjeta ZUPAN, članica in - Nuša REPŠE, članica. Naloga volilnega odbora je izvedba volitev za predstavnika Občine Trzin (elektorja) v volilno telo volilne enote št. 2 za volitve predstavnika lokalnih interesov v Državni svet na volitvah 2017. Številka: 22-8.1/2017 ŽUPAN Datum: 18.10.2017 Peter LOŽAR, l.r. ...... Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US), Zakona o državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 95/09 – odl. US in 21/13 – ZFDO-F), Statuta Občine Trzin (Uradni vestnik OT, št. 2/06 – uradno prečiščeno besedilo in 8/06) in Sklepa o določitvi kandidata za člana Državnega sveta RS in o volitvah predstavnikov Občine Trzin v volilno telo volilne enote (Uradni vestnik OT, št. 8/02) je Občinski svet Občine Trzin na 22. redni seji, dne 18. oktobra 2017 sprejel Sklep o izvolitvi predstavnika Občine Trzin (elektorja) v volilno telo volilne enote št. 2 za volitve predstavnika lokalnih interesov v Državni svet na volitvah 2017 1. Za predstavnika Občine Trzin (elektorja) v volilno telo volilne enote št. 2 za volitve predstavnika lokalnih interesov v Državni svet na volitvah 2017 je bil izvoljen g. Rado GLADEK, Trzin. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Trzin. Številka: 22-8.2/2017 ŽUPAN Datum: 18.10.2017 Peter LOŽAR, l.r. ...... Izdajatelj: Občina Trzin, Mengeška cesta 22 1236 Trzin ISSN: 2386-0464